I uhaja vsak četrtek. Cona mu Je 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drujjo tuje države o K). — Posamezne Številke ho proda5ajo -.,	po 10 vinarjev.	■
Spisi in dopisi se poSiljajo : Uredništvu ,,Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-serati pas Upravnistvu „Domoljuba", ——. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. ——
===== S prilogami:
Ml kfflgck! dom, DraStmlk,
Stev. 5.	V Lmbl am, dne 1. februarja 1912.	Leto XXV.
Kmeiie - odprite eci!
Neštetokrat so na naših shodih kmetje povedali, kako potrebno je, da bi se vpeljal poduk za živinozdravniške pomočnike. Vrednost živine na Kranjskem znaša zdaj nad 70 milijonov K. Živinozdravnikov jc pa v deželi IG, med njimi pet deželnih. Par jih je med njimi zelo spretnih in ljudstvu priljubljenih; splošno pa pre o njih glas, da so predragi, da ne gredo radi na vsako prošnjo, pa tudi, da imajo premalo izkušnje za to, za kar bi morali biti.
Saj vsi vemo, da živinozdravniki le tnalo zdravijo živino, da so pravzaprav samo živinski policaji, ki po sejmih in kolodvorih pregledujejo živino in tam, pa tudi sicer najrajše s tem dolnjo svojo službo, da kmeta šokirajo. Pa tudi, ko bi bilo vseh naših 16 živino-zdravnikov na vrhu spretnosti in po-strožnosti, bi to za deželo splošno le malo pomenilo. Naj se primeri kaka nesreča, kjer je treba nagle pomoči, porod, rana, napenjanje, ali naj kmet pusti bolno žival in gre ure in ure daleč iskat živinozdravnika, in še to na slepo srečo, ali ga bo dobil doma fili ne? Povsod imamo, hvala Bogu, može, ki se razumejo nekoliko na živinske bolezni in ki imajo zlasti za nevarne slučaje .ickaj izkušnje. Pravzaprav bi moral vsak živinorejec imeti v tem oziru potrebno znanje. Koliko bolj prav bi bilo, ko bi imeli kmečki mladeniči priložnost učiti se to reči. Naučiti fie da vse. In po pravici smemo reči, cla ho gotovo kmečki fant z mnogo večjim veseljem poslušal tako šolo in res gledal, da. se kaj nauči, kakor pa študent, «1 gre z gimnazije študirat, na Dunaj ^ivinozdravništvo. Kmečkega fanta že-Potreba do učenja,-študenta pa go-*°vo v prvi vrsti samo skrb za boljši
kruh. Živinozdravniki zdaj zabavljajo zoper niazače; potemtakem bi morali biti sami za to, da se taki mazači, ki so pa velikrat bolj izkušeni, kakor oni, več nauče.
Na Nemškem-, v Švici in tudi v Ti-rolali imajo že dlje časa šole za živinozdravniške pomočnike, ki prav dobro delujejo. Fantje se v razmerno kratkem času veliko nauče in silno mnogo koristijo živinorejcem. Naš deželni zbor je zavoljo tega dne 29. januarja 1910, torej pred dvema letoma, naročil deželnemu odboru, naj tudi za kranjsko deželo ustanovi kako tako šolo. Žc takrat so bili slovenski liberalci proti temu predlogu, kakor so vedno proti vsemu, kar koristi ljudstvu. Ko so je predlog vseeno sprejel, se je pa začela liujska-rija med živinozdravniki. Deželni odbor ni mogel zvršiti svojo naloge, ker ni dobil nobenega živinozdravnika, ki bi bil prevzel poduk v šoli. Nazadnje se je vendar posrečilo, da jc pri enem kranjskem živinozdravniku zmagala ljubezen do ljudstva nad stanovsko sebičnostjo in se jc pričel poduk za živinozdravniške pomočnike na Vrhniki, ki ima za prvo poizkušnjo trajati tri mesece. Kar se zdaj sliši o tem tečaju, je silno veselo. Fantje se z vso vnemo uče in o lepem uspehu smo že danes na jasnem.
Kdor ima kaj soli v glavi, bo rekel, da jc to prav. Vsi kranjski živinorejci morajo biti deželnemu zboru in odboru hvaležni za to šolo, pa tudi vsi pametni ljudje. Samo živinozdravniki ne-čojo tega priznavati, kakor ni morala biti njihova veda nekaj skritega, skrivnostnega, o čemur bi nihče drugi nič vedeti ne smel, ali kakor bi bilo vse ži-vinozdravništvo samo zavoljo njih. Take sebične stanovske misli so nespametne in se ne morejo držati.
Dne 17. jajiuarja je r deželnem zbo-
ru prišlo na vrsto poročilo deželnega odbora o imenovani vrhniški šoli. In takrat sc je zgodilo nekaj, kar moramo pribiti v »Domoljubu« in kar se mora tako razširiti po naši domovini, da ga nc bo živinorejca, ki bi tega ne vedel. Vzdignil se je v isti seji bivši poslanec — med tem je namreč deželni zbor razveljavil njegovo volitev — ljubljanski tržni nadzornik Ribnikar in je na vso moč pobijal šolo za živinozdravniške pomočnike in kričal, da ne sme nihče drugi zdraviti živine v nobenem slučaju, kakor samo živino« zdravnik. Naši poslanci Jarc, Drobni^ Bartol, Hladnik, Matjašič, pa tudi ve« leposestnika Gallc in baron Apfaltrern so mu dobro odgovarjali. Saj je že samo na sebi grdo, če kdo v deželnem zboru zastopa koristi svojega stanu. Ribnikarja niso volili živinozdravniki, marveč ljubljanski liberalci, ki menda nimajo za svojo glavno reč braniti sebično trmo živinozdravnikov. Pa to nas ne briga. Kar pa nas briga, in kar mora brigati vso kmečko ljudstvo naše domovine, ie pa to-le: Ribnikar se je š t u 1 i 1 kmetom za poslanca. On vodi takoimenovane satir stalne kmete. On je glavni steber pri »Slovenskem Domu«, ki ponuja liberalno kramo po kmetih. To si je treba zapomniti in to je treba tudi na vsa usta povedati, če se bo kdaj še kak Ribnikar upal na kak shod na kmete. Tu ne gre za nobeno napredno misel, za nobeno liberalno ali klerikalno reč, marveč edino za to, ali ni najumazanejši izdajavec svojega stanu in svojih lastnih koristi tisti kmet, kateri bi sovražnike umne živinoreje imel za svoje politične vodilo-Ije. Kmetje cele Evrope zahtevajo poduk v živinozdravništvu. Kdor se temu upira, jc kmetov, sovražnik' Morda bodo tisti kmetje, ki se jim ne smilijo
otroci, katere pohujšuje liberalstvo, ki jim ni nič za vero in cerkev, vsaj iz skrbi za svojo živino postali pametni in bodo pokazali liberalnim sleparjem, kar jim gre. Morda bodo zdaj izprevi-deli. kaj podpirajo v »Slovenskem Domu« in v njegovi stranki. Ce so že liberalci, naj vsaj samim sebi ne pljujejo v skledo, naj v svoji najvažnejši gospodarski reči, — v živinoreji branijo svoje pravice in svoje premoženje. Ali pa hočejo morda dokazati, da med liberalcem in norcem ni nobenega razločka.
^□□□naaanaanaaana
O
□
Političen pregled
o OLIU ca nnain a □aaa^o
AVSTRIJA.
Aehrenthal.
Poročali smo zadnjič, kako razburjenje je povzročil boj krščansko-spci-alnih poslancev proti zunanjemu ministru grofu Aehrenthalu, ki so mu očitali, da se da vse preveč vleči od Italije. Judovsko in tudi drugo nemško časopisje pa mu je v nasprotju s krščanskim pelo slavo. Sedaj so prišli tudi nemški politiki do spoznanja, da je politika grofa Aehrenthala, ki odbija Rusijo in celo Nemčijo, ki pa sc zavzema za nezvesto Italijo, čisto zavožena. V svojem časopisju poudarjajo, da si ne bodo razmerja do zunanjega ministra vstvarili po judovskih listih, ampak v soglasju s koristjo svojega ljudstva. Da so nemški nacionalci nastopili proti židovskim listom jn posredno proti zunanjemu ministru, je vzrok predvsem ta, ker je naša zunanja politika postala proti Nemčiji bolj mrzla, kakor je bila preje.
Časopisi prinašajo vesti, da je grof Aehrenthal bolan in da zato odstopi. Zadnja poročila trde celo, da je žc podal demisijo.
Sestanek vladarjev.
V zvezi z našo zunanjo politiko so tudi glasovi, da se snidejo spomladi v Benetkah nemški cesar Viljem, laški kralj Viktor Emanuel in naš prestolonaslednik. Na ti konferenci naj bi menda uredili in utrdili razmerje med državami trozvezo. Vendar se splošno za-nikuje, da bi naš prestolonaslednik Fran Ferdinand čel v Benetke, res pa je, da obišče nemškega cesarja v Bero-linu.
NEMČIJA.
Dne 25. m. m. so bile končane zadnje ožje volitve na Nemškem Razmerje odločilnih strank je sedaj sledeče. Centrum 93, leta 1907. (ko so bile zadnje volitve za državni zbor) 103-
(verni Proteatantje)
I. 1907. 59; državna stranka 14, 1. 1907 25; socialni demokratje 110, 1. 1907 53-liberalna ljudska stranka 43, 1 1907' 49; nacionalni liberalci 47, 1. 1907 51 • Poljaki 18, 1. 1907. 20. Drugi mandati se r&zdele na manjše stranke. 2i
Vlada jc preje vladala s pomočjo centra, konservativcev, državne s ta ke in nekaterih drugih man.,šib strank, sedaj pa te ne tvorijo več večine. Nasprotniki so si skoro e.taki. Za o jc cisto negotovo, kaj stori vlada, ki se je tudi pri volitvah vzdržala agitacijo
ZllS Nemški katoličani so izgubili deset poslancev. Zgodilo se je , kakor so katoličani sami pričakovali. Njihovi listi so to že davno prej izračunali. Proti njim so šli namreč v hoj vsi, ki sovražijo katoliško ime, soc. demokratje in svo-bodomiselci vseh različnih strank. Pri raznih ožjih volitvah so nastopili skupno in vrgli katoliškega kandidata. S tem pa so tudi liberalci sebi kopali jamo, zakaj na njihov račun jo narasila soc. demokracija.
Ne smerno pa si mislili, da so nemški soc. demokrati po ti zmagi pokazali kako bojno razpoloženje. Nc, ampak pripravljeni so z vlado sodelovati in če treba glasovati za kanone in za nove ladje. Sanje po tisti nebeški državi, kjer bi bili vsi enaki, jih minevajo.
VOJNA.
Vojni stroški Italije.
Govorili srno že enkrat o tem, koliko stane Lahe vojna v Tripolisu. Gotova ta poročila sicer niso, ker se ne da natanko računati od zunaj, sami pa ne povedo. Neko porodilo pravi takole: V Tripolisu in Cirenajiki imajo sedaj Lahi 109.389 vojakov in 6000 častnikov. Vojni stroški znašajo približno dnevno dva milijona lir (lira približno naša krona) in skupaj znašajo doslej, ne vštevši stroškov za bojne ladje, 200 milijonov lir.
Lahi pričeli obsojali vojno.
Navdušenje za vojno je začelo v Italiji počasi pojemati. Veliki vojni stroški so začeli plašiti vse pametne Italijane. In kako tudi ne? Davki v Italiji so že zdaj tako strašni, da ženejo ljudstvo naravnost k izseljevanju. Laški krnet mora plačati na leto od vsake krave 2inpol liri, eno liro od teleta, 2-inpol od osla, 4 lire od vsakega konja. Sol, kava, vse je obdavčeno v taki meri, kakor v nobeni državi drugje. Sploh se komaj dobi kak predmet, da ne bi bilo plačati od njega davkov. In letos je slala silne milijone tudi svetovna razstava v Rimu, ki se ni čisto nič izplačala. K temu sc pridružijo še ne-uspchi na bojiš"u. Toliko časa so žc mučijo, proglasili so že celo svojo nad-oblast čez deželo, pa lc ne morejo nikamor od morja. Ce zapode v beg par
SmTvetu"' ^ 80 Ž° POjC gl0rija
Zato so začeli večji italijanski listi drug za drugim napadati vlado, da jo začela tako nevarno vojno brez prave priprave. Groze, da nastopijo poslanci v parlamentu proti ministrom, ki so zapletli državo v nepremišljeno vojno Neapoljski list »Milano« piše na primer: Italija je nameravala kratko, slavno Dustolovstvo. a zdai mora izva^
jati z vztrajno potrpežljivostjo in z Ve likimi žrtvami osvajalno delo. Vojna mora Italijo finančno in vojaško * 111 icu ti. Finančni minister bo moral šteti J to vojno najmanj eno milijardo.
Francozi ln Italijani.
Silno razburjenje je povzročilo to da so laške bojne ladje zaplenile ,|vtJ francoska parnika »Carthage« in »,\[a, nube«. Na drugem so vozili Francozi 29 turških častnikov, ki so imeli seboj 250 000 frankov denarja. Francozi trdo da so lo zgolj zdravniki in strežniki »Rdečega polumeseca«, ki sc jih po mednarodnem pravu mora pust,ti. ,|a izvršujejo svojo službo. »Rdui polu, mesec« je namreč podobno društvo ka< kor pri nas »Rdeči križ«, ki ima namen v času vojne skrbeti za bolnike in ra« njenec.
Postonan e Lahov smatrajo Fran« cozi za poniževal.10 in francosko časo. pisje kar najostreje napada Italijo. Tu, (ii ljudstvo je razburjeno proti I.aliotn in v nekaterih krajih so se začele veliko demonstracije proti Italiji. že iz tega se vidi, da so vzeli Francozi stvar za zelo resno.
Tudi poslanci so v zbornici m-J vprašali ministrskega predsednika Po« incar6-ja (Poankarčja), kaj se je siori< lo za brambo časti francoske za s1 a ve, Minis'er je brž odgovoril in v daljšem govoru ostro obsodil laško postopanje, ki daje proti vsnkcmu mednarodnemu pravu. Zahtevali so od laške vlade, da v 24 urah izpusti zaplerreni parnik, sicer bodo šli do skrajnosti.
Razume se, da so se Lahi vstrnšill in hitro obljubili, da se hočejo pogaj -tu Toda Francozi so jim odgovorili, da naj prej ladjo izpuste, potem se bo Me dalo govoriti. In ker so Italijani od Francije silno odvisni — vse svoje doU gove imajo pri Francozih — so se seveda Čisto udall v svojo sramoto.
Pa pamet jih še nc sreča, l^tške torpedovke so ob tuniški obali zopet ustavilo francoski parnik »Savignano« in ga prisilile, da je odplul z njimi pro* ti Tripolisu. To je znova strašno razbu* rilo Francoze, ki Lahom že tako Tri« polis malo privoščijo. Zahtevajo naj-« strožjega postopanja proti Italiji la Toulona, (Tul6n-a) glavne francoski vojne luke v sredozemskem morju, sta' že odpluli radi tega dve križarici v tri« poliške vodo.
Lloydov parnik.
Tudi avstrijskim ladjam ne dajo Lahi miru. 22. m. m. je ustavila laška/ križarica Lloydov parnik »Bregenz« in ga preiskala. Italijanski častniki ftd zahtevali, da se jim izroči en potnik Il< razreda in 13 potnikov III. razreda, če3 da so turški častniki. Dunajsl;" krogi sodijo, da je tudi to ustavljanje proti
mednarodnemu pravu.
revolucija na fitajskem.
MisLio so je že, da nastane na tajskem mir, ko se odpove rodbin* Mandžu, zaradi katere so se upori. Pa se je zopet vso spremenilo*
Mlajši princi te rodbine namreč se niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi se za zinir&j morali umakniti in so sklenili, da se vseeno branijo. Položaj je izpre-menil Juanšikajev smrtni sovražnik, general Ticlilian, ki se je približal iz Kankina. Ta lioče izpodriniti Juanši-kaja, ki je sedaj dejanski vladar in ki je pripravil Mandžuance, da se odpove io. Tiehlian ima na svoji strani vse mlade prince in hoče voditi boj, dokler končno ne zmaga ena stranka.
Sunjatsen, ki je sedaj predsednik republike Kitajske in vodi upor, je že enkrat sklenil, da odstopi in izprazni mesto za Juanšikaja. Toda radi meše-tarij z dvorom mu sedaj veliko ne zaupa več in bi se mu umaknil le, če takoj prestopi k republikancem. Drugače hoče voditi republiko, dokler je ve-levlasti ne priznajo.
Sedaj vlada med vladnimi in republikanskimi četami premirje, ki pa v kraikem poteče. Stojita si nasproti dve jaiio močni armadi in bo prišlo do no-viti budili bojev, če se ne sklene mir, ki pa ga splošno pričakujejo.
Kranjski deželni zfior.
V seji dne 25. januarja so poslanci S. L. S, Vložili sledeče predloge:
Dr. Zaje predlaga spremembo zakona o »aritvu ptic.
Prof. Jarc predlaga ustanovitev ženske I r g o v s k c 5 o 1 e.
Dr. Žitnik vloži predlog, naj država dovoli kran,ski deželi primerno odškodnino z ozirom n a i g r a d b e kanalov po severnih deželah.
Po«!. Matjašič predlaga, da se vino-J r a .1 n i k o m v občinah Radovica in Drušiči do-loli brezobrestno posojilo.
Po.I. Lav.renčič predlaga, da naj deželni »abor razsodi o pravnem značaju premoženja m e -1 č » n s k e imovine v Kamniku.
v^i ti predlogi, kakor tudi predlogi deželnega •dbora se odkažejo odsekom. Poročali bomo o Bjih, ko se bode iznova obravnavalo o njih.
Z a b r e t želi, da se državna cesta iz Kranja v Kokro popravi in zagotovi Bor most čez Kokro.
Mat j
a J i č pa hoče od g. dež. predsednika »edeti, zakaj nekateri posestniki v K a do vi ci In D r a S i č i h niso dobili podpore, dasi so bili po toči oSljodovani.
Na mesto odstopivšega dež. odbornika dr. Tavčarja je bil izvoljen za odbornika dr. Triller.
Izvolitev poslanca Vehovca se edobri.
Daljša
razprava se razvname o poročilu veri-'ikacijskeja odseka, da se izvolitev ljubljanskih
t klancev
Reisnerja in Ribnikarja
• « odobri,
p • ^ l*i stvari se ni Slo prav nič za osebo Kcsnerja in Ribnikarja; Ljubljana naj ima take poslance, , katerimi se namerava najbolj postaviti, s« j« umo za to, ali sta bila pravilno ali n e -
1 V* *"n 0 'zv°ljena. Deželni odbor je podal dokaz«, da
se je volitev vršila na nepostavni podlagi m zaradi tega je odsek sklenil, volitev obeh poslancev razveljaviti. Mestni magistrat, ki je ■ . " volitve, ni priznal volivne pravice osebam, r ' lT .Ljubljani davek plačujejo, in k ' h U«ubi,° volivno pravico k a -l u d ' ?,eb' ^ > p° duhu zakona imajo j' T Ljubljani volivno pravico za del i 2 b 0 r' postopanje je odobrila tudi ie nI i TUda> Pečina deželnega zbora pa livn ° ^ • kako se mora razlagati v bodoče vo-v«,il • !? 'c (5°tovo pripravljena, razveljaviti ak0 "volitev, ki bi se kdai vršila na isti ne-
postavni podlagi, kakor se je vršila volitev gori omenjenih poslancev.
Razume se, da liberalci tega niso veseli in na vse mogoče načine dokazujejo, da imajo oni
frav. Načelnik kluba liberalnih poslancev dr. a v čar je šel prvi v boj za Ribnikarja in Reisnerja. On misli, da najbolje zadene, ako se zaleti v dr. Kreka. Kakor se vidi, mu je Krek v mislih podnevu in ponoči. Dr. Tavčarju sc zdi razveljav-ljenje nasilno in nepostavno. In čc bi sam sv. Duh prišel in govoril z ognjenim jezikom, bi ne prepričal večine, tudi dr. Kreka ne. (Dr. Krek: Ta opazka je preneumna! Kaj sem Vam pa jaz naredil!) Večina ima pravico porabljati svojo moč ter mora stati na postavni podlagi. (Ravno zato razveljavlja izvolitev, ker stoji na postavni podlagi!) Dr. Krek je baje nekje rekel, da je vse pravica, kar večina hoče. Temu slovesno ugovarjam. (Dr. Krek: Kje sem to govoril?) Dr. Tavčar: Pisalo se je, če pa niste govorili, nc velja kar sem rekell Mar bi bil mož prej .premislil, predno kaj neresničnega zine, da bi ne bilo treba preklicevali svojih trditevl Med govorom dr. Tavčarjevim je bil naenkrat ves vroč postal posl. Višnikar. Menda je začutil, da tudi sam ne sedi na postavni podlagi v zbornici. Ušla mu je beseda: lumparija. Ko se ga je prijelo, se iz začetka ni hotel spomniti na to besedo, a iz zapisnika se je dokazalo, da je rekel. Zato ga je deželni glavar ukoril rekoč: Ta izraz je neparlamentaren. Pokličem Vas k redu in ako se še kdaj kaj takega zgodi, vas bom izključil. Dr. Tavčar: Če bi bil ta medklic izgovorjen, ga tudi jaz obsojam.
Potem je dr. Triller nastopil in je razlagal volivni red po svoje. Rotil je večino, da naj uboga njega, ker ima on prav. Potem se je pa zgodilo še nekaj, kar se menda ni zgodilo še v nobeni zbornici na svetu, da je stranka, ki je v opoziciji, pravila, da naj vlada ne razpusti deželnega zbora. Obrnil se je na deželnega predsednika, rekoč: Deželni predsednik pa naj vzame na znanje, da naša stranka odklanja razpust deželnega zbora, ker hoče delati. (Dr. Lampe: Obrckovati!) Z liberalno stranko potegnejo tudi Nemci, v katerih imenu govori dr. Eger. Na vse ugovore nasprotnikov odgovarja
dr. Pegan.
Tu se ne gre za izpremembo volivnega reda, ampak za to, ali naj za Ljubljano ne velja to, kar velja za celo deželo. Dr. Tavčar je popolnoma prezrl, da za deželo velja določba, da imajo volivno pravico v zmislu § 6. b) občinskega reda tudi tisti, ki v občini ne stanujejo, a davke plačujejo. Bila bi velika krivica, če bi za Ljubljano ne veljalo, kar velja za celo deželo. (Veliko pritrjevanje pri večini, ugovori pri manjšini.) Ljubljančani, ki v okolici plačujejo davek, sc tam občani, zakaj bi okoličani, ki v Ljubljani davek plačujejo, ne imeli te pravice? (Veliko pritrjevanje pri večini. Ugovori pri manjšini. Dr. Triller: Diplomo naj dd nazaj! Glavar zvoni. Dr. Lampe: Vsak ima svoj paragraf! Veselost. Glavar zvoni.) Prosim, jaz imam svoje pravno prepričanje, vi pa svoje, to je sporna stvar in zato je grdo, kar je nekdo zaklical, naj diplomo vrnem. Naj jo on prej, potem mu jaz sledim. V verifikacijskem odseku je bil tudi od vaše strani jurist, jurist narodno-napredne slrankc pa je rekel, da je v enakem slučaju razsodilo upravno sodišče. (Veselost.) Naj dd on diplomo nazaj! Zakaj ta stvar sploh ne spada v upravno sodišče, takega slučaja pa sploh še ni bilo. Kar se pa tiče ostalih članov verifikacijskega odseka, menim, da imajo naši kmečki poslanci isto pravico do svojega pravnega naziranja kakor advokati! (Viharno odobravanje.) Poročevalec se peča s postavo, in pravi, da če je med kakimi paragrafi kako nasprotje, se je treba vprašati za zm i s e 1 cele postave, ne pa mrcva-riti posamezne besede. (Tako je!) Kar se tiče pomisleka dr. Tavčarja, se, ako predlog sprejmemo, volivni okraji prav nič ne izpremene, ampak se le število volivcev poveča. (Pritrjevanje pri večini.) Poročevalec dokazuje na besedilu zakona, da se je tudi' g. dr. Triller zmotil. Besedilo, za katero se gre, se bistveno drugače glasi, kakor je dr. Triller citiral. (Veselost. Dr. Triller skrajno razburjen, dviga roke in kliče: Sramotal ter podobno. Dr. Tavčar prime dr. Trillcrja za roki in ga vleče nazaj in miri. Glavar zvoni.) Poročevalec navaja potem več slučajev, ko je parlament v slučajih, ko se njegovo pravno naziranje ni krilo z onim držav, sodišča, sklenil po svoje. Kar sme parlament, smemo tudi mi. Poročevalec navaja iz dotičnih razprav v parlamentu, da je parlament izjavil, da
spadajo take volivne stvari popolnoma v njegovo kompetenco, da je to njegova notranja zadeva, v kateri razsoja kakor on hoče. To velja tudi za nas v tein slučaju. (Veliko pritrjevanje pri večini.) Vi ste klicali, da bomo šli, ako predlog odseka sprejmemo, domov z zavestjo, da smo zakon lomili. Jaz pa pravim, da če bi sklenili drugače, kakor je odsek predlagal, tedaj bi bili res prelomili zakoni (Veliko odobravanje in ploskanje pri večini.)
Pri glasovanju je bilo 23 glasov za razveljavljene in 19 glasov proti. Ribnikar in Rcisner se pripravljata na odhod. Liberalni poslanci vpijejo: »Živela poslanca Ljubljane! Na svidenje!« Dr. Lampe: Pa še en liter vina! (Veselost.)
Nova občina Sela pri Šumberku.
Občina bo obsegala vso faro. Odsek predlaga: Davčna občini Sela pri Šumberku z vasjo Babna gora, spadajočo sedaj k davčni občini Knežja vas, se izloči iz krajne občine Dobrniče in ustanovi kot samostojna občina Sela pri Šumberku. Se soglasno sprejme.
Nato se na predlog ustavnega in občinskega odseka sklene razdružitev sedanje občine Mošnje in ustanovitev novih občin
Mošnje, Leše in Ljubno.
Krajna občina Mošnje se razdruži v tri samostojne krajne občine z imeni Leše, Ljubno in Mošnje, od katerih bode občina Leše obsegala davčno občino Leše in nova občina Ljubno davčno občino istega imena, občina Mošnje pa davčne občine Brezje, Mošnje in Otok. Se soglasno sprejme.
Odobrijo se računski zaključki za leto 1910, in sicer: posojilnega zaklada, prisilne delavnice, gledališkega zaklada, garancijskega zaklada dolenjske železnice, ustanovnih zakladov, de. želnokult urnega zaklada, muzejskega zaklada, normalnošolskega zaklada, grmskega zaklada, pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov ter bolniškega, blazničnega, porodniškega in najde niškega zaklada. Ob tej priliki je poročevalec. Pogačnik povedal, da zdravniki vestno izpolnujejo svoje dolžnosti. Uprava je vzorna, ker so se dohodki za 34.000 K zvišali, a stroški znižaii za 16.691 K, kakor je bilo proračunjeno, dasi je bilo 300 bolnikov več kakor prejšnje leto. Prihranilo se je tudi pri kurjavi. Leta 1908. je kurjava stala 55.000 K, leta 1910. le 47.000 K in kakor se kaže bo leta 1911. veljala le 42.000 K.
Deželni cestarji.
Poročevalec dr. Žitnik predlaga glede ureditve plač in starostne preskrbe deželnih cestarjev sledeče:
Cestarji se razvrste v tri kategorije.
1. kategorija dobi mesečne plače 50 kron, 2. kategorija 55 kron, 3. kategorija 60 kron.
V vsako kategorijo se uvrsti eno tretjina cestarjev po službeni dobi in sposobnosti in pomaknejo iz ene v drugo po razmerju službenih let, sposobnosti in vedenju.
Starostna, oziroma invaliditetna preskrba se določi od 12 K do 30 K mesečno po razmerju službenih let (10—40 let).
Vdovam se prizna polovica, sirotam ne glede na njih število do 16. leta miloščina v polovičnem znesku vdovske preskrbnine.
Nadalje se deželnemu odboru naroča, da sporazumno s cestnimi odbori izdela poslovnik z* deželne cestarje.
Tisti trapasti libefalčki po deželi, ki zajemajo svojo modrost iz »Slovenskega doma«, se hudujejo na našo stranko, ker hoče dati nekoliko priboljška cestarjem, a njihov poslanec dr. Novak se pa v zbornici razkorači in vpije, zakaj se cestarjem višje plače ne dd. Spodtika se tudi nad tem, ker sc zahteva od cestarjev lepo vedenje.
Odgovor na liberalne bujskarife.
Dr. Lampe: Čudim se, da se je oglasil pri točki, ko se gre za izboljšanje plač nižjim uslužbencem, gospod iz narodno-napredne stranke. (Veselost.) Popularno je višje plače zahtevati, »od« stvar je ta, da, kadarkoli kaka resna stranka v tem oziru pride s kakimi izvršljivimi predlogi, pride za njo neresna stranka (Tako jel) in zahteva nekaj, kar je neizvršljivo. Na ta način so izvestne stranke v parlamentu pokopale urtJniško predlogo To je gola demagogija. (PritrjevanjeJ
Kdo pa se je brigal za deželne cestarje, dokler nismo mi prišli? (Tako je!) Ko so liberalci moč imeli, bi bili lahko stanje cestarjev izboljšali, pa niso nič Itorili! Čc bi jaz hotel povedati podrobnosti, ki |ih vem iz tistega časa, ko so v cestnih odborih imeli govoriti liberalni magnati, bi marsikaj lepega izvedeli, izvedeli bi n. pr. da so tistih par soldov, ki bo bili za cestarjc namenjeni, tisti gospodje večkrat sami v žep vtaknili! (Cujtel) Danes so cestni odbori v poštenih rokah in sc bo pazilo na redno delovanje. Sicer pa se mi čudno zdi, da prihaja predlog, naj še več izdamo, iz tistih klopi, kjer se nam vedno očita, da zapravljamo denar. (Nemir na narodno-naprednih klopeh.) Gospod Novak, jaz vas zagotavljam, da s svojimi predlogi nobenega cestarja ne boste na svoj liin vlovili. Dr. Novaku ni všeč lepo vedenje. (Dr. Novak: Spovednc listke.) Kar se spovednih listkov tiče, ste vi, g. dr. Novak, Se v srednjem veku (Veselost) in jaz mislim, da ne bemo sploh dočakali, da bi sc kdaj narodno-nspredna stranka iz srednjega veka izkopala. (Ponovna veselost.) .laz nisem v deželni upravi še n< benega spovednega listka videl. (Veselost.) Prosim, preglejte vse akte, iih jc cele kupe v registra-turi, in če najdete kalšen spovedni listek, g:i bomo v okvir dali (Velika vese'ost) in ga obesili v klu-bovi dvorani narodno-napredne stranke. (Burna veselost.) Kar se tiče lepega vedenja, zahtevamo to, kar sc od vsakega deželnega uslužbenca zahteva, poštenost in vestnost. V tem oziru sc bo morala cestarska s'užba temeljito reorganizirati in napraviti pragmatika. Mi stojimo na stališču, da je dober delavec vreden dobrega plačila.
Poročevalec dr. Žitnik zavrača trditve dr. Novaka. Dokaže, da dr. Novak poročila ni prebral. Cestarska služba je bila dozdaj popolnoma neurejena in za cestarje skraino slabo preskrbljeno. zJaj je vendar napravljena reforma. Kar se tiče zahtev dr. Novaka, n.i| mi pa navede vire. (Dcbro!)
Predlogi se sprejmem.
(Dalje prihodnjič.)

STE K
in
JU

Prosio po Bussellovetn romanu »Krmar Ilolds\vorih«.
(Dalje.)
Jelico je prijel za roko, Vidi pa ponudil s. ojo. T. esoče ihtenje se jc izvilo iz njenih prsi, ko so stopili na cesto in zagledali sosedovo hišo.
Gospa /ako;n ova je nemudoma prihitela iz kuhinje, ko je Cula prihajali Milanoviča. in začudeno je nekaj časa pogledovala zdaj njega, zdaj njegovo spremljevalko.
»Gospa Štefičeva bi nekaj časa rada stanovala pri vas,« izpregovori Milanovič. »Gotovo bosle tako prijazni, da uredite zanjo eno ali dve primerni sobici.«
Vida je bila docela izmučena in sc je vsa onemogla zgrudila na stol. Milanovič je vlil v kupico nekoliko vina in ji ga ponudil, a ta je odklonila in sc trudila, da hi zadušila jok.
»Ah, ljuba moja, potolažite s-e vendar m nc ženite i tako k. srcu svoje usode,« jo jc tolažila gospa Zakotni-kova. »Vse se bo zopet ob nilo na bnljc za dežjem bo zopet posijalo prijetno solnce. Dokler ho., te pa pri na,s, se vam ne bo godilo slabo; stregli vam bomo kolikor bomo motri i « ^Milanovič jo molče poslušal ljubcz-
niive besede. Bolj kakor kedaj je v tem trenutku občutil steno, ki se Je dviga a strmo med njim in njegovo ljubljeno ženo Živo jc občutil pa tudi svojo sveto dolžnost, skrbeti za njeno čast njeno dobro ime. Neizrečeno ga je bolela misel da je sedaj žena drugega, da on žari o ne živi več, a nesreča in beda sia to bila v njegovih očeh tako posvetila, da se mu je njegova koprneča ljubezen zdela g.ešna. Njegova krepka, značaj-na volja jc zmagala nad razvnetimi čustvi srca, prijel je Jelico za roko in potrt odšel z njo v nasprotni konec sobe.
Gospa Zakolnikova si je med tem dala opraviti z Vido. Z glave ji je vzela klobuk in ji vse, uravnala tako, da je mogla udobno počivati v naslonjaču, pri tem jo je pa seveda neprestano ljubeznivo tolažila in bodrila.
»Tako, draga moja,« je rekla in ji potisnila za hrbet mehko blazino, »sedaj izpite najprej poži ek vina, to vam bo dobro storilo. Da da, zemlja je solzna dolina, to je resnica! — In možje, da ti nesrečni možje, to .-o največja nadloga na svetu; tudi jaz bi vedela o tem marsikako bridko! Vendar, ljuba soseda, prijatelj, res pravi, odkritosrčni prijatelj je pa tudi kakor topel soln-čni ža ck zmrzujočemu človeku, in glejte, takega pr.jatelja sle našli v osebi gospoda Matka. Sam ljubi nebeški Oče vam ga je poslal.«
Vida je v začetku poslušala brez vsega zanimanja, nc tla bi se zganila, sedaj so se ji pa naenkiat vlile po licih debele solze in bridko jokajoč je jela tožiti:
»Moj Bog, zakaj je moralo z nami pr ti tako daleč! Izgubila sem dom. izgubila vse, in v največji bedi nas jo zapustil še oni, ki je prisegal, da hoče biti naš varili — o, to mc bo umorilo, to presega moje moči! O Bog, o Bog, kako trdo na.s kaznuješ!«
»Tako pa vendar ne smete govoriti, gospa Vida,« je zopet tolažila gospa Zako nikova. »Saj niste zapuščeni, kakor mislite, dokler sva še go pod Matko in jaz pri življenju, Ako bode te pa — ne vzemite mi te besede za zlo, kajti gotovo vas ne nameravam žaliti, šc manj pa ženo ščuvati proti možu, Bog me varuj kaj takega — a rečem vam, če bodetc kljub temu, da imate naju dva, še vedno jokali za svojim ničvrednim tibeglim možem, ki vas ie v največji bedi pustil na cedilu, tedaj moram reči, da vas nikakor ne razumem. Vse vas pomiluje, kajti vsakomur je dobro znano, kakšno življenje ste imeli pri nesrečnem pijancu in za-pravljivcu. Če prav se sliši nekoliko trdo in kruto, a jaz bi na vašem mestu zahvalila Boga, da mc je oprostil nadloge in bi ga prosila, naj mi ga nikdar več ne vrne nazaj.«
Mnogokrat v življenju se dogodi, aa kaka brezpomembna in v naglici izgovorjena beseda ali opomba zadene resnico, kakor v neki slutnji naznani bližnji dogodek. Tako je bilo tudi tukaj. Komaj je bila gospa Zakotnikova izgovorila zadnjo besedo.
kar se v naglih sunkih oglasi h«gn| zvonec. Le človek v največji razburje, mosti jc mogel tako zvoniti. Gospa kotnikova je prebledela. Trdno je bila prepričana, da nc more biti nihče <iru. gi, kakor Štefič, ki se je pijan vrnil domov in išče ves razjarjen svojo že. no, katere ni dobil doma.
Vida je prestrašena dvignila glavo in čudovita mešanica sovraštva, stra. hu in studa, ki jo je razodevalo njeno bledo obličje, jc pričala, da je bila tudi ona enakih misli.
Gospa Zakotnikova jo zbrala vas svoj pogum in šla odpirat. Komaj jo odprla vrata, kar plane v vežo Ste(i, čeva služkinja Marta, kričaje na ves glas:
»Ah gospa, gospa! Kolika nos eča! — Gospod zobozdravnik je utonil! Moj Bog! Moj Bog! Kje jc pa vendar naša gospa? Tu je mož, ki je prinesel ža-. lostno novico.« S temi besedami je pri-, jela dotičnika za rokav in ga vlekla1 za seboj. Ta se ji je pa iztrgal in vprašal gospo Zakotnikovo, ki ga je vsa preplašena debelo gledala:
»Ali ste vi gospa Štefičeva?«
»Ne, to so gospa Zakotnikoval« jo vpila razburjena Marta.
»Saj sle vendar rekli, da je vaša gosjta tukaj!« se je obregnil oni jezno.
»No, boste videli, da je res tukaj!«
»Za Boga, kaj se je pa vendar zgodilo?« je vp ašala sedaj gospa Zakotnikova, ko si ie toliko opomogla, da je zopet mogla govoriti.
»A, ka !« jo odgovoril mož mrko, »Danes zjutraj ob šestih so našli v reki zunaj trga truplo zobozdravnika Š>e< fiča in sedaj leži v mrtvašnici; to im;:,m naznaniti njegovi soprogi.«
»Gospa Zakotnikova! Gospa Zakot< nikova! Hitro, za božjo voljo!« se je v tem trenutku začul iz sobe Milanovi« čev obupni glas.
Gospa je vsa zasopljena planila v sobo in zagledala, kako je Vida v ne< zavesti ležala na aofi, Milanovič pa jo klečal poleg nje.
»V sobo se jo čulo, kar ste govorili zunaj na hodniku,« je izpregcvoril smrtnobled. »Bog daj, da bi jo ta novi udarec ne stal življenja. Prosim, ostanite nekoliko časa pri njej, go^pa, kajti govoriti moram z možem zunaj!«
Ko je stopil iz sobe, je bil sol že naf cesti. »Cujte! Samio en trenutek U je klical Milanovič in tekel za njim. »Ali je resnica, kar ste poročali?«
Mož so jc obrnil, pogledal Milanoviča od nog do glave in odgovoril: »Brezdvomna resnica. Na lastne otčl sem videl mrtvo truplo. Prenos/li so ga' v mrtvašnico. Zdravnik jo dognal, da je moralo celo noč ležati v vodi.«
»Celo noč?«
»Nek delavec, ko jc šel zjutraj na delo, ga jo našel in. potegnil iz voda Vsi, ki so ga videli, so ga takoj spo-znali. Gotovo je moral biti dobro natrj kan, da je zagazil v vodo, saj cesta j° široka dovolj. Zdravnik me je poslal, naj sporočim Šlefičevim. to moviooi Zboirom.«
1111711907
Milanovič ni vedel, ali bdi ali sanja. Kar temno se mu je delalo pred očmi. Kakor okamenel jc stal sredi cosle in strmo zrl predse v tla. Toda jiinalu se je spomnil zopet Vide in se iVnnil v hišo.
»Počasi bo boljše,« jc šepetala gospa Zakotnikova, ki je dvignila Vidine ioke in iz polnih pljuč pihala njeno inr/.lo belo čelo. »Kakšna nesreča zopet, gospod Matko! Skoraj ne morem verjeti, da bi bil v resnici mrtev!«
»Pst!« je zašepetal Milanovič.
Vida jc odprla oči in jih nezavest-
no uprla vanj. Omočil je svež robec v hladno vodo in ji ga položil na čelo. Jelica je stala pri oknu, odkoder je resnobno in boječe zrla svojo mater.
»Kaj je vendar z menoj?« je i mrala Vida in skušala vstati. »Ali se ni zgodilo nekaj groznega, strašnega? — Ah, — saj vem — Filip je mrtev!«
Kakor krč jo je pograbil 9pomifli na t.o, kar se je bilo zgodilo in skoraj s kričečim glasom je govorila poslednje besede.
»Tiho. tiho, draga moja, pofolažite sc in ne govorite sedaj o tem; utegnilo
bi vam škodovati,« je prosila gospa Zakotnikova s pomirjevalnim glasom.
»Jelica, kje si?«
Milanovič je p. ipeljal deklico. Mati i jo je krčevito objela in začela glasno jokati.
»Hvala Bogu, da vsaj joka!« je govoril potiho Milanovič in se odmaknil nazaj k oknu. Medtem namreč, ko je ležala v nezavesti, ga je plašila in mu stiskala srce strašna misel, da ji bo počilo srce, ako ne bo našla v solzah duška in olajšave.
(Dalje prih.)
Deže'ni zbor kranjski ima danes, dne 1. februarja, že svojo četrto sejo v tem zasedanju. O njegovem plodonos-nem, le blagru dežele in nje prebivalstvu posvečenem delu poročamo obširno na uvodnem mestu. Kdor hoče prav ceniti to delo, naj temeljito prebira poročila iz kranjskega deželnega zbora, ker le na ia način si je možno ustvarili o njun jasno sliko. Razun glavnih sej se vrši vsak dan še tudi po ena ali več odsekovih sej, kjer sc reši mnogo nadrobnega dela.
Naši poslanci za pravice ljubljanskih okoličanov. Znano jc, da pri zadnjih volitvah za ljubljansko mesto ni jpmnl voliti okoličan, akoravno plačuje svoj davek tudi v mestno blagajno. Nai-ši poslanci so takoj tedaj povzdignili svoj glas in ugovarjali takemu prezira uju pravic ljubljanskega okoličana. Ker se pa vlada tedaj ni ozirala na ta ugovor, so naši poslanci sedaj v zbornici storili vso svojo dolžnost. Dejali so, da ljubljanska poslanca Reisner in Ribnikar nista pravilno izvoljena, in niso hoteli potrditi njune izvolitve. Tako so liberalci izgubili zopet dva izmej svojih mož. Sicer jih imajo pa za tako »delavnost«, kakoršne jo zmožen stari liberalizem, še itak dovolj.
Obrtniki in trgovci. Liberalna agitacija za volitve v trgovsko in obrtno zbornico je tako lažnjiva in strastna, kakor ponavadi za vsake volitve. Sedaj velika, Mroka usta »za obrtnike«, po volitvah pa b£o. Vsak obrtnik, ki sploh kaj čila, ve, da sc je delo za obrtni stan v deželnem odboru šele tedaj pričelo, ko je prišla na vrh Slovenska Ljudska Stranka; ta je šele tisto malo svotico 10.000 K, ki jo je prejšnja liberalna večina imela v proračunu za razvoj obrti, takoj povišala na 80.000 K jn da le njena zasluga bo, če pride do velike obrtne razstave na Kranjskem. V trgovski in obrtni zbornici, kjer imajo liberalci prvo besedo, pa za trgovce in obrtnike tako delajo, da gre od izdatkov 131 K za liberalne uradnike in pisarno 54.531 KI Ni čuda, da bi liberalni uradniki v lovski in obrtni zbornici to udobno
življenje radi nadaljevali, volilci bi pa morali biti presneto neumni, če sedaj ne po-medejo.
Pozor ključavničarji, kleparji in kovači. Pred volitvami v trgovsko in obrtno zbornico poizkušajo liberalci natresti peska v oči ključavničarjem, kleparjem in kovačem. Pred volitvami razpošiljajo okolu listke na »obrtni ples« v Ljubljani in j listke, na katerih pišejo, da hoče neki »pri-j pravljalni odbor« sklicati »tekom treh me-I sccev« v Ljubljano strokovni shod »združenih ključavničarjev, kleparjev in kovačev i na Kranjskem«. To so razposlali radi tega, j da so mogli priložiti obrtnikom obenem 1 tudi listke, v katerih se ti obrtniki poziv-Ijejo, naj glasovnice za trgovsko in obrtno zbornico pošiljajo liberalnemu agitatorju, ključavničarskemu mojstru Ivanu Pustu. Ta mož zna tako »organizirati«, da je njegova delavnica vsa razorganizirana. Za obrtnike bi bilo jako slabo, če bi tako skr-1 beli za svojo obrt, kakor skrbi gosp. Ivan Pust. Torej nihče naj ne pošlje glasovnice liberalnemu agitatorju Ivanu Pustu. Nadalje se bere v dotični okrožnici sledeče: »Pripravljalni odbor je sklenil, ustanoviti zalogo železnine in strojev ter skladišče za izgotovljeno delo.« Tu moramo obrtnike resno svariti pred takimi poizkusi ljubljanskih liberalcev. Menda jim še ni iz spomina »Glavna posojilnica«, pa tudi ljubljanske čevljarje lahko vprašajo, kam jih je ravnokar pripeljalo z njihovo surovinsko zadrugo liberalno gospodarstvo. Napram liberalnim »gospodarjem« je 4reba skrajne previdnosti, zato vsem obrtnikom enkrat za vselej priporočamo, da sc glede stanovske organizacije ozirajo samo na to, kar bodo dobili od deželnega zavoda za pospeševanje obrti. Ta zavod bo preskrbel tudi ključavničarjem, kleparjem in kovačem za resnično in koristno organizacijo, nanj lahko res zaupajo, od njega lahko pričakujejo dejanske podpore ne praznih obljub, liberalni agitatorji pa poznajo samo — volitve in konkurze.
Obrtniki in trgovci pazite, da Vas ne osleparijo. V kratkem bodete dobili glasovnice in legitimacije po pošti. Liberalni agitatorii bodo takoi k Vam prileteli in
| Vam lagali, da pobirajo glasovnice za Slovensko Ljudsko Stranko. Bodite previdni in dajte glasovnice in legitimacije samo zanesljivim našim ljudem, o katerih ste prepričani, da bodo poslali glasovnice ia legitimacije v prave roke.
Kranjska deželna banka je pričela poslovati v ponedeljek, dne 29. m. mes. Bančni prostori so v deželnem dvorcu, vhod iz Gosposke ulice. Ob priliki otvoritve je bila sveta maša v uršulinski cerkvi. Bog daj novemu zavodu, ki so ga poklicali v življenje naši poslanci, vse svoj blagoslov!
Ljudski oder igra na Svečnico, dne 2. februarja, ob pol 8. uri velezanimivo burko »Pri belem konjičku«. Kdor se hoče res nasmejati in za predpust pošteno zabavati, naj pride! Gostoval bo v glavni vlogi g. Anton Verovšek, ki je naravnost neprckosljiv v tej vlogi. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Katoliški Bukvami.
»Bogoljub« št. 1 je na razpolago le še v par izvodih, akoravno smo je natisnili 21.000. Prosimo torej vse, ki jo morejo utrpeti ali pa vedo, da jo lahko pogreši kak prijatelj ali znanec, naj nam jo blagohotno dopošlje, da moremo z njo postreči mnogim novim naročnikom, ki se šo vedno oglašajo. Gotovo naj jo pa vrne vsak, ki se v prihodnje ne misli naročiti na »Bogoljuba«, ker ga bomo sicer smatrali za rednega naročnika in plačnika.
OdprsivljEni prazniki. V goriški nad-škofiji se odpravijo sledeči prazniki: Svečnica, Oznanenje in rojstvo Marijo Device, velikonočni ponedeljek, bin-koštni ponedeljek, sv. Štefan po Božiču in sv. Jožef. Vsi drugi prazniki ostanejo. Ostane tudi praznik sv. Rešnjega Telesa. V ljubljanski škofiji borno letos Svečnico praznovali po starem. Tozadevno ostane do objave pastirskega lista v ljubljanski škofiji vse kakor je bilo.
Zlata poroka V nedeljo, dne 28. m. mes., sta obhajala na Brezjah cerkovnik Gašper Fišter in njegova žena Marija zlato poroko. Jubilant jc v 83. letu.
fl'
Udeležil se je bitke leta 1859 pod Ra-deckijem. Te slavnosti se je udeležila tudi ovsiška fara. Vsi svatje, katerih je bilo do 6o, so bili v narodnih nošah,
Pri svatovščini umrl. Posestnika sin Franc Verbič iz Smlednika je obhajal v sredo, dne 24. m. m., svojo poroko. Ko se je drugi dan opoldne svat, 431et-ni posestnik Matija Jenko, od gostov poslovil, se je naenkrat zgrudil pod mizo mrtev. Zadela ga je kap.
Roparski napad. Dne 8 m. m. zvečer sta posestnika Jožefa Majdiča iz Pečnika, občina Podgorica, na cesti med Zalogom in Dol. Zadobrovo v gozdu napadla dva napadalca in zahtevala od njega denar. Majdič pa je potegnil žepni nož in zadal enemu izmed fantov tak udarec, da se je takoj zgrudil. Drugega se je pa tudi rešil. O napadalcih še ni sledu.
Po 12 letih odkrit umor. Pred dobrim tednom so našli v »Zalctovem bruhu« na Kokrici nad Kranjem strohnelo človeško truplo, od katerega so ostale samo še kosti in zraven njega nož srednje velikosti. Ljudje sumijo, da je to truplo Andreja Šenka, po domače Rajžarja, iz Predoselj, ki je pred kakimi 12timi leti na dosedaj še nepojasnjen način izginil, šla sta takrat s sinom Andrejem na semenj v Radovljico, a domov se je vrnil sam brez očeta. Med tem časom je bil sin že dvakrat v Ameriki, zdaj pa se je slučajno zopet povrnil domov. Orožniki so ga prijeli, da sodnija dožene, kako je z najdenimi kostmi.
Uboj. Delavci Čeh, Mere in Repej v Spodnjih Iločah blizu Maribora so skupaj popivali in se končno sprli. Iz prepira je nastal pretep in Mere in Repej sta Čeha tako pretepla, da je ta par dni na to umrl.
Pri vožnji ledu ponesrečil. Te dni je peljal hlapec Jože Čebul z ledom obložen voz iz Lave proti Celju. Na nekem zmrzlem polzkem mestu mu je spodrsnilo in je padel med konje tako, da je šel voz čez njega. Obležal je nezavesten. Naslednji dan je umrl v celjski bolnišnici.
Zopet nesreča v gozdu. Na Ovčja-ku, eraričnemu gozdu v Idriji, so drvarji dne 26. m. mes. sekali in navzdol spravljali los. Kriva dolga veja posekane bukve je tako nevarno na glavo zadela Janeza Erjavca z Vojskega, da je takoj mrtev obležal.
Samoumor bolnika. V bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji je bil sprejet 21. m. ni. Ivan Grcgorič, posestnik iz Gorenjevasi pri Šmarjcti. Ker je pa dokazano, da je bolezen »šen« nalezljiva, so dali bolnika v sobo za posamezne bolnike. Dne 22. januarja je pa ta bolnik skočil iz sobe drugega nadstropja na zelo zmrznjena tla ter se ta-ko poškodoval, da je bil takoj mrtev Pri padcu si je Gregorič polomil rebra ter roke tako poškodoval, da se je iz rok videlo okončje kosti; pa tudi drugi deli telesa so bili zelo pokvarjeni. Ponesrečeni je bil komaj 40 let star ter nekoliko slaboumen.	I
61
Po nesreči zabodel ženo. 451ctna Kata Šimunjak iz Borčeca na Hrvaškem je bolela živini narezati krme ter je šla v kuhinjo po nož. ki ga jej pa m hotela dati sovražna tašča. To vidi Kalin mož; potegne nož tašči iz rok in ga zažene od daleč ženi z besedami: »Na, evo ti noža!« Nož pa je po nesreči zadel ženo v trebuh in sc zabodel do ročaja vanjo. Nesrečnica je v strašnih mukah umrla v zagrebški bolnišnici.
Pri podiranju dreves našel smrt. V Lučanali pri Konjicah je na 161etnega Simona Požavko padlo drevo ter mu zdrobilo glavo in prsni koš. Obležal je na mestu mrtev. Prepeljan je bil v mrtvašnico.
Dunaj. Dne li. januarja je imelo slov. katol. izobr. društvo »Straža« na Dunaju občni zbor. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora in po poročilu tajnika, blagajnika, knjižničarja in predsednika je prišla na vrsto volitev novega odbora. Bili so izvoljeni: za predsednika g. Ivan Kvas. za podpredsednika g. Franc Vrliovnik, za tajnika g. Ivan Prijatelj, za namestnika g. Ivan Oražem, za knjižničarja g. Anton Resman, blagajnika gosp. Josip Kralj, za namestnika g. Feliks Kodela, za revizorja gg. Matija Borovnica in Martin Marinč. — II koncu je preč. g. Ivan Samsa opominjal člane, da naj se pridno udeležujejo slovenske službe božje in pa povdarjnl versko-narodno stališče, katero mora društvo vedno gojiti. — V nedeljo, 21. januarja, je priredilo društvo plesni venček, ki se je prav dobro obnesel. Dobiček je namenjen za društveno knjižnico. — 2. februarja, na Svečnico, igra »Domen« v češkem »Narodnem domu«, XV., Tur-nergasse 9.
Živinorejske vajence, ki se hočejo izvežbati v hlevskih opravilih, postrežbi molzne živine in v mlekarskih delih, sprejme ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. Živinorejski vajenci dobe ]U)leg proste hrane po 10 K na mesec. Pouk je nastopiti s 1. aprilom. Prošnje je vlagati do 1. marca. Pouk traja do konca meseca oktobra.
Sadjarski tečaj na Grmu priredi ravnateljstvo kmetijske šole v petek in soboto dne 23. in 24. februarja t. 1. Namen tečaja je povzdiga domačega sadjarstva. Na sporedu so sledeča predavanja: V p c t e k , dne 23. februarja, od 2. do 4. ure popoldne: Razčrtavanje sadifth nasadov. Naprava drevesnih jam. Obrezovanje dreves pred saditvijo. Pravilna saditev dreves. Od 4. do 5. ure popoldne: Praktične vaje v šolskem sadovnjaku. V soboto, dne 24. februarja, od 8. do 10. ure dopoldne: Oskrbovanje mladega in starejega drevja. Obrezovanje. Pomlajevanje in precepijevanje. Od 10. do 1L ure: Praktične vaje v sadovnjaku. Od 2. do 4. ure popoldne: Najvažnejše o izgojc-vanju in oskrbovanju pritličnega drevja. Od 4. do 5. ure popoldne: Praktične vaje v šolskih nasadih. Tečaj je namenjen gospodarjem in kmetskim mladeničem. Kdor se hoče tečaja udeležiti,
naj se priglasi po dopisnici. Oddalje, nim in revnim udeležencem iz Kranj, ske plača ravnateljstvo stroške za j,ot do Novega mesta in podporo 2 K na dan za prehrano. Podpora se dovolj iQ onim, ki za njo pravočasno po dopisni, ci prosijo. Priglasila in prošnje za podporo je treba poslati do 15. f e b r u ar. j a ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu.
Živinorejski in mlekarski tečaj
priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v torek in sredo, dne 27. in 28. februarja t. 1. Namen tečaja je zboljša, nje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so naslednja predavanja:
V	torek, dne 27. februarja. Od 2. do 4. ure popoldne: Vrednost kravje reje. Odbiranje molznih krav. Raba krav za pleme. Krmljenje krav. Strežba molznih krav. Molža. Stroški kravje reje.
V	sredo, dne 28. februarja. Od 9. do 11. ure: Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napake iu pomanjkljivosti mleka. Mlečna posoda. Popoldne od 2. do 4. ure: Prodaja smetane in presnega masla. Oddajanje in razpošiljanje presnega masla. Oo-spodarski pomen mlekarskih zadrug, Pouk se pojasnuje s praktičnim raz k a-zovanjem. Tečaj je namenjen našim gospodarjem in gospodinjam in je želeti, da se ga mnogoštevilno udeleže tudi naše gospodinje in kmeliška dekleta. Kdor se želi udeležiti, naj se pri* glasi po dopisnici. Oddaljenim in revi nim udeležencem iz Kranjskega plača ravnatel st.vo stroške za pot do Novega mesta in podporo 2 Iv na dan za prehrano. Podpora sc dovoli le onim. ki za njo po dopisnici pravočasno prosijo. Priglasila in prošnje za podporo je treba poslati do 18. februarja ravnat teljstvu kmetijske šole na Grmu.
i^aoiacu/fu^aca/ r ojj 20 M/ (J
36l(24[xjlOlKV J
JCatfajzinsrfler/a/
fninoui/ omtia/vJhiuy.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2°/o brez kakega odbitka.
Uradne ure ml 8. ziutral flo l. popoldne.
Glei inseratl

□S Gorenishe noušce

p črnuče, Hvala Bogu, da smo že enkrat dočakali občinskih volitev tudi na Črnučah. Mislili smo, da bodo še pred prazniki ali g. učitelj, ki opravljajo županske posle, niso — da ne sodimo prehudo — utegnili preje pripraviti. Nc vem, kaj so tako dolgo časa pripravljali? Bržkone, da bi jih več na svojo stran pridobili. Pa je prišel ukaz, da naj le volitve razpišejo, ker drugod so se skoro že povsod izvršile. In tako smo prišli tudi na Črnučah do volitev. Dne 2 5. januarja smo se udarili. Ker smo mi krščanski, obzirni ljudje, ki nočemo nikogar žaliti in dražiti. zato ne bom rekel, da smo mi z ni a g a 1 i, ampak povem prav pohlevno lc to: voliti je bilo treba 1 3 o d b o r-n i k o v (s podobčino), od teh je izvoljenih naših 13, nasprotnih 0 (nobeden)! II a k c r 1 e j t I Kaj takega pa še »i bilo na Črnučah! Drugega ne rečem sedaj. Le če bodo naši nasprotniki zabavljali po liberalnih časnikih, potem pa povem, da tudi jaz nc bom — molčal. Samo to povem pa žc danes, da so par dni pred volitvami pisali v liberalni »Dan« (ki je sedaj namesto »Jutra«), <ia ima župnik celih pet mož na fcvo.,i strani! Sedaj pa jih je vendar 131 K Črnuče. 25. januarja so bile pri nas občinske volitve. Slovenska Ljudska Stranka je prodrla z vsemi svojimi kandidati. Slava volilccml Posebna hvala vrlim in možatim Posavcem za izdatno pomoč. Ako kmetje skupaj dr?e, jih ne premaga nihče. To se je Pokazalo tudi na Črnučah. Tako naj bo vselej in povsod I Soc. demokracija je Najhujši sovražnik ne le vere in cer-kvfe. ampak tudi kmečkega stanu. Zato delajo na to, da bi se k m e t a u niči-() - da bi tudi on postal proletarec, to je nimanič in nezadovoljne?., kakor so oni. Pri nas je le par soc. demokratov, 71 u »o timbolj delavni in Jezični, žal, «a »o tudi nekaj poštenih delavcev in <-eto kmečkih posestnikov s Domočjo g.
učitelja potegnili na svojo stran. Mi jim tega ne očitamo za sedaj, am-pah jih prijazno vabimo, naj se zanaprej pridružijo nam ter pomagajo pri resnem delu za splošni blagor, napredek in čast obline črnuške! V slogi, edinosti je moč!
g črnuče. Pri nas imamo za poštarja nekega fantiča, ki je nedavno moral plačati 30 K, ker je Orla zmerjal s čukom. Prav mu je. Ta mladič je prijatelj našega g. učitelja. Upamo, da ne bo dolgo. — Na Svečnico priredi naše izobraževalno društvo igro »Repošiev«. Povabljeni vsi.
g Mekinje. Na Svcčnico priredi naše izobraževalno društvo predpustno veselico z lepim sporedom: poleg tam-buraških in pevskih točk burko: »Vr-ban smukova ženitev«. Začetek ob pol 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
g Iz Gorij. Igra. Bralno društvo, in sicer ženski odsek — dekleta — proizvajalo bo na Svečnico, dne 2. februarja zanimivo igro: »Na Marijinem srcu«. Ker je bila igra povsod z velikim zanimanjem sprejeta in pohvaljena, pričakujemo obilne udeležbe. Pričetek točno ob 6. uri zvečer. — Občni zbor kmetijske podružnice bo v nedeljo. to je 4. februarja ob 3. uri popoldne. — Ilegulacija potoka »Budna« v Krnici se bo pričela izvrševati še letošnjo spomlad. Ker se je bati nalivov — in škode, ljudje že težko pričakujejo prepotrebne uravnave tega hudournika, ki je povzročil že toliko škode.
g Mengeški liberalci agitirajo za občinske volitve po okolici n. pr. po Šmarci, češ da so za sedanjega župana g. Orla. Splošno pa je znano, kako bi se ga liberalci radi znebili. — Pred prvimi volitvami je vodja liberalcev dne 9. oktobra 1911. v gostilni med svojimi zaupniki samozavestno rekel, da bo že on skrbel, da Orel ne bo nikoli več izvoljen za župana v Mengšu. Javno so sc delali seveda pred ljudmi, kot bi bili za starega župana in so ga morali postaviti med kandidate. Zato smo čakali mi, da bi izvedeli, v katerem razredu ga mislijo kandidirati. Ker pa s kandidati niso hoteli na dan, smo mi prvi postavili kandidate par dni pred volitvijo in sicer g. župana v tretjem razredu, kjer je bila zagotovljena zmaga; liberalci pa šele zadnji večer in župana v drugem razredu. Zakaj? To so povedali na dan volitve, ko so se bahali: v I. in III. razredu jc zmaga naša! Torej zato so ga postavili v II. razred, kjer so bili kandidati, ki so jih sami odločili, naj propadejo! In v III. razredu so si mislili, bo na naši strani propadel. Potem bi se pri ljudstvu izgovorili: Saj ga nismo mogli izvoliti za župana, ker v odbor ni prišel. H i -n a v c i, sedaj se pa spet ljudem lažejo. Upajmo, da jim bodo vrli volivci pokazali. da v jamo pade samo, kdor jo drugemu koplje!
Mengeš. Beklamacijska komisija za tukajšnje občinske volitve je črtala naše volivce, ki že več let plačujejo
davek, podvržen dokladam, češ, ne stanujejo v občini dosti časa! Saj vendar sami liberalci letajo po drugih občinah okoli volivcev, ki imajo v mengeški občini predpisan davek, dasi stanujejo zunaj občine. Tedaj ni treba, da bi bival v občini, kdor nad eno leto plačuje davek. A nekatere naše volivce so izbrisali pod to pretvezo! Naj svet zato zve, kdo sotištirjemodrimožje v komisiji: stari Smrešnik, g. učitelj Sire, Srček in Starin. A najmodrejši je Pečnik, ki je pri občinski seji nasveto-val te štiri v reklamacijsko komisijo in jih je liberalna večina seveda izvolila. — Sploh hoče Pečnik imeti pri volitvah veliko besedo. Ze pri prvih volitvah dne 19. oktobra leta 1911. je mogočno govoril, da tu se gre za gospodarstvo. Volivci so pa mislili: Gorje, če bi bilo občinsko gospodarstvo tako slabo, kot je pri Pcčniku! In so pri vo-litvi Pečnika in njegove verne posadili — pod kap.
Ribno pri Bleda. V nedeljo na god sv. Neže je priredila dekliška Marijina družba v prostorih Gasilnega društva predstavo z igrama »Sv. Neža« in »Namizni prt« in s petjem. Dekleta so izborno pogodile svoje vlo^e. Največ zaslug pri tem ima naš organist gospod Franc Ropert, ki je prav spretno poučeval dekleta v petju in igrah. Začel bo takoj poučevati tudi godbo na tam-burice. Prihodnjič se bodo igrale tudi moške vloge. Poklican je vsak, da pomaga pri pravi ljudski izobrazbi. V združenju je moč. — Od 3. febr. dalje se bo pri nas obhajal sv. misijon, ki ga bodo vodili čč. gg. lazaristi iz Ljubljane. Bog daj svoj blagoslov!
g Z Bleda. Gasilno društvo na Rečici priredi na Svečnico ob 7. uri v Marijini dvorani stare šole v Gradu dve predstavi in sicer eno daljšo «Rešitclj« in eno kratko »Očka Urh pa avtomat«. Vstopnina za sedeže od 50 vin. do 1 K, stojišča so po 30 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za prepotrebno društvo, se vabi k obilni udeležbi.
g V Žabnici sc vrši na Svečnico po popoldanski službi božji predavanje in tombola.
g Dol pri Ljubljani. Večina občin po deželi je že govorila, leliko se zdaj reče, S. L. S. ima slovensko ljudstvo v svojem taboru, kar je zunaj nje, to so smeti, elementi, ki so ljudstvu tuji. Pri nas v Dolu oodo volitve menda res prav zadnje, a vsaj napovedane so enkrat. In z ozirom na te volitve še par besedi v premislek pametnim ljudem, ki še niso izgubili smisla za resnico in dostojnost. Pred vsem, zavedajte se volilci, da je volitev čin zaupanja stranki, ne pa osebi. Gre se tu, kakor drugod, za stranko poštenega dela, t. j. S. L. S., in pa staro 1 i b c r a 1-n o stranko, ki so jo povečini drugod vrgli v kot med staro šaro. — Seveda se rado sliši, češ, v Dolu liberalcev ni; res, sami si nič radi tega imena ne pri-devajo, kakor tudi tat hoče veljati za poštenjaka. — Pa recimo, da pri nas liberalcev res ni, kaj pa so potem ti lju-
7i
dje, ki so hiteli v svoji gorečnosti, ka kor da bi šlo za večno zveličanje, — nedavno v Ihan, pa nc k misijonu, ampak reševat liberalno barko, stranko kršč. vzor - moža Pevca, in se tam tako odurno obnašali, da se je poštenim domačinom grdo zdelo? Kaj so tisti, ki so pri zadnjih volitvah v D o 1-8 k e m šli v ogenj za starega lisjaka in njegovo dično baiulo v trdni nadi, da vržejo iz odbora poštene krščanske može z župnikom vred? Svoje krščansko prepričanje so ob tej priliki, ko so slavili svoj sijajni poraz, pridno zalivali pri Rapovcu v pozno noč in ojuna-čeni po vinskih duhovih hoteli izzvali prelep. Dokazi njihovega poguma so še drugo jutro ležali raztreseni okrog. Da, liberalcev, ki bi se zavedali svoje reči, v Dolu res ni, temveč pa hinavskih p o t u h n j e n c c v , neznačajnežcv, ki jim jc kozarec vina ali košček kruha pri škarpi vse, — možatost pa prazna beseda. Ali je to mož, ki hodi pobirat pooblastila za liberalno stranko z geslom, češ v Dolu smo vsi eno, župnik je z nami, in vendar ve, da laže, ko cigan? In tako lažeta po bližnjih vaseh dva be-ričevska vzor-moža, ki sta pa le navadni šemi, pred kakršno pošten človek pljune. Da, lahko bi bili vsi eno, nihče tega bolj ne želi, kakor župnik, ki je dolgo mislil, da bo to mogoče, a liberalna žilica le ni dala miru starim grešnikom, da so slednjič vendar prišli s pravo barvo na dan. In sedaj se ti po-štenjakoviči čudijo, da se jim kedo sploh upa štreno mešati. — Naj te volitve duhove malo razbistrijo. Gre se v zadnji vrsti ■za to: k o m u v e č verjamete, svojemu dušnemu pastirju, ki vam priporoča res značajne krščanske može, — ali pa liberalnemu bahaču, ki svojo modrost zajema iz prepovedanih liberalnih časnikov, in je z duhovnikom le pod cerkveno streho, povsod drugod mu pa nasprotuje. Odločitev za pametnega moža no more biti težka.
g Katoliško izobraževalno društvo v Stari Loki ima občni zbor dne 2. februarja 1912 v kapelaniji po popoldanski službi božji. K obilni udeležbi vabi odbor.
g Tržiške novice. Občni zbor društva sv. Jožefa se vrši v nedeljo dne 4. februarja v društvenih prostorih in sicer ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu bo poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, volitev glavnega odbora in poročila ter volitev telovadnega in ženskega odseka. Z ozirom na zanimiva porodila, ki bodo podala natančen pregled našega dela v minulem letu, je pr,čakovati obilne udeležbe. — Pristo-pajmo v društvo, ki nam nudi mnogo izobrazbo in tudi poštene zabave.
g Otl Sv. Ane pod Ljubelom. Prvi polmčni shod, odkar pomnimo, smo imeli minulo nedeljo. Lepo število se nas je zbralo gospodarjev, ki smo z zanimanjem poslušali poročilo g. državnega in deželnega poslanca Demšarja o delu S. L. S. v državnem in deželnem zb--.ru za kmeta, zlasti za povzdigo živinorejo. — Posamezni posestniki so po
končanem shodu razodevali Pf'<™cl1 svoje pritožbe in izražali zeljo, da bi se še večkrat priredili tako poučni shodi. V imenu Šentancev se je g. poslancu zahvalil g. učitelj Albrecht.
g Smlednik. Vabilo k veselici, katero priredi telov. odsek Orel v Smledniku dne 4. februarja t. 1. Spored: 1 J. Aljaž. Ne zveni mi. Mešan zbor. <2. J. Aljaž. Opomin k veselju. Mešan zbor. 3 J. Aljaž. Triglav. Moški zbor. 4. »\ e-sela deteljica ali kratkočasili zapor.« Veseloigra v treh dejanjih. Začetek ob 3. uri popoldne. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
g Dob. Rekurz zoper občinske volitve na Viru je ovržen. V torek bo volitev občinskega odbora. — Na Studencu je umrl posestnik Kancijan Stražar. Ravno tam se je ponesrečila neka gospodinja pri rezanju s slamoreznico. — K izobraževalnemu društvu je pristopilo že lepo število članov in članic. Le še naprej, ne čakati, ne odlašati! Prihitimo, kar smo zamudili.
g Moravče. (Dekliška igra.) Dekleta so igrale, igrale tako, da lahko rečemo: vsa čast jim! Mi vsi pa smo jim hvaležni za vžitek, ki smo ga imeli. Zato dekleta, le tako naprej! Bili so časi, ko se ni upal skoro nihče na cesto, ko so igrale dekleta, a tiste surovino so odrastle, imajo druge skrbi in posebno, ker so brez moči si ne upajo več. Malo nas je, a mi bodimo srčni, tako so govorile pred kratkim veše, ki so letale in uganjale svoje surovosti pri prvi igri deklet, danes pa gledajo z zavistjo na vas, ki sto premagale tisto surovost. Kamenje, ki je letelo ob tistih časih na vaše prednice, je pobilo nje same in zdaj se tolažijo, da dosežejo tekom leta, kar niso dosegli. Ve pa ustrajajte, vedite, da poštenost zmaguje, prepričane bodite, da i vas štejemo med našo bodočnost. Ko hote ve nastopile kot gospodinje, tedaj bomo še bolj brez skrbi kot danes. Vrlo naprej, rastejo naj vaše vrste, da bodo vsa poštena dekleta zbrana pod vašo zastavo!
g Kmečka zveza za kranjski okraj ima v ponedeljek dne 5. februarja t. 1. shod in obenem letni občni zbor v Kranju v Ljudskem domu ob 1. uri popoldne. Možje iz kranjske okolice se vabijo k obilni udeležbi, ker bodejo važno zadeve, tudi gospodarskega pomena, na dnevnem redu. K obilni udeležbi vabi odbor.
g K. s. izobraževalno društvo za Šent-petersko Posavje v Šmartnem ob Savi vabi k predstavi, ki jo priredi v nedeljo, dne 11. februarja ob 4. uri popoldne v prostorih g. Kebra, Spored: 1. Govor. 2. Petje (poje društveni mešani zbor). 3. Deklama-cije. 4. »Tri sestre«, veseloigra v treh dejanjih (spisal dr. Krek). Vstopnina navadna.
n	- -	D
Dolenjske novice

d Z Bučke. Pri nas smo imeli dne
18. t. rn. volitve občinskega odbora. Boj je bil hud, a za naše liberalce smrtni
udarec, pokopani so za vedno. Zbob., nali so z vseh strani, namreč iz sosed* njih občin svoje privržence skupaj, ker pri domačih so le malo opravili. Prišel jc Peter Durjava, sluga Resnik, Cinku, le, še poštnega Urlmnčiča ni manjkalo, Pred gostilno »Gregi« jih je kar mrgo, lelo ter so obdelavali vsakega našega volivca, da je bilo joj. A glejte spaka. Ob 10. uri zvečer zvemo sledeči izio. glasoštelja: I. razred zmagali liberalej z večino 11 glasov; II. razred zmagali pristaši S. L. S. z večino 8 glasov; IR, razred zmagali pristaši S. L. S. z večino 40 glasov. Slava volilcein Slovenska Ljudsko Stranke!
d Vače. Pri zadnjem ljudskem štet« ju je bilo v občini Vače.izkazanih ce-. lotno 329 glav prašičev, v občini Kani drše 129, Št. Lamport 544, Konj 175, Ilotič 310. in Peče 478. Te številke so precej odločilne, kadar razdeljuje gta-, varstvo državno podoporo za revne posestnike, ki svinje redijo. V ta namen je bilo za celo Kranjsko določenih 200 tisoč kron, od katerih odpade na kamniški okraj 26.000 K, na litijski la 10.000 K. — Kmetijski poučni tečaj priredi deželni odbor v našem izobraževalnem društvu v dnevih 2.. 3, in 4. februarja t. 1. s sledečim vspore-dom: 1. Na S v eč n i c o oh 2. uri pop. po litanijah predava deželni zadružni komisar dr. L o v r o Pogačnik o kmetijskih zadrugah. 2. V >- o-b o t o predavajo: Ob 8. uri zjutraj deželni travniški mojster gosp. Franc Jereb o izboljšanju travnikov; ob 10. uri dop. deželni sadjarski učitelj g. Martin II u m e k o sadjarstvu: ob 2. uri pop. živinorejski nadzornik inženir g. I v a n R a t a j o pašništvu i n v z r e j i mlade živine. 3. Vi nedeljo, dne 4. febr., ob 2. uri pop. predava deželni živinorejski inštrul; or g. J ak o b 11 1 a d n i k o prašičereji. Prijatelji koristne kmetske izobrazbe, pridite poslušat v obilnem številu !
d V Boštanju so pri občinskih volitvah z nečuvenim postopanjem zmagali liberalci. Ni pa še izrečena zadnja beseda. — V nedeljo po Svečnici priredi Marijina družba igro »Tri sestre« v zavodu Salezijancev na Radni. Vabljeni ste sosedi iz Radeč, Tržišča, Št. Janža in drugi.
d Sv. Gora. Umrl je učitelj gosp^ Franc Delcot dne 27. januarja. Pokojnik je bil rojen v Sežani lela 1856. N, v. p.!
d Kandrše. V naši občini je do no-i vejšoga časa vladal lep mir in sloga med občani. Lansko leto je pa začela iz kakih štirih hiš na Vačah pihati na našo stran strupena liberalna sapa. Dobilo se jc med nami nekaj ljudi, ki so šli liberalcem na lim ter skušali pri občinskih volitvah dne 27. novembra obrniti vodo na svoj mlin, pa so ostali ničle brez številke. Z velikansko večino so zmagali na celi črti možje naše ljudske ali kmečke stranke. Stranka Janeza Grabnarja iz Kostrevnice, o katerem pišejo liberalci v »Slovenskem
nomu« št. 52 z dne 30. decembra pr. 1., da je njih pristaš in »odločen nasprotnik klcrikaicev,« se je pritožila zoper volitve na deželno vlado. V našo veliko zabavo in razvedrilo so našteli kar devet 'točk, ko se vendar volilni zakon ni kršil. Seveda so sijajno pogoreli. Dne januarja je bil zopet za župana izvoljen naš vrli pristaš gospod Janko Obreza, ki uživa pri vseh pametnih kmetih popolno zaupanje; če ni všeč ljudem, ki sc obešajo jari gospodi za tkrice, pa to ni njegova krivda.
d Loški potok. Tečaj za šivanje in likanje, ki ga je priredila Dekliška Zveza, se je pričel dne 23. m. m. Vrši se v ilvorani Društvenega Doma. Pouk obiskuje 30 deklet in žena. Pričelo sc jc s šivanjem, ko se to konča, se začne z likanjem. Tečaj vodi gdč. M. Pelhan iz Idrije. Vrši se redno vsak dan zjutraj od 8. 12.; popoldne od 2.-6. ure.
d Iz Prečine. Več tednov že se piše po nasprotnih listih o naši občinski volitvi kaj neresnično o prečinskih duhovnikih, posebej o gospodu kaplanu, ter sc tu in tam namigava, da bi bila kriva vloma v volilni zaboj. To je grdo suniničenje brez vsake podlage, taka trditev je nesramna laž, ki jo odločno odklanjata oba. Vsak pošten volilen obsoja krivca, in vsaka stranka bi pa izbacnila iz sebe, ko bi ga zvedela. Isto tako zavračava vsako obdolžitev o sleparijah pri volitvah in o nasilstvu. Zadnje dneve se zopet razburjajo nekateri radi dveh zadnjih dopisov iz Prečne v »Domoljubu«, meneč, da jih jc pisal gospod kaplan. Da pridemo enkrat do miru, izjaviva, da nisva pisala tistih donisov, niti dala kakih podatkov za nje, kar potrjuje tudi uredništvo Domoljuba«. Samo toliko v resnično pojasnilo in trezen prevdarek. — fcmidovnik Anion, župnik. — Štefan iTrškan. kaplan.
d Muljava. Znani »napredni« Tone Lampret, ki se rad slini okolu dcžclne-pa odbora in prosjači za podporo, se za-panja v našega vrlega župana in se veseli. da ga je pripravil v škodo. Prepričan pa naj bo, da mu ta reč ne bo prav nič pomagala na županski stolček, na katerega bi bil pri zadnjih občinskih volitvah rad zlezel, pa je bilo grozdje prokislo. Propadli »kandidat«, ki sc vedno trudi in peha v potu svojega obraza za liberalce, bo imel še dostikrat priliko spoznati, da muljavska tla niso ugodna za njegov smrdljivi liberalizem, ki ga hoče med naše verno ljudstvo zatrositi s svojimi liberalnimi listi. O priliki morda kaj več! w d Šmartno pri Litiji. Ljudski oder •iniarlno-Litija je uprizoril v nedeljo, •'ne januarja, igro »Rokovnjači«. Jpra je nad vse pričakovanje krasno izpadla. Kdor ne verjame, pridi pogledat Ha pustno nedeljo, ko se ponavljajo »Rokovnjači«.
d Trava (Draga). Še par zanimivosti iz naših občinskih volitev, saj takih srečate kmalu kje po naši deželi. Čeravno so Slovenci večinoma odsotni, so ^emci spravili na noge, kar lajze ino
gre, v hlačah in v kikli, ravno in grba-sto, staro in mlado, če zastop kočevsko ali ne, samo da po kočevsko kima. Volili so Johani in Miheljni, Zcfce in Jul-ke in drugo ropotije. To je bila procesija. Pa zakaj ne bi šlo Julke in Žefce v to procesijo, saj plačajo davka en vinar ali pa še celo dva in pol vinarja. To so posestniki in posestnice velikih parcel v naši občini! Taki imajo pri nas odločilen glas — s temi so zmagali. Možje v Starem kotu in Podplanini, ki tvorijo jedro in steber občino, ki s svojimi žulji služijo denar, od katerega bo veliko dobila občina, ti so brez pravice, ti naj molče. Nalašč se jim vzame priliko odločevati o gospodarju občine. Tako je pri nas. Zopet drugo je, da komisar, zastopnik vlade, je govoril in bral postave le nemško; mislil je menda, da je v Bcrolinu. Sicer pa naj si naši Kočevci zapišejo na čelo, da jc to bila zadnja njihova zmaga. Tozadevni čistilni purfelci sc že varijo, bodite prepričani. Svaka sila do vremena!
d Iz št. Janža. Žc večkrat smo čuli od zanesljivih oseb, da se zbira sokol-ska sodrga v ta namen, da bo napadala Orle, ko sc bodo vračali od telovadbe. In res je prišlo do tega. Ko se je pred kratkim vračal fant Orel od telovadbe mimo Rcpovževega poslopja, ga je napadla zgorej omenjena ničvredna dru-lial ter ga hotela vjeti. Ker pa so bili napadalci bolj »medvedove vrste«, jim je fant srečno ušel; le eden ga je udaril z neko planko, v kateri so bili nabiti žeblji, in ga nekaj poškodoval. — Dne 23. januarja so pa, kakor smo se informirali, najbrž Sokoli, nahujskani od naših liberalcev, prevrnili koleselj pred župniščem in vso opravo razmetali po blatu. Ne radi, pa vendar smo prisiljeni, da poročamo v javnost vsem »Domoljubovim« naročnikom, zlasti pa šentjanskim, katerih bo kmalu do sto; naj tudi zvedo, kako so olikani ti Sokoli in kakšne strupene sadove rodijo.
ti Iz Žužemberka. Smrt je pretočeno leto hudo gospodarila v naši fari. Vsega skupaj smo 104 pokopali doma, pa tudi v bolnišnicah in v Ameriki je umrlo nekaj naših domačinov. Rojenih je bilo le 93. Torej izguba! Veselo pri številu novorojenih pa je, da ni nobenega nezakonskega. Za tako veliko župnijo nekaj posebnega. Ze dolgo vrsto let ni doživela naša fara tc časti, da bi jo zanaprej kaj dolgo ohranila! Porok pa je bilo lani samo G. Najbrž jc lanska suša, ki jc vse zadrževala, tudi ženinom korajžo posušila. Zato jo imajo pa lclos tem več. Vsaj oklicov jc brez konca in kraja. — Naši sosedje v Suhi Krajini so z veseljem pričeli novo leto, ker so ž njim dobili v Hinje novega župnika, krepkega in ljubeznivega gospoda. Žal, da ga jc kmalu po prihodu v župnijo razžalostil nesrečen dogodek, kakoršen se v tukajšnji okolici že dolgo ni pripetil. Na Jezusovega Imena nedeljo so sc v Malem Lipju stopli fantje iz dveh vasi hinjske fare in eden jo je tako dobil s kolom po glavi, da jc takoj nezavesten obležal. Prenesli so ga na dom, kjer je ponoči
umrl, ne da bi sc bil kaj zavedel ali da bi bil previden. In ta je bil edini moški pri hiši. Mati njegova je že več let v postelji bolna, stara mati ima že 90 let. Pač hud udarec ža revno hišo. Res žalostno, da pride do česa takega med fanti iste župnije. Vzrok je nesrečen šnops, ki najblažje in najmirnejše ljudi spreminja v zveri in tolovaje. — Nedeljo pozneje, na sv. Nežo dan, smo imeli pa drugo nesrečo. Na Podgozdu pri Dvoru je začela goreti Tominčeva žaga ravno ko so ljudje hoteli k prvi maši. Ko so ogenj opazili, so hiteli gasit, toda bilo je že prepozno, omejiti so morali rešilno delo na to, da so obvarovali zraven stoječi mlin in gospodar* sko poslopje. Pri gašenju bi se bila kman lu pripetila še ena nesreča. Nekega moža, ki je eden izmed prvih prihitel na kraj nesreče in začel razmetavati gorečo streho, je padajoč tram tako oplazil po glavi, da se je nezavesten zgrudil. Sreča, da so ga opazili drugi ter odnesli proč od ognja, sicer bi bila po njem. Žaga je pogorela do taL Ogenj je nastal menda po neprevidnosti, ker so zvečer na žagi kurili pa ni še do dobrega ogenj ugasnil, ko so šli spat. Proti jutru je nastal močan veter, ki je žerjavico razpihal in raznesel pa žagi in tako je bila nesreča tu. Previd* nosti pač ni nikoli preveč!
d Iz ribniške doline. Kakor je it znano, jc tudi Ribnica, nekdanja liberalna trdnjava, prestopila v tabor S. Li S. To jc, kar nas veseli vse somišljenik« in ravno to pa peče naše nasprotnike. No, saj onemogel in umirajoč lev, n« plaši niti najmanjše miške več s svo« jim godrnjanjem, kaj šele velikanske vrste junaških mož. Da, gospodje liberalci, le ne jezile se, ko vendar veste, da vam vsa ta jezica niti najmanj na more pomagati. Le lepo pridni bodita in potrpite zdaj malo tudi vi; kajti tudi mi smo trpeli, ko smo videli da nam druzega nc kaže. Posebno pa priporočamo potrpežljivost nekemu g-podu iz nasprotne vrste, ki je navezan na naše klerikalne groše, naj ne izziva nikdar več oseb, koje bodo v njegovi trgovini zahtevale vžigalice obmejnih Slovencev. Le verjame naj mi, da bo njegov mošnjiček in trebušek precej splahnil, ako se bodo klerikalni naši groši začeli njegove trgovine ogibati. Da, najboljše bode, da vi gospod, četu-•di sto liberalec, naročile vžigalice obmejnih Slovcnccv in požrete tisto besedo, ki ste jo izustili, saj se menda še spominjate kedaj: »Dokler bom jaz živ, nikdar ne bom imel onih«, (namreč obmejnih) in lepo uljudno postrežete vsakemu, kedor jih bo zahteval. Le vbogajte nas, za Vas bo najboljše tako, sicer pa naj vam pofnaga vaš liberalizem; kajti naši klerikalni groši vam nc bodo. Za sedaj naj bo zadosti!
d Polšnik. Tridnevnica v čast lur-ški Materi božji se bo obhajala dne 10., 11. in 12. februarja. Vsak dan ob 6. in 10. uri sveta maša z govorom, popoldne ob 2. uri govor in litanije. Preskrbljeno bo s spovedniki.
d Iz Žužemberka. Dekliška Marijina družba je s sodelovanjem tambura-škega zbora prav lepo poslavila god sv. Neže v nedeljo dne 21. jan. Tamburaši so spretno proizvajali znane priljubljene koračnice »Ilej banovci« in »Mladi vojaki« ter so navrgli še lep vcnčck narodnih pesmi. Da so s (cm res ustregli občinstvu, je pričalo živahno ploskanje posebno k tej točki. Neka novost pri tej prireditvi je bil četveroglasni ženski zbor, ki je pod priznano spretnim vodstvom g. organista zapel z lepim uspehom Ferjančičev peti venček narodnih pesmi. Z lepim uspehom so igrale dekleta tudi igro v štirih dejanjih »Fabiola in Neža«. Prireditev je zaključila živa slika, predstavljajoč sv. Nežo z jagenjčkom v naročju, obdano z angeli in devicami. — Posebne pohvale zasluži slednjič tudi občinstvo, ki se je v tako obilnem številu udeležilo prireditve, da so se mnogi morali vr-nit.i, ker je bila prostorna dvorana do zadnjega kotička natlačena. S tem občinstvo kaže, da zna ceniti plemeniti trud zn izobrazbo duha in srca.
d Iz št. Jerneja na Dolenjskem. Kakor petelin na gnoju veselo zapoje, če premaga svojega nasprotnika, tako se je tudi neko liberalče obregnilo in zapelo svoj kikeriki v umazanem »Slov. Domu«. Kaj pa je bilo temu povod? Jeseni lanskega leta je napadel neki liberalni krojač iz Dol. Brezovice tukajšnjega načelnika Orlov s »čukom« in raznimi drugimi psovkami. Načelniku je bilo to že odveč in izročil je vso zadevo gosp. dr. Pcganu v Ljubljani, da vloži tožbo. Ta »čuk« je bil pa grozno drag, kajti nič manj kot 120 kron je stal. To so bili samo stroški, ker kazen mu je načelnik dobrovoljno odpustil. Kakor strela iz neba je zadela ta novica naše liberalce in smrtnobledi so tavali okrog ter iskali duška svoji jezi, kako bi se maščevali? In kaj sklenejo? Nekega dne se zbero glavni voditelji in načelniki te bande ter sklenejo nabirati denar za obtoženca pri svojih pri-Btaših; poskusili so celo pri pristaših S. L. S., a se jim njih namen ni posrečil. Nabrano svoto so potem izročili liberalnemu krojaču za poravnavo sod-nijskih stroškov, kakor so se pohvalili v »Slov. Domu«. Zahvala seveda ne sme izostali. In res se je zahvalil v dotični Stev. »Slov. Doma«, kakor kaže njegov podpis; pa ravno ta podpis tudi jasno spričujc, da te zalivale ni on pisal, ker toliko pameti se mu sme že še pripisovati, da vsaj ve, kje je doma. Zaletuje se liberalno dopisunče v načelnika »Orlov«, misleč, da ga bode s tem dopisom kaj razjezilo, pa se grozno moti. Samo en nasvet imam zanj: Ilitro naj postane odvetnik v št. Jerneju, da bo on sprejemal take tožbe in naredil kar zastonj kaj za svoje pristaše, da ne bi bilo treba moledovati in prosjačil drugih ljudi. Ta nasvet ti daje pristaš S. L. S. in prihaja iz priproste kmetske hiše, da nc bodeš zopet dolžil, kakor je tvoja liberalna navada, da je bila vmes kaka črna suknja. — Šmarje pri št
Jerneju. Tu je umrl v torek, 2,*3. jan 72
blag in občespoštovan mož, dolgoletni ključar in cerkvenik tukaj nje pod.u^
niče Franc KlemenčiČ. Svetila mu vcena
1UČ'n Gor. Logatec. L ju d ska p o-sojilnica v Gor. Loga »J« imela v nedeljo 28. februarja 1912 ob A
uri popoldne svoj občin zbor Zad už i.ikov šteje 98; vložilo bo je ga UH 40.406 K 42 v, dvignilo pa 40 06.5 i n Posodilo so jc 45.170 K 10 v, vrnilo pa 2° 879 K 00 v. Čisti dobiček znaša ooj n. 23 v Vrednost hranilnih vlog je znašala koncem leta 116.816 K, med tem ko dolgujejo dolžniki 95.726 K 50 v 1 10-met znaša 229 330 K 37 v. - V izobraževalnem društvu je v nedeljo dne ^l. januarja predaval g. Kerhne o pomenu naše izobraževalne, gospodarske in politične organizacije; dvorana je bila natlačeno polna. Po predavanju se je izvršil občni zbor okrožja logaških Orlov. — Leta 1911 je bilo v gornjelogaški župniji rojenih 43, umrlo jih je 36, poročenih 5 in oklicanih 13 parov.
n Vipava. Izobraževalno društvo v Vipavi ima v nedeljo dne 4. februarja po litanijah svoj občni zbor v društveni sobi (cerkvena hiša). — »Čebelica« društva v Vipavi posluje vsak praznik in nedeljo v društveni sobi od pol 2. do ure popoldne. Obrestuje po 4%. sprojema vloge po 10 vin. in više. Mladina, mladeniči in dekleta in drugi, pridneje se je poslužite! Zrno do zrna pogača, kamen do kamna — palača, vinar do vinarja — krona, krona do krone — cekin! Čebelica vam torej nanese cekine!
n Iz Cerknice. Dragi g. urednik! Gotovo mi boste dovolili v »Domoljubu« malo prostorčka, vsaj iz Cerknice prinaša itak malo novic. Prvič sem pomočil pero, da Vam sporočim par vrstic iz rodne mi Cerknice. Gospod urednik, boste gotovo radovedni, kaj bo? Tukaj imamo namreč občinske volitve. In kakor povsod tako tudi tukaj gre liberalcem bolj trda, dasiravno se poslužujejo vseh sredstev, posebno laži, katere bi se pa kot stranka »inteligence« no smeli posluževati . . . Mene so pretočeni teden precej napadali v »Jutru«. Toda g. urednik ne mislite, da hočem odgovarjati na »Jutro«, ker bi gotovo ta dopis vrgli v koš — ampak povedati hočem samo, kako naprednjaki »zle-čejo« kakšno izpod »pazduhe«. Proglašali so me za bodočega župana, želeč s tem naše volivce zbegati. Pa no samo to. S tem so tudi agitirali pri ljudstvu, češ: kaj boste tega volili, ker je premlad ... O ti »napredna« nevednost.
Ob ,'ino hočete dobiti v svoje roke_pa
niti tega ne veste, da kdor hoče biti v občinskem zastopu, mora biti star 24 let, kar pa jaz v tem slučaju nisem. — V svoji naprednosti Li morali to vedeli. Pa liberalcem je vseeno — naj bo laž — ali kar hoče, samo, da imajo s c.m agitirali. Da pa laž ne drži, bi lahko spoznali že iz skušnje. Vedite naše, če tudi kmečko ljudstvo m več tako neumno, da bi se vsedlo na take »farbarije«. I)a pa Vam laz škoduje, kaže tudi to, da sle prav
vsled te laži izgubili precej glasov kap vam lahko dokažem. Na drugo pa' Iuj nc odgovarjam. »Jutrovega« dopisnika in njegovo mlečnozobo družbo pa kljUh njihovim »duhovitim« dopisom, za ka tere je pač treba višjih šol, in s kateri, mi so pokazali, da imajo 25 ur na dai| časa, imenujem »tepjke« čeliidjlia »la gosposko ciknejo«. — Glede kon. kurza pa gospodje . . . pst! O tem na kar tiho . . . zakaj zdi se mi, da se zn» Vam in najbržje še kakšnemu iz druž. be »Jutrovih« dopisnikov kaj takega zgoditi . . . Ce me boste bolj napadali, bom pa bolj jasno povedal. Sicer pa s podpisom ven, potem se še z varni po. menim. Vsem mojim »prijateljema, po. sebno še »Jutrovemu« dopisniku, na veselo svidenje pri prihodnjih občin, skih volitvah. Do takrat pa zdravi. Jo. žcf Udovč.
n Stari trg pri Loža. 24. m. m. se j« pri nas vršila volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana je izvoljen tudi za to dobo dosedanji župan g. Jožef Škrbec, posestnik iz Nadleska. Za njegovega namestnika je izvoljen g. Ivan Šepec. Oba, kot tudi vsi ostali svetovalci in odborniki so zvesti pristaši S. L. S. Izmed 30 odbornikov ni sedaj v odboru prav nobenega liberalca. Tako je sedaj očiščen odbor le nekdaj tako slovite liberalne trdnjave popolnoma. Najbolj hudo je liberalcem za podobčino Stari trg. Bili so čisto prepričani, da so intabulirani nanjo in jim še na misel ni prišlo, da bi jo mogli kdaj i/gubiti, Zadnja volitev jih je pa menda prepričala, da jih ljudstvo nikjer ne mara. Občinske volitve so se pri nas vršile sicer že 23. julija 1911, Toda liberalci so vložili proti njim tri rekurze, ki so jih pri vladi študirali kar pol leta. Bili so vsi trije zavrnjeni, Če povemo podomače, jih je vlada sledeče rešila: Onim, ki so podpisali prvi rekurz, ie odgovorila, naj pač liberalci svoje volivce tako vzgoje, da jim ne bo več za liberalne oštarije, kot za volitev, pa se ne bo treba pritoževati, če so zamudili volilve, ker so bila vrata v volišče o pravem času zaprta, kot zahteva /.misel zakona. Mimogrede bodi omenjeno, da je nek liberalen gostilničar skočil skozi okno iz hiše, kjer jc bila volitev, že potem, ko so bila vrala /aprta, in da je nek drugi zaveden napredmak zapustil volišče tudi že potem, ko so bila vrata zaprta, a sta kljub temu podpisala pritožbo, da nista mogla voliti, ker so bila vrata zaprta. Na drugi rekurz je vlada odgovorila, da liberalcerti ne more pomagati, te ne vedo, kako mora biti glasovnica izpolnjena, da je veljavna. Tretjega pritoži-telja je pa vlada očetovsko podučila, naj ne vtika svojega nosu v reči, ki mu niso nič mari. Ta rešitev liberalnih rekui/.ov je edino pameten odgovor na skrajno neumen dopis, ki ga je prineslo menda med tem neslavno poginolo »Jutro« in v katerem nek liberalec, ki sliši travo rasti, pripoveduje, kako se tresemo pred liberalii-mi rekurzi in radovedno vprašuje, bomo odgovorili na njegovo čvekanie. Kat vladno rešitev rekurzov v roke, pa boš po; tolaženl — Ob tej priliki pa še nekaj oesed našim možem. Padla jc zadnja trdnjava v naši občini v naše roke. Možje, 1° je najnovejši uspeh onega boja, ki se I®
čel leta 1895. na Žurgovem dvorišču na znanem shodu. Šestnajst let je bilo treba, Ja sc jc očistil naš občinski odbor. Nauk ■ te(ia je, da je treba vztrajnega dela, če hočemo kaj doseči. Možje, spomnite se, kakšne nasprotnike ste imeli leta 1895. Ne ...idile da so se kaj izpremenili v tem
ji11''111 '	,	r	• i« «
času. Samo ob moc so, misli in namenov So ravno istih. Če Vas ne odirajo več, to nc pomeni, da so se izpreobrnili, temveč
(o Vaša zasluga, ker ste se pijavk otresli s tem, da ste ustanovili posojilnico in kon-
ic
sumno društvo. Zato Vam je tudi lahko jasno, odkod izvira vedno zabavljanje proti omenjenima zadrugama. Ne pozabite torej liberalni stranki tega, kar je škodovala naši dolini in držite se gesla: Kdor ni z nami je proti nam. To je potrebno poudariti posebno sedaj, ko smo dobili občino čisto v naše roke, da ne bo kdo mislil, da sedaj lahko počivamo. Nasprotnike bomo imeli, dokler bosta njihovi glavni lastnosti na svetu: napuh in sebičnost To pa lahko poskrbimo z vztrajnostjo in složnosljo, da ne pridejo več do moči, Izkušnja tolikih let Vam kaže, kaj Vas jc osvobodilo liberalnega oderuštva. Držite se torej tega in ne popustiti niti za las. Še vsakega posestnika, ki se je pričel družiti z liberalci, je prCjalislej glava bolela. Ne hoditi ista pota z ljudmi, ki se med sabo zmerjajo, da so slabši kot babe, in si to šc pred sodiščem dokazujejo, kot se govori, da se je pred nedavnim časom zgodilo pri nas, ko se je baje nekemu liberalnemu veljaku celo posrečil dokaz resnice, da zasluži nek njegov tovariš omenjeno zaznamovanje. To naj si zapomni zlasti onih par ljudi, ki so mislili, <!, liberalna stranka potrebuje ravno še njih, da propade in so se ji v zadnjem lipu še obesili na frak, da lahko sedaj z njo dele sramoto.
n Črni Vrh nad Idrijo. Predpust praznujejo po nekaterih krajih bolj, po nekaterih pa manj pametno. Kakor je okus. Gotovo poseben okus ima pa nek gostilničar v naši občini. Mož si je mislil: Ples moram napraviti; da bo pa bolj vleklo, napravimo ga v kak dober namen. Pa je šel in dal (iskati vabila na plesni venček s silno primerno in ganljivo pripombo: Čisti dobiček plesne veselice se bo porabil za nagrobni spomenik ranjnemu blagemu mladeniču I. I. — Saj pravimo: kakor je okus.
n Rakek. Katol. slovensko izobraževalno društvo na Rakeku priredi v nedeljo, one 4. t. m. ob pol 4. uri popoldne v Društvenem Domu predstavo. Spored: 1. Lur-ska paslarica. 2. Strahovi s petjem. — vabljeni ste vsi prijatelji poštenega razvedrila.
n Katoliško izobraževalno društvo v
Uolen;'sm Logatcu ima na Svečnico, t. j.
1 februarja 1912 ob pol 3. uri popoldne
Lv°l redni občni zbor v Društvenem
Domu. Ker so na dnevnem redu zelo važ-
stvari, prosimo obilne udeležbe ne sa-
jr.o od članov in članic, temveč od vseh
prijateljev našega društva. Zvečer ob pol
rl' V ?a vPrizori dramatični odsek lepo ur' Krekovo irfi-r. V.T..-S1,:
ekovo igro »Turški križ«, n Iz Črnega vrha. Na vprašanje v zad-Domoljubu« glede poštnih razmer ^fiovarjam, da naj se ljudje ozirajo na Postne določbe, pa bodemo lahko shajali " ziveh v prijateljskih odnošajih. Ako se
pa želijo pojasnila o poštnih določilih, razložim ista vedno dragevolje. Dopuščati pa ne morem in ne smem, da bi imel vsakdo svoje določbe. To zadostuje! — Ivan Majhen.
n Iz Podlipe pri Vrhniki. Naše lepo se razvijajoče slov. kat. izobraževalno društvo je priredilo na sv. večer božičnico »Prišel je on za vse na svet« s predgovorom, deklamacijami in petjem, kar se je na Sv, Štefana dan ponovilo. Odsek ženske zveze je v prav primerni vlogi za naše izseljence »V tujini« kazal na žalostne razmere vseh onih, ki še vedno silijo v Ameriko. Za novi društveni dom se je začelo z vso vnemo in skrbjo pripravljati in dova-žati potrebni materijal, kar dela vso čast našim možem, mladeničem in dekletom. Posebna zahvala gre Starovrhničanom, Li-gojncem, ki so dovažali opeko, Št. Jošča-nom, Smrečanom in Žažerčanom, ki so dovažali obilo lesa, tako da smo s kamnom, opeko in lesom preskrbljeni. Čakamo le še na lepo pomlad, da se začne dvigati naš društveni dom. V nedeljo 28. t. m. smo imeli občni zbor izobraž. društva, volitev novega predsednika in druge pereče društvene zadeve, zlasti se je povdarjalo o pogojih in načinu, kako povzdigniti naše gospodarske zadeve. Sklenilo se je v to svrho več mladeničev iz premožnejših hiš navdušiti za kmetijsko šolo in z njihovo temeljito gospodarsko izobrazbo kot vzgledni gospodarji v bodoče pomagati našemu poljedelcu. Vsak stan se mora za svojo stroko vzgajatil
n Iz Idrije. Zboljšanje plače našim rudarjem je došlo, in kolikor smo mogli zvedeti o tej zadevi, bode vse drugače, kakor do sedaj. Za vse državne rudnike bode enaka plača, na krajevne razmere se več ne gleda in plača se le v denarju, natura-lije, žito in drva odpade. Vendar se pa vseeno onim, ki žele, preskrbi žilo in drva, a mora plačati, oziroma se mu odtegne pri izplačevanju toliko, kolikor to rudnik stane. Vsi delavci se razdele v dve vrsti. V prvi so profesijonisti, t. j. izučeni rokodelci, kakor kovači, ključavničarji, ijnizarji ild., in poleg teh še boljše kvalificirani delavci; preddelavci se nekje imenujejo. V drugo vrsto spadajo pa vsi rudarji, navadni delavci. Vsaka vrsta ima 9 oddelkov ali podvrst, po katerih se automatično pomikajo vsake tri leta. Tedaj avanzira vsaki rudar čez tri leta, da le ni zagrešil kaj posebnega, preskočilo se ga ne bo. V L razredu je dnevna plača 2 kroni 90 vin. do 4 K 70 vin.; v II. pa se prične z 2 K 60 vin. in se konča s 3 K 60 vin. Kolikor se da sedaj presodili, bode samskim delavcem, posebno začetnikom, še najbolj ustreženo. Z 18. letom bode rudar že zaslužil 2 K 60 vin. na dan; tega pač ne dobi noben začetnik, pa naj bo v kateremkoli stanu. Reklo se bode, pri tem ali onem deiu se na dan več zasluži. Mogoče, a to je od danes do jutri. Tu pa je stalna plača, s popolno penzijo združena in za 8 urno delo zelo ugoc,Tm. Oni, ki imajo veliko družino, bodo pač je shajali, posebno še, ako bode gospodar pijanec ali kak zapravljivcc. Do sedaj je imel po starem normalu rudar toliko žita, kolikor je bilo otrok. Tedaj kruha in žgancev ni nikoli manjkalo v družini, četudi se je denarna plača zapravila;
sedaj pa se zna zgoditi, da bode poleg lepega zaslužka vendar veliko pomanjkanje v družini in marsikateri se bode spomnil starih — »patriarhalnih« — časov, ko se lakote ni trpelo, a sedaj pri denarju le vsega manjka.
n Bloke. Javen shod se je vršil v nedeljo 21. januarja. O deželnem zboru je prišel poročat poslanec in deželni odbornik dr. Zaje. Župan in poslanec Drobnič je pa govoril o občinskih zadevah. Ta shod nam je pokazal, kje naj iščemo prave prijatelje kmetskega stanu. Kaj se je storilo v korist kmetskega stanu, dokler so liberalci gospodarili v deželi? Nič! Ko je pa zavladala S. L. S., se je pa kmalu obrnilo na boljše. Kolikega pomena bo lovski in cestni zakoni Kaj vse stori deželni odbor za povzdigo živinoreje! O kmetijskih tečajih, o gospodinjskih šolah in o sto drugih rečeh, ki so v korist deželi, se liberalcem niti sanjalo ni. Ves čas zborovanja je vladalo med mnogobrojno zbranimi možmi veselo razpoloženje, h čemur je mnogo pripomogel pričujoči Franc Modic z Laho-vega. Ta človek nagaja, kjer le more, in tudi na shodu je poizkusil svojo srečo. A skupil je tako, kakršne gotovo ni pričakoval. Dr. Zaje ga je zdelal, da bi imel človek sočutje s sivolasim možem, če bi ne vedel, da je le dobil, kar je že dolgo iskal. Nazadnje revež že skoro ni vedel, katere stranke da je in. je izjavil, da ni liberalec, ampak pristaš S, L. S. No, sedaj jih je še slišal. Brala sta mu levite Zaje in Drobnič, Zanimiv je bil prizor, ko je prekinil dr. Zaje prepir med Modicem in Drobničcm in za-vpil: »Ljudstvo naj sodi! S kom držite?« In vsa dvorana je zavpila: »Živijo Drobničl« Pri zadnjih občinskih volitvah se je shajal z liberalci, bil je njihov kandidat in postavil krono svojemu liberalizmu, ko se je pritožil proti občinskim volitvam, pri katerih so z velikanskimi večinami zmagali pristaši S. L. S. Z ozirom na vse to predlaga dr. Zaje, da se Fr. Modic izključi iz stranke, kar je bilo tudi sprejeto. Z živijo-klici na cesarja, na škofa in deželnega glavarja se je zaključil shod.
d V Starem trgu pri Kočevju je potekla doba dosedanjega župana meseca julija 1909. Dne 29. septembra 1909 so bile volitve novega odbora, pa so bile razveljavljanje, ker se je dokazalo, da je reklamacijska komisija po preieku reklamacijske dobe samovoljno v svoj prid popravljala volilne imenike. Drugič smo imeli občinske volitve 20. januarja 1910. Takrat bi bila liberalcem slaba predla, ko bi si ne bili pomagali s tem, da so izkazali prekratko rekla-macijsko dobo, akoravno ni bila ni za minulo prekratka. Tretjič smo volili 18. oktobra 1911 v šolski sobi I. razreda. Vse je bilo v redu, dokler niso napravili zmešnjave lonci. To je bilo tako: Za oddajanje glasovnic je prinesel napredni župan tri zastarane lonce, za vsak razred enega. Oddajanje jc trajalo toliko časa, da je imela komisija do trde noči zadosti opravka le z loncem prvega razreda. Do tu je šlo še nekako pravilno. Ker pa rabijo tudi lonci počitka vsaj po noči, je obljubil župan, da ju brezplačno prenoči v svojem stanovanju. Zato primeta lepi in krščan-
62
ski Peter oba zaspana lonca in odne-seta nezaprta in nezapečačena spat h gospodu županu. Ali sla dobro spala ali slabo, se ne ve, res pa je, da natančno vemo, kdo je volil z nami v drugem in tretjem razredu in nam je bila tako gotovo zasigurana v obeli razredih precejšnja večina, kakor gotovo se je naslednji dan razglasilo, da smo ostali v veliki manjšini in kakor gotovo jih je še danes šcstorica v sodnij-ski preiskavi radi preživahnega pospeševanja liberalizma. Tretje volitve so tedaj lonci razbili. Ravno čez 876 dni po prvih volitvah smo se četrtič pomerili in udarili z liberalci. Za te volitve, ki so se vršile letos, 22. prosinca, so se naši liberalci vsestransko pripravljali. Vsaj prvega razreda, so rekli, jim noben liudir nc vzame. »Slovenski Dom« je bil poln njihove hvale, vasi Laze, Za-pudje, Tanča gora, Sodevce polne lepega Petra. Da bi volilci videli, kaj vse so liberalci storili zanje, so naročili celo avtomobil za vožnjo med Starim trgom in Močilami. Od začetka pogumni liberalci so bili toliko bolj obupani, kolikor bližje so bile volitve. To so vedeli, da z lonci to pot ne pojde. In res so propadli v vseh treh razredih z odborniki in namestniki vred. največ zato, ker bi bili vsi radi župani, tako da so svoje lastne pristaše" iz nevoščljivo-sti ven metali. Prav jim je!

Dobre knjige
naa
anddaddaapoccd
Listnica HrssSaSitaa
p Jfj
D
□
a
Danes smo morali zopet odložiti celo vrsto dopisov in to največ zato, ker nekateri ne znajo ali nočejo kratko pisati. In tako vkljub razsežnemu listu ni dovolj prostora. Dokler gotovi dopisniki ne bodo izprevideli, da se vsaka stvar da tudi kratko povedati, toliko časa naj sami sebi pripišejo, če se jim dopisi odlagajo za prihodnje številke.
Novoporočencem in zakonskim priporočamo, da si nabavijo knjigo »1 ouk zaročencem in zakonskim«, spisal župnik Janez Zabukovec, cena vezani knjigi 1 K 40 v. Knjiga obširno poučuje o medsebojnih dolžnostih, o katerih se pri krščanskih naukih in pridigah težje razpravlja. - Napoved o osebni dohodnini jc treba davčni oblasti predložiti. Knj.žica pod naslovom »Zun: Osebna dohodnina«, pove jasno, kako se ta napoved sestavi in kateri odbitki so dovoljeni. S pomočjo te knjižice si vsak davčni obvezanec marsikaj prihrani. Cena 1 K 20 v. — šmarnice za leto 1912, izidejo pod naslovom »Šmarnice arskega župnika«, ki bodo po vsebini izredno zanimive. Glavni predmet je razlaga lavrelanskih litanij; zgledi posameznih dni pa tvorijo krasno celoto s tem, da nudijo izredno zanimiv životopis župnika arskega blaženega Janeza Vijanej. — Bog med nami. Premišljevanja in obiskovanja v presve-tem Zakramentu pričujočega Boga. Ta naslov ima knjižica, ki je izšla pred kratkim v zalogi Katoliške bukvarne in nudi prelepo tvarino za tiha premišljevanja pred najsvetejšim Zakramentom. Cena z rdečo obrezo 1 Iv 80 v, z zlato obrezo 2 K 50 v, po pošti 20 v več. — Zbirka ljudskih iger. 18. in 19. snopič z igrami protialkoliolne vsebine: »Dekla božja«, za ženske, »Pijavka«, »Rešitelj«, za moške vloge, krasna ljudska igra za ženske vloge »Junaške Blejke«, »Skriven zaklad«, »Kmet in avtomat«, za moške vloge. Na ovitku je seznam prejšnjih zvezkov te zbirke, ki obsega bogat zaklad lahko uprizorlji-vih ljudskih iger. — Vse naštete knjige se naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Za kratek čas
nanaaana°naPaaDQn
Pri sodnljl. Sodnik: »Pri vns je dokazano da ste drva krndli. Ali ste bili že kdaj z.iniai tega kaznovani?« — »Ne. gospod sodnik, uu. sedaj tuo pri tem Se tii nihče zasačil!«
Konec sveta. Sloveč profesor stopi v briv. nico. llrivec ga spoštljivo pozdravi in reče: \i| sto žc slišali, gospod profesor, da bo letos ko. nec sveta? Stoji v vseh časopisih!« — Profesor molči, ilrivec: »Prav res, gospod profesor, jn vse so bo vršilo po tistem redu, kakor pri stvarjenju. Najprvo bo nastopila tema, potom bo zmanjkalo vode in bodo pokončane rib'; po. tem vsahne rastlinstvo in poginejo zverine in nazadnje — v soboto — pogiiejo domače živiiu; konji, krave, osli itd « — Profesor: »Torej osli poginejo v soboto! Kdo bo pa mene v nedeljo obrit!«
V	ječi. Jetnik tovarišu: »Zakaj pa Kc.zlov. čar zmeraj muho lovi?« — »Lovski tat je, pa se lova ne more odvaditi!«
Tudi pohvala. V mestu so rokodelci imeli veselico, pri kateri so nastopili tudi štirje p.-vci (kvartet). Ko so s petjem prenehali in jim a družba ploskala, stopi basist k enemu ki u ter ga vpraša: »No, mojster, kaj pa vi prav i, a
—	»Vi ste imeli najlepše hlače!« se od rež« krojač.
Vojaška strogost. Stotnik: »Vi, gospod In it« nant, boste ob dveh ponoči stražo pregled.n; «
—	»Z vesoljem, gospod stotnik!« — Stotnik) »Ne — brez vesejja morate to storiti!«
V	šoli. Učitelj: »Lojzek, misli si, da ii im v žepu deset, kron; tvoj oče mi jih pa p< (ti sedem. Kaj imam?« — »Dolg, gospod učit. !«
Pravi vzrok. Ilribolazec vodniku: »Ali o res tukaj pred dnevi nekdo vrat zlomil? — Vodnik: »ltest — pa ga jo tudi že dolgo prej bolel!«
Maloveren. Tast: »Vi dobite mojo hčer za ženo iu dvajset tisoč kron doto. Od tega v in dam na roko pet tisoč precej po poroki, dn no pa v presledkih, kakor bom dobival od i.l<.:ž-nikov.« Zet: »Dobro, toda s poroko počakaj« mo dotlej, da boste vse iztirjali!«
Pijaučevo premišljevanje. »Žalostno bi 1 ilo na svetu, če bi bili prazni žepi in prazni sodi. Prazni žepi in polni sodi, to bi bilo še h i je! Polni žepi in prazni sodi, — to bi človeka t udi jezilo, — ampak polni žepi in polni sodi — to je veselje!«
Nepoboljšljiv. Profesor izprašuje vpričo učencev pijanca, ki je vsled pijančevanja n rit ter ga vpraša: »Kako dolgo sto že v bol S« niči?« — Pijanec: »Meni se zdi, da dva tednn!« — Profesor: »Povejte sedaj tem gospodom, kaj vam manjka!« — Pijanec: »Šnopsa, gospodje!«

m
Mnenjo g j c f f a
Gospod J
gospoda dr. B. A s t a r-
T i r n o v o. Scrravallo
Trst.
V svoji praksi sem imel večkrat oriliko pripisovati Vaš preparat Serravallovo Kina vino z železom in že po m-vib poizkusih sem sc prepričal o njegovem delovanju. Leta 1907 je razsajal v tukajšnji garniziji legar. Jaz kot gar-nizijski zdravnik sem itnel v oskrbi 4', bolnih na trebušnem logarju; pripisal sem vsakemu konvalesccntu CO do 80 gramov Serravallovega vina na dan s primerno hrano in opazil sem. da so se bolniki popravili in da jc teža po 15 do 20 dneh narasla za 3 do 4 kilograme. V nekom slučaju močnega črevesnega vnetja som pripisal Serravallovo Kina vino z železom in pacient jc ozdravel v približno 2 do 3 tednih. Rabil sem ga tudi proti bledici, malokrvnosti in suhemu ekeomu. Iz vseh teh poizkusov lahko sklepam, da je Serravallovo Kina vino l železom pomoček, ki povzdigne v kratkem času organizem, da jc imenitno krepilo proti bledici in malokrvnosti. l'o mojem mnenju je za nas .Serravallovo Kina vino z železom pre-potrebno tudi zato, ker ga bolniki radi jemljejo vsled dobrega, aromatičnega okusa.
Tirnovo, 10. oktobra 1908.
I)r. B. Astargicff.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Brno, 24. jan.: 47, 32, 72, 75, 55.
Trst, 27. jan.: 83, 49, 29, 37, 48.
Line, 27. jan.: 27, 89, 3, 74, 37.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, dne 30 januarja 1912.
	Cen	
Deželni pridelki:	K	v
fenlca ....		2»
	Iti	»u
A|da .......		iti
lectren......	III	lil
Uves......		IU i
Pro.o belo . .	i«	»t
Orus i rumeno	IS	.'lil
•(otuia stara . .	■	II
K<ruza novn .	VII	H"
Le< a.....	.11	Mi
Grah . .		i li
La- eno sfme	>6	
(irašica	•J 4	Sli
Domi'in detelia	1 VI	_
O. renjsku repi.	lun	—
Fliol K . n i 11, n	411	_
tU' 1 fr. peliči i	II	
rlioi Mattualon	»N	_
Čebula . . .		—
K rcitiplr...	M	—
Zelje veže	—	
Zelje ki 1» brez		
.uda . .	II	iii
Kep. s*efa .	1	'JU
Mena kis a brev		
soda . . .	Iu	—
Br.n e ......	•J H	iti
Kun* na.....	;»	
Onhl	■■4	
Gobe lihe . . .	—	
Jetice	m	—
Zel. d	«	—
Smrekovi storži	it.	-
	<	Ml
	8	«11
Stelia .....	II	
Živina, meso
živa voga:
Go »da pimn T* letu težki* Teleta mala . Pra&i Ci Kofitrunl
Kuretnina in drugo:
M».blo kuhano od K sSflMf—• do M< slo suiovo od K <-«• - do . . Slanina sveta (-pen) Slan na preka-ena
Must svinjski.
Lo)......
Ji jen 100 kom PKi nci Go'obi .... Raca......
Gos ......
Kolonlja'no blago na ceoelo
Riž kanjon od
K 21- do
Kava Srnio* od K M do Sl..dl.oi ... Petrolej.....
niča ji je ponudila steklenico Feller-jevega fluida. Gorenja zahvala je pač najboljši dokaz o presenetljivem učinku. To izborno zdravilo se naroča pri lekarnarju E. V. F e 1 1 e r j u v Slu-b i c i, trg Kisa št. 17, Hrvatsko.
Zanimivo izjavo je poslala te dni lekarnarju E. V. Felierju v Stubici baronica Helena Feitagh-Loringo v Gorici. V dotični izjavi se pripoveduje, da je prejela baronica laskavo dopisnico prijateljice Lacroma, v kateri se ji zahvaljuje za izredno uslugo. Povodom obiska v Gorici so jo namreč napadle nepopisne nemalogične bolečine. Baro-
Hoviiiiienicenik s koledarjem
|p |7cpl ° najnovejših urah, zlatnini In JO I&OCl srebrninl koji se vsakomur na zahtevo brezplačno dopošlje. Zadostuje dopisnica za 5 vinariev in vaš naslov.
1 pai od K 7-— naprej.
Graviranje zastonj.
I, Uj
Prešernova ulica štev.l. fcS" Lastna tovarna ur v Švici. "SJJ
Šivalni stroji, najboljši fn najcenejši,
s petletnim jamstvom.	2U7
Rracfnvo HpcItd p° cm debele poljubni dMUVC UC»KtJ ne dolžine in širjave
kupuje proti takojšnjemu plačilu Ivan &iSka,
parkct.ia tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica
Stev. 4.	217 6-1
Lepo posestvo
864
so proda pod ugodnimi pogoji z gostilno vred v obližju cerkve in kolodvora. Šmarje, Sap, Dolenjsko. Več se izve pri lvan-u Zajcu na Sapa.
J t*}"**)™™™
^ Lastna profoEsolire&na louarna ur Švici.
Moja	-
e st 4io nikel Roskopf 3
jako dobro idoča, samo K 4 10, § št.500zsekund.kazalceinK5'50
^ Dve leti garancije.
Vsak čitatelj trga časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogaii cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko
SOkron
dobi vsak s prevzetjeni pro daje mojih svetovno znan h napisov in blaga t med tem zadnje novosti in predmeti brez konkurence. Dok žem B izvirnimi naročilnicami, da 'e mnogo mojih zastopnikov tam", kjer se je blrgo doslej vpeljalo zaslužilo na dan rad .'»»kron. Glavna sezona se pričenja. Pojas nila zastonj. Zastopstvo s. odda kot glavno ali stransko opravi o. žndošCa vprašanje po dopisnici.
anton mm
Mttglitz, Morava.
Dopisuje se nemško. 254
priporočil 7.1 nakup vporabnih predmetov in priložnostnih daril vseh vrst vsebuje moj pl.ivni cenik s pribl. 40CK> slikami, ki se na z.ihtevo pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto.
C. is kr, dvorni založnik
lan gl®Eirad
Erfljt 27-8 (Češko).
Pislela »re,slraii!"B!
Varno, in najbolj golovo »redstvo za obrambo, pre-
plaStnjo In slrašenje. «
Vedno za strel pripravllc-no. Zelo glasen pok. Nadomesti drago in nevarno orožje. Neizogibno potrebno za kolesarje, turiste, potnike,avti moblllste, vrtnarje itd. Najboljše strašilno In hranimo sredstvo proti napadom In psom. Pri si vno-»tih in izletih mškodljiv predmet za Salo zvellh itn usoehom. Cen« pištoli iz kovine lino Izdelani s 5) pnlronl K 3'—. Nadomesl.rmtnici|a tonpatron K 3--, 200 patron K 5--. Skatlja za zavoj K —-3o. Po-lll|a po povzetju ali če se denar naprej posije
J.H. Ra bi n ovvicz, Dnnaj VII-
LintJennasse 2 D. L. m
Naročajte .Slovenca'
Več kol 4006 slik
vporabnih predmetov
in daril vseli vrst ima mojnajnovejšiglavni cenik, katerega pošljem takoj vsakomur
znsTorij
in poštnine prosto. C. kr. dvorni založnik
Jan Konrad
Bril* Jt. 2760. (CeSko).
iHi in poti
za obisk,- z selni i ti p odajaieev s siiknenlm blagom za gospode in dam.' se sprejtno pioti visoki proviziji eveiit. p zneje stalno pri prvi tazpoš. lilan' Ponudbe pod: „Wcltfirilia 9 6" na nnonCno pisarno M. Dukes Nachf. Dunaj 11. 83»! Narav, nakup Ustanovi). mTO
Zaslužek!
2 — 4 K na dan in stalno s pre-vzetjem lahke pletenine doma. Edino moj stroi za hitro pletenje „Patenthebel" ima izkušene jt klene d*, le, plete zanesljivo nogr.vice, modne in športne izdelke. Predznanje nepotrebno Poduk zastonj. Oddal,enostneškoduie Troški mali. Pism. gnrane. t.ajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zaftonj. l\ d etje za pospeševanje domačega dela. trgov, sodu protokol. Kari Wolf, Dunaj, Marlahilf, Nel-kengasse i/Oo	1892
K --80, v prist. pozlačenem srebru KI'—, v novem zlatu K 3'—, v kar. zlatu K 7-50, 8-50,9-30. Uhani, brože, zapestnice za poroc. darila v knsni izvršitvi po zelo nizkih cenah v bogati izberi, i.ošCeK papirnega odrez i z d	ero
C. in kr. dvorni juvelir
JH1 KONRHD
vBrlixu St. 1736 (Ccško ) Bogato ilustr.glavni cenik z nad 4100 si kami zastonj In franko.
Ceneno Češko
samo rova dobra kakovost 5 kg sivega, skubljencga K 9-60, in —, boljšega K 15 belega mehkega puha K 24 —, boljšega K 30' snežnobelcga, zelo finega Ki. do K ii — Kazpošilianje franko in earine prosto proti povzetju. Zamen« proti povrnitvi poštnih stroškov dovoljena.
D. Schnurmacher,
Taus 246 (Coiko).
Najzanesljivejše in najboljše je ako sc izbere iz 11 ust. cenika z vzorcem postelj, perja In postelj, hlapa, ki se .pošlje rade-volje zastonj in fr.inko t Prosi se n.izhan .. t;noS perja za poskušnjo
pred nakupom vporabnih piedmetov in daril vseh vrst zahtevati moj glavni cenik s M00 slikami ki sepošljevsakoniur zastonj in franko In v katerem dobi vsak kaj primernega.
C. In kr. dvorni založnik
Jan Konrad
BrUx «t. 2759 (CeSho).

In modno blage za gospode l i gospe prip. izvozna hiša
PROHOP SHQRHOUSKy in SIN
v Huntpolcu nn Češkem. Vzorci n i z.ihlei o franko. N.1 žclto hočem dati
takoj Izgotovitlgosposke " obleke. M
Hiša s trgovino
tik žiipno cerkvo in 1 2 ure kolodvoru z dobro ohranjenimi gospodarskimi poslopji z zemljiščem ali brez nipsra, su ceno proda radi selitve. \ eč pove Jernej Jerant, Sora 46. — Medvode. -SI'
S Učenca
za pekovsko olirt sprejme takoj Mihael Černe,
pekovski mojster na Jesenicah. 2H2
Na mojem posestvu v Skradu na Hrvaškem
potrebujem (jve kmečki družini,
kateri l)i se tam stalno naselili. Družine z znanjem mlekarstva imajo prednost. Stanovanje, gorivo, nekaj vrta in zemljišča prosto, vse drugo po dogovoru. Pobliže se izve v pisarni Josipa Lončariča v Ljubljani, Streliška ulica 27.
w T »	za čevljarski obrt sprejmem
u cenca gg^Bass^sZ
POPOFF
najboliši a:
čaj n a svetu.
ma m v i
na Jančem se razpisuje. Nastopi se lahko takoj.
Le pri vporabi od kta 1886 sijajno pohvaljenega, z znamko
~ " Mi

zakonito zajamčene
V !••
2633
postanejo
nepremocnl, zelo trpežni, mehki In sposobni za lešCenje Izborna tudi za preproge za vozove, kouisKo opravo, gonilna lermena itd. - Uobi se povsod v škatljah po 30 vin In veCjih posodah kjer ne, orl samoznštopstvu J. Lorenz & Co Heb na Češkem in Bohme & Lorenz, Chemnltz, SaSko — Sodba se glasi: Pošljite ml zopet en zavoj ..numilran" masti znamke ..Seehiind". Sem zelo zadovoljen.
Taiften, 21:12. 19(19.
Alojz Prem, lovec.
Učenca
za kolarsko obrt sprejme v pouk Franc Krašovec, kolarski mojster na VrhnikL	223
6 mesecev za poskušaj®
pošljem svnj lascstr.žnik proti povzetju 4 l< 75 v n. in se zuvezem, da ga v lenti (j mesecev vzamem nazaj n vsoto lakoj vrnem. Laseslri-t« " dol0. Iz najboljšem jekla, najfinejše pontkliau, z 32 zobmi, s tr mi prirn'-katoC ml Česal, ikl, za tri vrste striženja , a 3 l In 10 min, z r. zervnlm peresom, v finem kartonu In navodilom, vsled Cesar vsakdo lahko striže Inse. Popoln samo H <1-75 s pokritim K «.Vi',mnK * Povitim pen som z.i brivce
K 2.* ; hf L n K • hri"k priprave K 2 So, br.lve K 2--. Bri. ska pri iravo z rezervnimi noži K6-_. P, si ja pS povzel|n
J. H. Rabinnwicz, Dunaj VII. Lin-2. D. L.
Razglas.
Vsi gozdi rajnega gospoda Franceta Or,lers. iz Kranja, kateri leže v Pesnici in kateri sa last gospo Pavle Sajovic iz Tacnja pod Šmarna goro, se bodo prodali
na javni prostovoljni dražbi
dne 6. februarja 1912.
Razprodaja in dražba teli gozdov se li0<j, vršila na licu mesta, to je v liesnici.
Ti gozdi se bodo prodali po posameznih parcelah, kateri merijo približno 2 do 4 j0i„
Vsakdo, ki se zanima za iiiikup teh gozdov naj pride dne li. februarja 1912 zjutraj ob 8. url v Pesnico k „Mahavu" od koder so podajo vsi udeleženci naravnost v gozd na lico mesta i dražbi
Natančnejša pojasnila daje in vabi k obilni udeležbi	201
Pavla fajovlc
veleposestnika soproga v Tacnju,
Katera nevest
želi kupiti lep pozlačen ali posrelirmi pas (sklepanec) ga dobi Sv. Petra cesta št. 15 v Ljubljani.	220 i_a
zložna, ceal ln varna
aSE' Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke Beke: Franconio 14./2. Ultonia 21./2. Ijiconia 2,3. 1912.
Iz Livcrpola: Lusitanija (nn;iiitrejši najvefo in nai lepši parnik sveta), 17. '2., 9,/3., 30./3., 27./4., 18.5. 1912, Mauretania 20./1 2 /3., 2i./3.13./1.11. 5. 1912,
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odiasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca lezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K C00'— za odraslo osebo vštevši davek in K 110.— za otroka pod deset let vštevši davek.
inSi
r

da se ne okuži in jo pokrijmo z antiseptično obvezo.
2c KI let se je izkazalo meCIlno vlnCno mazilo tnko-zvano praSko domai e mazilo, kbl zanesljivo sreo-slvo za obvezo Tu obvurii|e rane, olajšuje vnetja ia boliCIne, hladi In pospešuje zaceljenje. IL.V Hazpošilja se vsak dan. "ftJl
1 puSica 70 vin. Proli predplačilu K 3'16 se pošljejo 'I pu-šice, zn K7-- pa Iu pušic po.it-nine prosto nn vsako postnjo
avslro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže .malo postavno deponovano varstveno znam.;o.
Glavna zaloga	5120
B.Fff/lGNER, c. in kr. dvorni dobevitel)
lekarna »Pri črnem orlu«
Prana. Mala strana, vooa! Nerudove ulice št. 205.
Zaloge v lekarnah Rvstro-Ogrske. V Ljubljani: Dr. G. Plccoll, Jos Clžmaf, Riti. SuSnlk.

CL1MAX motori na pelrolei
Najcenelšl obrat.
mm
n
0.
r.ch & Co.
tovarna zu motorie DUNAJ XIX «,
—i'" ~	Heiligensmdterslras. 8.|Ie.
HUInrelSa ijsclalna tovora monarhije za dvotaktne mo-lor|c na surovo olje.
Vam manjka
^ te kašljate, ste hripavi, nahocini, j če imate oslovski kašelj, itd., v i doseoo zdravja samo preizkušeno, | zdravniško pr,poročeno in dobro dišeče sredstvo
Tliymomel Scillae. 8
Izdelovanje in glavna zaioga v
B. FRAGNER-ja lekarni
c. In kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. I
Pros mo, vpraša|te svO|ega zd avnika 11
i stcmnica H 2'20. Po pošti franko proti naprej poS liotvi K 2-90. J steklenice proti naprej poSi-jnivl i K. 10 «te«lenlc proti ntiprei ui>5ii|atvi 20 K. .-i.tr i, ime netit««, tzdelovateila b varstveno znamki. 3118 DoDiva sv v vseh lekarnah. V Lluhilanli Rihard Suimk, <». 0. Plo oll, Jor. Ciimnf.
[□]aaDQaaDaaoanGoaDDDDtiQaDonooD[Q|
I Rudolf Foukal (
Jagerndorf, Češko. □
Razpošilja snkno krojaškim mojstrom.
Omenjena tvrdka razpošilja krojaškim Mojstrom, ki imajo veliko odjemalcev, najnovejše, najtrpežnejšo in najlepšo
vrste sukna
'«>dl na metr« po tvorniški oenU #ogato zbirko g
»»orcev pošilja tgorajšnn tvrdka Prosto na ogled.
poštnine □ b 278 g
oapaogqqnpqDDDnnDqpaQDDQngaa0
Hranilnica in posojilnica v Gorjah pri Bledu prodaja, oziroma dA v najem pod
ugodnimi pogoji	127
Jtodrosovo" gostilno v Spodnjih Gorjah.
Gostilna ima ugodno lego ob križališču treh cest. Podrobnosti pove vodstvo hranilnice.
Priznano najboljše vrsti belega platna za perilo sta:
Planinsko platno po 4|h
in
Gorenjsko platno po 52 h
Pri večjem naročilu popust. Glavna zaloga v Ljubljani*
M GORENIKI" Pop Carjev Irg $1.3.
Varstvena znamka „Gorenjka'!
Zahtevajte povsod!
Brez znanja not igrate
na patentovane amerikanske
kitarne citre.
Tc citre so 4 cm dolge, i 41 strunam , 6 akordnimi vrstami V eni uri zna vsak igrati, ker se not« podlože pod strune. Igra se tudi lahko | o notah kakor na vsak«
___ druge citre. Te pozo nost vzbuja-
mm jo^e kit rne čare z šolo in dru-kH: g«'ni pot ebŠčinami in s n listi i " notami, kakor Dolarski prlncc-/inja, Ves la vdova, ie/ valove, Na grobu stariš v, i. t. d. stane samo K ur—. Druge note h 20 h za list. Seznamek listov z notami r. stonj In po&inine prosto. — Za zaboj se zaračuna 40 h.
1. H. Rabinowicz, Dunaj VIL Lindenoasse 2, D. L
Nii)boljhh in nujcpno;Au postrežba za drogerije, kemikttlij«*.- medičinalna zelišča, tudi po Knoippu, ribjo oljo. toaletno prodmote, fotograf ično aparate in potrebščino, sredstva sa desintekuijo. Velika zaloga najfinejšega konjaka in ruma^	3726
Oblastveno konccsirana oddaja strupov.
7a 7]yfnnrt ro ■ posebno priporočljivo: bil LIV1UUIC>|| • grenka sol, dvojna sol. so-
litor, ucojan. kolniož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila so izvršujojo točno in solidno.
DrogeHja Anton Kane,
Lfublfana, Židovska ulica št. 1.
Kupuje po najvišji ceni razna zelišča (rožo), cvetjo, korenine, semena, skorjo itd.	Ceniki zastonj.
Zapomnite si,
3411
da Je slast po...iK« dobre prebave, slast do Jedi lorej najvažnejši p ioj zdraveg, živije ja. Vsak, ki 11111 jena tem lež čc, da ostane žciodee zdrav in da dobro prcbavlja, naj poskti i že več deseiletij i reizkušene Brady-Jeva lelodiae kapljico, i tej Mari|acel|ske želod ne kapljice imenovane, katere so žc d davna) priznane kot najzanesljivejše domače sredstvo pr'ti vsem želodčnim tež vam za otroke in odrasle. Dobi aio se po 90 vinarj v steklenica in pc K ISO dvojna steklenica Kjer se ne dobi, pošlje i pelovatclj C. Brady, Dunaj I., Flcischmarkt 2 462 poštnine proso na dom 6 steklenic za K 5 ho ali ti dvojn. steklen, za K & OO.
tPobteljno . w ,. iPerje htid
i kq sivga skubljenega K 2 -, boljšega k i <o, pol belega pr ma K 2-80 belega K 4-—, finega m< likega pulia K «, prvovrstnega K 7"—, H'— in »-oo. Sivega puha K «•-, 7 —, belega finega K 10 —, prsnega puha K12 - od pet kg naprei franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudcCega modrega ali belega Intet nankingt blaga. I pernica tso cm dolga, 120 cm S roka, z 2 vzglavnlcama, vsaka ca. 80 cm dol' a, (lo cm Široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in trpežnim posiellnlm perjom K tO'—, s pol puhom K 20- ,s puh perjem k 24 - Posamezne pernice k I0-—, u--, 14-—, |6— Posamezno vzglavnlce K d —, a 60, 4 -. Pernice •JIH) krai 14o cm velike K 13 , .5—, 18 -,10- • Vzglavnlce 110X71' cm velike K 4-so, s--, 5-50. Spod. pernice iz na|boli. gradln za postelje 180X110 cm velike K 13- - in 15—, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu
Maks Berger Dešenica št. 412 a Češki les.
Nlkak rlziko, ker se znm njava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vsega postel.nega blaga zasloni. '.(17
Nazdar!
00 K
Slovenskim tovarišem prlporofanio, da si na-roče bogato zbirko vzorcev tvrdke
Rudolf Foiikaf, mm to
Ta vsebuje najnovejše in najcenejše
orste sukna
in zato zasluži omenjena tvrdka, da dobi mnogo odjemtlcev.
Mnogo čeških in moravskih krojačev.
AAnlAi.it Motorji na surovo olje lvlUtUlfl. in z moCiilm pritiskom
od 1» do 20 H P. Obrclni stroški 1—l"/i vinarja nn uro za kon sko silo.	_ _
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin aii bencoi:
od 1—so IIP, nakor tudi lokomobll od V—20 HP. Obratni stroSki 5—6 v nnrjev na uro za konjsko silo.
I. \VARCHALOWSKI -Dunnl, 111., Pau usgasse 3. — Budapešla.
VI'., Vici-korut 37. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki In obisk' odjemalcev zaslon).
Samo 6 dni I
Samo 6 dni I
v	"0*
Edino pri ED. SMARDA, uolovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 dobiš veljavne vozne liste (Sifkarte)
n minski mili trn BAVT®KfiW-YorK j
in iz Amerike nazaj v domovino.
t'.,., i i
-p—
St
ev.
2523
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni 4C00 komadov takozvainli
ia ceno le K 4*40 komad in K 8 60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpe ni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150 200 cm veliki, torej laliko ookrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali čc sc denar pošlje naprej, naj se pošljejo ua
STEINER-;evo komisijsko razpošiijalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neucjaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so do.šla od kobilarne v Raaavcu, Komornu in 13rody-ju župnika Kolarja Tntz-u dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVcicfibergerja llosva, Griinwalda, Zor-kovak, Rotter Liditcn, pl. Atroczkowski-ja Dobro-stany, Roscnauerja Zg. Moldava, llalilissa Manken-dorf, Sdienka Gcrlsdorf, lastnika umetnega mlina, Fohringerja in dr.	2855
fldolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL SINOVI
tvomica barv, lakov in iimežev
priporoča:	214
oljnate, suhe, cmnjlne in fasadno barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana.	Cenik zastonj.
( ibrzoparihiiki za krmo so
MM————■MBP^
Kov izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine.
mu "'■■ m«........i m....."
Svari sc pred Cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa!
Zahtevajte eenike!	Dopisuje se slovenskol
012333] XII. 3.

in Sranko
moj veliki iln strovani cenik z nad JCOG podobami nr, zlatnine,'srebrnine, godal, jeklen., nsnjat. m ma-nufakturn. blaga, orožja itd. C.kr.dvnr. založ JAN KONRAD Prva tovorna nr v Briixn
št 2725 (Češko). Prava švicarska ni k ank.-rem. tira, sistem Kosl.opf K 5*—,: kom. K 14- , Registr. Adlcr-Roskopfnik.ank-iem. lira 7 K. I 'ravasrebi na rem lira K 8 40. Nikak riziko! Zamena dovo-liena ?ili denar nazaj
da je potrebno v vsakem gospodinjstvu zanesljivo razkuževalno sredstvo. Za čiščenje ran, turov, za odvrnite? infekcijoznih bolezni, v svrho desLfeciranja ob bolniških posteljah ter prepreČenja slabega duha ter potenja nog je steklenica
o-
kot desinfekcijsko sredstvo priznano najboljše, Dobiva se z vporabnim navodilom v vsaki _ karnl in drožeriji po 80 v izvirnih steklenicah Lysoform toaletno milo 1 K komad. 20G 52—1
izvirni Mi motorji na surovo olje
Balder (stoječi), Rssbsir (ležeči),
najpopolnejše in najboljše izvršitve novo patentovani na celem svetu 1 Edini dvotaktni motor na surovo olje, ki deluje brez dima iu duha, celo pri najmanjšem obtežiiut Brez
zavžiganja, brez ventila, nizko Število obrata! -- Uporaba je enostavna, streže lahko vsak delavec poleg druzega dela. — Glavna os teče v olju, zavoljo tega tudi nobene obrabe. — Obratni stroški 1—2 vinarja na uro in konjsko silo. Nobena nevarnost ognja, nobene finančne kontrole I Pripravni za poljedelce, mline, za nabavo električne luči kakor za vsakovrstni obrat do 500 HP. Zahtevajte popis in cenik St.18 zastonj.
Obiski inženirjev in proračuni nabavnih stroškov kakor pojasnila zastonj brez obveznosti.
Samoprodaja od
2316
Szabo & Wlftm
špecijalna trgovina za motorje na bencin in surovo olje
GRHDEC. Hnneiistirasse 30.
Razprodaja sc odda protokolirnniin tvrdkam«
t——a—n
Herbabng-jev podfosfornato-kisli
-železni sirup
DOBI SF. V VSEH LEKARNAH!
licl ud uli l
Apneno
lf i« « J« uveden, zdravniško preizkušen In priporoče. prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kašei| In vzbu|a slast. Pospešuje prebavo Iu redltev in jt izborno sredstvo ia Ivoriter «3»	krvi In kosti.
Cena steklenici K 8-50, po pošti 40 vinar|ev veS za zavitek.
Edino izdelovanje In glavna razpoSiljatev:
Jod ..„.„ lajša krče,
Varstveno zavarovan.
PURJODAL.
..	siEKienici k 2'20, po
r.arsnpnrllia Izdelek čisti krt, pospcšu|e preh.ro, krfe, kakor tudi nervozne bolesti. 1'ovsod tain, koder jod Bil sarsaparilla Izdelek predpisuje, sc uporoblj. • najboljšim uspehom. Cena steklenici K 2-20, po pošli 40 vinarjev več za zavitek.
DUNAJ VII./l.,
v zai°ai i« i« »H a8. v uubijam.	SSrrsti-^
Izdaja konzorcij .Domoljuba",
Tiskala Katoliška tiskarna.