Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos Vili. — Izdan in razposlan dne 18. februarja 1898.
Vsebina: St. (82—34.) 32. Razglas o spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni; dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne l t. oktobra 1890 I. — 33. Razglas, s katerim se objavljajo dodatna določila k mero-skusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. — 34. Ukaz o uradnem natlskovanju kolkoVnega znamenja po 1 kr. in 5 kr. na železničnih voznih listih in računskih golicah v Budčjovicah. — Popravek.
»3.
Razglas ministrstva za železnice z dne 4. februarja 1897.1.
0	spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890.1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.).
Spisek tistih železnic, gledé katerih veljâ mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890, 1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.), se mora, oziraje se na premembe in dopolnitve, ki so se opravile izza razglasa z dne
1	5. marca 1897.1. (drž. zak. št. 79), glasiti tako le :
Spisek železničnih kosov, glede katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. leta.
Avstrijsko in Ogrsko.
I.	V državnem zboru zastopano kraljevino in dežele.
(Vštevši Liechtensteinsko.)
A.	Vse proge, katere obratujejo tu spodaj naštete železnične uprave in družbe s sedežem na Avstrijskem ali na Ogrskem.
1.	G. k. avstrijske državne železnice, vštevši kos proge Feldkirch—Buchs, ležeče v ozemlju kneževine liechtensteinske; — toda izvzemši:
a)	dalmatinsko državno železnico:
a)	Splét—Siverič—Knin,
ß) Prkovič—Slivno—Šibenik, potem
b)	kolomyjski lokalni železnici:
a)	Koloinyja—Sloboda rungurska s krilom vred,
ß) Nadwornianskie przedmiešcie— Szeparo-wce-Kniazdwôr,
in pa:
c)	lokalno železnico Levov (Kleparöw)—Janôw,
d)	malo železnico z oskim tirom Lupköw — Cisna,
e)	železnično krilo Podlçze- Niepolomice,
f)	železnično krilo Liliče — Nÿïany,
g)	lokalno železnico z ozkim tirom Unzmarkt— Mauterndorf (železnico po murski dolini),
h)	železnico z ozkim tirom po ipuški dolini,
i)	lokalno železnico z ozkim tirom Zell am See — Krimml (pinzgausko lokalno železnico).
2.	Lokalna železnica Ilustopeška.
3.	Železnica Ustje na Labi—Toplice.
4\ Češka trgovinska železnica.
5.	Češka severna železnica.
6.	Bolcansko—meranska železnica.
7.	Buštčhradska železnica.
8.	Cesarja Ferdinanda severna železnica.
9.	Košiško—boguminska železnica (na avstrijskem ozemlju obratovane proge).
10.	Železnica po kremski dolini.
11.	Lokalna železnica Mori—Arco — Riva ob gardskem jezeru.
12.	Novojičtnska lokalna železnica.
13.	Avstrijska severnozapadna železnica.
14.	Avstrijsko-ogrska družba državnih železnic.
(Slovoulsch.)
9
15.	Lokalna železnica Privoz— Moravska Ostrava—Vltkovice.
16.	Salcburška družba za železnico in tramway.
17.	Lokalna železnica po Salzkammergutu.
18.	Schneeberška železnica (dolinski kos z ad-hezijskim obratom).
19.	Družba južne železnice (na avstrijskem ozemlju obratovane proge), izvzemši lokalne železnice z ozkim tirom:
k)	Mödling—Hinterbrühl blizu Dunaju (z električ'
nim obratilom),
l)	Preding-Wieselsdorf— Stainz,
m)	Poličane—Konjice,
n)	Kapfenberg—Seebach-Au.
20.	Južno-severnonemška spojna železnica.
21.	Lokalna železnica Stauding—Stramberg.
22.	Železnica Dunaj—Aspang.
23.	Dunajska spojna železnica.
24.	Po kraljevo-ogrskih državnih železnicah obratovani kosi c. k. avstrijskih državnih železnic od fcawoczna do ogrske deželne meje in od Fehringa do ogrske deželne meje, in pa po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic od Marchegga do ogrske deželne meje, slednjič po železnici Raba (Györ) — Šopronj — Ebenfurth obratovani kos železnice Dunaj—Pottendorf—Dunajsko Novo mesto od Eben-furtha do ogrske deželne meje, ki je v obratu družbe za južno železnico.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu unanjih uprav.
I.	Italijanskih uprav.
Po italijanski družbi adrijanskih železnic obratovani kosi od italijansko-avstrijske meje:
25.	pri Krminu do Krmina.
26.	pri Pontebi do Pontabla v mér iz Italije.
27.	pri Peri do Aie.
Po italijanski železnični družbi „ So det à Veneta per Imprese e Costruzioni pubbliche “ obratovani kos od italijansko-avstrijske meje:
28.	pri Črvinjanu do Črvinjana.
IL Nemških uprav.
Po kraljevih bavarskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
29.	pri Kiefersfeldenu do Kufsteina.
30.	pri Salcburgu do Salcburga.
31.	pri Waldsassenu do Heba.
32.	pri Schirdingu do Heba.
33.	pri Ašu do Heba.
Po kraljevih saksonskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
34.	pri Brambachu do Heba.
35.	pri Bärensteinu do Vejprt.
36.	pri Moldavi do Moldave.
37.	pri Schör.i do Podmokel.
38.	Pri Schöni do Dččina.
39.	pri Neusalzi-Sprembergu do avstrijsko-nemške meje pri Taubenheimu.
40.	pri starem in novem Gersdorfu do avstrij-sko-nemške meje pri Ebersbachu.
41.	pri Seifhennersdoffu do Warnsdorfa.
42.	pri Veliki Šenavi do Warnsdorfa.
43.	pri Žitavi do Liberca.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
44.	pri Neusorge do Halbstadta.
45.	pri Opavi do Opave.
46.	pri Krfiovu do Krfiova,
47.	pri Boguminu do Bogumina.
48.	pri Goczalkowicah do Dziedzic.
49.	pri Nowem Berunu do Oéwiçcima.
111.	Ruskih uprav.
Po upravijruskih južnozapadnih železnic v mér proti Rusiji obratovani kosi od rusk o-avstrijske meje :
50.	pri Radziwilowu do Brodov.
51.	pri Woloczysku do Podwoloczyske.
52.	do avstrijske Nowosielice.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo avstrijske uprave v unanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 99 vštevši do 113.
Italija, številka 8.
Rusija, številka 34, 35, 36, 37.
Švica, številka 15, 16.
II.	Ogrsko.
Vse proge, katere obratujejo tu spodaj imenovane železnične uprave in družbe s sedežem na Ogrskem ali na Avstrijskem.
1.	Kraljeve ogrske državne železnice in po njih obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
progo z ozkim tirom Ostrogon—Breznica-— Ščavnica,
lokalno železnico s pravilnim tirom So-roksâr—Sz. Lörincz in
lokalno železnico z ozkim tirom po tereski dolini;
2.	Družba južne železnice (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice :
3.	Košiško-boguminska železnica (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši :
ozkotirni kos Glinica (Gôlniczbânya)—Smol-
nica lokalne železnice po glinski dolini.
4.	Železnična družba Raba—Šopronj—Eben-
furth.
5.	Združeni železnici aradska in čanddska, izvzemši:
lokalno železnico Borossebes — Menyhâza.
6.	Železnica po samoški dolini.
7.	Lokalna železnica Kesztely —Balaton-Szl. György.
8.	Železnica Mohač— Pečuh.
9.	Lokalna železnica z ozkim tirom Nagy Kâroly—Somkut.
10.	Lokalna železnica Eperješ—Bardijov.
11.	Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih' državnih železnic iz Mezö-Laborcz do avstrijske meje, iz Jasinova do avstrijske meje, in železnice Košiče—Bogumin od Orlove do avstrijske meje.
12.	Po c. k. avstrijsko-ogrski družbi državnih Železnic obratovani koši kraljevih ogrskih državnih železnic iz Trenčinskih Teplic do avstrijske meje pri prehodu Vlari, iz Brucka na L. do avstrijske meje in iz Skalice do avstrijske meje.
13.	Po severni železnici cesarja Ferdinanda obratovani kos lokalne železnice Holič — Hodonln iz Holiča do avstrijske meje.
14.	Torontâlska lokalna železnica.
15.	Lokalna železnica z ozkim tirom Belišče -Noskovci (slavonska železnica po dravski dolini).
III.	Zasedeno ozemlje.
1.	G. in k. vojaška železnica Banjaluka— Doberlin.
Nemčija.
A. Po nemških upravah obratovane železnice in železnični kosi.
I.	Državne in v državni upravi stoječe železnice.
1.	Državne železnice v Alzaciji-Loreni.
2.	Vojaška železnica.
3.	Kraljeve pruske državne železnice — vštevši vkupe ž njimi obratovane velikovojvodske hesenske državne železnice — in v državni upravi stoječe pruske zasebne železnice, izvzemši:
a)	gorenjesleško železnično krilo z ozkim tirom.
4.	Kraljeve bavarske državne železnice izvzemši po njih obratovani lokalni železnici:
b)	Avgzburg — Göggingen—Pfersee;
c)	Augzburško lokalno železnico.
5.	Kraljeve saksonske državne železnice in v državni upravi stoječe saksonske zasebne železnice.
6.	Kraljeve virtemberške državne železnice.
7.	Velikovojvodske badenske državne železnice in v državni upravi stoječe badenske zasebne železnice.
8.	Železnica Men—Nekar ob enem s progami po nji obratovanih velikovojvodskih hesenskih postranskih železničnih kosov.
9.	Velikovojvodske meklenburške državne železnice, izvzemši:
d)	železnico Doberan—Heiligendamm.
10.	Velikovojvodske oldenburške državne železnice, izvzemši:
e)	železnico Ocholt—Westerstede.
II.	Zasebne železnice v lastni upravi.
1 L Železnica Alt-Damm—Kolobrzeg.
12.	Železnica Altona—Kaltenkirchen.
13.	Železnica Arnstadt—Ichtershausen.
14.	Bentheimska okrožna železnica.
15.	Braunsehvveiška deželna železnica,
16.	Bregthalska železnica (Donaueschingen — Furtwangen).
1 7. Železnica Vratislava—Varšava.
18.	Broelthalska železnica.
19.	Postranska železnica Bruchsal — Odenheim—Menzingen.
20.	Bühlerthalska železnica.
21.	Železnica Köln—Bonn.
22.	Krefeldska železnica.
23.	Kronberška železnica.
24.	Železnica Dahme — Uckro.
25.	Železnica Deggendorf—Metten.
26.	Železnica Dessau — Orlica.
27.	Železnica Dortmund—Gronov—Ensched.
28.	Železnica z ozkim tirom Eckernförde— Kappeln.
29.	Železnica Eisenberg—Krosno.
30.	Železnica Eisern—Siegen.
31.	Ermthalska železnica (Metzingen Urach).
32.	Železnica Eutin — Ljubek.
33.	Železnica Flensburg—Kappeln.
34.	Frankobrodska spojna železnica (Franko-brod n. Menu).
35.	Železnica Fürth — Zirndorf— Kadolzburg.
36.	Železnica k rovu Jurija-Marije.
37.	Železnica Gernrode—Harzgerode.
38.	Železnica Gotteszell —Viechtach.
39.	Železnica Greifswald—Grimmen.
40.	Železnica Halberstadt — Blankenburg.
41.	Postranska železnica Haltingen—Kandern. 42 Postranska železnica Hansdorf—Priebus.
43.	Okrožna železnica Hildesheim—Pein.
44.	Železnica Hohenebra—Ebeleben.
45.	Železnica hoyanska (Hoya —Eystrup).
46.	Železnica Ilmenau — Grossbreitenbacli.
47.	Kaiserstulilska železnica.
48.	Kerkerbaška železnica.
49.	Železnica Kiel—Eckernförde —Flensburg.
50.	Kirchheimska železnica.
51.	Železnica Kraljevec — Cranz.
52.	Železnica z ozkim tirom v okrožju Altona.
53.	Postranska železnica Krozingen—Staufen—Sulzburg.
54.	'Lokalna železnica Lam—Kotzing.
55.	Lužiška železnica.
56.	Železnica Ljubek—Büchen in Ljubek— Hamburg.
57.	Ludovikova železnica (Norimberg—Fürth).
58.	Železnica	Mannheim —Weinheim—Hei-
delberg — Mannheim.
59.	Železnica Kobylica (Marienburg) — Mlavka.
60.	Lokalna železnica Meckenbeuren—Tett-
nang.
61.	Meklenburška železnica Friderika Viljema. 62 Železnica Meppen—Haselünn.
63.	Železnica Mühlhausen—Ebeleben.
64.	Železnica Mnihov—Wplfrathshausen.
65.	Železnica Murnau — Garmisch-Partenkirchen.
66.	Železnica Novi Branibor — Friedland.
67.	Železnica neuhaldenslebenska.
68.	Železnica Neustadt— Gogolin.
69.	Železnica Oberdorf—Füssen.
70.	Železnica Osterwieck-Wasserleben.
71.	Železnica Osthofen—Westhofen.
72.	Vzhodnopruska južna železnica, vštevši železnico Fischhausen-Palmnicken.
73.	Okr ožna železnica Ostrowo —Skalmierzyce.
74.	Železnica Paulinenaue—Novi Ruppin.
75.	Železnica Peine—Used
76.	Palalinatska železnica.
77.	Prigniška železnica.
78.	Železnica Reinheim—Reichelsheim.
79.	Lokalna železnica Rena—Ettenheimmün-
ster.
80.	Železnica Rhene—Diemelthal (Bredelar— Martenberg).
81.	Železnica Röthenbach h. L. —Weil.
82.	Ruhlanska železnica (Wutha—Ruhla).
83.	Železnica Schaftlach—Gmund.
84.	Železnica Schleswig—Angel (Schleswig — Süderbrarup).
8 5. Železnica Sonthofen — Oberstdorf.
86.	Železnica Sprendlingen—Wöllstein.
87.	Lokalna železnica Stadtamhof—Donaustauf.
88.	Železnica Starigrad—Koslrin, vštevši železnico Glasov—Berlinchen.
89.	Železnice Stendal — Tangermünde.
90.	Lokalna železnica Türkheim — Wörishofen.
91.	Westfalska deželna železnica.
92.	Železnica Wittenberge—Perleberg.
93.	Železnica Worms —Offstein.
94.	Železnica Zell-Todtnauska.
95.	Železnica Zschipkau-Finsterwalde.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu nenemških železničnih uprav.
I.	Ruskih uprav.
96.	Po železnici St. Petersburg—Varšava obra-tovani kos od rusko-nemške meje pri Eydtkuhnih do Eydtkuhnov.
97.	Po južnozapadni železnici obratovani kos od rusko-nemške meje pri Prostkovu do Prostkova.
98.	Po vislanski železnici obratovani kos od rusko-nemške meje pri Ilowu do Ilowa.
II.	Avstrijskih uprav.
99.	Po cesarja Ferdinanda severni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Myslo-wicah do Myslowic.
100.	Po avstrijski severnozapadni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mlad-kovu (Wichtstadtlu) do Mittelwalde.
101.	Po avstrijsko-ogrski državnoželeznični družbi obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mittelsteine do Mittelsteine.
Po južnosevernonemški spojni železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
102.	pri Libovu do Libova.
103.	pri Seidenbergu do Seidenberga.
104.	Po češki severni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Ebersbachu do Ebersbacha.
Po buštčhradski železnici obratovani Aosi od avstrijsko-nemške meje:
105.	Pri Reitzenhainu do Reitzenliaina.
106.	pri Klingenthalu do Klingenthala.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
107.	pri Hennersdorfu do Ziegenhalsa.
108.	pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa.
109.	pri Heinersdorf do Heinersdorfa.
110.	pri Brodu v 1. do Broda v I.
111.	pri Pasovu do Pasova.
112.	pri Braunau-i do Simbacha.
113.	pri Lochau-i do Lindau-e.
III.	Švicarskih uprav.
Po Švicarski severnovzhodni železnici obrato-vani kosi od Svicarsko-nemške meje:
114.	pri Konstanci do Konstance.
115.	pri Rielasingenu do Singena.
116.	pri Waldshutu do Waldshuta.
117.	pri Lottsletenu do nemško-Svicarske meje pri AltenburgM-Rheinani.
IV.	Francoskih uprav.
Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristo-ječi, po francoski vzhodni železnici vkupno obrato-vani kosi od francosko-nemške meje :
118.	pri Altmiinsterolu do Altmiinsterola.
119.	pri Avricourtu do Nemškega Avricourta.
120.	pri Chambreyu do Ghainbreya.
121.	pri Novéantu do Novéanta.
122.	pri Amanweilerii do Amanvveilerja.
1 23. pri Fentschu do Fentseha.
V.	Belgijskih uprav.
Po veliki belgijski osrednji železnici obratovana kosa od nizozemsko-nemške meje:
124. pri Aliah do Ah.
1 25. pri Dalheimu do Dalheima.
VI.	Nizozemskih uprav.
120. Po scvernobrabantsko-nemški železnici obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gennepu do Wesela.
127.	Po holandski železnični družbi obratovani in po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Granenburgu do Gleve-a.
128.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovana kosa od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Welle.
b)	pri Herzogenrathu do Herzogenratha.
129.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani'in po holandski železniški družbi soobratovana kosa od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Eminerieha.
b)	pri Gronovu do Gronova.
130.	Po holandski železnični družbi obratovani in po družbi za obrat nizozemskih državnih že-
leznic vkupno obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salzbergena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nemške uprave v unanjih deželah, je primerjati
Avstrijsko, številka 29 vštevši do 49.
Dansko, številka 3.
Francosko, številka 20, 21, 22, 23, 24, 2ii. Luksemburško, številka 2, 3.
Nizozemsko, številka 5, 6, 7, 8, 9, 10.
Rusija, Številka 28, 29, 30, 31, 32, 33.
Švica, številka 17,18, 19, 20, 21, 22.
Belgija.
A.	Po belgijskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Uprava belgijskih državnih železnic.
2.	Belgijska severna železnica.
3.	Vélika belgijska osrednja železnica.
4.	Liege—Maestricht.
5.	Gent—Terneuzen.
6.	Malines-Terneuzen.
7.	Zapadna flandrijska železnica.
8.	Železnica chimay-ska.
9.	Termonde —St. Nicolas.
10.	Hasselt — Maeseyck.
.■r.ï-i JI	V; .
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I.	Nizozemskih uprav.
11.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kos od belgijsko-nizo-zemske meje pri Achelu do Liége-Vivegnis, Ans (Etal) in Flémalle Grande.
II.	Francoskih uprav.
Po francoski severni železnici obratovana kosa od belgijsko-francoske meje:
12.	pri Comines-ih do Comines.
13.	pri Halluinu do Menina.
III.	Luksemburških uprav.
Po princa Henrika luksemburški železnici obratovani kosi od belgijsko-luksemburške meje :
14.	od Rodange, luksemburška meja do Athus.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo belgijske uprave v unanjih deželah, je primerjati:
Nemčija, številka 124, 125.
Francosko, številka 15, 16, 17, 18, 19.
Nizozemsko, številka 11, 12, 13, 14, 15, IG.
Dansko.
A. Po danskih upravah obratovanj kosi.
1.	Danske državne železnice; vštevši po njih obratovane parnobrodne (trajektne) zveze:
a) črez Limfjord (Oddesund Nord — Oddesund
Süd in Nykjöbing Morsö-Glyngöre) ;
h) črez Mali (Lille) Belt (Frederick—Strib);
c)	črez Véliki (Store) Belt (Nyborg—Korsör);
d)	črez Öresund (Helsingör—Helsingborg in Kopenhagen [Kjöbenhavn] — Malmö);
e)	črez Masnedsund (Mansnedö—Orehoved);
toda izvzemši:
po železnični družbi južnofunenski obratovani železnični kos Nyborg—Faaborg in
parnični kos Korsör—Kiel.
2.	Nastopni v državni upravi stoječi kosi zasebnih železnic:
a)	Orehoved—Gjedser.
b)	Aalestrup—Viborg.
R. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu uuanjih železnlčnih uprav.
I. Nemških uprav.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško danske meje pri Farrisu do Vamdrupa.
Francosko.
A. Po francoskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
Proge splošnega pomena:
1.	Severne železnice.
2.	Vzhodne železnice, vštevši za račun konce-sesijonarjev obratovane proge od Monthermé v Mon-thermé, od Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois, od Ca-rignana v Messempré, od Charmes v Rambervillers, od Avricourta v Blamont in Girey, od Saint-Diziera v Vassy, od Vassy v Doulevant-le-Ghâteau.
3.	Zapadne železnice.
4.	Železnice Pariz—Lyon—Sredozemsko morje, vštevši za račun koncesionarjev obratovane proge starega pristanišča v Marseille-i in proge od Arles v Saint Louis.
5.	Orleanske železnice, vštevši lokalnih železnic Sarthe, ki se obratujejo pod enakimi pogoji kakor glavno omrežje.
6.	Južne Železnice.
7.	Državnih železnic, vštevši za račun koncesi-jonarjev obratovanih lokalnih železnic od Ligrč-Rivière v Richelieu in od Barbezieux v Châleauneuf.
8.	Obeh pasovnic pariških, vštevši strategično progo od Valenton v Massy-Palaiseau.
9.	Družbe za departementalne železnice.
10.	Družbe za železnico iz Somaina v Anzin in do belgijske meje.
11.	Družbe mčdoške.
Proge lokalnega pomena:
12.	Družbe za departementalne železnice,
13.	Iz Marlieux v Châtillon-sur-Chalaronne.
14.	Iz Castelnau v Margaux in iz Pauillae v Port des Pilotes (družbe mčdoške).
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu unanjih uprav.
I. Belgijskih uprav.
Po véliki belgijski osrednji železnici obratovani kosi od belgijsko-francoske meje:
15.	pri Treignes do Vireux.
16.	pri Doische do Givet.
17.	po belgijski severni železnici obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Heer-Agimont do Givet.
18.	Po zapadnoflandrijski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Abeele do Hazebroucka.
19.	Po chimay-ski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Momignies do Anora.
II. Nemških uprav.
Francoski vzhodni železnici pristoječi, po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni skupno obratovani kosi od nemško-francoske meje:
20.	pri Altmünsterolu do Petit-Croix.
21.	pri Nemškem Avricourtu do Igney-Avricourt.
22.	pri Chambreyu do Moncel.
23.	pri Nevéantu do Pagny-sur-Moselle.
24.	pri Amanweilerju do Batilly.
25.	pri Fentschu de Audun-le-Roinan.
III.	Švicarskih uprav.
Po železnici Jura-Simplon obratovani kosi od francosko-švicarske meje :
26.	pri Delle do Delle.
27.	pri Vallorbes do Pontarlier.
28.	pri Verrières do Pontarlier.
IV.	Italijanskih uprav.
29.	Po italijanski družbi za železnice sredozemskega morja obratovani kos od italijansko-fran-coske meje pri Modane do Modane.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo francoske uprave v unanjili deželah, primerjaj:
Nemčija, številka 118, 119, 120, 121, 122, 123.
Belgija, številka 12, 13.
Italija, številka 6.
Švica, številka 23, 24, 25, 26.
Italija.
A. Po italijanskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Vse proge, obratovane po družbi za želez-nično mrežo sredozemskega morja.
2.	Vse proge, obratovane po družbi za želez-nično mrežo adrijanskega morja.
3.	Vse proge, obratovane po družbi za želez-nično mrežo sicilijansko, vštevši kos črez morsko ožino mesinsko.
4.	Po družbi n Société Veneta per Imprest c Costruzioni pnbblicheu, imajoči sedež v Padovi, obratovane proge:
a)	Padova—Bassano,
b)	Vicenza—Treviso,
c)	Vicenza—Schio,
d)	Staromesto — Portogruaro,
e)	Parma—Suzzara,
f)	Bologna S. V. — Portomaggiore,
g)	Budrio—Massalombarda,
h)	Arezzo—Stia,
i)	Gonegliano—Vittorio, in
k)	St. Giorgio di Nogaro do italijansko-avstrijske meje pri Či vinjanu.
5.	Severnomilanske železnice v Milanu, namreč:
l)	Milan—Bovisa—Erba s krilom iz Bovise v Milan—Librero in iz S. Pietra v Camnago,
m)	Milan—Bovisa — Sarrono,
n)	Sarrono — Mainate — Varese — Laveno,
o)	Como—Gamerlata—Grandate—Mainate s krilom iz Gamerlate v Albate — Gamerlato,
p)	Novara —Busto Arsizio — Saronno —Seregno
in
q)	Sarrono—Grandate.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu unanjih uprav.
I. Francoskih uprav.
6.	Po francoski železnici Pariz-Lyon-Sredo-zemsko morje obratovani kos od italijanskö-fran-coske meje pri Ventimiglii do Ventimiglie.
II.	Švicarskih uprav.
7.	Po gotthardski železnici obratovani kos od ilalijansko-švicarskc meje pri Pinu do Luina.
III.	Avstrijskih uprav.
8.	Po c. k. avstrijskih državnih železnicah v mér proti Italiji soobratovani kos od italijansko-avstrijske meje pri Pontablu do Pontebe.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo italijanske uprave v unanjih deželah, primerjaj :
Avstrijsko, številka 25, 26, 27, 28.
Francosko, številka 29.
Švica, številka 27.
Luksemburško.
A.	Po luksemburških upravah obratovane želez-
nice in železnični kosi.
1.	Princa Henrika Železnica, vštevši progo od Wasserbilliga v Grcvenmacher.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I. Nemških uprav.
2.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovane skupne proge železnice Viljema luksemburškega.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-luksemburškc meje pri Ulflingenu do Ulflingena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo luksemburške uprave v unanjih deželah, je primerjati:
Belgija, številka 14.
Nizozemsko.
A.	Po nizozemskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Družba za obrat nizozemskih državnih železnic.
2.	Družba za holandsko železnico,
3.	Družba za nizozemsko osrednjo železnico.
4.	Družba za severnobrabantsko-nemško Železnico.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I. Nemških uprav.
5.	Po velikovojvodskih oldenburških državnih železnicah obratovani kos od nemško-nizozemske meje pri Neuschanzu do Neuschanza.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obra-tovani kosi od nemško-nizozemske meje:
6.	pri Borkenu do Winterswyka.
7.	pri Bocholtu do Winterswyka.
8.	pri Straelenu do Venloa.
9.	pri Kaldenkirchenu do Venloa.
10.	pri Dalheimu do Vlodropa.
11.	Belgijskih uprav.
Po véliki belgijski osrednji železnici obralovani
kosi:
11.	od belgijsko-nizozemskc meje pri Hamonlu do nizozemsko-nemške meje pri Dalheimu.
12.	od belgijsko-nizozemskc meje pri La-naekenu do nizozemsko-nemške meje pri Ahah.
13.	od belgijsko-nizozemske meje pri Weelde-Mcrxplasu dfi Tilburga.
14.	Po železnici Liittich-Macstriclit obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Visé-ju do Maestrichta.
15.	Po družbi za železnico Malihbs — Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemskc meje pri La dinge do Terneuzen.
16.	Po družbi za železnico Gent —Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Selzaete do Terneuzen.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nizozemske uprave v unanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 126, 127, 128, 12'.), 130.
Belgija, številka 11.
Rusija.
A. Po državi obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Nikolajska železnica (s krilom v pristanišče in k železnici Novotoržoški in k železnici Ržcv— Vjazma).
2.	Železnica St. Petersburg—Varšava.
3.	Baltska železnica (izvzemši 2. oddelek) in železnica Pskov--Riga.
4.	Železnice Moskva—Brest.
5.	Železnica Moskva—Kursk, Moskva—Nižnyj Novgorod in muromska železnica.
6.	Železnica Syzrânj—Vjazma.
7.	Jekaterinska železnica.
8.	Železnica Riga—Orel z železnico Riga— Tukum,
9.	Železnica Libava—Romny.
10.	Vislanske železnice (sestavljene po združbi Varšava — Terespolj in vislanske železnice.
11.	Železnica Gharkov—Nikolajev.
12.	Železnica Kursk—Gharkov — Sevastopolj.
13.	Železnica Samara—Zlatoust z orenbur-ško železnico.
14.	Poleška železnica.
15.	Južnozapadne železnice.
16.	Železnica Perm—Tjumen (dosedanja uralska železnica.
17.	Zapadnosibirska železnica (oddelek Čeljabinsk—Oh).
B.	Po zasebnih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
18.	Železnica Varšava—Dunaj.
19.	Vladikavkaska železnica.
20.	Železnica Ivangorod—Dombrovo.
21.	todžska železnica.
22.	Železnica Moskva—Kijev—Voroncž.
23.	Železnica Moskva—Kazanj.
24.	Železnica Moskva —Jaroslavelj;—Archangelsk.
25.	Železnica Moskva—Windau—Rybinsk.
26.	Železnica Rjazanj—Uralsk.
27.	Južnovzhodne železnice.
C.	Mejni kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu
unanjih uprav.
1. Nemških uprav.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obra-tovaui kosi od nemško-ruske meje:
28.	pri Eydtkuhnih do Wierzbolova.
29.	pri Otločinu do Aleksandrova.
30.	pri Šopinicah do Sosnowie (proga poprejšnje železnice ob desnem bregu Odre).
31.	pri Šopinicah do Sosnowie (proga poprejšnje gorenjesleške železnice).
32.	Po vzhodnopruski južnoželeznični družbi obratovani kos od nemško-ruske meje pri Prostkovu do Grajewa.
33.	Po družbi za železnico Marienburg (Ko-bylica)—Mlavka obratovani kos od nemško-ruske meje pri Ilowu do Mlawe.
II. Avstrijskih uprav.
34.	Po cesarja Ferdinanda severni železnici obratovani kos od avstrijsko-ruske meje pri Szcza-kowi do Granice.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah v mér proti Rusiji obratovani kosi od avstrijsko-ruske meje:
35.	pri Brodih do Radziwilowa.
36.	pri Podwoloczyski do Woloczyska.
37.	pri Nowosielici do Nowosielice.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo ruske uprave v unanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 96, 97, 98.
Avstrijsko, številka 50, 51, 52.
Švica.
A.	Po švicarskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Švicarska osrednja železnica.
2.	Gotthardska železnica.
3.	Železnica Jura—Simplon brez vrvne železnice Cossonay kolodvor J.-S.—Gossonay mesto, ki jo obratuje ona.
4.	Švicarska severnovzhodna železnica.
5.	Združene švicarske železnice.
6.	Neuenburška železnica črez Juro.
7.	Emmenthal ska železnica.
8.	Železnica Langenthal—Huttwyl.
9.	Železnica tössthalska.
10.	Švicarska seethalska železnica.
11.	Švicarska južnovzhodna železnica.
12.	Železnica Rorschach-Hekh n.
13.	Sihlthalska železnica.
14.	Železnicaz ozkim tirom Yverdon — St. Croix.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I. Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obra-tovani kosi od avstrijsko-švicarske meje:
15.	pri Buchsu do Buchsa.
16.	pri St. Margrethenu do St. Margrethena.
II. Nemških uprav.
Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-švicarske meje:
17.	pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške meje pri Wilchingenu.
18.	pri Stettenu do Basela.
19.	pri Leopoldshöhe do Basela.
20.	pri Grenzachu do Basela.
21.	Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah skupno obratovana spojna železnica od badenskega kolodvora do osrednjega kolodvora v Baselu.
• 22. Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri St. Ludwigu do Basela.
III.	Francoskih uprav.
Po družbi za železnico Pariz-Lijon-Sredo-zetnsko morje obratovani kosi od francosko-švicar-ske meje:
23.	pri St. Gingolphu do Bouvereta.
24.	pri Chêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives.
25.	pri La Plaine-i do Genf-Cornavin.
26.	pri Col-des-Roches do Locle.
IV.	Italijanskih uprav.
27.	Po italijanskih družbah za železnični mreži sredozemskega in adrijanskega morja obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Ghiassu do Ghiassa.
Opomnja. Kar se tifie železničnih kosov, katere obratujejo švicarske uprave v unanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 114, 115, 116, 117.
Francosko, številka 26, 27, 28.
Italija, številka 7.
Wittek s. r.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 4. februarja 1898. L,
s katerim se objavljajo dodatna določila k mero-skusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I. (drž. zak. št. 171).
V izvrševanje zakona z dne 23. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 16 iz 1. 1872.), s katerim seje ustanovil nov red za mere in uteži, se daje na javno znanje nastopni po c. k. komisiji za pravilni mero-skus izdani dodatek k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171).
Koerber s. r.
Štiririintrideseti dodatek k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I.
k §. 32. o kolkovanju tehtnic mostovnic.
Izpreminjaje določila §. 32., ■ odstavka 3. v meroskusnem redu z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171) in k njemu izdanega desetega dodatka (razglas trgovinskega ministrstva z dne
30.	aprila 1885. L, drž. zak. št. 63), se ukazuje gledč na kolkovanje tehtnic mostovnic to le:
1.	Na vzvodovi rami, ki služi v sprejemanje uteži, se navdaija meroskusni kolek in letna številka v primerni velikosti;
2.	pri tehtnicah z nosilnimi stebriči iz litega železa se navdarjajo ta kolkovna znamenja tudi na nosilnem stebriču, zastran česar se mora vdejati zatik iz mehke kovine;
3.	pri tehtnicah z lesenimi nosilnimi stebriči je navdarjati meroskusni kolek in letno številko v primerni velikosti tudi na nosilnem stebriču in na mostu;
(Sloven lach. )
10
4.	ako ima tehtnica navpično hranilno pločevino ali hranilno desko, je kolkovati tudi to po predpisu točke 2., oziroma 3,
5.	kolkovna znamenja, katera je vdariti na les, je dobro vdrgniti s črno barvo ali tiskarskim črnilom.
Na Dunaju, dne 29. januarja 1898. 1
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
34.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 11. februarja 1898. 1.
0	uradnem natiskovanju kolkovnega znamenja po
1	kr. in 5 kr. na železničnih voznih listih in ra-
čunskih golicah v Budéjovicah.
Z ozirom na ukaz z dne 11. decembra 1892.1. (drž. zak. št. 213) o uporabljanju železničnih voz-
nih listov z natisnjenim kolkovnim znamenjem, potem na z ozirom na ukaz z dne 9. decembra 1886. 1. (drž. zak. št. 175) o natiskovanju kolkovnega znamenja po 1 kr. in 5 kr. na računskih golicah se daje s tem na znanje, da se natiskovanje kolkovnega znamenja po 1 kr. in 5 kr. na železničnih voznh listih, narejenih v zasebnih tiskarnicah, potem na računskih golicah (blanketih) vpelje od 1. dne marca 1898. leta po navadnih pogojih pri vélikem carinskem uradu v Budéjovicah.
Böhm s. r.
Popravek.
V XCII. kosu državnega zakonika, izdanem dne 9. oktobra 1897. 1. in obsegajočem spisek cenilnih okrajev za priredbo osebne dohodnine, mora na strani 1347. število komisijskih udov za cenilni okraj: Politični okraj hnoski znašati namesto 4 prav <>.