v '	• y
LETO XI.	22. FEBRUARJA 1958. '	ŠTEV.225.
VZHOD IN ZAPAD
Ko so se prviO po oi^riž^rski revoluciji sesteli zunanji ministri Atlanstke zveze, jih je von Brentano vprašal: "Kaj hi storila Atlant= ska zveza, še hi se znova uprli ljučfje v vzhodni Nemčiji?" Nihče mu ni
odgovoril.	.......
Ta molk je zgovorna ohsodha vse zapadne diplomacije zadijih^let, ki oe ni dovolj prizadevala in resno stremela,da v naprej prepreči ne le izhruh noveuvojne ampak tudi ponovitev ovrskih dogodkov v novih iz dajah, kar hi utegnilo imeti vse travičnejše posledice kot prvič.
Prav iz tema vidika inertnosti Zapade aledamo na nedavna predava nja profesorja Kennana kot na važen mejnik, četudi nosijo v sehi ,moto va protislovja ali pa jih je tu in tam moe soditi kot idealistična a^ li fatalistična. KI juh'temu■ne more nihče zanikati, da je Kennen s svojimi lekcijami prehudi! mrtvilo na zapadu in povzročil razpravo,ki je končno sea:la tudi v vladne krove, o tem, kakšen je smisel in kakšni so cilji zapadne politike.
Že nekaj lefc nazaj 'zastopamo stališče,da evropskega vprašanja,ka kor ff;a je postavila druva svetovna vojna, ni mogoče rešiti z nove voj no ampak v prvi vrsti s politično akcijo,, ki ne uničuje ljudi, ampak vpliva na njihovo mnenje in vedenje. Sledeč temu načelu smo zagovarja li politiko, ki hi stremela za tem, da vrne Ruse v njihove meje in ta ko ostvari uvodne mednarodne povoje, ki hi omogočili postopno likvida cijo rdečih režimov.
Lohro se zavedamo, da je pot tvevana, da ho dolga in težavna za dosego takeva cilja. Toda edina alternativa tej poti je ohranitev se= danjega stanja sredi Evrope* ponavljanje novih Budimpešt in vse večja nevarnost nov° vojne, o kateri je vsekakor mislil von Brentano; vojna ki jo lahko povzroči upor, ki najprej Zajame sosede; potem pa velesi= le'. . .
Tako preostanejo samo pogajanja, če je komu to ljuho ali ne.. In sicer pogajanja o tistih osnovnih ih konkretnih vprašanjih, ki naj o= la jšaj o■mednarodno napetost in zmanjšajo nevarnost nove vojne. Zato ne vidimo prav nobenega smisla v tem, da hi Zapad vrtel svojo lajno in ponavljal Sovjetom, naj izpolnijo jaltske dogovore in dopustijo svd hodne volitve. To je stvar preteklosti. Prav tako s-tališče smo zasto= pali, ko so se pred časom jugoslovanski begunski politiki sklicevali na šuhašičev sporazum pa na Jalto in podobno. Vse to nima danes nobe* nega praktičnega pomena, ker so položaji danes bistveno drugačni kot pa so bili nekoč in ker je treba politiko snovati na danih'stvarno = stih ne pa na zgodovinskih dokumentih,ki jih je čas pretekel.
Tistim, ki še v»dno gledajo na dovajanja v Sovjetski zvezi in v vzhodni Evropi sploh kot nekaj statičnega, se umik Rdeče armade kajpak zdi nekaj neverjetnega. Fi se s takim stališčem ne strinjamo,ker so zadnja leta bili znova in znova podani dokazi, da se tudi sovjetski svet in človek razvijata. Vprašanje satelitov in njihovih vojaka nika kor ni osamljen primer.	*	■>
Seveda pa hi bilo naivno pričakovati,da ne hi Sovjeti za svoje koncesije zahtevali protikoncesij. Vse je odvisno od tega, kdaj Sov = jetska vlada smatra, da s kakšno koncesijo ali protikoncesij o politič no nekaj pridobi, pa čeprav pri tem na videz ali dejansko utri i vojaš ki umik. Primer Avstrije je prav tako zgovoren kot je primer Fedžarske. do sovjetskih koncesij ni moč priti drugače kot z razgovori, četudi
■bor*o dolgotrajni, utrudljivi in dolvo nnse brez videze ne ns.. eh.
r^v votovo pomeni vs« i vojaški urnik, ne zeindni eli sovjetski s treni, tvev«n j e. Tods riziko je vendar tudi d e.n s šn j e s ten j e, ki leiiko preko noši invzroši novo vojno. ire,z dvome so pri vsakem u’iku biatve nema pomena scarsncije in senkcije.
Navsezadnje je seved« tudi Čisto momoše, da pov.-jmj sploh pro= padejo, ker hi movli Sovjeti postavljati nemomoše poboje. Toda v ta^= kem primeru je trebe poskrbeti, dn bo vsemu svetu povsem, jasno, ne oi e-evi strani je krivda. To motovo ne bi okrepilo Sovjete'v vzhodni Evro pi niti pri neopredeljenih narodih, ^nenja smo, da se tegn.^v :'roskvi do bro zavedejo,pa je zato verjetno, ds bodo iz Šisto političnih razlo = vov raje pristali , čeprav že's1 takim obotavljanjem, na. motove vojaš= ke koncesije kot pa da bi utpeli politično ško^o, po svetu in doma.
«
: "SLOVENIJA", OROŽJE IN FIR
---------..... -----------...
Sloves,ki ma je slovenskemu imenu pripravil parnik "Slovenija", je dokaj dvomljive vrednosti, "'rancoske vojne ladje so na njem znple= nile lep tovor orožja in razstreliv, za katerega pravijo,di je bil na m.enjen alžirskim upornikom. Tito je bil silovito ■ Korčon n,-'d to obto žitvijo.-"Fi se s tem ne ukvarjamo," je povedal mladincem, zbranim na kongresu Ljudske mladine Jugoslavije v*Boomradu koncem jenu rja.Vneto je zagotavljal, da se Jugoslavija ne peča s tihotapljenje' orožja.
. .	• Njegovo ogorčeno vnemo si je lahko razložiti, če pomislimo, da. je
vsa jugoslovanska zunanja propagandna politika usmerjena na poud.arja= nje miru in zagovarjanje razorožitve. Kot neblokovska država se Juao slavija baha, kot da bi mir v svetu zavisel le od njenih požrtvovalni! naporov. V mirovni propQgandi komaj zaostajajo za Sovjoti. Tito je v novoletni poslanici spet pozival k miru in priporočal razoroževanje ko.t pot k utrditvi zaupanja. Fislili hi si, da bo Jugoslavija,vzor mi roljubne države kot je, sam01 dala dober zgled in pokazala,.1 ako dobro se je razorožiti.
Rasni ca pa je prav nasprotna. Obrambni proračun,ki je bil decem= bra sprejet v zvezni ljudski skupščini, je večji od lanskega. Gošnjek se je trudil, da bi na lep način pojasnil, da so vojaški izdatki si = .cer večji, a da le požro za malenkost manjši del narodnega dohodka, .namreč le 9.5,9'^. V KOFUNISTU je napisal članek, v katere11 pravi, da med narodna situacija "zahteva neprestano jačanje moči naše armade". Na = mesto da bi torej sledili svojim lastnim priporočilom, in zmanjšali vo jaško pripravi janost, titovci krepe vojsko prav tako kot ostale drža= ve, katere grajajo.
. Zakaj vendar je potrebno jačanje moči jugoslovanske armade? Baje je'vojska porok neoviranega razvoja socializma v Jugoslaviji. Öe pomi slimo na leta po 1948.,ko so baš socialistični sosedi pod vidstvom mi roljubne Sovjetske zveze ogrožali Jugoslavijo, pač radi verjamemo, da je tedaj močna armada rešila kožo Titu - če se že ne spuščamo v raz = pravljanje • socializmu. Vojna nevarnost je bila huda, če verjamemo te dan jim titovskim izjava^ na na j višji ravni. A sedaj, po Zrušč evem o = .hisku v Beogradu in Titovem obisku v Sovjetski zvezi, sme mndar silo viti prijatelji in skupaj gradimo socializem in se bori m za krepitev miru v svetu. Pežele (.judske demokracije pod vodstvom slavne Sovjet = ske zveze se bore za mir, kot same pravijo in kot jim pritrjujejo v Beogradu. Öe torej verjamemo temu, zakaj bi bilo treba kropiti jugo= slovansko vojsko? Socialistični 'sosedi je pač ne morejo ogrožati.
Druga dva soseda sta Italija in Avstrija. Zadnja je po ustavi nevtralna država in njena vojska je neznatna. Čeprav nemčurji po Ko = roškem že niso ukročeni, se Avstrije kot države pač ni b ti. Tako z njokot z Italijo ima Jugoslavija najlepše odnošaje. Titovci so prija telji ne samo uradnozita'ijonsko vlado temveč tudi neur dno s socia listi in komunisti, "dorkoli toraj pride na oblast, bo gojil najbolj= že odnošaje s sosedno Ju.mo lavijo, čeprav je Italija članica .Atlantske ga pakta.
Tako ostane velika uganka, kdo bi naj ogrožal Jugoslavijo in za = kaj bi bilo treba krepiti armado. Fend« vendar ne bo B ik Tj.tovec' rekel
čl e je vojske potreLn« ^nrerii nptrenjih sovražnikov soci lizine, sej vse ljudstvo Ijuloi Tite. in bo x'ez eh mes'eo ne voli tv «h. to ljubezen tudi pokezelo v obi^ejnih 99 ^ ! Fej ee titovci niso odkritosrčni,ko dru = e'im priporočanj o rezorožitev? Vsej Reže teko, de je ves e;ovor o miru in mirni ureditvi spon v šemo veliko tovorjen je, ki mu s n ni ne verjamejo.
Öe bi mu verjeli, bi nemree morali priporočati mir tudi recimo alžirskim upornikom. A sedaj s-e priporočajo le Franciji in ji svetuje jo, naj se pobere iz severne Afrike, če h^če mir. Orožje na "Sloveni= ji" je v skladu s to hinavščino. Fed najhujšimi peklenski'-i k'epiteli= ati so za zvestega marksista pač tovarnarji orožja, ki se po komuni = stičnem izročilu rede in bogate na krvi ljudi, pobitih z njihovi iz = strelki, ‘krav tako vrozotno obsojanje vredni so trgovci z orožjem. La. se zgodi,, da ujamejo Francozi ladjo iz dežele socialistične demokraci je in najdejo ne njej tovor orožja, ki bi bil v čast vsakemu peklen = skemu trgovcu z orožjem. Ni čudno, da je bila zadrega v Jugoslaviji velika, da so zardevala marksistična lica in da so vzdignili tak vik in krik glede svobode plovbe. Iznašli so: prav bistro razlago,kam je bilo namenjeno orožje: nek trgovec v Casablanci ga je kupil na popol= notna odkrit n^čin. Ce bi ga r=*bil za sajenje krompirja ali pa bi ga. Poslal v Jemen, olrrog hrbta v žep, kjer bi ga tudi rabili za sajenje krompirja, pa le ni jasno.
.ANGLEŽEV NE MARAJO
v ^Ftara Pesem je, da mnogi srbski emigranti sovražijo danes .Angle= Z e, čeprav a9 hili pred vojno n*ivečji anglofili. -tfeinidi je s psiho = lOoleva s tališea.sovraštvo do Angležev do neke mere razumljivo,ie ven o ar brez smisla in brez koristi. Podobno je razočaranju otroka,ko od= raste in spozna življenjsko stvarnost,ki ni niti najmanj podobna prav jicsm,ki so mu jih starši pripovedovali, v veliki meri so to sovraš= tvo razvneli različni demagogi,ki so mislili,da bodo po prihodu v emi gracijo dobili.od Angležev razne dobro plačane poJožaje. sovraštvo razvnemajo tudi nekateri Srbi,ki so-letar-1941• Pobegnili iz Jugoslavi j e,ker hočejo na ta način vreči vso krivdo za polom na rano Angležev čeravno so razne jugoslovanske vlade v Londonu in Kairu delale straho vite neumnosti. Danes na primer lahko pogosto slišite :: ngleži nam dolgujejo mnogo" od klike, ki se nahaja okoli pravosl -vne oerkve v Londonu. Angleži so jim dali iepo in veliko cerkev, so jim v veliki meri pomagali m jim še vedno pomar^jo. Cerkvena last je tudi lepa dvo rana poleg cerkve,^v kateri prirejajo Srbi razne zabave, ob sobotah in nedeljah pa sluzi kot kavarna, kjer Prodajajo šljivovico in srbska a,nabavljena neposredno iz Jugoslavijefter srbske narodne jedi. Nekateri orbi sedejo običajno v soboto zvečer in lumpaj o vse do zore Ta+er^lj0* Ra9bl^v;]0 koZPirce in steklenice - uz pratnju n-rodne muzike ^otH11nVx + nna	T°9slh bojišče, na katerem gotovi Srbi dokazujejo svo=
je junaštvo. Ni dolgo tega,ko je na primer skupina pijanih Srb v pre=
.njegovo ženo in mlado hčerko, lodoben inciljnt se j_ dogodil oudi tisti dan, ko so krstili hčerko princa .Andre j a, pri ■ emer sta bila p^sotna britanska kraljica in njen mož princ Filip,ki j- brl krstni *oter. Popoldne je namreč nek pijan Srb razbil na gl^vi
Srt, atrtlenioo. Oper«Sij, lob.-mjg 3e trtj«=
L1 “Fi811101 FkL ^,'1 uTertd'' 1)1 možu reäüi živll'ajfi. isže, da se kaj takega večkrat primeri, čeprav ne ve^no s tako hudimi posledi=
čarni. Losledica tega je, da veliko treznih Srbov noče iti niti v cer=
d°^odkov’ * cerkvena klika kljub vsemu noče prero= "biznis"^oaenda alkoholnih pijač v svoji dvorani. "Biznis" je pač
Tole ob vsem je še vedno čudno: Angleži so jim omogočili, da se Počutijo v tujini tako kot doma, p* jih vendar mnogi Srbi ne marajo...
_________ UREDNIŠTVO
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu in ga izdaja -"Slovenska Ir a vda" Jjeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so ‘o0 d pisani od izvršnega odbora.- Naročnina za li3t znaša v Vel.Britaniji L I.4.0 na le to o^osno 6/- na četrt le ta, v severni Ameriki pa ^ 5.50 za navadno in /> , .Um za letalsko dos ta vo, drugod pa odgovarjajoča protivrednost.
RUSIJA, ATOM IN ZAPAD
(Zaključujemo a povzetkom poslednjih'treh predavanj,Ji jih je imel nedavno na hritanskera radiu v.George Fennan?"bdvai ameriški veleposlanik v Foskvi.Uredništvo.)
IV . VOJ A ŠF-O VFR A ŠANJE
Zelo malo je lju^i,ki se ne bi strinjali z miši j on j.m, da. niso^naro di v zvodovini še nikdar stali pred ve^jo nevarnostj o,kot nam srozi zdaj v obliki atomskega orožja, 'lažen v primerih,ko je šlo za rodomor, je v preteklosti nevarnost veljala le za obstoječo generacijo. Danes pa jc na tehtnici vse, vključno zdravje in življenje naših otrok in bodo -
čih rodov.	.
Izvanredna nestalnost označuje današnji svet.Na Bližnjem, vzhodu nas lahlo vsak nemir zaplete v vojno. Na nobeni strani si tega ne želi= jo, toda popolna negotovost glede nasprotnikovih namer in prednost,ki jo v atomski vojni nudi presenečenje bi kaj 1ahkovpripravili ljudi, da pod pritiskom strahu ali nesporazuma podvzamejo akcijo,katere izid bi bil nepopravljiv.
Foja mnenje je,da sovjetska vlada nikdar ni hotela splošne svetov= ne vojne v katerikoli dobi po letu 1945. in da ne bi bila. pripravljena kaj takega začeti, da bi dosegla kak svoj političen namen,tudi če atom= j skega orožja ne bi poznali. Z drugimi besedami, ne v er j ■' o , da je naša posest atomskeuhornhe preprečila. Rusom, da niso pregazili Tvropo že leta 1945. ali pozneje. Toda ker. zdaj lahko obe strani povzročit - gro^zno uni= čenje in ker je prednost dana presenečanju, sem pripravljen pri*zna.ti, da ima atomsko zadrževanje svojo prednost kot faktor stabilnosti,dokler ne odkrijejo boljših obrambnih sredstev. Toda istočasno ne vidim razloga zakaj naj bi se vdajali upu, da so strateška atomska orožja nekaj drua-e ga kot začasno sredstvo,ki naj nam pomaga, da prebrodimo nevarne trenut ka v mednarodnih zadevah. Toda celo med osebami, ki so soglašale s tem, kar sem rekel, so se zadnje čase po j»vila .druga mišljenja,s katerimi pa ne morem soglašati. Tu mislim v prvi vrsti na takozvana taktična atom = ska orožja, določena za uporabo na relativno majhnem področju proti sov ražniku kot pa za uporabo v globino, proti njegovemu zaledju.- Tole hočem reči: Nekateri ljudje, ki so spoznali bankrotstvo vodikove bombe in rake te velikega dometa kot osnove obrambne politike, so zagovarjali uporabo drugih in bolj izbranih oblik vojaške moči, ki bi jih bilo moč^uporabi ja ti za omejene nacionalne namene in brez samomorilnih rezult tt>v. Drugi so govorili o omejeni vojni, s če^er so mislili na vojno,ki je omejena glede cilja in v razdiralni moči orožij,ki naj bi bila uporabljena. 0b= stoja še druga nevarnost in ta je, d» bodo atomska orožja, bodisi stra= teška-bodisi taktična, prišla v roke naših evropskih zaveznikov.Ne mo = rem dovolj poudariti usodnosti takega koraka, ker bi to neizbežno pov = zročilo d»ljnje kompliciran j e vprašanja Nemčije in sovjetskih sateli= tov. ^oskva se ne bo drznila zaupati polno kontrolo teh orožij svojim satelitom in si zato‘ruskega umika iz srednje in • vzhcfdne Lvrope eno = stavno misliti ne moremo, če se zap»dno evropske dežele oborože s temi orožji .
V. _It,VT5NEVROPSF.I...SVjCT
Odkar sem omenil možnost politične ureditve v Evropi,mi ljudje pra vijo: da, toda Rusi nočejo ureditve. - Fislim, da ne vemo točno,kaj Ru= si hočejo. Tudi dvomim, da bomo vedeli, kaj hočejo,•dokler si bomo to predstavljali kot nekaj abs traktnaga, neodvisno od našega položaja in od vsega, kar bi bili odnosno ne bi bili pripr»vljeni storiti v gotovem pri meru. Toda istočasno ne smemo pozabiti, da se rusko zadržanje v tem vpra šanju ne bo odločilo samo v lu*i položaja v Evropi ampak tudi položaja na ogromnem prostoru,ki se razteza od južne Kitajske do Bližnjega vzho da in do severne Afrike. Zakaj bi se Kremelj vezal v Evropi,dokler čuti mo.žnost,da nas obkroži s tem, da izkoristi naše slabosti n.' drugih pod ročjih? Ce. se je stanje -v mnogih delih tega področja posl bš.'l za Zapad je to bilo zato, ker so tamkajšnji ljudje reagirali v mnogočem na način
ki ni bil ugoden se naše interese. vendar ni upa, đa bo 10 to položaj po pravili le s tem, ae bomo tovorili z ljudmi v Moskvi. I: ar moramo stori= ti je, da ohranimo svojo mirnost, da se ne bomo bali zorodi komunistin= ne alternative, da ne delamo stvari,ki bi poslabšale položaj in da dovo limOjda bodo upoštevani za-olj interesi prizadetih ljudi. '■•d. in c podroaj^ kje imamo nujen in nevaren problem že danes in ki zahteva več kot dolgo ročno reševanje, je Bližnji vzhod. Tu mora biti,po moje”, nenju, bistvo zapadne politike,preprečiti,da bi tamkajšnji negotovi položaj vodil v svetovno vojno. Nerealistično bi bilo pričakovati,da bo bodoči razvoj odnosov potekal brez vsake sile. Öe bomo še v bodoče poklanjali 'suveren nost novim političnim tvorbam ne glede na mero njihove politične zrelo= s ti in izkušenosti, potem moramo pričakovati, da bo vojaški konflikt do kaj Česta pojava na politični pozornici v kateremkoli delu sveta,kjer Predominiraj o neizkušene suverene države. Razen tega splošnega položaja imamo v tem primeru še poseben in zelo tragičen izvor nestalnosti,ker arabski svet odklanja priznanje Izraela. Vse moramo zato storiti,da v tem predelu upade pogum sovraštvu. Razen vstopa sovejstkih čet v te de= žele, se tam itak ne more nič zmočiti,kar bi bilo vredno cene svetovne vojne. Z vsem drugim bi se končno lahko pomirili.
VI.„OKREPITEV_ATLANTSKE _ZVEZE
Voditelji zapadnega sveta sedaj zasedajo v Parizu,da znova proučijo položaj v svetu. Vsakdo čuti izredno važnost,ki je pridana, temu sestan= ku. Kaj je končno namen te organizacije? Öe beremo izjave sovjetskih vo diteljev,se nam zdi,da je edini namen NATO,da pripravimo in končno za.č= nemo preventivno vojno. Že več let je praksa Moskv#,da Q tej zvezi govo ri kot e "agresivnem NATO paktu".
Forda je tu in tam nekaj oseb v zapadnih državah,ki bi pozdravile novo vojno kot sredstvo obračunavanja s svetovnim komunizmom in ki bi smatrali,da je naša naloma,da jo začnemo. Osebno take osebe še nisem s^e čal in med temi bi težko našli osebo,čije mnenje nekaj zaleže. Sovjet.^ voditelji ne bi mogli bolj prispevati k miru,kot da eppste to absurdno in nevarno sugestijo. V nobenih zapadnih odgovornih krogih ne obstoja želja po drugi svetovni vojni ali želja začeti jo,če jo je le moč pre = prečiti. Öe ljudje v Moskvi tega še ne ve^o, petem imajo »bilico prilik da to zvedo.
Vsakdo, naš nasprotnik kot tudi mi, je sit ta slepe in sterilne konkurence v sposobnosti povzročiti to uničenje. Nevarnost,ki nas cbda= ja,je splošna nevarnost. Rusi dihajo isti zrak kot mi in enako umirajo kot mi. Daši verjame"1, de je psihologija sovjetskih voditeljev problematična,ne morem dovolj svariti proti hitremu zaključku,da hi zrna odkri= tosrčnosti v vseh dopisih,» katerimi so bombardirali zapadne vlade v zadnjih tednih. Njihova zmisel miru seveda ni isti kot naša.krecej bo^o morali rszffovarj°ti z njimi o pomenu te besede,preden bomo mogli priti do sporazuma o marsičem drugem.
"Ukiniti .Atlanstko zvezo,ameriške baze in ogrpmne vtjaške iziatkc", skratka likvidirati celotno zapadno vojaško strukturo,to bi bil po sov= jetskem radiu d*kaz,da priznamo,da Rusija ne želi napasti zapadno Evro= po,kot sem rekel v mojih prepevanjih. Kakšna neumnost! ot da mi ne bi vedeli, da bi takšne enostranska zapadna razorožitev vzpostavila čisto nov položaj in povabila (Ruse) na napad,česar doslej ni bilo. Oborožitev ni važna samo zato,ker se da z njo kaj nar°diti v času vojne,ampak tudi zaradi psihološke sence,ki jo meče za časa miru. Upam,da še nihče ni po zabil osnovnega sovraštva komunizma, do nas,brezkrajnega■zmerj anj a naših ustanov in nesramnega potvarjanja dejstev pred svetovni”, mnenj em;da nih ee še ni pozabil ciničnih principov politične borbe in ostre brezoPzir= ne politične taktike,ki označujejo rusko komunistično gibanje od prvega trenutka. Vemo, s kom imamo posla. Naj si nihče ne dela utvar,da bi pri znanje grozot atomske vojne logično vodilo v politični in vojaški Kapi= tulaciji Zapada.
S tem se ne upiram naporom,da okrepimo NATO. Kar sledi je le,da voj ne ne sferno smatrati kot neizbežno, da ne smemo iti predaleč v iskanju Popolne varnosti,da moramo prevzeti gotov riziko,da prepreči o večje in da se NATO ne sme tako ojačati, da bi prejudiciral možnosti končnega zmaij Sanja vseobsegajoče vojne z miroljubnim pogajanje”. ^	^
NAS IM ARABCEV JE. STO MILIJONOV
V današnjih političnih razmerah, ko se ne samo Sputnik vrti okrog zemlje, ampak tudi svet okrog Sputnika, se oči politično mislečih ljudi obračajo k raz= nim predelom sveta, kjer se bije bitka,za dežele in duše, katere rezultati more jo imeti neposredni vpliv na one dogodke, ki so Jugoslovanom najbolj pri srcu.
Še več : v današnjih razmerah so odnosi neke dežele na mednarodnem poprišču rav= no toliko ako še ne bolj važni kot notranje razmere v, tej deželi. Nedvomno drži, da se mnogi režimi, zlasti diktatorski, poslužujejo zunanje-politicnih uspehov in akcij, da preusmerijo pozornost, ki bi jp sicer njihovi narodi posvetili neu rejenim notranje-političnim vprašanjem. Se bolj je to res v slučaju komunistiö= nih in pr ©komunist ionih režimov, ki more. jo iskati zunan j e-političnih razlogov ±1 opravičil za zmešnjavo doma ter z zunanje-političnimi akcijami vzbujati vtis,da so mogočni in da imajo mednarodno podporo. Na ta način tudi poskušajo držati v šahu»demokratske sil? doma in ‘'imperialiste ' na Zahodu. Tako se je polagoma raz •vila mednarodna "čaršija" režimov, ki se medsebojno podpirajo in dvigajo krik, čim izgleda, da se bodo enemu ali drugemu med njimi izpodmaknila tla. Iz tega se potem delajo veliki mednarodni problemi,' ki vzbujajo vtis, da je svet na robu propada, na robu nove vojne, a tudi, da komunizem nevzdržno napreduje in da vli va strah v kosti demokratskim silam.
Titov režim v tem pogledu prav nič ne zaostaja. Tudi on je član tega kluba, te mednarodne "čaršije", ki kriči danes o Siriji, jutri o Jemenu, pa o Indonezi ji in Alžiru, Egiptu, Omanu, in Zahodni Novi Gvineji, o katerih se pogosto niti najbolj brihtnim komunistom v Jugoslaviji niti sanja ne, a kaj šele da bi jim in t.eresi ljudi teh dežel bili dejansko pri srcu. Edino, kar jim je jasno, je to, da roka roko umiva in da morajo enaki potegniti z enakimi, kajti čim bolj nodo oni danes kričali o ruih, tem. bolj bcido oni kričali jutri o Titu, ko hi mu kdo prisolll klofuto.	*
Na Bližnji Vzhod sem prispel ravno v času, ko je novopečeni prokomunistič= ni režim v Siriji zvonil alarm, da se Turki pripravljajo na vpad v Sirijo,da se Amerikanci pripravljajo na izkrcevanje in da se je cel Atlantski Palet zarotil proti neodvisnosti štirih milijonov Sircev. Moskva je grozila, Hfuščev je postal večji mohamedanec od Mohameda samega, in vse arabske dežele so zakopale bojno sekiro, ki so jo dotlej zmagoslavno vihtele druga pr°ti drugi, in se zaobljubna le, da bodo prišle Siriji na pomoč. Egiptovski Naser je bil med najglasnejšimi ili Titovski listi in radio^ so mu sekundirali. Toda, tresla se je gora - rodila se je miš. Cefo nekemu beograjskemu komentatorju se je zareklo in je v smehu iz javil, da je sirijski režim sam napravil večji ropot kot pa ga je stvar dejan = sko zaslužila. Toda, uspeh je bil dosežen: prokomunistični režim v Siriji se je utrdil in "dokazal" svojo visoko patriotsko zavest, da brani narodne interese si rijskega ljudstva.
• Ve# ta teater je povzročil, da, se je na Zahodu malodane porodila misel, da je srednji Vzhod izgubljen, a nekateri so se morda celo že začeli tresti za svoj las trti obstoj na angleških otokih ali nekje v ’./ash ing tonu. Komunizem se bliža našim vratom. . . Milijoni Arabcev so na s‘.rani Moskvo ... K temu potem dodaj še milijone Kitajcev, pa nekaj Korejcev, Vietnamcev in Indonežancev, pa so kapita= listi na tleh...
^ äTako slike# kaže j # d&ma Titovci in ostali člani mednarodne "čaršije". Dej -stva so malo drugačna. Kar se tiče.Arabcev, smo še daleč od pobožnih želja Mo = skve. A' še dlje, ako se vzame v poštev muslimanski svet kot tak. Pogled na ze = mljevid nam pokaže, da ima Sovjetska Zveza ob svojem južnem boku 165 milijonov muslimanov, od katerih jih' je samo nekaj milijonov Sirijcov, a 22 milijonov E = gipoRnov. Okrog 125 milijonov jih živi v deželah, ki so povezane mod seboj v Bagdadskem Paktu. Kar se tiče Egipčanov, je treba poudariti, da Naser marljivo trpa komuniste v ječe %.n da ni prav nič gotovo, kako bo stanje v sirijsko~egip= čanski federaciji. Naserju je več do tega, da postano vodja Arabcev kot pa va= zal Moskve, čeprav je#tudi to v sedanjih prilikah samo velika pobožna želja.Nje gove^agente so irtgnali iz skoro vseh drugih arabskih dežel na srednjem Vzhodu. Ervako ni pretirancf reči, da bodo Arabci raje prodajali svoj petrgJ.ej ZahoduCin pri tem imajo svoje prste vmes tudi Italijani, Nemci in Japonci) kot pa da bi si ga Rusi sami jemali zastonj, ako bi se jim posrečilo spraviti arabske dežele pod svojo peto.
To seveda ne pomeni,- da se sedaj vsak navaden Arabec ali musliman zaveda nevarnosti, ki preti iz Kremlja. Ne. To so deželo, ki imajo pretežno zaostalo gospodarstvo in veliko domačih problemov, katere komunistična propaganda na ve= liko izkorišča. Tudi jo res, da je nasprotstvo napram kolonializmu postalo tako
fanatično, da imajo bivše kolonialne sile na srednjem Vzhoda velike težave s svo jo protikomunistično politiko. Toda enako je res, da gredo arabski politiki se= daj skozi visoko šolo politične; zrelosti, ki jim šele odpira oči, da razlikuje jo med belim in črnim, med lastnimi interesi in interesi drugih držav, zlasti velikih sil, med enim državnim sistemom in drugim, med eno ideologijo in drugo.
V vsem tem obstoja velika nejasnost, kar je razumljivo z ozirom na desetletja in stoletja tuje nadoblasti in nizke izobrazbe. Zahod pri tem nikakor ne počiva in skuša prilagoditi svoje odnose s temi deželami. Ako izključimo možnost vojne, ki se v sedanjih svetovnih razmerah zdi tako malo verjetna, potem bi lahko re = kel, da čas ni na strani Moskve, čeprav bo potrebno še dolga leta predno bo Sred nji Vzhod postal enako nedostopen Moskvi kot je Zahodna Evropa. Zato s° tudi ko munistična propaganda, Titova vključno, prizadeva predvsem, da prepreči'tako kon solidacijo in da neti živčno vojno.
To se je zlasti pokazalo na nedavni afro-azijski konferenci solidarnosti v Kairu, kjer so Sovjeti * nudili svojo pomoč brezplačno na desno in levo, samo da niso mogli doseči konkretnih uspehov, ker predstavniki na tej konferenci niso bi li zastopniki svojih vlad. Pa še to je veliko vprašanje, ker imajo gotovi azij= •ski narodi že precejšnje izkušnje s sovjetsko pomočjo. Najbolj znana je ona, ki jo je dobila Burma, Od vseh obljubljenih predmetov so Sovjeti poslali še največ cementa, ki se je pod. težkimi dežnimi nalivi izpremenil v kamen, ki ga Burmanci niso mogli uporabiti, 0. Sovjeti so kljub temu jedli burmanski riž. Vplivni in = dijski časopisi so opisali kairsko konferenco kot cirkus, a sam Naser je ukazal omejeno ponočevanje, o konferenci v domačem tisku, ko je videl, kam stvar vodi. Celo predstavniki jugoslovanske '‘Socialisitčne zveze", ki. so prisostvovali kon= feronci kot opazovalci, so imeli svoje dvome in kot je kasneje zapisal KOMUNIST ■"vsako prikazovanje te konference kot izraz blokovske politike ni bilo v interfe su afro»azijskih dežel samih in kratkovidno početje onih, ki ne razumejo, Jqaj se tu dogaja”. Ta ugotovitev seveda se lahko nanaša tako na zahodne kolonialne si= le kot na Moskvo.
Val negotovosti je zatem zajel Indonezijo, ki ima enalco prokomunistično vla do, in teater se je ponovil. Titovski časopisi in radio so se složno pridružili koncertu "čaršije'1 in obtoževali zahodne sile, kako skušajo Indonezijo razbiti na njene sestavne dele. Borneo, Sumatra in Celebes imajo močne separatistične po krete. Indonežanski predsednik Sukamo je moral na ''zdravstveno potovanje”, ki ga je prineslo čisto naravno tudi k Titu, kjer ni iskal samo zdravja aLpak tudi orožja, da bi ukoril domače upornike. Koliko se je o tem pisalo v jugoslovanslih časopisih in slavilo "prijatelja” Sukarna, je samo smeha vredno. Toda za nepo = znavalce dejstev je tudi ta obisk izpadel v Jugoslaviji kot največji mednaroden dogodek. Dva velika moža - Tito in Sukamo - sta se sestala in proučila medna = rodno situacijo. Kot da bi se ves svet vrtel okrog teh dvehi Kot da bi svetovni mir zavisel od njiju; A morda največji smeh si je človek lahko privoščil,ko sta se v enakih okoliščinah sestala Tito in jemenski prestolonaslednik, ki je po šte vilu funkcij doma posekal celo tovariša Tita: podpredsednik vlade, zunanji mini štor, obrambni minister in prestolonaslednik v pet milijonski deželi, ki je po= znana predvsem po tem, da ji gre britansko oporišče v Adenu na živce« Toda to je dovolj, da Tito pomaga kronani glavi "v borbi za osvobcjenje". Dejansko je ta princ hodil od ene države do druge, da bi dobil gospodarsko pomoč, ki bi mu naj brže ne. bila potrebna, sko bi manj denarja trošil na svoj dvor in bratrance ter njihove hareme. Toda kdo to v Jugoslaviji ve? Za režim je važno, da prihajajo k Titu tudi kronane glavei To povzroča, da vsakemu jugoslovanskemu komunistu srce še močnejše: zabije v borbi za izgradnjo socializma.
A da bi se morala enako dvignila v Jakarti, je Sukamo izrazil upanje, da bo imel čast pozdraviti Tita in Jovanko kot svoja gosta še tekom letošnjega leta. Ker dvomim, da bi "Galeb” jadral od Splita do Jakarte brez zastoja, sem prepri= čan, da se sedaj vrši burno diplomatsko skakanje za kulisami, da bi ob tej pri= liki še kdo.drugi povabil Tita v goste vzdolž te poti. Morda Naser - ki je tu= di član "čaršije” - kot prva postaja na-severnem in jemenski prestolonaslednik kot druga, postaja na južnem koncu Rdečega morja, Nehru je tudi možen kandidat, saj si s Titom stalno.dopisujeta, čeprav je Nehru postal malo bolj previden pri javnem ocenjevanju dogodkov v vzhodni Evropi, .odkar ga je Tito dobil na limani= ce ob. priliki madžarske revolucije.	I.S,
SOCIALNI SKLAD
PREJELI SMO
V februarju je Lila pomoči delež na goapa A.R. na Dunaju: L 5.0.0 Oe Li Lil kdo pripravljen odsto= piti zimski plašč Slovencu invalidu v Nemči ji, na j, pros im, pi še na Sklad.
Upravnik
France Papež: Osnovno govorjenje. Izdala Slovenska kulturna akcija v Argentini,1957.
NAŠ NASLOV:	BM - TRIGLAV
LON DON- WC.I.
PREPIR OKOLI ŠKOFA
Lanskega julija sem na tem mestu poročal o nekem govoru prev-zvišenega g.škofa dr-Gregortja Rožmana v Parizu. Navedel sem tudi naslednje škofove besede, kot jih je tedaj poročal pariški RADIKAL:	"Sam
Bog je pripeljal naše narode v skupno državo Jugoslavijo in naša dolžnost je, da zdaj živimo med seboj kot bratje... Oim bolj se moramo spoznati med sabo, zbližati se in spoštovati in da - ker je talca božja volja - živimo zedinjeni."
Nisem si mislil, da se bo kdo od Samoslovencev spodtaknil . ob te poročane besede. Kljub temu si je začetkom oktobra Prevzvišenega precej neokusno privoščil v SLOVENSKI DRŽAVI njen nekdanji urednik g.Mirko Geratič, ki mu je hotel dajati teološko lekcijo: "Ali je res božja volja, da 'živimo zedinjeni'? Zdi se mi, da ima ta izjava tega sicer odličnega Slovenca popolnoma politični prizvok v duhu takozvanega Slovenskega Narodnega Odbora odnosno članov JRZ, ki si po krivici nadevljejo ime SLS... slovenski narod je spoznal, da ni dobro biti s takozvaniml 'brati' v eni skupni hiši. Spoznal je, da je stokrat bolje, bolj naravno in pametno, da živi pod svojo lastno, četudi skromno streho. Da je narod prišel do tega spoznanja, ki ga je še bolj utrdila doba okupacija je gotovo tudi božja volja. Tudi to spoznanje je Bog dopustil... Ne vlačimo vedno 'bož|e volje' v dnevno politiko in je ne mešajmo z voljo določenega političnega kroga, ki je daleč proč od resnične volje naroda."
Ta škofu pripisovana izjava vsekakor ni šla v račun izdajateljem SLOVENSKE DRŽAVE. Ti so I.decembra objavili naslednje pojasnilo škofa g.dr.Rožmana: "Jaz som govoril na tisti recepciji o cerkvenem zbližanju in zedinjenju med katoličani in pravoslavnimi;političnega ali nacionalnega zedinjenja sc niti z besedo niti z mislijo nisem dotaknil. ...Ako je RADIKAL poročal tako pomankljivo, da so mogli čitatelji sklepati na političen smisel moie izjave, je to krivda dotičnega ooročcval-ca, resnici pa ne odgovarja".
12.decembra lani je potem argentinsko glasilo SLS SVOBODNA SLOVENIJA zavrnila SLOVENSKO DRŽAVO, češ da dela Prevzvišenemu krivico« Glasilo Slovenske krščanske demokracijo SLOVENIJA pa jo 30.decembra vzela škofa v obrambo, misleč in navajajoč pri tem izjavo, kot jo je poročal RADIKAL in posnel KLIC TRIGLAVA,/Kot kaže tekom enega meseca v Clevelandu še niso zvedeli za škofov demanti v Torontu./Uredništvo SLOVENIJE je g.Geratiča ostro zavrnilo in med drugim zapisalo: "Škof dr.Gregor Rožman je tako velik in vzvišen med vsemi slovenskimi kristjani, da so /Goratičevi/ očitki 'pozabljivosti', 'kratko pameti', 'namerne zvod-Ijivosti' studijo. 8c bolj so morajo studiti očitki 'gole strankarske koristi, morda colo osebne koristi', kadar jih kdorkoli spravlja v zvezo z njim. Škof je tokom desetletij svoje cerkvene učiteljsko službe mod Slovenci zrastol v simbol duhovnega voditelja, da mora le zmešana pamet ali slab namen najti v njegovi izjavi kaj drugega kot to, kar on stalno pridiga in ponavlja: Spoštujte in ljubite so. Ne sovražite. Bodite kot dobri bratj e med seboj... Mi smo prepričani, da bodo Slovenci pritrdili, da je škof rekel le to, kar jo bilo treba, da jo rekel kot slovenski cerkveni knez."
Seveda sem se po vsem tem obrnil na Pariz in tam vprašal, kako so mogli tako razumeti škofov nagovor. Toda odgovorili so mi, da so poročali "sto odstotno točno". Jo morda potom Prcvzvtšcnt mislil na cerkveno zedinjenje, pa so je nerodno izrazil? Ali ga pa navzoči Srbi in Slovenci niso dobro razumeli? To dve misli sta so mi takoj porodili v glavi. Toda ugotoviti, kako jo moglo priti do to zmede, bo sila težko, kajti v Parizu niso škofovega govora niti stenografirali niti ga posneli na trak, Prcvzvišoni pa tudi ni SLOVENSKI DRLAVI predložil koncepta svojega govora, kot trdi, da ga je govoril. Skliceval so jo v oodkropi-tev svoje navedbe le na svoj članek v brošuri "Cirilmetodijska" idej a", ki pa seveda nima nobeno neposredno zvezo s Parizom, čenrav lepo odkriva škofove misli o tej stvari: "V naši domovini zija še"globok prepad verskega razkola... Gez ta prepad moramo zgraditi most. Božja Prevodnost jdvprav nam naložila to provažno nalogo. Kako, s čim bomo premostili stoletja obstoječi propad? Propad, ki ga še danes skušajo poglobiti in raz-
širiti? Edino ljubezen ga bo premostila, ljubezen, ki izhaja iz ognjišča presvoEvharistij c.o. Katoličani Jugoslavijo, kakšna naloga nam je naložena od božjo Previdnostil Razumevajmo jo, vršimo jo v ljubezni Kristusovi, 'ki vse upa, vso prenaša in nikoli ne mino .
Ob vsem tem so mi zdi, da sem še najbolj zadel kot sem tisti pariški govor komentiral: "Medtem ko msgr.Rožman odklanja poseganje v dnevno politiko, kot naš duhovni oče ni mogel molčati, ne da bi s prstan pokazal na božjo zapoved" 'Mo ubijaj'.', lojalno pri tem priznavajoč po-, litično stvarnost - Jugoslavijo."
To ni vlačenje škofa v politiko niti no povezovanje z enim ali drugim političnim konceptom slovenske emigracije. Za nas vse in za škofa samega jo važno, da to priznamo.
RAZG LEDI
ARGENTINSKA-SLOVENSKA POT, četrtletno glasilo slovenskih separatistov, prinaša v š~t.4, v rubriki'wGlasovi in mnenja", kritiko knjige g.V.Vil-dchja BIKA ZA ROGOVE, ter kritiko mojega prikaza te knjigo, objavljenega v KLICU TRIGLAVA. Ta kritika nekoga g."Brusa" je klasičen primer demagogije in obenem zelo razvitega manjvrednostnega kompleksa. Kar je karakteristično in tudi zanimivo v tem dopisu g.''Brusa1' ni njegovo presojanje, njegova logika, niti njegovi predsodki, marveč več ali manj ono kar so lahko prečita "mod vrsticami''. G. "Brus'' zelo verjetno spada v	skupino onih Slovencev, ki so danes veliki separatisti, veliki
ljubitelji Hrvatov, a proti Srbom goje mržnjo slično mržnji hrvatskih ustašev. Ti Slovenci so nekdaj, prod vojno, bili navadno veliki ljubitelji Srbov, katerim jo zelo ugajalo kadar so poedini intelektualno inferiorni Srbi nazivali Slovence srbske "mlajše brate'1. Za časa vojne, a posebno po vojni, so "mlajši bratje" doživeli razočaranje nad"starej-šimi brati", a nekdanja velika ljubezen se je spremenila v slepo in nerazumno mržnjo proti Srbom. Istočasno so sentimentalne dušice teh Slovencev postale ''mlajši bratje" Hrvatov.
Kar je posebno razjezilo g."Brusa" pri knjigi g.Vilderja je dejstvo, da knjiga govori v .glavnem o problemu.odnosov med Hrvati in Srbi, a o Slovencih govori zelo malo. Ono, kar g."Brus" in ostali slovenski separatisti v resnici žele, je: da se ustvari še nekak srbsko-- slovenski problem, da se o Slovencih več sliši, da bodo Slovenci center emigrantskih dogajanj, glavni igralci v jugoslovanski drami. Zato se oni pridružujejo hrvatskim separatistom, a se o nj ih vseeno ne sliši. V tej otročji želji, da se sliši tudi o njih, da se o njih piše, se o-pazi pri teh slovenskih separatistih kompleks manjvrednosti.
HRVATI IN HRVATSKA DRŽAVA: Pod tem naslovom, v rubriki "Javna Tribuna", pFfnaša känadskl HRVATSKI GLAS 16.decembra 1957 dopis ing.Hrvoja Mesiča. Ta članek je izrazit primer "računa, brez krčmarja". Ing.Mesič začenja članek v glavnem razumno. On se boji prenagljenosti in hitro doseženih odločitev', in smatra, da je treba vsak postopek ne samo dobro premisliti, temveč tudi omogočiti, da stvar s časom dozori. To se pa ne nanaša na* vprašanj e odcepljanja od Jugoslavije in ustvarjanje hrvatske države, ker on to smatra kot gotovo stvar. Kar pač posebno skrbi ing.Mesiča, je stališče gotovih Hrvatov, katere on naziva "federaliste". To so oni Hrvati, ki so za federativno Jugoslavijo ali neko drugo federativno državo, pod pogojem da se sedanja Jugoslavija razbije, da se najprej u-stvari hrvatska država, In da ta država potom vstopi v neko federativno državo. Ing.Mesič smatra, da je najprej potrebno da poteče dosti časa, da se Hrvatska država konsolidira politično, ekonomsko itd. in potem šele, ko se to doseže, da začne misliti na federaćijo z drugimi državami. Po ing.Mesiču, hrvatski federalisti želo vstopiti v federacijo z drugimi državami prehitro po ustvaritvi.Neodvisno Hrvatske. Mislim, da bi bilo dobro, da sedaj začne tretja skupina Hrvatov razmišljati:	kalco
izstopiti iz tisto federacijo, v katcro.je vstopila Hrvatska država, u-stanovi j ena po izstopu iz Jugoslavije. Četrta skupina pa bi lahko razml--šljala, kako bi potom Hrvati vstopili v tretjo federacijo, in tako v neskončnost.
ORGAN IZIRAN JE SRBOV: Dr.Stevan D.Livadinovič je objavit v RADIKALU,številka november-decembcr, članek pod naslovom ''Srbska nacionalna organizacija". V začetku članka se predstavi dr.Zivadinovič čitateljem,. kot "nestrankarski javni delavec in pravnt strokovnjak". Pisec pozdravlja delo na zbiranju Srbov, kor je to prodpogoj za vsako jugoslovansko akcijo: "Kdo more/upati na sporazum s Hrvati in Slovenci, če pa. sami nismo zedinjeni? Kdo bo vodit razgovore v imenu Srbov, če smo razdeljeni?" se Vprašuje pisec. Meni ni jasno, a verjetno tudi ne piscu, kaj on razume pod "sporazumom"? Največji del Srbov pod tem podrazumeva sporazum o najmanjših podrobnosti Ikot komu naj pripade neka vas), kot da se v emigraciji nahajajo predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki imajo pravico da govore v imenu onih ljudi, ki se nahajajo v Titovi Jugoslaviji. Nekoč, ne nedavno tega, so ti emigranti govorili, da bodo oni osvobodili narod. Danes pa hočejo narediti politične sporazume, katere naj. uboga raj a-v Jugoslaviji sprejme brez "mu ali bu".
Pravni strokovnjak, dr.Zivadinovič, smatra, da je najvažnejša stvar najprej ustvariti "nacionalno zvezo srbskih demokratskih strank". Da bi se ta zveza mogla'uspešno ostvariti, smatra' pisec, je neobhodno potrebno, da so politične stranke vsaj delno organizirane in je zato treba omogočiti emigrantom, da se vpišejo v eno od teh strank; Torej, potem šele, ko se izvrši organiziranje strank, se nal ustvari zveza, in potem šele naj se v "razgovorih s Hrvati in Slovenci" ustvari nekako jugoslovansko predstavništvo’. Komentar na vse to ni potreben.
K0NGRES0MANIJA: V srbski emigraciji obstojata dve glavni "ravnogorski" organizacij i:":t Ravno gorski narodni pokret izven domovine" in "Združenje borcev K.J.V.'Draža Mihailovič’". Ti dve organizaciji sta nedavno osnovali "Zvezo ravnogorskih organizacij", in zdaj se vrše razgoyo.ri, da bi se kmalu vršil "Ravnogorski kongres", na katerem bi prišlo do zedinjenja omenjenih organizacij in zbiranja ostalih ravnogorcev v eno močno, ~ ali kakor bi to komunisti rekli: monolitno, organizacijo. (Ravna Gora je planina v Srbiji, na kateri je Draža Mihailovič začel organizirati borbo proti okupatorju. "Ravnogorski pokreti" in podobne ravogorske tvorbe niso obstojale pod okupacijo, temveč so osnovane v glavnem v Ebo-liju, čeprav danes "ravnogorci" trde, da je "Narodni ravnogorski pokret'1 obstojal ves čas okupacije. Vodilne osebnosti teh "pokretov" v emigraciji so nadebudni Naserji, Peroni in slični žepni diktatorji).
V bivstvu ni nikake razlike med "Narodnim rav.pokretom izven domovine" in "Združenjem borcev". Oba nudita politično najbolj zaostalemu delu srbske emigracije gotovo zadovoljstvo, važnost in vtis, da se nekaj dela. Do nedavno sta bila tekmeca in ena organizacija je drugi oporekala "legitimnost". Edina razlika med obema organizacijama je v geslu, s katerim končujejo službena pisma, govore itd. Podobno kot so imeli nacisti:"Heil Hitler", ali kot ima HSS: "S verorri U Boga i seljačka sloga", imata obe "ravnogorski" organizaciji: "Z vero v Boga, za kralja in domovino", Združenje ima še: "Ravna Gora pobediti moral1, a Ravnogorski narodni pokret ima: "Ravna Gora, nova zora!" Ko se bosta obe organizaciji zedinili, bo novo geslo verjetno: "Nova zora, Ravna Gora, pobediti mora!" ali nekaj podobnega. 0 tem bo odločeno na "kongresu"
B.Simonič
Z.M AG OV I T I	HERETIK
(Der Siegreiche Ketzer. Titova borbo proti Stalinu.Napi= sol Ernst Halperin. Verlag für Politik und Mrtechaft^öln)
V
Kot narod, ki ni nikdar živel pod diktaturo,poznojo Švicarji komu nizem nepričakovano dobro. Knjiga, ki jo je napisal Halperin,je nov dokaz k temu dejstvu. - Kot bivši dopisnik za NEUE ZÜRCHER ZEITUNG v Beogradu je bil izgnan iz Jugoslavije. Avtor pozna zelo podrobno Ti= tovo deželo, skoraj tako dobro kot nekdo,ki je živel pod to posebno
vrsto komuni zm n. Znani so mu turli zn a^ n ji njenih voditeljev in njihov skupni naslov - Komunistična partija Jugoslavije,ki je pozneje spreme= nila svoje ime v Zvezo jugoslovanskih, komunistov z nam.eno ^ c.n hi prepn č.ali naiven Zapad, da so spremenili -tudi svoja stremljenja. ( To je ze= lo priljubljena komunistična taktika: na primer preimenovanje sovjet = skih komis ari j atov v ministrstva med vojno.) Halperin nam pove, kak* so bili Tito in njemovi najbližji prijatelji že od vsega zon^tka na skraj ni levici v "mednarodnem delavskem mibanju" in kako so bili oolj papež ki kot papež, v tem primeru bečji stalinisti kot sam Stalin.
To jih je naredilo objestne in prenapete in so tai o cesto grozili, da bodo pokvarili Stalinove najprevidneje speljane diplomatske zvijače, lo druvi strani pa kaže, da je Stalin postal ljubosumen na Tita,ki je hotel igrati vloao vsaj druaega prerokcS. Sovjetski izgon najvna te j šega pripadnika iz komunističnega tabora je privedel obe strani do naj:: bolj tragikomične izmenjave sramotenj,v katerih so drug drugega obt*že vali zločinov,ki sta jih obe strani naredili v isti množini. Halperin je zaradi tega najbrže v zmoti,ko pravi, da so bili jugoslovanski vodi telji resnično prizadeti,ko so se začeli velikanski procesi proti ti to ištom v satelitskih deželah na podlagi ponarejenih dokumentov. Oni sa= mi so vendar že dola-o pred tem pripravljali procese na podlagi lažnih pričevanj.
Stalinova osebna„hladna vojna in grožnja s pravo vojno sta pripra vili Tita,da je pričel iskati pomoči v "imperialističnem taboru" in iIra ti "demokratizacijo". Lahkoverni Zapad j c seveda bil k: j kmalu Prevaran in je takoj prenehal smatrati Titov režim kot tot litarno par tijsko diktatur*. V resnici je jugoslovanska komunistična demokracija samo prikrivanje,kot jo Halperin imenuje, politična akcija Pa je še ve dno v rokah nekaj "izbranih". Celo znamenita "ekonomska de: okracija"
£e sestoji v ureditvi, da sotPosamazne industrije vodene po partijskih celicah in ne po delovnem razredu,kot mislijo površni o;.' zov loi.
Vendar pa je popolen polom Kidričeve "načrtne zmede",organizirane na«sovjetski način, prisilil prav tega jugoslovanskega ekono 'Skega dik ta to? j a,.. da se je povrnil k nečemu podobnem kot je ekonomija svobodne trgovine. Priznal je,da je ta nad državnim planiranjem. Ta polovična v -svojitev liberalnega gospodarstva jim je dala prav dokončno premoč nad Polnokrvnimi komunisti in tako vzbudila upanja sopotnikov po vsem sv.e= tu, da se bliža neke nove vrste socializem.
Medtem je umrl Stalin. Nobene potrebe ni več za "titoizmom",kajti ta doktrina je bila iznajdena šele po izvršenem dejstvu,da opraviči Prelom z "vetLikira Stalinom",katereva »like so v Jugosl viji 1945.še ve «dno nosili. Kljub temu je nekaj površnih liberalnih dopustitev napravi lo Titovo odpadništvo tako prikupno,da je bil celo n*vi sovjetski go =
•spodar spreobrnjen k njim. Vse je bilo v redu in kazalo je,d' bosta Ti to in Hruščev za vedno živela v sožitju. Toda nenadoma se ‘je prikazal činitelj, na katerega je vsakdo pozabil.
Ta činitelj je bilo preprosto ljudstvo, v tem primeru narod Madžar ske. Vse rožnate sanje so se zrušile. Tito je spoznal,da sedi na istem vulkanu kot Rekoši, ..Gero ali Kadar in je tako z veseljem, .sprejel sovjet sko intervencijo kljub vsej opreznosti. .On, ki je vodil pro tis talini^ stično kampanjo kot prepir med dvema totalitarnima partijama, se je pre strašil proti totalitarne jeze preprostega madžarskega človeka. Edini ti tolst,ki je res imel v mislih•demokracijo,je končal v zaporu,in celo c temu LjiLsu je nek preprost Jugoslovan iz javil:"Rabil je neizmerno mno go časa, da je odkril, k«r smo mi vedeli že pred deseti'ä lati."
Kaj je naredil Zapad? "Politiki na zapadu so se tol 'žili z iluzijo da pomaga imeti v Jugoslaviji diktaturo,ki ni ista kot v Jovjetski zve= zi in satelitih. Tako, namesto da bi se opredelili za borbo mod svobodo in diktaturo, so sc opredelili za borbo med eno in drugo diktatur*".
Halperin podrobno opisuje,kako-hvaležen je bil Zapad Titu,da je sprejel pornič brez vsakih obvez in kako jih je oslaparil.Te strani bi morali brati zapadni politiki! Neki znani liberalni voditelj,ki se je b a 1 ? da bi Tito pobegnil na vzhod, če hi ostreje z njim pos topo.li, bi spoznal, da bi Tito gotovo prebežal,če bi mu Hruščev dal priliko.In če bi jih brali gotovi zapadni časnikarji,ne bi več hodili po informacije na jugoslovansko ambasado in v Titovih govorih ne bi razlagali stavke,kako bo Tito razbil komunizem...	„ _
r *LoVP6nc
-	........p j g MA Ü REDNIKU"
"OB BRAVEF ČASU": G.urednik! Čeprav se je g.Lovrenc izrazil o rcoji . knjigi "BTka. ža roffbve" pohvalno?ker da sera tako "lepo opisal" jueoslo-. vansko ideolofl1!j o,vidim zdaj,d« te knjige dejansko niti preoral ni.Kako "bi sicer moael v odgovoru na moj olančin mene učiti,kaj je nacionalizem Revija "Svobodna Jugoslavija" ugotovi ja,da v moji knjigi nahaja cels mafia enciklopedija nacionalizma.Več kritikov se strinja s tea,da knjiga
*	v glavnem predstavlja potrebni priročnik načelu problemu (Lot je to tua di KT omenil)5nekateri kot n.pr.avstralska "Sloga" jo jevnezvala kateki zem za vsakega Srba in tTrvata. Urednik "Juvoslovena" na Švedskem piše: "...potem ko sem jo v miru in pazljivo prebral - to je res mojstra sko delo, polno-novih in za mno^e nepoznanih činiteljev...:! Itd. Torej p ni,ki so knjivo "realno" prebrali,je ne sodijo kot neko naročeno "Anto-j lovijo jugoslovanske misli",kot jo presoja g.Lovrenc in nje u podobni, da jo potem tem laže odbije kot "nerealno"... - Vgem tem. mladeničem svj tujem.: ko že ne morete (na evojo srečo) doseči mojega političnega izkus
*	tva petdesetih let,ki sem preživel vse vaše sedanje "argumente" in jih najrealnejše tudi na sebi izkusil, ko ne morete na podlagi t.ga nekaj po dobnega napisati, potem, vsaj ne sodite takšna dela starejših,!:! so tako redka,po svoji pameti,ampak jih vsaj pazljivo preberite, in proučite.Jele potem udarita ali sprejmite. - Če bi v knjigi prebrali vsaj vse na.ni zane citate tujih piscev,se ne bi pečali z osnutki bodočih ustav in ne bi modro teoretizirali o "državah na. odpoved" vsakih 20 let. Evo,kaj je zapisal Jakob Burckhar It (umrl 1897): "Medtem ko nekateri nartdi miruje jo s tolet j a, iR1amo druge narode in pos ameznike, ki od časa do časa trošijo svoje sile,še več,vse svoje sile v naglem gibanj^. To zn^čijda se staro ruši,da naredi pot novemu; toda ti narodi niso - z izje'o kratke •dobe. zmagoslavnega proslavljanja, in to zgolj kratkotrajnega - ustvarje-l
L ni, da uživajo svojo stalno srečo. Njihov« obnovi jena ..moč namreč sloni na stalnem nezadovoljstvu,ki se na vsaki postaji,do katere pridejo,dolgočasi in spet išče neko novo obliko".	Večeslav Vilder
•	"KNJIGA 0 DRAŽI" : G.urednik! V recenziji te knjige (,1-T 222) je bilo
: zapis aho : "Vs ebihsko pa je jasno, da je namenjena izključno* ža srbsko ra= .bo".Morda. Toda,če to drži,potem to v tujini predstavlja še en neusrdi 9 več,še eno izmaličanje veličanstvenega lika in duševne moči našega "Čiče:" .Mo j osebni vtis je,da vseh 900 strani ne poda čistega ampak zamegli profil narodnega velik«na,katerega ime knjig« nosi. Zakaj? Zato,ker bralca,ki ni sam v okupirani tod« neprodani Srbiji spremlja! dogodkov
*	in razvoja ravnogorske misli,res privede do zaključka:"Odporniško gibanje med Sü (v glavnem v sami,, Srbiji) je prikazano v najlepših barvah"« Medtem ko hajlepša barva" «li’srce vsega odpora,vir ideološke borbe,temeljni kamen jugoslovanske ideje,v stvari: Centralni nacionalni komite, n« žalost sploh «ni v knjigi omenjen. - Prikriti čitatelju to "barvo",po meni isto kot dati mu možnost in razlog za dvom v a)demokratičnost same ga. pokreta, in b)v jugoslovanstvo, ..ker bi se iz gradiva o CNK jasno vidf lo,d.a je bil ta ustanovljen že leta 1941., torej pred tem,ko je London priznal polkovnika Mihailoviča in pr e j, p-''’e d en ga je brez njegovega pred* hodnega pristanka imenoval z« generala in postavil (spet brez predhodne* ga pristanka) za ministra, - da je ta. CNF. tudi pred baškim, kongresom i= mel v svojem, sestavu tako Srbe kot Hrvate in Slovence ter nacionalno u-smerjene muslimane; c) v dvom se tudi postavlja pojeRi obstoj-«, ideološko' političnega vodstva gibanja ter na t« način gibanje pr e jat vi j.o. ne k*t samostojno silo pač pa kot orodje onih vlad,katere so meaja.vuli po svoji volji tujci,in to pr«v oni,ki se jim je general Mihailovič zameril,ker je ne meneč se za svoje življenje, predvsem branil jugoslovanske in’tereso
-	Presodite sedaj sami, če je to "prikazano v najlepših brvah". - V gr* divu,ki obsega okoli 900 strani,bo čitatelj našel le eneg« edinega pisca, ki je zavzem«! pomembnejše komandantskp mesto in ki je rojen v Srbi= ji, ^a tudi njegov spis im« kaj malo zveze z'đogodli v ožji rbiji,«mpeK v 'glavnem opisuje bosansko Golgoto.
Po vsem tem je vsakomur n« prosto đ«no,đ« si ustvari sodbo,če je tP knjiga namenjena "izključno z« srbsko rabo".	* 'riloš Ačin - Kost*
Na naslednjih ^veh listih priobčujejo 2.nadaljeval j e r~z= prave g.Prana Erjavca: "Iz boj«v za slovensko avtono ijo"
Skrbeti moramo,d« ohranimo te pridobitve, a vedeti moramo tudi to, da jih moramo varovati pred onimi,ki niso zadovoljni s ten novo na stalim stanjem in ki že začenjajo, čeprav se takorekoe. niso še ni= ti zbrali, groziti temu novemu stanju in iščejo zaveznike, iščejo pota in načinov, kako bi to novo -nas-talo stanje spremenili.Z ozirom na to se mora, gospodje, naša ustava tako izdelati, da bo nudila naši državi vsa jamstva in da se bo ta mogla braniti, če bi naši stari sovražniki znova pričeli kvairiti novo nastalo stanje...Kot sem že^v začetku rekel, gospodje, smatram, da to ni idealna ustava kajti če bi bile idealne ustave, potem bi jih nasledovali in bi več no trajale... Öe je v tej ustavi kaj takeva, kar bi oviralo narod= ni napredek in razvoj ali celo obrambo naše države, smo tu,gospod= je, da popravimo".
Te Pašideve besede niso bile prazne in zgodovinsko dejstvo je, da so ravno od svobodoljubnih Srbijancev prišle vse konkretne in realne pobude za spremembo ustave. Prvi je zač el'megleno uvidevati navzdržnost ustvarjenega položaja Ljuba Davidovid in iskati (1.1922) zvez z avtonomisti, toda temu so se ravno prečanski slovensko-hr = vatsko-srbski centralisti uprli tako vehementno, da so rajši razbi li (I.I924.) svojo demokratsko stranko kot pa odnehali od centra = lizma. Se mnogo konkretnejše poskuse sporazuma z avtonomistično hr va:tsko-slovensko opozicijo so izvršili spomladi 1.1923. radikali,ki so podpisali z Radičem tako zvani "Markov protokol". Toda vse lepe nsde je že nekaj dni zatem uničil neuravnovešeni Radie san s svo = jim demagoškim govorom na borongajskem zborovanju. Ta govor,ki ga sam hrvatski politični zgodovinar Horvat nazivlje "neoportun,nepo= litičan i u tonu i u pogledu taktike", je Fašidn prisilil, da je prekinil nadaljnja pogajanja z Radičem. Sledili sta dve leti malo slavnega režima, Radič se je pa napotil na pustolovsko romanje po Evropi, ki ga je završil z vstopom (24.6.1924.) v komunistično a= grarno internacionalo v Moskvi in z udeležbo na sejah sovjetske ko munlstične stranke. Bil je prepričan, da bo dobil podporo vse za ** Padne Evrope za svojo konfuzno "mirotvorno i čovečansko seljačko republiko", a doživel je popolen fiasko.
5.PRVI SPORAZUM
V tem je bil izvršen poleti 1.1924. v Beogradu-poskus Davido-vičeve "vlade sporazuma". V inozemstvu dezavuirani Radič je prihis=: tel domov, a zopet je bil ravno on tisti, ki je s svojo neprištevi to demagogijo na velikem zborovanji-v Vrhpolju dne 13.10/1924. zru= šil poskus avtonomistične vlade in brezvestno provociral obnovo najbolj krutega centralizma. Sledila je aretacija vsega vodstva njegove HRS3 in dokumentirana obtožba ' zaradi•veleizdaj e ter števil nih drugih težkih protizakonitosti. Toda zopet je bil ravno Pašič tisti, ki nikakor ni hotel iti do skrajnosti zakonitih konsekvenc napram Radiču in njegovi stranki in h katerim so ga torali prečan= ski centralisti. A tudi Radič se je v zaporu očividno nekoliko stre znil. Tako je prišlo dne 27.marca 1925. do zgodovinskega govora Pavla Radiča v narodni skupščini,ki ga je govoril po naročilu svo= jega strica in v katerem je dejal:	a
"Jugoslovan sem in to sem bil tedaj,ko je to bilo nevarno...
Ze v začetku leta 1904. smo pričeli poudarjati, da hočemo in mora= mo živeti v sporazumu z našimi brati Srbi... Pašič pravi, da noče iti v meglo. Moje prizadevanje je v tem, da gremo iz megle v stvar nost..,. Kar zadeva republikanstvo, nam ni do oblike ampak do vsebi ne, ker s tem ne želimo žaliti občutja srbskega naroda,ki je naš brat... s tem se bomo lahko sprijaznili... V politiki‘.stojimo na načelu narodnega sporazuma, da se kot trije bratje moramo sporazu= meti...in borili se bomo z vsemi zakonitimi sredstvi,da bo prišlo do ostvaritve politike narodnega sporazuma... Tu Izjavljam kot prsi sednik Hrvatskega seljačkega kluba, kot namestnik predsednika Radi ca, v svojem imenu ter v imenu celokupnega vodstva in v imenu same
ga predsednika Radiča, ker sem za to pooblaščen: priznavamo oelo = kupno politično stanje, kakšno je danes po vidovdanski, ustovi,z di nastijo Karadjordjevićev na čelu... Ne le z ozirom na današnje po= litično življenje ampak tudi z ozipora na naše programsko j pojmoya = nje smatramo narodno edinstvo države izven vsakega dvoma... Ne mo= remo biti brez ustave, četudi je ta slaba... Sicer pa, tako žplimo, četudi bo videti, kotda smo popustili svojemu bratu, kajti popu = stili smo bratu srbskemu narodu in naši skupni bodočnosti."
‘‘‘Ta izjava z najkompetentnejše hrvotske strani je vzbudila se= veda senzacionalno pozornost v vsej 'državi in napovedala, pravi pre obrat v vsej dotedanji notranji politiki. Kašič, ki je žo štiri le ta poprej stal na stališču, da "ne moremo biti brez'ustave,pa če = prav je ta slaba" in je zato že tedaj predvideval njeno revizijo,a ob priliki sklepanja "Markovega protokola" ni kotel "da ide u ma = glu", je začel sedaj nemudoma razgovore z radičeve!, o katerih je izjavil dne 7.7.1925. Pavle Radič, da "ni nihče od radikalov niti pomislil, da bi od nas Hrvatov zahteval celo kaj takega,kar bi se najmanj pro tivil o naši vesti in dolžnosti kot narodnih zastopnikov in kot hrvatskih predstavnikov". Pavle Radič je teden dni z.atem pi smeno obvestil Dnvidoviča, da prekinja vse svoje dosedanje parla « meh tarn e zveze z ostalimi strankami (avtonomistična) opozicije ". , s katerimi je bila HS/S dotlej povezana, Pašič je odslovil iz vlade prečanske centraliste in dne 18.julija 1925. je bila sestavljena ndva^radikalsko-radičevska.vlada pod Pašičevim predsedstvom,a za nameček je Radič že naslednjega dne opsoval svoje dotedanja zavez= nike Dnvidoviča, Korošca in Spaha in trdil, da "bomo mi središče Male antante in 'nove politike v Evropi in morda celo v svetu", nekaj dni zatem je pa še doda.1, da bo nova vlada "takšno čudo, da bo pri= šel ves svet in nas gledal kot čudež".
Tako je.prišlo po sedmih letih ljute borbe končno do sporazu= ma mod zakonitima predstavni štvima obeh narodov. Stari, osemdeset= letni Pašič je po tolikih per turb.aci j ah odšel na odmor in na zdra^= ” Ijenje v inozemstvo, neukrotljivi Radič je pa doma bruhal resne in neresne izjave na levo in na desno, ki so spravljale pogosto v naj večjo zadrego vse, dokler' ni končno ta fatalni človek s svojimi ne premišljenimi brbljanji zopet sam uničil vse napore za konsolidaci jo mlade države.
Nobena tajnost ni, da je kralj Aleksander v svojih avtokrat = skih ambicijah vprav mrzil največjega državnika,kar so jih rodili doslej Jugoslovani, ker je tvoril Pašič pravo personifikacijo ne = zlomljive borbe srbskega naroda za demokratične svoboščine. Označe ni radikalsko-radičevski sporazum je ustvarjal vse predpogoje,da se začne po tolikih letih strastnih mrženj in divjih bojev končno vendarle z resnične konsolidacijo države v smislu demokratične par 1amentarne monarhije. Vse je kazalo, da so Pašič in radikali na vr huncu svojih notranjepolitičnih uspehov, toda medtem, ko se je Pa= šič mudil v inozemstvu, sta začela avtokratski dvor in njegova ko= ruptna vojaška in civilna kamarila že smotren boj, da zrušita veli kega državnika, razbijeta njegovo stranko, preprečita uveljavljenje resnične demokracije ter s tem omogočita uveljavljenje čisto oseb= nega kraljevega režima. Pašič se je predobro zavedal, da je štor = jen s sporazumom s Hravti šele prvi korak in da se je šele sedaj približal primerni trenutek,da se reši naš celotni notranjepolitič ni problem v smislu sporazuma ih resnične demokracije. Povabil je zato Radiča, da formulirata osnovne točke take preuredbe države.
"A kaj bo rekel na to kralj?",ga je vprašal Radič. "Öe se midva sporazumeva, bo kralj moral poslušati", mu je odgovoril Pašič.
Tedaj je začel razvijati dvor že vsa svoja jaka sredstva,da zruši Pašiča in dokončno razbije radikale. Radič je ta proces opa= zli, ali ravno ti meseci so nazorno pokazali vso njegovo kratkovid no politično nesposobnost in megalomansko zaslepi j enost.Tud'i Radič je bil tedaj na višku‘svoje moči na svojem lastnem hrvatskem tere=
nu, a ta mu ni več zadostoval, temveč je v svoji naivni sa.mozaljuL Ijenosti upal po Pašidevi likvidaciji postati njegov naslednik še v - Srbiji. Ni se namreč zavedal tega, da gredo vsa prizadevanja dvora za tem, da ne zruši le Pašida, temveč avtoriteto sploh vseh voditeljev strank v državni politiki in da uvede odkrit kraljev o= sebni režim. Ko je bilo Radidu na dvoru še namignjeno, da bi mogel upati za Pašidem celo na. predsedstvo vlade, je on pozcabil na vso svojo nekdanjo demagogijo o "seljački republiki" in postal po bese daj samega Horvata "pomodni instrumenat (dvora) za rušenje Pašida". še pred spomladjo 1.1926. so bile mobilizirane proti 1'ašidu vse temne zakulisne sile, katerim je pridno pomagal tudi Radič. Tako je morala podati dne 2.aprila vlada demisijo in največjemu državniku moderne Srbije je bilo za vedno iztrgano državno krmilo iz rok. Ni ga nasledil Radič temveč razne podpovprečne dvorske kreature,kajti dvoru je šlo za tem, da dokončno korumpira, kompromitira in razkro ji vse vodilne politične stranke. Komaj osem mesecev zatem, dne 10. decembra 1926^je ta zadnji najmočnejši steber naše demokracije umrl v okoliščinah, ki še čakajo na javno objavo, in odprta so bi= la vrata - osebni diktaturi.
6.V DIKTATURO
Nadaljnji dogodki so precej znani. Sledile so prave karikatu= re vlad; dne 20.junija 1928, je prišlo do zločinskega pokolja v na rodni skupščini, katerega ozadje je ostalo še tudi nepojasnjeno do danes, in Radič se je šele na smrtni postelji zavedel, kam je priS peljala vsa njegova dotedanja politika in rušenje Pašiča,a bilo je prepozno. Poldrugi mesec (8.avgusta) za atentatom v skupščini je umrl tudi ta fatalni mož, ki je pač znal zediniti ves hrv tski na= rod, a obenem demagoško razbičati tudi vse destruktivne strasti v njem. Zaključek je potem tvoril dvorski državni udar dne 6.januar= ja 1929., ki si je postavil za cilj integralno izvedbo še do kosti diskreditiranega "narodnega in državnega edinstva" s pomočjo brez= obzirnega zatrtj a sleherne demokratične ustanove.
To je kratek pregled prvega razdobja prve Jugoslavije,Z njim sem hotel pokazati dvoje:
1)	da je utvara o narodnem edinstvu igrala v boju za naše narod no osvobojenje nedvomno znatno pozitivno vlogo, a da je doživela potem po osvobojenju nujen in popolen fiasko, ker je praktično po= litiko mogoče graditi le na realnosti ne pa na iluzije. Ta fiasko je bil pri nas še tem bolj katastrofalen, ker se: je hotelo izvesti to narodno edinstvo z nasilnim centralizmom, zn katerega ni bilo pri nas niti najosnovnejših pogojev, ne glede na to, da jo centra= ližem že sam po sebi nezdružljiv z demokracijo;
2)	da.so za centralistično ustavo resda iz razloženih razlogov glasovali skoro vsi Srbi, a da zanjo nikakor niso odgovorni Srbi = janci temveč v prvi vrsti prečanski slovensko-hrvatsko-srbski cen= tralisti in radičevska demagoška destruktivnost.
Večina Srbov se je'hudo motila v'tem,ker je mislila,da bo z "državnim in narodnim edina tvom" hitrejše in sigurne j še utrdila mla do in ogroženo državo. Vsi, ki smo se tedaj borili za evtonomistič no idejo, smo veljali za "protidržavne elemente", ne glede na to , da smo slovenski kulturni delavci, ki smo v februarju leta 1921. podpisali znano našo avtonomistično izjavo, v njej izrečno naglaša li, da smo za "avtonomijo v takem obsegu, ki bi ne slabil naše dr= žave,ampak jo krepil, dajajoč razmah individualnim silam edinio". Že sama beseda "federalizem" je pa tedaj veljala celo uradno za istovetno z veleizdajstvom.
Topla čustva,ki so vezala Srbe na Francijo, so bila vzrok, da so smatrali centralistično Francijo za nekak vzor konsolidirane in močne države, radi česar se je treba zgledovati predvsom po njej, ne da bi bili pomislili, da ima enotna .Francij a dovolj pogojev za centralizem, ločim'pa nismo mi imeli prav nobenih. Mala, predvojna
Srbija je bila unitaristična in je dosegla v eni generaciji vprav neslutene uspehe. Toda unitarizem more biti šele produkt stoletne= ga organskega razvoja v istih okoliščinah, nemogoče ga je pa dekre tirati tako raznolikim pokrajinam, kakršne je predstavljala in še vedno predstavlja Jugoslavija. Vsiljevanje unitarizma in še s pomcc jo centralizma mora nujno roditi le zlo, ker prekinja naravni or = ganski razvoj, ki gre v enakih okoliščinah, t.j. v isti državi itek ze sam od sebe in brez sile v smeri organskega poenotevanja.
Centralisti gotovo niso forsirali unitarizma zlonamerno ampak zato, ker so pogrešno smatrali unitarizem za nekako garancijo moč= ne države, kar pa seveda ni. Nemške pokrajine so bile pred zedinje njem^l.l871. gotovo enotnejše nego jugoslovanske, pa jim niti tako ti-piaen, a_ daljnoviden Prus, kakor je bil "železni kancler", ni vsi lil unitarizma, temveč so živele posamezne dotedanje nemške državi ce še nadalje svoje samostojno življenje celo z lastnimi dinastija mi in nekatere celo z lastnimi armadami in poslaništvi pri tujih silah, pa kljub temu ni to prav nie zadrževalo zgolj naravnega pro česa stapljanja in se je pokazala Nemčija, formalno še kot sodržav je(konfederacija), že.v prvi svetovni vojni za najmočnejšo vojaško salo na svetu. N0tranjo in zunanjo moč držav ustvarja zavest zado= voljnih državljanov, ne pa vsiljevanje nenaravne pravne instituci= je.^Danes mora biti menda že vsak razumen in uvideven človek pre = Pric an, da bi bila tudi nam že sama avtonomistično urejena država kakor so si jo zamišljali n.pr.Stojan Protid ali v "Jugoslovanski’ demokratski ,ligi" združeni srbski intelektualci ali dr.Koroščev Jugoslovanski klub" ali hrvatski s tarčevičanci prinesla čisto dru gaoen in srečnejši razvoj nego smo ga pa doživeli s centralistič= mm unitarizmom.
Podom politični zgodovinar pa bo moral vsekakor ugotoviti,da so vodilni srbijanski .politiki že razmeroma jako zgodaj uvideli na Pako, ki je bila storjena z uvedbo centralističnega unitarizma ter nevzdrznost z vidovdansko ustavo ustvarjenega stanja in so začeli iskati tudi izhod.a iz njega. Daviđovićevo približevanje prečanskim avtonomistom sem že^omenil in enako tudi Pašidev poskus,da pride Preko Radiča do končnega sporazuma s Hrvati, a žal so vse te posku se onemogomle na eni strani Radideva politična nespos obnos t, na drugi strani pa neodgovorne zakulisne sile, ki so se začele spričo kratkovidnih strankarskih nasprotij že zgodaj uveljavljati in ki so imele svoje ognjišče na dvoru. Tem so stali na čelu predvsem po litikujoči generali in korumpirani desidenti raznih političnih strank, za.njimi se je pa gnetla zloglasna "čaršija", izvršni or = gan te politike je bila seveda birokracija, a geslo tako izobliko= vanega režima je bila ohranitev in obramba "narodnega in državnega
, umljivih razlogov je imel ta režim skoro čisto srbski,ali še točnej še srbij enaki značaj, radi česar so ga potem slovenski in hrvatski demagogi tudi identificirali s srbstvom. To je pa čisto navaden falzifikat dejstev. Predvsem je resnica taka,da ni sodelo= val v "šestojanuarskih'.' diktaturah nikoli niti eden avtentičnih srbskih političnih vodi tel jev,pač pa oba šefa- obeh vodilnih sloven skih strank, najprej dr.K0rošec, za njim pa dr.Kramer. Drugo dei = stvp je to, da so bili ravno srbski politični voditelji tis ti,ki so prvi zahtevali povratek k demokraciji,ki naj bi rešilo nevzdrž= m pololaj, o srbski radikali so bili tisti, ki so dali že leta 1933* tudi konkretne pobude za razgovore z dr.K0rošcem in Spahom v svrho skupne akcije za "jedan režim slobode i parlamentarizma".
Zaradi enodušnega.odpora vseh treh narodov je po potih letih diktature slednjič tudi kralj sam uvidel svoj popolen neuspeh in začel.iskati izhoda. Sef radikalne stranke, stari A ca Stanojevič je bil tis ti,ki mu je poleti 1934. na Han Pijesku odkrito pokazal nje gove zablode in jasno povedal,da je edini izhod iz položaja povra= tek k resnični demokracijyci naj reši krizo s sporazumom a Hrvati.