Emmmumnntmmtmtmmmmmmmtummnnntmnti Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja v Cetovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = ceioietna naročnina 120 šiiingov P. b. b. ..... *-ETNtK XXXV CELOVEC, PETEK, 11. JULtJ 1980 ŠTEV. 28 (1976) ^EDSEDNiK ZSO NA ZBORU iZSELJENCEV: Predstavniki ZK Siovenije so biii na obiskn pri ZSO Nadatjevati moramo hoj za dosego pravic za katere so se horiii naši partizani in trpeii naši izseijenci „Pot na Radiše, kjer je ietošnje srečanje siovenskih izseijencev, ^di mimo nekdanjega nacističnega zbirnega taborišča ob Žreiski ^sti, od koder so ieta 1942 odpeijaii biizu 300 koroških siovenskih -''užin v pregnanstvo, iz vseh naših krajev so jih odgnati, povsod so "h našti - danes pa baje ne vedo, kje živijo koroški Siovenci." Tako je dejai predsednik Zveze siovenskih organizacij na Kolškem dr. Franci Zvvitter, ko je minuio nedeijo govori) na občnem iboru Zveze siovenskih izseijencev na Radišah, o katerem obširno Poročamo na drugem mestu. .V svojem govoru se je predsed-^ ZSO posebej spomnil dogodil pred 35 leti, ko je bi) uničen ^cifašizem in spet priborjena svo-°da, ko so se slovenski pregnan-' spet vračali na svoje opustoše-domove. „Na teh naših domo-'o< ki smo jih obnoviti z iastnimi , °čmi, tudi danes dokazujemo, da očemo koroški Siovenci ostati ''osti svoji zemiji, ki je nočemo Nova zaprisega Jeznega predsednika Knrehsch!agerja . ^ torek je bil svečano zaprisegi zvezni predsednik dr. Rudolf "chschlager, ki je bil maja mese-, ^ Ponovno izvoljen za predsedni-republike za nadaljnjo dobo ^stih let. ^ svojem govoru ob nastopu no-^e Poslovne dobe se je predsednik "chschlager zavzel za utrjevanje ^entokracije in menit, da je demo-.'acijo mogoče ohraniti le tedaj, ^e vlada strpnost do drugih in spo-°''anje tudi drugega prepričanja. !! ° velja še zlasti tudi napram Srijšinam in napram tistim Iju-eit, ki iz kakršnega koli vzroka etrebujejo posebno pomoč." več strpnosti se je izrekel tu-j' v odnosih med strankami, ki jih ^ Pozval, naj skrbijo za zmanjša-^ in odstranjevanje medsebojnih .^sentimentov, ki zivirajo še iz do-, ^ aied obema vojnama. Strpnost izraz demokracije pa je po nje-^em mnenju najboljše sredstvo ^ tam, kjer gre za ..ekstreme" ^ kateri koli strani političnega Pektra. Njegova izjava proti za-°isk}m in upravnim prepovedim ^ je torej nanašala tudi na pojave ^sonacizma — tako naziranje pa je lasprotju z ustavo in državno po-Sodbo, ki nalagata Avstriji nedvomne obveznosti, da prepreči sleklo obnavljanje neonacistične 'selnosti in dejavnosti. zapustiti, in svoji besedi, za katero se hočemo boriti. Naš spomin pa še posebej veija vsem števiinim žrtvam, ki so daie živijenje za svobodo in jim zato doigujemo zahva-io, da danes iahko spet živimo in ustvarjamo na domači zemiji." Govornik je opozoril tudi na letošnjo 60-letnico plebiscita, ki pa je koroški Slovenci nimamo vzroka praznovati, kajti vse do danes niso bile izpolnjene obljube, ki so nam jih dali pred 60 leti, niti niso bile uresničene obveznosti, ki so jih pred 25 leti prevzeli v državni pogodbi — da morajo koroškim Slovencem kot avtohtonemu ljudstvu te dežele priznati pravice, ki so si jih priborili s svojim trpljenjem in oboroženim bojem proti fašizmu. „Siovenski izseijenci so žive priče poskusa iikvidacije naše narodne skupnosti v smisiu izjave nekdanjega dežeinega giavarja Le-mischa, da imajo ie eno generacijo časa za prevzgojo zapeijancev, ter popoinoma konkretne grožnje ob petdesetietnici piebiscita, da za dva naroda na Koroškem ni prostora," je naglasit dr. Zvvitter. Ugotovil je, da gre za iste ljudi in za isto miselnost, ki je privedla do zloglasnega ..tafelsturma", ko so Slovence spet preganjali in kratili njihove pravice. „Ob teh dejstvih koroški Siovenci res nimamo nobenega povoda za praznovanje 10. oktobra, vendar smo kijub temu na vabiio za sodeiovanje pri prireditvah iskreno izjaviti svojo priprav-ijenost, če bi biia viada pripravije-na vsaj razgovarjati o možnostih uresničitve nekaterih točk operativnega koiedarja. Toda odgovor je bii nekompromisen ,Ne'. Zato naj bo tukai jasno povedano, da nismo mi odbiii ponujene roke, ampak jo je odbiia dežeina viada! Torej tudi ni res, da čas še ni zrel, ampak je nasprotno tragika, da vsaj na Koroškem vse kaže, da zaradi zamudnosti in zlasti zaradi pomanjkanja volje za reševanje vprašanj medsebojnega zaupanja in medse- bojnih odnosov med večinskim narodom in nami čas sploh že ni več zrel za pristop k reševanju tako potrebnega sporazumevanja." Na podlagi teh ugotovitev je predsednik ZSO poudaril, da pomeni tristrankarski sporazum spet vrnitev na staro nacionaiistično obiiko obravnavanja našega vprašanja. Opozoril je tudi na značilno dejstvo, da v Avstriji 35 let po zmagi nad fašizmom in 25 let po podpisu državne pogodbe 140.000 ljudi lahko nemoteno glasuje za predstavnika desnoekstremistične stranke in zagovornika ter izvajalca atentatov na Južnem Tirolskem. „Ob takih pojavih vse kaže, da čas za sporazumno iskanje oblik mirnega in prijateljskega sožita med narodi že ni več zrel. Zato moramo vsi, ki smo trpeli in se borili proti nacizmu in ga na lastni koži doživeli v njegovi skrajnosti, biti budni in pozorni za vsak še tako rahel pojav obnavljanja idej in metod, ki so dovedli do nacistične strahovlade." V tej zvezi je govornik omenil avstrijskega znanstvenika, ki je ugotovil, da je pri 42 odstotkih Avstrijcev zaslediti latentno fašistoid-no averzijo zoper manjšine. To dejstvo nam še posebej narekuje potrebo, da vztrajamo v naši borbi. „Zato moramo biti složni in enotni ter preko vseh zgodovinskih re-sentimentov ali različnih svetovnonazorskih in strankarskih pogledov strniti vrste v borbi za dosego pravic, ki nam grejo. Če nas že drugi vedno spet poskušajo razdvojiti — in teh poskusov tudi v zadnjem času ne manjka, ziasti v zvezi s prigovarjanjem in prisiijevanjem za sodeiovanje v sosvetih — ne pomagajmo še sami k razbitju enotnosti, (Ddfje nd #. strani,) V četrtek 3. juiija 1980 je obiskaia Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem veččianska deiegacija Zveze komunistov Siovenije. V deiegaciji, ki jo je vodii sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, so biii čian predsedstva CK ZKS Lojze Briški, čian CK in predsednik komisije za mednarodne odnose Jože Smoie in predsednik medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Na sedežu ZSO v Ce-iovcu je goste sprejet predsednik dr. Franci Zvvitter s čiani izvršnega odbora ZSO. Predstavniki ZSO so deiegacijo v izčrpnem pogovoru podrobno seznaniti s trenutnim poiožajem siovenske narodne skupnosti na Koroškem in jim toimačiii deio in probleme svoje organizacije. Obenem so čiani obeh deiegacij izmenjati mnenja o raznih vprašanjih medsebojnega interesa. Ob tej priiožnosti so si gostje iz Siovenije ogtedaii tudi sedež Zveze siovenskih zadrug in knjigarno „Naša knjiga" v Ceiovcu, novi Kui-turni dom in dvojezični otroški vrtec v Šentprimožu ter tovarno ceiu-ioze v Reberci, v Žeiezni Kapii pa so poiožiii venec ob spomeniku padiim partizanom in žrtvam nacističnega nasiija. Hrvata de/egraci/a ;e b;7a na ob/s^u v .Avsfri/i Prejšnji teden je bita. na tridnevnem obisku v Avstriji vcččtanska delegacija izvršnega sveta SR Hrvaške, ki jo je vodit predsednik Petar Ftc-kovič. Goste iz SR Hrvaške so najprej razgovarjati z gradiščanskim dežet-nim gtavarjem Theodorjem Kervjem ni drugimi predstavniki Gradiščanske. Pri tem je šlo za vprašanja nadaljnjega razvoja sodetovanja med Hrvaško in Gradiščansko na področjih gospodarstva, kulture, turizma in na drugih področjih. Predmet razgovorov pa je bito tudi vprašanje po-tožaja in pravic hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem in je predsednik Ftekovič v tej zvezi poudarit interes Hrvaške za dosledno izpolnitev dotočit čt. 7 drž. pogodbe. Predsednika Ftekoviča in jegove sprcmtjevatce je na Dunaju sprejet tudi zvezni kancler dr. Bruno K.rei-sky. Razgovarjati so o nadaljnjem razvijanju sodetovanja v okviru dobrososedskih jugostovansko-avstrij-skih odnosov in o vtogi manjšin pri razvijanju teh odnosov, pri čemer sta obe strani poudariti, da manjšine pomenijo važen most pri vsestranskem razvijanju dobrososedskega sodetovanja. Gradiščanski Hrvati so obisk predsednika hrvaške vlade pozdraviti in izraziti zadovotjstvo, da je bito pri razgovorih prisotno tudi njihovo vprašanje, vendar so poudariti, da ne bi smeto spet ostati te pri tepih besedah, marveč bi morata obtjubam končno stediti tudi ustrezna dejanja. 'v ZSO prejela zahvalo Črne gore Nadzorni in Upravni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem sta imeia v torek 8. juiija 1980 skupno sejo na sedežu ZSO v Ceiovcu. Začetka seje se je udeiežii tudi konzu) SFR šugosiavije v Ceiovcu Atfonz Naberžnik, ki je ZSO izroči) umetniško obiikovano iistino, s katero je predsedstvo SR Črne gore izrekio naši osrednji organizaciji in preko nje koroškim Siovencem zahvaio za soiidarno pomoč, ki smo jo izkazati težko prizadetim krajem in ijudem po ianskoietnem potresu v Črnogorskem primorju. Konzui Maberžnik je ob tej priiožnosti nagiasii, da pomeni zahvalna iistina SR Črne gore obenem tudi izraz simpatij, ki jih goji črnogorsko ijudstvo in z njim vsi narodi Jugosiavije do koroških Sio-vencev in njihovega boja za obstoj. V imenu ZSO se je zahvaiii predsednik dr. Franci Zwitter, ki je nagiasii, da se zavedamo, da gre pri tem tudi za izraz soiidarnost! Črne gore ter vseh narodov in narodnosti s koroškimi Siovenci. V nadaijevanju seje sta odbora obravnavata trenutno najboij aktuaina vprašanja, ziasti tudi v zvezi z operativnim koiedarjem, ter sprejeta ustrezne skiepe. SREČANJE iZSELJENCEV NA RADiŠAH: c'<>c><><><><><><><>c'<><><><><><><><0<><><><><><><><><>000<>00000^ococ>0<0c-00000<0 ^AN DOLENC 5 Slovenska kulturna publicistika v Kanadi Uredniku so se oglašali rojaki iz vseh ^anih slovenskih ..taborov" po severni ^ aeriki in v svetu, vendar časopisu ni bilo ko, da bi prišel do potrebnega števila na-Chikov. še danes se na glas čudim veliki .'spoti posameznih slovenskih ..vodnikov" Toronta in iz Montreala, ki toliko da niso pastili na to nedolžno kulturno revijo pse . ^orige. In kdo na svetu bi v takem vrišču trušču nestrpne politične primitivnosti "logei vzdržati nedobičkanosno sloven-, ^o kulturno publikacijo, ki je samo v tis-:^Tii veljala po tri sto dolarjev za številko, ^ to v letih 1958-59? Posrečilo se jim je 3&reti časopisu vrata do slovenskih bral-v najbolj gosto naseljenih središčih. ' se je potem čuditi, če sem tem, meni gnanim, na glavi stoječim ..kulturnikom" °ra) odgovoriti v edinem jeziku, ki so ga snda še razumeli, torej v jeziku njihovega kitičnega pamfleta, in to prav povsod, kjer ^ 3ii je za objavo ponudila priložnost. Bra-' Pa sem samo to, v kar verjamem še da-svojo slovensko kulturno pravico v Ka- . Preteklo je približno šestnajst let. V tem asu se za kulturno publicistiko med nami, čadskimi Slovenci, ni prav nič spremeni- lo na boljše. Tudi društveno življenje se je drobilo še kar naprej in izgubljalo kulturni značaj. Da bi zajezili komercialni val „na-rodne zabavnosti" in opozorili, da imamo kot narod še druge vrednote, ki bi jih bilo vredno ohraniti v novi domovini, če hočemo ostati Slovenci, smo odkrili pri Torontu spomenik Simonu Gregorčiču, pripravili kvaliteten kanadsko-ameriški kulturni spored in povabiti g. Mirka Mazoro, duhovnika in pesnika iz zamejske Primorske, da je spomenik blagoslovil in nam spregovoril o veliki potrebi po kulturni slogi v tujini, če se že drugače ne moremo zbližati. Ta dogodek je sprožil tisk ..Društvenega vestnika", ki je zbral tudi nekaj slovenske kulturno-prosvetne zgodovine (z datumom 22. junija 1975). Za nadaljevanje tega vestnika po zgoraj opisanem slovenskem prazniku ni bilo več zanimanja, izkazal pa je ta poskus potrebo po kulturnem glasilu, ki bi naj opozarjalo na kulturno delo z našo do-raščajočo mladino. Z začetkom prvih slovenskih razredov v okviru torontskega javnega šolskega sistema sem potem marca 1976 začel tiskati mesečni bilten „Dnevnik-Diary Slovene Ca-nadian" in mu na prvi strani zapisal na pot: ..Slovensko-kanadski dnevnik začne izhajati kot mesečnik za kulturne potrebe našega ustvarjalnega življa v Kanadi. Obvešča naj širšo javnost o delu naših društev, klubov in ustanov, popularizira naj dosežke kanadskih Slovencev med nami in med angleško čitajočimi Kanadčani, pomaga naj zbliževati našo novo in staro domovino — skratka — povezuje naj nas z gradivom za vsakdanjo rabo."^ Tu sem tudi zapisal, da si uredništvo želi, „da bi imelo čimveč sodelavcev in da bi se slovenske kulturne skupine in slovenske šole po vsej Kanadi oglašale v tem svojem domačem glasilu". Posebej sem povabil „naš mlajši rod, da v slovenščini ali angleščini izrazi svojo pripadnost naši sloven-skokanadski etnični in kulturni skupini". Ta številka je imela samo štirinajst strani branja na običajnem pisarniškem papirju, a je že vsebovala predlog za skupno Cankarjevo proslavo v južnem Ontariu, dve izvirni pesmi slovenskega Kanadčana Franca Šehoviča, ki piše v angleščini, opozorila na slovensko kulturno izročilo, prav tako z objavo narodopisnega besedila, prva poročila o najnovejših slovenskih kanadskih dogodkih in med drugim tudi vesti iz Slovenije in Jugoslavije. Prvi bilten je izšel v skromnih dve sto izvodih in je bil razdan v slovenski šoli in poslan na naslove slovenskih društev po Kanadi. V isti obliki in tudi brezplačno je potem izšlo še šest številk ali pet snopičev, le da se je obseg od številke do številke večal. Tako je v drugi številki že izšla prva objava v pomoč boju koroških Slovencev, obenem s prvim komentarjem, ki je postavil ločno mejo med ..Dnevnikom" in hrvaškim in srbskim tiskom v Kanadi. Tretja številka je bila posvečena Ivanu Cankarju, prinesla je poziv na povezovanje in skupne kulturne nastope Slovencev v širši kanadski javnosti, vsebovala pa je tudi zdaj že znano daljšo Sehovičevo pesnitev, njegovo pesem o slovenski materi-prise-Ijenki; ta objava je vzbudila pozornost vsepovsod, tudi med Kanadčani drugih narodnosti, za nove bralce ..Dnevnika" pa je kasneje spet izšla v ponatisu. V četrti številki se je bilten spomnil drugih slovenskih kulturnih obtetnic, uvedel je zapise o slovenskih filmih, novih knjigah, in nadaljeval s komentarji o slovenskem kulturnem življenju v Kanadi. Odločno se je postavil za federalno politiko multikultu-rizma in upeljal objave etnične novinarske agencije ..Canadian Scene", s prijaznim sodelovanjem njene urednice Ruth Gordon, ki je kanadsko zasidranost „Dnevnika-Diary" in njegov poudarek na odprtost v ostali ka-danski svet - z objavami v angleščini — hvalila do konca njegovega izhajanja. fNd&rljfMnjf v prihodnji 12 „S!ovene Canadian Diary-Dnevnik". Pubtished by the Stovene Canadian Center „!van Cankar" and edited by ivan Doienc. Marec 1976, !eto !, štev. 1. Prijateljsko srečanje na Dobrovi Koroški Siovenci gojimo tesne prijateijske vezi z matičnim narodom. Naše centraine organizacije in krajevna društva ietno prirejajo srečanja tu in onstran meje. Ena izmed vezi je Krajevna skupnost Dobrova pri Ljubijani s katero gojita prijateijske stike Zveza siovenskih organizacij in Siovenska prosvetna zveza, preko njiju pa krajevna društva v Biičovsu in Žeiezni Kapii ter Siovenska športna zveza. Stiki s kuiturnimi in športnimi društvi na Dobrovi trajajo že nekaj iet, Pretekio soboto je spet prišlo do gostovanja naših skupin na Dobrovi. Tokrat so z naše strani sodeiovaii tamburaški zbor SPD „Zarja" v Žeiezni Kapii in nogometna ekipa Siovenske športne zveze. turnirjem, na katerem so se pome-ja je bila ekipa Slovenske športne zveze, kar je za naše športnike še rile štiri ekipe. Zmagovalec turnir-poseben dosežek. Na večer pa je v kulturnem domu na Dobrovi bila kulturna prireditev na kateri so mladi tamburaši SPD „Zarja" pod vodstvom Ota VVutteja navdušili številne poslušalce. Tudi gostje z Opčin in domačini so s svojim nastopom zaokrožiti pestri kulturni spored. Ob tej priložnosti je besede pozdrava izrekel predsednik krajevnega sveta SZDL Dobrova Franc Zadnikar, medtem ko je pokale nogometnega turnirja izročil predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Tone Potočnik. V imenu gostov s Koroške je spregovoril tajnik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser, ki je naglasil velik pomen tovrstne povezave med organizacijami in društvi v matični Sloveniji in v zamejstvu, ker taki stiki utrjujejo narodno zavest. Izrazil je tudi prepričanje, da se bodo stiki med krajani Dobrove in okolice z društvi v zamejstvu še poglobili in tako rodili še večje uspehe. Srečanje na Dobrovi je bilo pra- di folkloristi SPD „Tabor" z Opčin va manifestacija srečanja Sloven- pri Trstu, kar je prireditvi dalo še cev matične domovine in zamej- večji kulturno politični pomen. Sre-stva. Letos so na srečanje prišli tu- Čanje se je pričelo z nogometnim Bilčovs - uspel kulturni večer Kot prejšnja jeta tako je slovensko prosvetno društvo „Biika" v Bitčov-su tudi letos priredilo kulturni večer, katerega se je udeležilo veliko število ljudi, med njimi precej inozemskih gostov, ki letujejo v naši občini oziroma njeni okolici. V okviru programa, ki ga je pripravilo društvo so nastopali domači moški in mešani pevski zbor pod vodstvom Jožka Boštjančiča, ansambel Drava SPD Borovlje, ki ga vodi Roman Verdel in učenki glasbene šole Marija Stingler in Kristjana Kru-šic. Kot že omenjeno so ti kulturni večeri prirejeni številnim tujim gostom, zato da spoznajo naše ljudstvo in njegovo kulturo. Nabito polna dvorana pri Miklavžu, med njimi izredno veliko tujih gostov, je bila prepričljiv dokaz, da je prireditev dosegla svoj namen. Zbrano publiko je v obeh deželnih ZVEZA SLOVENSKI)-' ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM OSREDNJA PISARNA V CELOVCU deluje vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO, tov. Feliksom Wieserjem OKRAJNA PISARNA PLIBERK posluje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo: 15. 7. 1980 Teodor Dornej 22. 7. 1980 Franci Sadolšek tajnik Slovenske prosvetne zveze jezikih pozdravit predsednik Ogris-Martič Gašper in želel vsem prijeten in užitka poln večer. Uvodoma je zapel mešani pevski zbor in bil za svoja izvajanja nagrajen z navdušenim aplavzom. Prav tako uspešni so biti pevci moškega zbora, pri katerem moramo vsekakor omeniti oba solista Francija Schel-landra in Antona Lauseggerja, ki sta s svojim nastopom dala zboru še poseben poudarek. Da je seme mlade glasbene šole padlo na rodovitna tla je pokazal nastop učenk Marije Stingler in Kristjane Krušic, ki sta ob spremljavi kitar zapeli več pesmi, ki so silno navdušile. Izredno lep aplavz je doživel ansambel Drava SPD Borovlje, ki je ob spremljavi kitare, harmonike oziroma frule zapel celo vrsto pesmi. Ta štiričlanski ansambel je tudi zaključil kulturni det sporeda. Ob tej priložnosti moramo še povedati, da so izvajalci sporeda zapeli tudi nemške pesmi. Skozi pestri in bogati spored sta vodila oz. imela povezavo Sigi Ho-bel in mlada učiteljica in namestnica tajnika SPD „BHka" Ani Valentinič. Zbranim je obrazložila, da je Slovencem pesem važen sestavni del kulturnega izživljanja. Vsebina pesmi opisuje lepote naše domovine, zvestobo do svojega ljudstva in jezika in ljubezen do narave in mladih src, ki se imajo radi. Njena izvajanja so bila dvojezična. Za veselo in prijetno razpoloženje je poskrbe) ansambel .Veseli hmeljarji" iz Žalca. Ko že omenjamo kraj Žalec, moremo tudi z veseljem povedati, da smo bilčovski prosvetaši navezali stike s tamkajšnjim KUD .Svoboda" in da so sadovi tega ti, da smo v soboto imeli v gosteh odlični ansambel .Veseli hmeljarji", ki ima že celo vrsto svojih plošč. V podkrepitev tovariških vezi je predsednik .Bilke" predal predsedniku KUD .Svoboda" iz Žalca Janezu Krofliču v spomin na prvo srečanje krožnik z motivom Bilčovsa; obratno pa je tovariš Janez Kroflič našemu predsedniku izročil spominsko sliko. Tako sta snet dve društvi tz zamejstva in matične dežele navezali stike, za katere smo prepričani, da bosta v kulturni dejavnosti obeh društev igrati pomembno vlogo. Naj še povemo, da so gostje iz Žalca že povabili .Bilko", da s pevci in pevkami nastopi pri njih v Žalcu. Povabilo so naši prosvetaši sprejeli z največjim navdušenjem. Naj ob koncu tega poročila še zapišemo, da je organizacija takih srečanj v rokah neumornega tovariša Bineta Otorepca, ki je pri krajevni organizaciji SZDL odgovoren za stike in povezavo z zamejskimi Slovenci. Tu naj tudi še zapišemo, da so družbene organizacije Krajevne skupnosti Dobrova lani omogočile letovanje članom tambura-škega zbora .Zarja" na Jadranu in da bodo tudi letos spet lahko šli na morje in tam za teden postavili svoj .tamburaški tabor". Za prisrčen sprejem in vso skrb, ki jo prijateljskim stikom, zlasti s koroškimi Slovenci, funkcionarji Krajevne skupnosti Dobrova posvečajo na tem mestu izražamo našo iskreno zahvalo. O dejavnosti Avstrijskih dravskih eiektrarn H Avstrijske dravske elektrarne se zelo trudijo, da bi zadostite vedno večjim potrebam, ki jih stavi gospodarstvo na področju električne energije. Prva večja akcija bo izgradnja elektrarne na Dravi blizu Beljaka in sicer leta 1983. Stroški bodo znašali 700 do 800 milijonov šilingov. Skupno z beljaško je v načrtu izgradnja petih elektrarn. Beljaško elektrarno bodo začeli graditi še letos. S 50 odstotki bo na tej elektrarni soudeležena tudi Kelag. H? Ogromna ^00 metrov visoka pregrada akumulacijskega jezera Malta prepušča vodo, sicer ne veliko, vendar toliko, da si delajo nekateri skrbi, češ da je bila pregrada slabo zgrajena. Ko so napolnili umetno jezero so namreč opazili da iz razpok tankih kot las curlja voda. Kljub temu da je to navaden pojav, se graditelji zelo prizadevajo, da bi to količino vode zreducirali na minimum. Od 250 litrov v sekundi so jo do sedaj zreducirali na 80 litrov, zadnji cilj pa je 10 do 15 litrov. Da bi zadržali vodo oz. utesnili razpo-kice se poslužujejo različnih metod, med njimi tudi postopka s po-ledenitvijo ogroženega območja. Hf V predsedstvu Avstrijskih dravskih elektrarn je prišlo do spremembe — dosedanji komercialni direktor dr. Franz Klinger je postal direktor predsedstva ADE in zamenjal prejšnjega dr. Franz Dichtla, ki je v starosti 63 let na lastno željo oddal to funkcijo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in KRAJEVNA PROSVETNA DRUŠTVA vabijo na KONCERTE Ribniškega okteta # v soboto 19. juiija ob 20.30 uri v Žeiezni Kapii v hoteiu Obir. Prirediteij SPD Zarja. # v nedeijo 20. juiija ob 15. uri v kuiturnem domu na Radišah. Prirediteij SPD Radiše. # v nedeijo 20. juiija 1980 ob 21. uri v Škofičah v gostiini pri Burgerju. Prirediteij SPD Edinost v škofičah. 'V tz Šentjakoba v Roža Komu kuiturni dom, če ne domačinom? Pred kratkim so v Šentjakobu odprli nov kulturni dom „za vse občane", kakor so zagotavljali občinski in dežeini politiki ob tej svečani priliki. V soboto je bila prva prireditev po otvoritvi v tem domu: SPD „Rož" je vabilo na „večer glasbe, besede in pesmi". Odličen program je pubtika hvaležno sprejeta. Z domačo pesmijo nas je ogrel Obirski ženski oktet. Recitacije dramskega igralca Matjaža Kralja so navdušile vse poslušalce. Ko je povedal: „Jaz, bratje, pa vem za domovino..." smo spoznali, da je domovina res „tisto, kar še ni"; vsaj pri nas ne, saj pomeni hrepenenje človeka po svobodi in dostojanstvu, po pravici, po miru in socialni enakopravnosti. Recital je virtuozno spremljal harmonikaš Slavko Mihelčič. Zopet smo doživeli v Šentjakobu lep kulturni večer. Organizatorjem pa je kvarilo veselje te to: še pred prireditvijo so morali plačati tri tisoč šilingov za najemnino. Vodja občinskega urada in sam župan sta samovoljno določila to vsoto, ne da bi občinski svet to kdaj sklenil. To bo — po njihovih izjavah - menda kmalu storil. Ker imenovana vsota seveda zdafeč presega običajne najenmi- Števerjan 80: Mladi mi - najboljši zamejski ansambel Na letošnjem 10. festivalu domače zabavne glasbe v Števerjanu pri Gorici (Italija) je pred kratkim nastopilo nad 20 slovenskih ansamblov iz Slovenije, Italije, Švedske in Avstrije. Od teh se jih je 11 uvrstilo v finale. Komisija je podelila več nagrad: nagrado za najboljšo melodijo je prejel ansambel „Me-jaši" z Goriškega, za najboljšo izvedbo pa ansambel „Fantje iz vseh vetrov" iz Logatca iz Slovenije. Najboljše besedilo je napisal Ivan Malavašič za „Zamejski instrumentalni ansambel" iz števerjana. Ob-čnistvo je nagradilo ansambel „Vi-kis" iz Hastvede (švedska). Nagrado za najboljši zamejski ansambel pa je komisija podelila našemu ansamblu „Mladi mi". ne, se človeku vsiljuje sum, da ho* čejo predstavniki občine s to f'* nančno zapreko onemogočiti vsa* ko kulturno samoiniciativo obča* nov. Domačim društvom bodo tak" zabranili uporabo domačega k"" turnega doma. Vprašamo, za kog" je občina ta kulturni dom pote!" postavila? Skrbeti moramo za I"' da občinski svet teh nesocialni naklepov ne bo izvedel. Sicer bomo morali obvestiti vse obča* ne, kako ravnajo odgovorni v šen*' jakobu z njihovimi davki. Kot kaže* si bomo morali Šentjakobčani P^' vico do šentjakobskega kulturneg" doma šele izboriti, čeprav smo k°* maj šele čuli praznične marnje c" otvoritvi. Znano je, da tukajšnji slovensko prosvetno društvo ^ kar pridno dela. Menda pa ja to n^ bo vzrok nerazumljivemu ravnanj" Gressl-na & Co_____ Trmasta pa je, ta naša slovenska knjiga v Šentjakobu! Minulo je več kot sto let, odka^ so začeli šentjakobčani organiz'' rati branje slovenskih knjig. Citat' niško delo je veliko pripomoglo k temu, da se je tu razvila — poseb* no od ustanovitve „ Izobraževalne* ga društva Kot" leta 1903 naprej *** uspešna prosvetna dejavnost. Dr"' štvena knjižnica se je širila dokler je niso nacisti zaplenili. V soboto pa smo doživeli v šeni' jakobu otvoritev nove knjižnice Mladi domači kulturniki so si dili društveno dvorano (nad Pos°' jilnico). Knjige so jim prinesli mia( di iz Jesenic. Ob tem srečanju P" otvoritvi smo z veseljem ugotovi"-da si mladina iz sosednjih občin I" in onstran meje sodelovanje utrj"' je. Pri tem gre zasluga predvse[" jeseniškemu Slavku Mežeku, ki I ustvari) in poglobil vez med m!e* dimi obeh občin. Tako ni čuda, " odlikuje šentjakobsko knjižnic predvsem komplet mladinsk! knjig. Kakor je povedal knjižni^ Franci Rasinger, se bo mota društvo potruditi, da se bo P"^ vsem mladina te dragocene lite*f ture res posluževala, se tako "P v materinščini in krepila duha. " pa bo najbolj počastilo prizadeva nje naše mladine za prijateljs^ preko Karavank. Slovenska knji9^ ji bo pomagala, da se oboroži znanjem in kulturno zavestjo, najde tudi svojo pot v boju za na predek človeštva. Mednarodni festival jazza v Vrbi Najbrž !o :i obiin:ki možje v Vrbi rfvar predrtavljafi maio drugače, ko *o pred dobrim ietom skieniii priredili mednarodni festival jazza. Letos je bii drugič, pa se ie javtjajo glasovi, da je bii tudi zadnjič. Očitno so pričakovati od festivaia primeren razmah vrbskega nobei-turizma, pri tem pa je Mo mimo "jih, da se je jazzovsko občinstvo v zadnjih nekaj ietih bistveno spremeniio. Namesto da bi namreč posfufalti prenočevati v finih hoteiih in penzionih, so Postaviti ceia fotorska mesta, kar je razvajeno oko z vsemi finesami vrbskega turizma razvajenih „somerfrif)erjev" kar nekam boieio. Jazzovska pubiika je danes miada, obiečena, kakor se komu ijubi, po večini seveda v kavbojkah, ki so preživete ie marsikatero noč v spatni vreči. Cene vstopnic, prikrojene na finančno potentne kroge, so prispevate svoje: kdor si je privožčii vstopnice, temu za sicerfnjo potrofnjo ni ostaio dosti, kaj žele da bi žet v hotei. Za marsikoga pa so sredstva zadostovata komaj za potovanje, tako da se je ustavii pred iično ograjo in festivaiskim žotorom in je giasbo uiivai te skozi Piatneni fitter žotora. °ri nekaterih skupinah je bil to tudi edini primerni način poslušanja, če S' nisi hotel za večno pokvariti slušne S'vce. l*e skupine so kljub slovesu, ki je prihajal pred njimi, razočarale, kaj-j' kakovosti se z glasnostjo nadomestiti ne da. Od petka do nedelje je bila Vrba torej v znamenju jazza. V petek je ločel Stanley Clarke, znan po svojem pbvladanju basa in bas kitare, ki pa te tokrat ostal pod pričakovanji. Svoj j°ck jazz je začinil s tolikimi decibeli, da posameznih instrumentov ni bilo *noč razlikovati. Brata Brecker, eden na tenorsaksofonu, drugi na trobenti, sta svoje znanje pokazala le v posameznih pasažah, sicer pa so tudi prevladovali maksimalno naviti zvočniki. Višek prvega večera pa je bil brez dvoma nastop Johna McLaughlina na akustični kitari, ki je predstavil francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Mjuna virtuoznost na instrumentu, ki ga oba obvladata do zadnjih fines, se je Pokazala v uspešni združitvi klasičnih, 'judskih in jazzovskih motivov in bi navdušila tudi ljubitelja klasične glasbe. Preorientacija McLaughlina od električne na akustično kitaro mu prav go-tovo ni škodovala, nasprotno, šele na akustični mu je mogoče izvabiti iz instrumenta vse tiste subtilne harmonije !" disonance, ki odlikujejo njegovo *9ro. Petkov večer je zaključil Duško j^ojkovič, trobenta, s pianistom Haiderjem in klasično zasedbo, ki je s so- lidno glasbo navdušil že malo razredčeno občinstvo. Sobotni krog je začel Korošec Uli Scherer s svojim kvartetom, ki je s sproščeno, malce intelektualno, pa tudi ritmično glasbo pokazal, da je tudi v Avstriji možna dobra jazzovska glas- Siovesko prosvetno društvo „Da-nico" v Šentvidu v Podjuni vabi na KULTURN!VEČER v petek ff. julija 1980 ob 20.30 uri pri Vogiu (Vaientin Picej) v Sentprimožu. htastopajo: mešani pevski zbor SPD ..Danica" in trro „Koro-tan" s pevci Za pies bo igral ansambei ..Katrinski fantje" ba. Seveda pa še ne zmore primerjave z naslednjo skupino. George Adams na saksofonu in Don Pullen na klavirju ob spremstvu basa in bobnov sta prepričala tudi sama, poleg tega pa sta pripeljala še specialnega gosta: Pharoah Sanders, eden od mojstrov na tenorsaksofonu, je tako kot solist Sete - juhiteina prireditev z žegnanjem S selskim žegnanjem v nedeljo 6. julija je soupadat tudi pomemben jubilej 20-letnice obstoja športnega društva DSG. V zvezi s tem slavjem, ki se je odvijal pod šotorom, je bit pripravljen pester kulturni Program v okviru katerega so sodelovali — folklorna skupina ..Slavuj" z Gradiščanskega, kvartet iz Slovenjega Plajberka, mešani in moški Pevski zbor iz Sel ter trio Oraže. Za nas koroške Slovence je bil nastop gradiščanskih Hrvatov še posebno zanimiv in privlačen, saj je njihovo Petje in glasba nekaj posebnega za naše uho. Tudi ostali kreatorji sporeda so bili nagrajeni z navdušenim aplavzom. Za prijetno razpoloženje s plesom je skrbet znani slovenski ansambel „Tone Kmetec". Organizator te uspehe kulturne in družabne jubilejne prireditve je bilo selsko športno društvo DSG pod vodstvom predsednika magistra Hanzija Olipa provizorja iz Šmarjete, ki je pozdravil zbrano ljudstvo in mu žele) prijetno družabnost . Kot nalašč je bilo v nedeljo še lepo vreme tako da je bilo selsko 2egnanje z jubilejno slovesnostjo kronano z najlepšim uspehom. Tudi naslednjega dne v ponedeljek, ko je bilo nadaljevanje žeg-nanja in ko je za ples igral „Obir kvintet", je bilo prav tako prijetno vzdušje, ki je značilno za prebivalce gorskih naselij pod strmo skalnato Košuto. kot v skupini brez dvoma poskrbel za enega od viškov festivala. Ob njegovi skromnosti je sejmarska kričavost naslednjega nastopajočega, B. B. Kinga, skorajda delovala kot pest na oko. Sicer je mojster blesa, kot ga imenujejo, občinstvo navdušil, ne nazadnje zaradi orkestra s petimi trobili, pa tudi občinstvo je navdušilo njega, tako da nazadnje skoraj ni hotel nehati, vendar pa je bilo malo preveč show bu-sinesso. Ob taki predstavitvi bluesa, te brez dvoma najbolj izvirne ljudske glasbe ameriških črncev, ki je do neke mere tudi izvor jazza, pa je treba reči, kar velja tudi za drugega predstavnika bluesa v Vrbi, za enega najbolj znanih interpretov te glasbe, za Mud-dyja Watersa. Elektronika ubija blues, prav tako tudi komercializacija, pa naj bo interpretacija kljub temu še tako občutena. Najbolj primeren način njegove predstavitve je po mojem mnenju še vedno izvirni način: glas ob spremljavi akustične kitare, morda še ob spremljavi drugih akustičnih instrumentov, na vsak način pa brez elektronike. Sobotni večer je zaključil Freddie Hubbard, ki ga imajo za enega najboljših glasbenikov na trobenti. Tretji in zadnji, nedeljski večer je začel Avstrijec Erich Kleinschuster s svojim seksfetom, kjer so ljubitelji solidnega swinga prav gotovo prišli na svoj račun. Skupina glasbenikov iz nekdanjega legendarnega orkestra Counta Basieja, Basie Alumni in Joe Wi!liams kot vokalist ter Nat Adderly Brotherhood so predstavili klasični ameriški jazz, povečini interpretiran od črnskih glasbenikov, ki so blesteli tudi s solističnimi nastopi. Argentinski saksofonist Gato Barbieri, znan tudi po svojem političnem angažmaju v svoji glasbi, pa je že kar nekam padal iz okvira, saj je s svojimi latinskoameriškimi ritmi, pa tudi s svojstveno igro na saksofonu bil pravo nasprotje sicer pretežno ameriško in klasično usmerjenega jazza v Vrbi. Čeprav najbrž ni dosegel svojih najboljših nastopov in mu je ponagajala tudi tehnika, je občinstvo divjalo, ker ga po svojem prvem dodatku niso več spustili na oder. Muddy Waters, 65-letni veteran bluesa, ki je s svojo glasbo dal marsikateri impulz za sodobni jazz, je zaključil 2. festival jazza v Vrbi. Morda je res malo razočara), pač zaradi prevelikih koncesij komercialnosti, morda pa je to razočaranje pripisati tudi prenasi-čenosti po petih urah poslušanja. Morda ni odveč pripomba, da bodo organizatorji morati premisliti koncept festivala. Nekakšna kopija festivala v Newportu najbrž ni najbolj posrečena, ob istem oblikovalcu obeh festivalov pa se temu skoraj ni mogoče izogniti. Kot že rečeno, za moj okus je veliko preveč prevladoval ameriško in klasično usmerjeni jazz, z izjemami seveda. Popolnoma pa sem pogrešal sodobni evropski jazz, predvsem skandinavskega, pa tudi jazz tretjega sveta, afriškega in tudi latinskoameriškega, ki je v zadnjih letih dosegel zavidljivo kakovost. Tu mi je že malo ljubši starejši festival v Wiesnu na Gradiščanskem, kjer so tudi vstopnice bolj človeške. P- Področni odbor Zveze koroških partizanov Piiberk in Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" Piiberk vabita na I. spominski pohod na Komelj -po poteh Domnove čete ki bo v nedeijo 3. avgusta 1980. Zbiraiišče je v čirkovčah pri LOMBAR - KOLENiKU od 8. do 8.30 ure. Odhod bo ob 8.30 uri iz Čirkovč pri Piiberku (Schiiterndort bei Bieiburg) do spomenika na Komeijnu. Na pohodu bomo obujati spomine na težke čase naše slavne osvobodiine borbe in se spominjati vseh tistih, ki so biti preganjani in ki so dati svoja življenja za našo svobodo. Na ta spominski pohod vabimo vse, posebno pa še naš mladi rod, da se bo tako še bolj seznanil z našo slavno preteklostjo. Vrba - otvoritev južne obvoznice Prejšnji teden so na območju Vrbe otvoriii oziroma dali v promet novo cesto — obvoznico južno-obalne ceste Vrbskega jezera, ki trenutno povezuje kraja Log z Žo-pračami. Z izgradnjo te nove obvoznice je bila razbremenjena sitno prometna južno-obalna cesta skozi Vrbo. Ta pridobitev je velikega turističnega pomena, ker se je stara obalna cesta s tem spreme- Dr. Janko Tischler 50-LETNIK Prej ;e oJvetM;^ Jr. JgM- T;sc7Jfr oMgjgf 30-/cfM:co woje-gc ž;'v()cM;g. Jg^JgMt je s;M po^ojne-gd rgfMgtefjg sfovern^e g;rMMgz;;e in preJrcJnj^d NgroJMfgg weM Mroš-S/cvencev Jr. /o%g 7*;sc7Jfr;g. Dr. TzrcNer re je roJJ v T^grstcM/e/Jg Mg 3Mjers&e?n. OsMOfMo rcJo je oM&ovg/ v ZJfJjgM ;M v Pre-geHZK. V PregenzK zgrgJ; tegg, ^er ro Mgc;'sf; očetg z JrKŽtno pregnal s Koror^e. V tew ?wertK je oM&cug/ t%J;' g:?HfMZ:jo. Po vojn; se je urnj s sMršf Xoros^o m v Ce/ovcM ^OM-čg( g;M:Mgz;;o. Prgvo je Jr. /gM^o TfseP/er stgJrrgf Mg grg%; MrJuerz: ;M Jo&OMeg/ stgJij (efg 7932. Do (e-fg 7934 je Je/gj pr; NS7ČS ;M pr; 7Vg-šew tfjM;M. Lefg 7962 je oJprf sg-MMSfojno gJfo^gtgro ;M se mteuzro-Mo posvetj tefHK po^PcK. Ngj tej prJoŽMOst; se zgp;sewo, Jg je t%J; jgpJgMfov s;w /gn^o prej ^rgf^frM nila v promenadno cesto, kjer se sprehajalcem ni več treba bati, da bi bili ogroženi od avtomobilskega prometa. Nova 2 km dolga obvoznica ima dva odcepa v Vrbo — v sredi v center, na zahodu (za Zopračami) pa k severno-obalni cesti oziroma avtocesti Celovec-Beljak. Dolgoletna želja se je končno izpolnila in za nas Vrbljane in okolišane je bila otvoritev pravi ljudski praznik. Cesto je slovesno predal prometu deželni referent za ceste namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl. Obvoznica sicer še ni gotova, to je bil sedaj samo prvi odsek obvoznice. V ta odsek so vložili 39 milijonov šilingov. Drugi odsek, ki bo povezoval Zoprače z zahodnim priključkom avtoceste z Vrbo, pa bodo šele začeli graditi. Letoviški kraj Vrba, skozi katerega se je še pred teti odvijal glavni promet med Trstom in Dunajem (tako da je prišlo do pravcatih prometnih zastojev), postaja to, kar bi moral biti — miren letoviški kraj s poudarkom — vse za gosta, da bo zadovoljen. wg grg%; HM;ffrz; ^oMČgj rMJ;j prgv-M;J? ueJ ;M Jg M Jg^o J