TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ inctustrifo Irt obrt.
«4^——^—  —m	———l	—————i i   ™	   —	. —— m
jfuročnlna /.u Jugoslavijo. celoletno 180 Din, za v* leta 90 Din, za V« leta 45 Dm, mesečno 15 Dm; za, inozemstvo: 210 Din. — PlaCa lu tozi se v LJUDljau, Uredništvo Vn upravnifttvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo — Račun prt pošt,, hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-««
Leto XVI.
V Ljubljani, v torek, dne 17. oktobra 1933.
štev. 118.
kupia
kodelni zakon
Ni zborovanja trgovcev, na katerem se ne bi zahtevalo, da se že enkrat nekaj odločnega ukrene proti škodljivemu delovanju kartelov. Tako je tudi zadnje zagrebško zborovanje trgovcev — o katerem poročamo na drugem mestu obširno — zahtevalo, da se izda zakon o kartelih, ki bo kartele usmeril na njih Pravi namen in preprečil, da bi bili še Nadalje v škodo našemu narodnemu gospodarstvu. Ni morda zahteve, ki bi bila bolj upravičena in bolj v interesu ne samo našega gospodarstva, temveč tudi državne blagajne, kakor je zahteva po ^glasovanju kartelnega zakona. A kljub temu ostaja ta zahteva še vedno neuslišana in naš konzument plačuje še naprej težak davek tujim industrijal-Cem. In niti primer drugih držav, ki itnajo kartelne zakone, ne pomaga in zahteva po kartelnem zakonu je še vedno neizpolnjena.
Kakšna škoda nastaja s tem za naše gospodarstvo, pa jasno kaže steklarski kartel, čeprav smo že o tem enkrat na kratko poročali, vendar ne škoduje, da to poglavje ponovimo še enkrat.
Na evropskem steklarskem trgu zavzemajo dominanten položaj francoska, belgijska, češkoslovaška in nemška steklarska industrija. Te industrije so se svoje dni precej ostro med seboj borile, katera da si osvoji južno-vzhodni evropski steklarski trg, ki ga je češkoslovaška steklarska industrija smatrala vedno za Svojega. Ko so se Nemci pripravljali, da Prodro na ta trg, so češki steklarski industrij alei odgovorili s tem, da so nakupili nemške steklarne. Pred nekako dvema letoma so skušali prodreti na ta trg Belgijci in takrat se je pri nas steklo Zelo pocenilo, a tudi njegova kvaliteta se Je izboljšala. Toda medsebojna konkurenca steklarskih industrij je trajala le kratek čas in kmalu je bil sklenjen mednarodni sporazum, pravilno steklarski kartel vseh štirih naj večjih steklarskih držav in južno-vzhodni evropski trg je Prišei pod interesno sfero čeških steklarn.
p0 vojni se je gradbena delavnost v naši državi zelo povečala, vsled česar se je tudi povečala potrošnja okenskega stekla. Vsled tega je nastala misel, da bi bilo treba pri nas zgraditi domačo steklarno. Kot pogoj pa se je zahtevalo, da se uvede zaščitna carina na steklo, kar se je tudi zgodilo in od 100 kg stekla je bilo treba plačati 14, 17 ali 22 2iatih Din carine, kakor je pač bila Vrsta stekla. Nato se je zgradila steklarna v Zaječaru, ki pa je le malo časa delala, nato ustavila delo in prešla v last češkoslovaškega steklarskega kon-cerna. Zaječarska steklarna je izdelo-vala steklo še na star način, mesto na novi mehanični.
Položaj je bil torej ta. Jugoslavija po-trebuje letno 700—1000 vagonov stekla. Carinska zaščita obstoji in znaša okoli l8000 Din od vagona. To pomeni skup-1)0 12—18 milijonov Din na leto. Med-^rodni steklarski kartel je dodelil Jugoslavijo pod interesno sfero češkoslo-vaške steklarske industrije, ki ima tudi steklarno v Jugoslaviji, katero pa je ^stavila. Na podlagi teh dejstev je sko-nato nastala v Pančevu ob Donavi j%oslovaška steklarna in da bi bil njen ^°nopolni položaj tem sigurnejši, je J^koslovaški steklarski koncern Vitrea . Jnteresiral še francoski steklarski °ncern.
^akoj po vseh sporazumih z drugimi jeklarskimi karteli je zvišala češka j eklarska industrija okensko steklo od 9 Kč za kvadratni meter, lani v j gUstu pa na 22 Din, franko Beograd Neocarinjeno.
Teren za novo steklarno v Pančevem je bil dobro pripravljen in ko je bilo doseženo še to, da se tara ni več pavšalno odbijala od tovora, temveč se je morala specificirati netto-teža ter se je s tem carina povečala dejansko še za 6—7%, je mogla pančevačka steklarna pričeti s prodajo svojega stekla. Saj je imela pančevačka steklarna še to prednost, da ji ni bilo treba plačevati za steklo precej visokih prevoznih stroškov, da je plačevala za 1-4% manjši davek na poslovni promet ko tuje steklarne in da je mogla delati z znatno cenejšo delovno silo.
Dokler še ni delala pančevačka steklarna, je veljajo tuje steklo po 13-60 dinarjev za kvadratni meter brez carine, z vsemi stroški pa 25 Din. Danes pa se plača v Pančevu za steklo 31 Din, to je za 6 Din več in skoraj trikrat dražje, kakor je veljalo preje neocarinjeno belgijsko ali češkoslovaško steklo. Država je dobila preje od carine po 18.000 Din od vagona, danes država več ne dobi tega denarja, ker pripade ta denar češkoslovaškemu steklarskemu kartelu in poleg tega še 7—9 tisoč Din vsled drugih ugodnosti. Tako izgublja država na leto okoli 15 milijonov carinskih dohodkov, ker te dobiva sedaj pančevačka steklarna, ki ima monopolni položaj v državi.
18.000	Din od vagona dobiva torej pančevačka steklarna premije v obliki zaščitne carine, vsi njeni stroški, ki
ostanejo v naši državi (za plače, siro-vine, davke), pa znašajo niti ne polnih
10.000	Din pri vagonu.
To se pravi, da imajo pri nas tuji steklarski industrij alei danes pri vagonu najmanj 8—10 tisoč Din več dobička, kakor pa so ga imeli, dokler se še niso odločili na to žrtev, da nam zgrade steklarsko tvornico.
Edina konkurenca češkoslovaškemu kartelu je grška steklarna v Pireju, ki dobavlja v Solun steklo po ceni 49 fr. frankov za zaboj, dočim velja panče-vačko steklo po 230 Din in je torej toliko dražje, da se trgovcem v južni Srbiji izplača, da kupijo raje grško ocarinjeno steklo, ko pa pančevačko, ker ga še vedno dobe ceneje. Govori se, da se sedaj trudi češkoslovaški steklarski kartel, da bi pridobil grško steklarno za to, da ne bi več pošiljala svojega stekla v Jugoslavijo. Zastopniki kartela so v ta namen že bili na Grškem.
A ker ni zadosti vseh teh bonitet, je skušala pančevačka steklarna dobiti še pravico na carine prost uvoz kremenske-ga peska, pa čeprav ga je v naši državi v izobilju, še ta zaslužek bi morali izgubiti domači ljudje.
To je na kratko zgodba steklarskega kartela, to je na kratko slika naše velike pameti, da obtežujemo ubogega našega konzumenta do skrajnosti, da more tuji kartel tem več zaslužiti.
Menda ni treba še dokazovati, da nam je zakon o kartelih nujno potreben.
$ibfya sotidacmst sta potiefati
Pod teni naslovom so objavili >Obchod-nickč zajmy« članek, ki je pisan sicer za češke prilike, ki pa prav tako velja v mnogem tudi za naše razmere. Zato ga pona-tiskujemo. Češki list piše:
Ena najbolj važnih stvari, ki nam manjka, je vprašanje solidarnosti in složnosti. Ti dve lastnosti bi nam mogli dati mnogo večjo silo proti našim neprijateljem in bi nam mogle tudi drugače utrditi položaj.
Ce bi bilo trgovstvo solidarno in složno, koliko stvari bi se moglo preprečiti, koliko neprijetnosti ubraniti!
Vzemimo samo primer pri nakupu blaga.
Če bi se trgovstvo povzpelo do tega, da bi skupno nakupovalo blago, če bi složno podpiralo svoja podjetja, kako velik vpliv in kakšno moč bi imela ta podjetja!
Upoštevajmo samo to, da dobavlja vele-nakupovalnica Lustig blago za 2 do 3 tisoč konzumov. Kakšno silo in moč ima zato ta velenakupovalnica. Njej nasproti pa je samo na Češkem 40.000 ali celo več trgovcev s kolonijalnim blagom. Kakšna moč bi mogla biti v njih! Bila bi to stavba, ob kateri bi se razbili vsi napadi nasprotnikov.
A kako je v resnici!
Naš trgovec se ne more povzpeti do tega, da bi podpiral podobno podjetje.
Ilajše kupi drugod in magari za isto ceno. Od svoje stanovske velenakupova!lnice zahteva vse mogoče prednosti, zahteva predvsem, da bi mu ta že v začetku dovoljevala dolgoročen kredit in podobno. Pozablja, da mora mlado podjetje zahtevati, da se mu dobave v času plačajo in da je potrebno tudi druge podpore. Zaradi tega se razbijejo vsa stremljenja za skupnim nakupom blaga, kar ni v majhno škodo trgovstva.
Isto je tudi s prodajo. Ne pridemo do tega, da bi se držali enotnih cen, ne znamo se braniti proti škodljivcem trgovskega stanu. Nasprotno, nekateri imajo naravnost veselje, kadar ima škodo njih tovariš, pa čeprav imajo škodo tudi sami. Čisto pozabljajo, da se na ta način sami med seboj pobijamo in škodujemo.
In kako je v davčnih zadevah? Koliko škode se napravlja, ker nekateri dajejo davčnim upravam namenoma napačne informacije o svojih konkurentih. Zopet pozabljajo, da more isto storiti o njih tudi konkurent in da tako drug drugemu spravljajo denar iz žepa.
Vse to bi morali trgovci prevdariti in si reči: Ne more iti tako naprej, ker se na 'ta način medsebojno uničujemo. Moramo vzgojiti med seboj kolegialnost in složnost, zakaj s tem obvarujemo sebe in svoj stan pred nedoglednimi škodami!
"frcati vzhodu denarni ve-dno- dca^i
V »Prager Tagblattu« piše znani gospodarski strokovnjak Jellinek, kako je kapitalni trg vedno revnejši in dražji, čim bolj se gre proti vzhodu Evrope.
V Londonu se dobi dnevni denar za četrt do pol odstotka, v Franciji je treba plačati že lVs% obresti, v Berlinu pa že 4 in pol, v Varšavi pa znaša obrestna mera že 8°/o. London prevzema polagoma zopet vlogo svetovnega bankirja in samo še nestabilizirani funt je ovira, da je še ne more prevzeti popolnoma.
še bolj pa se vidi razlika med zahodnimi in vzhodnimi denarnimi trgi v množini razpoložljivega kapitala. Pred kratkim je bilo v Londonu razpisano 3.75% posojilo Avstralije. Kdor je podpisal posojila za 1500 funtov, je dobil samo 100 funtov posojila, kdor je podpisal še več, je dobil samo desetino pod-
pisane vsote. Zaupanje angleškega prebivalstva je tako veliko, da je mogla angleška vlada znova razpisati 2 in pol odstotno konverzijsko posojilo po tečaju 94 in da je mogla ponuditi lastnikom dne 1. februarja 1934 zapadlih 4 in pol odstotnih drž. obligacij v višini 50 milijonov funtov predpravico na nakup novega 2 in pol odstotnega konverzijske-ga posojila, čeprav ni francoski kapitalni trg nič manj bogat, vendar so njegovi pogoji za posojila mnogo dražji. To je posledica onih izgubljenih milijard, ki so jih izgubili francoski varčevalci v Rusiji in drugih vzhodnih državah. Vsled tega je obrestna mera v Franciji skoraj še enkrat višja ko v Angliji, šele pred dnevi je bilo v Parizu razpisano veliko posojilo za Maroko, ki bi se obrestovalo po 5%. Da je bilo posojilo uspeš-
no, se je moralo razpisati po tečaju 89, kar je vsekakor mnogo za posojilo, za katero jamči država. Mnogo bolj uspešna pa so loterijska posojila in novo premijsko posojilo, ki ga je razpisala francoska vlada, je bilo prepisano že pred njegovo izdajo.
Mnogo slabše so razmere na nemškem denarnem trgu. Ker vlada na trgu veliko pomanjkanje kapitala, si je skušala Nemčija pomagati s tremi odredbami. Predvsem je sklenila s tujimi upniki dogovor, po katerem plačuje dolžne obresti in amortizacijske zneske le polovico v tujih valutah, drugo polovico pa v tako imenovanih registrskih markah, ki se morejo uporabiti samo za potovanja v Nemčiji, za financiranje dodatnega izvoza in za nakup efektov v Nemčiji. Druga odredba je bila prisilna konverzija okoli dveh milijard zapadlih komunalnih posojil v dolgoročna in po zelo znižani obrestni meri. To konverzijsko marko je mogoče vnovčiti v tujini za največ 40°/o. Tretja uredba pa je bila sprememba statutov nemške Državne banke, da bi mogla ta pričeti s politiko »odprtega trga«. Državna banka je dobila s tem pooblastilo, da nakupi pupi-larno varne efekte v poljubni višini in da izda na podlagi teh nove bankovce, ker se ti vštejejo v zakonito kritje. S tem je stopila Nemčija na silno nevarno pot; ki jo v anglosaških državah kljub vodenju politike odprtih vrat niso nikdar poznali, ker je v teh državah vedno veljalo kot osnovno načelo, da mora biti emisijska banka neodvisna od državnih izdatkov. To pot je sedaj Nemčija zapustila.
še mnogo bolj v nasprotju z vsemi običaji zapadnih držav pa je to, kar je uvedla Nemčija v svoji'zunanje trgovinski akciji. Nemška državna banka daje namreč nemškim izvoznikom za registrske marke, ki jih prejemajo v plačilo za svoj »dodatni izvoz«, bankovce v nominalni vrednosti, čeprav imajo registrske marke v tujini tečaj največ 50«/«. Nemški izvoznik more vsled tega ponuditi svoje blago v tujini za 25% ceneje, ko vsaka druga tuja tvrdka. V tujini kupi od tujega upnika registrske marke, za katere plača samo polovico nominalne vsote, doma pa dobi polni znesek. Tako financira Nemčija svoj izvoz zi denarjem svojih tujih upnikov. S tem je Nemčija začela izvajati postopanje, ki je v odločnem nasprotju z vsem pravnim čutom tujine. Trenutno ima sicer Nemčija od tega gaženja poštenja dobiček, toda dolgo ne bodo tuji upniki to postopanje gledali.
Razstavite svoje naprave proti nezgodam
Obrežni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani se bo te dni obrnil na razna podjetja s prošnjo, da mu dajo na razpolago slike o svojih napravah za preprečevanje nezgod v obratih, slike strojev z varnostnimi napravami, zdravstvenimi in higijen-akimi pripomočki v obratih in delavnicah, ker namerava po v,zoru drugih držav v svojem delokrogu organizirati miniaturni muzej s slikami. rl ako razstavo bo priredil ali v svoji dvorani, ali v posebni k oj i na velesejmu, da zainteresira širšo javnost na velevažno vprašanje preprečevanja odnosno omejevanja težjih nezgod in obrtnih obolenj. Razstava slik bo nudila naši industriji in obrti najlepšo priliko za brezplačno in uspešno reklamo njenih proizvodov, kar more biti le v korist in povzdigo našega gospodarstva. Razstava bo urejena tako, da se jo bo lahko preneslo v vsa ■večja mesta naše države, s čimer bo prišel reklamno gospodami«,i značaj razstave še do večje veljave.
Poživljamo zato vse tvomice in industrijska podjetja, da se odzovejo pozivu Okrožnega urada, zlasti -še, ker je to tako v njihovem lastnem, ko splošnem interesu narodnega gospodarstva.
Bc&z zdctu/e- tctywi*t£ ni zdcat/efra
£&$p6dacrfi/a
HoH^ecenca tcg&i/sUiU zdcuženi Savske banovine
v icujte&u.
V dneh 14. in 15. t. m. je bila v sejni dvorani Trgovske in industrijske Zbornice v Zagrebu konferenca vseh združenj trgovcev Savske banovine.
Konferenco je vodil predsednik Združenja trgovcev v Zagrebu Ivan Prpič, ki je uvodoma preči tal udanostno brzojavko >’j. Vel. kralju, pozdravno brzojavko ministru za trgovino in industrijo dr. lliju šumen-koviču in banu Savske banovine dr. Ivi Peroviču.
Poleg zastopnikov združenj Savske banovine so se udeležili konference za kr. bansko upravo načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo (lr. Ognjeslav Ara-nicki, za ičehoslovaški konzulat inž. Šust, za Trgovsko - industrijsko zbornico v Zagrebu dr. Milan Vrbanič, predsednik zborničnega trgovskega odseka Oton Štern, za obrtniško zbornico predsednik Milan Ra-inuščak, industrijo Savske banovine sta zastopala predsednik Zveze industrijcev Vladimir Arko in tajnik dr. Marko Bauer i. dr.
Svoje odposlance kot goste je odposlalo na konferenco združenje trgovcev v Ljubljani in Zveza trgovskih združenj dravske banovine, ki ju je zastopal zvezni tajnik \. Kaiser, Srpsko trgovačko udruženje v Beogradu, Savez trgovskih združenj v Osijeku, združenje v Banjaluki, Dubrovniku in Skoplju. Konferenci je prisostvoval tudi generalni tajnik zagrebške zbornice dr. Adolf Čuvaj.
Po nagovoru predsednika Ivana Prpiča, v katerem je obrazložil namen konference in povdaril potrebo po smotreni in solidarni stanovski organizaciji, je govoril načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo banske uprave dr Ognjeslav Ara-liicki, ki je iznesel med drugim te misli:
V delu za odpravo krize, se mora stremeti v glavnem za tem, da oblasti sodelujejo z gospodarskimi organizacijami, kar določa tudi zakon o obrtih. To sodelovanje med državnimi oblastmi in obveznimi organizacijami prihaja vedno bolj do izraza. Treba je ustvariti čim ožjo vez med oblastjo in pridobitnikom.
V pogledu važnosti gospodarskih strok v gospodarstvu je treba ugotoviti, da so trgovci enako važni pionirji v našem gospodarstvu, kot vse ostale gospodarske stroke.
Brez dela in brez rizika, ki ga opravljajo in nosijo predvsem trgovci, ne more biti procvita proizvodnih strok našega gospodarstva.
Da se ustvarijo zdravi odnošaji v našem gospodarstvu, je predvsem potrebno sodelovanje vseh gospodarskih strok. Konec svojega govora je pozval konferenco, naj bo vse njeno delo posvečeno skupnosti vseh gospodarskih strok.
Po pozdravnih nagovorih zastopnikov posameznih organizacij in po govoru tajnika zagrebškega združenja dr. Bogata, ki je v kratkih potezah orisal pomen konference za stanovsko organizacijo, se je razvila po uvodnem nagovoru predsednika Ivana Prpiča k točki sanacija gospodarskih razmer obširna in jako živahna debata o zakonu o zaščiti kmeta. V temperamentnih govorih so zastopniki posameznih združenj kritizirali zakonske odredbe in navajali konkretne primere. Vsa debata je izzvenela v zahtevi, da se zakon o zaščiti kmeta ukine, odnosno da likvidacijo kmečkih dolgov izvede država po svojih denarnih zavodih.
Mnogo se je razpravljalo in istotako ostro kritiziralo postopek posameznih denarnih zavodov, ki v skrajni meri izkoriščajo zaščito.
Prešlo se je nato, zopet po uvodnih besedah predsednika Ivana Prpiča na
razpravo o kartelih.
Debata je pokazala, kako pereče je pri nas vprašanje kartelov. Zastopniki združenj so na konkretnih primerili dokazova-
li	škodljivost kartelov za narodno gospodarstvo. Razvoj kartelov v naši državi je v dokajšnji meri posledica visoke zaščitne carine, ki jo naša industrija uživa in po kartelih izkorišča. Oni pri nas niso orga-zacija proizvodnje, kakor trdijo, marveč izkoriščajo s karteliziranimi cenami in izključevanjem konkurence vse ostale gospodarske stroke. Njih sporazumi so tudi v škodo konzumenta.
Naša industrija je pretežno v rokah tujega kapitala, ki prihaja k nam, da izrabi konjunkturo in se zopet izseli, čim mu je v državi neugodno. S tern škoduje tudi dejansko naši domači industriji.
V interesu narodnega gospodarstva je torej, da se karteli podvržejo najstrožji kontroli ter da se čimprej uveljavi zakon o kartelih, katerega osnutek je bil izdelan že pred dvemi leti, pa je baje obležal v predalu.
Branila sta upravičenost obstoja in potrebo kartelov zastopnika industrije predsednik Vladimir Arko in tajnik dr. Marko Bauer. Slednji je v široko zasnovani teoretični razpravi o potrebi snovanja kartelov dokazoval, da so sporazumi glede cen ali proizvodnje, — kar pomenja organizacijo proizvodnje, — v sedanjih težkih časih, ki jih tudi industrija preživlja, — vsekakor potrebni. Celo Mednarodna trgovinska zbornica ni zavzela stališča proti kartelom, dasi je v njej včlanjena večina trgovcev.
Z živahnimi medklici so zborovalci prekinjali govor tajnika dr. Bauerja o koristnosti kartelov.
Ublažil je dokajšnje nerazpoloženje, ki ga je izzval govor dr. Bauerja, predsednik Zveze industrijcev Vladimir Arko, ki je sicer utemeljeval gospodarsko potrebo industrije po sporazumih in kartelih, vendar pa tudi priznal, da je v njih marsikaj nepravilnega. Mnenje je, da je potreben zakon o kartelih, ki naj kontrolira politiko cep in proizvodnje kartelov. Zlasti je tudi pozival trgovstvo na sodelovanje trgovine z industrijo; kajti industrijalec ne more živeti brez trgovca; trgovec pa rabi dobro razvito industrijo; — neprijatelj obema, in oba — dasi krivično — pa obsoja konzu-ment, ki gospodarskim krogom obče ni naklonjen.
Trgovci in trgovine tvornic
Nadaljnjo debato o kartelih je predsednik Ivan Prpič zaključil in začela se je razprava o stališču trgovstva napram prodajalcem, ki jih ustvarjajo industrijska podjetja.
Z razpisom ministrstva za trgovino in industrijo prodajalnic tvorniških podjetij ni smatrati kot samostojna trgovska podjetja, vezana na posebno obrtno dovoljenje. Ta razpis pa je v nasprotju z zakonom o obrtih, po katerem so prodajalne tvor-nižkih podjetij samostojna obrtna podjetja, ki morajo imeti posebno obrtno dovoljenje in biti član trgovskega združenja. Ostri kritiki je bilo podvrženo poslovanje prodajaln tvornice »Bata«, ki mnogo škoduje tudi trgovini in ki se bavi v nekaterih krajih s prodajo svojih izdelkov celo po sejmih in s svojimi delavnicami, ki so v zvezi s trgovinami, uničuje našo domačo čevljarsko obrt.
Zborovalci so apelirali na industrijo, da /. ozirom na opredelitev, da tovarna proizvaja, a trgovec prodaja, in z ozirom na dobre od noša j e med industrijo in trgovino, odpravi odpiranje prodajaln, v vsakem primeru pa je smatrati prodajalno tvor-niškega podjetja kot samostojen trgovinski obrt. Razpis ministrstva za trgovino in industrijo pa naj se razveljavi.
Po obširnih, nad pet ur trajajočih debatah, je predsednik zaključil zborovanje. Zvečer se je v hotelu Esplanade vršila skupna večerja na čast udeležencem konference.
V	nedeljo, 15. t. m. se je konferenca nadaljevala in razpravljala o vprašanju
davčnega postopka v poslednjem času.
V obširni debati se je z ozirom na skoraj povsem ustavljeno gradbeno delavnost poudarjala potreba, da se s pooblastilom v ilnančnem zakonu zvišana zgradarina za nove stavbe ukine in upostavi zopet stanje, ki ga določa zakon o neposrednih davkih.
S	konkretnimi primeri podprta je 'bila debata, v kateri so zastopniki združenj protestirala proti sekvestiranju podjetij, ki se je vršilo v Zagrebu, radi neplačila zaostalih davkov in proti ostremu postopku pri izterjavanju davkov.
Po debati o predlogih
za novelizacijo zakona o obrtih,
v kateri so pokazali zastopniki združenj na razne pomanjkljivosti zakona, je konferenca sklenila zahtevati med drugim: da
se nujno izdajo pravilniki k zakonu o obrtih; da se učna doba podaljša na tri leta; dokončana srednja ali njej enaka šola, naj bi nadomeščala učno dobo in lelo zaposlitve; da se točno interpretira določba, kateri so »Branjevski in slični mali obrati«; prepovedati je prehod branjerij in obrtov, za katere ni potreben dokaz usposobljenosti, v trgovino, kateri je sicer potreben dokaz usposobljenosti; združenjem naj bi se dala pravica pritožbe na vsako izdano pooblastilo ali dovolilo; ker se pod pojmom »domače hišne delavnosti« dostikrat neupravičeno krije obratovanje, naj se pojem točno označi in naštejejo predmeti, ki spadajo pod domačo hišno delavnost.
Vsa konferenca je bila posvečena razpravi o aktualnih gospodarskih in trgovskih zadevah. Končno je bila sprejeta resolucija, ki navaja vse težnje, ki so bile predmet debate; končala pa je z geslom: Brez zdrave trgovine ni zdravega gospodarstva, a brez racionalnega gospodarstva ne more biti govora o življenju in gospodarskem napredku naroda. Pri ozdravljanju gospodarskih prilik pa mora solidarno sodelovati tudi vse jugoslovansko trgovstvo po svojih stanovskih organizacijah.
Gd/tia,
Indeks cen Narodne banke
Oddelek narodne banke za proučava-nje gospodarskih vprašanj je objavil svoje rezultate o indeksu cen za mesec september. Po teh podatkih je znašal indeks cen (na debelo) za:
sept. avg. sept. sept. 1933 1933 1932 1931 rastlinske proizvode	48'0	49'3	57'7	70'4
živalske proizvode	58'2	55'6	56'8	70'6
mineralne proizvode	75'2	74'9	74 8	74'2
industrijske proizvode	67'6	68'5	64 0	72'2
celotni indeks	60'7	60‘7	61'8	71'6
izvozne predmete	56'7	55'8	56'3	70'7
uvozne predmete	73'2	73'4	68'3	66'9
Celotni indeks (cene 1. 1926 vzete kot 100) je ostal avgusta neizpremenjen, v primeri z lanskim letom pa je padel za več ko eno točko, v primeri z 1. 1931 pa celo 10-9 točke. Dvignil se je indeks za živalske proizvode, ker so se dvignile cene ovcam, zaklani živini in jajcam ter nekoliko tudi goveji živini. Cena masti pa je popustila. Rastlinski proizvodi so v ceni padli, najbolj je padla cena sena in konoplje, a tudi žita, dočim se je fižol popravil v ceni in enako tudi češplje. Cena industrijskega indeksa je popustila zlasti zbog padca cen moke in tekstilnih proizvodov.
Pri indeksu cen na drobno pa so bile te spremembe:
sept. avg. sept. sept. 1933 1933 1932 1931 kmetijski predmeti	69‘3	68’1	72’2	85'3
obrt.-industrijski	71'0	74'1	72‘0	80'4
kolonij alni predmeti	77‘5	79'6	82'4	78'0
živila	72'8	73'9	755	812
obleka	779	77’1	70’9	73‘3
razsvetljava in kurjava	75'9	74'3	75'5	85'5
razno	81'4	82’4	83-0	817
celotni indeks v podrobni trgovini	73‘4	73'5	750	820
ZAČASNO VEZANI DINARJI ZA IZVOZ HMELJA
Finančni minister jo pod št. 115363 i dne 13. septembra 1033. glede uverenj o zavarovanju valuto za izvoz hmelja izdal ta sklep:
da &e morejo uverenja o zavarovanju valute za izvoz hmelja iz naše države upravičiti v države, s katerimi nimamo sporazuma o kliringu in o plačilnem prometu s 50% »začasno vezanih« dinarskih terjatev tujcev, a 50% z devizami dežele, v katere se lunelj izvozi in ki se morajo v ceMi odstopiti Narodni banki v obračun.«
Električno podietle
Ivan Mihelčič,
Ljubljana, Borštnikov trg 1, telefon 27-04,
izvršuje vsakovrstne električne instalacije. Vsa propadajoča svetila in žarnice za električno instalacijo in zvonila, kakor ostali elektrotehnični
materija! dobite po arnernlh cenah.
POSEBNI VLAK V BEOGRAD
bo vozil dne 23. t. m. ob priliki gostilničarskega kongresa. Vožnja, dvodnevna prehrana, prenočišče in postrežba stane za izletnike: iz Maribora Din 364-—, iz Ljubljane Din 295— za osebo. Prijave sprejema Putnik v Ljubljani do 20. t. m. Ura odhoda se objavi pravočasno.
$>4vetu
Pri občinskih volitvah v Dravski baiiO' vini je od 274.‘382 volilcev glasovalo 188.01^ ali 68-5%. JNS je dobila 122.388 glasov ali t)5’4°/o in 296 občin, kompromisne Iiste 15.299 glasov ali 8-l°/o in 16 občin, opozicija 48.293 glasov ali 25'6°/o in 54 občili socialisti 2.037 glasov ali l°/o in 2 občini Tudi pri občinskih volitvah v Zetski i®
V	ardarski banovini je zmagala z veliko večino JNS.
Bolgarski in rumunski kralj se v krat: kem sestaneta, kakor je napovedal Ti-Lulescu.
Titulescu je v svoji izjavi novinarjem naglasil, da o reviziji mirovnih pogodb ni govora. Bolgarski tisk komentira to izjavo zelo neugodno in pravi, da se mora bolgarska javnost že enkrat otresti vseh iluzij in tudi te, ki je nastala v zadnjem času, da bi namreč dobila Bolgarska za pristop k Mali antanti teritorialne in druge kompenzacije.
V razorožitvenem vprašanju je prišlo hitro po vrsti do dveh senzacionalnih preobratov. Francosko-angleško-ameri-ška solidarnost v tem najbolj kočljivem mednarodnem vprašanju je nakrat razbila ekstrature ameriškega delegata, kateremu se je kmalu nato pridružil še angleški. Takoj nato pa so dali Nemci še drugo senzacijo.
Pod predsedstvom Hindenburga je bila v Berlinu seja nemške vlade, na ka teri je bilo sklenjeno, da Nemčija zapusti razorožitveno konferenco in da izstopi iz Društva narodov. Nemški parlament se razpusti in razpišejo se nove volitve, ki naj imajo plebiscitni značaj in ki naj dokažejo, da je ves nemški narod strnjeno za to odločno zunanjo politiko vlade.
V posebnem proglasu na narod je Hitler oznanil ta sklep vlade in ga obenem utemeljil s tem, da je Nemčija sicer za mir, da pa ne more sodelovati v nobeni mednarodni ustanovi (torej tud1 pri Društvu narodov ne) in nobeni P°' godbi (to je pri razorožitveni konferenci), fte se Ji ne prizna v vsakem oziru p0'
polna enakopravnost.
Vest o sklepih nemške vlade je delovala v Ženevi ko bomba. Najbolj ogorčeni so bili angleški in ameriški delegati, ki so na prošnjo nemških delegatov v zadnjem hipu razbili enotno fronto padnih velesil, ker zopet enkrat niso pravilno precenili razpoloženja v Nemčiji. Nočejo namreč razumeti, da je Hitler prišel do svojega mesta le zato, ker se je znal uveljaviti kot reprezentant nepomirljive nemške revanše.
Versaj še vedno velja pravi kot odgovor na sklepe nemške vlade poluradni »Temps«, ki s tem izraža stališče oficial-ne Francije. Vsa štirinajstletna prizadevanja, da se prepreči vojna nevarnost med Nemčijo in Francijo, so s sklepi Hitlerjeve vlade skoraj docela uničena.
Pričenja se zopet doba tekmovanja v oboroževanju in le malo je upanja, da bo mogoče katastrofalne posledice te dobe preprečiti.
Ameriški veleposlanik je pri nemški vladi energično protestiral proti napadom na ameriške državljane v Nemčiji ter zahteval ostro kaznovanje krivcev. V vsem je bilo pretepenih v Nemčiji 27 ameriških di žavljanov.
Švica se je pričela oboroževnti in je parlament znova dovolil 20 milijonov švicarskih frankov za vojaške namene. V kratkem pa bo vlada zahtevala še nadaljnjih 85 milijonov švicarskih frankov. Švica se oborožuje, ker so listi prinesli vest, da hoče Nemčija skozi Švico napasti Francijo-Ilusko-japonska vojna nevarnost vedno večja, tako javljajo vesti iz Daljnega vzhoda. Koncentracija ruskih čet ob mandžurski meji neprestano napreduj® in vsakih 45 minut prihaja nov vojaški vlak v vzhodno Sibirijo. Vsled nastopajoče zime, ko je ob mandžurski meji p<> več mesecev neprestano od 40—50° 6 pod ničlo, pa pač še ni misliti na takoj' šen izbruh vojne.
Generalni štrajk bodo proglasili avstrijski socialni demokrati, kakor jf sklenil njih strankin zbor, če se razpučf njih stranka ali njih strokovna organi' zacija, če bi bil imenovan na dunajsK magistrat komisar ali če bi bila ustaV' ljena »Arbeiter Zeitung«.
Herriot je ozdravel in je mogel v zLl' panskem uradu sprejeti svoje sodelavce.
žuttOHfa tcfywu*a
Francoski uvozni kontingenti za Jugoslavijo
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja, da je franc, vlada odredila ta 4. tromesečje t. 1. te posebne kontingente za Jugoslavijo, it. franc.
Car. tarife
12	prašiči	1000	stotov
eks 16 A	sveže ovčje meso	500	„
eks 17	salame	15	„
eks 34 A	jajca	900
Za te kontingente daje izvozna uve-lenja Urad za kontrolo izvoza živine in živinskih proizvodov.
Poleg teh so odobreni še ti posebni kontingenti za sadje in povrtnino:
jabolka in hruške	1935	stotov
drugo sadje	550
sveža povrtnina	87	„
Nadalje so dovoljeni še ti kontingenti za blago, za čigar uvoz pa mora dobiti dovoljenje od franc, kmetijskega ministrstva francoski uvoznik:
St. franc, car. tarife
TEDENJ
4,5,6, 7	govedo	900 stotov
		za Posaarje
8	teleta	182 stotov za Posaarje
9	žive ovce	400 ovc
eks 16 a	sveže in ohlajeno	
	svinjsko meso	371 stotov
17 Us	svinjsko meso pre-	
	delano, nekuhano 78 stotov	
18	zaklana živina	307 „
eks 34 a	jajca	500 „
36	sir	240 „
UVOZNI MONOPOL ZA SADJE IN ZELENJAVO NA NIZOZEMSKEM
Nizozemska vlada je začela z vso doslednostjo izvajati svojo namero, da zaščiti svoje poljedelstvo pred tujo konkurenco. Po uvedbi monopola na uvoz žita je sedaj prišel še uvozni monopol 2a sadje in zelenjavo. Ves uvoz se more °ds\ej vršiti le po »Neederland’sche Gro-nehten en Fruit Zentrale« v Haagu. Vsak uvoznik mora svoje blago ponuditi tej centrali, ki proda to njegovo blago proti določenemu naplačilu. Iz dobička centrale se ustanovi fond za podpiranje sadjarstva in vrtnarstva na Nizozemskem.
CARINSKA VOJNA MED POLJSKO IN FRANCIJO
Ker je Poljska zvišala uvozne carine tudi na nekatere francoske izdelke, so bila pretrgana poljsko-francoska trgovinska pogajanja. Vendar pa so poljski zastopniki izjavili, da se podvržejo raz-s°dbi Boncourja. Francoski listi pišejo, (ia mora sedaj Francija izključiti Polj-sko od prednosti minimalne tarife.
*
Grški finančni in gospodarski minister sta podpisala odlok, po katerem se Plačuje za uvoz bolgarskih pridelkov hormalna tarifa, če se v zameno uvozijo Srški proizvodi. Ker velja ta ugodnost ha Grškem samo za predmete iz držav, ki imajo z Grčijo trgovinsko pogodbo, vse druge pa morajo plačevati desetkratno carino, smatrajo, da je s tem Grčija povdarila svojo pripravljenost, da zavladajo z Bolgarsko normalni trgovinski odnošaji.
14 milijonov Kč znaša aktivni saltlo Češkoslovaške napram Madjarski. Madjar-ska predlaga, da plača ta svoj dolg z Večjim izvozom svinj.
Uvoz piva v Ameriko je silno nazadoval. D oči m je bilo v juliju uvoženih 260.000 Salonov piva, jih je bilo v avgustu le še ^■000. Padec so povzročile visoke uvozne ^rine, ki so pivo preveč podražile.
r-in.eimoJpWDal0'., Devizno tržišče
Tendenca čvrsta.
Promet Din 7,805.129-29.
Na vseh borznih sestankih minulega tedna je vladala izredna kupčijska živahnost — kot je razvidno iz spodnjih prometnih številk:
9. okt.	iDin	762.584-95	Duma}—Din
10. okt.	Din	920.989'—	Din—Dunaj
11. otkt.	Din	890.388-66	Dunaj-iDin
12. okit.	©in	4,556.801-70	'Berlin—D in—Dunaj
13. Okt.	D:in	674.824-98	Din—Dunaj
Osobito četrtkov borzni sestanek izikazu-je rekordni dnevni devizni promet v znesku Din 4,566.391-70, od čegar odpade samo na devizo Berlin nad 4063 tisoč dinarjev, ostalo pa na intervencijsko in privatno blago. Zanimivo je pri tem dejstvo, da je Ml groš deviznih zaključkov omenjenega borznega dne perfektuiran po privatnem ikliringu, ki je v tem celo presegel vse doslej izkazane celotedenske -premete v privatnih kliringih na tukajšnji borzi. Najmanjši dnevni devizni promet beleži petkov (13. t. m.) borzni dan v višini okoli 675 tisoč, dočim je znašal v predzadnjem borznem tednu na torkovem (3. t. m.) sestanku le okoli 164 tisoč dinarjev.
Blago Narodne banke v skupnem -iznosu Din 200.000'— je bilo neznatno v primeri s privatnim blagom v višini 7,605.000 -Din. Vsakodnevno intervencijo je vršila Narodna banka v polnem obsegu -in je bilo z njenim posredovanjem zaključeno Londona za 161.000 dinarjev, -Curiha pa le za 39 tisoč dinarjev.
Zelo neznatna je bila — -kot običajno količina privatnega deviznega blaga, ker je bilo vsled privatne pc-nudbe zaključeno Pariza za Din 84.000'—, Trsta za 25 tisoč dinarjev, Berlina za Din 16.000-—, Madrida za Din 60.000'—, Amsterdama za Din 2000-— in Curiha za Din 80.000-—, v celem tedaj znašajo privatni zaključki komaj četrt milijona dinarjev.
Nasprotno beležijo znaten porast v minulem tednu privatni kliringi, ker znaša njih skupni promet nad Din 7,556.000'— napram Din 1,980.000-— v predzadnjem -tednu. Porast prometa je bil kot -gori omenjeno največji pri dev.izi Berlin, zatem pri dinarski devizi v višini Din 1,236.000'—,-dočim je bilo devize -Dunaj nabavljeno v zadnjem tednu le za 115 tisoč dinarjev več kakor v predzadnjem tednu.
V	bonih grške Narodne banke tudi v -pretečenem tednu ni bilo niti prometa niti notic, medtem ko so bili avstrijski šilingi zaključevanj (v priv. ki ir;) skozi ves minuli teden po tečaju Din 8-75.
Tečaji posameznih na tukajšnji borzi beleženih deviz so bili začetkom in koncem prejšnjega tedna naslednji:
9. oktobra 1938	13. oktobra 1933
najnižji naj-višj-i najti iž ji eaij-višji Amsterdam	2307-07	2318-43	2307-07	2318 43
Bcriin	1360-14	137094	1362-36	137346
Bruselj	79691	800-85	797-46	801-40
Curih	1108-35	1-113-85	1108-35	1113-85
-London	177-30	178-90	177-42-	17902
Newyork	37-63-83	3792-09	3786-05	3814-31
-Pariz	223-88	225’—	224'32	225-44
-Praga	1-69-79	170-65	169-79	170-65
Trst	299-90	302-30	300-46	302 86
Kakor je iz gornje- tečajne razpredelnice razvidno, so notirale malone vse devize s čvrsto tendenco, razen -Curiha, ki je bil trgovan na vseh borznih sestankih na dosedanji bazi Din 1108-35 — Din 1113*85.
V	razdobju zadnjega tedna so le neznatno oscilirali tečaji Amsterdama in Prage, sicer so pa v petek (13. t. m.) beležili ob ponedeljkovih tečajih. Tečajni porast ostalih deviz izražen v poeni-h je bil sledeči: Berlin 2-22, Bruselj 0'56, London 0T2, Pariz 0-44, Trst 0-56 — Newyork pa 22-22.
lANSKl-BORZt
Efektno tržišče
Naliik predzadnjemu tednu je zaključil tekoči borzni teden brez vsakega efektnega prometa in brez notic tako v industrijskih kakor bančnih papirjih.
Notice drž. efektov od 9. t. in. in 13. t. m.
7 % dovest, ipes.	51--------•—	51---------■—
Ag-r. obveznice	27-----28-—	27-------—
8 % Btad-r	-31-50 — 34-—	36-—• — 39-—
7% Blair	29-50 — 31-—	33 50-------—
Selii-gmaino-ve obv.	39----43-—	45---------•—
-Begluške obv.	37----38-—-	36-50------•—
Vioj-n-a škoda 243---------245"— 243-— 245-—
V splošnem je -vladala na tukajšnjem efektnem tržišču mlačna tendenca v državnih papirjih, izvzemši dolarskih obveznic -naših inozemskih posojil v zlatu, ki so bila zaključena po vojni, ker se obračunavajo vse kupoprodaje -omenjenih dolarskih papirjev počenši z dnem 11. t. m. po dnevnem srednjem borznem tečaju dolarja, prištevat k temu tudi premijo Narodne banke. Porast tečajev -beležijo vsled tega 8 % Blair za 4'A točite v povpraševanju, za
5 točk pa v ponudbi, 7 % Blair za 4 točke v povpraševanju in za 3 točke v ponudbi (12. t. m.) ter Seligmanove obveznice za
6 točk v povpraševanju, dočim je ponudbena notica od srede dalje izostala.
Blagovno tržišče
Les.
Tendenca je bila skozi ves minuli teden nespremenjeno živahna, prav tako cene brez posebnih sprememb; zaključena sta bila le 2 vagona mecesnovih plohov. Povprašuje -se osobito po bukovini, zlasti parjeni I. in II. kakovosti in v jelovim paralelno blago III. kakovosti.
V pretežni večini pa zahtevajo kupci le suho blago, dočim takega blaga baš pri malih producentih zelo manjka, ker si vsled slabih razmer na denarnem trgu niso mogli pripravljati blaga- na zalogo. Kupčije v tramovih se zaključijo le tu pa tam kak vagon, a še ta po naročilu kupca; bordonali se pa že zelo težko oddajo. V hrastovim, gorivem dr-vu in oglju je situacija še vedno nespremenjena.
Povpraševanja:
Deske smreka-jelka, III., 18 nun, deske smreka-jelka, III., 38 mm, pod mera 28 mm.
Bukovi plohi, neob robljeni, surovi, mon-te, 27 mm.
Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in 35 mm.
Bukovi plohi, parjeni, 27—100 nun.
Iščejo se -mehka in suha bukova drva za izvoz v Italijo.
50 m3 neobrobljene, surove, suhe bukovine I., II., III., 27 mm od 2 m dolžine naprej; 20 m3, I., II., 40 in 50 mm debeline od 2 m naprej; večje količine jelovega lesa III. vrste, dimenzija 18 in 24 mm.
Žito.
Tendenca v žitu je bila skozi vse borzne dneve pretečenega tedna stalno mirna, vsled mlačnega zanimanja pa je bil zaključen samo 1 vagon koruze in 1 vagon pšenice. Cene so ostale nespremenjene v koruzi, dočim je moka na ponedeljkovem borznem sestanku popustila za 10 par pri kg bačke provenience in za 30 par pri kg banatske provenience; bačka pšenica pa je popustila v tem času za pet par pri kft.
X.	J	1	barva,	plesira	in	ke-
ZG V 11H1H m«™ snaž> »bIekri
klobuke itd. ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domaže perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Šeleburgova ul. 3.
Telefon št. 22-72.
i
U
a
CIKORIJA
fHaš pravi domači izdelek
Za odpravo uredbe o posredovalnem postopanju
Zagrebška trg.-industrijska zbornica je odposlala pravosodnemu ministrstvu to spomenico:
S svojo spomenico z dne 4. t. m. je Trgovsko-industrijska zbornica v Osijeku predložila pravosodnemu ministru svoj utemeljeni predlog, da se odpravi uredba o posredovalnem postopanju z dne 4. jan. 1933. Trgovsko-industrijska zbornica v Zagrebu se v celoti priključuje predlogu osiješke zbornice. Uporaba uredbe o posredovalnem postopanju je dala samo negativne rezultate ter se je izkazhlo, da ta uredba ne samo ne more dati nobenih olajšav od krize tako težko prizadetemu gospodarstvu, temveč da narobe povzroča samo večje zastaja-nje gospodarskega delovanja. Zaradi tega se na področju zbornice vedno bolj pogosto oglašajo zahteve, da se uredba o posredovalnem postopanju odpravi in to čim preje.
Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniaie
Lastnik : Josip Verlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Teina postrežba — Ceniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
POJEM TRGOVSKEGA ZAKLJUČKA (SKLEPNEGA PISMA)
Ministrstvo za finance je nastopno opredelilo pojem trgovskega zaključka, ki podlega taksi 1 Din: Za trgovske zaključke po 2. odstavku 5. -pripombi k tar. post. 12 taksne tarife se smatrajo one pogodbe o nakupu in prodaji v gospodarskem smislu potrošnih predmetov in blaga, katere sklepajo osebe, ki s terni predmeti trgujejo, z osebami, katere jih nabavljajo za neposredno porabo ali v svrho -preprodaje v skladu s svojimi obrtnimi pravicami. Take pogodbe ne smejo razen -nakupa in prodaje vsebovati nikakih drugih pravnih poslov.
rceva
sla Jim kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
1HS
'G
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi 500 toporišč za kladiva in 7400 pol smirkovega platna.
Prometno-komercialni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. oktobra t. 1. ponudbe o 40_ bavi 1000 kožuhov.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 30. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi 1800 kg vijakov in 1000 splint ter o dobavi 10.000 kg karbida.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi 2000 m jeklenih vrvi, 1000 komadov smirkovega platna, 20.000 kg nega-šenega apna, 30 kg konoplje, 50 m gradla za zastore, 50 klobčičev vrvi za zastore, 800 kg žebljev, 5 kg tapetniških žebljev, 22 kosov pločevine iz železa, 4000 kg tračnikov ter o dobavi ključavnic.
Dne 18. oktobra t. 1. se bo sklepala pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju javna ustmena pogodba za dobave 10 tisoč kg masti, 12.500 kg kisa, 900 kg paprike in 800 kg čaja; dne 19. oktobra t. 1. pa za dobavo 15.000 kg sočivja, 15.000 kg graha, 20.000 kg testenin in 49.200 kg krompirja.
(Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Popravilo fasade se odda s pismeno pogodbo dne 23. oktobra 1.1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Slovensko in hrvatske otroke v Italiji
so izačeli no vodo šli italijanski duhovniki siliti, da se morajo tudi izpovedovati v italijanskem jeziku.
Pri velikem procesu v Bremenu proti velikim nemškim tekstilnim industrialcem Lahmsen, ki so napravili več sto milijonov mark deficita, je prišlo na dan, da so prejemali hitlerjevci od teh industrij alcev na debelo denar.
Nemški inženirji zapuščajo Rusijo, ker so se poslabšali rusko-netmški odnošaji. Vsi nemški inženirji, ki so bili zaposleni v industrijah za orožje in pline, pa so morali zapustiti Rusijo.
Uporaba hitlerjevskega pozdrava z dviganjem desne roke je nemškim železničarjem in prometnim policistom prepovedana, ker je nastal nered na ulicah in tudi mnoge nesreče, ker so smatrali vozniki pozdrav kot znak, da se ustavijo.
V rumunski drž. tiskarni so bile odkrite velike sleparije pri tiskanju znamk in kolkov. Država je bila oškodovana za ^eč sto milijonov lejev.
Vojna geografija, vojna politika, uporaba strupenih plinov se poučujejo odslej na nemških univerzah, ki so s tem popolnoma prišle pod peto Hitlerjevega militarizma.
Ravne strehe so v nekaterih nemških občinah prepovedane, ker da so tuje nemški duši.
Od šest najbolj težkih bolezni, ki obstoje na svetu, se edino rak stalno širi. V sako leto oboli sedaj za rakom na svetu že pol milijona ljudi.
Važna opozorila za kmetovalce
Rok za vlaganje prošenj za trošarine prost sladkor za slajenje mošta je podaljšan do 18. t. m. Prošnje je vlagati čim prej in vse v okrožnici navedene formalnosti je treba natančno izpolniti, ker drugače bodo prošnje odbite.
V krajih, kjer je bila povodenj, je nevarnost, da se pojavi pri živini meti ja-vost. Sreska načelstva bodo dala siromašnim živinorejcem zadostno množino zdravil na razpolago, da ozdravijo svojo živino.
Jugoslovanski državljani, ki so dvolastniki na avstrijski ali madjarski meji, smejo prepeljati svoj krompir neglede na pravilnik o prevozu in tranzitu krompirja. Le krompir z avstrijskega ozemlja morajo dati pregledati jugoslovanski kmetijski ogledni postaji, ker je avstrijski krompir okužen s kugo. Uvoz okuženega krompirja je prepovedan.
Kdor izvaža živino v Italijo, mora zelo paziti na to, da je v vagonih natančno toliko živine, kakor je navedeno v veterinarskem izkazilu. Najbolje je, da sestavijo izvozniki (pri prevozu perutnine) natančno skico kletk v vagonih, ker drugače traja štetje tudi ves dan, a med štetjem ni dovoljeno krmiti živine.
ZUNANJA TRGOVINA RUSIJE
V prvih osmih mesecih t. 1. je znašal obseg ruske zunanje trgovine 562‘5 (lani 865-5) milijonov rubljev. Uvoz je znašal 247-1 (lani 506-5), lizvoz pa 315-4 (359) milijonov rubljev.
IZREDEN POPUST NA ŠVICARSKIH ŽELEZNICAH V ZIMSKI SEZONI
švicarske prometne ustanove so sklenile, da dovolijo tudi v zimski sezoni znaten popust na voznih cenah in sicer od 30 do 45%. Popusti veljajo za čas od 15. decembra 1933 do 13. marca 1934. Popust pa velja samo za potnike, ki ostanejo v Švici najmanj 7 dni. Popust velja tudi za itak že znižane kolektivne karte, za skupine potnikov od 8 do 99 oseb.
OPLEMENITENJE MADJARSKE PŠENICE
Vedno težji izvoz zahteva, da se pošilja na tuje trge samo visokokvalitetno blago, ker samo to more še zdržati konkurenco. Zato se madjarsko kmetijsko ministrstvo že od leta 1931. trudi, da se pri setvi pšenice uporablja samo prvovrstno seme. Prizadevanja ministrstva so imela popoln uspeh in pri letošnji žetvi je znašal donos oplemenitene pšenice že 40 do 45% vse žetve. Prihodnje leto bo znova zasejanih z oplemenitenimi semeni 250.000 johov in v letu 1936. bo Madjarska pridelovala že samo oplemeniteno pšenico. Bilo bi nad vse dobro, če bi tudi mi posnemali madjarski vzgled, ker drugače bomo prepozno tožili, da ne najde naša pšenica kupcev po svetu ali pa da jo moramo prodajati v brezcenje.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o zapuščini pokojne Marije Škorjanc, posestnice v Trbovljah. Konkurzni komisar dr. Pernat Arnold, upravnik mase dr. Flego. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Celju dne 25. oktobra ob 9. Oglasitveni rok do 1. decembra, ugotovitveni narok dne 15. decembra ob 9.
Odpravljeni so konkurzi: o zapuščini Mirka in Marije Mernatovič, ker ni kritja za stroške postopanja, Janka in Julijane Novak, ker se je sklenila prisilna poravnava, in trgovca Suše Franca v Sromljah, ker je bila razdeljena vsa masa.
jrjiu profiti
LJUBLJANSKI TRG
Sobotni trg je bil vsled dežja slabše založen ko navadno. Gob je bilo malo in so se prodajale po 3 Din merica, lepe gobe za vlaganje pa so poskočile do 10 dinarjev za kg. Jabolk je na trgu zelo malo in so se prodajala po 3-50 do 4-50 na debelo in po 4 do 6 Din na drobno, a to le kvalitetno blago. Jabolka slabej-ših vrst so bila cenejša. Grozdje ni letos posebno, a ga je poleg tega malo. Prodaja se na debelo po 5 do 7, na drobno pa precej dražje. Sezona češpelj je že skoraj nehala in so se češplje podražile na 4 do 5 Din (v nadrobni prodaji). — Kmetje so pripeljali na trg 15 voz zelja, ki so ga vsega prodali po ceni 0-75 Din. Krompirja je bilo 22 voz in se je podražil na 0 90 Din za kg na debelo. Vseeno so ga gospodinje zelo kupovale, ker računajo z dvigom cen.
VINSKI TRG
V zadnjem času se je pričel precej uvažati dalmatinski mošt, ki je primeroma poceni. Precej povpraševanja je po cvičku, ki pa je že skoraj razprodan. Njegova cena se je zato dvignila in se prodaja po 5 do 6 Din. Bela namizna vina se dobe še po 4 do 4-50, finejša pa po 5 do 7 Din na debelo. Domačega mošta je še malo in ni njegova cena ustaljena. Portugalka se prodaja po 4 do 5 Din.
Program ljubljanske radio-postaje
Sreda, dne 18. okt.: 12.15: Plošče. -12.45: Poročila. — 13.: Cas, plošče. — 18.: Komorna glasba, Radio kvintet. — 18.30: Radio orkester. — 19.: Religija pri prvobitnih narodih (Fr. Terseglav). — 19.30: Literarna ura: Novejši francoski romani (M. Jarc). — 20.: Pevski koncert g. Julij® Betetta. — 20.45: Klavirski koncert g. Če-repnjina. Vmes Radio orkester. — 22.: Ča4 poročila, Radio-jazz. — 23.: Konec. — I Četrtek, dne 19. okt.: 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.: Čas, plošče. — 18.: Otrok in učenje (Marija Kmetova). — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj).
— 19.: Srbohrvaščina (dr. Rupel). — 19.30: Plošče po željah poslušalcev. — 20.: Glasbeno oblikoslovje (dr. Dolinar), ilustrirano z Radioorkestrom. —	20.45: Klavirska harmonika, izvaja g. Breznik ml.
— 21.15: Pevski koncert ge. Zorke Levič-nikove. — 21.45: Čas, poročila. — 22.: Radio orkester. — 23.: Konec.
SLUŽBENI LIST
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 14. oktobra objavlja med drugim: Pravilnik za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. — Pravilnik o tehniških delih za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. — Pravilnik o stavbnih okoliših v mestih. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Torek, dne 17. oktobra: Sonata strahov. Red B.
Sreda, dne 18. oktobra: Pravica do greha. Premiera. Red Sreda.
četrtek, dne 19. oktobra: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. — Izven.
Opera, začetek ob 20.
Torek, dne 17. oktobra: Zaprto.
Sreda, dne 18. oktobra: Zaprto. (Generalka.)
četrtek, dne 19. oktobra: 01-01. Trode-janska opera Aleksandra čerepnina. Začarani ptič, balet Nikolaja Cserep-
nina. Red četrtek.
LETINA OREHOV V RUMUNIJI
Letošnja letina orehov na Rumunskem je srednje dobra in se ceni na 700 do 800 vagonov, od katerih bo za izvoz od 400 do 500 vagonov. Kmet dobi za kilogram orehov od 7—9 lejev (okoli 3 Din). Rumunija je izvozila orehov leta 1930. 550 vagonov, leta 1931. 950 in leta 1932. 500 vagonov.
f»e
izdatnosti
majcemejši
Vsaka gospodinja ve, da sla Ka~ Ihveinev Kneippova sladna kava in SPteavi ,,Tvanck“ od izvedne ka~ kovosli — in pvi lem poceni
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik.
‘Grgovci in industrijct!
Tvgovstti
lisi
se priporoča za
in a	anj	e	I
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo & izvršuje po najugodnejših pogojih £
Ivan Genussi
Telefon 22-67
Ljubljana
Igriška utica štev. 10
Na
Ut
L
I
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
aa
Po
vil
na
G
va
v*
Pf
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induetrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.