,K/> POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI FGŽrLSTVC v LJUBI i/. Foto Fran Krašovec: POMLAD LETO IV 3 TRI SKODELICE izborne in okusne dr. Pirčeve sladne kave so vsakdanji zajtrk in malica našega Matička, Brede in tudi Janezka. Zato so močni in zdravi. Matere, dajte svojim otrokom samo domač izdelek, in ta je DR. PIRČEVA SLADNA KAVA MOmao-ti cadi Kakor božajoč okvir okrog dragocene oblike je praktičen in lep dežnik. Seveda samo, če je prvovrstno blago, s katerim Vam postreže t v r d k a L. MIKUŠ, LJUBLJANA Na drobno! Mestni trg 15. Na debelo! Ustanovljena leta 183 9. Potem si vsak mesec pri gospodinjstvu prišeipnite 10 dinarjev in naročite zanj deset knjig založbe «Evalit». To so povesti, ki bodo tudi Vam dale nekaj ur tihega zadovoljstva. lOmehko vezanih knjig stane samoDinlOO-— letno. Za vezavo v platno se doplača Din 60-—. fPišite še danes dopisnico na upravo »Prijatelja«, Dalmatinova ulica št. 10/E, da Vam pošlje eno teh knjig brezplačno na ogled. Takile so 2 a v i t k i pravih vzdetkov jugoslovanske tvornice Dr. A. Oetkerja ''I J* (nadomestek za Jajca) od Dr. Crate m Dr. Oetkerja «ado«ne'.'a tiioi /a Šmarje testa (n « e«rvo*iaic; noževa k&a{ca tete* praška , !vseb«S4 < lopi bstve -«»*<;* ramftttMtat'' .A t* kakor toJI moa ■■iiefd beluka. Bac ■ jr «1 i 1 irii'no d i lno odpravljanje zn jnic in nagubane kože. Din 74 —, srednja steklenička Din 25 — Mugetta lotlon odpruvl čez noč vse solnčne ptge in rumene in rdeče lise Din 30 —. K. pljlce Tato odpravijo v osmih d. eh tetovirano kožo. i radavice, madeže in pege. uin60—. Gumaste nogavice morajo nositi si, ki trp na krticah (za-breklih žllaha nogi h), oitklinaH, revm tičnih boleznih itd Oumaste nigavice ne daj j nogi samo lepe in giaciozne oblike, atn 'ak odpravijo tudi vse bolečine in vsako otekanje. Par nogavic od Din 110 — naprej „CENTIF0LIA", parfuroerija, Zagreb, Jurišiceva 8. t 100% O O B R O B L A G O PRIJAZNA POSTREŽBA vaših želja moremo zadovoljiti z našo ogromno iz-bero blaga za damska in moška pomladna oblačila itd. Samo nekaj primerov naših reklamnih cen: Bela tkanina, širina 72 cm .......od 6 do 9 Din Sifoni prav dobri, širina 80 cm . . . od 11 do 15 Din Molino 1° za rjuhe, širina 156 cm . . . od 20 do 22 Din Kappentuch 1°, širina 180 cm..... od 29 do 32 Din Damast-gradl za žimnice . . . od 30 do 38 Din Damsko volneno blago..... 28, 35, 56 Din NAJNIŽJE CENE Moški angleški kamgarn, širina 150^cm ... od 135 Din naprej NOVAK - LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 (NASPROTI NUNSKE CERKVE) SPECIALNA TRGOVIMA Iz šole. »Z vsemi ljudmi moramo biti vljudni*, pripoveduje učitelj, «in vsak dan moramo koga osrečiti. Ali si ti včeraj koga osrečil, Peter?* Vstala je, ni se zahvalila Megličevki za jed, niti zbogom ji ni rekla, ter je odšla. * Mila je hodila cele dneve po vasi in se je ogledovala: «Ali nisem lepa, najlepša na vasi? Peter mi je tako dejal b «Ha, ha, danes pride Peter moj, ko se stemni.. .b Vaški otroci so se poganjali za njo, metali kamenje vanjo in se norčevali: «Nora Mila, lepa Mila, ti sd kakor vila. Rumpumpum! Danes pride Peter tvoj, ko se stemni!» Mila se jim je bedasto smejala, si brisala kri z obraza in govorila: «Kajne, moji ptički? Danes piide? Ne veste, kako je lep ta moj Peterb Dekleta in fantje so se Petru smejali: « Vidiš, Peter, kako je blazna Mila zaljubljena vate. Oženiti se boš moral z njob Peter ni odgovoril, samo grdo jih je pogledal izpod čela. Pa so vlekli Milo in ji resno govorili: «Mila, Peter je rekel, da se bosta ženila! Nas boš povabila na gostijo ?» «Oh, seveda, vse, vse! Glejte, že pripravljam balo!» in je kazala umazano bluzo in krilo. «Oh, moj Peter, sladki moj fantb Ko se je obrnila, so se ji smejali: «Norica, verjame b * Mila se je vsa izpremenila. Debelejša je postala. Ženske so si pripovedovale marsikaj in se zgražale nad tistim, ki je posilil blazno žensko! Nekoč jo je župnik poklical k sebi. «Kaj hočete?» «Mila, kaj je s teboj? Povej mib ji je prijazno dejal gospod Janez. «Kaj vas briga!» «Grdo je bilo od tistega, ki je to storil na tebi! Obesiti bi ga morali b je grozeče rekel župnik. Mila je vzdignila pesti proti njemu: «Ljubim ga! Kaj vas to briga b Župnik je prestrašen od-skočil. Še enkrat ga je srepo pogledala, nato se je obrnila, odšla in jezno zaloputnila vrata za seboj Gospod Janez se je križal za njo in zaklenil viata. Mila je postala čudna še bolj ko poprej. Nič več ni čakala ljubega, da bo prišel zvečer. Kričala je, da so se še moški umikali v hiše: «Gorje ti, Peter! Gorje, ker me več nočešb Metala je kamenje, da so okna žvenketala in so ljudje na glas molili in prosili Boga, naj jih reši blazne Mile. Blizu si nihče ni upal, da bi ga ne popadla kakor stekel pes. «Preklet, stokrat preklet!* Njen obraz je upadel, rjave lise so se zarisale vanj. Peter je nekam izginil in nikjer ga niso mogli najti. * Neko jutro je prišla Mila v vas, ko so šli ljudje v cerkev. «Glejte, ljudje! Danes ponoči sem ga rodila, prekletega Petrovega sina! Kje si, da boš videl maščevanje, preklet, preklet b Zavihtela je v zraku nago telesce, da je obupno zavreščalo. Ljudje so priskočili, a že prepozno. Živa kepa je udarila ob zid, da je v hipu nastala iz nje zmes krvi in mesa, ki je počasi polzela po zidu. Ljudje so zakričali od groze in si zakrili oči... Blazna Mila pa je kakor zver bežala iz vasi: «Preklet, preklet!»--- ZADNJI AKORDI Nina Sniimova: Macfa Roman. Poslovenil L. Mrzel. (Nadaljevanje.) Po svoji bolezni je Varvaruška slednjo noč prebila pri Korzukovu. Svojemu spečemu soprogu pa je svojo sestro Ustjo polagala v poisteljo. Zdaj se ga ni prav liic več bala in čez dan je na vsako besedo, ki jo je rekel, za vsako malenkost pomolila jezik proti njegovim belim očem. Pred večerjo, ko je po vsem mestu zvonilo k večernicam, je Varvaruška pred veliko ikono prosila za odpuščanje svojih grehov; ko se je pa zadosti namolila za vse, kar je bilo in kar še bo, in ko je po večerji tastu in tašči voščila lahko noč, je počakala, da je vse potihnilo po hiši — in je šla. Nekega jutra je Vasilij Flegontovič začuden rekel Varvaruški: «Kako pa je to, da si podnevi tako mehka kakor žamet in ponoči tako hrapava, kakor bi bila ko-zava?» Varvaruška se je glasno zasmejala in mu pokazala jezik. «Kozava? Ponoči so pač tudi tvoje roke slepe?* Nekaj dni nato pa se je Varvaruška resno prestrašila. Njen mož ji je izrazil svoje začudenje nad tem, da že tako dolgo spita drug z drugim, pa je ona še zmerom bolj dekle kakor pa žena. Spočetka se je spet hotela zasmejati, toda oči'so ji nenadoma okamenele — planila je po veži in je vsa razburjena poklicala svojo sestro Ustjo. Ustja je stala v kamri ob oknu. Varvaruška jo je trdo zgrabila za rame, jo stresla na moč in jo okrenila k sebi. «Kaj pa je to? Kaj ti ne pride na misel? Kako pa spi Vasilij Flegontovič s teboj? Kaj?» Ustjin glas pa je bil prav tako počasen in len kakor zmerom, ko je odvrnila: «Kakor spi, tako pač spi... Kakor vsi spijo. Kaj jaz vem! Kaj pa češ? Brigaj se rajši za svoje stvari!» Varvaruškine oči so bile vse črne. «Kako — kakor mož spi s svojo ženo?» «No da! Kakor mož s'svojo ženo ... Za koga me pa daješ leč v posteljo k njemu? Zase vendar. No torej ...* Varvaruška je bila vsa bleda. Sedla je na skrinjo. «In kaj bo zdaj?» Sestra je ni razumela. «No, če boš čisto propadla?» «Propadla? Kaj pa je to? Saj bom vendar morala ostati stara devica.» Varvaruška se je naglo ogledala, ali nikogar ni v bližini. «Ampak jaz sem tudi noseča.» Ustja se je glasno zasmejala in njene oči so oživele. «No torej — boš pa dvojčke dobila!» 5. Vrata v kamro so. bila napol priprta in luč v nji se je tako naglo spreminjala, kakor da se proge ognja in dima prepletajo v prostoru. Varvaruška je hitro odsunila vrata in jih trdo zaloputnila za seboj. Trije ljudje so bili v kamri: Milovasenka, Valunin in Ustja. Milovasenka je stala z rokami, sklenjenimi pod prsmi, in je s topimi očmi strmela na mali klečalnik s prtom rožnate barve pred staro ikono. Valunin se je v dolgem kaftanu in v plišastih škornjih prestopal po mali štirioglati, rdeči žametasti preprogi sem in tja ter vihtel v roki gorečo cerkveno svečo. Ustja je v obleki iz češnjevo rdečega žameta ter z očmi in z usti, ki so se ji kar utapljala v obrazu, ležala ob nizki rumeni steni, na pol pogreznjena, kakor da pada še nekam globlje. Valunin se ni okrenil, ko je vstopila Varvaruška. Tudi Vasilisa Leontjevna ni imela pogleda za njo. Ustja pa je tako zatrepetala, ko je ugledala sestro, da se ji je treslo krilo na kolenih. Varvaruška je trudoma, kakor da se ji noge prilepljajo ob tla, šla skozi prostor; njeni prsti pa so trdo zgrabili tastovo roko in govorila je glasneje, kakor je imela navado: «Tvoja jeza je zgrešila smer, oče. Ali morda hočeš mene?* Ustja je glasno zastokala, njeni lasje so tiho zašumeli ob zidu in zdrsnila je čisto na tla. Milovasenka je s slabotno kretnjo segla za njo; toda obstala je in še krepkeje sklenila roke pod prsmi. Valunin je zagnal svojo svečo v kot in je svoje težke oči od Ustje okrenil k Varvaruški. «No?» Spustila je Valuninovo roko. «Počakaj. Naj najprej sestro poberem!* Stopila je k Ustji, pa se je naenkrat spet okrenila in je še enkrat tastu jezno pogledala v obraz. «Pravo si si izbral, da pokažeš svojo moč! Ona vendar ni pri pameti.» Preteče je Valunin zakričal: «Jaz sem ti že naprej povedal.. .> Varvaruški so se zaiskrili beli zobje. «Torej pogovori se z mano! Ona je zanosila od tvojega sina!* Ustja je bila na videz čisto brez zavesti. Ko pa ji je sestra dvignila glavo, je zajadikovala, ne da bi bila odprla oči: «Tako me je tlačil, kakor bi perilo ožemal! Otroka je hotel iztisniti iz mene.* 6. Valunin je vozil sam, ko je peljal Ustjo in Var-varuško v hišo njunih staršev. Ni zavozil na dvor in tudi ni čakal Varvaruške. Natalja Jefremovna je žalostna sprejela svoji hčeri. Na dve besedi je vse razumela. Pa ni zajokala, samo Varvaruški je rekla z grenkim glasom: (Mislila sem, da se tvoja sila ne da izčrpati. Pa niti za dva dni ni zalegla. Tako malo si še živela; če bo zrasla zdaj v tebi nova, zla sila, ne boš nikoli več mogla biti tista, ki si bila prej.» Čez teden dni je mladi Valunin prišel spet po svojo ženo. Z obraza in iz besed mu je razbrala V arvaruška, da togota starega ni segla iz kamre. Obe sestri sta bili čisto enako oblečeni, in ko je Natalja Jefremovna za hip šla iz sobe, se je Ustja nežno prižela k Vasiliju Flegontoviču in je tako neutolažljivo jokala, da jo je začuden vprašal, ali kdo grdo ravna z njo. Varvaruška je osupla gledala sestro in je namesto nje odgovorila s tresočim se glasom: «Nihče grdo ne ravna z menoj. Ampak brez Ustje nikdar več ne pridem k tebi.* 7. Varvaruška je rodila deset dni prej kakor Ustja. Obe sta dobili dekletce. Novorojenki so krstili kot Varvaruškini dvojčki: Ustjina je od Milovasenke dobila ime Marija; ¥arvaruška pa je svojega otroka krstila Marfa. kakor je želel Korzukov, ki je bilo njegovi materi Marfa ime. Valunin je na to kazal sicer nekam kisel obraz, pa je molčal — zdaj so ga trle druge skrbi. Odkar se je Vasilij Flegon-tovič čutil očeta, je svojemu lastnemu očetu pričel trdo odgovarjati: vtikal se je v kupčije in se jezil, da oče Korzukovu več zaupa kakor njemu. Kadar se je spričkal z očetom, si je zmerom izprosil denarja od matere in potem je z drugimi pomočniki brezglavo popival. Kar drugo za drugim so ga do nezavesti pijanega prinašali domov. Valunin se je enkrat ali dvakrat lotil, da bi sina pretepel. Toda ta stvar mu je bila mučna, zakaj slepec ni videl očetovih gibov in se ni mogel umikati njegovi roki. Ko se je potem čisto resno vdal pijači, je Milovasenka pregovorila svojega moža, da je slepcu prepustil eno delavnico. Volno nakupovat pa je Valunin še zmerom pošiljal Korzukova v Mongolijo in na sejem v Irbit. Varvaruška je Korzukova zadnje mesece le po-redkem videla. Mnogo je bila prestala v nosečnosti, in če je bila kdaj pri lijem, bi bila zmerom najrajši jokala. Silno je hrepenel po nji, toda tudi sam ji je pogosto svetoval, naj rajši ne prihaja, ker je ni maral pehati v strah in nemir. Anuška pa je zmerom brundala in ihtela od jutra do noči: kadar je Varvaruška prišla in je bila žalostna, je jokala — in kadar Varvaruška ni prišla, je jokala še bolj. Če /e bil brat hud nato. mu je odgovarjala v solzah: «Zaka j sta me tako izmučila in ranila? V miru hi bila lahko živela — zdaj si moram pa venomer očitati težke reči! Vi vsi skupaj ste zašli na kriva pota, za vso večnost ste zašli na kriva pota!» Mal o preden je Varvaruška rodila, je bil Korzukov odpotoval na sejem. Ves nemiren je bil, zakaj Varvaruška ran je bila povedala o tisti Va-luninovi grožnji in silno se je zanjo bal. Vrhu tega se je jezil še sam nase: da Varvaruški nobene ni črhnil o svojem tajnem načrtu, da bi povsem po- begnila v Mongolijo. Na svojih kupčijskih potovanjih za Valunina je bil vzljubil neskončne daljine neobljudenih mongolskih step. Razgovoriti o tem pa se z njo ni maral, to besedo je kakor nekakšno darilo odlašal za trenutek, ko bo sila največja. Vendar pa je pri odhodu naprosil svojo sestro, naj Varvaruški malo namigne o vsem tem, če bi položaj posta] silno težak. Po porodu Varvaruška ni več obiskovala Ane Vasiljevne. Po mestu so govorili, da imata mlada Valuninova dvojčke, ki pa se zdita, kakor da sta od dveh različnih očetov: bela Mašenka s finim puhom na glavi je, kakor bi jo bil Vasilisi Leontjevni in očetu iz obraza izrezal, Marfenka pa da je kakor kakšna majhna kavka. To govorico so tudi Flegontu Osipoviču prinesli 11 a uho. Penil se je od srda, takoj je zaklenil svojo hišo ter je Varvaruški samo v spremstvu njenega moža dovolil hoditi na obiske, pa še to samo tedaj, če je bila stvar povsem neizogibna. Drugih zahtev pa ni stavil in Varvaruška je poslej spala na skrinji z otroki. Ust a pa v postelji z Vasilijem Flegontovičem. Valunin je zvečer pogosto prihajal k svoji snahi na obisk. Gledal je. kako je svojemu otroku pela uspavanko in ga dojila in njegove oči so se širile in so si jale v neki mrzli, zeleni luči kakor rogo-zovi listi v dežju. Neki dan ji je rekel, ne da bi se bil brigal za navzočnost svoje žene: «Druge ženske tako narazen žene, kadar rodijo. Ti pa si zmerom bol j vitka, kakor da si izrezana iz slonove kosti. Če bi te človek vrgel ob tla, bi zazvenela s svetlim glasom, razbila pa se ne bi!» Milovasenko je mrazilo. Tako počasi je gibala glavo, kakor da ne verjame, da jo bo vrat še ubogal. Kmalu pa je vstala in je neslišno zapustila sinovo spalnico,^ ne da bi bila pozvala svojega moža, naj gre z hjo. (Dalje prihodnjič.) VeraGogala: O j t 3 d Pri Evi na verandi je tako prijetno. S prekrižanimi nožicami so sedele vse tri na nizkih stolih in stikale glave v živahnem pomenku. Posebno Eva je bila razigrane volje. Navdušenje za njih skupno idejo ji je kar sijalo iz živih, sivih oči. »Dekleta, če ste za to, dobro, pa poizkusimo! Seveda, razume se, da samo za zabavo. Prosim — nobenih zahrbtnih misli in upov! — Mene že kar naprej lomi smeh. Boste videle, kaj nam bo vse prišlo v roke. Ampak častna beseda, nikomur praviti o tem in kazati slik. — Jaz vztrajam na tem, da ponudbe s sliko. Katera bo sestavila?* Ne da bi čakala odgovora, je odhitela Eva skrivaj v svojo sobo po svinčnik in papir. Mama v sosednji sobi ni smela nič slutiti o njih nameri. Z globoko zamišljenim obrazom je strmela Eva v papir pred seboj in grizla konec svinčnika, kakor bi reševala težko matematično nalogo. Obe prijateljici sta stisnili stole k mizi in od obeh strani tiščali v Evo. Z napetim izrazom sta sledili vsaki črki. Obe hkrati sta popravljali nastavek, suvali in tresli ubogo Evo in se lomili od smeha. »Kaj, tri golobičice? Ojej! Me pa tri golobičice! Napiši rajši: trije zmaji, vsaj ne bo nihče razočaran!* »Prečrtaj to vrsto! To je nesmisel. — Kaj če bi napravile: tri ljubke Ljubljančanke ali kaj sličnega? Oglas mora biti tako privlačen, da bo vsak popadel ta trnek.* Eva je pisala, prečrtavala, popravljala in odrivala prijateljici in njune vsiljive lase, ki so jo ščegetali po obeh licih. »Vidve sta pa res ljubeznivi. Še zmečkata me. Sami si belita glavo, jaz bom pa kritizirala. Govoril in ustil bi se vsak, samo pametnega nič. — Torej to odpade. Meni je vseeno. Pa triperesna deteljica, če Vama je to ljubše!* »Kaj, triperesna deteljica? O, seveda. Kar čitaj oglase, boš videla, vsak tretji je že deteljica.* Eva je prečrtala vse skupaj in vrgla zmečkani papir v mizni predal. Pričele so iznova. Preudarno in počasi je Eva prečitala napisane besede: »Tri mlade, neizkušene devojke, vesele, dobrega srca, iščejo zaradi pomanjkanja znanstva inteligentnega in dobro situiranega zakonskega druga. Ponudbe s sliko. Diskrecija častna stvar. Dopise na ogl. odd. Jutra' pod: marjetica, vijolica, potočnica.* Lea je pobožno sklenila roke in hinavsko pogledala k stropu. »Neizkušene — praviš! Prav imaš. Izkušene res še nismo preveč. Posebno kar se tiče ženitnili oglasov.* Eva je kritizirala svoje delo. «Ali se ne glasi preveč vsakdanje? Nič posebnega, da bi v oči zbodlo. — Ah, jaz imam že polno glavo. Sicer pa je vseeno. Če bi šlo za res, bi se že bolj potrudile.* Srebrn smeh se je razlegal po sobici treh neizkušenih, mladih paglavk. Jelka je našobila usta in klavrno ogledovala nastavek. »Malo preresen je tale oglas ... Ampak stvar je taka. Če napišeš kaj bolj navihanega, pa utegneš dobiti odgovore, da nas bo kar minula želja po taki zabavi.* »Kajne Jelka, ti že veš! je pomežiknila Eva. »Kaj pa Franta in Jožo in Čedo? Če jim le pokažeš prst, no, no, ne delaj takoj mračnega obraza kakor huda ura. Saj te ne mislim dražiti. — Pojdimo, brzo, sicer se še spo-reoemo.* e k I e t a Vse tri so se gnetle pred ogledalom in si popravljale trajne kodrčke izpod malih klobučkov. Vso pot so se pogovarjale le o oglasu. Eva naj bi ga oddala, onidve jo počakata zunaj. Pred vrati oglasnega oddelka pa je Eva malo postala. «Ali ne greš?* »Mar mislita, da se bojim? Kaj mi je! Le nekaj mi je skočilo v glavo. Veste kaj, dekleti! Kaj pa če bo med odgovori res kaj dobrega, recimo, kakšen pomorski častnik, naš ideal, ali pa veletrgovec, morda še milijonar, ali tudi ne bomo nič odgovorile? Mar ne bo škoda zamuditi take prilike?* Obe prijateljici sta se glasno zahihitali. «Aha, pomorski častnik, mlad, eleganten, z vilo v Dalmaciji! Po tem te torej skomina. O, ti mačica, ti! Ali pa denar! Od kdaj pa si materialistka? — Kako pa smo se domenile, draga moja? Ali si že pozabila?* Eva je prijateljici le mirno in smehljaje se gledala, nato pa hitro stopila v pisarno. * Po kosilu. — Vendar enkrat zopet prost za pol urice. Naslanjač je potegnil k oknu in se udobno spustil vanj. Prižgal si je cigareto, puhnil parkrat zaporedoma in nervozno v zrak in se poglobil v čitanje časopisa. Ostrmel je med čitanjem, preganil časopis na polovico in pazno prebiral novice, politiko, borzne vesti itd. Vkljub sivim lasem ni prezrl «Dopisovanj*. Majčkena zabava — in poceni. Med čitanjem se je parkrat ozrl v nasproti stoječe veliko ogledalo in si pogladil previdno in ljubeče zadnje ostanke tankih kodrov preko bleščeče pleše. »Oho, oho! Ta je pa dobra. Hihihi*, se je zarežal v zrcalo. »Kar tri, lepa izbira. Kaj ko bi jaz enkrat to poskusil. Ena bi me že marala. Vsega imam dovolj, vsega, denarja dosti. Le taka mala živalca mi še manjka, da bi me kratkočasila.* Zadovoljno se je pogladil po čelu, odložil časopis in se zamislil... Takole večkrat mu je že šinila podobna misel v glavo, ali...? Kje pa utegne trgovec do konca izmisliti tako stvar. In vendar. Tako rad bi bil zopet enkrat srečen. — Priskakljala mu bo nasproti kakor mala veverica, kadar pride domov od kupčij ves zbit in truden. Sedla bo k njemu, postregla s kosilom. Skupaj bosta čitala časopis. Pravil ji bo o svojih kupčijah, prav vse številke ji bo naštel, da bo kar z odprtimi usti poslušala. »Da, da, težak je ta korak. Ne vem. — Saj sem sčasoma kar pozabil, da so ženske na svetu. Vedno le delo, kupčije, delo, kupčije, kar zakopal sem se vanje. — Kaj mi je danes tako mehko pri srcu, ko čitam ta oglas? Morda slutim srečo za temi besedami. Mladosti si zopet želim okrog sebe, veselja, smeha. Predolgo že samotarim, predolgo. — Čemu pa se toliko trudim? Za koga? — Vidiš, fant. Potem bom imel vsaj veselje delati in se mučiti. Vse zanjo, za malo mojo ženico. — Ali pa bo marala katera zame? — Kako ne? Saj sem bogat. Trgovina dobro uspeva, denarja imam tudi še v bankah, glej, saj je že moje posestvo nekaj vredno. Takole okrog dva milijončka bi ga že cenil. Vse to jim povem, potem, mislim, ne bo pomišljala mnogo. — Tudi samemu sebi se ne zdim napačen. Zmerno živim, kar trden sem še. — A ženske so dandanes čudne, posebno take mlade damice. Samo po mladih zelencih gledajo in najmanj doktor mora biti. — A kaj! Kaj doktor, kaj inženir, denar, denar, to je glavno! Saj pravijo, da se ženske danes na denar hitro ujamejo. A meni ni do take žene. Želim si skrbno, dobro, postrežljivo, ki bo skrbela zame, kakor se spodobi za pravo ženo.* Posmejal se je proti zrcalu in motril sliko v njem. cFant, ne pomišljaj dolgo. Če ne' bo nič iz tega, pa ne bo. Še danes jim napišem pismo, da bodo kar strmele, kakšna sreča jih išče.* Sedel je za pisalni stroj in natipkal počasi in pre-• vidno, brez napak — ženitno ponudbo. Ko je bilo pismo napisano, je gospod trgovec globoko vzdihnil in ga sam vrgel v nabiralnik. * Jelka in Lea sta čakali v parku. Eva je šla po ponudbe. Doma ni bilo varno. Vsak čas jih lahko preseneti Evina mama. Nestrpno sta se ozirali proti Aleksandrovi cesti. Pričel se ju je polaščati dvom, če bo sploh kakšna ponudba na njih preresni oglas. «Jo vidiš, že gre! Kako se smeje! Dobro znamenje. Eva! Evaaaaa! Brž. Sem, tukaj sva!* Evi so žarela lica. Vsa zasopla je padla med njiju na klop. Iz torbice je izvlekla kopico pisem. Velikih, majhnih, barvastih, in jih kazala prijateljicama prav pod nos. «Ali se je izplačalo? In še v tej krizi za fante.* Zmagoslavno je raztresla pisma po naročju. «Ti le pusti! Vse pride na vrsto. K meni se stisnita, da ne bo kdo slišal, kaj čitamo. — Torej najprvo tole pismo z drobčkano pisavo. No, gotovo kakšen obrtnik.« «Blagorodne mlade gospodične! Vaš oglas mi jako ugaja. Želim se tudi jaz poročiti. Imamo dobro obrt, nekaj prihrankov in lastno pohištvo. Moj krojaški atelje prav dobro uspeva, da imam celo pomočnika. Prosil bi odgovora, ali ima katera gospodičen kaj premoženja ali gostilno ali kaj sličnega. Star sem 33 let, samec, zelo idealen. Prilagam sliko, ki pa ni popolnoma nova. Takrat sem še bil pri vojakih. Prosim za odgovor. Prosim. Zbogom. Se priporoča z odličnim spoštovanjem (štampiljka) Krojaški atelje za gospode H. J.» Vse tri so zagnale divji grohot. «Živio i4ealni krojaček! Slika, prelepa, prva boš krasila naš album. Joj, kakšna griža krojaška. — Naprej, hitro, daj drugo pismo. Jaz sem že tako radovedna. Pisava že gre. To utegne biti kak uradnik ali celo penzionist.* Lea si je od same nestrpnosti kuštrala lase in vlekla pisma iz prijateljičinih rok. cCenjene mile gospice! V prvi vrsti Vas moram opozoriti, da ni moja navada po tej poti si iskati zakonske družice. Ali Vaš oglas je jako vabljiv in živahen, tako da sem se takoj odločil poizkusiti srečo. Želim si idealno soprogo; mlado, veselo, nepokvarjeno, prav tako, kakor se opisujete. Imam mesečne plače Din 1350-—, a bom v kratkem avanziral. Sem učitelj v spodaj označeni vasi, pa mi je strašno dolgčas. Ako imate resne namene, prosim, da me kmalu obvestite, če ne, mi pa vrnite sliko. Imam namreč slabe izkušnje glede slik v takih primerih. Nikoli mi je nobena ne vrne. Če se pa želite z menoj spoznati, pišite mi poštnoležeče v mesto B. in označite dan prihoda in znamenje, po katerem Vas bom spoznal. Morda bel robček v roki. Duševno sorodstvo, to je glavna stvar, na kar polagam važnost. Če je katera gospic muzikalna, bo imela prednost. Jaz igram harmonij. Prosim za cenj. odgovor. Z velespoštovanjem F. O., učitelj v Š. pri B.» cLjubi Jezus! Ta je pa res dobra. Ali mu verjameta, da prvič išče poznanstva po časopisu? Saj se je sam izdal. Oj ti siromaček, čisto sta mu opešala pamet in spomin v tistih hribih. — Poglej ta obraz! Do sodnega dne jo lahko išče s tem svojim obrazom. Kumara, pa ne obraz. Za okras ravno ne bo v našem albumu. Vrnem mu pa slike ne.* Jelka je Evi nestrpno iztrgala ostala pisma iz rok in pričela trgati rob kuverte. «Da le moreš biti taka, Jelka! — O, o, prosim, kar na glas. Naju tudi malo zanima, kaj stoji v pismih. — No, kaj pa ta piše tako dolge litanije? Čitaj vendar razločno in počasi. Drdraš, kakor namazana. — Daj meni nazaj! Nočeš? Ali si jih ti šla iskat? Sem daj! — Tebe se sploh nič ne razume, ko čitaš. Najprej se nauči brati!* Jelka je bilo silno užaljena. Obrnila se je od prijateljic in brez vsakega zanimanja gledala po parku. Z ušesi pa je strigla kakor zajec in ni preslišala nobene besede. cMile rožice! Mrak lega na zemljo in stiska v svoje mračne kremplje uboga strta srca, ki zaman hrepene po najvišji sreči — po ljubezni. Slonim na mizi, sam, otožen. Obup mi stiska grlo. Nimam duše, ki bi me razumela, ki bi me tešila. Tako mlad sem, poln življenja, idealov. Ostudni svet pa mi mori mojo mladost in pije mojo gorko kri. Imel sem dekleta, pa sem se prevaril v njej. Zato blodim po stezah, po njih teče greh in ostudnost kupljene ljubezni, moja duša pa hrepeni po angelu, čistem in svetlem, ki bi me spremljal po ozki stezici, posuti s trnjem in cvetjem, po poti težkega življenja in čiste ljubezni.* Evo je premagal smeh in ni mogla nadaljevati. je kazala močno karakterizacijo, a manj adekvatnega izraza z glasbo. Tudi sicer se je splošno ose hvale vredno klavirsko spremlje-vanje večkrat razhajalo s plesalko. Najboljši in najbolj prepričevalen pa je bil po mojem vtisku po židovski godbi (JVolfssohn) izvajan «Chusendl na ogledihTu je pokazala plesalka svoje najtehtnejše izrazilne možnosti: grotesko, pointirani piccicato, oster ritem. Liszto-va «Ogrska rapsodija» je dojmila manj značilno. Prav lahko efektno in z dobrim smislom za narodni ples je bila podana Bottarijeva «Trojka->< v okusnem kostumu. Sledil je glasbeno šibkejši «Ogenj» in «Pesem» Rimski-Korsakova. Slednja je znana Hindu pesem, krasen glasbeni draguljček. Ples se pa ni dotaknil globin. Močan uspeh je imela gospa Delakova s «Čarovnico» Musorg-skega, kjer je elementarna glasba ruskega mojstra našla svojo interpretko. Zajemljiva «Lutka» po Grie-govi glasbi je tehnično-dovršen zamislek in je gospa Delakova ž njim povsem uspela. Zračni in prijetno-vznositi akordi Straussovega valčka so zaključili večer. Zadnji ples je plesalka ponovila. Pripominjam, da je gospa Delakova, katera vzdržuje v Ljubljani tudi šolo za gimnastiko in ritmične plese, zaslužila boljši obisk, posebno ker je pri ljudskih prireditvah v Delavski zbornici vedno požrtvovalna rado-voljka. Njena zdrava umetnost in iznajdljivi intelekt to o polni meri zaslužita. Res apartne umetniško in estetsko dovršene načrte za kostume je oskrbel Ljubomir Ravnikar, ki se je izkazal za pravega strokovnjaka. Pri klavirju je plesalko diskretno spremljal Reinhold Gal-latia. Sodeloval je tudi dober violinist. Ivo P e r u z z i. Letošnja pomladanska moda nam je res posebno naklonjena. Poskrbela je, da bomo imele kar najbolj mladosten videz. Nič ne pretirava, nič ni prisiljenega, baročne okraske in pretesno obleko odklanja. Še celo rokavi so preprostejši kakor jeseni. Nosijo se prav dosti zopet gladki, ponajveč ozki, sicer je pa že samo modno blago takšno, da zahteva preprost kroj. Posebno živahna in zanimiva je dvo- in trobarvnost letošnjih oblek, ki dosti prispeva k mladostnemu svežemu videzu. Pomladanske obleke so sešite iz blaga v dveh ali treh barvah ali pa so vrhnji del životka, pas, ovratnik ali šal, žepi, gumbi itd. v popolnoma drugi barvi, kakor je obleka. Lepe modne barvne sestave so: črno-rdeče, črno-rožasto, sivo-vijoličasto, temno-zeleno-srebrnosivo, bež-oranžno, črno-belo, crno-belo-zeleno, rjavo-bež-cinober, rdeče-belo-črno :td. Solidna žena se zaradi praktičnosti ogiba ostrim barvam. Barva peska in barva konopljenega vlakna izpodrivata rumeno in oranžno, ki sta nam pozimi tako ugajali. Nosi se prav dosti črno, modro, rjavo (havana), sivo in zeleno, toda zeleno samo v nežnih odtenkih. Za tiste, ki se težko odrečejo veselim barvam, so pa poleg že naštetih še lososova, koralnordeča in rubinastordeča. Lansko leto je moda propagirala volneno blago, letos pa propagira za izpremembo poleg volnenega tudi bombažasto blago. Pa ne smete misliti pri tem na koto-nino ali kambrik, ne, modno bombažasto blago je nekaj posebnega. Po vezbi in vzorcu je podobno volnenemu, po živahnosti barv je pa skoraj še lepše. S tem blagom bomo lahko res zadovoljne, zlasti zato, ker se prav lepo pere, kar je pač dobrina za pomladanske in letne obleke. Modno volneno blago je zelo mehko in skoraj prozorno ali pa rahlo kosmativo, enobarvno, melirano, črtasto po dolžini in po širini, šotiš in karirano. Rahlo kosmativo blago je najlepše v sivi barvi, ker dobi prav zaradi srhke površine poseben barvni ton. Večina modnega volnenega blaga ima nepravilno vezbo, vsled česar površina ni gladka, marveč robčasta, mrežasta, krepasta ali pa ima videz stisnjenega blaga. To blago je seveda ponajveč za obleke, ne pa za plašče. Od lani ostanejo za obleke še žamet, razni krepi in enobarvni, črtasti in karirani džersi. Za plašče je šetlen, omspen, deftin, diagonal in imitacije trikotaž. Za športne plašče je novo kamelsko kosminje, originalno in z raznimi modnimi efekti, poleg tega pa še flauš in kaša. Dežni plašč se prav nič ne poda na pomladansko solnce, prav tako neprimeren je pa tudi svetel pomladanski plašč ali kostum v dežju. Pa ne samo zato, ker ga je škoda. Za vsak čas mora biti pač primerna obleka. Za dež je športni kostum ali plašč iz solidnega blaga, prav samo za dež je pa dežni plašč. Letošnji modni dežni plašči so iz enobarvne impregnirane svile in žameta. Tudi ti plašči imajo ponajveč namesto ovratnika širok šal, ki se zavezuje spredaj ali ob strani, nekateri pa imajo kratek kep. Volneni in bom-bažasti dežni plašči so iz črtastega in kariranega blaga. Popoldanske obleke imajo dostikrat globoka sedla iz čipk. Na žametaste obleke se kaj lepo podajo čipkasti ovratniki in visoki zapestniki in pa celi spodnji deli rokavov iz čipk. Kratki kepi in pelerine," široko prekrižani prednji deli pri oblekah in pa ovratniki v obliki malega kepa, ki so spredaj podaljšani, prekrižani in zadaj v pasu zvezani, kar spominja na fiši Marije Antoinette, so značilni za letošnjo pomlad. Za garniture, ki se nosijo na bluzah in oblekah, je najbolj primeren organdi, bodisi bel ali v barvi. Garniture so gladke ali pa okrašene z ažurjem ali vezenjem. Pasovi so prav dosti iz lakastega usnja, črnega in barvastega, dalje iz jelenje kože, boksa in krokodila, in sicer v barvi obleke ali pa v popolnoma drugi barvi. Ker se nosijo tudi na pomladanskih oblekah, kostumih in plaščih razne pelerine in bolera, imamo zanje žamet, ki mnogo pridobi, če je kombiniran s kratkodlako kožu-hovino. Še lepši in toplejši so pa seveda kratki kožuho-vinasti kepi, ki se bodo nosili vso pomlad tja do poletja. Letos se nosijo kostumi več kakor plašči. Največ gladki s kratkimi jopiči, ki segajo 15 do 20 cm pod pas. Ako so popolnoma priležni, so brez pasu, ohlapnejši pa so stisnjeni z ozkim pasom, ki je iz usnja v barvi gumbov. Moderni so gladki okrogli gumbi iz rogovine, prišiti v obliki črke V ali pa ravno v dveh vrstah, tako da se jopič dobro zapne. Reverji so široki, tudi če je jopič brez ovratnika. H kostumu brez ovratnika se nosi pisan šal ali vezanka iz kožuhovine. Kratki ohlapni jopiči so ravni in se sploh ne zapenjajo. Krila so za spoznanje ožja od lanskih, dolžina pa ostane neizpre-menjena. Poleg teh kostumov, ki sem jih pravkar omenila, se nosijo prav dosti elegantni angleški kostumi na eno vrsto gumbov, z moško fazono in nekoliko širšimi reverji. Nič manj eleganten pa ni kostum z jopičem v videzu sakoja, za katerega je najprimernejši šetlen ali fresko. Kostum, sestavljen iz enobarvnega krila in kariranega ali črtastega jopiča, je živahna izprememba. Letošnji modni kostumi so sešiti ponajveč iz svetlega blaga, zraven se pa obleče temna bluza. Tako na primer se predpisuje k sivemu kostumu temnomodra bluza, temnorjava pa h kostumu v barvi bež. Take modne kostume bi priporočala samo tistim, ki se ne boje razširjenih bokov v svetlem krilu in zoženega života v temni bluzi. K črnemu kostumu se pač najlepše poda svetla bluza, zlasti lepe in vedno moderne so pa bele. Kostum ni praktičen samo zato, ker se lahko obleče za vsako priliko in skoraj vsak letni čas in ker zadostuje, ako imamo zraven par bluz, ampak tudi zato, ker popolnoma nadomešča plašč in obleko. Pomladanski plašči so lahko tailirani ali pa ravni, toda ne ozki. Nekateri so spredaj široko prekrižani, drugi zopet se zapenjajo ravno po sredi in nimajo ne reverjev in ne ovratnika. Oboje nadomešča šal. Kratki kepi na pomladanskih plaščih so ponajveč narejeni tako, da se lahko vzamejo po potrebi s plašča. Rame so še vedno razširjene z raznimi našitki, globo- kimi sedli in rokavi ranglan, ki so največkrat razširjeni šele od komolca navzdol. Ker se precej nosijo iri četrti dolgi rokavi, je moda poskrbela seveda tudi za primerne rokavice. Nove so rokavice, kombinirane iz gladkega usnja in svile, ki se nosijo k popoldanskim oblekam. Do zapestja so iz usnja, visok zapestnik pa je iz svile, okrašen s preprostimi našitki. Športne rokavice so iz bele ali rumenkaste svinjske kože z zapestniki, spletenimi iz ozkih klobučinastih trakov. Že je posijalo pomladansko solnce v izložbena okna modistk, kjer se šopirijo letošnji pomladanski klobučki in slamniki, ki se zde bolj okras pričesk kakor pa pokrivalo glave. Letošnji klobučki so prav majhni, samo na vrh glave je nekaj. Eni so nizki z ozkimi krajevci, sešiti iz slame bangkok, tagal, baliluk in raznih spletov. Hudomušneži jim pravijo «kastrolice». Pa kako prijazna je taka kastrolica, posebno ako ima pajčolan, ki visi čez rob krajevcev in zakriva oči in nos ali pa kar ves obraz. Poleg te oblike je pa seveda še vse polno drugih, med njimi prav prijazna <žokej» in nič manj ljubka kitajska čepica, ki je posebno mladostna in spominja na klobuček S. br. 1031 z dne 18. 1.1933. Vrtna dela meseca marca Prve dni marca mora biti prva skrb vsakogar, ki se peča z vrtom, ta, da si nemudoma oskrbi za pomladno setev potrebnih semen. Prejšnje čase je bilo to lahko. Semena so se lahko naročila pri velikih in renomira-nih tvrdkah iz inozemstva. In taka semena so skoraj brez izjeme popolnoma zadovoljevala. Dandanes so naročila iz inozemstva sicer tudi mogoča, toda kdor izmed cenjenih čitateljev in čitateljic bi si to dovolil, bi se zelo kesal. Pri nas je dandanes že carina sama na sebi visoka. To pa ni vse. Manjša naročila iz inozemstva onemogočajo največ stranske carinske pristojbine, kakor pristojbina za ocarinjenje, posebno pa pristojbina za pregled in preizkušnjo semen: ali je zdravo in ali nima v sebi in na sebi bolezenskih kali (trosov). Te stranske pristojbine so pri majhni količini blaga približno tako visoke kakor pri veliki količini. Zaradi tega se manjše pošiljke tako hudo podražijo. Zato smo navezani dandanes največ na domače trgovine s semeni. Med semeni in semeni pa je velika razlika. Kupujmo samo od prodajalcev, ki se tega zavedajo in nam jamčijo za pristnost (pravo vrsto) in dobro kaljivost semen. Samo taka semena prinašajo dobiček in veselje. Pri vsaki vrsti zelenjave imamo zgodnje, srednje-zgodnje in pozne vrste. Za zgodnjo uporabo sejemo samo zgodnje vrste, torej: zgodnje vrste zelja, ohrovta, karfiole (cvetače), kolerabic, pese, fižola, graha, krompirja itd. Seveda velja isto tudi glede salate. Tukaj imamo dandanes posebno veliko izbire. Glede zgodnjih vrst je treba pomniti, da so vse manjše in nižje kakor srednjezgodnje in pozne vrste. Ni torej mogoče imeti zgodnjih in velikih zeljnatih, ohrovtovih in salatnih glav; zgodnjih in debelih kolerabic, jedilne pese itd. Kdor bi nam za zgodnjo uporabo take vrste priporočal ali vsiljeval, bi nas zapeljeval na kriva pota in nam delal škodo. Tudi za grah in fižol velja isto, da so namreč zgodnje samo nizke vrste. Prav tako tudi za paradižnike. Kdor vrtnari v senci ali v visokih legah, tisti visokih vrst paradižnika sploh ne bo sejal in sadil, ker pozno dozore. Krompir je najbolj zgodnji rogljičar ali kifeljčar, imenovan tako zaradi podolgovatih in tenkih gomoljev, ki so podobni rogljičem. Ta vrsta krompirja ima tudi to prednost, da rodi tudi v humuzni vrtni zemlji prav bogato (druge vrste zahtevajo peščeno zemljo) in da se tudi najbolj zgodnji gomolji ne razkuhajo, zaradi česar ga uporabljamo posebno tudi za krompirjevo salato in za pečenje v oblicah (v celem). Salate imamo, kakor smo že zgoraj omenili, dandanes mnogo vrst. Svetujemo pa, da se drži vsakdo rajši že znanih, preizkušenih vrst. Pač pa naj poizkusi vsako leto z eno ali dvema novima vrstama. Prefine, včasih na moč priporočane vrste niso vselej primerne za vsakdanjo uporabo, posebno ne za transport in trgovino, ker kaj hitro ovenejo. Če pa ovenejo, niso več lepe in tudi nimajo več dobrega okusa. Kdor hoče imeti zgodnjo vrtno zelenjavo, pa nima v bližini vrtnarja, pri katerem bi si mogel sadike nabavljati, tisti si mora napraviti gnojno ali toplo gredo. V to vsejemo po nekoliko zgodnje zelenjave vsake vrste. Prav tako pa vsejemo vanjo tudi po nekoliko semena raznih cvetic. Pa tudi če vemo, da sadike lahko pozneje dobimo, je dobro, da si jih vzgojimo nekaj doma, potem vsaj vemo, kakšne vrste imamo. Mogoče je pa tudi, da vrtnar tiste zelenjave sploh sejal ni ali da mu seme ni vzkalilo ali pa da je sadike že prodal, drugim obljubil itd. Kdor nima tople grede, si pomaga lahko na ta način, da vseje semena v zabojčke, ki jih postavi na okna kuhinje ali kurjene sobe, verande itd. Pri sejanju zaznamujemo takoj, kaj smo vsejali. Glede globine sejanja velja pravilo, da sejmo dvakrat tako globoko, kakor je debelo seme. Ker se pa pri škropljenju in dežju zemlja nad semenom nekoliko spere, moramo sejati vedno nekoliko globlje. Pri krompirju pospešimo rast in dosežemo bolj zgodnjo žetev, ako pustimo, da krompir prej vzkali, preden ga denemo v zemljo. V to svrho naložimo primerne, ne predebele, zdrave gomolje z dobro razvitimi očesi v lese, plitve zaboje itd. in jih postavimo v gorkejšem prostoru na svetlo. V temni kleti požene krompir na spomlad sicer tudi cime. Toda te cime so bele in dolge in niso za nobeno rabo. Predkaljeni krompir pa požene debele, močne in zelene cime, ki rasejo po sajenju tudi v zemlji dalje. Seveda moramo ravnati s takim krompirjem pri sajenju previdno, da očes in cim ne poškodujemo. Kokoši kokajo! Meseca marca prično kokoši že precej kokati. Zelo moramo paziti na koklje, da se v mrzlih marčnih nočeh ne prehlade. Dobro je, če jim kokošnjak kurimo. Prav je tudi, če koklje ločimo od ostale perutnine. Na ta način jih lahko posebno obvarujemo pred mrazom, jim nemoteno vsak dan obračamo podložena (oplojena) jajca in jim posipljemo posebno pičo. Z umetno razsvetljavo tudi prenehajmo. Pičo moramo ta mesec izpremeniti. Zimsko krmo, ki je bila slabo dušičasta, je treba polagoma ustaviti in nasipati več ovsa in beljakovinaste hrane. Potresati jim pa moramo tudi zadostno množino ogljikovokislega apnenca, da tvorba jajčnih lupin ni ovirana. 123 «Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri." Zato nakažite naročnino že sedaj. Tako vreme škoduje Vaši kozi! Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremo! Nadrgnite si temeljito vsak večer pa tudi podnevu, preden greste na prosto, roke in obraz z Nivea-kremo. Tako Vam ostane koza nežna in prozna, odporna proti vetru in vremenu ter dobi ono milino in svežost, ki jo vsi tako ljubimo pri mladini. dobro veste: nobene druge kreme bi vsebovala eucerit in zato se a-krem a ne da nadomestiti. N1VEA-KREM: V dozah od Din. 6.-, 12.-, 25.-, v tubah od Din■ 12 - in Din. 17.- Plemensko perutnino lahko že izpustimo na piano, da se zleta in stika za črvi. Kar pa je klavne, to so kapuni in drugo, jo lahko počasi odprodamo, da bo prostora za piščance, ki se bodo kmalu izvalili. Za mladi rod, pa tudi za ostale kokoši, moramo preskrbeti čimprej svežega zelenja, ki prinaša perutnini novih moči in krepkega poživila. J/UNINE ZLATO NAŠIH HRANIL MdKdRONI, 5FdQETI, JUHINE ZdKUHE. Pav. Pava goje največ zaradi njegovega lepega perja, ker sicer ni posebno ljubezniva žival in kriči še bolj zoprno kakor pegatka. Pav dobi svoje lepo perje šele v tretjem letu. Ko se skube, izgubi iz repa vsa dolga peresa, ki se dobro prodajo. Pav živi do 20 let. En samec zadostuje za štiri samice. Ko znese samica 6 do 7 jajc, jih prične valiti, in sicer najrajši na planem v kakšni goščavi. Z mladiči ravnamo tako kakor s puricami in mladimi pegat-kami. Pav je zelo utrjena žival, če zna letati, prenočuje najrajši na strehi. Meso mladega pava je jako okusno. Gospem in gospodičnam, ki potujejo v Zagreb, priporočamo «Dom zaštitnice djevojaka» (Amies de la Jeune Fille) v Gajevi ulici št. 28/1 v Zagrebu, kjer dobe stanovanje z zajtrkom za 20 Din dnevno, pri daljšem bivanju po 15 in 12 Din dnevno. HRIPA RAZSAJA Ker prihajajo povzročitelji hripe v telo ponajveč skozi ustno in goltančevo duplino, se morata ustna in goltančeva duplina dobro razkuževati. Bolje od grgranja, ki je zlasti za otroke nepraktično, večkrat celo precej nevarno, delujejo Anacot-pastile. Medtem ko se z grgranjem samo površno in zato nepopolno izpereta ustna in goltančeva duplina, doseže slina, v kateri je raztopljen Anacot, najbolj skrite gubice goltanca in hkrati z neprestanim izločevanjem formaldehida zanesljivo razkuži ustno in goltančevo duplino (vsake pol do ene ure je treba raztopiti v ustih po eno Anacot-pastilo). Povsod, kjerkoli se ljudje zbirajo, n. pr. v tramvajih, avtobusih, delavnicah, pisarnah, kavarnah, gledališčih in kinih, je nevarnost, da se človek okuži, tega pa se ubranimo najlaže z okusnimi Anacot-pastilami, ki so najboljše varstvo proti okuženju. Ker je mnogo ležeče na tem, kje si boste nabavili blago za obleke itd., da boste zadovoljni, — mislite pred nakupom na specialno trgovino Novak, Ljubljana, Kongresni trg 15. Ali potrebujete sredstva za otrebljanje? Vsako jutro boste z lahkoto opravili p trebo, ako boste prej ta večer zaužili 2 do 3 kroglice ARTINA. Dobiva se v vseh lekarnah. Vsebina škatle, ki stane Din 8-—, zadostuje za 4- do 6krat. Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje s fitev. 12.258 z dne 12. julija 1932. Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105'—, za pol leta Din 54'—, za četrt leta Din 27•—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5-—; za Italijo Lit 50-—. Posamezna številka Din 5'—, krojna priloga Din 2-—, gospodinjska knjiga Din 30'—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100'—. Vezava teh knjig Din 60-— Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Rija Podkrajškova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič). Zagledal fant se je v daljavo v daljavo, polno novih nad, zaslutil znano je pojavo: da gre v deželo zdaj pomlad! Nebo je pelo v hrepenenju, vzcvetelo je nebroj livad, vzplamtelo novo je življenje — zdaj tu je zlata spet pomlad Torej .. sedaj je čas, da si ogledate pravkar došle novosti za pomlad pri tvrdki JLž/ubllafia ODSLEJ: SOLNCE PO NAROČILU! Beljenje na trati brez solnca? Ni mogoče! Samo solnce beli perilo s pomočjo kisika. V kotlu, kjer je RADION, je vedno solnce! RADION pere in beli perilo sam — na milijone kisikovih mehurčkov opravi previdno to delo — oni spravijo čistilno peno mila sami skozi najdrobnejše gube. V najkrajšem času je perilo čisto in belo ko sneg. &hicht » RADION