Stari Pcetovio, Predaval dr. Vladimir T r a v n e r. Prvotno ilirsko - keltska naselbina, kjer stoji današnji Ptuj, se je nahajala poglavitno na levem bregu, kjer so tvorili grajski, panoramski in drugi griči naravno trdnjavo. Brez-dvomno je bilo mesto obdano z močnim zi-dovjem in nasipi, predvsem grad, kjer se je nahajala že tedaj močno utrjena stavba. Zakaj Rimljani so se mogli polastiti našega mesta še le po srditem odporu svobodoljubnih prebivalcev. Pa tudi kot važno križišče cest in kot trgovsko mesto je igral današnji Ptuj vsaj od 1. 400 pr. Kr. naprej važno vlogo ; to nam dokazujejo številni domači pa tudi tuji novci, ki so se tukaj našli, kakor n. pr. iz časa macedonskega kralja Filipa T. (339 do 1546 pr. Kr.) iz Sirakuse, Teanuma in Napolja (220—167 pr. Kr.) Iz to dobe sta se do današnjega dne ohranila dve imeni: Ptuj in I )rava. Imena sta brez dvoma ilirsko-keltskega izvora. Prvotno ime mesta je bilo brez dvoma isto, kakor v rimskem in poznejšem času: Poetovio, (grško: po Ptolomeju (Poitobio). Srednjeveške številne označbe kakor Betobia, Pictoviensis civitas, Betto, Pettov, Petta itd. kakor tudi sedanja označba Pettau in slovenski Ptuj, (Tuj, Ptuj) so seveda le pravo- pisne potvorbe ozir. jezikovne prilagoditve starega imena. Da se je krajevno ime ohranilo do današnjih dni, je jasen dokaz, da je obstojala naselbina v bistvu nepretrgoma že iz najstarejših časov (v nasprotju z Ljubljano— Emona j. dr.) Ime Drava, latinsko Dravus, v srednjem veku Tra, Traha in dr. je staro- i davno rečno ime, ki je tudi drugod razširjeno, kakor n. pr. na Francoskem Drau in Drac. Bržkone izhaja ime iz ilirsko-keltske besede traik, kar znači teči, tako da bi pomenila torej Drava tekočo ali deročo vodo. Zanimivo je, da se glasita ilirko-keltski „traik" ali slovenski „deri", „dreti" skoraj podobno. 6) Rimska doba in čas preseljevanja narodov do prihoda Slovencev 32 pr. Kr. do 568 po Kr. 1. Zgodovinski in splošni pregled. Prvi stiki Rimljanov z našimi pokrajinami, o kterih nam poroča rimski zgodovinar Livius, segajo v leto 188 pr. Kr., ko so opustošili transalpinski Galci Beneško ravnino, nakar so poslali Rimljani poslanco onstran Alp, ki so sprejeli odgovor, da se je to zgodilo brez vrednosti in voljo naroda. V tem času so sezidali Rimljani tik ob tedanji meji svoje države kolonijo Aquilejo, poznejši Oglej, odkoder se je rimski vpliv vedno bolj širil v naše kraje. L. 183 pr. Kr. so sklenili Rimljani I že z našimi pokrajinami pogodbo, da bi tako ' zavarovali svoje meje. Medsebojni odnošaji so bili takrat — razen dogodka 1. 171 pr. Kr., ko je konsul Gajus Cassius na svojem pohodu v Macedonijo opustošil naše pokrajine, prijateljski, takozv. hospitium publicuin. Očividno Rimljani takrat Se niso nameravali prilastiti si naših dežel. Vsled upadov Japo-dov na današnjem Notranjskem in v Primorju in Karnov na današnjem ostalem Kranjskem — odtod tudi ime Karniola — so zasedli Rimljani med 1. 129—115 pr. Kr. te pokrajine. Kmalu nato so se jeli dvigati Dacijci na Sedmograškom in Markomani na Češkem ; da odvrne pretečo nevarnost, je moral Rim vmes poseči. Že Caesar je nameraval zasesti naše pokrajine, njegova smrt pa je preprečila te načrte, ki jih je izvedel kmalu nato njegov posinovljenec in naslednik, prvi rimski cesar Octavianus Augustus, ki je pod svojim osebnim vodstvom (1. 35—34 pr. Kr.) podjarmil naše dežele do Donave. Medtem pa ko so zasedli Rimljani kakor omenjeno sosedni Noricum brez resnega odpora, so si morali podvreči Panonijo še-le v drugi panonski vojski, ki sta jo začela Agrippa in Vinicius in ki jo je končal poznejši cesar Tiberij po številnih bojih in uporih v 1. 12—9 pr. Kr., Kljub temu, da je Tiberij poskušal vee, da bi obdržal Rim gospodstvo, ter je prodal v naših krajih skoraj vse orožja zmožno moštvo v sužnost, so se prebivalci v 1. G—9 po Kr. _ 2 znova uprli. Šele potem, ko sta Tiberij in Germanicus tudi ta upor krvavo zadušila, so prišle naše pokrajie stalno v oblast Rimljanov, katerih država je mejila tedaj ob obe glavni reki osrednje Evrope, ob Ren in Donavo. Vse te dežele so priklopih Rimljani kot celoto Italiji, tako da je obsegala ta provinca vse ozemlje od izvira do iztoka Donave z Retijo, Panonijo, Ilirijo in Mezijo.Provinca je bila podložna neposredno cesarju samemu in ne rimske-musenatu, medtem ko je imel vojaško vodstvo od 1. 11 pr. Kr. legatus pro praetore. Leta 7. po Kr. se je ta ogromna provinca razdelila na več posameznih provinc, med njimi tudi Panonijo, ki je obsegala prvotno večji del sedanje Kranjske ter vzhodni del Po-dravja s Ptujem do Donave. Meje te province pa so se večkrat izpreminjale, tako posebno pod Vespasianom (69—79), ki je pridružil Panoniji mestui okraj Savaria (današnji Szombatelv), pod Trajanom (98—117), ki je razdelil Panonijo v zgornjo, kamor je spadal Ptuj in dolnjo Panonijo, pod Septimijem Severom (193—211), kije izločil mestno okrožje Emono (Ljubljana), ter pod Dioklocijanom (234—305), ki je pri-klopil mestno okrožje Poetovio Noricu. Glavno mesto Panonije je bila prvotno Emona (Ljubljana), pozneje pa Savarija, kjer je imel sedež cesarski namestnik, imenovan procurator, in kjer se je zbiral vsako leto nekak deželni zbor. Nadaljevanje sledi.