PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Localis
Uradno glasilo slovenskih ob čin
Št. 6	Maribor, petek 17.2.2017
OBČINA BLED
68. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Kamp v Veliki Zaki
Na podlagi določil 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in na podlagi 30. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/2009, 87/2012) je župan Občine Bled sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA KAMP V VELIKI ZAKI
1.	člen
S tem sklepom se začne postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje enote urejanja prostora (EUP) BJ - 9 (Kamp v Veliki Zaki), v nadaljevanju OPPN.
2.	člen
(ocena stanja in razlogi za pripravo prostorskega akta)
Kamp Zaka predstavlja edini kamp v Občini Bled. Z umeščenostjo v globel med okoliške osamelce Stan, Ojstrica in Velika Osojnica predstavlja pravzaprav naravni podaljšek zaliva Velika Zaka. Njegova umeščenost v prostor nudi široke možnosti tako v fizičnem kot programskem smislu. Obstoječe površine kampa poleg površin za kampiste vključujejo območje vstopnega dela kampa (gostinsko trgovski objekt, objekt recepcije, več sanitarnih objektov in večjo rekreacijsko površino s športnimi igrišči in napravami).
Območje vstopnega dela kampa predstavlja obenem vstop v naravno oblikovano globel kampa, ki je vrezana med okoliške osamelce. Osrednji del vstopnega dela kampa predstavlja gostinsko trgovski objekt. Objekt je postavljen na delno dvignjenem terenu, zaradi česar prostor kampa tako v vizualnem kot tudi fizičnem smislu
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII
še bolj razdeli od sicer enotne poteze, ki jo kamp tvori z zalivom v Veliki Zaki. Objekt restavracije in trgovine je dotrajan, se poseda, funkcionalno ne nudi zadovoljivih površin, zaradi nivojske diferenciranosti pa je neprimeren tudi za gibalno ovirane osebe. V okolici objekta je v sezonskem času postavljeno večje število neskladnih pomožnih gostinskih objektov ter začasnih objektov in naprav za šport. Namen OPPN je predvideti odstranitev obstoječega gostinsko trgovskega objekta ter vseh pomožnih gostinskih in športnih objektov, ter podati pogoje in rešitve za umeščanje in oblikovanje novega večnamenskega objekta, ki bo združeval gostinstvo, trgovino, prostore za druženje kampistov, wellnes,... ter v okolici objekta na sonaraven način uredil tematske parkovne in športne površine. Umeščanje novega objekta mora v največji meri upoštevati pretočnost globeli, tako da bo prostor med kampom in obalo jezera ponovno vzpostavljen kot enovit. V območju neposredno ob obstoječem gostinsko trgovskem objektu je hudourniški potok, ki se v severnem delu zaliva Velika Zaka izliva v Blejsko jezero. Potok ima potencial, da v območje urejanja vnese naravno tematiko vode, zato je ob umeščanju novega večnamenskega objekta potrebno predvideti rešitve za njegovo renaturacijo in umestitev v parkovne ureditve, za kar se dopušča tudi njegova prestavitev.
Ob gostinsko trgovskem objektu je organizirano večje makadamsko parkirišče, preko katerega sicer vodi gozdna cesta, ki povezuje Veliko Zako in Bohinjsko Belo. Funkcija gozdne ceste se z OPPN ohranja. Parkirišče je v smislu ohranjanja jezerske sklede in dolgoročnega načrta umikanja mirujočega prometa iz nje, umeščeno neustrezno. Obstoječe vozišče Kidričeve ceste na obodu območja OPPN kamp fizično loči od obale jezera. Cilj urejanja prometa v tem delu Bleda je vzpostavitev enosmernega prometnega režima in ukinitev tranzitnega avtobusnega prometa. Namen OPPN je ob ukrepih za povečanje količine javnega prometa in zmanjšanje obremenitev osebnih vozil dnevnih obiskovalcev, površine ceste preoblikovati na način deljenega prostora pešcev in omejenega nabora vozil. Priobalni prostor zaliva Velika Zaka se tako v programskem smislu kot tudi fizično bolj uspešno poveže v površinami predvidenega večnamenskega objekta. Namen OPPN glede
	
	
Izdajatelj:	
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Smetanova ulica 30, 2000 Maribor	
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info	
Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik	
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 119
mirujočega prometa je zagotoviti parkirne površine za potrebe obiskovalcev kampa, pri čemer mora biti del parkirnih prostorov namenjen avtodomom.
Območje recepcije je v obstoječem obsegu omejeno in predstavlja ozko grlo pri prihodu in odhodu gostov iz kampa. Delovanje recepcije se zato predvideva posodobiti na način »leteče« recepcije, zato je potrebno predvideti tudi ustrezne površine mirujočega prometa, kjer gost uredi vse potrebno v zvezi s prijavo prihoda v avtomobilu. Objekt recepcije in bližnjih sanitarij ter servisnega objekta je potrebno oblikovno poenotiti.
V	območju za kampiste je bilo v preteklosti postavljenih več lesenih glamping hišk ter štiri samostojne nastanitvene enote - bungalovi. Lesene glamping hišice tako v urbanistično arhitekturnem kot tudi v poslovnem smislu predstavljajo zelo uspešno obliko sodobnega bivanja kampistov. Naknadno postavljeni bungalovi kljub očitni želji razvoja novih tržnih produktov kampa oblikovno ne dopolnjujejo začetega programa glamping namestitev. Bungalovi arhitekturno s preostalim delom namestitev ne predstavljajo skladne celote. Namen OPPN je začrtati smer razvoja, oblikovanja in načina umeščanja novih namestitvenih enot v območju za kampiranje, conirati površine glede na vrste kampiranja ter posodobitev obstoječih pripadajočih objektov (sanitarije, letne kuhinje, kurišča, igrala,...).
Pobudo za izdelavo OPPN je podal investitor in lastnik obravnavanih zemljišč.
2.	Pravna podlaga za pripravo prostorskega akta
Pravna podlaga za pripravo prostorskega akta je 57. člen ZPNačrt.
3.	Območje prostorskega akta in program
V	območju OPPN BJ - 9 so zajeta naslednja zemljišča in deli zemljišč: 1132/26 (del), 1132/69, 1132/70, 1132/71, 1132/72, 1132/73, 1132/74, 1132/76, 1132/77, 1132/84, 1132/85, 1132/86, 1135/1, 1138/3, 1138/4, 1138/5, 1138/6, 1138/7, 1138/8, 1138/9, 1138/10, 1138/11, 1138/12, 1138/13, 1193/3, vse k.o. Želeče (2191) in parc. št. 481/3, 464/81 obe k.o. Rečica (2189) v skupni površini cca. 9,4 ha. Meja OPPN je določena z OPN.
Sestavni del OPPN so lahko tudi zemljišča izven ureditvenega območja, ki so potrebna za neposredno priključevanje na omrežja javne komunalne in gospodarske infrastrukture.
Z OPPN je predvidena celovita prenova območja kampa, kar vključuje novogradnjo vstopnega dela kampa s spremljajočimi objekti (recepcija, večnamenski objekt, površine za parkiranje, parkovne ter športne površine), na območju površin za kampiranje opredelitev poti razvoja in umeščanja ter oblikovanja novih namestitvenih kapacitet, ter dopolnitev GJI.
4.	Način pridobitve strokovnih rešitev
Skladno s podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji OPN za pripravo OPPN so bile za obravnavano območje izdelane variantne prostorske preveritve. Osnovo za pričetek postopka predstavlja ena od že izdelanih variantnih rešitev, ki se nanaša na vstopno območje kampa. Strokovno podlago za območje kampa, namenjeno kampistom, bo pobudnik zagotovil do faze priprave osnutka OPPN.
Kolikor se bo v postopku priprave akta ugotovilo, da je potrebno izdelati dodatne strokovne podlage, bodo te pridobljene med postopkom. Izbrani izdelovalec OPPN koordinira izdelavo strokovnih podlag.
Strokovne podlage za svoja področja posredujejo tudi nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci pri pripravi akta.
Prostorske ureditve v OPPN je potrebno sprotno usklajevati s sprejetim nadrejenim aktom, Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2014, 40/2014, 14/2015, 48/2016).
5. Roki izdelave OPPN
Objava sklepa o začetku priprave OPPN	februar 2017
Izdelava strokovnih podlag, variantnih rešitev in osnutka OPPN	februar, marec 2017
Pridobivanje smernic NUP	april 2017
Izdelava dopolnjenega osnutka OPPN	maj 2017
Javna razgrnitev in obravnava na OS	junij 2017
Sprejem stališč do pripomb in priprava predloga odloka OPPN	julij 2017
Pridobivanje mnenj NUP	avgust 2017
Izdelava usklajenega predloga OPPN	september 2017
Sprejem odloka na OS	september 2017
V primeru, da pristojno ministrstvo v fazi podaje smernic ugotovi potrebo po izvedbi celovite presoje vplivov na okolje, se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave OPPN ter se izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o prostorskem načrtovanju, posledično pa se podaljšajo tudi roki izdelave in sprejema OPPN.
6. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi OPPN
Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice na osnutek OPPN, k predlogu akta pa mnenje, so:
1.	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana;
2.	Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova 61, 1000 Ljubljana;
3.	Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Ul. Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj;
4.	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana;
5.	Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, PC Planina 3, 4000 Kranj;
6.	RS, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana;
7.	Slovenske železnice, Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana;
8.	Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled;
9.	Elektro Gorenjska d.d., Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj;
10.	Telekom Slovenije d.d., Ul. Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj;
11.	Telemach d.o.o., C. Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana;
12.	Adriaplin d.o.o., Dunajska c. 7, 1000 Ljubljana.
ter drugi nosilci urejanja prostora, organi ali organizacije, za katere se v postopku priprave OPPN izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
Osnutek OPPN se pošlje na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO, ki odloči, ali je za načrtovano prostorsko ureditev potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 120
Drugi nosilci urejanja prostora oziroma organi in organizacije, ki so nosilci javnih pooblastil, kolikor bi se v postopku priprave prostorskega akta izkazalo, da so njihove smernice in mnenja potrebni, oziroma rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
7.	Obveznosti financiranja priprave OPPN
Sredstva v zvezi s financiranjem postopka sprejemanja OPPN zagotovi pobudnik.
8.	Veljavnost sklepa o pričetku postopka
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Bled ter začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 3505-6/2016-2 Datum: 30. 1. 2017
Občina Bled Janez Fajfar, župan
OBČINA BRDA
69. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2006), 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 111/05 - Odl. US, 93/05 - ZVMS, 120/06 - Odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 -ZRud-1, 76/10 - ZRud-1 A, 20/11 - Odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 - ZdavNepr, 22/14 - Odl. US in 19/15) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - Odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) je Občinski svet Občine Brda na 21. redni seji dne 7. 2. 2017 sprejel
SKLEP
O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA
1.
S tem sklepom pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena nepremičnina z ID znakom: parcela 2286 116/2, katastrska občina 2286 MEDANA parcela 116/2 (ID 5058476), ki je v lasti Občine Brda.
2.
Nepremičnina iz 1. točke tega sklepa pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Brda z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se predlaga zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi.
3.
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 4781-01/2017-02 Datum: 7.2. 2017
Občina Brda Franc Mužič, župan
70. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2006), 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 111/05 - Odl. US, 93/05 - ZVMS, 120/06 - Odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 -ZRud-1, 76/10 - ZRud-1 A, 20/11 - Odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 - ZdavNepr, 22/14 - Odl. US in 19/15) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - Odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) je Občinski svet Občine Brda na 21. redni seji dne 7. 2. 2017 sprejel
SKLEP
O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA
1.
S tem sklepom pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena nepremičnina z ID znakom: parcela 2289 1280/2, katastrska občina 2289 CEROVO parcela 1280/2 (ID 277122), ki je v lasti Občine Brda.
2.
Nepremičnina iz 1. točke tega sklepa pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Brda z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se predlaga zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi.
3.
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 4781-02/2017-02 Datum: 7.2. 2017
Občina Brda Franc Mužič, župan
OBČINA LOVRENC NA POHORJU
71. Letni program športa Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017
Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z usmeritvami Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 - 2024 (Uradni list RS, št. 26/2014) ter na podlagi Pravilnika za vrednotenju športnih programov v občini Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 25/2008), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 15. redni seji, dne 9.2.2017, sprejel
LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2017
I. Uvod
Občina Lovrenc na Pohorju s tem Letnim programom športa opredeljuje športne programe, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter višino in namen sredstev predvidenih v proračunu občine.
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 121
II.	Izhodišča in usmeritve
Upoštevaje izhodišča nacionalne strategije razvoja športa in z namenom uresničevanja ciljev oziroma nalog opredeljenih v Letnem programu športa v občini Lovrenc na Pohorju, poudarjamo naslednje specifike:
1.	Posebno pozornost bomo namenili interesnim in tekmovalnim programom otrok in mladine, z namenom spodbujati kakovosten način preživljanja prostega časa in preventivnega delovanja (v smislu preprečevanja socialno patoloških pojavov).
2.	Izvajalcem športnih programov, ki so nosilci športnega življenja v občini, bomo pomagali uresničiti njihove zastavljene cilje.
3.	Spodbuja se predvsem množičnost vključevanja v programe športa, skušali pa bomo vplivati tudi na sodelovanje med osnovno šolo in društvi pri usmerjanju mladih v šport in rekreacijo.
4.	S sofinanciranjem programov za mlade usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, bomo skušali doseči razvijanje športnega potenciala mladih v domačem okolju.
III.	Obseg sredstev
Občina Lovrenc na Pohorju z Odlokom o proračunu občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017 zagotavlja proračunska sredstva namenjena izvajanju športnih programov v občini na podprogramu proračunske porabe št. 18059001 - Programi športa. Za športno dejavnost so v letu 2017 zagotovljena sredstva v višini 40.360,00 EUR.
IV.	Obseg in vrsta dejavnosti za sofinanciranje
S sredstvi za transferje neprofitnim organizacijam in ustanovam se bodo sofinancirali naslednji programi športa, uporaba športnih objektov ter strokovne in razvojne naloge na področju športa v Občini Lovrenc na Pohorju glede na vsebino:
1.	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok;
2.	interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok;
3.	športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6. do 15. leta);
4.	športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami,
5.	interesna športna vzgoja mladine;
6.	športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15. do 21. leta);
7.	športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami;
8.	športna dejavnost študentov;
9.	športna rekreacija;
10.	kakovostni šport;
11.	vrhunski šport;
12.	šport invalidov.
Za izvedbo navedenih programov bodo v občinskem proračunu za leto 2017 zagotovljena sredstva v višini 14.970,00 EUR (na SM 418600 - Sofinanciranje programov športa - točkovni sistem).
Poleg sredstev za navedene programe bodo v občinskem proračunu za leto 2017 zagotovljena tudi sredstva za izvajanje naslednjih razvojnih in strokovnih nalog:
1.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov (sredstva v višini 1.100,00 EUR na SM 418602);
2.	športne prireditve (sredstva v višini 2.190,00 EUR na SM 418605);
3.	športni objekti (sredstva v višini 21.700,00 EUR na SM 418603 - sredstva za najemnine dvoran);
4.	Materialni stroški in stroški storitev (sredstva v višini 400,00 EUR na SM 418604 - zagonska sredstva za delovanje novonastalih društev).
Občina Lovrenc na Pohorju v letu 2017 ne predvideva sredstev za sofinanciranje naslednjih dejavnosti:
1.	Znanstveno - raziskovalno dejavnost;
2.	založniška dejavnost;
3.	spremljanje pripravljenosti in svetovanje treninga;
4.	informacijski sistem na področju športa;
5.	medobčinsko in mednarodno sodelovanje.
V.	Športni programi
Športna društva v občini Lovrenc na Pohorju bodo izvajala:
1.	rekreativne programe na področjih športne rekreacije, planinarjenja, pohodništva in kolesarjenja;
2.	športne programe v individualnih športnih panogah atletike, karateja in kegljanja;
3.	športne programe v kolektivnih športnih panogah košarke, malega nogometa, orientacijskih tekov in občasnih dogodkov individualnih športnih panog, ki imajo ekipna tekmovanja (karate, kegljanje).
VI.	Športne prireditve
Športna društva v občini Lovrenc na Pohorju bodo v letu 2017 predvidoma organizirala okrog 60 športnih, tradicionalnih in rekreativnih prireditev.
VII.	Prostovoljno delo v športu
Tudi v letu 2017 bodo amaterski športni delavci v športnih društvih opravili veliko prostovoljnega dela, na katerem temelji šport v občini Lovrenc na Pohorju.
VIII.	Posebne določbe
Občina uresničuje javni interes v športu tako, da zagotavlja sredstva za realizacijo dela nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji, ki se nanaša na lokalne skupnosti in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo programov športa iz proračuna občine. Izbor športnih programov, določenih s tem letnim programom, se izpelje na podlagi javnega razpisa. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje posameznih vsebin oziroma programov med kandidate, ki se bodo prijavili na Javni razpis, se bo opravila v skladu s Pogoji, merili in normativi za vrednotenje športnih programov, ki so sestavni del Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Lovrenc na Pohorju.
IX.	Veljavnost in uporabnost
Letni program športa Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017 začne veljati po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (uGso) in se uporablja za izvedbo razpisa in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov športa v občini Lovrenc na Pohorju v letu 2017.
Letni program športa se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO).
Številka: 0075-0001/2017 Datum: 9.2.. 2017
Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 122
72. Sklep o sprejetju Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017
Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS - Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS - Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 -ZUUJFO in 76/15), 6. in 7. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16) in
Načrt prodaje nepremičnega premoženja za leto 2017 obsega
14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno prečiščeno besedilo, UGSO, št. 65/2016), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 15. redni seji, dne 9.2.107, sprejel
SKLEP
O SPREJETJU NAČRTA RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2017
1. člen
Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju sprejme Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017 in sicer:
:lnje nepremičnine:
Zap. št.	k.o.	parcela	Površina v m2	Nam raba
1	Lovrenc/P.	1111/6	33	Del st.obm., del ind.obm.
2	Lovrenc/P.	601/18	82	Ind. območje
3	Lovrenc/P.	1114/19	323	Stanov.območje
4	Lovrenc/P.	952/16	134	Stanov.območje
5	Lovrenc/P.	173/1	349	Mešano območje-območje centralnih dej.-urbana središča
6	Lovrenc/P.	948/1	882	Stanov.območje
7	Rdeči breg	99/2	962 Delež obč. 878/962	Del. stan.obm. s KG, del stan.območje
8	Rdeči breg	88/4	1249, delež občine 630/1249	Kmetijsko zemljišče
9	Lovrenc/P.	638	187	Območje proizvod.dejavnosti
10	Lovrenc/P.	494/5	92	Ind.območje
11	Lovrenc/P.	485/3	88	Ind.območje
12	Lovrenc/P.	484/24	60	stanov.območje
13	Lovrenc/P.	176/4 z delom stavbe št. 172/1	376	Mešano območje-območje centralnih dej.-urbana središča
14	Cinžat	449/8	412	Del kmetij.z., del stanovanjsko območje
15	Lovrenc/P.	722/4	1136	stanov. območje
16	Lovrenc/P.	1114/14	51	Stanov. območje
17	Lovrenc/P.	713/57	11	Stanov. območje
18	Lovrenc/P.	712/36	149	Stanov. območje
19	Lovrenc/P.	713/56	20	Stanov. območje
20	Lovrenc/P.	712/35	172	Stanov. območje
21	Lovrenc/P.	712/33	55	Stanov. območje
22	Lovrenc/P.	1124/11	53	Stanov. območje
23	Lovrenc/P.	817/17	35	Stanov. območje
24	Lovrenc/P.	817/16	66	Stanov. območje
25	Lovrenc/P.	816/19	33	Stanov. območje
26	Lovrenc/P.	1138/9	63	Stanov. območje
27	Lovrenc/P.	1138/7	47	Stanov. območje
2. člen
Načrt nakupa nepremičnega premoženja za leto 2017 obsega naslednje nepremičnine:
Zap.št.	k.o.	parcela	Površina v m2	Nam raba
1	Lovrenc/P.	54/5	7	Meš.obm.-centralne dej.-urbana središča
2	Lovrenc/P.	647/17	1707	Stanovanjsko območje
3	Lovrenc/P.	647/6	96	Stanovanjsko območje
4	Cinžat	139/2	174	Kmetijsko območje (del GC Cinžat-Sojč)
5	Cinžat	247/11	222	Kmetijsko območje- obm.promet.infrastr. (JP Gomila)
6	Lovrenc/P.	484/4	247	Stan.obm.-obm.prometne infrastrukture
7	Lovrenc/P.	485/17	40	Stan.obm.-obm.prometne infrastrukture
8	Lovrenc/P.	485/14	150	Stan.obm.-obm.prometne infrastrukture
3. člen
Na podlagi 12. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS -Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 - ZUUJFO in 76/15) lahko občina sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem
načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem, pri spremenjenih prostorskih potrebah ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv. Skupna vrednost teh poslov lahko znaša 10% skupne vrednosti veljavnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine.
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 123
4.	člen
Občinski svet soglaša z odtujitvijo nepremičnega stvarnega premoženja iz 1. člena tega sklepa ter z nakupom iz 2. člena.
5.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0075-0002/2017 Datum: 9.2.2017
Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan
OBČINA MAKOLE
73. Odlok o proračunu Občine Makole za leto 2017
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.: št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr. in 101/13) in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007 in 45/2014) je
Občinski svet Občine Makole na 14. redni seji dne 16.02.2017 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2017
1.	Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Makole za leto 2017 določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto		O P I S	Plan 2017 (v EUR)
	A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
	I.	S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)	1.854.719
		TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.681.949
70		DAVČNI PRIHODKI	1.530.989
700		Davki na dohodek in dobiček	1.440.689
703		Davki na premoženje	42.400
704		Domači davki na blago in storitve	47.900
71		NEDAVČNI PRIHODKI	150.960
710		Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	119.200
711		Takse in pristojbine	2.000
712		Globe in druge denarne kazni	1.000
714		Drugi nedavčni prihodki	28.760
72		KAPITALSKI PRIHODKI	29.000
722		Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	29.000
74		TRANSFERNI PRIHODKI	143.770
740		Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	143.770
	II.	S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45)	2.098.335
40		TEKOČI ODHODKI	661.607
400		Plače in drugi izdatki zaposlenim	147.729
401		Prispevki delodajalcev za socialno varnost	23.921
402		Izdatki za blago in storitve	454.609
403		Plačila domačih obresti	10.700
409		Rezerve	24.648
41		TEKOČI TRANSFERI	824.407
410		Subvencije	20.500
411		Transferi posameznikom in gospodinjstvom	531.600
412		Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	63.275
413		Drugi tekoči domači transferi	209.032
42		INVESTICIJSKI ODHODKI	552.471
420		Nakup in gradnja osnovnih sredstev	552.471
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI	59.850
431		Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	33.000
432		Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	26.850
	III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-243.616
	B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
750		Prejeta vračila danih posojil	0
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
440		Dana posojila	0
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 124
441		Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.)	0
	C.	R A C U N F I N A N C I R A N J A	
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500+501)	87.342
500		Domače zadolževanje	87.342
55	VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550+551)	80.726
550		Odplačila domačega dolga	80.726
	IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-237.000
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	6.616
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	243.616
	XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA	237.000
Posebni del proračuna je sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov (občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska uprava), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Makole.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1.	prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in se porabijo za investicijo v gasilsko opremo Prostovoljnega gasilskega društva Makole,
2.	prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanje odpadnih voda po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012 in 98/2015) in se porabijo na področju ravnanja z odpadno vodo in subvencioniranja storitev in vlaganj na področju ravnanja z odpadno vodo,
3.	prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 14/2014) in se porabijo za sofinanciranje odlagališča odpadkov CERO II. reda - Pragersko ter za ukrepe zmanjševanja onesnaževanja okolja.
4.	koncesijska dajatev za divjad, ki se nameni za namene varstva in vlaganj v naravne vire v Občini Makole.
Pravice porabe namenskih prihodkov proračuna prejšnjega odstavka tega člena, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika, župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji.
6.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
•	v letu 2018 70% navedenih pravic porabe in
•	ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 20% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih porabnikov.
7.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% ali za več kot 50.000 EUR, mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
8.	člen (proračunski skladi)
V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 21.866 EUR.
Št. 11/10.3.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 125
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF v celoti odloča župan in o tem obvešča občinski svet.
4.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja
9.	člen (odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2017 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 500 EUR.
10.	člen
Župan lahko dopolni letni načrt pridobivanja in razpolaganja za nepremičnine do vrednosti 9.000 EUR in za nepremičnine, za katere občina uveljavlja predkupno pravico ter o tem obvesti občinski svet.
Za nepremičnine iz prejšnjega odstavka je župan pooblaščen tudi za podpis pogodbe.
Posamično premično premoženje nad vrednostjo 5.000 EUR je potrebno uvrstiti v letni načrt razpolaganja.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
11.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina na podlagi 85. člena ZJF in tega odloka likvidnostno zadolži do višine 5% sprejetega proračuna.
O obsegu poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Makole, v vsakem posamičnem primeru odloča občinski svet.
12.	člen
(obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna za investicije, predvidene v občinskem proračunu)
Za financiranje projekta Obnova LC 440101 Pečke-Slovenska Bistrica se občina lahko zadolži do višine 87.342 EUR.
6.	Prehodne in končne določbe
12.	člen
(začasno financiranje v letu 2018)
V obdobju začasnega financiranja Občine Makole v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
13.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-1/2017-20 Datum: 16. 2. 2017
Občina Makole Franc Majcen, župan
OBČINA NAZARJE
74. Sklep o javni razgrnitvi Popravka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu obrtno-industrijsko cone Prihova Nazarje (OPPN Prihova Nazarje) Uradno glasilo ZSO št. 15/2011
Na podlagi 61.b člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in na podlagi 30. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/2011, 11/2012 ), je župan Občine Nazarje sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI POPRAVKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU OBRTNO-INDUSTRIJSKO
CONE PRIHOVA NAZARJE (OPPN PRIHOVA NAZARJE) URADNO GLASILO ZSO ŠT. 15/2011
I.
Javno se razgrne popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu obrtno-industrijsko cone Prihova Nazarje (OPPN Prihova Nazarje) Uradno glasilo ZSO št. 15/2011, za območje PD4, ki ga je izdelalo podjetje RO -KO Projekt, Rok Šoštar s.p., Prekopa 43, 3304 Tabor.
II.
Gradivo, navedeno v I. točki, bo javno objavljeno na oglasni deski Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje in svetovnem spletu www.nazarje.si 15 dni. Javna razgrnitev bo trajala od 25. februarja 2017 do 11. marca 2017.
III.
V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pripombe in predloge k razgrnjenemu popravku OPPN Prihova Nazarje. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno v obliki pripombe na Občini Nazarje, po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ali na elektronski naslov: obcina@nazarje.si. Rok za dajanje pripomb k razgrnjenemu gradivu poteče s potekom javne razgrnitve.
IV.
Občane se o javni razgrnitvi obvesti najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve z javnim naznanilom po svetovnem spletu (www.nazarje.si ) in na krajevno običajen način. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na svetovnem spletu (www.nazarje.si ) ter začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 3505-0001/2011- 40 Datum: 16. 2. 2017
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
OBČINA VERŽEJ
75.
Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Veržej
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 126
Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl. US: U-I-51/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1, 108/2009, 108-ZPNačrt-A, 48/2012, 57/2012, 92/2013, 56/2015, 102/2015, 30/2016), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013, 111/2013, 74/2014-Odl. US, 32/2016), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015, 69/2015), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/2014, 54/2015, 36/2016), Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001, 41/2004-ZVO-1) in 15. člen Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2016) je občinski svet Občine Veržej na svoji 15. seji dne 15.2.2017 sprejel
ODLOK
O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI VERŽEJ
1 Splošne določbe
1.	člen (uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen (javna služba)
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine ... (v nadaljevanju: občina).
3.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2.	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5.	vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6.	vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
7.	cene storitev javne službe,
8.	javna pooblastila izvajalca javne službe,
9.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
10.	kazenske določbe,
11.	druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
4.	člen
(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki)
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
•	omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe;
•	zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov;
•	zagotoviti obdelavo mešanih komunalnih odpadkov predno se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov ali preda v sežig;
•	zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek;
•	uveljavitev načela 'stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov';
•	zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
5.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
6.	člen (pojmi)
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
7.	člen
(strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge)
(1)	Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe,
•	strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,
•	financiranje dejavnosti javne službe,
•	opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
(2)	Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave.
(3)	Naloge iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe.
8.	člen (subsidiarno ukrepanje)
(1)	Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2)	Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(3)	Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 127
2	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
9.	člen
(oblika opravljanja javne službe)
(1)	Javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov iz drugega člena tega odloka se opravlja s podelitvijo koncesije na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2)	Javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov iz drugega člena tega odloka se opravlja v javnem podjetju na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
3	Vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev
3.1 Vrsta in obseg storitev javne službe
10.	člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1)	Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer:
•	storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih;
•	storitve prevoza določenih vrst prevzetih komunalnih odpadkov do regijskega centra za ravnanje z odpadki;
•	storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov;
•	storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke.
(2)	Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
11.	člen
(uporabniki storitev javne službe)
(1)	Uporaba storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
(2)	Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
•	pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb;
•	pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost;
•	pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(3)	Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(4)	Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(5)	Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(6)	Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
(7)	Uporabniki iz prejšnjih odstavkov so prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi neprekinjeno že najmanj tri mesece.
3.1.1 Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov
12.	člen
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
•	papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
•	drobna odpadna embalaža iz stekla,
•	drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,
•	drobna odpadna embalaža iz kovine,
•	biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),
•	mešana odpadna komunalna embalaža zbrana od vrat do vrat,
•	kosovni odpadki,
•	nenevarni odpadki.
(2)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3)	Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4)	Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.
13.	člen
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)
(1)	Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
•	prevzemanje odpadne embalaže zbrane po sistemu od vrat do vrat izmenično s prevzemanjem mešanih komunalnih odpadkov,
•	prevzemanje določenih vrst komunalnih odpadkov od gospodinjstev ter pravnih in fizičnih oseb (s.p.),
•	redno prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij,
•	redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih,
•	redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in
•	občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov.
(2)	Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:
•	redno prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnicah nevarnih frakcij,
•	redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 128
zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu.
14.	člen (zbiralnice ločenih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz 11. člena tega odloka.
(2)	Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:
•	v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev;
•	najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih;
•	najmanj ena zbiralnica v naseljih z manj kot 500 prebivalci.
(3)	Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja prevoz ločenih frakcij v center za ravnanje z odpadki.
(4)	Ne glede na določila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, lahko izvajalec javne službe organizira prevzemanje ločenih frakcij po sistemu "od vrat do vrat". Na območju, kjer se vse ali del ločenih frakcij zbira po sistemu "od vrat do vrat" izvajalcu javne službe ni potrebno zagotoviti zbiralnic ločenih frakcij za tiste ločene frakcije, za katere je organizirano zbiranje "od vrat do vrat".
15.	člen (zbiralnice nevarnih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti v zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.
(2)	V naseljih z več kot 1.000 prebivalci, v katerih ni zbiralnice nevarnih frakcij, se ločeno zbiranje nevarnih frakcij zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe.
(3)	Če je premična zbiralnica iz prejšnjega odstavka tovorno vozilo, mora njegov postanek v posameznem naselju trajati vsaj tri ure.
(4)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih iz drugega odstavka tega člena najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
16.	člen
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic)
(1)	Zbiralnice se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.
(2)	Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom.
(3)	Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da:
•	povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
•	se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
•	na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in
•	lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov.
(4)	V zbirnem centru mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.
(5)	Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
17.	člen
(prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov)
(1)	Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s prostornino 60 l, 80 l, 120 l, 240 l, 360 l, 660 l, 770 l ali 1100 l.
(2)	Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa tehnični pravilnik, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
(3)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na območju občine v skladu s sprejetim letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami iz tretjega odstavka 13. člena tega odloka.
18.	člen
(velikost in število obveznih posod za posamezne uporabnike)
(1)	Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(2)	Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalni odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(3)	Uporabniki so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod, zabojnikov ali vrečk za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih.
(4)	Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 129
prostornine posode ali zabojnika oz. povečanje števila posod ali zabojnikov.
19.	člen (prevzemna mesta)
(1)	Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
(2)	Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 50 m metrov od roba prometne poti smetarskega vozila.
(3)	Prevzemno mesto določi uporabnik v soglasju z izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.
20.	člen (zbirna mesta)
(1)	V času do predvidenega prevzema mešanih komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnem površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2)	Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov zagotoviti, da se posoda ali zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne posode ali zabojnike takoj vrne na zbirno mesto.
(3)	Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta.
21.	člen (zbirni center)
(1)	V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
•	papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
•	steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
•	plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih plastičnih materialov,
•	odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
•	les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
•	oblačila,
•	tekstil,
•	jedilno olje in maščobe,
•	barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
•	detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
•	baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
•	električno in elektronsko opremo, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in
•	kosovne odpadke.
(2)	V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika skladno z 11. členom tega odloka.
22.	člen
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra)
(1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
•	povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
•	se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in
•	na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
23.	člen
(prevzemanje kosovnih odpadkov)
(1)	V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov od vrat do vrat oziroma na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, ki jih določi izvajalec javne službe v obvestilu iz tretjega odstavka tega člena ali pa se izvaja odvoz kosovnih odpadkov v okviru akcije kosovnih odpadkov na klic.
(2)	V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.
(3)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način.
(4)	Imetniki kosovnih odpadkov morajo preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
24.	člen (javne prireditve)
(1)	Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 500 udeležencev, mora organizator na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike za ločeno zbiranje ločenih frakcij iz prve in druge alineje prvega odstavka 11. člena tega odloka ter ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Če se na prireditvi pričakuje manj kot 500 udeležencev mora organizator zagotoviti posode ali zabojnike za mešane komunalne odpadke. Podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec javne službe s pogodbo.
(2)	Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.
3.1.2 Obdelava komunalnih odpadkov
25.	člen
(obdelava komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave komunalnih odpadkov v Regijskem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki Puconci, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 130
26.	člen
(razvrščanje komunalnih odpadkov)
V	okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije:
•	odpadna komunalna embalaža (vse frakcije),
•	druge ločene frakcije (papir, steklo, kovine), ki niso odpadna komunalna embalaža,
•	biološki odpadki,
•	kosovni odpadki,
•	nevarni odpadki.
27.	člen
(tehtanje komunalnih odpadkov)
V	okviru javne službe obdelave odpadkov se zagotavljajo storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu in ob oddaji obdelanih odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi oziroma ob prenosu ostanka po obdelavi na odlagališče.
3.1.3 Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
28.	člen
(odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov)
(1)	Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(2)	Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.
(3)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi.
(4)	Za obdelane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so obdelani v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki.
4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
29.	člen (pogoji obratovanja)
(1)	Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
•	nabavo in vzdrževanje opreme iz 39. člena tega odloka;
•	redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem;
•	urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov;
•	zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki;
•	evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov;
•	druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2)	Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti:
•	čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
•	čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
•	škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
•	škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejejajo kulturno dediščino.
30.	člen (register prevzemnih mest)
(1)	Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:
•	lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke,
•	identifikacijska oznaka iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo mešani komunalni odpadki,
•	ulica in hišna številka stavbe.
(2)	V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe:
•	firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov,
•	število članov posameznega gospodinjstva v stavbi,
•	število zaposlenih in dejavnost za pravne osebe in fizične osebe (s.p.), ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost;
•	velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku,
•	količina prevzetih mešanih komunalnih odpadkov po posameznem uporabniku.
31.	člen (javna obvestila)
(1)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
•	lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra;
•	času obratovanja zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra;
•	ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo;
•	načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
•	načinu predvidene obdelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
•	drugih pogojih za prevzem.
(2)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
•	območju in načinu prepuščanja bioloških odpadkov;
•	drugih pogojih za prepuščanje bioloških odpadkov;
•	pogojih, pod katerimi se zbrani bioloških odpadki oddajajo v obdelavo, obveščanje pa ponoviti vsakih šest mesecev.
32.	člen (redno obveščanje)
(1) Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj:
•	izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo v embalažnih vrečah, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 131
•	izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
•	prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
•	hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
•	ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
•	prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,
•	prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih in
•	razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje odpadkov iz gospodinjstev vsakih šest mesecev z javnim naznanilom na krajevno običajen način obvestiti o:
•	namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom,
•	prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki,
•	varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v skladu s tretjim odstavkom 5. člena te uredbe,
•	možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku,
•	minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje,
•	načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe,
•	drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in
•	o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom.
5 Pravice in obveznosti uporabnikov javne službe
33. člen (pravice uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo pravico:
•	do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
•	do uporabe skupne posode ali zabojnika za mešane komunalne odpadke pod pogojem, da izvajalcu javne službe predložijo soglasja vseh uporabnikov skupne posode,
•	do uskladitve velikosti ali števila posod skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno.
(2)	Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da:
•	prostornina obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi tehničnega pravilnika oziroma če število posod ni manjše od števila posod, določenega na podlagi istega pravilnika, in če
•	ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah.
34.	člen (obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo obveznost:
•	obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe na posebnem obrazcu najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe;
•	redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe;
•	zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu;
•	zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti;
•	vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto;
•	zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta;
•	uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
35.	člen (prepovedi)
Imetnikom odpadkov je prepovedano:
•	prepuščati odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;
•	mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj;
•	prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek;
•	prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek;
•	sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;
•	nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;
•	odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih;
•	prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov;
•	brskanje po posodah ali zabojnikih ter razmetavanje odpadkov;
•	pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje;
•	opustiti uporabo storitev javne službe,
•	ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je
prepovedano, vključno z vrtnimi odpadki iz gospodinjstev.
6 Financiranje javne službe
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 132
36.	člen
(viri financiranja storitev javne službe)
Viri financiranja storitev javne službe so:
•	plačila uporabnikov za storitev javne službe,
•	sredstva od prodaje ločenih frakcij,
•	drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.
37.	člen
(viri financiranja javne infrastrukture)
Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz dolgoročnega kreditiranja,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
7	Vrsta in obseg objektov in opreme, potrebnih za izvajanje javne službe
38.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine)
(1)	Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavljajo:
•	zemljišča in objekti zbiralnic;
•	zemljišča in objekti zbirnih centrov;
•	zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah.
(2)	Objekte iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
(3)	Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe obdelave odpadkov in odlaganja ostanka odpadkov po obdelavi, ki je lastnina občine, sestavljajo:
•	zemljišča in objekti za obdelavo odpadkov,
•	zemljišča in objekti za odlaganje odpadkov.
(4)	Objekte iz tretjega odstavka tega člena lahko upravlja le izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(5)	Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe.
39.	člen
(oprema, potrebna za izvajanje javne službe)
Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo:
•	vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,
•	delovni stroji,
•	premične zbiralnice nevarnih frakcij,
•	posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah,
•	vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov,
•	druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe.
8	Cene storitev javne službe
40.	člen (oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Uporabniki so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe.
9	Nadzor
41.	člen (nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
10	Javna pooblastila izvajalca javne službe
42.	člen
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom. Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
11	Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka
43.	člen (tehnični pravilnik)
(1)	Na predlog izvajalca javne službe sprejme občinski svet tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini (v nadaljevanju: tehnični pravilnik).
(2)	Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
•	opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;
•	tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
•	tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov;
•	tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;
•	minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih;
•	podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih;
•	podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;
•	druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
(3)	Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
12	Kazenske določbe
44.	člen (prekrški uporabnikov)
(1) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
•	v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 11. člena);
•	na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji odstavek 18. člena);
•	ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice (prvi odstavek 20. člena),
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 133
•	ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi odstavek 20. člena),
•	če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve (drugi odstavek 24. člena),
•	če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (druga alineja 34. člena),
•	ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 34. člena),
•	prepušča odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja 35. člena),
•	meša nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja 35. člena),
•	prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (tretja alineja 35. člena),
•	prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (četrta alineja 35. člena),
•	sežiga ali odlaga odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (peta alineja 35. člena),
•	namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (šesta alineja 35. člena),
•	odlaga odpadke ob posodah ali zabojnikih (sedma alineja 35. člena),
•	prepušča odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov (osma alineja 35. člena),
•	brska po posodah ali zabojnkih ter razmetava odpadke (deveta alineja 35. člena),
•	piše na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepi plakate nanje (deseta alineja 35. člena),
•	opusti uporabo storitev javne službe (11. alineja 35. člena),
•	ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (enajsta alineja 35. člena),
•	ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 42. člena).
(2)	Z globo 300 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3)	Z globo 100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
13 Prehodne in končne določbe
45. člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Veržej (Uradni list RS, št. 97/2010) in Odlok o zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Veržej (Uradni list RS, št. 32/2013).
46. člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0321-2/2017-2; 354-3/2017-4 Datum: 15. 2. 2017
Občina Veržej Slavko Petovar, župan
76. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Veržej
Na podlagi določil 32. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011-ORGZGJS40) in 15. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2016) je občinski svet Občine Veržej na svoji 15. seji dne 15.2.2017 sprejel
ODLOK
O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI VERŽEJ
1.	Splošne določbe
1.	člen (uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne občinske gospodarske zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Veržej (v nadaljevanju: občina).
(2)	S tem odlokom se določijo:
•	dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
•	pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	javna pooblastila koncesionarju,
•	splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
•	vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
•	začetek in čas trajanja koncesije,
•	viri financiranja javne službe,
•	način plačila koncesionarja,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	prenehanje koncesijskega razmerja,
•	organ, ki opravi izbor koncesionarja,
•	organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in
•	druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
2.	Predmet javne službe
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 134
3.	člen
(storitve, ki so predmet javne službe)
(1) Javna služba obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer:
•	storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih;
•	storitve prevoza določenih vrst prevzetih komunalnih odpadkov do centra za ravnanje z odpadki.
3.	Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov
4.	člen
(območje izvajanja javne službe)
Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine.
5.	člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
(1)	Uporabniki na območjih občine, na katerih se izvaja javna služba, ima pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo dejavnost javne službe.
(2)	Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
4.	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
6.	člen (pogoji)
(1)	Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so:
•	da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe,
•	da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,
•	da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
•	da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana.
(3)	Koncesionar mora za podelitev koncesije, v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe, koncedentu predložiti program izvajanja javne službe z oceno stroškov.
5.	Splošni pogoji za izvajanje javne službe
7.	člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti sprejetimi na podlagi javnega pooblastila.
6.	Obseg monopola
8.	člen (obseg monopola)
(1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz 2. člena tega odloka na celotnem območju občine iz 4. člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju.
(2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine iz prvega odstavka 4. člena tega odloka.
7.	Začetek in čas trajanja koncesije
9.	člen (začetek koncesije)
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
10.	člen (trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje 15 let (navesti čas trajanja koncesije).
8.	Viri financiranja javne službe
11.	člen
(viri financiranja javne službe)
Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz:
•	plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	proračuna občine,
•	drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
9.	Način plačila koncesionarja
12.	člen (koncesijska dajatev)
(1)	Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe.
(2)	Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3)	Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
(4)	V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.
10.	Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe
13.	člen (nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave in občinski svet občine.
(2)	Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave.
11.	Prenehanje koncesijskega razmerja
14.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	z odkupom koncesije,
•	z odvzemom koncesije,
•	s prevzemom javne službe v režijo,
•	v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
15.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z odpovedjo,
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 135
•	z razdrtjem.
(2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
16.	člen (odkup koncesije)
(1)	Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.
(2)	Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
17.	člen (odvzem koncesije)
(1)	Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
•	če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
•	če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,
•	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
•	če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.
(2)	Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena.
(3)	V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
18.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1)	Koncedent lahko prevzamejo javno službo v režijo.
(2)	Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
12. Način podelitve koncesije
19.	člen (javni razpis)
(1)	Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine.
(alt.) (3) Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava (v nadaljnjem besedilu: pravna oseba) in so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
•	občina skupaj z drugimi občinami obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe.
•	zadevna pravna oseba izvaja več kot 80% svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih zaupajo občine, ki jo obvladujejo, ali ji jih zaupajo druge pravne osebe, ki jih obvladujejo iste občine,
•	v odvisni pravni osebi ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujoče in nezaviralne udeležbe zasebnega kapitala, ki se zahteva na podlagi določb zakona, ki ureja
gospodarske družbe, in ne vpliva odločilno na odvisno pravno oseb. (alt.) Izbira koncesionarja iz tretjega odstavka tega člena se opravi na podlagi vloge, ki jo zainteresirana pravna oseba odda v roku trideset (30) dni od uveljavitve tega odloka.
20.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1)	Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
(2)	Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.
(3)	Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi.
21.	člen (vsebina javnega razpisa)
(1)	Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu.
(2)	Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 6. členu tega odloka.
22.	člen
(postopek izbire koncesionarja)
(1)	Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje.
(2)	Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. V primeru izvedbe skupnega javnega razpisa iz 21. člena tega odloka mora imeti občina vsaj enega predstavnika v strokovni komisiji, ki ga imenuje župan.
(3)	Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje javnih gospodarskih služb.
13.	Organ, ki opravi izbor koncesionarja
23.	člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1)	Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 23. člena tega odloka.
(2)	V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.
14.	Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe
24.	člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine.
15.	Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe
15.1 Prenos koncesije
25.	člen (prenos koncesije)
(1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 136
(2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
15.2	Višja sila
26.	člen
(dolžnosti in pravica koncesionarja)
(1)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah.
(3)	Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
15.3	Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih
27.	člen (odgovornost za škodo)
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
15.4	Začasen prevzem
28.	člen (začasen prevzem)
Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
15.5	Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja
29.	člen (vrsta odgovornosti)
Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost.
15.6	Zavarovanje odgovornosti za škodo
30.	člen (zavarovanje)
(1)	Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo.
(2)	Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
16. Končna določba
31.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin) in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi.
Številka: 0321-2/2017-3; 354-3/2017-5 Datum: 15. 2. 2017
Občina Veržej Slavko Petovar, župan
77. Sklep o prenehanju javnega dobra
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJF0, 76/2016-odl.US), 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004-UPB1, 14/2005-popr., 126/2007, 108/2009, 20/2011-odl.US, 57/2012, 110/2013, 19/2015) in 15. člena Statuta Občine Veržej (Uradne objave slovenskih občin, št. 61/2016) je Občinski svet Občine Veržej na 15. seji dne 15.2.2017 sprejel
SKLEP
O PRENEHANJU JAVNEGA DOBRA
1.	člen
Na nepremičnini parc. št. 1836/6 k.o. 234 Veržej (ID znak: 234-1427/0-0) preneha status javnega dobra.
2.	člen
Na nepremičnini iz 1. člena tega sklepa se po prenehanju statusa javnega dobra v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica v korist Občine Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, matična številka 1332171000, do celote.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0321-2/2017-4; 478-1/2017-1 Datum: 15. 2. 2017
Občina Veržej Slavko Petovar, župan
OBČINA VOJNIK
78. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik
Na podlagi 53a. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZV0-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 106/10 - ZUPUDPP - popr., 43/11 - ZKZ-C, 57/12 in 109/2012 in 35/13-skl. US:U-I-43/13-8, ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 1. izredni. seji dne 16.2.2017 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE VOJNIK
1. člen
(1)	S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Vojnik, ki je bil sprejet z odlokom objavljenim v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 59/2016, dne 29.11.2016 (OPN Vojnik).
(2)	Spremembe in dopolnitve OPN (v nadaljnjem besedilu SD OPN) se nanašajo na odpravo očitnih napak v grafičnem prikazu izvedbenega dela OPN in napak pri besedilnem delu OPN.
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 137
2.	člen
Besedilni del odloka se spremeni:
(1)	V členih od 28. do 43. se v točki »dodatni pogoji« pravilno glasi: »Možnost gradnje NO in EO v skladu z 22. členom«, v 44. členu se v točki »dodatni pogoji« pravilno glasi:«Možnost gradnje NO in EO v skladu z 22. členom le za potrebe obstoječih stanovanjskih stavb in obstoječih kmečkih gospodarstev« ter v 45 členu v točki »določitev začasnih pogojev do izdelave OPPN« pravilno glasi: »V območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, so ponekod že obstoječi legalno zgrajeni objekti - predvsem eno stanovanjski, tudi manjše kmetije; zanje veljajo do izdelave OPPN začasni pogoji po usmeritvah PlP iz 39. člena na obstoječih stavbnih zemljiščih določenih v postopkih GD in za objekte zgrajene pred letom 1967 in se jim mora v postopkih izdelave OPPN zagotoviti ustrezne odmike, ki jim bodo omogočali kvalitetne bivalne pogoje. Gradnje nO in EO so mogoče v skladu z 22. členom le za potrebe obstoječih stanovanjskih stavb in obstoječih kmečkih gospodarstev«
(2)	V 51. Členu se doda drugi odstavek: »Postopki za pridobivanje soglasij in izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (OPN Vojnik), objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 59/2016, se končajo po določbah prostorskih aktov Občine Vojnik, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo soglasij in vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.«
3.	člen
(1)	Zaradi očitne napake, se v kartografskem delu izvedbenega dela OPN nadomestita lista: »št. 12 (H2501)« in »št. 7 (H2641)«. Na listu »št. 12 (H2501)« se za EUP VV-5 spremeni podrobna namenska raba iz IGp, ZD v CUp, ZD. Na listu »št. 7 (H2641)« pa se za EUP FR-16 uskladi območje stavbnih zemljišč, na način, kot je bilo določeno v predlogu OPN Vojnik.
(2)	Ustrezni popravki besedila se s tem v zvezi izvedejo tudi v Prilogi 1 k odloku.
4.	člen
(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0005/2008-472 Datum: 16.2.2017
Občina Vojnik Branko Petre, župan
79. Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje Letnega programa športa v Občini Vojnik
Na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01-ZSDP, 27/02 Odl. US: U-I-210/98-32, 110/02-ZGO-1 in 15/03-ZOPA) in zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), določil Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/14), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 - 2023 (Sklep vlade št. 00727-13/2014/7 z dne, 26.08.2014) ter 19. člena statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 1. izredni seji dne 16. 2. 2017 sprejel
PRAVILNIK
O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI VOJNIK
Splošne določbe
1.	člen
Predmet tega pravilnika je delitev sredstev za šport, ki jih Občina Vojnik na osnovi določil zakona o športu in usmeritev Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji zagotavlja v vsakoletnem proračunu.
S tem pravilnikom Občinski svet Občine Vojnik določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov športa v občini Vojnik ter opredeljuje ostala sredstva za šport v občini, ki se zagotavljajo v občinskem proračunu.
2.	člen
Namenska proračunska sredstva za šport se v Občini Vojnik namenjajo za programe skladno z Zakonom o športu, v okviru Nacionalnega programa športa in Letnega programa športa v Občini Vojnik, in sicer:
1.	Športni programi:
1.1	Športna vzgoja otrok, mladine in študentov,
1.2	Športna rekreacija,
1.3	Kakovostni šport,
1.4	Vrhunski šport,
1.5	Šport invalidov.
2.	Razvojne in strokovne naloge v športu:
2.1	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu,
2.2	Znanstvenoraziskovalna dejavnost,
2.3	Založniška dejavnost,
2.4	Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve.
3.	Informacijski sistem na področju športa
4.	Delovanje društev in športnih zvez na ravni lokalne skupnosti
5.	Nagrade za športne dosežke
Upravičenci in pogoji za pridobitev sredstev za sofinanciranje športnih programov
3.	člen
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	imajo sedež v občini Vojnik,
•	so registrirani v skladu s predpisi,
•	imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti,
•	imajo organizirano redno dejavnost in vadbo in
•	so registrirani najmanj eno leto.
4.	člen
Za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko ob upoštevanju zgornjih pogojev kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov:
•	športna društva,
•	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Vojnik,
•	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa s sedežem na območju občine Vojnik,
•	zavodi za področja vzgoje in izobraževanja v občini Vojnik.
5.	člen
Občinska proračunska sredstva, namenjena športnim programom, lahko izvajalci pridobijo le na osnovi kandidature na javnem razpisu.
Posamezni izvajalci športnih programov lahko s svojimi programi za proračunska sredstva lokalne skupnosti, po
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 138
posameznih vsebinah, opredeljenih v 7. členu tega pravilnika, kandidirajo na razpisu le enkrat.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri sofinanciranju športnih programov.
Letni program športa Občine Vojnik
6.	člen
Letni program določa:
•	obseg sredstev programa športa po posameznih vsebinah, določenih v 7. členu tega pravilnika,
•	obseg sofinanciranja posameznih športnih panog iz proračuna lokalne skupnosti, ki se določi na osnovi meril iz 11. člena tega pravilnika,
•	obseg in način razdelitve vsebin, določenih v 7. členu tega pravilnika.
Letni program športa lokalne skupnosti pripravi Odbor za družbene dejavnosti Občine Vojnik, sprejme pa ga Občinski svet na podlagi vsakoletno sprejetega proračuna. Letni program športa se objavi v glasilu Občine Vojnik.
Vsebine in obseg športnih programov, ki se sofinancirajo iz sredstev Občine Vojnik
7.	člen
Opis vsebin in obseg financiranja posameznih programov se določi na podlagi Nacionalnega programa športa v letnem programu športa Občine Vojnik.
S sredstvi občinskega proračuna Občine Vojnik se po tem pravilniku lahko sofinancirajo naslednje vsebine Nacionalnega programa športa:
1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa
1.1	Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok
Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Na ravni lokalne skupnosti se izvajajo programi »Mali sonček«, »Naučimo se plavati«, »Ciciban planinec« in športne dejavnosti, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke z namenom optimalnega razvoja gibalnih sposobnosti, posredovanja osnovnih gibalnih znanj in spodbujanja otrokovih aktivnosti, ustvarjalnosti in razvoja osebnosti. Občina Vojnik lahko sofinancira: propagandno gradivo, strokovni kader, najem 60 ur objekta na skupino, v kateri je največ 20 otrok.
1.2	Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok
Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok od 6. do 15. leta starosti, ki so prostovoljno vključeni v športne programe. Na ravni Občine Vojnik se lahko izvajajo programi »Zlati sonček«, »Krpan«, »Naučimo se plavati«, »Mladi planinec« in drugi 80-urni programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov. Občina Vojnik lahko sofinancira: propagandno gradivo, organizacija in izpeljava občinskih šolskih prvenstev, strokovni kader za izvedbo 20-urnih tečajev plavanja na skupino, v kateri je največ 10 otrok, in 80-urnih programov na skupino, v kateri je največ 20 otrok, in objekt.
1.3	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
V programe se vključujejo otroci od 6. do 11. leta in od 11. do 15. leta starosti, ki imajo interes, sposobnosti,
ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Izvajalci teh programov morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programov, ki jih določi nacionalna panožna športna zveza, v dogovoru z Ministrstvom za šolstvo in šport in Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez. Programi so lahko razdeljeni v tri stopnje:
a)	cicibani, cicibanke,
b)	mlajši dečki in deklice in
c)	starejši dečki in deklice.
Občina Vojnik lahko sofinancira: objekt, strokovni kader, materialne stroške programa, meritve in spremljanje treniranosti, nezgodno zavarovanje in tekmovanja v tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez. Dodatno se sofinancira vključevanje oseb s posebnimi potrebami.
Program športne vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, zajema načrtno redno vadbo, ki ima značaj športnega treniranja v individualnih in kolektivnih športnih panogah.
Vadbene skupine-selekcije pri individualnih športnih panogah morajo vključevati najmanj 3 tekmovalce, v kolektivnih športnih panogah pa najmanj toliko, kolikor je pogoj, da ekipa lahko tekmuje.
1.4	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
Program športne vzgoje mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, zajema načrtno redno vadbo, ki ima značaj športnega treniranja v individualnih in kolektivnih športnih panogah. Programi zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Športna vzgoja mladine je dejavnost mladih od 15. do 20. leta starosti, ki se prostovoljno vključujejo v športne programe, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanju zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanju človekove potrebe po igri in tekmovalnosti. Razdeljeni so na več stopenj. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti: 400 do 1100 ur. Programi so lahko razdeljeni v tri stopnje:
a)	mlajši mladinci in mladinke
b)	starejši mladinci in mladinke,
c)	kadeti in kadetinje.
Vadbene skupine-selekcije pri individualnih športnih panogah morajo vključevati najmanj 3 tekmovalce, v kolektivnih športnih panogah pa najmanj toliko, kolikor je pogoj, da ekipa lahko tekmuje.
Na ravni Občine Vojnik se lahko sofinancira: strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 mladih, in objekt.
1.5	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami
Na ravni lokalne skupnosti se lahko financira kader za izvedbo 80 ur programa na skupino z največ 10 otroki in objekt. Na lokalni ravni se izvajajo programi prilagajanja otrok s posebnimi potrebami na vodo, programi jahanja za otroke s posebnimi potrebami, programi iger z žogo in drugi podobni programi.
1.6	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami
Ustrezna skrb za vključevanje mladine od 15. do 20. leta s posebnimi potrebami v vsakdanje življenje. Na ravni lokalne skupnosti se financirajo program športne vadbe,
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 139
tekmovanj in tečajev in posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir, v obsegu strokovnega kadra za 80-urni program na skupino z največ 10 mladimi in objekt.
2.	Kakovostni in vrhunski šport
Programi kakovostnega športa na ravni lokalne skupnosti zajemajo priprave in športna tekmovanja ekip ali posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa.
V okviru teh programov gre za nastope v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka:
•	Kolektivni športi: 1., 2., 3., 4., 5. državna liga
•	Individualni športi: 1., 2. državna liga
•	Miselne igre: 1., 2. državna liga
Na ravni Občine Vojnik se pri programih kakovostnega športa lahko sofinancira najemnina objekta za 320 ur programa, kategorizacija, doseženi športni rezultati članskih ekip oziroma posameznikov-članov in vključevanje oseb s posebnimi potrebami.
Programi vrhunskega športa na ravni Občine Vojnik zajemajo priprave in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda.
Na ravni Občine Vojnik se pri programih vrhunskega športa lahko sofinancira najemnina objekta za 1200 ur programa, kategorizacija in zavarovanje športnikov.
Za te programe lahko konkurirajo le tisti, ki konkurirajo tudi za vsaj dva programa pod točko 1.3. ali 1.4. v 7. členu tega pravilnika.
3.	Šport invalidov
Programi za invalide z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti, zdravja, revitalizacije, resocializacije, razvedrila in tekmovanj invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. Na ravni lokalne skupnosti se izvajajo 80-urni programi na skupino z največ 10 invalidi, sofinancira pa se uporaba objekta in strokovni kader.
4.	Športna rekreacija
Na ravni Občine Vojnik se lahko sofinancirajo 80-urni programi vadbe na skupino, ki šteje 20 članov in članic, v različnih športnih panogah, in sicer v obsegu najemnine objekta. Za socialno in zdravstveno ogrožene ter občane, starejše od 65 let, se lahko sofinancira tudi strokovni kader.
5.	Izobraževanje,	usposabljanje	in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
Na ravni Občine Vojnik se lahko sofinancira izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov.
6.	Znanstveno raziskovalna dejavnost
Izvajanje temeljne, uporabne in razvojne raziskave s področja športa ter prenašanje izsledkov v prakso. Iz javnih financ lokalne skupnosti in države se lahko sofinancirajo projekti, ki jih sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo, če te raziskave zagotavljajo ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v prakso oziroma če je zagotovljen sorazmeren delež drugih financerjev in prenos znanstvenih izsledkov v prakso.
7.	Založniška dejavnost
Lokalna skupnost lahko sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandno gradivo na temo športnih dejavnosti.
8.	Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve
Občina Vojnik lahko sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševanja motivacije za šport, športno aktivnost in imajo promocijski učinek za šport, gospodarstvo in turizem, razen šolskih športnih tekmovanj.
9.	Informacijski sistem na področju športa
Informacijski sistem vsebuje podatke s področja organiziranosti športa, športnih objektov, sofinanciranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z zakonom o športu. Na ravni Občine Vojnik se sofinancirajo in izvajajo programi izdelave informacijskih baz za potrebe lokalne skupnosti in nakup tehnologije.
10.	Delovanje društev in športnih zvez na ravni občina Vojnik
Športna društva, kot osnovne športne organizacije, se na lokalni ravni lahko združujejo v športne zveze. Društva in zveze za svoje osnovno delovanje potrebujejo sredstva za kritje osnovnih materialnih stroškov in plače zaposlenih, ki se lahko sofinancirajo iz proračuna Občine Vojnik.
11.	Nagrade za športne dosežke
Sredstva so namenjena za nagrade klubom in športnikom iz Občine Vojnik, za osvojene medalje na državnem, evropskem, svetovnem prvenstvu ali na olimpijskih igrah.
Način in postopek za vrednotenje in razdelitev sredstev za športne programe
8. člen
Sredstva proračuna lokalne skupnosti za izvajanje programa športa lahko izvajalci pridobijo na podlagi vsakoletnega javnega razpisa, ki ga pripravi Odbor za družbene dejavnosti Občine Vojnik.
Javni razpis se izvede po sprejemu vsakoletnega proračuna občine Vojnik na osnovi določil letnega programa športa Občine Vojnik.
Izvajalec javnega razpisa objavi razpis najmanj v enem javnem mediju na območju občine Vojnik .
Razpisna dokumentacija mora biti na razpolago potencialnim kandidatom najmanj 10 dni pred rokom za oddajo prijave. Pri razdelitvi razpoložljivih sredstev se upoštevajo le programi izvajalcev, ki so v celoti izpolnili pogoje, določene z razpisno dokumentacijo. Izvajalec razpisa lahko posameznega izvajalca pozove k dopolnitvi vloge, vendar ne kasneje kot 20 dni po roku za oddajo prijave.
Odbor za družbene dejavnosti obdela prijavljene programe in županu pripravi poročilo o rezultatih razpisa in predlog razdelitve sredstev Občinskega programa športa.
Po končanem postopku javnega razpisa Občina Vojnik s posameznimi izvajalci občinskega programa športa sklene letne pogodbe.
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 140
9.	člen
Naloge odbora za družbene dejavnosti so:
•	pregled prispelih prijav na razpis iz predhodnega člena tega pravilnika,
•	vrednotenje prijavljenih športnih programov v skladu z določili tega pravilnika in letnega programa športa občine Vojnik,
•	priprava poročil županu, ostalim organom in strokovnim službam Občine Vojnik,
•	priprava predlogov ukrepov in sankcij v skladu z določili 15. člena tega pravilnika,
•	priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembe meril za vrednotenje športnih programov,
•	izvedba ostalih nalog, ki jih določi župan.
Odbor za družbene dejavnosti v skladu z merili in kriteriji, določenimi v razpisu zbere in obdela prijavljene programe.
Vrednotenje programov športa
10.	člen
Odbor za družbene dejavnosti kot osnovo za vrednotenje programov športa upošteva merila in določila letnega programa športa. Dejanski obseg sredstev se določi po sprejemu proračuna Občine Vojnik z letnim programom športa. Izvajalec je upravičen pridobiti sredstva le za namen znotraj vsebine programa, za katerega v razpisu izkaže dejansko nastajanje stroškov in ta pravilnik zanj predvideva sofinanciranje.
Letni program športa lahko prednostno upošteva tiste panoge, ki so pomembne za Občino Vojnik in predstavljajo tradicijo ter posebnosti športa v lokalni skupnosti.
Prednostno se lahko upoštevajo tudi programi kakovostnega in vrhunskega športa ter programi otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, ki se vršijo v okviru prednostnih panog.
Merila za vrednotenje programov športa
11.	člen
Vrednotenje športnih programov izhaja iz razdelitve športnih panog oziroma programov v štiri skupine:
1.	skupina:
Izvajalci programov v individualnih športih, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka.
2.	skupina:
Izvajalci programov v kolektivnih športih, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez za naslov ekipnega državnega prvaka.
3.	skupina:
Izvajalci različnih športno-rekreativnih programov.
4.	skupina:
Izvajalci miselnih iger.
V	posamezni skupini izvajalci športnih programov pridobivajo dodatne točke glede na razširjenost in kakovost dosežkov športnikov, pri čemer se upošteva stopnja razvitosti športa v Občini Vojnik.
V	sistemu točkovanja so kot kazalci za razširjenost športne panoge upoštevani:
•	število članov s plačano članarino,
•	število registriranih tekmovalcev.
Kot kazalci za kakovost športnih dosežkov so upoštevani:
•	kategorizacija športnikov,
•	uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih,
•	uvrstitve na državnem prvenstvu.
Elementi za opredelitev sofinanciranja letnega programa športa so:
•	obseg programa,
•	velikost vadbene skupine,
•	vrednost ure strokovnega kadra,
•	vrednost ure najema športnega objekta,
•	materialni stroški za izpeljavo programov,
•	drugi elementi v skladu z usmeritvami Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji.
Opredelitev sredstev za šport in način sofinanciranja
12.	člen
Občina Vojnik v vsakoletnem proračunu zagotavlja sredstva za:
1.	izvajanje občinskega programa športa,
2.	investicije v športne objekte in
3.	ostale naloge.
Sredstva za izvajanje športnih programov v Občini Vojnik
13.	člen
Sredstva, namenjena izvajanju občinskega programa športa, se zagotavljajo v okviru proračuna Občine Vojnik. Sredstva se delijo glede na vsebine, ki jih opredeljuje 7. člen tega pravilnika in letni program športa Občine Vojnik. Na osnovi sklenjenih pogodb se proračunska sredstva nakazujejo neposredno izvajalcem športnih programov.
14.	člen
Občinski program športa se sofinancira na osnovi pogodb z izvajalci programov, ki jih po končanem postopku javnega razpisa pripravi izvajalec javnega razpisa. Pogodbe opredeljujejo višino sredstev, obseg in realizacijo programov in nalog ter način nadzora nad porabo sredstev.
15.	člen
Izvajalci programov morajo komisiji najkasneje do 30. 6. naslednjega leta posredovati letno poročilo o izvedbi programov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti.
V primeru, da komisija na osnovi podanega letnega poročila ali izvedenega nadzora ugotovi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti izvajalcev športnih programov, se neupravičeno pridobljena sredstva poračunajo v naslednjem proračunskem obdobju. Če izvajalec v naslednjem proračunskem obdobju ne izvaja več programov, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, jih je dolžan, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun.
Enako kot v prejšnjem odstavku komisija ravna tudi v primeru, če ugotovi, da je izvajalec prejel oziroma so mu odobrena proračunska sredstva za namen znotraj vsebine, za katerega stroški dejansko ne nastajajo.
Če izvajalec do rokov, navedenih v prejšnjem odstavku, ne odda letnega poročila, se smatra, da programov ni izvajal in je dolžan vsa realizirana proračunska sredstva, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun.
Odbor za družbene dejavnosti je v zvezi z določili tega člena županu dolžan predlagati ustrezne ukrepe. Na osnovi predlogov komisije izda župan ustrezne sklepe.
Župan lahko na predlog Odbora za družbene dejavnosti na osnovi zadržanih oziroma vrnjenih sredstev iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, razpoložljiva sredstva s posebnim sklepom razporedi izvajalcem, katerih dejanski obseg dela presega obseg, določen v pogodbah o sofinanciranju športnih programov, oziroma katerih rezultati opravičujejo povečan obseg sredstev.
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 141
16.	člen
Nadzor nad namembnostjo in smotrnostjo poslovanja in porabe dodeljenih sredstev opravljajo: Odbor za družbene dejavnosti, strokovne službe in organi Občine Vojnik.
Sredstva za investicije v športne objekte
17.	člen
Sredstva za investicije v športne objekte v občini Vojnik se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu na posebni proračunski postavki.
Ostale naloge
posameznikov na mednarodnih športnih prireditvah izven države.
Končni določbi
19.	člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2016).
20.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin.
18. člen
S sredstvi pod to proračunsko postavko se sofinancirajo ali financirajo športne dejavnosti, prireditve in programi, ki so pomembni za promocijo občine, pa jih ni mogoče predvideti vnaprej oziroma ob prijavi na razpis še niso znane. Sofinancira se lahko tudi udeležba ekip ali
Številka: 032-0002/2017/3 Datum: 16.2.2017
Občina Vojnik Branko Petre, župan
Priloga: • Točkovnik
1. Prostočasna športna vzgoja
1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok
maks. število točk
Program	Velikost skupine	Trajanje	Objekt	Strokovni kader	Prop. mat.
Ostali programi športa	do 20 otrok	do 60 ur	70	15	7
Naučimo se plavati	do 10 otrok	do 20 ur	70	15	7
Mali sonček	do 20 otrok	do 60 ur	70	15	7
Ciciban planinec	do 20 otrok	do 60 ur	70	15	7
1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok
maks. število točk
Program	Velikost skupine	Trajanje	Objekt, prevoz	Strokovni kader	Prop. mat.
Ostali programi športa	do 20 otrok	do 80 ur	55	15	7
Naučimo se plavati	do 10 otrok	do 20 ur	70	15	7
Zlati sonček	do 20 otrok	do 60 ur	70	15	7
Krpan	do 20 otrok	do 60 ur	70	15	7
Mladi planinec	do 20 otrok	do 60 ur	70	15	7
Obč. in medobč. tek.	do 15 otrok		35	5	5
Regijska in drž. tek.	do 4 otrok		23	3	1
Regijska in drž. tek.	1 ekipa		30	5	3
1.3 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
maks. število točk
Program	Velikost skupine	Trajanje	Objekt	Strokovni kader	Prop. mat.
Programi športa	do 15 otrok	nad 80 ur	70	15	7
Individ. šp. panoge	športnik posameznik	nad 80 ur	40	10	5
1.4 Športna vzgoja mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
Program	Velikost skupine	Trajanje	Objekt, prevoz	Strokovni kader
Vsi programi športa	do 20 otrok	do 80 ur	50	15
1.5 Športna vzgoja otrok posebnimi potrebami
maks. število točk
Program	Velikost skupine	Trajanje	Objekt	Strokovni kader	Prop. mat.
Vsi programi športa	do 10 otrok	do 80 ur	70	15	7
1.6 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami
maks. število točk
Program	Velikost skupine	Trajanje	Objekt, prevoz	Strokovni kader
Vsi programi	do 10 oseb	do 80 ur	50	15
Št. 5/10. 2. 2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 142
2. Kakovostni šport
maks. število točk
Program	Velikost skupine	Trajanje	Objekt
Različne kategorije tekmov. športov (kolektivni športi 1., 2., 3., 4. državna liga)	do 25 športnikov	do 320 ur	320
Različne kategorije tekmov. športov (kolektivni športi 5. državna liga)	do 25 športnikov	do 320 ur	240
Različne kategorije tekmov. športov (individualni športi 1., 2. državna liga )	športnik posameznik	do 320 ur	160
3. Šport invalidov	maks. število točk		
Program	Velikost skupine	Trajanje	Objekt
Vsi programi	do 10 oseb	do 80 ur	15
4. Športna rekreacija
maks. število točk
Program	Velikost skupine	Trajanje	Objekt, prevoz	Strokovni kader
Rekreacija	do 20 članov	do 80 ur	20	
Ogrožene sku.+ nad 65 let	do 20 članov	do 80 ur	20	10
Druge dejavnosti
Program	št. točk
Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strok. kadrov	50
Medobčinske in občinske prireditve	250
Delovanje športnega društva do 10 članov	100
do 20 članov	200
do 30 članov	300
nad 31 članov	400
Št. 5/10. 2. 2017_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 143
OBČINA BLED
Stran
68.	Sklep o začetku priprave 118 Občinskega	podrobnega prostorskega načrta Kamp v Veliki
Zaki
OBČINA BRDA
Stran
69.	Sklep o pridobitvi statusa grajenega 120 javnega dobra lokalnega pomena
70.	Sklep o pridobitvi statusa grajenega 120 javnega dobra lokalnega pomena
OBČINA LOVRENC NA POHORJU
Stran
71.	Letni program športa Občine 120 Lovrenc na Pohorju za leto 2017
72.	Sklep o sprejetju Načrta ravnanja s 122 stvarnim premoženjem Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2017
OBČINA MAKOLE
Stran
73.	Odlok o proračunu Občine Makole 123 za leto 2017
OBČINA NAZARJE
Stran
74.	Sklep o javni razgrnitvi Popravka 125 Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah
in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu obrtno-industrijsko cone Prihova Nazarje (OPPN Prihova Nazarje) Uradno glasilo ZSO št. 15/2011
OBČINA VERŽEJ
Stran
75.	Odlok o načinu opravljanja obvezne 125 lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Veržej
76.	Odlok o predmetu in pogojih za 133 podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske
javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Veržej
77.	Sklep o prenehanju javnega dobra	136
OBČINA VOJNIK
Stran
78.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 136 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik
79.	Pravilnik o postopku in merilih za 137 sofinanciranje Letnega programa športa v Občini Vojnik