GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 199G
352(497.4 Dobrepo]
119960027.JUL
č& kraj
) GT ASIT O ORČ1NF DORRFPOI TF
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
Posebna izdaja, julij 1996
Leteče kamenje povzročilo precejšnjo materialno škodo
Silovita eksplozija v kamnolomu v Predstrugah
Vaščani Predstrug* so že dlje časa opozarjali na nujnost rešitve problema kamnoloma v naselju Predstruge, vendar so bili vseskozi nemočni in neuspešni. Problem je ostajal.
V petek, 5. julija, ob 12.04 pa je prišlo pri miniranju do tako silovite eksplozije, da je odnašalo kamenje tudi do 800 m daleč, pri čemer je prišlo do poškodb stanovanjskih hiš, dvorišč, poti in travnikov. Na srečo ni prišlo do smrtnih žrtev, povzročilo pa je neizmeren strah pri vaščanih.
O razdejanju se je lahko vsakdo prepričal na licu mesta, vse poškodbe pa so bile tudi fotografirane, del teh posnetkov objavljamo tudi v našem glasilu.
Ni čudno, da je vaščanom tokrat zmanjkalo potrpljenja, organizirali so se, zaprli dostop do kamnoloma in se odločili, da o nujnosti razrešitve problema seznanijo širšo javnost.
Njihova osnovna zahteva je bila takojšnje ukrepanje vseh pristojnih.
* problematika delovanja kamnoloma v Predstrugah
• informacija o stečajnem postopku v
Iskri -Stikalni elementi
Drugi dan zapore: predstavniki vaške skupnosti čakajo na pogovore s Komunalno podjetje Ljubljana
119960027,JUL
v
as
Poškodba, ki jo je povzročil kamen na hiši pri Draženovičevih (Foto: Janez Gačnik)
Kamenje ob škarpi pri Gačniku (Foto: Janez Gačnik)
MINIRANJE V PETEK, 5. 7.1996 :-l
Andraž drži kamen, kije prebil garažna, nato še notranja vrata in pristal v prostoru za garažo pri Vidmarjevih
Z naslednjo izjavo in podpisi vaščanov se je vaška skupnost Predstruge obrnila na:
* Republiški rudarski inšpektorat,
* Komunalno podjetje Ljubljana,
• Občina Dobrepolje,
• Okoljevarstveni inšpektor.
Verjetno vam je znano, da so v kamnolomu v Predstrugah minirali danes, v petek dne 5.7.1996, ob 12.04. Pri miniranju je bil poškodovan del stanovanjskih hiš, dvorišč, poti in travnikov.
Najbolj so bile danes poškodovane hiše Julijana Vidmarja, Predstruge 51, Ivana in Julkc Draženovič, Predstruge 4, manj pa hiša in avtomobil Anke Milenkovič ter hiša pri Lundrovih in Mlakarjevih. Kamenje je nametalo tudi na glavno cesto Videm - Ponikve št. 375. Cestišče je vidno poškodovano. Neizmerljiv pa je strah, ki so ga nekateri vaščani doživeli. Na srečo ni bila poškodovana nobena oseba, saj cesta ni bila zaprta, otroci pa so bili v glavnem v varstvu na Vidmu.
Današnje miniranje je povzročilo največ materialne škode. Vse urgenec in pritožbe doslej niso rodile uspeha, kvečjemu zasmehovanje na račun prizadetih vaščanov. Sprašujemo se, ali bodo res potrebne človeške
Kamen je najprej zadel in uničil vrata garaže pri hiši Julijana Vidmarja
žrtve, da se bodo odgovorni zganili?
Z ozirom na naštete poškodbe smo prisiljeni poseči po strožjih ukrepih. Apeliramo na Republiški rudarski inšpektorat in druge pri s toj n c i n š pc k c i j s k c s I u žbc ter O bč i no Do-brcpolje, da zahtevajo popolno sanacijo kamnoloma glede MINIRANJA, HRUPA in PRAHU oziroma zaprtje, dokler se te stvari ne uredijo.
Predlagamo vam, da s svojim podpisom potrdite strinjanje s tem dopisom in udeležbo pri zaprtju kamnoloma (ponedeljek, 8.7.1996). Zberemo se ob 5. uri na križišču pri odcepu za kamnolom.
Sledijo podpisi vaščanov Predstrug.
Kamen je zadel tudi notranja vrata
Protestni shod in zapora poti do kamnoloma
Vaščani: "Doživeli smo nepopisen strah!' takojšnje reševanje problema!"
V ponedeljek, 8. 7. 1996, prvi delovni dan po eksploziji, so se vaščani Pred-slrug že ob 5. uri zjutraj /.brali na protestnem shodu in zaprli pot do kamnoloma. O eksploziji in zapori kamnoloma so obvestili vse glavne medije v državi. Tudi uredništvo Našega kraja se je dokopalo do informacij o tem dogodku. Tako smo bili na kraju dogajanja prvi med novinarji in se zaradi pereče problematike odločili za posebno izdajo občinskega glasila.
Dostop do kamnoloma je zapiral tovornjak in nekaj osebnih avtomobilov. Skupina vaščanov je bila zbrana že od pete ure dalje. Ob vhodu je bilo tudi nekaj predstavnikov kamnoloma in Komunalnega podjetja Ljubljana, župan Anton Jakopič, zbirati pa so se začeli tudi novinarji. Prvi dan zapore vaška skup-
'Zahtevamo
nost še ni imela izoblikovanih konkretnih zahtev, drugi dan zapore, v torek, 9.7.1996, pa so vaščani po predhodnem sestanku vaške skupnosti že imeli povsem konkretne dolgoročne in kratkoročne zahteve oz. sklepe, od katerih niso nameravali odstopiti. Zahtevali so tudi sklic izredne seje občinskega sveta, ki naj bi njihove zahteve potrdil.
Predstavniki KPL z vaščani Predstrug
Za izjave smo zaprosili nekatere prisotne vaščane in predstavnike vaške skupnosti.
MARINKA PRHAJ
Bila sem zunaj le nekaj metrov stran od mesta, kamor je priletela skala. Najprej sem za-
ki_1_Ji
slišala sireno, nato pa manjšo eksplozijo, kiji je sledila veliko hujša. Mimo nas je prižviž-gal okrog 20 kg težak kamen, zadel tlak pred sosednjo hišo, se raztreščil, del kamna pa je z vso silovitostjo zadel vrata garaže in jih uničil, kamen je letel naprej prek vse garaže in naredil veliko luknjo še v naslednja vrata. Kamni so leteli naokrog, razbili stekla na balkonskih vratih in se razpršili okrog hiše. Ob eksploziji je nastal tak dim, daje zakrilo celo hišo. Težko je opisali strah, ki sem ga prestala skupaj /, ostalimi, ki so bili na dvorišču. Poškodovalo je hišo Julijana Vidmarja, ki živi v Švici in komaj čaka, da se naslednje leto /a stalno preseli domov v Predstrugc. Trenutno je hudo bolan v bolnici. Ker je tako navezan na to hišo, mu ne upamo sporočiti, kaj seje zgodilo, da to ne bi slabo vplivalo na potek zdravljenja.
JULKA DRAŽENOVIČ
Koje bil alarm, sem bila zunaj. Takoj sem šla v klet, močno je zagrmclo, zaslišala sem razbijanje stekla. Slekla sem ven, na pragu sem zagledala velik kamen, pred garažo na tleh rože, nato pa še luknjo v zidu hiše. Zatre-
sle so se mi noge. Šla sem v dnevno sobo. Če bi kamen zadel hišo le malo nižje, bi bi se strop zrušil v dnevno sobo prav na posteljo, na kateri je prav takrat ležal bolan mož. Pa to, kar smo doživeli zdaj, ni bilo prvič, res pa je bilo najhuje. Ko sva bila z možem na Hrvaškem, sva videla v zidovih take luknje. Toda tam je bila vojna, mi pa imamo take luknje v mirnem času.
ANTON DROBN1Č
Tako smo ogorčeni, da razmišljamo o tem, da bi namestili napis PREDSTRUGE -BOSNA, ker naša vas zaradi lukenj v hišah spominja na Bosno. Žalostno je, da je to že tretji tak primer v Predstrugah v zadnjih letih.
Tokrat je bilo najhuje. Ali bo res treba smrtnih Žrtev, da bi se kdo od odgovornih zganil'.' Tudi na občini bi lahko več naredili. Ob podpisu nove pogodbe med občino in Komunalnim podjetjem Ljubljana leta 1993 bi morali za osnovo jemati dogovor, ki je bil glede tega problema že dosežen z vaščani Prcdstrug. Pa se ga ni nič upoštevalo.
TONE FABJAN
Glede na moje vednosti in znanja, za katera se zanimam in sodelujem na mednarodnih relacijah o celostni ekologiji jutrišnjega dne, lahko rečem, da to, kar imamo v Predstrugah,
ni več ekološko sprejemljivo. To je za našo občino obremenitev. K meni prihajajo med narodni strokovnjaki in študijske skupine raznih profilov in takšno stanje, kot ga imamo, kaj hitro opazijo. Komentarji o ekologiji na tem našem področju niso ugodni. Nujno je, da pride do takojšnjih pogovorov in na osnovi teh do ukrepanja. Če bo občina ostala ekološko problematična in neurejena, ne bomo zanimivi za svet. Ob tem seje treba zamisliti. Če ne bo prišlo do izboljšanja v ekološkem smislu, bomo šolski primer, kako stvari ne smejo iti naprej.
Za izjave pa smo povprašali tudi nekatere predstavnike izvajalcev.
Ci. ZAJC, predstavnik kamnoloma, sprva sploh ni hotel dati nobene izjave in se tudi sicer ni bil pripravljen pogovarjati, češ da ima slabe izkušnje z novinarji, ki resnico vedno priredijo in popačijo. Se bolj je bil neprijazen, ko je zvedel, da gre za občinski časopis, ki je
menda že objavljal članke o kamnolomu, ki ne ustrezajo resnici. Kasneje seje premislil in povedal naslednje:
"Mi smo le najemniki, lastnik je Komunalno podjetje Ljubljana, dela vrtanja in miniranja pa izvaja in nadzoruje Geološki zavod Ljubljana. Pri tem delu so stalno prisotni njihovi najboljši stro kovnjaki, in to z veliko izkušnjami. (ile-de konkretne odgovornosti za petkovo eksplozijo pa poteka preiskava. Rad bi še dodal, da ne želimo sporov s krajani, z njimi želimo bili v dobrih odnosih."
Inž. OTMAR VRABIC, direktor podjetja za vrtanje in miniranje:
Krajanom se opravičujem za izreden primer. Preiskava je v teku, verjetno pa ne bo lahko ugotovili možen vzrok oz. okoliščine primera. Lahko rečem le to, da imajo naši minerji dolgoletno prakso, delajo že 10 let in so ves čas isti. To,
kar se jim je zgodilo, bi lahko primerjali z izkušenim voznikom, ki ga lahko vseeno doleti nesreča. Naše delo je strokovno izvajano, lani smo izvedli cca 840 miniranj, letos že cca 350, vmes je bil le ta primer z znanimi posledicami. Objektivno smo odgovorni, preiskava pa bo pokazala, ali je šlo za neznanje ali za kaj drugega. Svoja dela imamo posebej zavarovana. Zavzemali se bomo, da se škoda prizadetim čim prej povrne. Dodal bi še to, da smo leta 1993 na novo podpisali pogodbo, ki se je v celoti držimo. Določeno je, da se ne sme vrtali po 6. uri popoldne in ob sobotah in nedeljah, kar upoštevamo. Kar se tiče prahu, pa bi poudaril, daje naš stroj tako izpopolnjen, da ne praši, ne da se pa preprečiti prahu ob samem miniranju, ker je narava dela laka.
JULIO JE REŠIL MAČEK
Vaščani se vsi po vrsti sprašujejo, kakšne bi bile lahko posledice, če tačas otroci ne bi bili na Vidmu, kjer je potekalo VESELO DVORIŠČE. Vsi bi se igrali zunaj. A vsi niso bili na varnem. Mala 3-letna Julia se je pred hišo igrala z domačim mačkom prav na mestu, kamor je trenutek za tem, ko se je umaknila, priletela skala. Za življenje se lahko zahvali mačku, ki se je ob eksploziji prestrašil in zbežal, Julia pa za njim in to jo je rešilo. Sploh pa ženske, ki so bile v trenutku eksplozije doma z manjšimi otroki, vedo veliko povedati o strahu, ki so ga prestali otroci.
KPL sprejelo zahteve vaške skupnosti Predstruge
Sklepi, kakršne je potrdil tudi občinski svet občine Do-brepolje na svoji 22. (izredni) seji, dne 10.07.1996
S sklepi soglaša tudi Komunalno podjetje Lj ubijana.
DOLGOROČNA REŠITEV - 5 let
Takoj se začne postopek za pridobitev nove lokacije in istočasno postopek za zapiranje kamnoloma.
KRATKOROČNE REŠITVE:
1. Časovna omejitev obratovanja od 6. do 15. ure do izvršenih meritev hrupa. Po dobljenih rezultatih meritev se obe strani dogovorita o obratovalnem času.
2. Miniranje se izvaja po odločbi republiškega rudarskega inšpektorja.
Rok: od izdaje odločbe Rep. rudarskega inšpektorja.
3. Komunalno podjetje Ljubljana izvede protihrupno zaščito do 30.10.1996. Komunalno podjetje Ljubljana izda akceptni nalog, ki se glasi na Občino Dobrepolje in pooblastilo za vnovčenje 30.10.1996, če Komunalno podjetje Ljubljana ne izvede tega sklepa do 30.10.1996. Akceptni nalog se izda v protivrednosti 50.000,00 DEM. Do 30.10.1996 se izvedejo vse meritve, ki morajo ustrezati zakonskim predpisom. Komunalno podjetje Ljubljana pismeno obvesti vaško skupnost in občino o realizaciji tega sklepa do 20.10.1996.
Rok: 30.10.1996.
4. Namestitev merilnih naprav seizmike na več mestih, ki jih določi neodvisna institucija.
Rok: po odločbi Rep. rudarskega inšpektorja.
5. Vsako vozilo naloženo s peskom je potrebno dobro poškropiti z vodo ali pokriti s platnom.
Rok: takoj.
6. Sprotno čiščenje ceste in križišča.
Rok: takoj.
7. V kolikor Komunalno podjetje Ljubljana ne upošteva katerega od zgoraj navedenih sklepov, se kamnolom v dveh dneh po predhodnem pisnem obvestilu Komunalnemu podjetju Ljubljana s strani občine, razen v izrednih primerih, zapre.
8. Občinsko upravo se zadolži, da preveri plačevanje nadomestila uporabe stavbnega zemljišča in ga uskladi z dejanskim stanjem ter da sklene trajen dogovor za koriščenje materiala za vzdrževanje cest.
9. Za realizacijo sklepov se zadolži občinsko upravo občine Dobrepolje.
Sklepi začnejo veljati s sprejetjem na občinskem svetu.
Na sestanku z republiškim rudarskim inšpektorjem je bilo ugotovljeno, da se problem s kamnolomom vleče že 17 let, ko so vaščani Predstrug postavili enake zahteve glede varnosti, kot so sedanje, le zahteva o preselitvi kamnoloma je nastala kasneje. Kamnolom ima uporabno dovoljenje Komunalnega podjetja Ljubljana od 10.9.1981. Krajani pravijo, da se njihove zahteve niso nikdar upoštevale, niti ob ponovnem podpisu pogodbe leta 1993 ne. Pomagalo ni niti to, da je tokrat že tretjič prišlo do gmotne škode. Ga. Štefka Tekavčič se natančno spomni datuma zadnjih poškodb zaradi miniranja. 12.7.1984 je kamenje naredilo škodo pri njih in pri Tegljevih. Od takrat, pravi, se razen povračila škode ni naredilo nič za večjo varnost. Zares sreča, da je prišlo le do materialne škode. Podjetje za vrtanje in miniranje obljublja takojšnjo povračilo škode, toda ljudje se sprašujejo, kako bi poravnali škodo, če bi prišlo do človeških žrtev.
Vaščani: "Ne bomo popustili v naših zahtevah.
Izredna seja občinskega sveta Dobrepolje
Občinski svet potrdil zahteve vaške skupnosti
Zaradi problematike delovanja kamnoloma v Preds t rugah je bila 10.7.1996 sklicana izredna seja občinskega sveta Dobrepolje. Sklic je zahtevala tudi vaška skupnost Predstruge, da bi OS obravnaval in potrdil njihove zahteve. Seje se je udeležilo 10 članov občinskega sveta, odsot-
v v
na sta bila Franci Znidaršič in Stane Skulj. Vabljeni so bili tudi predstavniki Komunalnega podjetja Ljubljana in predsednik vaške skupnosti Predstruge Anton Drobnič. Seji je prisostvovalo tudi nekaj vaščanov.
Na izredni seji OS so bili prisotni tudi krajani Predstrug
Župan je najprej na kratko spregovoril o perečem problemu kamnoloma in o neljubem dogodku. Povedal je, da so vaš-čani nezadovoljni, ker njihove zahteve niso bile upoštevane. O vzrokih eksplozije pa poteka preiskava, ki jo vodi republiška inšpekcija. S problematiko je prisotne seznanil tudi Anton Drobnič, ki je najprej izrazil zadovoljstvo, da so vsi skupaj ostali živi in zdravi. Če bi se stvari začele reševati pravočasno, do sedanje nesreče ne bi prišlo. Povedal je, da so vaščani z zaporo kamnoloma delno izsilili začetek reševanja problema. Predstavil je zahteve vaške skupnosti. Če do sedaj podpisi krajanov niso pomagali, upa, da bo veljal
vsaj sklep občinskega sveta, če bo seveda sprejet. Če ne bo prišlo do realizacije njihovih zahtev, bodo vaščani kamnolom zaprli. Nato je spregovoril še pomočnik direktorja Komunalnega podjetja Ljubljana Marko Susman, ki je najprej dejal, da so zahteve krajanov usklajene in da z njimi njihovo podjetje soglaša. Preiskava poteka in bo pokazala, kdo je krivec. Škodo bodo čim prej poravnali. Povedal je še, daje KPL že dala akceptni nalog v protivrednosti 50.000,00 DEM, da bodo izvedene ustrezne meritve in izdelana protihrupna zaščita do 30.10.1996.
Nato je sledila daljša razprava, v katero so se vključili in izrazili svoja stališča vsi
člani občinskega sveta. Največ dvomov je bilo glede izvajanja nadzora nad meritvami scizmike in ostalimi zahtevami. Pripombe so bile tudi glede nakladanja tovornjakov, kjer bi se po mnenju članov OS morala bolj vključiti policija s svojim nadzorom, na kar naj bi jih morala opozoriti občinska uprava.
Ne glede na vse pripombe pa so vsi svetniki v razpravi, vključno z. županom, podprli vse zahtevane kratkoročne sklepe vaščanov, ki se nanašajo na večjo varnost. Strinjali so se, da je treba naredili vse, da se nikoli več ne ponovi kaj lakega, kot se je pred dnevi.
Ker pa po mnenju člana OS Jožeta Samca, ki je bil v razpravi najbolj aktiven, popolne varnosti ne more zagoloviti nihče, je glavna zahteva krajanov Predstrug zaprtje kamnoloma v petih letih, s tem da se postopek zapiranja začne takoj. O tej zahtevi pa svetniki niso bili popolnoma enotnega mnenja. Anton Drobnič je v razpravi predlagal, naj se razmišlja o preselitvi kamnoloma na drugo lokacijo, dru-
Po seji občinskega sveta smo poklicali na Policijsko postajo Grosuplje, kjer nam je komandir postaje g. Stojakovič povedal naslednje:
"Vsekakor bomo upoštevali priporočila občinskega sveta, čeprav mislimo, da je bistveno upoštevanje vseh sklepov o varnosti prevoza v samem kamnolomu, to se pravi pravilno nakladanje in škropljenje peska. Mi pa bomo s poostreno kontrolo izvajali operativno tehnične preglede vozil. Kontrolirali bomo dogovorjen čas in trajanje prevozov iz kamnoloma ter obremenjenost vozil. Za meritev osnih pritiskov nimamo ustreznih merilnih naprav, vendar se bomo glede tega povezali z ustreznimi strokovnimi službami našega ministrstva."
ga stran hriba je ena od variant. Pomočnik direktorja KPL, Marko Susman, je rekel, da sprejema ta predlog, seveda, če obstajajo realne možnosti za to. Župan pa je poudaril, da ne vidi ovire za preselitev kamnoloma, če se najde ustrezna lokacija, vendar je to stvar občine, ki bi to uredila v okviru dolgoročnega prostorskega plana, pri čemer bi bile potrebne posebne študije. Tudi nekateri člani OS so menili, da se težko odločijo, ker bi po njihovem mnenju bile potrebne za tako odločitev
določene strokovne podlage oziroma izvedbene študije. Vendar načeloma niso bili proti novi lokaciji in so vččinoma podprli zahteve krajanov po iskanju nove lokacije in zaprtju obstoječega kamnoloma.
Kljub nekaterim pomislekom v razpravi glede zaprtja kamnoloma je bil rezultat glasovanja, ki je bil v paketu, naslednji: 7 članov OS je podprlo vse sklepe vaške skupnosti, 2 člana sla bila proli, 1 član se je vzdržal.
Pogovor z Janezom Gačnikom
Da bi dobili popolnejšo sliko dogajanja ob nedavnem miniranju kamnoloma in njegovih posledicah, smo zaprosili za krajši pogovor enega aktivnejših v vaški skupnosti - JANEZA GAČNIKA.
Kako ste se organizirali, ko je bilo jasno, kaj se je zgodilo?
Sama organizacija sploh ni bila potrebna, ker nas je miniranje, sedaj kol tudi že prej, zelo vznemirilo. Poškodbe na objektih pa so spontano združile občane in njihova mnenja, zato posebne akcije organiziranja sploh ni bilo.
Torej ste bili povsem enotni?
Bili smo kot eden. V enotnosti smo se le še dopolnjevali in spodbujali.
Kaj pa ostali Dobrepol jci? Vas podpira-jo? '
V kolikor sem se pogovarjal z Dobrepolj-ci bodisi v službi, gostilni, trgovini in drugje, vsi podpirajo zaprtje kamnoloma. Zadovoljni smo, da so nas podprli tudi občinski svetniki na seji, 10.7.1996.
Koliko časa je pravzaprav trajala zapora kamnoloma in kako je vse skupaj potekalo?
Kot sem že omenil, smo se že na dan miniranja dogovorili, da takoj v ponedeljek, ob petih zjutraj, zapremo vhod v kamnolom in tako izsilimo vse pogoje od Komunalnega podjetja Ljubljana. To se pravi: zaprtje kamnoloma v petih letih, miniranje v skladu s predpisi, protiprašno in protihrupno zaščito, čiščenje cestišča in križišča in pokrivanje ali škropljenje tovora. V pone-
deljek, ko je bil prvi dan zapore, smo pripeljali nekaj vozil in čakali, da pridejo delavci in prevozniki na delo. Po pol šesti uri so začeli prihajati, v nekaj minutah je bila cesta polna tovornih avtomobilov, tako da je bila gneča zelo velika. Prišli so tudi policisti, ki so bili predhodno obveščeni. Takoj so začeli z usmerjanjem prometa. Delavci pa so čakali, kako se bo razpletlo. Ob 9. uri so prišli vodilni možje Komunalnega podjetja. Ker pa se prvi dan nismo veliko dogovorili, smo bili prisiljeni zaporo nadaljeva-
ti naslednji dan. O zaprtju smo seveda obvestili RTV, POP TV in nekaj novinarjev raznih časopisov, ki so tudi prišli na kraj dogajanja. To, kar so posneli, je bilo tudi objavljeno v različnih javnih občilih. Tudi drugi dan je zapora potekala na isti način, le da so bili uslužbenci in prevozniki predhodno obveščeni in ni bilo več velike gneče.
Kako ocenjujete odnos vodilnih iz Komunalnega podjetja, Geološkega zavoda in drugih pristojnih?
V začetku je bil njihov odnos precej slab, šele drugi dan zaprtja so prisluhnili našim zahtevam, ker so videli, da drugače ne bo šlo. Nekateri vodilni so bili zelo nelojalni do nas vaščanov, obnašali so se precej nekorektno in pristransko.
Po spremljanju dogajanja sklepam, da imate tudi podporo župana in občinske uprave. Se strinjate?
O tem pa moram reči naslednje. Gospod župan se ne zmeni za posledice, ki se dogajajo, ampak na vse gleda le s finančne plati. Njemu je interes samo denar, življenja mu niso pomembna. Pri tem ga podpirajo tudi nekateri sodelavci in občinski svetniki.
Želite še kaj dodati?
Se enkrat bi rad rekel, da do tega dogodka ne bi prišlo, če bi pravočasno upoštevali naša prejšnja opozorila, ki smo jih naslavljali na KPL, občino, inšpektorate in ostale organe. Ker nihče ni reagiral na naše zahteve, so posledice tukaj. Dodal bi pa še to, da sem izredno vesel, da ni bilo človeških žrtev, ampak le materialna škoda. Mislim, da samo zaprtje kamnoloma lahko reši problem.
Priprava pogovora in ostalih tekstov:
M. Steklasa Foto: Naš kraj
julij 1996
EKSPLOZIJA V KAMNOLOMU
Vprašanje kamnoloma je večplastno
Kamnolom v Predstrugah je gotovo objekt, zaradi katerega je bilo izrečenih največ besed in je povzročil največ hude krvi pri vaščanih vasi Predstruge. Zadeva je bila, če ne drugače, vsaj pod razno skoraj na vsaki seji občinskega sveta. Negodovanja vaščanov je bilo veliko tudi zato, ker lastnik kamnoloma, Komunalno podjetje Ljubljana, ni izpolnilo zahtev vaščanov iz leta 1993, čeprav je bilo vse to zapisniško urejeno.
Sodu je izbilo dno zadnje miniranje, ob katerem je priletelo kamenje prav v sredo vasi in povzročilo znatno materialno škodo. Sreča je pravzaprav v tem, da kamenje ni poškodovalo ali ubilo človeka. Ob dejstvu, ki smo ga videli, bi bilo to zelo možno. Ne bom se spuščal v vzroke, ker sem o tem premalo poučen. Preiskava še traja in jo opravlja Republiški rudarski inšpektor in policija. Miniranje po pogodbi izvaja Geološki zavod iz Ljubljane, ki je gotovo najbolj usposobljeno podjetje v Sloveniji, vendar zadnjega dejanja nikakor ne moremo opravičiti.
Zaradi vseh teh nepravilnosti so vašča-ni vasi Prcdstrug posegli po skrajnem sredstvu prisile in fizično zaprli dostop do kamnoloma. Osebno sicer nasprotujem takšnemu načinu reševanja težav, ker takšen način vodi v anarhijo, ki seveda pripelje do tega, da ni možno delali v normalnih razmerah. Tudi način komuniciranja posameznikov mi ni preveč všeč. Demokracija omogoča vsakemu, da pove svoje mnenje, mora pa biti pri tem seveda vsaj kulturen. Reševanje težkih problemov na ulici pa ne more prinesti trajne rešitve, čeprav v tem konkretnem primeru lahko v celoti razumemo prizadetost vaščanov.
Zahteve, ki so jih postavili vaščani glede načina obratovanja kamnoloma in gle-
de varnosti, so upravičene. Občinski svet jih je na izredni seji potrdil, tako da za njimi stoji tudi občina.
Osebno se z vsemi sprejetimi sklepi strinjam, postavlja pa se mi vprašanje, ali je res v interesu vseh občanov občine, da se kamnolom zapre. V končni varianti zahteve vaščanov Prcdstrug je namreč dolgoročna zahteva po zaprtju kamnoloma. V kolikor je možno dobiti novo lokacijo, ki bi bila primernejša od sedanje, bi bilo to tudi smotrno in možno, v kolikor pa to ne bo mogoče, se pred nas postavlja vprašanje, ali se kamnolomu res lahko odpo-vemo brez posledic. Nesporno je, da mora kamnolom delati po predpisih in da se slučaj, ki seje sedaj primeril, niti slučajno ne more več ponoviti. Toda nesporno je tudi to, da kamnolom potrebujemo. Potrebujejo ga občani, ki gradijo hiše, hleve delavnice, utrjujejo dvorišča itd., potrebuje ga občina za izgradnjo cest in poti itd. Zaprtje kamnoloma in vožnja materiala od drugje pomeni za vsakega novo-gradilclja znaten finančni zalogaj. Vsi pa vemo, kako težko je zbrali denar za gradnjo. Kamnolom je pravzaprav tudi vir prihodkov za občino, saj za svoje delovanje plačuje določeno odškodnino. In nenazadnje je v kamnolomu zaposlenih približno 15 delavcev, za katerimi so še njihove družine, poleg tega tudi del naših
avtoprevoznikov pridobiva dohodke na račun kamnoloma. V zaostrenih razmerah, v katerih živimo, ko takorekoč čez noč izgubljamo delovna mesta, moramo skrbno varovali vsako možnost zaslužka. Ne odobravam teorije, ki se sedaj kot demo-klejev meč širi predvsem po Predstrugah, pa tudi še kje drugje, češ zaprimo vse, kar povzroča ropot ali kakršnokoli drugo nevšečnosl. Na udaru je namreč tudi gozdarski obrat, slišijo se pa tudi še pripombe na račun drugih dejavnosti, ki jih odpirajo posamezni občani. Strinjam se, da naj delajo vsi po predpisih, ne strinjam pa se s tem, da je potrebno vse, ki želijo kaj delali, zatirali, nasprotovali ali jim biti navoščljivi. Od česa pa bomo živeli'.' Kmetijstvo propada. Z vstopom v Hvropo se bodo razmere še zaostrile. Vse dejavno sti, ki jih imamo, bomo zaradi hrupa ali česa podobnega zaprli, nekatere zapiramo zaradi tega, ker ne morejo več delati pozitivno ali pa se zadaj skriva še kaj drugega, s turizmom se noče nihče začeti ukvarjati. Nisem prepričan, da je takšna usmeritev pravilna. Poudarjam pa še enkrat, vsaka dejavnost, ki se opravlja, naj se torej dela v skladu s predpisi in čim bolj varno, ne moremo pa se jim kar tako zaradi ljubega miru odpovedovali.
Naj se torej vrnem ponovno h kamnolomu. Iščimo kakšno boljšo lokacijo, ki bo primernejša od sedanje. Če jo bomo našli, se bo kamnolom preselil in bomo vsi zadovoljni. Če pa ne najdemo boljše lokacije, sem prepričan, da lahko kamnolom varno obratuje tudi na tej lokaciji. Jasno pa je, da mora Komunalno podjetje in vsi, ki izvajajo dela v kamnolomu, delati tako, da ne bo nihče ogrožen. Nujna pa bi bila tudi sodobnejša oprema in sodobnejša proliprašna in protihrupna zaščita, ki jo mora seveda namestili lastnik in upravljalcc kamnoloma, negotovost pri tem, ali bo dejavnost še opravljal ali ne, pa ga k posodobitvi ne bo priganjala.
Odprl sem več vprašanj, ker se mi zdi, da je tudi resnic več. Res je, da so zaradi kamnoloma najbolj na udaru, kot se reče, prav prebivalci Prcdstrug, res pa je tudi, da zapiranje ali odpiranje kamnoloma ni stvar samo teh prebivalcev, ampak slvar cele občine, pa ludi še stvar države, saj je
kamenina po sedaj veljavnih zakonih last države. Ker so pred nami, kot je videti, težke in daljnosežne odločitve, pričakujem 0 tej temi širšo razpravo in tudi nasvete in sugestije občanov, da ne bomo spet sprejemali odločitev, za katere nam bo potem žal. Seveda pa bo pred kakršnokoli dokončno odločitvijo potrebna še temeljita strokovna analiza, ki mora poleg naravovarstvenih vsebovati tudi ekonomske kazalce.
Ker je v pripravi dolgoročni prostorski plan občine, ki bo v nekaj mesecih dan v javno razpravo, je to tudi najboljša priložnost, da se o tem zadeve razčistijo.
Kdor ima kakršno koli mnenje o tej stvari, naj ga poda na občino, po možnosti v pismeni obliki.
Ob tem, ko govorim o prostorskem planu, izkorišam priložnost in pozivam vse občane, ki imajo kakšne želje ali pripombe na posamezna zazidljiva območja, naj jih podajo v pismeni obliki na občino. Napišejo naj podatke o parceli in priložijo mapno kopijo, na kateri naj označijo, kaj želijo spremeniti. S tem seveda šc ni rečeno, da se bo res spremenilo, vendar če ne vemo, ne moremo niti predlagati.
Problem kamnoloma in ekologije nasploh je večplasten, ne moremo ga reševati v ihti in razburjenosti, zahteva trezno presojo in argumentiran pristop. Lepa in čisla občina in vas brez hrupa in nesnage je lep ideal. Seveda nam ta mir ne sme povzročiti praznega želodca, ker sc bo ta mir hitro sprcvrgcl v nemir in negodovanje. Res je, da vsak, ki pride v našo občino, pravi, kako lep in miren kraj. Toda ni jih malo, ki so me vprašali, ali ni skoraj premircn. Pri tem so mislili na proizvodne kapacitete in zaposlitvene možnosti. Razmislimo tudi o tem.
Župan občine Dobrepolje Anton Jakopič
Vtisi s seje občinskega sveta
Vaščani Prestrug smo se udeležili izredne seje Občinskega sveta Dobrepolje, ki je bila sklicana zaradi razmer v Prestrugah po razstreljevanju v kamnolomu dne 5.7.1996. Vaščani smo postavili svoje zahteve glede obratovanja kamnoloma, dolgoročna zahteva pa se je nanašala tudi na Občino Dobrepolje. S seje smo odšli zadovoljni, ker je občinski svet le podprl naše zahteve, vendar globoko razočarani nad izjavami in razmišljanjem nekaterih svetnikov.
Pričakovali smo, da bo g. župan na seji predstavil problem, ki gaje verjetno dojel po dvodnevnih pogovorih v Predstrugah. Bistvo problema je varnost ljudi, ne pa materialna škoda, ki je bila pri tem povzročena. Poškodovane hiše se bodo obnovile, težko pa bo iz ljudi spraviti strah; počutimo sc ogrožene, saj se podobno lahko ponovi že ob naslednjem miniranju z mnogo hujšimi posledicami, zato so nas nekatere razprave svetnikov na seji zelo prizadele.
Ne moremo verjeti, kakšno je bilo prvo vprašanje s strani občinskih svetnikov, ko seje začela razprava o naših zahtevah. "Koliko nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča plačuje Komunalno podjetje Ljubljana Občini Dobrepolje.'" Sprašujemo se, ali je pri tej zadevi res najpomembnejši denar!
Globoko zaprepadeni smo vaščani poslušali teorijo "GARDEN CITY", ki
jo je na seji razvil eden od svetnikov, češ: kaj se sploh oglašate, saj sle prišli zaradi industrije v Predstruge, zdaj pa jo hočete izrinili in napraviti vrtičke. Grenkoba je toliko večja, ker take izjave prihajajo od svetnikov, ki imajo polna usta demokracije, vendar ne znajo prisluhniti ljudem. Počutje in varnost ljudi jim ni pomembno, pomemben jim je le denar, kilometer ceste ... Zraven pa še zatrjujejo, da glasujejo po svoji vesti.
Ali vas bo kaj zapekla vaša vest ob morebitnem naslednjem podobnem dogodku, ki se lahko pripeti kadarkoli in konča tudi s tragičnimi posledicami?
Skupina vaščanov navzočih na seji Občinskega sveta Dobrepolje (podpisi so v uredništvu)
julij 1996
Socialna bomba v DobrepoljsM dolini
To so besede delavcev, ki so bili do 5.7.1996 zaposleni v Iskri - stikalni elementi Dobrepolje. Stečajni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 5.7.1996 uvedel nad družbo Iskra - Stikalni elementi Videm - Dobrepolje stečajni postopek. Delavci so si pretekli petek na oglasni deski podjetja ob II. uri prebrali, daje ob 13.15. uri zbor delavcev. Tako zbranim delavcem je spregovoril stečajni upravitelj Igor Bončina. Po končanem zboru je vseh 208 delavcev prejelo sklepe o prenehanju delovnega razmerja, 118 pa tudi sklepe, da bodo začasno še opravljali potrebna dela v podjetju. Pri tem ne moremo pozabiti, daje bilo v tem podjetju pred leti zaposlenih preko 350 delavcev in je zagotavljalo kruh veliki večini družin v tej dolini. S postopki ugotavljanja tehnoloških presežkov so že pred časom skoraj razpolovili število zaposlenih. Ker niso izplačevali odpravnin, jubilejnih nagrad ipd., je Območna organizacija ZSSS Grosuplje številne delavce zastopala v postopkih pred sodiščem.
Med delavci, ki so s tem ostali na cesti, so predvsem socialno ogroženi, delavci s štirimi, šestimi otroki, kjer jc doma že tudi zakonec, tisti, ki so bili odsotni zaradi bolniške, porodniške, pa seveda za vodstvo podjetja povsem razumljivo, predsednik sindikata.
Ljudje se sprašujejo, ali je to "nagrada" politike, ki obljublja skrb za družine z več otroki.
Sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Območna organizacija
Grosuplje:
Vilma Horvat
Stečaj Iskre je boleč poseg v gospodarski in socialni položaj občanov in občine
Samo pet dni me ni bilo doma, spremljal sem namreč našo ekipo na igrah brez meja v Torinu, pa so se v tem času dogodila dva zelo neprijetna dogodka, in sicer katastrofalno miniranje v kamnolomu in uveden stečaj v podjetju Iskra - Stikalni elementi. Z ozirom na slabo stanje firme je bilo nekaj takega pričakovati, vendar smo do zadnjega upali, da do tega ne bo prišlo. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kaj lahko občina pri tem naredi.
Ni namreč malo kritik in zahtev, nekateri pa so o tem kar trdno prepričani, da bi morala občina poseči vmes in zaustaviti stečaj ali pa že prej narediti red. Zal vam moram povedati, da občina po novi zakonodaji o lokalni samoupravi nima nobene pristojnosti na področju gospodarstva. V ta namen ne dobi nobenega denarja niti nima drugih organizacijskih ali tehničnih nalog. Občina ne dobiva niti poročil o zaključnih računih ali o stanju firme, za razliko od prejšnjega sistema, ko jc to dobivala. Tak sistem, kot je uveden sedaj, imajo tudi druge zahodne države. Stališče je namreč takšno, da o podjetju odloča lastnik. Torej se država ali občina vtika samo v tisto podjetje, ki je v njeni lasti. V lasti občine je na primer Komunalno podjetje, zato imamo v njem svoje zastopnike, ki odločajo o posameznih zadevah. S tem seveda nočem reči, da občino nič ne briga, kaj se s podjetjem dogaja. Še posebej smo zaskrbljeni za podjetje, ki jc zaposlovalo največ delavcev v občini in je bilo svoj čas gonilna sila napredka v Dobrcpolju in celo v bivši občini Grosuplje. Še posebej smo zaskrbljeni za tiste delavce in njihove družine, ki so delo izgubili. Priporočamo vsem, da sc pozanimajo tudi sami, da ne bi izgubili še kakšne pravice, ki jim v takšnih primerih pripada. Njihovih pravic v podjetju v stečaju je razmeroma malo, imajo pa določene pravice, ki jih koristijo preko
borze dela. Vsi ki so bili člani kakega sindikata, se lahko obračajo tudi na svoj sindikat. Podjetje v stečaju jim pa seveda dolguje neizplačane plače in morebitni neizplačani regres.
Lastnik Iskre stikalni elementi je Sklad Republike Slovenije za razvoj. Vzroki, zakaj je podjetje prišlo na sklad, mi v celoti niso poznani. Konkreten je ta, tla podjetje ni pravočasno pripravilo programa za lasti m jen jc po zakonu o lastninjenju podjetij. Zakaj ga ni, ne vem. By pas firma je verjetno odigrala tudi svojo vlogo pri tem.
Jokati za izgubljenim je sedaj prepozno. Dejstvo jc, daje firma v stečaju in da je devetdeset delavcev na cesti. Tudi ostali, ki delajo, niso v redni zaposlitvi. Po informacijah, ki jih imamo, bo stečajna ekipa poskušala narediti vse, da bi ohranila delovna mesta za te delavec, ki so še ostali na delu. Ni pa upati, da bi v kakšnem doglednem času lahko zaposlili šc ostale delavec, ker trenutni izgledi možnosti prodaje tega ne kažejo. Vem, da to ni odgovor, ki bi ga radi slišali, toda ni drugačnega.
Občina bo spremljala dogajanje in po svojih močeh skušala vplivati na to, da bi se ohranilo čim več delovnih mest. Čeprav tudi to še ni gotovo inje možen tudi še bolj črn scenarij.
Se enkrat moram povedati, da občina pri tem nima nobenih uradnih ali zakon-
Naš kraj
2. točka izredne seje občinskega sveta
Informacija o stečajnem postopku v Iskri -Stikalni elementi
škili pravic in možnosti, to pa ne pomeni, da sc za delavce in za rešitev problema ne bomo zavzeli.
I )elavcem priporočam, da poskušajo najti drugo primerno zaposlitev. Stolarna na primer takoj zaposli nekaj delavcev, obrnite se kar direktno nanjo. Prav tako mi je že več podjetnikov v občini potožilo, da ne dobijo delavcev. Obrnite sc nanje. Če je kdo pripravljen odpirati kakšno dejavnost na svoje, se tudi lahko obrne na občino in bomo skušali pomagali, bodisi pri iskanju dovoljenja ali pa ludi pri pridobivanju kakšnega kredita. Resnica je namreč la, pa čc se sliši še tako kruto, da neke splošne čudežne rešitve ne bo. Reševati je potrebno postopno in rešiti vsakega, ki se ga da rešiti.
O problemu je razpravljal tudi občinski svet in zadolžil upravo in župana, da spremlja dogajanje v Iskri in se poskuša po svojih močeh vključili v dogajanje.
Od stečajnega upravitelja smo dobili zagotovilo, da nas bodo o poteku sproti obveščali. Prav tako nas lahko obišče vsak, ki se želi o problemu pogovoriti ali nam kaj sporočili.
Dogodek je boleč in pušča za sabo ludi boleče posledice, lega se zavedamo vsi, lega se zavedam tudi sam. V okviru svojih možnosti bom poskušal storili vse, da bi bila Škoda tega stečaja za ljudi in za občino čim manjša in čim manj boleča.
Župan občine Dobrepolje Anion Jakopič
Pri drugi točki izredne seje OS so člani poslušali informacijo župana o stečajnem postopku v Iskri - Stikalni elementi. To je. po besedah župana, še en izredno boleč udarec za občino, pri katerem pa je treba vedeti, da občina kot taka po zakonu nima prav nobenih pristojnosti posegati v gospodarstvo. Vse. kar lahko doseže, je le to. da je sproti obveščena o stečajnem postopku.Tako je župan na seji posredoval le nekaj podatkov, ki jih je slišal ob razgovoru pri stečajnem upravitelju Igorju Bončini in na Skladu za razvoj, ki je uradno lastnik podjetja. Iskra - Stikalni elementi je prišla v stanje, ko normalna proizvodnja v podjetju ni več možna, ker je nastajala prevelika izguba iz tekočega poslovanja.
Po zamisli stečajne ekipe naj bi poskušali v naslednjih treh mesecih ob občutno manjšem številu zaposlenih dosegati proizvodnjo v dosedanjem obsegu. Če bo po treh mesecih ugotovljeno, da tekoča proizvodnja lahko leče brez izgube, bodo predlagali prisilno poravnavo. V nasprotnem primeru bo šla Iskra - Stikalni elementi do-
končno v stečaj. Naslednji trije meseci so torej zadnji poskus, s katerim poskušajo stečajni upravitelji še rešili podjetje.
Delavci, ki so še ostali in dobili začasne odločbe o delu, bodo v obdobju naslednjih treh mesecev tako rekoč "na prepihu", ker so lahko kadarkoli odpuščeni, delati pa morajo po strogih pravilih, ki veljajo v času trajanja stečajnega postopka.
Uradni informaciji je sledila daljša laz prava. Člani občinskega sveta so razumeli, da občina nima nobenih pristojnosti kakorkoli vplivati, izrazili pa so zaskrbljenost zaradi dogajanja in sprejeli sklep, da občina z županom na čelu vzdržuje stike s stečajno ekipo in s Skladom RS za razvoj ter da sc poskuša brezposelnim pomagati vsaj z nuđenjem pravne pomoči oziroma nasveti s Strani sindikata.
O situaciji v podjetju smo poskušali dobiti informacije od stečajnega upravitelja, vendar ga v času priprave našega glasila zaradi njegove službene odsotnosti nismo uspeli dobiti, poskušali pa bomo spremljati razmere v podjetju v prihodnjih številkah.
M. S tek lana
Stečaj Iskre Stikalni elementi - navodila
delavcem
Stečajni postopek se v skladu z. Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZST) čl. 101 in 103, začne z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka in istočasnim nabitjem na oglasno desko na pristojnem Okrožnem sodišču. V našem primeru je prišlo do tega dne 5.7.1996. Začetek stečaja pa je potrebno objaviti tudi v Uradnem lislu RS (do danes, 12.7.1996, tega šc nismo zasledili).
V skladu s 137. čl. ZST upniki prijavi-
jo svoje terjatve v roku 60 dni od dneva objave v Uradnem listu, in sicer pismeno. Priglasitev vsebuje ime in stalno bivališče, pravno podlago za prijavo stečaja in številko računa (TR ali ZR), kamor se lahko nakažejo sredstva iz stečajne mase.
S pričetkom stečajnega postopka prenehajo vsa delovna razmerja. Tudi delavci, ki trenutno opravljajo nujno potrebna opravila v podjetju, morajo prav tako v navedenem roku prijavili svoje terjatve.
Območna organizacija ZSSS Grosuplje je v preteklosti vložila številne zahteve delavcev, ki niso prejeli odpravnin, jubilejnih nagrad ipd. Vse le sedanje in tudi nekdanje delavce, za katere smo pred sodiščem v Ljubljani vodili pravdo, pozi varno, da podpišejo pooblastilo za zastopanje, in v kolikor želijo, da šc kaj dodamo, naj sc zberejo in napišejo svoje zahtevke, ki pa jih morajo tudi dokumentirati in bomo skupaj vložili še dopolnitev priglasitve.
Delavci, ki želijo, da jih zastopa sindikat (kar je možno za vse člane) ali naš pogodbeni odvetnik, morajo po navodilih odvetnika predložiti naslednje:
- podpisana pooblastila za zastopanje s svojim točnim naslovom;
- kopije delavskih knjižic (če hočejo odpravnine ali jubilejne nagrade ali plače);
- kopijo zadnje plačilne liste (če niso dobili plač);
\2LLLLWM
v
as
julij 1996
NASVETI ZA BREZPOSELNE
Denarno nadomestilo
- skupaj s temi dokumenti pa mora vsak delavce napisati natančno KAJ ŽELI:
- če jubilejno nagrado: za koliko let in kdaj mu je pripadla;
- če odpravnino: za kaj (upokojitev ali kaj drugega) in od kdaj;
- če plačo: za katere mesece, ali razliko za katere mesece in koliko.
VSI, KI ŽELIJO ZASTOPANJE, NAJ SVOJE POPOLNE VLOGE ODDAJO ČIM PREJ!
Delavci, ki so prejeli obvestilo in so že evidentirani pri Zavodu za zaposlovanje, bodo v roku 30 dni prejeli odločbe, iz katerih bodo razvidne vse pravice, ki jih imajo. Prav tako bo obvezno zdravstveno zavarovanje urejeno preko Zavoda za zaposlovanje.
Za vse delavce, tiste, ki trenutno delajo in tiste, ki ne, pa je potrebno, da vsak sam uredi prostovoljno zdravstveno zavarovanje. To pomeni, da se do 31.7.1996 oglasi na Izpostavi Zavoda za zdravstveno varstvo v Grosuplju in bo prostovoljno zavarovan pod enakimi pogoji kot doslej (to pomeni, da se upošteva 31% popust), le da bo zavarovanje plačeval sam, mesečno preko položnice. Po tem datumu pa popusta ne bo možno uveljavljati.
Za vsa dodatna vprašanja, ki se nanašajo na zdravstveno zavarovanje, sc lahko obrnete na Izpostavo Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Grosuplju, Taborska 4, tel. 762-322, za vprašanja, ki sc nanašajo na Zavod za zaposlovanje imajo sedež na Adamičevi 3A, v Grosuplju, tel 771-172, vsa vprašanja v zvezi z. zastopanjem delavcev, pravna pomoč, članstvo pa na Območno organizacijo ZSSS Gro šuplje, Taborska 6, tel. 764-1 I I.
S skupnim sodelovanjem vseh in seveda s sodelovanjem vas - delavcev, bomo poskušali ublažiti vaše težave.
ZSSS, Območna organizacija Grosuplje
KOMU?
Pravico do denarnega nadomestila lahko pridobite, če izpolnjujete naslednje pogoja
- da vam je delovno razmerje prenehalo brez vaše volje ali krivde, za kar sc šteje:
• če je šla vaša organizacija, podjetje ali obrt v stečaj, likvidacijo ali prisilno poravnavo;
• čc sle izgubili delo kot trajni presežni delavec;
• če ste bili zaposleni za določen čas;
• drugi objektivni pogoji prenehanja delovnega razmerja,
- da ste bili zaposleni najmanj 9 mesecev brez prekinitve ali 12 mesecev s prekinitvami v zadnjih I K mesecih;
- da sle se prijavili pri Zavodu v .30 dneh po prenehanju delovnega razmerja in vložili zahtevo za uveljavljanje pravice.
KOLIKO?
Osnova za odmero denarnega nadomestila
Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača, ki ste jo prejeli za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma za četrti, peti ali šesti mesec pred prenehanjem delovnega razmerja, kolikor je bila ta ugodnejša. Višina denarnega nadomestila
Denarno nadomestilo znaša:
- za prve tri mesece 70 odstotkov od osnove in
- za naslednje mesece 60 odstolkov od osnove.
Od odmerjenega denarnega nadomestila se obračunajo prispevki in davki skladno s predpisi o prispevkih in skladno z zakonom o dohodnini (tudi od zakonsko določenega najmanjšega denarnega nadomestila). Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 80 odstotkov zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za davke in prispevke in nc višje od štirikratnika tako določenega najnižjega denarnega nadomestila.
V času prejemanja denarnega nadomestila sle obvezno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovani.
KAKODOLGO?
Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od vaše predhodne zavarovalne dobe in traja od 3 do 24 mesecev.
Denarno nadomestilo se izplačuje:
- .3 mesece, če ste bili zavarovani devet mesecev nepretrgoma ali 12 mesecev s presledki v zadnjih IK mesecih;
- 6 mesecev, če ste bili zavarovani najmanj 30 mesecev nepretrgoma ali 50 mesecev v zadnjih petih letih;
- 9 mesecev, če ste bili zavarovani pel let ali več in manj kol 10 let;
- 12 mesecev, čc ste bili zavarovani K) let ali več in manj kol 15 let;
- 18 mesecev, čc ste bili zavarovani 15 lel ali več in manj kol 20 let;
- 24 mesecev, če ste bili zavarovani 20 let in več.
KAKO?
Najprej se morale prijaviti na uradu zadelo območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, praviloma na sedežu vašega stalnega prebivališča, izjemoma sedežu organizacije oziroma delodajalca, kjer vam je prenehalo delovno razmerje.
Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje so: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana,Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Sevnica, Velenje.
Območne enote imajo urade za delo, ki so v vsaki nekdanji občini (pred ustanovitvijo novih občin po zakonu o lokalni samoupravi).
Ob prijavi izpolnite obrazec "Zahteva za priznanje pravice do DN" in se pogovorite o vseh potrebnih dokumentih, ki jih boste šc morali predložili.
(Povzelo iz. časopisa "Slovenec")
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Lektorica: Ema Sevšek. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od
prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.