Nič več v stilu bo že kako
Letošnje novoletno razpoloženje bolj kot kdajkoli kalijo ali pa bistrijo razmišljanja o go-spodarjenju v letu, ki je pred nami. Kalijo vsem tistim, ki jim trdno zastavljene resolucijske na-loge ii> obveznosti že zdaj predstavljajo otiplji-vo grožnjo, da se bo naposled res potrebno predramiti iz zapečkarskega razmišljanja v stilu »bo že kako«. Bistrijo pa onim, ki so se tudi v iztekajočem se letu trdno vpeli v stabilizacijske napore ter prav zaradi obnašanja prvih nosili za svoje odgovorno ravnanje nesorazmerno veli-ko breme.
V politiko družbenoekonomskega razvoja smo   vnesli   tolikokrat   zahtevan   selektiven
odnos tako do enih kot drugih, med drugim tudi na najobčutljivejšem področju - politiki delitve osebnih dohodkov. Rast sredstev za osebne dohodke mora tudi v letu 1984 zaosta-jati za rastjo dohodka, od neposredne sredine do sredine pa se bo razlikovala glede na uspe-he na področju produktivnosti, pri izkoriščanju organizacijskih, kadrovskih in proizvodnih zmbgljivosti, rezultatov pri izvozu ter na po-dročju družbenih dejavnosti od povečane ne-posredne svobodne menjave deia, zmanjšanja materialnih stroškov in uvajanja drugih oblik racionalizacije dela, Od sicer r\esporno skupaj ustvarjene pogače naj torej vsakdo dobi tisto, kar zanjo resnično prispeva.
Takšna zagotovila dajejo realno zastavljenim resolucijskim predvidevanjem, da bomo v letu 1984 z velikimi napori le delno sanirali posledi-ce učinkovanja večletnih neugodnih trendov v gospodarskem razvoju občine, drugačno ceno. Le boljše delo slehernega člena v verigi naše družbene povezanosti bo namreč vzpodbudilo korenite premike, s katerimi bomo premostili sedanjo ekonomsko krizo. Okrepiti moramo to-
rej najšibkejši člen verige, ne pa dodatno obre-meniti'sosednja dva. Predvsem pa je potrebno močneje osvetliti tako prvega kot drugega!
Ni namreč malo gospodarskih OZD v naši občini, kjer vlagajo izredno velike napore v realizacijo proizvodnih in izvoznih obveznosti. Iskrina TOZD Vega se tako iz leta v leto uspeš-neje prebija na zahtevna konvertibilna tržišča, na katerih dominirajo uveljavljena optična ime-na. Delavke Angore so v treh izmenah delale vse praznične dni ob 29. novembru ter tako izpolnile dragoceno izvozno naročilo.
Nekateri neugodni rezultati gospodarjenja v občini (predvsem pri fizičnem obsegu proiz-
vodnje in izvozu) pa nam dokazujejo, da ni malo tudi takih sredin, kjer je sklicevanje na objektivne okoliščine in zaostrene pogoje go-spodarjenja zadosten razlog za držanje rok navzkriž. Visoke cene na domačem tržišču jim omogočajo dokaj lagodno življenje in zadovo-Ijiv dohodek.
Zaostrena odgovornost poslovodnih in Stro-kovn';h delavcev, na drugi strani pa večja aktiv-nost samoupravnih in družbenopolitičnih sub-jektov pri vsakodnevnem spremljanju rezulta-tov poslovanja rriorata prispevati, da bo takšnih sredin čim manj.
Materialni okviri razvoja v prihodnjem letu so namreč zelo visoko zastavljeni: družbeni proiz-vod naj bi bil večji za 1,5%, izvoz na konvertibil-no tržišče pa za 20%. Izpolnjevanje teh obvez-nosti mora tako postati merilo odgovornosti za obstoj in samoupravni razvoj nale skupnosti. Omejevanje vseh oblik porabe in ožje možnosti za uveljavljanje različnih pravic, ki ne temelje na rezultatih dela, pa morajo dati samouprav-nim odnosom realno družbeno-ekonomsko vsebino.