23. štev.
V Kranju, dne 10. junija 1911.
XII.- leto.
GORENJEC
Političen in gospodarskj list
Stane ca Kranj t dosti vljanjesa na do« 4 f, po polti ta celo loto 4 K, m pni tet* * I, za Nemčijo 4 marke, za. km riko t dolarja. Poeasaetne številke po 10 vin. — Ha narečne brv« aaleesr— vpa*u>tve airataaaii ■mm. Uredništvo in «p*»vnislvo je na pristavi K. Ilohana t cZvacdi*. Izdajatelj m odf. urednik It. 4tL bisupret. Rokopisi naj se pošljejo, Se mogoča. Je med tednom.
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
Inaerati s« računajo za celo stran BO K, za pol strani 90 K, za četrt, strani 90 K. Inaerati m plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Volil®!!
f ttrrir tat ». Jiatja 1911 se trte
državnozborske volitre in priporočamo Tam, da od daste svoje glasove naslednjim kandidatom:
V grogOB volilnem okraju — gfg&gfaB« Ska Okolica — zapišite na glasovnice
Jožef TribnS
posestnik bi Gilacaa.
V facoHoa volilnem okraju — BaiiV-ijlcc - Trflč - Kranjska gora — je kandidat
ilr. Karel Triller
doielni poslanec t L|iU|aiL
V čfSffoa volilnem okraju — Kf*a|-Škofgt-Llfti — jeailaačiana^ovkairtiJdata
Frmns Bemšar
poseitslk t laltm loti.
V pottB volilnem okraju — EtOMStk" Brdo — kandidira
*r. lwm Tavčar
doštini odbornik t LSaMJaat
Volilo, stopite dne 13. junija t 1. neustrašeno na volišč* in oddajte svoje glasove tem kandidatom!
Volilno gibanje.
Splošno nezadovoljnost po celem Kranjskem )9 opažati proti dotedanji klerikalni veČini držav-oozborskh zastopnikov m poslancev t
Vsakdo je prepričan in vsakdo čuti, da ona mogočna, ona velika, ona edina, oaa impozantna, ona bahata, ona clahna Vseslovenska ljudska stranka ped okriljem in sodstvom dr. Šosterii&t in dr. Kreka za svoje volile« ni dosegla prav ai-fiosar, da ni prinesla z Dunaja drugega, kakor prazen nič.
To nezadovoljstvo se čuti eosebne tudi po tirni Gorenjski in jako odločno je stopil na noge ravno skofjeletko-kfanprki volilni okraj ter začel rosno premetrivati, če ne kaže poslati v drsava* zbormeo drugega poslanca, ki bi dosegel seč, kakor prazen nič.
Oa s« vajeti natega državnega krmila v nespretnih rokah, čuti vsakdo: kmetovalec kakor metčan, delavec kakor obrtnik in trgovec. Nata gospodarska pol tika jo taka newetaa, da tč ti in vturaje domači in tuji vakti kapital, na ikodo nitjih slojev prebivalstva.
Poglejmo izgled! Dobro stoječ, dobro sita ran in f (udira« sladkorni kartel prejme it driavnih
14 milijonov kron,
da jim razdeli med tovarne, ki stoje v tem kar-telo, jim daje izvozne premijo za prodajo sladkorja v tojiao, da se a. pr. v Namtfji, Italiji, celo na Angleškem nas sladkor prodaja cenejše, kakor ga moramo plačevati mi. Srednje velika tovarna
— kakor je natančno dokazano — prejme na leto okrog
70.000 K
aa darilih, ne da bi lastniki ganili z mezincem. Id ie to srečo imamo Avstrijci, da plačujemo za vsakih
100 kg 38 vin. sladkornega davka.
Drugi slučaj: Nata driava pogreza se leto za letom v neznanske dolgove. Po aaeksiji Bosna in Hercegovine, torej o<5 jeseni leta 1908, se je ta-dolzla za
764 milijonov kron.
Pa zopet se je sklenilo v delegacijah letošnjega k ta začetkom marca, da se najame okrog pol milijona kron novega dolga, od katerega bi ae porabilo samo za gradnjo novih ladij
318 milijonov kron. .
Vprašajmo so, komn in koliko koristi to večno zadolževanje t AU kmetu, ali delavcu, ali obrtnika, rokodelcu ali nižjim meščanskim stanovom? Nikomur izmed teh i Korist ima veEkl judovski kapital kateri utuznji državo tako, da mu mora biti podložna in poslušna. Pravi gospodarji Avstrije so takorekeč bogatini, kakor RotsOd, Rejtzee, Feilhen« fold i. t d. Korist imajo velike • banke, v katerih imajo ti kapitalisti naloženo svojo gotovino. Korist imajo razni kartell in pri napravi ladij sosebno Železni kartel, kateri največ zasluzi. Saj vemo, da je bilo angleško Železo na ponudbe 6 K
cenejše, kakor domače, tako da postane vsled tega en dridnovt dražji za
480 000 K,
PODLISTEK.
Avg. Strniša:
Ftuitom - rtjkfutom Z
črna kobila in belec konj
sta se izgubila v temnih lesovih —
kje je noč mirna, in dan le en dan,
da človek ne plakal bi v dvomih gotovih ?...
Črno kobilo vjeli so
in belca, jn skupaj opregli:
nočindan bosta le v delu samo,
brez dvomov in blodenj, a vsi — nevesell . . .
• • •
Sataneltt-
Bela dlan, mehka dlan, črne oči,
bled obraz, temnih las krona krasi.
Vsak poljub — sladki strup, človek medli, pije op in obup ter v dvomih ječi —
.Satanas, proč od nas," kor jih preklinja, drugi spet moli vnet: .Neia boginja 1"
Saj grudi nje — gnezdi dve kač ste ognjenih — kdor jih zre, vsak m rje v strastnih plamenih . . .
Kaj nam &% Strpenc zopet pite Iz Škofje Loke?
Guipad urednik! Guo dan sam* pisat, de b' rad ie kotne novice) zvedel s Like. Pa psaiaja me, kuga kaj moj prjatn Gosti dila. — I kuga dila — rajtenga drusa, če koto bogat umrje, če pa berača smrt vzame i pa siria atabe vule, L'de so ti ker umret bujeja, k'sa pugribi tok siria dragi
Pravzaprav mu se mu pa tnal zamira, k' am vam gua dan ud tistih iajtrg nun. Pa se veja — glina nkop it* ha — eden brez drozga ivet na uHirma.
Ta zadn pundilk srn jema pro v 'age samba-1Ü mačka — tok© kW biv sfait ket turška fina, s'm s pa mislu, Gosti ma dubr čvičk v kivdra, pa fajn rum v ipajz.
Sm ja pa tov v farol. Kanclija i bla uradu zaprta, pa grem v kuana. Prateza, ki i gitpud, mi pa kuherca s pavcam na vrt pnkazala. Pridim aa vrt, glidam ukul sebe — n'kir ga ai blu — pugtidam v tista uta, k' se čvičk not ferderbuje, ga tnd nut ni blu.
Sm pa paklku — G usti, ki s' pa — ker nanbrt som gor, v kusUnn neki uglasi: eeč i fuj — So« i fuj — čcc i fuj — poglidam gor v kosten, pa vidim Quitina gor sidit. Ja hudiča, s'm riku, kuga pa te gor dflai. Kok a* pa gor zfizu. Prov lohk — temi udrizu — sam se i rokam za ta vpadne veje prjiv, kuharea mej pa ud ud porivala. Pol s'm mn pa riku, de noj dol gri, i pa riku, de nej se k kustanu cstup'in, dem bo na rama stupu — s'm pa riku, vet, G usti, jest s'm praivih tata. M* pa sov pu kuaarca — ta sej pa
k j skoz okn uglasila pa i rekla: jest £i na grem, sam ie pred vse ipage per inirmudercu pupukalo, ki gor letu.
Ki Gesti tu tlita, jej pa gor v kustanu spet naigav: čOČ i tej — eeč i fuj — eoč i foj. Ja Gosti — s'm riku, zakaj pa pravi toku. Kuga —
— i djav — a na vil — de za Coča agi tiram. A trga na vis — da mure bit za vsak kseft rikiama
— jest ja pa na ta vita dilam — dons ja za šolska gasa delam — jutr m prtov na Grabn u kustane
— ta drug dan pa u Rajttula pol pa u Vse carje. K' se bu dost Idi nabral ukul kustaoa, m' pa go-var dr tu. A taka s'm riku — no zdej pa le dol pejd. I pa djav, seo red ti Sov doL pa t' aa upam
— pa ris, ta zlndju Čoč m* nuč n dan priglarca . dila. Sam za brada se zgače, pa neč na guvari, pol pa če spet pustane ratat Uaega tnd jest aa murm mudit za ta tulubarda. Keb ži na ketnmu shodu tej posten ga ee zlega, sen' mn etovk zi na zamira. — Mene i sačiv urat bnlet, k' sem zmiru gor v kosten godu, pa ie sojo s'm ti rata, s'm pa riku: Gosti, vü kuga, ker dol se podrti, koga bot te gor sodu — i pa riku —na pa puskuima, vsega se mure čiovk navadt, ie prav nčas u I uta pade. Se j* pa spustu — veje sa mal zapukale pa hlače zrave, pa i biv na tleh. No hvala bugu, i riku, dol zi znam tam perplisat, gor m'bja pa moj Orli pomagal. Jest s'm mu pa riku, na vrjamim, sa vsi preivoh Idi pr' Orisa, take tile na prevzame vsak red ket s* ti.
Na pol i pa kukate pužviigu i pa prt osla maka. Jest s'm se net najidu pa napiv. Pol s'en pa riku: Gosti, a mai keioa cigara. Koj dobit, i riku. Pa i kuharea pokkcu: Ursa, proas Cocuyo cigare. K' srn' ta p'ru dam naridn, se mi tatu
ker se pa grade Itiri take velike ladije, padlo bode v narofj* kartelu tako kar
1,920.000 K
samo pri preveč drago plačanem železu. Proraču-■jeno pa je natančno, da je Cisti dobiček samo ene ladije 12 milijonov KI
To da misliti, d s v državi danski ni vse v reda. Korist in dobiček od tegs imajo nadalje borzni ipeknlsntje, kar naj jasno kaze letošnje padanje in dviganje Škodovih akcij.
Trpimo na draginji Pred štirimi leti je imela sirokouttaa slovenska ljudska stranka na svojem programu: sklenitev pravične nsgodbe med Avstrijo in Ogrsko. Njeni poslanci so glasovali tako, da plača danes Avstrijec k skupnim državnim bremenom na vsakih 100 K 60 K ie Oger le samo 34 K. Sklenili so nadalje tak dogovor, da Ogri prodajejo V Avstrijo svoje lito dražjo za G K vsakih 100 kg, kakor bi ga dobili lahko iz Amerike, Rnsije i. t. d. Vprašamo, je li to delo v korist ljudstva? Ali more tako postopanje zagovarjati poštena atranka ? Kdo bode zadovoljen z državnim gospodarstvom, če mora država od vseh svojih prejemkov po 1352 milijonov K plačati samo na obrestih dobro tretjino, t. j.
420 milijonov. Ravno vsled tega pa ljudstvo i spregleduje, obračz klerikalcem hrbet ter bodo pokazalo svojo ngotov Ijenost z glasovnicami 13. junija, da bode marsikdo razočaran. — Prav gotovo se pokale, da samostojnost, neodvisno it med ljudstvom napreduje ter da dobe samostojni in napredni kandidat je lepo »levilo glasov.
Sbed pri «Jabača> v Kranja
je sklical samostojni kandidat Franc Demšar iz Zalega loga binkoStni torek popoldne ob 2. uri. Sklican je bil prvotno kot zaupni shod ožjih somišljenikov, s katerimi bi se kandidat razgovoril o raznih težnjah. Razvil se je pa v impozaaten ljudski shod.
Soba je bila natlačena ljudstva tako, kakor arniki v zabojo, vsi niti v zborovalno sobo niso mogli, stati so morali pred dvorano. Udeležencev je bilo gotovo čez 300. Shod otvori g. Jože Novak z Jame z izbranimi besedami, na kar se izvoli predsednikom g. J. Jenko, ki predstavi g. kandidata, kateri pridobi s svojim izbornim, temeljitim in stvarnim govorom mahoma vse poslušalce. Živijo, g. Deiniar s Zalega loga 1 razlega se bcljia-bolj po dvorani, tako da nastane za njega na* vdušenje nepopisno.
Govorili so le gg. ICurait iz Šenčurja in Tomaž Zupin s Piate. O J začetka je bilo nekaj nasprotnikov, kateri s o se serointja vtikali z medklici, a so kmalu obnemogli. V silno zadrego so spravili napredni vozliči g. Bricelji, organi rt a iz Šenčurja, kateri se je hotel tudi nekaj vtikati. Pri glasovanju je bila kandidatura so glasu o sprejeta, ker aa poziv predsednika, naj on*, ki ž njo ni zadovoljen, zapusti sobo, nibče ni hotel oditi. Brez dvoma rodil bode ta krasno uspeli shod po celem okraju dobre sadove.
Shod v gostila! «prl kolodvoru* v Kraaja
je imel samostojen kandidat binkoStni torek ob pol sedmi uri za volilca Smartinske občine. Navzočih 150 oseb. Govorili so gg Bajželj, Zupin, Novak in Nadilo. Razpoloženje za g. Demšarja je bilo izboroo. Kandidatura njegova soglasno sprejeta.
Gospodarski del.
Zakopal razglas. C. kr. intendaoca domobranskega poveljnistva v Gradcu je podala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede zagotovitve sena, slu se in kuriva za leto 1911/12. Ponudbene razprave se bodo vršile v različnih krajih v času od 1. julija do 1. avgusta 1911. Zakupni razglas, ponudbeni vzerci in splošni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Seznam pribHiae potrebščine oskrbovsialh predmetov sa e. tal kr. vo|ae. C. in kr. iaten-danca 3. voja ▼ Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani obvestilo o dobavi oskrbovalnih predmetov in seznam o približni potrebščin, predmetov, ki se bodo potrebovali za oskrbo c. io kr. vojne ta dobo 1911/12 na raznih postajah. Seznam .obsega plenico, rž, oves, seno, slamo, trd in mehek les ter premog. Obvestilo in seznam se lahko vpogledata v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. •
Tedenski sejem v Kranja dee 8. faai}s 191!.
Cena od kilograma žive teže: 96 do 98 vinarjev za pitane vole domače, 92 do 94 vinarja za domače srednje pitane vole, 86—88 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 80 vin. za teleta in 1 K do 1 K 44 vin. za prešiče za rejo, 1 K do 1 K 10 vin. za pitane prašiče.—Pšenica K11'50, proso K 7 50, rž K 8*50, oves K 950, ajda K 850, repno seme K —, detelno seme — K do — K, fižol, ribničan K —, mandatar« K —, koks K —, krompir K 4'— za 50 kg. — Prignalo se je 106 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 7 domač h telet, 219 domaČih prašičev, — hrvaških prašičev, — kozi. Od prignane živine je bilo za mesarja: 35 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, 14 domačih prašičev.
Volile! v škofjeloškem in kranjskem okrajni
Dw 13. fardja L 1. se vrli volitev poslanca v drsava! sber.
Ker je za to volitev zapovedana volilna dolžnost, bo moral vsak osebno voliti!
To volitev je velikega pomena. Zatorej oddajte, volilci, svoj glas le takemu noža, ki bode tod! res z rte vnemo in neustrašeno zastopal Vaše koristil
Kmetje iz poljanske, zlasti pa iz selške
doline so se odločili, da ne bodo volili
bivšega državnega poslanca Franceta Demšarja s češnjice, ker Je ta dokazal, da Je nedelaven In nezaožen ljudski zastopnik I
Celo njegovi lastni občani so ž njim popolnoma nezadovoljni, ker tudi zanje ni prav nič koristnega napravil.
Po celem našem velifnem okraju se razlega klic po drugem, boljšem poslancu.
Le na splošno željo se je končno oglasil
Jrartc &emšar (p. d. Strojevc)
župan in posestnik v Zalem legn kot samostojen kandidat.
Ta kandidat je povsod znan kot zna-
•-£ > *4.    a     \9 «a a^ a# Čajen m vseskozi pošten mož, vzoren gospodar in umen živinorejec.
Velilcl! Tega občespoštovan^a, delavnega in za javni blagor vnetega moža volite vsi^   ' -
Združite se toi zapišite:
franc Demšar
posestaik   Zatem tega.
Nastopite vW slrižrio na dan 13. junija, da bo izvoljen ta < samostojni kandidat kot naš zastopnik v dunajski poslanski zbornici.
,      -    ualilal «HU»r.
J £m *| f> 5fl
)rej m na vse
lovnlce
čuda sdil, pa s'm le naprej kadiv, ker naenkrat se prkaže kuharea pr vokn, pa prav, je zludi, kdu pa tukj konske roga Ige. C usti sej pa za nus drfu, pa toku sej smsju, de biv kazal puču. Men saj pa toku fržmagal, de s'm tista cigara stran vrgu pa s'm sov. Kuga sej pol naprej zgodil, na' pa ti pisu, Pa srečn, puzdraviin, guspud urednik, Val
Strpesso.
Napačen pomočnik.
Povesi. Dalje.
Deževen dan je bil, ko so prišli k notarju v mesto delat pismo. Bili so Simen is Zelodovine, oče K odraz, priča krčmar 2olgar in Poloni ca.
«Kaj pa bi bi radi, oča?» je nagovoril notar očeta Kodrasa.
«I, teaitovanjsko pismo bi naredili.*
«To se pa precej zgodi, » je odgovoril notar.
«A, to je nevesta? Ali ni le premlada? Dekle, koliko si pa atara?»
Polonica je vsa zardela od strahu in žalosti. Pogledala je v tla in ni odgovorila. Dva mlada gospoda, ki sta sedela vsak pri svoji mizi, sta se ozrla po njej in sta se spogledala.
«Saj ni take miada,» se oglasi oče Kodras. «Pa tudi ne utegne čakati. Ji bomo te kupili tista lata, če bo treba. »
«Kja pa je ženin ?» vpraša notar dalje, ki si nikakor ni mogel laisliti, da je Simen tanin, ampak, da je mogoče ženinov oče.
«No, Simen, oglasi sel» je izpregovoril Kodras.
•Tukaj sem,» je zagodel Simen in stopil bližje. Bil je zares grd dedec, širok kot medved v svoji napol kmečki, napol gosposki obleki.
Notar je ostrmel, da je odstopil za korak iu pisarja sta as nasmehnila z začudenim smehom.
«Ali vi ste ženin?«
•Jaz sam, jaz,* je pritrdil Simen. •Koliko ste pa stari?*
•No, spomladi sem jih bil pet več kot šestdeset.*
Ti, dekle, koliko si ti stara?*
«Ossmaajst Iet,» m zadrhtela Polonica in udarila v Obupen pretresljiv jok.
«Kako pa te gre pravzaprav skupaj?* je glasno pomislil notar.
«!, kar pisano bomo napravili, pa je,» je dejal Kodras.
V tem je začela Polonica jokati na vos glas in predno je mogel kdo braniti, je zbežala iz sobo.
«T>, deklina, ti, kam pa jo dereS! ? Ali si satan 1?» je zarentačil oče Kodras in Sel iz pisarne. Za njim sta jo mahnila tudi dimen in Zolgar.
Polonico so kmalu vjeli. Našli so jo stisnjeno k zidu in vso trepetajočo.
S silo je prigaal Kodras svojo hčer zopet nazaj k notarju.
«To ti povem punica, če ne bol pokorna !•
Ali Polonica se je zopet oglasila in pisarna je bila polna joka.
1 «Saj vidite, oče, da se dekle ne mara omotiti, zakaj jo pa silite ?»
«Kdo pravi, da se ne mara? Deklina, ali se ae bol omotila?*
Polonica se je jokala in se je vila, same razburjenosti in strahu.
«Slišite vi,» so ja obrnil notar k Simnu, «taj niste vi sa tega dekleta.*
«Kako da ne? Zakaj bi ne bil. Ali mar nimam hiše in vsega dosti?*
•Vi ste vendar prestari, saj vas dekle ne mara 1»
•Kaj ne mara? Kdo pravi, da ne?* je burno odgovoril Kodraa. »Polonica, povej, da rada vzame! Simaal*
• Nak, nak, nikoli nel»
Polonica je vsa zmešana zmajala s glavo in solze so ji kis po licih, pisarna pa so je tresla od njenega joka.
•Kaj, ti praviš mam, tristo judov i Čakaj me, seme ti peklensko ?»
Oča Kodras je skočil k njej in zamahnil nad njo z roko.
•Stojte, slišite vi, kakšen oče pa ste!? Kar
izgubite se mi, tukaj ne boste prodajali avoje hčere 1» t,,
Notar, ki je bil še mlad mož, pristrižene rjave brada in z zlatimi naočniki na nosu, je bil ves ogorčen in obraz mu je zakipel od jeze. Govoril je srdito in kazal s prstom na duri.
• Ampak, počakajte no,» se je še vedno obotavljal Kodras, pa notar je velel zopet:
•Saj ste slišali, da pojdite 1»
•Polonica, tak' reci vendar, da imaš Šimna rada, tak' reci vendar 1»
Oče Kodras je bil ves zmešan, obupan in jezen. Prijel je Simaa za rokav in Polonico za roko ter ju vlekel skupaj. «Polonica, ali slišiš, reci vendar 1»
Dekle pa je jokalo in samo zmajevalo z glavo.
«Slišite, če se mi ae izgubite, pošljem po blričel*
•Polonica, vidiš, ne delaj nam sramota, poglej, kako je prišlo —»
O ¿8 tu Ko dr asu so se tresla roke in koleoa so mu omahovala, kakor bi hotel poklekniti.
Polonica je vrisčala in majala s glavo.
•Ali se ae bodete spravili veu,» je rekel notar odločno. • Drugače bom zažvižgal skozi okno žandarju.* Konec prih.
I. priloga ..Gownlcu" it. 22 x I.
DOPISI.
Novice i Jesenic.
Ples je prepovedala jeseniška klerikalna vlada, namreč gerent Čebul j in fajmošter, vsem jeseniškim gostilničarjem. Dosedaj se je vedno smelo plesati, kadar je bil na Jesenicah semenj, saj pridejo okoličani največ radi tega, letos sta pa Čebulj in fajtnošter menda iz same ljubezni do gostilničarjev vse to prepovedala. Ja, kaj pa mislite, ako so ljudje v gostilnah, je treba delati, ker pa Čebulj in fajmošter le malo delata, pa privoščita to ugodnost tudi drugim, najbolj je bilo menda ustreženo dvema klerikalcema, ki sta že tri dni prej razpošiljala lepake za ples. Torej, Jeseničanje, sedaj vidite, kaj vas čaka, ako zavlada Škubic, Čebulj in Krivčeva kornpanija.
Krč lomi GostinčaTjevo »Našo Moč": Zakaj ? Zato, ker so se našli ljudje, ki so bili toliko predrzni, da so podpisali rekurz proti volitvam. Mi bi svetovali vodenemu fantu, ki pošilja svojo duševno revščino v .Našo Moč", da naj prihodnjič obelodani tudi vsebino tega rekurza in ne samo imena, da bo svet vedel, kako je Čebulj olikan in dostojen, in kako je bila volilna komisija vsestranska in varčna. Največje bolečine mu provzroča beseda .fajmošter". Za božjo voljo, kako pa naj zapišemo, če ne fajmošter, Efijalt ne moremo reči, ker je vse čisto in neomadeževano. Dekan pa tudi še ni, čeprav sta se z radovljiškim nekje glihala za apno. Dekan postane šele potem, ko bo enkrat vse zavoženo, dopisnik naj pa pazi, da se iz tega fajmoštrovega in dekanovega apna ne sezida kaj novega.
Jeseničanje! V torek oddajmo vsi glasove za narodno - naprednega kandidata. To bo najboljši protest proti klerikalnemu terorizmu.
Kandi datneo d v i sni h z a ve dnih Jeseničanov je
dr. Karel Trlller,
odvetnik v LJubljani.
Ii selške doline.
V «Dcm>ijubn» je določana, da borne dne 13. junija bili ribtarja iu n* «Škrjatc» bodo Hi klerikalci najbrte po krajce; kakor so te navajeni, da bodo potem lažje tepli. Za riktarja si bodemo pa raje izbrali kakega cBjva&čovega Toneta*, ker le on bode najbolj primeren sa to klerikalno prireditev.
Naš Cec, ki vedno vpije: mi in samo sat, naj bi se vendar spomnil pri Sivarju aa staro Trtaohos katera tivi v bedi, ker je na Tmmoovosn ppsiotm izguba* vse stetakov in Cofi je pa po «Znidsrjo» vio uredil Ta katoliški kandidst se je faahal potov,, da po cesarski postavi je mole, po božji pa vseh. Ras lrp katoliški mol jo ta Cofi, ko ga to vodno večina njegovih sorodnikov preklinja, ker je vso tabo lepo aravnaj. Ako bi bil Čeč ros tak katoličan, kakor se dela, bi moral bolj izpolnjevati zapovedi, toda kaj mar klerikalcu za zapovedi, ker pri njem j« vera samo kftft. Zepomasaso naj si od župnika Marčiča proglašeni dmvaaztmrssti kandidat «Franc !.,» da so aui no bo godilo dobre, ker jV grdo ravnal s svojim odeto«, kateri m« jo zapustit tamoem premoženja, % zahvalo pa so • spodnjo kilo ni sssai ved prta
VdUka! izpregtejto, kak* eaasjftzte vam priporočajo -dsmusmilo, te so po vaaini izidi Usti, kadar oddajo do dobrih stati), do a« poznajo ve* svojih startov. Ker pa sieiikatei povsod 1» iešnjo v korist ljudstva, aa to pa voli to sa postane« vsi zavedni volilo samo Freana Demšarja poaaatalka v laiaai loga.
Is Ssle nam pišejo: Županstvo je izpustilo zelo mnogo naprednih vohlcev iz imenika. Drugič bodo morali naprednjaki reklamacijski čas bolje izkoristiti. — Klerikalci v naši dolini silno delajo za Čoča, ne bi tako, če bi kandidiral sam beg oče. Kjer je kaka cerkveno opravilo, tam je nazadnje tudi političen shod, kjer istrka Cač svoj govozčak. Kadar se mu pa zatakne, mu pa zacepeta na uho za njim stoječi dr. strok. Dr. Krek ae nič ne briga za svoj kamniški mandat, ampak se je kar pri nas naselil ia hujaka po shodih na oajgrsi način. Zapomni pa naj. si ta fanatik, ki je bolj podoben kakemu kroenjarju kot dahovaiku, da kdor saje veter, tanje vihar. Ni varno, vzbujati divjih ljudskih strasti, ki ae rade obrnejo tudi proti onemu, ki jih je vzbudil. Zapomni pa naj si tudi on in njegovi tovarti, da ne bomo pozabili prizadevnih taljenj, in naj se ne čudi, če jih bodo dobili dvojno povrnjene o svojem času. — Naš kandidat Strojevec je najboljši živinorejec vse doline. On je imel te najlepšo sivino, le prodno se je Rožniku pristudil brevtr In je jel stikati po hlevih. Zato ga lahko s ponosom volijo vsi kmetje. On jo pa radi velik podjetnik, ki daje mnogim delavcem zatiužka. Zato ga smejo brez skrbi volti delavci, ker on ima srce sa delavski stan. Ker ima vitmtega se gostilno in prodajalno, so mu znane vse razmere našega ljudstva. Oa je pa tudi uljuden in prijazen met, ki s vsakomur rad iipre-govori pnjazno besedo. Zato, volile«, ne. dajte ae zbegati po nobeni lati m nobenemu hujskanja, ampak zapišite na glasovnice njegove ime in ne bo vam tal l
Is Gorenje yasl v Poljtnsli! dolini
Ta teden so se pri nas raznatale glasovnice za driavnozhorske volitve. Po hribih sta s tem poslom hodila dva mota: Lutar in občinski sloga, prav kakor bi pobirala klobase. Omenjena možakarja rta bila tudi toliko postretna, da sta glasovnice kar podpisovala, če se jima je dovolilo. Pa s tem poslom bi bila imela presneto malo opravila, ako ne bi bil tupnik Brajc porabil prifnic za agitacijo na binkoltni pondeljek. Takrat je prinesel na prižaico za pralen! pastirski Ust le od prejšnjih driavnozborskih volitev. 9 tem listom je ljudstvo mamil na vse mogoče načine in da je dosegel popoten uspeh pri nekaterih — je celo rekel! Vse glasovnice bodo dvakrat pregledane, enkrat na dan volitve, dragic pa pred nebeškim sodnikom. Pa to le ni bilo dovolj, te vedno je imel strah pred naprednjaki. Zato je ie sam tel po nekaterih hsah in nadlegoval ljudstvo ter jim priporočal bivšega kandidata Coca. S tem je župnik res dosti napravil, zlasti pri onih, ki se ie vedno boje du-hovskih groženj. Vendar pa tako ravnanje ni pravično. Cemu se ne pusti ljudstva, da bi po svoji volji izvolilo kandidata f Vsakdo mora pripoznsti, da bivši kandidat Čoč sa nato dolino ni popolnoma nič koristnega napravil. Kadar smo bili tako srečni, da je priiei v nato dolino, nam je seveda le obljublja!. S samimi obljubami pa ml nismo zadovoljni, kakor so klerikalci in duhovniki. Ako pa bi bil Coč res mož, da bi ae lahko reklo: Ta je marsikaj koristnega napravil tekom štirih let Tedaj oe bi se trebslo duhovnikom toliko pehati za njegovo izvolitev, ljudstvo bi ga samo rado volilr. Sedaj je jasno dokazano, da je duhovnem, zlasti našemu župniku Brejca, samo za politiko in ne za ljudski blagor. Sicer no bi toliko sgitiral za bi v Sega kandidata foča. Noben ae ravna pravično, kdorkoli komu priporoča kaj slabega Posebno nepošteno delo pa je to od duhovnikov, od katerih bi se morali učiti dobrih lastnosti,
Mnogo nas je v Poljanski dolin?, ki smo se kljub vsem dotnvskim grožnjam odločili, da bomo oddali svoje glasove za samostojnega in vobče spoštovanega kmečkega kandidata F.-anca Demšarja v Zalem lego 1 Č"ča imamo te dovolj in njegovih praznh obljub. Vi duhovniki in vati pod-ložniki, pa le volite CoČa, če Se nimate dovolj njegovih praznih obljub, in če hočete imeti kandidata le za strankarske nameae. Ca ga izvolite, Vara bo gotovo obljubil le marsikaj! Mi pa se z vami ae moremo strinjati, četudi mč ne dosežemo., Mi želimo kandidata, pa ne za same strankarske namene kakor vi, ampak da bi za nas kaj koristnega napravil. Povemo vam Že danes, posebno naternu žapnfku trajen, da ko- ne bi duhovniki na vse mogoče načine agitiraii za Č jčs, bi mn v nail dolini sa vedno odzvonilo. la če bo izvoljen, naj se pride zahvalit duhovnikom, kajti ljudstvo ga ne bo zadovoljno volilo, ampak vsled pritiska.
Dosti godrnjanja se čaje med ljudstvom, in ne čudite se, če ne bo ogenj, katerega ste duhov-nizi med ljudstvom zanetili, v val 3 korist omejen. Vi ste napravili prepir in sovraštvo med nami In mi ga bomo nadalje vali! Vi, ki bi morali ljudstvo zdratevati hi mn kaj pametnega priporočati, pa delate ravno nasprotno. Sami sto krivi, da se Vas ljudstvo isegiblje, da Vam no verjame vsega, kar pripovedujete na pritoki. Sedaj tele ste dokazali, da Vam je le za politiko in ne *a ljudski blagor!
iT 50—1»
nama
BsefwsUlii (m«tnk» Št«
ki hoč« pospeševati kofao nego, ki ho¿« izgubiti pege, ter doseči nežno mehko koto In bel teint, se umiva le t
•tookoszsiffopet lllljlno mrlo
Steckenpferd)
tvrdke Bergmann *>' Co, Tetin ob Lab'. Komad po 80 v ae dobi v vseh lekarnah, drogertiah in  trgovinah s
parfumom i. L d.
V Kranja, dne 10. junija 1911.
Sriavmi ibac bo po poročilih, dotlih s Dunaja, sklican 11. julija. Poletno državnozborsko zasedanje bo kratko. Konstituirala aa ho zg ij zbornica. Niti to ni gotovo, če poda Bienerth poloti kaka politično izjave. Prestola! govor bo imel prestolonaslednik.
tobak so pedrasi dne 1. julija. Bienerthova vlada si ni dala dopovedati, da je te na vsakem polju preveč draginjo in da jo aa ljudstvo vsako podraienje njegovih potrebščin nov udarec. Sokov pa je tudi zadnji parlament
Proti politikojačl aahaviotal. Dunajski kne-zonadikcf je izdal na podrejeno duhovščino svoje škofije naslednji odlok: «Njegova knežja milost prsvzviieni gospod kaezonadskof je blagoisvoiil opomniti duho večino dunajske nadiko&je na .sledeče: V sedanjih razmerah jo valao, da duhovni ohranijo pred očmi svoj poklic in da ne prekoračijo svojega delokroga. Duhovni niso poklicani, da uravnavajo posvetne zada ve ljudi, temveč da skrbe za večni dnini blagor. Zato teli in upa Njegova prevzvisenoat, da sa duhovniki ne bodo vmešavali v politične zadeve, temveč da se bodo obračali s molitvijo do bega, za resnični, poivetai io večni
blagor ljudi. Če oznanjajo duhovniki le Jezusov nauk, Če bude v vernikih strah božji in vestnost, ljubezen do Boga in do bližnjika, tedaj skrbe najboljše sa red in mir, za varnost lastnine, časti in življenja. Potem bodo vsi, tudi tisti, ki ne spoznavajo resničnosti njih naukov, spoitljivo priznali njihovo d"bro voljo. Tisti duhovnik, ki si prilašča sodbo o posvetnih stvareh, ki jih hvali ali graja, prekorači meje svojega poklica in škoduje vsej duhovščini, ker vzbuja nezaupanje in sovraštvo do nje.. Bog razsvetli vse duhovne, da spoznajo v svojem težavnem položaju, kaj sluti njihovemu blagju in blagru vseh ljudi!«
0 albaaakl vstali poročajo s Gttiuja: Pristaši albanskega voditelja Iie Boljetinca so se združili s pristaši voditelja Snlejseana B a tuša in so zasedli višave med I pekom in Djakovim. Napasti nameravajo arbsko-makedonskt samostan Dečani. Turške čete a strojnimi puškami jim gredo nasproti. Albanci imajo čez 800 pušk. Eihemovi koloni se je posrečilo pa dolgem krvavem boju zavzeti nekatere kraje, ki so jih imeli zasedene Klemeriti. Južna kolona Torgut Sžfket pate se polagoma pomika proti severu. Pozicije Albancev na severu in jugu so zelo ugodna. Turki so imeli velike izgube. Črnogorci so zgradili pri Momakn utrdbe in so tja poslali vojaštvo. Turški mejni poveljnik je sopar to protestiral, ker smatra kfomako kot turško posest. Črnogorski obmejni komisarji so pa nasprotnega mnenja- Albansko pleme Siiija, ki je le deloma oboroženo in ki ja turške čete zelo ogrožalo, so prosili v Podgorici, da smej j kupovati orožje, oziroma da ga smejo traasportirat i skazi Črno goro. Oblasti pa tega niso dovolile, ker hoče Črna gora ostati nevtralna.
Vest o lm&aeeaB)a senaraia Oloraaa za francoskega vojnega ministra, ki ae je pojavila po pogrebu Burteauzi, je izzvala v gotovih poslanskih krog h in pri uekater h ministrih zadovoljnzst. Mango poziancav je namreč nezadovoljnih, da niso ostali kontekveatni traiiciji, izbirati vojnega ministra iz civilnih krogov, dot m so ministri vsled tega nezadovoljni, ker mnistrski p rod tednik lloais ni sklical ministrskega sveta, ki naj bi se posvetoval o imenovanju Giorana. Da bi dobili ti ministri zadoičeaje, podpiis predsednik Falliecas dekret o imenovanju Goirena sele po mioi(irskem svetu. Menijo, pa, da. bode ministri pritrdili imen i vanju norega ministra in da v tem o žiru ne bo nikakih težkeč.
Godovi prihodnjega tedna: 11. Presv. Trojica, Driska, Rusmir; 12. Janez Fak., Flora, Dragutka; 13. Anton Padovanski, Zo-rica; 14 Baziiij, BUzai, Reposlav, Zlatana; 15. Sv. Roloje Tolp, Vid, Vidoalaa; 16. Franc R., Bano, J ost, Vladislava, Dragomir? 17. Adolf, Livra, Tra-tomir.
Novi čar.
Sesan eddaat valllol v kraa)skem okraju IVOjo flaSOVoP V s mlečki občini, Za po ga h i. t d. je sklenila velika večina, da odda svoje glasove v torek g. Fr. Doooaarju iz Zalega »ga* ker se je vo*ileemt ki so ga imeti tast poznati, prav doamdaL Cerklje asndo velle ravno tako samostojnega Imndidata, priredi v nedeljo takoj pn jutranji masi vohlni shod, za katerega uspeh te* v m^-tpnatim^, V Ad e«<g a a u i« 01 s e v k u so aa vršili volilni sestanki, prav dobro obiskani. Simpatije samostojnemu kandidatu so zagotovljene. Visoko, Lužo, Šenčur bodo volili Demšarja, po. domače Strojev«* skoro enoglasno. V nedeljo popoldne ob polSurih ae priredi manifestacij-■ ki ah o d na posestva g. Fr. Kuralta. Kandidat Demšar is Zalega lr ga je stopil v stik tudi z volile* drugih krajev. Povsod je dal ljudem možko besedo, da se v slučaju izvolitve zopet prikaže ter bi poročal o delovanju ter ohranil voden stik s volici. Možje volilcil V torek pogumno, brez bojazni v boj za Strojevca
Fr. Demšarja la Zalega lega.
Volite vsi njega, zmaga je tako gotova in uveljavljena ljudska volja
Za bilko za klas, danes in vsak čas.
imenovanja. Višjim evidenčnim geomelrora IX. čiaovntga razreda je imenovan evidenčni ge-ometa r Stanko Adler v Kamniku.
taspust abčUakafla saatapa v Kamniku je
sklenil deželni odbor predlagati deželni vlad«, ker vsled edatopa dvanajstih odbornikov in pet svetovalcev občinski odbor ne more delovati.
Na ■eroallkl progi je železniška oprava silno pomanjkljiva, in nedostatna. Vzlic znanemu živahnemu prometu, k! vlada zlasti ob nedeljah in praznikih na tej progi, je pomanjkanje osebnih voz čedalje občutneje. Človek plača visoko voznino, pa ga pobaiejo na kak hodnik, ali pa mora stati med vožnjo zunaj na ploščadi, kar je po postavi seveda prepovedano. Skrajni čai bi ža bil, da me-rodajsi krogi store potrebne korake ter končajo te neznosne razmere. Za pošten denar nam dajte poltene vozove, kjer bo dovolj prostora, kajti slovenski denar je menda še vedno ti lik j vreden kakor nemški.
_ fteatjabe nravil prest, pslaras braaeo v Krtaji je potrdila vis. c kr. deželna vlada, s ka-
i1*
Uro premembo ia bode ustanovil reševalni oddelek ia se bodo društvo natvalo »Prostovolim ga-silao in reievaluo drultvo v Kranju*. Ca koga veseli pristopiti k reševalnemu oddelku, naj se blagovoli prijaviti odboru in naj pride jutri v nedeljo dflt 11. t. re oh IJ< ur? dopektae v mestno dvorano, kjer se vrši volitev reševalnega oddelka. Odbor.
Optiarjime slavno občinstvo na jutrišnjo tombolo, k! se vrši ob ugodnem vremenu na Olivnem trgu v prid godbeni blagajni tukajšnjega prost, gasilnega društva. Namen te dobrodelne prireditve je poplačilo nabavljenih novih inštrumentov ter sanacija izrednih ustanovnih stroškov, torej bode od tega prebitka precej odvisen nadaljni obstoj tega za mesto In okolico tako potrebnega godbenega društva, zatorej apeliramo ponovno na p. n. slavno občinstvo, da kar najranogobrojheje poseže po dobitkanosnih tablicah, kajti vsaka izmed njih vsebuje poleg drugih krasnih dobitkov ttidl eno izmed treh .tombol". Kakor smo poizvedel!, tvorita glavni dobitek kar dva kosmata repa, za katera se drže dve priljubljeni domači živalici na osmih nogah In katere najraje vidimo takrat, ko se jih sname raz vrtečega ražnja. Dovoljujemo si pripomniti, da so menda minuli časi, ko je vse skup drlo, če so zahreščali primitivni glasovi seksteta „Bov-čanov", in izrekamo nado, da je to zadnja izmed novosnujočih se godb, katere obstoj je povsem zagotovljen, da le prebije že zgoraj omenjeno ustanovno režijo. Predvsem pa bodi konštatirano, da je sedanja godba brez vsake politične barve, kot taka na razpolago vsakršnim društvenim in nedruštvenim prireditvam in nastopa vsakomur, kdor jo najame. In ker je njeno vodstvo v spretnih rokah, ter je pomnožena z dobrim! izvršujočimi močmi, je pač upravičeni želja, da se jo podpira vsestransko. Da je res potrebna, svedoči vedno večja udeležba prislušujočega občinstva, kar je opažati posebno pr! promenadnih koncertih, katerih programne točke se Izvaja o v splošno zadovoljstvo — izredno pa se naslajajo ob njenih zvokih tudi oni. ki še niso postali njeni podporni člani — pa to le mimogrede. Ko-nečno prosimo še one p. n. darovatelje dobitkov, ki jih se niso vposlali, da jih blagovolijo oddati jutri vsaj do 10. ure v trgovini Ferd. Sajovlca. Godba igra pri tomboli in pozneje pr! koncertu v prostorih gospe Marije Mayr. Na veselo svidenje t <Slovesen* v album. Iz zanesljivega vira vemo, da je nemški «volksrat» v Ljubljani ukazal nemškim kolonijam na Gorenjskem, da morajo dne 18. t. m. voliti kandidata S. L. S. Jožeta Pogačnika. Brez opazke 1 Heill
Psteattraas aereanoat 8. L. S. Naš c kr. deželni šolski svet, kjer imajo «slo venski» klerikalci neomejeno oblast in veČino -*- je tako selo slovenski, da je naravnost ponos za Kranjsko, kjer prebiva devet desetin Slovencev, da ima prvič čisto nemško s t a m p i 1 j o. da izdava vse ukaze in dopise na podrejene oblasti v edino zveličavni nemščini, da se pišejo zapisniki sej v nemščini in da tsda vsako leto glavno poročilo o stanju kranjskega šolstva — seveda na stroške slovenskih davkoplačevalcev — edino le v nemščini. — Tako visoko dviga 8. L. S. slovenski narodni prapor v korporaciji, kjer je neomejena gospodarica. Volilci, sedaj imate vš besedol
Al! is nas aa vetliev sgf tirati F Med ve-litvijo so prepovedani nagovori na volilce in vsaki dragačns agitacija na volilnem prostoru samem, kakor tudi v poslopju, kjer se volitev vrzi, iu v bližnji okolici tega poslopja tako daleč naokrog, kakor to okrajno glavarstvo določi. Tudi se mora za to skrbeti, da morejo volilci nemoteno hoditi na volilni prostor in nazaj.
Ali to sme aa glasovale! prečrtati kaka Ime la srage napisati? Od več strani čujemo, da so ljudje mnenja, da se ime, ki je že enkrat napisano na glasovnici, ne sme prečrtati in napisati drugo. To je zmota. Na glasovnicah se smejo razna imena tolikokrat črtati, dokler je h) še kaj prostora, da se napiše drugo ime. Veljavno je le tisto ime, ki n! prečrtano.
Čoen • Csssjles prste slaba Poroča se nam iz kranjskega okraja, da hodi Cpč po političnem ženitovanju, kjer se sploh še upa pokazati. Pač je povsod mizerija za njega, ker ni naredil ničesar. Motu prihaja vreče, ker nima več zaslembe niti pri duhovščini in če bi leta ne bila od klerika-ilzma tolike disciplinirana, bi ie danes odkrito uprla proti Coču, katerega Je ukazal voliti dr. Sošteršič. Zadnjo soboto večer se je pripeljal v Velesovo k župniku BreSarju, kateri ga je prenočil v bivšem nunskem samostanu. Na jutranje oznanilo pri maši se je zbralo okrog 30 poslušalcev Velesovcev, kateri so se prav odkrito smejali Čočovim izvajanjem. Odpdjal se je nato v Šenčur, kjer je glasovalo u njegovo kandidaturo baje celih 14 volilce v od navzočih 49 vohlcev. Njegov govor je bil popolnoma voden, glas se mu je tresel kot šiba na vodi, ker je mislil gotovo že na svoj poraz. V Pred osi jih je zgnal g. deželni poslanec Zabret z veliko mujo ljudi skupaj na ta način, da ni hotol popri -j izplačati zneskov za mesečni donos mleka, da ao morali člani mlekarska zadruge poslušati otrobariie Čoča. Smolo je imel tudi v Smartnem pri I noju is le poprej v
Zabnici. Vse je Čoča sito, ker za svoje volilce ni dosege! prav ničesar. Se v Cerkljah, kjer je imel nekdaj akoro domovinsko pravico, ni popolnoma varen. Mnogo Jih je, ki pravijo, da pade pri teh volitvah čočov France s Cešnjiee tako, kakor j« <?olg in Širok. S* dzasoga itak na zasluži. Zmaga le v tem slučaju, i pritisne duhovščina pri ljudeh z verskim bojem in ao zavzame za čoča.
V LJadakl knjižnic! narodne čitalnice v Kranju se je izposodilo v mesecu maju v 171 slu< »jih 481 knjig (lansko leto pa v istem času v 169 slučajih 536 knjig). Knjige se izposoj u jej o vsako sredo od polosmih do poldevetih zvečer in vsako nedeljo od enajste do dvanajste ure dopoldne, in sicer članom narodna čitalnice brezplačna, nečlanom pa proti pristojbini 60 vin.
Shod velileev v volilnem okraju Kamnik-Brdo aklicnje politično in gospodarsko drultvo •Zora* v Kamniku za dan 11. junija 11. ob enajstih dopoldne v dvorano »Društvenega doma* v Kamniku, Dnevni rad: 1 Nagovor in pozdrav predsednikov. 2. Govor kandidata za držainozborzke volitve g. dr. Ivana Tavčarja. 3. Morebitni predlogi in nasveti. Volilci,, če Vam je mar blagor domovine, udeležite se tega shoda do zadnjega mota, da s tem izbrišete madež nazadnjattva, ki se pripisuje našemu političnemu okraju. Odbor političnega in gospodarskega društva «Zora» v Kamniku.
Obnašanje ia sever dr. Kraka aa Pertovou. Poročajo nam: Dne (i. t m. so je vršila — kakor običajno vsake leto — cerkvena slovesnost na Pertovčn. Na omenjeni dan pride vedno mnogo ljudstva k maši na Pertovč. Za binkoStni torek pa ja bil izjemno še razglašen političen shod poslancev Kreka in Demšarja. Sa vsako leto je slo več Želeiflikarjev ob tem časa na Pertovč kakor aa ene malo božjo pot ia tako tudi letos. Nekateri so bili pa tudi radovedni na političen shod, kar je to že vobče znano, da po naprednih Zelesui-karjih dr. Krek vedno prav z veseljem udriha. Nič slabega sluteč se jih je nekaj podalo te vsled lepega jutra, in ker se navadno na ta dan še malo praznuje na božjo pot. Komaj pa so prišli k cerkvi in četvorica je počivala na ravninci poleg cerkve, prihrumi v bližino dr. Krek ter pokate Podlonskim in drugim fantom s prstom nanje, ti so, to so tisti. Prej že pri «Stancerju» v h Si na je dr. Krek pozival ljudstvo, naj se nažene Železo ka rje po griču kakor hitro se samo eden e glasil Na to se poda ljudstvo v cerkev k maši in pridig". C ;rkve«u govor, katerega je imel dr. Krek, je bil sama hujskanja in njega sklep pa: «Brezpogojno zahtevamo, da ae liberalci odstranijo, sicer bomo poskrbeli.za red in jih bode zadela tudi telesna kazen.* Na« prednjaki, ko so videli vse to, In vrhutega bili,še opozorjeni od nekega pametnega mota aa to, kar je Krek pri «suncarje» govoril, so so rajši mirao odstranil). Naši ljudje niso prišli na boj in tudi nirp bili pripravljeni zanj, so se rajši mirno umaknili, kar Je bilo edino prav in jim gre vsa čast po to njih pametno postopanje, la sedaj pa vprašamo višjo gospodo, ali je reš te vse dovoljeno dr. Kreku in ako za njega ni tudi dolžnosti kakor za nas druge državljane? Ce bi se ne bili naši ljudje odstranili, prišlo bi bilo gotovo do poboja in nedolžni ljudje bi bili žrtev 4r. pAo^vm^ skarrje, ki sega te Uto^alec, da obtjubuje te ljudstvu, da je on za vse odgovorep, A|o je torej
kakorlap-Im J»*ao-djujemp ^vUun.-^-. Za vse enaka pravica, to naj n zapomni tudi gospod okrajni glavar v Kranju, ker dr. Krek kujska že popolnoma ljudstvo ha poboj naprednjakov, kamorkoli pride. V kratkem času dva laka »lučaja: ; v Davči in v torek na Pertovčn!
Il Olievka. Organiat is Šenčurja, g. j Bjricelj na led speljan. V četrtek na večer sklican je bil sestanek samo zaupnikov pri «Mu-brju*. To je zvedel g. Bricelj. V sanji ia potu svojega obraza je sgitiral po vaseh: Lužah, Hotemo-žab in OlSevku ter prignal sedem somišljenkov orlovske organizacije, kateri pa vsi še volilci niso bili. Naročili so <kraherle» v navadni gostilniški sobi. Kandidat Demšar s somišljeniki je bil v drogi sobi na drugem koncu. Okrog 8 ure s! ipoga govor aaco g. organist s vporabo vsega govorniškega organa. Primati se mora, da ima dobre. prsi. Vezati je začel otrobe, hotel sumničiti in zavijati t lažjo govore s torkovega shoda v Kranju. Zavrnila sta ga g. Demšar in Jenko, na kar je peiasnii okrog 40 vohicem v popolnem mira na nasprotnem koncu, zakaj kandidira in za kaj bi deloval v slučaju izvolitve. Vsi polteni možje so obsojali nastop Bricelja s orli, kakor tudi jutranji govor g. kaplana v cerkvi, ki je govoril zbranim ženskam.
Obdal sber «Besslae it ose sa rajski premet aa Kranjskem* se je vsled zahteve delavskega ministrstva vršil po skorajlnem triletnem odmoru dne 31. mejnika t. L Omejimo se le na nekatera dejstva, ki so se izvršila na tem obenem zboru. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila izpre-memba pravil In po teh novih pravilih volijo člani I. In II. skupine sedaj samo po 2, III. skupine celo le enega odbornika. Nasprotno pa odpošlje v odbor deset odbornikov deželni odbor kranjski, po enega pa mestna občina ljubljanska, trgovinska in obrtna zbornica kranjska in «Deželna zvem gostilni Carskih zadrug na Kranjskem*. — Vršila se je tudi nadomestna volitev in sta bila izvoljena v odbor is ostali del te funkcijske dobe fg. dr, 8e-
nedek in major Stuchiy, oba s Sleda, tako da ima Bled sedaj v odboru tal zastopnike. Bled je torej danes jako močno zastopan v odboru in ae Bledu kot takemu radi premalega uvaževanja ne bo treba več pritoževati, na vemo pa. kako so s tem drugi naši prometni kraji zadovoljni, ki so za sedaj še brez vsakega zastopstva. Nadejamo se pa, da se bo visoki deželni odbor oziral pri imenovanju svojih zastopnikov tudi ua te kraje in da bo sedaj, ko v odboru odloča, preprečil, da ne bodo imeli od delovanja te zveze koristi samo posamezni naši kraji, marveč sploh vsi in da bomo lahko zadovoljni z delovanjem in da bo vzajemno delovanje drugih korporacij s to zvezo zopet omogočeno. Bled in,zveza gostdničarskih zadrug sta a svojiaa odločnim nastopom dosegla, da sta pri* merno vpoštevana v tej zvezi.
Zvesa učiteljskih draitav je imela svojo letošnjo skupščino na biukofttne praznike y Trstu. Navzočih je bilo okoli 400 učiteljev in učiteljic. Zborovanje je bilo veličastno. Sprejeti so bili z radostjo in velikimi simpatijami od strani tržaških Slovencev.
Strela je udarila med popoldansko nevihte na premik v velik hrast ob poti, ki vodi na kolodvor v Podnartu, ter ga razklala od vrha do tai. Neka izietnica je bila v kritičnem trenotkn samo par korakov od hrasta oddaljena, pa se ji ni nič zgodilo, pač pa je entila močan duh po žveplo.
Slovansko plaalasko društva. Iz poročila, podanega na občnem zboru, posnamemo: Skupno društvo je imelo koncem leta 1910 vseh članov 3172, za 70 več kot prejšnje leto, in 19 podružnic. V preteklem letu se je dovršila stavba Aljaževega doma v Vratih in sploh oskrbelo s raznimi potrebščinami tudi druge planinske koče. Društveno glasilo « Planinski Vestnik» splošno ugaja. Ministrstvo za javna dela je nakazalo podporo za atavbi Triglavskega in Aljaževega doma skupaj 7000 K, deželni odbor kranjski je izplačal 6000 K in mestna občina ljubljanska 1000 K. Skupni denarni promet je znašal lepo vsoto 112.699 K 02 v: stavbe za planinske koče so veljale 22.770 K 30: inventar v kočah znaša 6418 tíon 58 v. Naj deluje društvo še nadalje v korist naša lepe domovine in ne krene s svojega pota.
Porotna razprava radi poloma «Slavne os sejüaloe» v L|nbl|aal ae je pričela v torek. Na zatožni klopi sede obtoženci: Dr. Matija Hodnik in člani upravnega sveta Josip Tork, Anton Putrih, Josip Maček Sn Josip čad, zverin revizor Frane Joti, posojilničoa uradnika Franc Knific sn Loop. Rogelj. Razprava bo najbrž danes končana.
Shod v Dav6i, aeiika eoHaa. Pišejo nam: Zaduji dan mejnika se je vršila kakor navadno cekveua slavnott v Davči. Na božjo pot so pripe- i listi ssfcoj duha »um! avujuga zaspanega kandidata Cača, kateri je po cerkvenih opravilih nekaj kio-baaek Uspeh tega č Tekanje je bil krohot in pa nekaj Davčarjev je bilo pripravljenih bar z bojem si priboriti obljubljeno taro, sa katero ..bodo pa ie dolgo čakali. Največ Davčarjev je pa bilo mnenja, da is Oocerih obljub ne bo kruha, zato ao pa marsikateremu ai zdelo vredno oglasiti ali odgovoriti Coču. Bilo jo le. par naprednjakov na shodu, ka-terih so se pa clerikalm' mogočneži tako prestrašili, da sej sa/ett pati:*; ha, fia al' -s' jo dobtu. ■■ Klerikalni petelini pase peli, da ae je kar razlegale po (kvasih hribih. Le velimo Čoča, da Soveč mr« dobimo, Davčarjem pa iero obljubimo,,
Is bsalsfrkOJo smem. Kskof zuaao, ianamo sedaj v «oh. Uistrici sedet oskrbuištva cerkvenega premoženja, ki obsega velikanske gozdove, Uko v Bohinju kakor tudi na Jelovici Kako šikanira ravno to oskrbništvo fazne tukajšnje posestnike, je obče znano; a kar je nedopustno in za nas Slovence naravnost razžaljivo, je dejstvo, da sa vsi uradniki trdi Nemci, ki besede ne znajo slovenske, ali pa jo lomijo le za silo. Seveda za nitje službe so dobri Slovenci. Vsled tega vprašamo deželnega poslanca Pibra in državnozborskega kandidata Pogačnika, zakaj ne zastavita svojega vpliva, da bi mogočna S. L. S. preprečila to uvažanje tujega, nam Slovencem sovražnega uredništva .. .
Kdor slabo prebavlja, mnogo trpi 1 It znanstvenih spisov kralj, medic univerzitetne klinike v Napolju izvemo, da se po vsakodnevnem zavtivanju majhne količine naravne Fraae Jolsf • ove grenčice, ako so vzame na tošč, no Samo zboijšs delovanje želodca, ampak se tudi oslabelost čreves v mnogih slučajih zmanjša v toliki meri, da ni potreba vpo-rabljaü draga zdravilna sredstva.
+ * *
iaaa is umerila avojega noža. tz Velikega Varaždina poročajo o grozodejstvu, ki je napravila V vsej okolici najmočnejši vtis. Zrna fohodoskega posestnika Loreaca Fdiposa je s pomočjo svojega ljubimca Siposa umorila svojega moža in vrgla truplo nesrečnika psom. Orožoiltve je našlo človeške kosti, vsled Česar je prišlo hudodelstvo na dan.
Salara. S parnikom «Ssxonia» se je pripeljalo v Trat. iz Nevjorka 442 potnikov. Med temi je bil tudi 46letni Oger Sandor Dersi, ki je umrl v Trstu za kolero. Ukrenilo ae je seveda vse potrebno, da bi se kolera na razširila. — V Carigradu je do 7. t. ra. obolelo na koleri 6 oseb, med temi 3 rojaki Iz Samsuma poročajo, da se kolere tiri. — Radi kolere v Italiji je v seji mestnega sveta v sveta v Trstu dr. Sla vik inttrpeUral, ,
ae ve je magistrat informiral o koleri ? Benetkah, kaka poročila je dobil in če se je vse potrebno ukrenilo v obrsmbo pred to boleznijo.
Zi ljudske leto izdaja avstrijika država 8,282.270 kron na leto. To je M/l00 odstotke? vseh državnih dohodkov. Od vsake davčne krone odpade 7$ vinarja za ljudsko Šolstvo. In ie to gre večinoma za nemške šole v nemških krajih, ki ao namenjene otrokom oficirjev ter uradnikov nemške narodnosti, ki jih vlada pošilja v nemške kraje. Dve tretjini vseh ljudskih šol v Avstriji so eno-razrednice in dvorazrednice, torej popolnoma nezadostne šole, ¿8 leta 1900 je bilo v Avstriji več kakor 5 milijonov ljudi nad ieitim letom, ki niso znali ne citati ne pisati. Vsako leto ostane po 200.000 za šolo doraslih otrok brez pouka.
Volkovi požrli svati. Strahovita dogodbs se je pripetila nedavno v Ruski Aziji. Izredno stroga zima je povzročila, da so volkovi raztrgali družbe 120 oseb. od katerih sta ušla aamo dva. Bila je svatba, katere se je udeležilo 120 oseb. Ti so imeli iti 12 milj daleč od Obstipova do Taskende. Šli so na trideset sanij. Snega je bilo izredno veliko, toda večina pota so srečno prevozili. Blizu Taksende so začeli konji naenkrat prhati. Ljudi se je polastil velikanski strah; ko so ugledali pred seboj cel oblak volkov. Na stotine volkov je bilo, kateri so tulili in zavijali od glada. V trenutku So bili obkoljeni vsi potniki. Poprijel se je ljudi velikanski strah. Vsak je iskušal rešiti sebe, ne smešeč se ss dragega človeka. Konji se niso mogli od straha ganiti. Možki, ženske in otroci so vpili in se braoili, s čemur so se mogli, torej vse zastonj. Drugi za drugim je padel kot žrtev požrešnih volkov. Dvanajst sani ae je izkulalo rešiti. Toda poizkus je bil izredno drag. Moški na saneh so pometali ženske na tU, da so jih volkovi raztrgali, ssmo da bi reiili sebe. Toda tudi drugi so poatali žrtev. Samo ene sani, ženina in neveste so ušle tropi volkov. Bili so te nekaj sto jarkov do doma in se je mislilo, da so rešeni Kar pridrvi druga tropa volkov, Na saneh sta bila ženin, nevesta in ie dva moška. Ta dva sta zahtevala, naj ženin žrtvuje svojo nevesto, toda ženin se je temu
Le tedaj
doseže kakovost fine 2rnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najboljši, „pravega :Francka^' iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega S kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
več vrst, vsak dan sveži, in ledena kava se dobi v slaščičarm^lanri^ ?
poročam p. s.
pecivo ter različne fine bonbone kakor tudi vse vrste čokolade. Tudi prodajam na drobno najfinejši holandski Kakao v
Menih zavitkih «p>^ nt % *«• Dalje uljudno naznanjam, da točim več vrst pristnegs finega ns 3—s
- -  LIKERJA - -
V tej hiši se tudi takoj odda lepo me-blirana, mesečna soba.
odločno nprl Onadva pa ata jih prijela, premagala in vrgla oba volkovom* Potem se je tesna dvema posrečilo priti do doma. Odbila sta vse napade volkov in sta prišla napel živa in napol blazna kot edina od vseh stodvajštetih svatov.
Prvi iskaz prispevkov, ki so jih spodaj navedeni v času od 29. maja do 1. junija t. 1. vposlali telovadnemu društvu »Sokol, v Škofji Loki v pokritje stroškov za prapor. Po 10O K : dr. Karol Tnller, Ljubljana; po 20 K: Edvard Dolenz, Kranj ; po 10 K: dr. Fr. Jesenko, Dunaj, Ciril Pire, Kranj; Jerica Dolenc, Ljubljana; dr. Emil Stare, odr. Ljubljana: Ivana Mo-har, Zagreb; po 5 S: Tone Jamar, Dunaj; Minka Jamar, Ounaj; Jakop Tavčar, piamonoša, Trat; Valentin Roman, poltar, Doboj; dr. I. Schegula, Novo mesto; Jos. Globočnik, Železniki; Milan Ivančič, Medvode; Dora Klobovs, Gorenja vas ; Apolonija Deisinger, Ljubljana; po 4 K: K. Pučnik, Kranj : po 2 K: nadporočnik Deisinger, Hlada Boleslava. Vkup K 281. — Podpisani odbor se najprisrčaeje zahvaljuje vsem p a. daro rateljem in darovateljicam in prosi, da se tem po možnosti pridružijo se ostali prijatelji našega društva, na katere se je v časopisju apeliralo. Na zdarl Odbor.
Popolnoma varno In najbolje naložita svoj denar v
Kmečki pesejitaici
v LJubljani
(nasproti Flgavoa:: v lastni Mil:: Dunajska cesta.) Kmečka posojilnica v LJubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge ji sirestsjfjt ss 4y|0.
nV kmečki posojilnici ja naloženo II že nad 20 milijonov kron.   :: II
Rezervni zaklad čez 400.000 lscx*ona.
Za varnost pa te neomejeno jamči nad 8000 članov.
Kmečka posojilnica js edin slovenski denarni zavod, ki je 6 vpeljat hilne nabiralnike vlog. 26—10
Si 1044.
Razglas.
Dne 19. junija 19H se vrši ob pol 12. uri dopoldne v občinski pisarni v Kranju
dražba lova na Čemšeniku.
S*tJS>.l   JK vi        H.-i i V«iWl •  ' ; ■ . T« 7
123 -1
KRANJ, dne 10. junija 1911.
Mestno županstvo.
»s*^*S^Sm*%ijs»V*ei
i» i ft #»SSSSssQ l»*^*»s«»a%w
NAZHJLIVItsO*
;
P. n. meščanstvo obveščam, da bom vodil v svoji pisarni tudi
rs*M staraj, trgotskib proton asna Lil
Id so oddati v najem.
Lastniki takih lokalov, ki jih želijo oddati v najem, zamorejo vpissti svoje prostore v moji pisarni, in ti vpisi leže na vpogled vsem onim, ki iščejo take prostore.
Ta naprava ima nsmem olajšati občevanje med najemodajalci in najemniki in služi
ne le domačim potrebam, temveč tudi tujskemu prometu. , 1
Po potrebi preskrbim tudi oglase v časopisju.
Z odličnim .spoštovanjem
ud , ftimtfoa pisarna J. %mmm.
i.
Po umrlem gosp. Rajmundffl Kliiper iz Kranja
se v najem odda ali proda
doonadstrapna hiša
s posebnim dvoriščnim traktom, stoječa v sredini ob Glavnem trgu mesta Kranja: Ta hiša je vsled svoje ugodneMege, lepih stacunskih in številnih stanovanjskih prostorov, ondi nahajajočih prostornih dvorišč, kleti, hlevov in zlasti radi dveb ' renomiranih ondi izvrševanju trgovin jako pripravno za večja trgovska podjetja, pa tudi za hotelsko oprt ali za društvene namene.
2.)
staobene parcele
121 2—1
njive, travniki, sadni vrtovi, gozdovi in ena kmetska zidana hiša, vse to v bližini Kranja. Lega teh zemljišč je jako ugodna, ker so vsa ob glavnih cestah.
Vprašanja In ponudbe |e nasloviti na Fr. Krisper, not. kandidat v LJubljani.
_ Tovarna strainlkov
g F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana
prantil v vsaki voljubnt množini pravilno iianl
n&Vadni  Strešni k stare oblike ta patent, dvojno zarezani
§ strešnik-zakrivač sisMm,Asuwoia«.
m/9   122 10-1 WSt       IVa željo zpo&ljemo takoj  vaoroo Is* tpotsiee. "fsl
■
s gospod i oja,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje .pravega rFrancka:' s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni
if>jri>jriiij^ij~w^*'''ü* i« * iHr~^-iy*"V *     —'n\i*
Ta izborni domaČi tedelek najtopleje priporočamo.
17 pojasnilo In obrambo I
Z ozironi aa nečuren napad v sobotni številki »Slovenca*, ki piše, da .je tiskar Lampret v konkurzu in da sta Lampretovo tiskarno prevzela Ciril Pire in Kokalj", odgovarjam sledeče:
Resnici nav ljubo izjavljam, da nisem t kontaran, ker aktiva daleč presegajo pasiva, kar je dobro znano tndi deželnemu kot trgovskemu sodišču v Ljubljani; ravno-tako je tudi izmišljeno, da »sta prevzela tiskarno Ciril Pire in Kokalj", temveč jo podpisani še vedno vodi nadalje kakor do* sedaj«
Konečno še povdarjam, da bom vsakogar, ki bo trosil take neresnične vesti okrog, brez pardona Ural pred sodnijo.
f Kranju, dne 10. junija 1911.
Iv. Pr. Lampret
lastnik tiskarne v Kranja.
__
Prav dobro ohranjen
godbeni avtomat
se ceno proda.    115 3-s
Kje, pove uredništvo »Gorenjca".
Žene se odpovedrijejo
stari metodi za pranje s tolčanjem in ribanjem ter jemljejo samo i d o a 1 n o pralno sredstvo
»Seboj me vzemi!"
Pol mre se kuha, krasno balo perilo. Res edino sredstvo, s katerim se pere brez vsake primesi, kajti vsebuje najboljše milo.  1 zavoj po 40 vinarjev zadostuje za 60 litrov vode. Dobiva se povsod. 113 3—3
Ceh in Blitva Dunaju xx|2.
Dresdtierstrasse 82*
Dobiva se pri sfotp. Frane Balast v Kran|a la fillalU Frane Doleni t Skofji Loki.
iUfonz Breznik v LJiMJani
Koagrassi trg itsv. 13, nasproti deielsega dvorna
e. to. zapriseženi Uvedene« in učitelj ..Glasbene Matice".
Prva, najstarejša, naj več j a i a ed i na domača tvrdka vseh glasbenih inštrumentov, struu (tudi specialitet) in muzikalij. Najraznovrstnejia izbira in najcenejša izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonij«. — Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena. — 10letno jamstvo. — Popravila in uglaševanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje za)oge je naj s k r b n e j š e p r e i z k u š e n. 27 14
SSAStt.. TolstovrSko slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plafa podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TostovrSka slatina, poŠta OuStanj, Koroško.
kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!
Isopo, fino
SS M iira znamka
PREMIER
sa
PRErVIFU
se se se s« se
NajodlicnejSa oprema in najvišja tehnična popolnost. Krasni ceniki zastonj. Premier-Werke, Eger. Cetko. Zastopnik
Isovr. Rebolj, Kranj
sukno
kamgarn In manafaktarno blaga za obleke k
se dobi pri tvrdki
43 13-13
Lenasi & Gerkman
Stritarjeva ulica 4
Na zahtevanje se pošljejo vcorci.
Izšla je zanimiva razprava
Jtfezes ali Qarwiit?
Šolsko vprašanje. — Stane 70 vin. Dobiva se v tiskarni Iv. Pri Lampret v Kranju in v drugih knjigarnah.
2 meblirani sobi
v II. nadstropju s skupnim vhodom in s krasnim razgledom na trg so takoj odčita, enemu ali dvema gospodoma v Kranja št. 18.      ii6 3
Natančnejše se poizve pri lastniku hiše.
'JI u
Martinova oesta 20
Postajali«, e električne cestne
LJUBLJANA
Beliti lllOtB PC-
blitva vsake rrvi« r vteh cenah. Ogte-dala, slike v vseh vellkoatlh.
R£anft Martinova oesta 20 *     anaVfJBJf^BiS^J      železnice pri Sentpeterski cerkvi. 73 52—20
Zalagatelj droitva c. kr. avstr. dri. uradnikov
Popolna oprava za rile, ŠpeoljaJIMa; Gostilniški atoli.
Pohištvo li Železa, otroške postelje In vozlW   pc rtak! oenl.
Modno! It ilina-tega omrežja, afrl-danske trave ali žime, prw' fftte redno r zaloil.
St|EJa .'i?.o
/a tpalno tabo od 180 Ud, naprej. Dlran z okraski,
Opran n Jetffm sobe, salone, pred-sobe, oele garniture.
la kdo t postelja, noSna omarica, o-mlralfia miz*, obe-ialnlk, miza, stensko ogledalo.
ipeoljatltete v nevestinih balah. Velik! prostori, prh ttt&ne hi vi. nadstropju. Oudovlto poten! za hotele, vile In za tetovliöa 02 ffd.
i
Okrepčnjoče sredstvo
mm 2M 17-12
slabotne na želodcu
ia one, ki to si po prehlajenju ali preobložilil, želodca, po zavžitju pomanjkujoče, težko prenavljajoče, pree-orke ali premrzle jeetipovzročili želodčno bolezen, kakor
želodčni katar, kr® v ielodou in bolečine ¥ želodcu, napihovanje i. t. d.
je
dr. Cagela Baldrianum.
BaJdrtaaum je pri takih želodčnih boleznih, ki so ie o počettu, dobro želodčno v m i z izvrstnim vspehom. Zatorej zabranjuj« tudi posledice, kakor
nervonnost, bresspalnost, napade vrtenja, utotonje i. t. d.
Zj)og svoje sestave iz najboljšega Samos-vina in baldrian- kapljic, zea^ensfo eirupa, creeajeresa soka in rabarbare učinkuje Baldrianum tudi pri ssasssrttaa ifl obenem tudi okrepčujoče na ves človeški orsanisem.
Dr. Sngsla Baldalanum ne vsebuje nikakih Škodljivih ss«« •ta vili tet ga prenesovtodi slabotne osebe ia otroci. MujbolJ^e je, ako se ga uporablja zjutraj na tešče in svefter, predno se vleže spat, v množini Ifterskega kozarca. Otrokom .10 slabotnim esebasn se liker zradči z vrečo vode in eatadi s sladkorjem.
Dr. Engala Baldrianum dobiva v ataklanloah po a In 4 krona v voob lakaraah, drogarljah In belilih trgovinah na Krantskam, ooobito v Kranju, Kamnika, Skofji Loki, Ra-dovljiol, Tržiču, Jesenicah, Idriji, Vrhniki, Ljubljani, Litiji 1.1, d., kakor tudi v v*th vfccjjb-in malih krajih Avstro-Ogrske.
Svari
prod ponaredbami!
Zahteva naj se izrecno
LA BALDIUANÜMI,