„Sofia" izhaja v?iik potek in velja po (>oStt prejrtinaiwt ,t!i v Goriri na "<lom paSiljaiui:
Vae k»t<......t.   UO
Vol lej«......• - 20
tfutvrt iotii      ......  i 10
Vri oznanilih in ruko tudi • -i ..po-S'nnir.nh" «e plncnjt- '.!• h:i-.:hIii<> :.-i tn-..
8 kr. Cc *e tiskn J  krm
«>   i.   „   ¦'¦     „   :<    !, A» vhiV r? !,o   po proslorit
Zopet bo treba slovenskim modern, da atopijo na voliSce in si izberejo zastopnika v dezelni zbor naraesto odatopivSega g. Fr. PovSeta, ki je mnogo let zastopal goriike poaeatnik* v dezelneni zboru, Uradni list za Primorje, BQaservatoro Triestino", pri-nesel je v evoji Stevilki od 18. t. m, razglas vele-slavnega c. k. nameatniStva v Trstu, a katerim bo naznanja, da dopolnilna volitev enega poalanea iz tr-govake in kup&jake zbornice v Gorici namesto umr-lega Viljelraa pi. Ritterja bo 15. okt. t. 1., dopolnilna volitev enega poslanca v I. volilncm okraji velikega posestva pa 17. oktobra, ki pride v aoboto. Ob enem je prineael receni uradni list; imena onih velikih po-aestnikov, ki voiijo v I. okraji. K temu okraju pri-pada inesto Oorica, okrajna glavarstva: okolica go-riSka, Tolmiu, Sei&ana tor iz gradiSkega okrajnega glavaistva obclne; Dcvin, Dobordob, Biljana, Dolenja in Medana. V tem okraji voiijo tudi tisti, ki imojo nekaj posestva v I., nekaj pa v II. okraji (v Furla-niji), ako platfujejo vec zemljiSkega davka v 1. nego v II. okraji in ako znaia ves zemljilki davek brez vojskuo doklade najmanj 50 gld. na leto. Tem bolj pa imajo pravico voliti v ti akupini oni, ki pladujejo ves davek v I. okraji, de tudi v razlicnih davkarijah.
liLena volilcev, kakor jih je uradni list objavil, prinala wSo«att na drugem mestu. Vsak velepoaeatuik ima pravico zahtevati, da so izbriie iz imeuika vaak-do, ki bi bil aprejet vanj, ne da bi iniel k temu po-atavne pravice. Tako ame tudi vaakdo, ki ni aprejet v imenik, zabtevati, da se aprejme, ako meni, da ima do tega postavno pravico. To zabtevati pravi se re-klamovati avojo volilno pravico; to ae more goditi s pismeno p.oSujo, pisano v doma6em jeziku, ki se od* posiio pf posti veleal. c. k. namestniitvu v Tret. Ako bh I y • og 1 izbrisati, mora se naveati razlog, n. pr. da jr.- .-ul, da je v sodnijski preiskavi ali v zaporu, da je poaeatvo puodal itd. JKdor pa ho6e biti vpiaan med volilce, naj dokaze, da plaSuje najmanj 50 gld. zemljiskega davka. Doti5no epricevalo (izkaz) da mu. davkasija brezplac"no in brez koleka. Poaebnu ti-sti poses taiki, ki plaouj ej 0 davek pod ve5 davkarij, pa nikjer po 50 gl., morajo zabtevati take izkaze in reklamirati avojo volilno pravico, ker vai taki a^ izpusCeni. Reklamirati ae mora o pravem &iatt, t. j. v 14 dneh po dan em zgore omeujenem razglasu. Reklaraacije, ki se pozneje ulo-iijo, se zavrnejo. Zadnji dan za letoinje reklamacije bo 2. oktober (v potek); kdor tiati dan proinjo uloli,
1 ujnuiu no pruauju sprojuie;  Kaor jo uiozi OTUgi dan;
I se mu zavrne. Opomniti pa je treba, da je vse eno, naj ulozi kdo reklamacijo neposrednje v Trstu ali pa
¦ na domaSi posti, ker obrok se Steje d 0 tiato-ga dne, ko se proinja na po iti uloLi, in ne do tistega dne, ko dojde v Trst,
1         Sloveuci! veleposestniki t volitev v dezelni zbor
je vainejsa nego je bila v ddkvni zbor, ker v dr« Xavnem zboru ima desnica tudi brez naSega kneza ve6ino, v de^elnem zboru pa imajo Slovenoi fie le tedaj en a k 0 glasov z drugimi, ako so v s i e d i ni. Ako zgubijo Sloveuci e d e n glae, je po njib; drugi sklepajo potem labko tudi brez njib in proti njim, kar bi biio prav gotovo v gmotno Skodo slovenskim velepoBOatnikom, mto naj vsakdo zahtova volilno pravico, ako mu gre, in naj svojo pravico izvrsuje ter naj voli poslanca, za katerega ae po&o&tniki zjodinijo v sporazumu z voljavnimi rodoljubi.
Slovencev romanje v Prago. (Daije.)
Oglodoli smo si nekoliko znamenitosti mesta, oglejmo si zdaj nekoliko Se PrasSane, Had dnevni red v prvih dneb je bil natancno dolo^en od prazko-ga slavnostnega odbora in dobjli smo v ia namon ti bkauc programe v fieskem in slovenskem jeziku. NaS doevui red je bil sledeol: Zjutraj ob 9. uri zbrali smo se v „me86aneki beaedi". To je poslopje, ki so ga ccuki narodnjaki sami si poataviti. Poslopje ima v najemu gostilnar, a nekatere dvorane so odloceue samo za ude nmesdanske beaedett. V teh prostorih smo ae sbajali. Iz „besodeu eli smo ogledavat meato. Yodili so nas Cehi, med katerimi naj poaebno ome-sim g. E c k a r t a, duhovnika, dr. C i h a 1 k a, zdrav-nika in dr. Ettel-na, sodnijskega uradnika. Prvi je tolM&fiil znamenitosti v 6e§cini, diugi slovenski, tretji hrvaski. Ti trije gospodje nisonas zapustilz odjutrado vecera. Z nepopif-no prijaznoatjo ao povaod skrboli za nas. In bili so v reanici ko3 avoji nalogi: pozcali ao Prago in nje zgodovico nadrobno. Hodili cmopome* stu do 2. are popoludne, potem obed, zatem zopet ogledovanje mesta, ob 7. uri glediMe, po tem zopet ve6erna zabava v besedi. Tu amo preftveli prekraane ure. Pii vederji imeli smG ali godbo, ali petje. 0od-bo je preskrbela privatna kapela g. Kovaka. Peli so pa udje pevskega dru^tva BHlaholu in nLii'e". 8Hla-iol"  ima neko posebnost,  takozvauo  Bkitttro",  kar
USTEK.
Skolj sv. Pavla pod 6avnom.
Zelja nSocinega" dopisnika izpod Cavna, da bi ogledal strokovnjak znamenito mesto pri sv. Pavlu, Tabor, izpolnila se je. V nedeljo 20. t. m. zjutraj ob 6. uri odSelje iz8eia g. profesor Rutar iz Spljeta v druzbi gv prof. BerbuSa in razumnega mizarja Fr. Bavcarja iz Sela po najbliznjem potu skozi Gojace k sv. Pavlu, da si ogledajo tarn zidovje in ostanke iz ne-znanih 6aaov. Pot je strma in zelo kamenita, vender v eni uri eaaa dospela je trojica do prvega cilja, do Ikolja sv* Pavla.
Prvi ogled veljal je obokom ali „velbom.B Tu je stolp poleg skolja na ju^no-zabodjii etrani, zidan tako, da obdaja strmo stran skolja od treb atrani. Prvi pogled kaze, da je hnel stolp namen braniti do-bod s Skolja dol do studenca, ki izvira izpod Skolja na istem mestu, kjer stolp stoji. Stopnice, vsekane v strmo skoljevo stran, sluzile so po tem takem v to, da so prebivalci tega v zgodovinskem oziru premie-nitnega mesta po vodo bodili, ne da bi jih mogel Bovrazoik v nevarnih caaih nadlegovati. V zidovji tega stolpa, ki je se za kako polovico ohranjen, ni pozna-niti nobenih okenskib znamenj ali ikrbk za etreljanje, J?»i ju. m kake $ th 4 meixe od tol  o& moty
liknje za tramove. Pri tleh je potem obok (velb), I cd znotraj kaka dva metra visok, od zunaj deloma I aaut; ofiividno slu^il je v to, da se je studencnica 1 skozi-nj odtekala. Studenec je Se dandanes na onem I neatu, toda yode ima malo, kar je naravno, ako po- I nialimo, da je sedaj Caven od Skolja naprej do vrha I pvaem gol. Kar je poaebno Se znamenito na tem J aolpu, je to, da je zidan redno in trdno; ako si zid I atanSneje ogledaS, vidiS, da ui bilo kamenje — V8e I sednje veliko8ti — nikdar z butom ah kiadivom obde- I laao, in vender je zid gladek. Malta je trda, kakor da I bi bila iz cementa.                                                 I
Kakih petdeaet korakov od tu pride se po jako I 8trni stezi sedaj na Skolj, a izvestno je, da nekdaj 1 ni bilo mogode po tej stezi navzgor, kajti poleg strmi- I nevaroval je to stran in ves akolj dva metra debel I zi«, ki je bil zidan ob Skoljevem robu. Skolj sv. Pavla I vzliguje se od druzoga sveta kakor kakosaa naravna 1 trinjava; strme, navpi5ne, skalnate stene obdajajo I gt od vaeh stranij, tako da je planjava na temSkolji I loena od druzega sveta in nedosegljlva; le na dveh I altreh mestih dojde se sedaj nanj po strmih, ne- I vanib stezab. Jedina lehka in nenevarna pot je na I goenji skoljevi strani, kjer so bila glavna vrata to ] naivne in umeteljne trdnjave. Mesto glavnim vratom I i zn^i tri metre dolg in 30 centimetrov sirok jarek, I I v ivo skalu vrezan, ki svedoti, da so se vrata vzdi- I I gwiia in zopet dolj spu«*da,  Pre4 tem donni m J
nam je napravilo veliko zabave in u«itka. Povci ki-tare pojd na neki pogeben na4in; zdi Be, da godejo samo instrument. Dolgo nisom hotel verovati, da vse te glaaovo pevoi izvajajp le z usti, brez pripomofika kakSnegakoli. Mi se nismo mogli preouditi tej wgod-bi.« A pevci so pa tudi taki, da je le v Oehih kaj tacega mogoCe; njib piano, forte, crescendo, decre-scendo je tu*o mojstersk, da enacega nisem Se sliSal. Zraven tega smo imeli tudi prijiko sliSati y wbesedi« nekatere operne pevce Seske, ki so uas razveselili • prekraanimi samospevi, Vmes pa so Svigalo izvratne napitnico v raznih elovanskih jezikih; v CeSoini, y polj§6ini, v hrmSdini in y sloveniSini. Hrvatjo so so izkazali kot izvrstni govorniki, tudi nokatori uaSi so se vrlo obnesli. AH meni ni do tega, da karakfceri-zujem nas, nego Cehe. Cohov in Cebinj je bilo v „bo» sedi'4 vsak vefier polno, sbirali so se tarn nam na oast, lu govorili so nam iz polnega bratakoga aroA. Tredno je, da tudi Slovenci berd viaj nekatere njib govore, I ,dft iz, nJ^ zajemajo slovansko navduionoat in da 11 krep«ajo out vzajemnosfci.
Pozdravil nas je prvi veSer prMrfino in prekrai-no g. Eckort. Moi je dovrSen govornik. Pri zafiotku oraooil je, kako je v davnih caaih elovola nadveltav-ska stolica, tako, da so jo imenovali „zlato* Prago. To zlato pa je v teku let obledelo, in Praga je pa-dala vedno boy in se je narodu odtujevafa. A BPra-ga je zopet ztata Praga, je sroe, ponos in kroua naSega probujenega naroda, kakor atarodavno dni loBketd se zopet„mati6kaB naSa v zlatu   . • k    rne  za-I v e s t i i n d 0 m o 1 j u b j a, in milyOu  r,. qeskib in slovanskik ji vroce bijejo naproti. In danes pozdrav-Ijarao v narodji matere Prage mile in oenjene romarje l,i daljnib  kon6b slovanskih, — zlafa  Praga privija danes k sreu svojemu deco skupne matere Slave od daljnega juga. Dobro namdoSH, dragi bra^e Sloveuci, I pozdrayljeni nam v mestu LibuSe, pozdravljeni v Bme-I SSanski besedi", ki je skupno srediS^e dtfmoljubnega I ob6instva praSkega. Kakor sokoli prileteii ste k nam, J pogledat to nalo in vaso zlato Prago, prileteii na to zemljo,   ki je napojena s krvjo  in  potem s solzami 1 naSiu o6etov,  v to mesto,  katero je eezidala in po-I svetila tiso^letna zgodovina naroda ceskega. PriSliste ogledat naSe zivljenje,  naSe prebujenje, naSe deto, I naSe narodne boje,  in posebno razveselit se v veli-castnem, zlatem hramu deske Talije, ki si ga jo na-rod earn sebi postavil.   Srca naSa  letel'a so vam naproti,   kakor hitro je po vaSih gorah zazvenel klio: I „v zlato Prago"! In danes se radujemo, da vas mo-I remo kot brate pritisniti na arc6 in vas povelifievati
I znamenja stopnic, ki so bile v skaio vrezane, na obeh I stra&eh stopnic pa so znamenja kolovoza, t. j. po 1 kolesih v skalo vdolbljenih tirov« Od tod peljala jo pot poleg Skolja proti Cavna na sedanji gojagki pa-I Snik, kjer se je delila na dve strani: jedna peljala je vitric gore proti Kamanjam, druga isto tako proti Yitovljam; za edno in drugo dobyo se Se dandanes sledovi. Da prehodiS Skolj po dolftni, potrebujeS 5 do 10 minut, do5im je na najozjem mestu kakih 100 8eznjev Sirok. Sedaj je vecmoma obraSiien s travo, le razvabne debelega zidu, s kojitn je bil obkoljen, in drugih zidaliSd molijo v zrak. 6udno je, da ne zapaziS nikjor obdelanega kamenja, niti na zidu niti drugod; zdi se, daljudstvo, ki je to zidalo, ni poznalo kladiva in buta. Izjemo delajo razvaline cerkvice sv. Pavla, ki je pa stalno iz novejSe dobe.
Ysa ta trdnjava na Skolii sv. Pavla, obdano I okrog od 2 metra mocnega zidu, delil je poprecen I zid, ki je skoro v stedi Skolja stal ter ga z ozirom I na dolgost v skoro jednaka dela dvojil. Dolenji je I bil po naravi moonejSi in nepremagljiv, do6im po-I jema visokoat strmih sten gorenjemu, planejSemu, in I s to tudi varnOBt pred sovraznikom. Na elednjem raz-I prostira se proti zahodu leieca ravan, rahlo nagnjena I od dveh stranij proti sredini. Tu zaaledis lehko J znamenja dvanajsterih ulic in razvalin-I ekih prooatankov,katere trava prepre-
Posamezne Stcvilke se dobivajo po 8 kr. v tol)alraniicah v gosposki ulici Mizn ,,tneH Icron", na sfcarem trgtt in v nuiMki ulici ier r Trstu, via Case ima, 3.
l»opi-.i naj fp liiagovoljno poSiljajo uiviliiiStvii ..Socc" v Oorici na Travuiku „ IG,X, nnvonuna pa opravniStvu ,-,8o6»<* Via dellii CrOce Ut. 4, II*
Rokopisi no, ne vradajo; dopisl naj se blagovoljnn t'rnnUnjnio, — I>plnl<\ot» ia drugim nopmon&nim «(4 nnrortnlna zniia, akoae oglasio ptf opravnifttvii.
St. 39.   (Bnif life)   V Gorici, 26. septembra 1885.             Tedal XV.
SOČA
kot vrle jnnake, ki stojite na alovansla atrazi nabre-gih Adrije, pod velikim Triglavom, v beli Ljubljani in na brepovih Mure, Soce, Save in Drave. Dobro poznamo vase hrepeneaje in trpljenje, dobro poznamo in opazujemo iist obrambni boj,-ki ga junaski bijete ˇ slovanakih Termopilah na jugn proti dvema raoS-nima ueprijateljakima kerdeloina. Saj je tudi na§ na-rod imel in se ima taksno brepenenje in trpljenje, bije tiat boj kakor vi, to je aTeti boj za obrambo maternega jezika sloTanakega v soli in v jaynem fcy-
Senji in za Ijubezen do domovine. Zajemajte torej, ragi bratje, k temu boju novih moci na prsih na-tore Prage. Saj tndi pri vaa zgodil ae je enak fades kakor pri naj, tndi vafi narod fie nedavno pozabljen, nexaan, mod mrlioe itet, je Tatal od mrtvih in ae a krepfco modjo poganja za pravieo, ki mo ticejo po boijih in avetaih poatavah. To fadovito vatajenje va-icga in naSega naroda nam daje poroStvo, da akupm nag boj pripelje do zniage. Vemo pa5 dobro, da je vat boj brei primer* teiji nego nai, da jo aolnco vaSo svobodo ie vedno zakrito a ornimi oblaki; a vaAa goroca Ijubezen do naroda razpodi vae to obla-ke. Nam Slovanom tide bodofaoat! Naroda, ki je za-voden, ki avoja pnwa tako krepko brani, kakor vaS, takega naroda ni mogoia zatreti. Narod, ki ae po-naSa a apoatolakim Slomsekoin in peanikom Prcsir-nom, je po bozji previdnoat? §e k velikim rccom po-kliean, Ogrejte ao cedaj, bratje Slovenci, na arci dra-ge nam afcv&nske raatere Prage. Naj vaa apomeniki ceske elave, a katerimi se ona ponaaa, naj vaa fcivo birje naSega narodneg* zivljenja, naj vaa naia Ijubezen okrepea k daljnerau blagoslovljenemu delovanju v koriat ljubljonerau narodn. Podajmo ai k delu roke, alciimo ae, Ijubimo sea!
(Dalje.)
Resna besa&a o trgatvi aasim viuogradnikom.
LetvB amot*e o dobri vinski lotini vsi zmofcili; Ie prod dobrim meseeem smo upali, da bode vinski pridelek po mnogih krajib case dezelo vsaj dober, ftko ne prav dober. Ali lalibog, ni jedno ni drugo ae ni areainlUo. Oelo drugo polovico meseca avgusta in prve dni ceptonibra je neprenehoma dezovolo; poles toga bilo ao velike plohe zdruiene z niofaim vetrom, ki so vsem pridelkom, posebno pa grozdju inocno Skodovale. Po ve§ krajih bila je ve5 ali tmanj toca, katera, kakor pravi narodni pregovor, skoduje, ako jo v rjuhi c"ez polje nese. Vsled toh uezgod jo pomelo grozdje mocno gniti, namesto da bi ae lepo razvijalo in zorelo. Zraven tega ae je letoa v naSej dezeli „Peronospora viticula* ali, kakor je naa narod to bolezen kratil, „rija8, povaod tako mocno razSirila, da ao akoro vse trte pred casom perje izgubile, vsled iesar ne more grozdje dobro zoreti niti lea za pri-hodnje leto.
Glavna akrb vsakega vinogradoika mora tedaj bitiTda vaaj to, kar je leostalo, skrbno pobereT da potem zdravo in dobro vinoizmosta napravi. — Ako je treba kje prave cidtoce in an age, treba je je gotovo pri trgatvi in potem pri vinaki posodi.
Pri trgatvi naj gleda vaak poseatnik posebno na to, da ima vsak delavee dve posodi pri sebi in aicer za to, da apravlja v jedno posodo popolnoma
Pavia, ki ie bila v novej§i dobi zidaoa: torn je zvo-nil Se pred 100 leti po pripovedi sedanjih okolicanov cerkovnik Vrtovinaki aveto jutro, poludne in »Ave Marijo". Na dolenjem delu zanbnale te bodo „grobi-Loaa, s travo zaras5en, nekoliko vzvisen prostor vtpodo-bi bocnice (elipae), kateri je preiaer po dolgosti kakib 10, po Sirokosti pa kakih 5 metrov dolg. Kratko ko-panie — daljSega ni oaa dopuscal — na tern mestu. ok&salo je obzidane oddelkeT z navadnimi, okolo va centimetra dabelimi akriljami krite. Zanimivo bi bilo in vredno, da bi ae vea ta prostor pravilno raz-kril, mogoce, da hrani kljuc vprasanju, v kateri dobi je tii mesto naafcdo. Je-K bila tuk^j Noreja, katero ncenjaki brezvapesno po juzaem Stajerakem zasle-dujejo? So-li iskali tn zavetja Ambisontiji? —¦ Bog zna. Temu ovalnemn prostora podoben dobi ae tudi na gorenjem delu.
Sedaj pa v SrniSki Tebor. Tabor je bil nedvoj-beno zidan ob daau turgkih pohodov v naSe kraje. Pri vratib na Ievi, skozi katera peljo §e sedaj pot v taboriSLeT je akrbina za streljanje in na kamenu nad njo je veekano Stevilo 14T3. T tej dobi zidali so stabio kmetje to taboriSc'e, kakor najbr^e tudi oao pri Dornbergu, da bi ae braniii pred kratim Turkom. Imeli so tam v varnosti iito in vino ter hiteli tje, ko 80 kresovi naznanovali prete^o nevarnost. Tabor imel je stiri atolpe, zidovje je bilo slabotnoT in ker ni nobenega znamenja vecjemu poalopju med zidovjem, ni mialitt, da bi bil atal tn plemenitaiki gradi6. Thod v to taboriS5e bi je Ie jeden, le na crniSki atrani bila eo S9 mojbna yratica, koder 00 Mudje po vodo WH|.                                                       IB,
zdravo in zrelo grozdje, v drngo pa bolje gnilo in nezrelo, in da konecno vsako posebej apresa in vsako posebe v poaode apravi* Boljse vino naj potem shratti za prodajo, a slabae za damaco rabo; naredi naj tudi iz njega tropinovee, ako ni za rabo. Kdor pa bere ali trga zrelo in nezrelo, dobro in gnilo grozdje akupaj in potem vse skupaj ztuecka ali apre&i, naj bo prepriean, da ne dobi nikdar postene kaplji-ce, ampak zdrzgalnico ali pane. Tako vino bode imelo vedno dub in ukus po gnilobi, in tega ne more nobeno sredstvoiz vina odpraviti, in tako vino ao vedno tezko v denar spravi, in ako seJ io proda, dobi komaj polovico ono cono, katero ima navadno vino.
Nadaljo nabajamo pri mnogih naaib poseatnikih ao drug glavni pogresek, da namreS vin-ake poaode no diatijo, in prav za voljo tega nastanejo razne vinske bolezni, kakor n. pr.: pleanjivo vino, da ima vino ukua in duh po plesnjivom aodu. itd.
S kratka, vsak vinogradnirc naj -skrbi, da se trgatev pazljivo in oprezno vrsi, in da potem sprelano tekocino t. j. most, 8pravi v pupolnoma ciato in ana-2no posodo; konecno se sam prepica, da ae vino popolnoma dobro razvijo in da ga tudi lahko proda. * Zakaj da se mora pa vino ob svojem caau pre-takati, hocem -Socinim* citateljem drag krafc po-piaati.                                               FR. ZEPIC.
Dopisi.
fe Podgore, 18. septembra. (Iz?, dop.) Dovolite mi na dopis iz Smartno — EojManske zapanije v §tv. 35. VaSega cenjenega lista ^r resnib besedij. -— Proti inpanstvu podajali smo v zadnjem casu dvojne pri-toibe — ene 2aradi nepravilno razpisanib volitev ob-Cinskega stare§instva, zaradi nepostavno sestavljenih iuicnikov, in splob v volitvenib zadevah; — droge za-radi neredoega gospodaratva. Teb prito^b niso pod-pisali samo nekateri uapete^i, kakor g. dopisnik dobrobotii?^ imenoje prito^nike, ampak podpisanib je bilo na stotine posestnikov, in med njimi tudi naj* vcljavniSi mozje v iupaniji, kteri so seveda v stvati tudi najbolj intereaovaui. Ptitozbe v volitveni zadwvi sicer uiso imelo popolaega uspeha, a toliko vendar, da je moral g. 2upan imetiike popraviti in volitev redni§e razpisati. Pnto^be zatadi oWinskega gospo-darstva pa so imelo bistveuo znamenit in z& ob6ioo in za davkopiafievake jako povoljeu uapeb, — da je g. zopaa, kolikor se je dale v uag?ici, predeial in do-polnil obfiinske raCune in dnevnike zadnjih let, spre-jemSi vanje raarsikter poprej izpu^en znesek, tako da razkazujejo zdaj raiuni konec 1. 1884 lep deaar-ni5oi ostanek, Cesar se ni bilo Se nadejati takrat, ko so se bili obSinarji prvikrat prito^ili zoper one racane, ki so bili uze obCinarjem po postavi v pregled raz-grneni, dasiravno so bili se na vse strani pomauj-kljivi, nedokouiiani, nedokumentovani in splob takt, kakor bi pri rednem, postavuem gospodarstvu nikakor ne bili smeli bili. N a p e t e 2 i smo zares bili, a oa-petezl v takem zmislu, kakerSen ugaja ob<5uim ko-listim cele inpanije. Mi smo v postavnib mejah n a-I penjali svoje iile, da bi dosegti postavne volitve, ] da bi privfidii obCinsko gospodarstvo v prepotreben, postaven red.
I         In v tern zinislu napenjamo tudi §e vedno
I vso svojo delannost v to, da se nam posrefiijo take
J volitve, katenh izid nam bo porostvo dobrega gospo-
I darstva v obcini, poroStvo boljSe, mirniSe bodoenosti.
j Da, v tem zmislu nam je celd dol^aost, sveta dol^nost
1 biti napete^em — in fie jo spoluimo,  vsi  z \r e a t 0
spoiaimc, potefie male vec vode po na§i S'»Wi. do
tistih  dob, ko se bomo v boljsih  razmerah veseliii
sadu svojega po§tenega delovauja. V to nam Bog p*
mozi!                    ___________           KocjanciS
TrilOVOt 5. sept. — „Corriere* je omenil v »*>ji stevilM od 12. avgusta, da je prisla 6eta mladeni|ev (giovanotti) iz boljaib bis goriskib na plantnski ilet na Traovo k Nemcem ter je gostoijaboosti iskali v ondotni edini kremi; paljubeznjiva kremaiica jim jo je odrekla. Nasli so jo pa v osebi gozdnega cuvaja Vincenca Santos-a(I) in njegove gospe.
Morali so ze biti iz boljsih bi§, ker ,Corriere* I to pravi, ker le iz boljaib his lahko trumoma popo-I tujejo, in ker tudi na Ajaevico ao bill nekdaj pn§li iz boljsih bis, kakor se slisi. Kea je, da jim ja pri I Nemeih kr5marica goetoljubnost odrekla. Alt k^r je I znanOj kako ae ravno pri Nemeih gostoljubuu ipte-I jem apoatuje, kako ze vsak kremar zavoljo Iast|ega j dobifika uatreza goatom po avoji moei in ae izefeiba j potipezljivo vsakl nevssenosti in zameri: imell je I krdmariea gotovo svoje uzroke, da ie tako poatojala. J         Ker so oni povedali v ^Corriera"   svojo,   ^ora
| tudi „Soca* poi-edati nalo. Bilo je namreo iko: I osem dijakov se je poprej uze zajutra drugo Ido^ 1 bro n&pilo, ter jo prislo upebano po hoji inlijaei j v takem at aim k Nemcem v kremo ob to uri I zajutra, da jim je kreinarica gostoljubnoat 3dre-jcimorala. Drozega ni treba ptaviSi. Svetijemo j pa, naj v prUiodoje ne trobijo BComerttH veL: taki I jmMi soptr jm, ker vreopi w«np, in ^ jlwtijo
na miru Tmovo in naso slovensko kulturo,  ker nji-hova ze tako ni vzgledna.
IZ Brd, 23. sept. — Danes |je bil gza „izlet" na Yrhovlje prav lep dan, jasen in gorak ; vesel ga je bil izletavee vsak. Do§li gospodje od treh vetrov, pogresali so le brate od Socinih bregov, ki so zaradi av. birme ostali 7 Kanali. Tem so crez grape po-zdrav poslali.
Po obiskovanji roraarske cerkve, zaradi ktere Brici na Yrhovlje pogoatoma roma!o,i pregledovali so izletavci naertano cesto nerez Qradec* na lici kraja ter ao avoje zacudeaje in obzalovanje izrazili nad alepoto in aebicnostjo, ki tej v narodnem in gmot-nem obziru velevazni akladovniei zavire, stavijo. No, praviSna in potrebna ree ne da se za vaelej zavreci. Bodimo trdni v nadi, da nam bodo to cesto ho u-porniki delaji radi, ker jih bo gotovo Se sreealo pra-vo spoznanje.
Gostilni^ar g. B. B. pa njegova vrla soproga U. pogostila ata izletavee nepricakovano dobro, a vender po nizki ceni. Hvala jima! Ako Bog da, ponovi se le mnssgokrat izlet na Vrhovlje, s katere-ga ae gleda ne le v Soeo iumeSo, ampak tudi v morje bliicece, ne le v dolino Kanalsko, ampak tudi v ravan Ipavsko in planjavo Furlansko. Skleniio ae je, da mora postati prvi ponedeljek po rojstvu M. D. ^jour-fix* za izlet na Yrhovlje, ker tacas je naj-bolj prilozno. Da bi le ne pozabil pratikar tega za-znamovati!
Popevalo se je ne ie ustmono, ampak tudi — pismeno; kako je iznajdljiva v viaavi narava I Pridi vrh planin, nizave sin!
Politidni pregled.
Na§ presvitli cesar stopil je 16. t. m., vr-nivSi se iz Po^ege, pri Brodu na boseaska tla, kjer je bil prav navduieno sprejet. Mnogi pri-pisajejo temu koraka velik politidni pomen. Cud-no je vsekako, da je istega dne nastala v Ru-nielfji onkraj Baikana vstaja, 0 kateri govorimo
Dne 22. t. m. se§el se je prviL novi dr-^avtit zbor, opat Posselt vodil je kot uajstarejii clan zbornice prvo sejo. Poslanci storili so ob-» ljiib© vsak v svojem jeziku. Predsednik je na* znanil, da driavni zbor slovesno odpre Nj. Ve-lifianstvo na svojem dvoru s prestolnim govo-rom, katerega te2ko pridakujejo vsi politiki* Lice se je dr&ivnemu zboru mimo prejlnjih let nekoliko prednigadilo. Desnica je za kakih 20 clanov mofinejSa, sestavljena je pa tndi sedaj se §tirih klubov: s 6e§kega, poljskega, Hohenwar-tovega in Liehtensteinovega, v kateri je vstopil celo gospod Lienbacher. Hohenwartov klnb Steje 40 elanov. Zdruzene levice ni ve6; razbila se je v dva kluba: v nemSki in nemsko-avstrijski, prvi §teje 47, drugi 71 poslancev, skupaj ima Ievica tedaj 118, desnica 186 glasov. 0 Coro-ninijevem klubu ni se ni6esa sli§ati, dosedaj se niti ne ve, ali se ustanovi ali ne. Govort se, da bo drz\ zbor do 22. oktobra zboroval, potem se snidejo delegacije in sredi novembra skli6ejo se dezelni zbori. Tudi gosposka zbornica je ze zborovala, predsednik ji je doletoinji, grof Tratitt-mannsdorf. Nj. Yelieanstvo imenovalo je 14 no-vih udov, izmed katerih pripada 7 konservativ-ni. 6 srednji in jeden levt ali ustavoverski stranki.
Kakor strela iz jasnega nebapresenetelaje novica vse evropsko easopisje in vse kroge ne-nadna vest, ki je prisla iz bolgarskega roesta. Sofija. Opravitelj ali guverner vzhodnje Rumelije Krestoyid in njegova vlada bila sta kar 6ez no6 odstavljena. Zacasen odbor, kateri je po vsi tie-zeli ustajo osnoval, vlada dezelo, kjer se ni do sedaj vsled teh vaznih dogodkov mirkalil. Aza to novostjo dosla je se vainejsa, ki na kratko pove, da je bolgarski knez Aleksander nagloma zapovedal vojsko mobilizovati ter je sklical na-rodno sebranje (zbor) v dan 22. sept, v Sofijo. Knez je sprejel povabilo zaeasne ruraeljske via-de in vojske, naj prevzame vladarstvo vzhodnje Rumeiije ter osnuje veliko Bolgarijo. Takoj od-potoval je z ministrom predsednikom v Kazan-lik, izdai je poziv, v katerem si prfdevlje na-slov kneza severne in jnzne Bolgarije ter od-potoval v Plovdiv. Narod ga je povsod navduieno sprejel ter je pripravljen vse zrtovati, Mv-ijenje in imetje, <la varnje novo Bolgarijo. Te-iegrai' an tie zveze $ Tar^ w pretr^jae, yja4-
no dasopisje pripoveduje, da so bile vse velesile s to novostjo iznenadjene; mi tega ne verujemo, a uverjeni smo, da je ta novica iznenadila srb-skega kralja Milana, ki je bil v toplicah v Av-striji. Tudi rumunski in gr§ki kralj sta se ba-vila zunaj svojih kraljestev. Vsi trije pdpotovali so takoj domov, ko so novost izvedeli. Srbski kralj sklical je preeej ministerski sovet, ki je trajal pozno v nod. Drugi dan izdal se je ukaz, kateri zapoveduje mobilizacijo in sklicuje skup-§dmo v Ni§ na I. dan oktobfa. Zadasno je od-pravljena je tiskovna postava in pravica zboro-vanja. Ker se je raznesla vest, da si je pri-svojila Avstrija Bosno in Hereegovino, naraera-vali so Studentje v Belemgradu napraviti proti-demonStracijo, a vlada je to zabranila. Ysekako so v Srbiji 6udne razmere. Zakaj se je odpra-vila sloboda tiska in skupnega zborovanja? To so za kralja Milana cudna in slaba znamenja. Tudi v Atenah je razdrazenosfc velika, vlada je zaukazala, naj pridejo dopustniki in drugi takoj k vojski. Vnanji srbski minister razposlal je vladam okroznico, v kateri naznanja, da iina mobilizacija srbske vojske namen, braniti sedanje razmere na balkanskem polotoka ali paziti na dezelno korist, ako bi se razmere predrugaeilc. Ob jednem se porofia iz Rusije, da je nastala v Albaniji nstaja.
Bolgarski knez dospel je pa mcd tern v Plovdiv ter sprejel po slovesnih zabvalnicah v cerkvah zafcasno vlado in visoko duhovl&no. Splob vse gre tako. kakor da ni vec Turkov na svetu; svet pa zre in — strmi.
Naravno, da zgubljajo vse druge razmere v ocigled tern novostim svojo vaznost. 0 Spanj-skem vpraianji je vse tiho, sploh no gre to vprasanje niti naprej niti nazaj. Tudi sicilijanski nemiri v Italiji, ki so nastali radi tega, ker vlada v Palermu kolcra in so druga mesta za-litevala, naj se pretrga vsaka vez s Palermom, zgublja vsled navedenih novostij svojo vaznost. jednako godi se vclikim pretepom pri volitvah v Parizu in demonstraeijatn v Haagu.
Domade in razne vesti
Cesaridna Stefanija zapustila je pretoklo nedoljo Mharoar, kjer se je vee tednov mudila, ter se je odpeljala na Dunaj. Pred odhodom poklonile 80 se ji visje oblasti; a trzaiko iu okolicansko ljud-stvo prirediio je visoki gospej na postajak presrcno poslovilo Cesaricina bila je vidno ginena pro presrcni udanosti, katero je pokazalo zvesio preblvalafcvo v Trstu. in v okolici njej in cesarski hi§i. Italijanski glasili „Independente" in BAlabarda" nisti niti ome-nili, da je ceaaricina pocastila prhuorsko dezelo.
Imenik veleposestnikov, ki bodo voHIi 17. oktobra t. 1. v Gorici enega poslanca v dezelni zbor gorilki namesto odstopivlega g. Pr. PovSeta, razgia-§en v uradnem Hstu primorskem v stovilki od 18. t. m., obsega naslednja imena:
Abram Alojzij, Tupelce; Attems grof Sigismund, Podgora; Bader Alojzij, Gorica; Bandel Alojzij, Ko-men; Bartdli Andrej, Tret; Bartolomej pi. Ivan, Sol-kan; Bassa pi. Ernest, Gorica; BatiC Jozef, Oesta; Bati6 Miha. Sempas; Biauchi baron Lenard, Rubije; Bianchi Teresa vdova, Ajdovseina; Bizjak Janez, Kneza; Bolaftio Jozef, Ajdov§craa; Boekmann vitez Adolf, Gorica; Bolko Ana, CerniSe; Bolko Anton, Gorica; Bolko Leopold Antonov, Sendee; Boaizio vifc. Ivan, Gorica; Brana Anton, JSabrezma; Casagran-de Angel, AjdovSeina; 6ehovin Florijan, Gabrije; Cemericb Amalija in Faccbinetti Eliza sestre Koller, Viginadav Iatri; Ceraetic Jolef, Sempas; Cerne Anton, Tomaj; Oibej Franc, Ajdov§6ina; Kocijanci6 Ivaa r. Joiefa, S. Loreric pri Nebljem; Kofiijan6i6 Alojzij r. Petra, Salimbergo; Coronini grof Artur, Karol, Alfred in grofica Matilda, Grafenberg; Coronini grofinja Karolina rojenav baronca Bitter, Grafenberg; Coronini grof Franc, St. Peter; Coaolo Ivan, Trat; Cotic Franciska, Dolenje Cerovo; Coti3 Jo-ief, Cerovo; Kumar Ivan r. Jozefa, Gorica; Cicigoj JoiSef r. Jo^efa, Solkan; Kristatici5 Anton r. Antona, Kozarna; Darbo Anton in Eliza, Gorica; Degrazia baron   Gottrid,   Gorica;  Dileua  Marija  rojena Sfili-
§oj, Krk (Teglia); Dolijak pi. Karol, Gorica; Bolijak 'ranc Autonov, Grgar; Drosghig Stefan in Ana, Pre-etava; Drafovka Anton in Josipina soprogi, Miron; EraetiS Ivan r. Martina, Podpoznik; ErzetiS Joief Andrejev, Kozbana; ErzetiC Karol r. Luke, S. Loreno pri Nebljem; Fabijan Alojzij, Avber; Fabiani Anton, Kobdilj; Fabiani Jolef, tttanjel; Fabris pl.J Konrad, »t Epnj f#te^ J»bp, Aijbft^ Fed»tkt9 tame),}
Gnca; Figl  Anton r, Antona,  Pevma;  Flego  pi. T<eza rojena bar. Codelli, Gorica; Fogar Katerina roma Ootid, Pevnia; Fogar Alojzij, Pevma; Formen-tii bar. Jo2ef, Gorica; Frinta vd. Josipina, Gorica; Frian  Sigismund,   Rifenberg;   Gabrijol&e"   Andrej, Plve; Gabrijei&c' Anton, Soai6, Anihovo;  Gironcola Ivna dedici:  Franc,  Jozef, Anton, Avgustin,  Ana, Aialija in Tereza, Gorica; Ghitta Anton Ivanov, Sfca-ra;ora; Godina Danjel, Ajdov§cma;  Gomisfiik Ivan, ZgoraHa;   Grogoric   Andrej  r.  Martina,   Prva6ina; Guntar  Franc,  &marje ;  Hmelak Franc, Lokavec; Bhonlohe kneginja  Toreza,  Devin; Huber Franc, Bio; Jakon6i(S...Anton Jpzefov,S.„ Martin; JakqnfiiS jnton r. Franca, S. Lovrenc pri Nebljem; Jakopic d, JoXef, Gorica; Jeton Franc Jo^ofov, Dobordob; 3nko Matija, Bole; Jni-etB Andrej, Koborid; Ivanfiifi inton, Deskla; Kamer Karolina, Be^ana; KendaMa-qa omo^ena Mofinik,  Grahovo ;  Klan&c" Anton An- I i>nov, Podgora;  Kocijan Andrej, zierjo; Kocjandic" *ndroj Andrejov, Podgora; Kodelja »foM, Deskla; lodril Adolf,   Smaije; Kofol  Anton v, Potra, Ce-lovan; Konjodic Andrei, Plave; Kovafiifi Ignac, Sv. jiioija; Kovafiifi Ivan, Idrija; Kovaiiic Jozef, Konienj iv&Qe\\ Franc, Lorn; Kumar Jozef, Sempas; LautUien ;rof Karol, Vipava; Lanthiori grofinja Helena, Ro-ental; Laaifia Ivana dedici; vdova Tereza, Ivan in Carolina, Dolenja Vorfeojba; La&lc' Andrej r, Jo2efa, Jenfie; Lalid Jo^ef Jo^efov, Gorenja Vertojba; Le->an Franc, dernice; Leban Jo?.ef, Stopic; Lenaasi Sofija vdova, Gorica; Levi dr, Angel in Albert, Yil-anuova; Lorapruch baronica  Alice  rojena  Pober, Dunaj; Licen Ivan, Rifonberg; Lokar Anton, Ajdov-idiua; Lovisoni Don  Jakop, Cervignan ; Locatelli aar. Miha, Kormin; Lutzeuberger pi. dr. Alojzij, Gorica ; Macorig Alojzij r. Eduarfa, Brazzano; Maganja Anton, Divaca; Mahorfiifi Ferdinand, Naklo; MahorSie Rajraund, Sezana; MakaroviS Ivan, Morsko; Maka-roviS Ivan, Avfie; Makarovig JoBef, Bodre?.; Malnifi I Franc vitez, Kauai; Marinc16 Jozef r. Antona, Vi-tovljo; MarinelU pi. Ana rqj. bar. Romuer Gorica; Marizza Ivan in Alojzij r. Jakopa, Gorioa; Maurovich dr. Josip, Gorica; MlakarIvan,DolenjiNovaki; Mon-dri Anton Antonov, Sempas; Morpuigo Anzelm, Lo2-nik; Mozetio Anton, Renao; Mrevle Toma?., Sv. Kril; Mttha Anton, Lokve (Corgnale); Mu«i8 Jozef, S. Martin ; Nadalutti Anton,   Pevma; Nanut Jozef r. Jo-zefa, ^t. Andrei; Nemeo Franc, Biljo i Nauut Mf r, Ivana, St. Andre*; Obizzi Anton mejni grof, Gori* ca; Obizzi Avgust mejni grof, Orohovlje; Oblubik Franc, Krasuo; Qsfceriag dr. JoS5ef, Setoa;  Pace grof Viljelm, Tapogliano; Pabor Ivan, Renfio; Pagani vitez Franc, Yorto^o; Pavletio Franc, Zagraj; Pavliu Stefan, Loka;  1'efionko Anton, Rifenberg;  Pofonko Jo^ef, Rifenberg; Pegan 3oM, Gabrye; Pellegrini Ana, Gorioa; Peric Jo2ef Jozefov,  GradiSSo (Gradi-ecuta); Perio Andrej, Slivno; Peritz MatevX, Dobordob; Persic" Anton Antonov, Vitovlje; Pertovt Andrej, PodleSee; Pignatari Franc, Cernice; Pignatari Ivan, demise; Pintar Jo^ef r. Matev2a, Podsabodn.
Pipan Jo^ef,  Skrbina; Pies Friderik,   Devin; Polj§ak Filip r. Franca, Smarije;   Polj§ak Marija, Smarije; Polley Anton in Oskar, Seiana; Pontoui Matilda rojena Mayer, Gorica; Pov§ic Andrej, Ravni-ca; Prinaic Anton Autonov, Kozana; Printic Stefan, Vipolze; Premerstcin dr. Ivan, Tolmin: Puppi grof Flaminij, Gorica; Radoicovich Amalija, Koper (Capo-distria); Reja ol. Anton, Kozana; Reppitsch Marija roj. Battistig, Gorica; Rjavic Fra»ic Fraacev, Vitovlje; Rjavic Just, Oseljan; Ritter bar. Evgenij, Oskar, baronica Elvina, Melanija, Olga, Gorica; Ritter pi. Karol, Gorica; Rieter Henrik, Trst; Rude^ Alojzij, Ko-blaglava; Ropper Jakop, Jo2ef, Carolina, Gorica; Sav-nik Anton r. JoMa, Bilje; Savnik Jo2ef r. Jakopa, Bilje; Savnik Matev2, Bilje; Sbuelz Anton, 'jonca; Scala Peter, Trst; Scalmanini in druiuiki, Nabrelma; Scaramanga Frauc, Se2aua; Schweiger Franc, Gonca; Stiligoj Antou r. Antona, Imeuje; Sfiligoj Bia2 JoMov, Drnovik; Sfiligoj B!at r. GaSparja, Drnovik; Siiltgoj Ferdinand r. Jo^efa, Medana; Sfiligoj Jo2eL r.y Ivana, Drnovik; Simcie JoM r. Mihela, Kozana;  Skodmk Stefau, Skodniki; Societa Assicurazioni General!, Irst; Societa ierrovia raeridionale, Dun&j; Societa fcrrovia meridionale Dunaj;  Societa Filatojo  (prejmca),  Aj-dov§cina; Solkr Jolef, Bilje; Sorfi Alojzij, 15olc; bta-bile-a pi. Antona dcdiCi: vd. Karolina omoz\ Bozzim, Ernest, Emilija in Sofija omo2. Battigi, Gorica;  bta-nic Valentin, Bate; Stepan5icFranc, Temaica; Slejtoi Anton, Velike Lablje; kok Andrej, Dutovlje, btolft Valentin, Se^ana; Strassoldo grola Franc m Anton, Rcnce; Strekeljoa Franca dedici: Roztdija vd. ViciC, Karolina, Eduard, Ludovik, Ivana, Gorjausko;. btre-keij Jolef,  Gorjansko;  St«nikelj  Andrej, sv. Mibel; guligoj Martin r. Martina, Cepovan; Tacco bar. Ku-dolf, gt. Frjan; Svara Friderik, Komen; Terkui Ivan r. Nikolaja,  Dolenje Cerovo; Tiber Karolu:a,  Brjc; Teuffenbach barouica Andrijan* r. Sigismnnda, leutten-bach vd. baronica Antonija. Povma; Topliker Anton r. Ivana,  Osek; Tfiuiea  Gustav,  Nabrezina;   Toros Franc Miheiov, Me.iana; ToroS Franc r. Mihela, Medana; Toro§ Celestin Alojzijev, Medana; ToroS Milia r. Ivana, Medana; Torek Anton, Scpulje; Ucman Valentin, Toiuaj; iUibaoeie Mef r.  Antona, Brestje; Valentincic SoM> Plave; VeluS^ik Aston, Zapotok,
dici, Biljana; Verizzo Ivan, Leopold, Alojzij, Gorica; Vilat Alojzij, Gorica; Vogel Tereaa. Gorica; Wagen-trntz Josepina, Cerkno; Winkler baronica Emilija, Tolmin; Zagar Franc, 2aga; Zbogar Stefan, Bodre2; /ivic Joief r. Valentina, Podsabotin ; Zimic Andrej, Deskla; Zingg Robert, Trst; &ivic Jolef, Skopo; Zi-vic Bla^ r. Ivana, Vitovlje; Zorzini Eduard, Gorica; Zottig Ivan Andrejev, Lofinik: Zuccato pi. Peter, 0-seljan; Zaccato pi. Vicenc, Oseljan; Zucchiati Anton, Medana; Zavnik Franc, Miren; Lvokelj Franc, Ge-hovini.
„SIov. bralno in podporno drugtvou pri-redi 4,_oktobra izlet_ vJRende, kjer se bo slovesno obhajal najviSji imendan prosvitlega cesarja Franca Jo?,efa I. GoiiSki pevei prosijo svoje tovarifio z do-zele, naj so navadijo za to priliko naslednje peami, ki se bodo skupno pelo: cesarska posem (Hribarjova kantata), Jadransko morjo, Ja« aem Slovan, Domovi-nit, mill kraj, U boj. Skupna vaja bo tistega duo 7 Rencab koj po blagoslovu; a posamozni zbori naj go blagovoljno 2e doma pripravijo.
Dru^ba sv. Mohora zafola je razpoSiljati svojo lotofinjo knjige, ki prinesejo Sloveucom mnogo prezanimivega in koristnega borila. Nokdanji „Kolo-darfiok" razgiril so je tako, da mu po pravioi pristoja imo „Kolodatu (u I. 1886), kajti razon navadnih ko-ledarskih naznanil tor podudnoga in zabavnoga borila obsega imenik 29.590 udov, katercga Stovila druX-ba do Bodaj ni bila lo nikoli dosegla. To jo noslodok liboralnega butanja proti bratov66ini, ki Siri omiko mod „barbat'ia. Kakor m iasa sv. Motoda, toko tudi danos. Nali prijatelji, nemSki liboralci, cadi bi nam odvzoli le crke, s katorimi so eeetavljajo Blovonsko besede. Razon flK o 1 o d a r j a" podari letos dro^ba vsakomu udu fie drugih pet knjig, namcoe: Zivljo* njo Marijo in hv. Jo*efa, IV. wopio; Sveta brata Ciril in Metod, slovanska apostola; Zgo-dovina sv. katoliike uorkve, II, zvezok; S1 o v e n 8 k i p r a v n i k, III. snopi6; S1 ovousko v oc er n i o o, 09. zvezek, 0 poeumozuili knjigah danos no moremo So govoriti, a gplolno smemo rodi, da Bog blagoslavlja alovensko stvar, ker je poitena in praviena. RojakI, aozito po knjigah, ko jib dobite, m pridno jib prebirajte; v njih dobite vsakovrstnoga lepega poduka. Ysak druibenik dobi kujige v ti«li ^upuiji ali dokaniji, kjor iq je vpisal.
Fred, knezonad^kofijski ordinarijat razposlal je du§nim patjtirjem okro^uico, v kateri fie jim naznanja uaredba eveto stolice v Rimu, da ona po-boiuost, ki so je opravljala u2o dve leti nieseca oktobra, 86 je potrdila in ssapovedala tudi za bodoct Las, dokler se no preklige. Ako se bo molil sv. roM venec zajutrn, naj se stori to med sv. maSo; ako m bo molil zvecer, naj se med tcin izpostavi sv. ReSnjo Telo in naj se vaak krat dodajo Iavretanake litamje. Za vsak krat, ko se raoli sv. toM venec v eerkvi ali doma, ce je kdo zadr2an iti v cerkev, dovoljen je odpustek 7 kvadrageu, vrhu tega pa se popolnorna odpustek pod navadnimi pogoji onitn, ki vsaj 10 krat v meseci skupno v eerkvi ali doma odmolijo to mo-litev. DuSni pastirji doloCujejo, ob kateri uri dneva naj se pobo2nost opravlja, in smejo namesto oktobra odlo&ti mesec november ali december, ako se jim ijri-raerno zdi. Natan6nejc govori omenjena okro^nica.
Nenavadna riba. Lemei (Vomer Gallos Cuv.P) riba cudaopodobe, po strani sploiSena, 1% motor dol-ga, % metra visoka, 6elo zelo strmo, pri tleh toga mala usta in kraj teh oci, tehta 50 kilogramov, iz indskoga morja doma, je brie ko n^ skozi sueoski kanal ali prekop v aredozemno in jz tega vja.dra.n-eko morjo priplavala. V Tr&ici (Monfidoono) so jo ri-bi5i pretekli toden zasa5ili in v Gorico spravili. Ob svojem 6asu se bo mogla v tukajenjem de^elnem mu-zeji nadeta (balzamovana) obeudevati.               L.
Uditeljsko druStvo goriSkega okraja jo
imelo dno 3. soptembra t. 1. glavro skup§6ino v Gorici. — DruStvena pravila ao se ta in tarn dopolnila in v marsicem tudi premeuila. Dajo ho najbrze tiekat, kedar jih visoko c. k. namestni&vo v Trstu odobri in potrdi, ter Be razpoSljejo vsem udom. — Sklenilo se je vloziti peticijo na visoki de2elni zbor v istemsmi-slu, v kakerSnem je ona uciteljskega drustva za tol-minski okraj. — Fredlog, naj bi se druStvo okleniio „U6iteljskega tovarSaw, ako njegovo uredniStvo sproj-me nekatere pogoje, bil je sprejet z veliko vecmo glasov. — Po druzih manj vainih predlogih je bila voiftev novega dru§tvenega odbora. V ta ao bili iz« voljeni gg.: Tomaz Jug, Josip Copi, France Bajt, Anton Bajc in Ainbroz Ponii.
Vabilo. Slovenski roditelji v Gorici, ki imajo otroko za vrt ali dekiisko solo, se vabijo, naj jih dajo vpiaat prihodnji teden. Prodpoldne 28., 29. in 30. t. m se bodo otroci vpisovali v aolskih prostorih v ulici bv. Klare h. st. 4. V Solo se bodo jemale tudi take de-klice, ki so Lo kjo drugod dovrsile 1. razrod, da pro-stopijo naravaost v drugi. Posebno udom podpornega drustva naj bota aavoda toplo priporogona. Ker no dobivajo vsi 9So6e,tt prosimo rodoljube, naj dela vsakdo v avojem krogu, ker vsak zavoden rodoljub mora biti cgojis^d, s kftte^ega w fai n*ro4n| pmnj
mm$tom:
VreillO bilo je do v<Seraj take prijazno, daje tiralo cioveka po sili na prosto in na sprehod. Krasnejsih dni si nismo mogli ieleti za vendimo, in vender niamo biii veseli. *Trte so zgubile listje in grozdje ni vec zorelo. Vsakdo pobiral je zalostnim sreem pridelek, ki mu ga je pustilo dolgodezevje, ki si zdaj ni moglo opomoci brez liatja, po katerem trta, rekel bi, diha ter krepi sebe in svoj sad. Zdaj pa iraamo zopet deL.
Odvetaik dr. Josip Stanid naznanja, da odpre te dni svojo pisarno v Gosposkej nlici b. St. 15 nasproti gostilnici „pri treb kronah". Da bode slo-veuskim sirankara le slovenski uradoval in da tako morda venderle"a essoin pcipomore tiaiemu jeziku v uradu do prava, ktero ma gre, se pri tako odlocnem rodoljubu, kakeraen je g, Stani\ samo po sebi ume. V tern ebairii smo v zudnjih letih mesto napiej, rekli bi skoro, kak korak nazaj storili. Skrajni cas je torej, da se nasi nerodojaki stvari z vso silo poprimejo. Pri* porocamo na drugej atrani pa tudi uasim rodoljubom, ne «arao da ni aveta tarn istejo, kjer si smejo zdat-nega pricakovati, nego da tudi z narodnega atalifta te podpirajo, ki si v aveto dolsSuost Stejejo, svoje moci narodui atvari poavetiti. Tak moi bo, kakor uparao, vkljuba vaem zaprekam uas domain, dr. Stanifi.
Solsko leto aione na drlavnih Solah v Gorici prihodnji ceirtek 1. oktobra, a vpisovanje bo ze prej. Pri tej priliki opominjamo svoje rojake, naj poSljrjo sinove v solo za nadaljno izobrazenje, ako jiw jo ko-liko mogooe, da olajiajo bododnost sebi in narodu. Kdor nooof da bi sin reliko itudiral, ampak le nekaj let za navadne potrebe v livljenji, vpiae naj ga v realko, kdor leli shut vise spraviti, naj ga da na gim-nazij. Sami si raoramo atvariti svoje razumniatvo, dragace je no borao imeli.
„Slovenski Narod" v Ljubljani imel je ti-skovno pravdo pred ljubljanskimi porotniki. Tozil je list g. Matija Jonko, zupan bolSkt in dezelni po-slanec goriski, radi zaljenja caati po nekih dopisih, ki so tofttelju bade re6i o&tall Presliaanih bilo je okolo 20 pric" iz Bolca in bolt&ega okraja. Po tridnevni obravnavi bil je „Slov. Narad" nekriv spoznan. „SIo« venec" meni, da ta pravda se bo nadaljevala v Ootid, ker so baje pri obravnavi prisle re6i na dan, o katerib e. k. drSavno pravdniStvo no more molcati. Ljubljanenni so se mocno pohujsevali nad uraazanim perilom is aoiko doline.
,Conierew je pravi moi. „Socinimu citateljcm je znano, kako je ,Corr." obiral kremanco pri Nom-cih na Trnovera, ker ni hotela dati pit! nekim gori-akim mladicem, ter nekako ocital jej naroduo nape-tost. DanaSnji dopia s Trnovega pojasauje, da oni goriski mlecniki so bill v takem stanu, da jim krema-rica kot skrbna gospodinja in mati ni s me la dati vina. In za to svoje krsSansko delo uamiljenja dobila je tako — fcidovsko hvalo! Po teni naj vsakdo sodi drage enake drazljive spise v gori-skem nemsko-zidovskem flCorrieru.a
Tramvaj iz Gorice na Traovo se bo po-skn$al prihodnji teden, Svojim rojakora, ki so ob ce-8ti) ali ki sredajo veliki stroj ali maaino in komiaijo, ki jo bo spremljala, priporo&uno, naj se vedejo do-stojno, da si pridobijo pri tujcu sposto?anje, 5aat in zasluzek.
GoriSko pokopalifide. — Ranjki Viljelm pi. Hitter zaptistil je obilo premozenja in zapa§6enci sto-rili so vse, kar je mogoce, ua bi gs slovesno pogreb-li in napravili ma dostojen grob Kapili so na go-riSkem pokopaliSLi za drag denar nepremoSljiv (im-pezmeabile) grob, ki je si streho krit. Dva meseca po pogrebu so grob odprli in nasli v njem vode, 22 centimetrov na visokem. To smo poizvedeli iz vero-dostojnega vira in potrjnje, kar je „SocV o pokopa-liSdi uze pred led pisala.
Jz Koborida. Vpisovanje kakor tudi zaLetek Solskega ieta 1885/6 se zaLne na tukajsnji c. k. pri-pr&vljavnici za a<5itelji§5a dne 2. oktobra t. 1.
PodmelSka citalnica priredi v nedeljo dne 27. t. in. „besedo" se sledeCim sporedom : l.)Petje: wZvezna". 2.) Nagovor. 3.) Petje: sDomovini.tt 4.) Deklamacija. 5.) Petje: ^Tciglav.^ 6.) Trogovor: ,Pra-vo janaStvo". 7.) Petje: „Mlati5i." 8.)Igra: B^upanB. 9.) Petje: „Lahko uoa." Zaietek todao ob 7. uri zve6er. Vstopaina 10 kr. Posebnib povabil ne bo.
Eazglas. Dne 1. novembra tek. Ieta zaCne se na sloFfeoskojoo oddelku tukaj§nje deielne k m e-tijske dole nov tecaj za 1. 1885-1887. Kmeto-valcit ki brepene po viSji oraiki v kmetijstvu, naj o-glasijo svoje siaove za sprejem v to Solo. Glavni po-goji za sprejem so: a. dokonSano 15 leto; b. trdno zdravje, c dobro nravno obnaSanje, d. dokaz po spre-jemoem izpitu, da zna prosilec brati, pisati in rata-nati. P»o§nje naj se podajo do 15. oktobra 1.1. v o d-stvtt slovenskegaoddelkadezelne kme-tijske sole in prilogiti jira je 1. krstui list; 2. zdravniSko spriCevalo, da je prosilec zdrav in da so ma cepljene koze; 3. sprifievalo uiavnega vedenja, Za &Qt-i5ltft deielanp je  razpiaaoih fe jtipendijev po 100
gld. na leto; podeTe se pa samo sinom nepremoini kmetovalcev. Kdor ne pvosi samo za sprejem v Sol, ampak tudi za podelitev Stipendija, naj to razlofo omeni v prosoji. Sola ima tudi svojo spalnico za t ncencev. Vodstvo bo skrbelo, da bodo dobivali ufieni zadostno zdrave brane po posebnoin najeinnika, kt-remu bo placevati za to okolo 10 gl. na mesee. Q\» zuje se, da dobivajo ufienci za va2ntLa kmetijska del priraeroe nagrade, ktere dosezajo v celeui Ieta kaki 30 gld.
Zadasna kapela nagoriikempokopalisci. Ke je bilo Jjudatvo vajeno kapeli na starem pokopaliaci i kerixnaje celo gorske vasi na mnogih krajih cerkev a kapelo na svojeui pokopaliaci, premisijevali so neka teri dobro misle& goriski mescani, kuko bi se dal napraviti vs>aj zadasua kapela na mestnem pokopaliaci Mestni iupan dr. Alaurovieh, kateremu je gmotni it duievoi dobieek meau ua arci, aprijaznil se je kniab, s to mislijo in poatavil je v pioiacun za bodoSe leto 1000 gld. v napravo take zacaane Kapele. Pac ni dvomiti, da oni meatni ofietje, ki znajo ceniti versko cat ljudstva in moc verskega prepneanja v javnem iivljenji, bodo podpirali zupaaov nasvtt in da se ne dajo ostraiiti radi malega stroska, ki ga kapela po-uzroci mestnomu zakladu. timotna zguba da obileu estetiLen in moralen dobieek, ki bo za mnogo presc-gal atroske. Tezavno bi bilo morda prasanje, kje na^ ae postavi kapela. Meoimo, da najpnpravnejsi in naj-cooeji prostor bi bil pod oboki (arkadami) ob zulu, Ko ae bo zidal nov obok, naj se pjsti za grob 1. in 2. vrate enaka viaara v tleh, da bodo tin ravn i. Tc naj se ukusno obzida od vaeh strati in zacasna ka-pola je gotova. Mesto ne potrosi pri tern niti belica. ker dobijo se Ijudje, ki placajo dvojuo in trojao takao, ako vejo, da nad ujib. grobis^i bo kapela, v kateri se bo masevalo. Ako bi pa v resniei bilo potrebuo, da bi se kaj dopMevalo, poznamo mestne Ijudi, ki bi nabirali in bi nabrali, kar je t.eba, da bi mestna blagajna ne trpola. Sicer pa menimo, da meatna de-narniea, ki ima denara za mnoge druge reci, ki so raorda veliko manjse vaiaoati, bi ne smela biti skopa, ko je treba ustreci verakeraa catu ob5instva, ampak bi morata posnemati meatnega zupana, ki je oaebno uze privolil 1000 gld. v navedeni nam on.
V pojasnilo. V 36. St. nSode* bil je dopie iz Gorice, v katerem dopianik popisuje vtis, ki ga je nanj napravila skuSnja v zavodu gluhonemov. Med drugim opazil je, da. slovenaki gojenci veliko jasneje govorijo nego JaSki ter vpraSa, od kod neki ta pri-kazen? Ta prikazen izviraod tod, ker so duSevne in organi^ne zmo2nosti slovenskih gojencev bolje razvite nego pri laskih gojencib. Proti koncu svojega dopiaa se g. pisatelj pobnjSitje, ker je g. vodja poaluSalce sp»n6 italjanskt nagovoril in ne tudi slovenaki. Poizvedeli smo od merodajne strani, da bi bil g. vodja prav rad tudi slovenskt govoril, ko bi ne bilo uze tako kesno, in ko bi bilo med zbrano gospodo vaaj nekoliko slovenskib odlicnjakov veljakov, kajti g. vo-dje govor veljal je, kakor smo zvedeli, v prvi vrati odlo5evalnej gospbdi. V svojem govorn je g. vodja zagovarjal novo organizacijo zavoda in dokszoval po-trebo izkljuiiljivo oralne metode pri poduSevaoji, ki se je preteklo iolsko leto s tako dobrim ospekom vpeljala. Toliko v pojasnilo onega dopiaa.            A.
Tramvaj na par pouzrocil je v Bradforda na AngleSkem veliko nesredo. Mcsina ali stroj odtrgala se je od drugih vozov ter je di-Ia ko blisk proti me-stu po precej strmi cesti navzdol. Zdrobila je najprej neki voz ter zmedkala na mestu konja in one, ki so bili na vozu; nekega blizu stojecega moza je pa tako poskodovala, da je kmalu potem umrl. ZmeSkala je potem ae enega konja, podrla nekoisko stebiov, zm« podila vse ljudi s eeste v beg ter je slednjie obstala pred neko ki§o v mestu, kjer je trfiita ob tlak. Mnogo vozov in Ijudi u§Io je za en las naglemu koncu.
>OCOCOiCDOOO<
Stejem  si v dolznoat naznaniti  si. ob-^instvu, da sem odprl svojo
v 6o8poski   ulici  st. 15,   nasproti  gostilnici apii treh kronah8
Dr. Josip Stanie.
POIWIKE !\ BLA<iO
epr.ivlja v
Ameriko
najbolje in najceneje Arnold Reif, na Dunaji, I. Kolowratringh, §t* 9
____________CNajatarejSa firma te vrate.)
po dr. Malidi
je odloeno najboljie zdravilo zonor protin ter ravmatlzem, trganje po udin. boleilue v krizi ter zivcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo daua fie se rain, pa mine po polnent trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so samo ncvet zoper trganje po dr. Mallii" % zraven stojeCdm znameUjem; I stoklenica 50 kr.
ML Zahvala. "^Hf
»»*¦• Gospocla pi. Trnkdezy-jto, lekarja t Idabijani.
Moja »a*i so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domafia sidmvila brezvspesno rabili. Ko jd pa bolezen gedalje UujSa prihajala in u2o ve8 dnij ni«to mogli stoplti na nogo, spomnim m na Yas dr. Malicev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nomudoma narofiim. In ros imol jo iudovit vspeh, da so so po kratkoj rabi oprdstili mnt-nib. bole^'in. S popolnim prepri6anjem priznavam torej dr. Malifev protinski cvet kot izvrstno zdi^avHo in g* vaa-komu bolniku v jodnakoj bolozni prlporofam, Vaaoj blftgo-rodnoHtt pa izrekam naJpriarf'nejSo zahvalo % vnam spoito* vanjoni uduui                                           ,
Franc Jug, posestnik r Smarji pri Calji.
MT* PlaniiiHki zeliMiii simp kranjski, *^H
izboren zoper kaSelj, hripavost, vratobol, prsno in pljudno bolefiine; 1 steklenica 56 kr. Kor.atnejfi nego rsi t trgovinik so nahojajoCi soki in siropt.
MT" Kri distilce kroglice, c. kr. priv., "^fj
ae smele bi so t nijednem goapodinjatvu pogrofiati in so bo uze tisui5krot sijajno osvedofiile pri zkbasanji dloveskoga telosa, glavobolu, otrpnonih udih, skazenom zolodci, jetrnih in obistnji boleznib, r Skituljait a 21 kr.; jeden zaroj s 6 ikatuljami 1 gold. 5 kr. Hanje od enega zaroja so a poSto ne razpoailu.
NaroiMla se izvrie: uajhitreje g poStuim povzetjem iu Adresa je;
Uhm MEDIBii u Mm trgu t Ljutljasi-
PriporoCik
Pre?, gg. maSnike opozarjam na prav prakticen zapisnik sv. ma§ (liber iutentio-mim) v veliki osmerki, v pol platnu vezan, kfcerega sem neduvno prejel.
Ob enem priporodam svojo bogato in razno-vrstno zalogo cerkvenih tiskovin.
prodajaluica papirja v semeniski ulici 12, 8 _______poddruznico v Rasteljih at. 20.____
MJLiTll'IJSJ'X     C   I!   IT   JE.
tmm$*»<^fm
O   ZACETKU   SOL
priporoca
eOPPAG-EVA PAPIRNICi
Z GLAVNO ZALOGO
v semeniSki ulici 12
V GORICI
S PODDRUZNICO
v BaStelji 20
svojo bogato zalogo, v kteri se prodaja na drobno in debelo vsaktero solsko in risarsko orodje, kakor tndi Solske knjige za spudnje c. k. gimnazije in realke, za de§ke in (lekliske vadnice, in za ljudske §ole v mestu in na dezeli.
iBT Prekupci dobe posebes odbitek. "^d|
ar jl •¦   m i 4 jr *   c n ar 93.