NASLOV Doseženo - v skladu z možnostmi stran 6 Leto XXXIV Št. 39 Murska Sobota 7. oktober 1982 CENA 10DIN VESTNIK Čestitamo občanom ob prazniku občine 00 ZZB NOV Gornja Radgona Nadaljnja gospodarska rast obdobju je v naši občini bila zabeležena hitra rast gospodarskega razvoja. Če pogledamo nekaj let nazaj, lahko ugotovimo, da so v občini Gornja Radgona v zadnjih dvajsetih letih vidne precejšnje strukturne spremembe v smeri deagrarizacije in povečanja industrijske proizvodnje, kar je pozitivno. Pred dvajsetimi leti je bilo zaposlenih 19 odstotkov prebivalstva občine, od tega le 6,9 v industriji, danes pa 34 odstotkov, od tega 57 v industriji. Ugotavljamo pa, da je bil ta razvoj bolj kvantitativen kot kakovosten. Negativne tendence gospodarjenja, ki nas spremljajo zadnja leta, se kažejo predvsem v nizki produktivnosti. Ob obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja v občini moramo ugotoviti, da tudi naše delovne organizacije poslujejo v težjih razmerah. Gospodarstvo v občini se sooča z nizko gospodarsko rastjo. Izvoz se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta sicer povečal, vendar sprejetih planov izvoza nismo izpolnili. Dejansko dosegamo v strukturi celotnega prihodka nižji izvoz kot smo predvidevali z resolucijo. Sicer dosegamo pokritje uvoza z izvozom, vendar tega ne moremo ocenje- ob polletju precejšnjo izgubo. Delno smo sredstva za zdravstveno skupnost povečali z zvišano stopnjo v drugem polletju, s tem da je skupna prispevna stopnja za vse samoupravne interesne skupnosti ostala nespremenjena oziroma je nekoliko znižana. Do konca leta bo potrebna skrajno racionalna poraba sredstev v vseh samoupravnih interesnih skupnostih, posebno pa še v zdravstveni skupnosti. V zadnjem obdobju smo posvečali precejšnjo skrb nemoteni preskrbi prebivalstva. Pri oskrbi se pojavljajo manjše motnje pri osnovnih artiklih široke potrošnje. Morali bomo zagotoviti najnujnejše količine premoga in ostale energije za občane, šole, vrtce ter druge porabnike. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja moramo nadaljevati z dinamičnejšo rastjo industrijske proizvodnje, usmerjene predvsem v izvoz in povečanje proizvodnje hrane. Za dosego tega cilja bo potrebno trajnejše vlaganje v znanje in razvojno delo. V organizacijah združenega dela je v teku akcija organiziranja in jačanja razvojnih služb. S povezovanjem združenega dela in drobnega gospodarstva moramo v celoti izkoristiti inventivni in tehnološki potencial drobnega gospodarstva. Sedanja vlaganja v izboljšavo kmetijskih površin morajo ob vključevanju sodobne agrotehnike zagotoviti večje hektarske donose v družbeni in družbeno Radencih V okviru praznovanj 100-let-nice zdravilišča Radenci je to znano zdraviliško mesto konec preteklega tedna obiskal sloviti srčni kirurg profesor dr. Christian Barnard. Na tiskovni konferenci je pomembni gost, ki je na svojem prvem obisku v Jugoslaviji, govoril o svojih vtisih, posebej pohvalno pa se je izrazil o postinfarktni ter pooperacijski rehabilitaciji srč- Shod delegatov, ki so jim delavci v združenem delu zaupali, da v imenu najširših delavskih množic prenesejo sporočila kongresu, je pred nami. Želja slehernega izmed njih je, da bi kongresu posredoval avtentična hotenja svojega okolja, z namenom, da bi dogovorjena stališča na kongresu v praksi rodila sadove. Prav gotovo ni delavca, ki bi si ne bil pripravljen prizadevati, da ohranimo vrline našega sistema, da po samoupravni poti razrešujemo niz problemov, ki so se v poslednjem času zgrnili nad nas. Še kako se zavedamo, da je socialna varnost ljudi odvisna od napredka, od gmotnega položaja družbe, ki pa je seveda odvisen od zavzetosti slehernega posameznika in njegovega maksimalnega prispevka k stabilnejšim družbenoekonomskim razmeram. Niz razprav v predkongresni aktivnosti je na eni strani opozoril na nepravilnosti, na drugi strani pa pokazal na pripravljenost, da sproti razrešujemo nastale probleme. Seveda je včasih okvir temeljne organizacije ali organizacije združenega dela preozek. V sistemu dogovarjanja nam manjkata pošten, jasen in odgovoren odnos in zavest, da nespoštovanje družbeno dogovorjenih norm seje nezadovoljstvo med večino ljudi. Vprašanje odgovornosti je bilo v zadnjem času velikokrat izpostavljeno, toda delavci hočejo vedeti, ali nam uspe najti odgovornega? Tu pa često ostajamo na pol poti, v navidezno začaranem krogu. Prav tako neradi pogledamo za svojo ograjo, kaj je za počistiti, toda čez njo je vidna sleherna smet. Torej, prav bi bilo, da se vsi obrnemo vase, pa to zares vsi delavci, ki tvorimo veliko družino celotnega združenega dela, ter s svojo zavzetostjo, pripadnostjo domovini, z ljubeznijo do sočloveka odvržemo plašč malomarnosti, zavisti, nedela, nediscipline, nespoštovanja — skratka ničvredno ravnanje in naj nas prično krasiti vrline človeka." V resoluciji 10. kongresa so zapisane usmeritve za naše nadaljnje sindikalno delo, ki prav gotovo zajema celovitost problemov, katerim moramo v sindikatih posvetiti vso pozornost. Skratka, še zmeraj velja staro znano geslo, da »nič, kar je pomembnega za delavca, ne sme mimo sindikata.« Večkrat je bilo slišati, da je resolucija le premalo zavezujoč dokument, da je vse preveč splošnih opredelitev, vse prevečkrat veje iz nje »zavzemali se bomo« — in »moramo«, toda menim, da je prav, da resolucija usmerja našo aktivnost, kar pomeni, da se moramo zavzemati za določene razrešitve problemov, toda obenem mora slediti takemu zavzemanju hiter akcijski program z nosilci in roki, da bo naše zavzemanje rodilo željene učinke, to pa smo odgovorni vsi od osnovne organizacije do občinskih, medobčinskih, republiških in zveznih svetov sindikata. Vse preveč zastavljenih ciljev imamo, pa nimamo dovolj moči, da bi odločneje zahtevali, da se uresničijo. Tako smo zelo jasno opredelili pomembnost planiranja in vlogo sindikata pri tej pomembni nalogi, vendar rezultati niso takšni, kot smo hoteli. Nagrajevanje, kot najpomembnejši dejavnik pri doseganju kvalitetnejših premikov na področju gospodarjenja še marsikje ni zaživelo tako, da bi delavec za svojo pridnost bi! zares na: grajevan. Pri vsem tem pa je vendarle treba povedati, da večipa delavcev želi, da se njihovo delo pravično in pošteno vrednoti. Z vprašanji socialne narave se srečujemo vsakodnevno, pa naj gre za zdravstveno.ali otroško varstvo, stanovanjsko problematiko in še druge probleme, pa se vendarle premalo zavzeto borimo, da bi ustvarili materialne možnosti za boljši socialni položaj vseh delavcev. In zakaj torej ostajamo na sredi poti? Prav bi bilo, da se ozremo vase in pogledamo, ali smo storili dovolj? Čas, v katerem živimo, nas neusmiljeno preganja in velikokrat ostajajo pomembna vprašanja in dogovori v forumih, premalo smo pripravljeni preprosto — po delavsko — voditi razprave v širšem krogu, da bi zavestno in odgovorno sprejeli vsi od vodilnih delavcev do delavca za strojem obvezo, kako po poti naprej, da bo naše delo rodilo željene sadove. In v sindikatu moramo tako delati! Dovolj dobro smo organizirani, da lahko vodimo dialog. Vprašanje je, če vselej uspevamo pravočasno, dobro in celovito obveščati delavce o vsem, s čimer se srečujemo ob delu. Ob malomarnem odnosu do ljudi pa ne moremo pričakovati, da bodo pripravljeni tvorno sodelpvati. Prav bi bilo, da v delavcu ne vidimo zgolj objekta — proizvodno sestavino, temveč sotovariša — človeka s svojimi majhnimi skrbmi in tegobami. In prav nič čudno ni, da se včasih v marsikaterem okolju porodi nostalgija za starim dobrim sindikatom, ki je imel posluh za delavčevi skrbi, ko smo znali prisluhniti drobnim vsakdanjim problemom, ki jih tudi danes, ob zelo jasno opredeljeni družbenopolitični vlogi sindikata ne gre zanemarjati. Po drugi strani pa često zamenjujejo zaščito delavca, saj se srečujemo s kar čudno razlago: »Češ, saj ne moremo lenuhom in delom rznežem nič, ko jih pa ščiti sindikati« Toda temu ni tako! V zakon o združenem delu, kakor v svoje samoupravne akte smo zapisali merila, ki veljajo za nas vse in spoštovanje teh ščiti sindikat Nenazadnje je pomembno, komu smo poverili vodstvo organizacije sindikata, pa naj bo to od osnovne organizacije, občinskega sveta in naprej. Ugled in spoštovanje med delavci ter zaupanje so poglavitna merila, ki jih mora imeti vsak sindikalni aktivist, da bo znal na demokratičen in pošten način voditi borbo za lepši jutri delavcev. Ob koncu pa še beseda delegatom! Velika čast je biti izbran izmed množice ljudi, da prenesete hotenja, ki so se v širokih javnih razpravah oblikovala v sporočila kongresu. Prav je, da naša skupna prizadevanja najdejo plodna tla in nedvomno smo v svojih okoljih izbrali tovariše, ki bodo tvorno prispevali k uspešnemu delu kongresa in seveda tudi v bodoče stali v prvih vrstah med delavci v bitki za boljši tako samoupravni kot družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu. aktualno po svetu Slovensko delegacijo, ki jo je vodil predsednik IS Janez Zemljarič, je med njenim nedavnim obiskom v sosedni Madžarski sprejel tudi predsednik madžarske vlade Lazar Gyorgy. V pogovorih so ugotovili, daje še veliko možnosti za različne oblike gospodarskega sodelovanja med državama. (Telefoto: Tanjug). Razvoj sodobnejših oblik sodelovanja Na povabilo podpredsednika ministrskega sveta Ljudske republike Madžarske Jozsefa Marjaija je v času med 30. septembrom in 2. oktobrom Madžarsko obiskala delegacija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta Janez Zemljarič. Člana delegacije pa sta bila še Jernej Jan in Milan Samec, drugi dan obiska pa sta se v Zalae-gerszegu delegaciji pridružila še Majda Poljanšek in Ludvik Jerebic. V Budimpešti se je Janez Zemljarič s sodelavci najprej sestal z delegacijo madžarske vlade. V uvodnih pogovorih sta se Janez Zemljarič in Jozsef Marjai vzajemno informirala o aktualnih vprašanjih razvoja obeh držav, ter ocenila jugoslovansko madžarsko sodelovanje, v tej luči pa je beseda kajpak največ tekla o slovensko-madžarskih stikih. Ocenjevali so, da sta za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko kljub težjim pogojem značilna razvoj in sorazmerna stabilnost, saj se širijo oblike sodelovanja, v okviru blagovne menjave se povečuje delež menjave po dolgoročnih osnovah in kooperacijskih poslih.. Kar se tiče konkretnega sodelovanja Slovenije s severovzhodno sosedo so ugotavljali, da razvoj gospodarskih stikov v zadnjih letih ni zadovoljiv in zaostaja tako v obsegu kot konkretnih oblikah glede na gospodarske danosti in možnosti, kijih nudi sosedstvo. Dogovorili so se, da si bosta obe strani prizadevali zlasti pri razvoju sodobnejših oblik sodelovanja za specializacijo proizvodnje in proizvodno kooperacijo predvsem v železarstvu, predelavi barvnih kovin, predelavi kovin, strojni industriji, kemični industriji, tekstilni industriji, kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji. Soglašali so tudi glede nadaljnjega razvoja sodelovanja pri koriščenju zmogljivosti luke Koper, se dogovorili, da bodo pripravili ukrepe za izboljšanje prometnih povezav med Slovenijo in Madžarsko, posebej na področju železniškega prometa (stara ideja o izgradnji proge Murska Sobota—Monošter), in telefonsko telegrafskih povezav. V kratkem se bodo sestali tudi slovenski in madžarski strokovnjaki s področja energetike in proučili možnosti sodelovanja, kjer so posebej omenili možnosti povezave električnih omrežij in s tem izmenjave električne energije. Prav tako so pomembno mesto namenili možnostim skupnega nastopanja na tretjem trgu, kjer so menili, da naj gospodarske organizacije iz obeh držav najdejo konkretna področja in oblike sodelovanja. Tudi pri sodelovanju na področju turizma vse možnosti niso dovolj izkoriščene, zato so sprejeli dogovor o povezavi turističnih informacij in o skupnih programih za turiste iz tretjih držav. Ugodno oceno so dobili rezultati maloobmejnega blagovnega prometa, vendar so tudi tu našli rezerve, pri katerih prednjačita predvsem razvoj trajnih proizvodnih stikov ter večja elastičnost pačilnega obračuna. Med konkretnejšimi dogovori obeh vladnih delegacij naj omenimo, da je bil dosežen sporazum glede dobave 35 tisoč ton sladkorne pese za potrebe sladkorne tovarne v Ormožu že v letošnjem letu, s tem da je dogovor trajnejšega značaja in bodo madžarski kmetijci peso v podobnih količinah zagotavljali tudi v prihodnjih letih, in sicer v okviru posebnega aranžmaja znotraj maloobmejne blagovne menjave. V TITOVI ULICI V petek dopoldne je našo delegacijo sprejel predsednik madžarske vlade Gyorgy Lazar in tudi v tem pogovoru so poudarili pomen dobrih sosedskih odnosov obeh držav, pri tem pa tudi konkretnim stikom posameznih območij za krepitev varnosti in sodelovanja v Evropi. Pri tem pa so posebej omenili vlogo slovenske, srbske in hrvatske narodnostne skupnosti r.a Madžar- Iz Tirane seje izvedelo, da seje v jutranjih urah 26. septembra v Albaniji izkrcala neka »zločinska tolpa«, ki pa sojo »med peturnim bojem likvidirali«. Iz Albanije ni nobenih podrobnejših novic o tem. pač pa veliko o dogodku razmišlja evropski tisk. Oglasil se je tudi sin strmoglavljenega albanskega kralja Zoguja Leka L. ki se ne odreka.prestolu. Za pariški France Soire je Leka I. izjavil, da pripada skupina, ki se je poskušala izkrcati, njegovi »vojski narodne osvoboditve«, poveljnjk ene od njenih enot pa da je Mustafa. V ponovnem intervjuju za France Presse je to izjavo preklical. ne da bi svojo odločitev obrazložil. V obeh intervjujih pa je Leka izjavil, da želi »svobodno in neodvisno Albanijo«, ki ne bi zajela samo Kosova, temveč tudi Makedonijo in Čmo goro, ker tam živijo Albanci. Albanski diplomati na Dunaju so menda povedali, daje Mustafa skem ter madžarske pri nas za nadaljnjo krepitev gospodarskih, kulturnih in družbenopolitičnih stikov. Delegacija slovenskega izvršnega sveta je v Budimpešti obiskala Titovo ulico, ki je bila aprila letos poimenovana v predelu Ujpest, kjer so naši predstavniki v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika na Madžarskem Milana Vereša ppložili venec pred spominsko ploščo našemu predsedniku. Po izčrpnih in prijateljskih pogovorih v madžarski prestolnici je Janez Zemljarič s sodelavci v petek odpotoval proti Zaiaegerszegu. Po pogovorih s predstavniki obmejne županije Zala, so si ogledali razstave slovenskega gospodarstva. Pogovarjali so se o razširitvi obmejnega gospodarskega sodelovanja, pri katerem ta županija znatno zaostaja za našo drugo sosedo, Železno županijo, v kateri je naša delegacija končala obisk na Madžarskem v soboto dopoldne. MALOOBMEJNA MENJAVA Za pogovore v Szombathelyu, kjer je madžarsko stran vodil Miklos Horvath, prvi sekretar županij-skega komiteja Madžarske socialistične delavske partije Železne županije, lahko poleg ugodne ocene gospodarskega sodelovanja rečemo, da so veliko pozornost namenili narodnostni problemati- Albanski „incident »znanLkriminalec«, ki je iz Albanije pobegnil že leta 1944. Zahodnoevropski »strokovnjaki za Albanijo« izjavljajo, da za Mustafa še nikoli niso slišali, in dodajajo. da bi bil postarni »vojni emigrant« le težko poveljnik skupine za izkrcavanje. Francoski tisk je sicer previden • ob uradni vesti iz Tirane, hkrati pa bolj ali manj soglaša, da se v Albaniji nekaj dogaja, da se bitka za oblast še ni končala. Gotovo je le to. piše pariški Le Monde, daje izbruhnila afera v političnem ozračju, ki je po Shehujevem »samomoru« vedno bolj kalno. Milanski Corriere della sera piše, da bi lahko izkrcavanje pripisali nekaterim zahtevam notranje politike in Enverju Hoxhi, ki potrebuje hrupen izgovor za gonjo proti resničnim in izmišljenim nasprotnikom. Zato mnogi listi vztrajajo pri domnevi, da ši jej afero zamislila albanska obveščevalna služba. V zvezi s tem ki. Janez Zemljarič je gostitelje obvestil o tem, da v Lendavi gradimo televizijski pretvornik, prek katerega bo madžarski narodnosti omogočen sprejem programa madžarske televizije in dal pobudo, da podobno v županiji za pripadnike slovenske in hrvatske narodnosti omogočijo spremljanje naših TV programov. Madja Poljanšek pa je predlagala nekatere izboljšave pri izmenjavi učiteljskih hospitacij in sodelovanju na kullurno-prosvetnem področju, kar so madžarski gostitelji brez obotavljanja sprejeli. Za konec naj dodamo še naš vtis z vseh pogovorov, ki jih je naša delegacija opravila v skromnih 48 urah, kolikor se je mudila na Madžarskem. Interes slovenskih in madžarskih gospodarskih organizacij, da v oteženih mednarodnih gospodarskih razmerah v skupnih proizvodnih in blagovnih aranžmajih izkoristijo prednosti dobrih sosedov, je večji kot kdajkoli. Obe vladi sta brez rezerv pripravljeni, da se sodelovanje čim bolj razširi. Govorili so o številnih konkretnih programih, ki jih predlagajo organizacije z obeh strani meje. Stvar odgovornega pristopa nosilcev teh programov pa bo, ali bo sedanji ploden in uspešen obisk dal rezultate, ki se bodo pokazali v povečanem slovenskem deležu v sjjtupni jugoslovansko-madžarski menjavi. Marjan Dora opozarja na mnoge čistke in usmeritve, od Kočija Xoxeja leta 1949 do Mehmeta Shehuja decembra lani. Spominjajo se opozoril Enverju Hoxhe. da skušajo sovražniki spodkopati pravilno politiko partije, ter na nedavni ostri napad njegovega tesnega sodelavca Ramiza Allije na »notranje sovražnike«, kije potrdil — kot piše omenjeni italijanski list— da ima Hoxha še hude težave z notranjo opozicijo, čeprav je upal, da seje bo po skrivnostnem Shehujevem »samomoru« znebil- BONN — S precej lesnim rezultatom so pretekli petek poslanci zahodnonemškega parlamenta izglasovali nezaupnico dosedanjemu kanclerju Schmidtu. Tako je postal P° vrsti šesti kancler ZRN Helmut Kohl, vodja krščansko demokratske unije. TOKIO — Odločitev japonske vlade, da dovoli namestite’' ameriških lovcev, je izzvala politično krizo. Vse politične stranke, razen vladajoče demokratsko-socialistične 80 protestirale, prav tako pa tudi prebivalstvo mesta Misave, kjer je ameriško vojaško oporišče. JERUZALEM — Izraelska vlada je sklenila ustanoviti komisijo, ki naj bi raziskala okoliščine, v kakršnih je prišlo do pokola palestinskega prebivalstva v Bejrutu. VARŠAVA — Papež Janez Pavel IL bo obiskal Poljsko najverjetneje junija prihodnje leto. NEW YORK — Ameriški ekonomist Milton Fridman, ki je leta 1976 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo, meni, da se bo cena nafte na svetovnem tržišču znižala, ker proizvodne zmogljivosti daleč prekašajo povpraševanje po tem energetskem viru. VARŠAVA — V minulih osmih mesecih so kaznovali n« Poljskem kakih 50 tisoč ljudi zaradi špekulacij in nedovolje^ nih mahinacij z živilskim kartami, zaradi prekupčevanja in podobnega. V državi so ustanovili posebne enote za boj Pr° ti špekulantom. - —“V žarišču dogodkov-^" Nobelov nagrajenec za kemijo Hans A. Beht je pred komisijo za zunanje zadeve ameriškega Senata — kot poroča New York Review — takole ocenil prizadevanja za jedrsko oborožitev obeh supersil. Od leta 1935 sem profesor na Cornellovi univerzi. Leta 1967 sem dobil Nobelovo nagrado za proučevanje jedrskih reakcij v zvezdah. Vodil sem teoretični odsek znanstvenega laboratorija v Los Alamosu od 1943 do 1945 med gradnjo prve jedrske bombe. Vsaj še po enkrat letno sem nastopil kot svetovalec tega laboratorija. Od 1957 do I960 sem bil član predsednikovega zn ti ns t v enega svetovalnega odbora, in sem ostal elan strateške vojaške skupine do leta 1969. ko sojo razpustili. Lela 1958 sem sodeloval mi ženeš .Ki ko.nfcrčmci ^stro-G.vm ikov p kontjoli prepo no-, no izjavilo. da glede strateškega orožja zaostajamo za SZ in da moramo naše orožje izpopolniti. Po moje to i\e drži. Imamo več jedrskih nabojev kol SZ in po moje [e to za primerjavo moči najpomembnejše. Na sedanji stopnji razvoja strateškega orožja je večje število izstrelkov ali njihova večja energija brez pomena, kot je pred mnogimi leti poudaril dr. Kissinger. Pripovedujejo nam, da bi nas Rusi lahko prizadeli, če bi s svojimi velikimi medcelinskimi balističnimi izstrelki (ICBM) uničili naše ICBM na kopnem. Po splošnem prepričanju to za zdaj ni izvedljivo, a utegne postati mogoče v naslednjih letih, ko bodo dosegli ruski izstrelki boljšo natančnost. Trdim, da tak prvi udarec Rusom rte bi prinesel znatne v v jaške prednosti, če pustimo ; vprašanje o tehnični ..izvedljivosti ob strani. Razlog je v tem. da sesta-majo K BM le eno četrtino naših strateških sil. če jih mciimo po številu nabojev. Polovica naših sil je. na mv.ntljiv ih jedrskih p<>d-m<>-rnicah. preostala četrtina pa na bombnikih, od kate-lih 'm jih ob alarmu znaten del s zletel z. letališč, ki so porazdeljena po veliki površini. Tako bi nam ostalo še dovolj jedrskih sil. celo če bi nam uničili vse ICBM. Napad ha naše ICBM ni vsekakor vzbudil pri Američanih voljo za boj. Radioak-tivni razcepki bi po takšnem napadu pomorili milijone .Američanov. To bi imelo Varnost globlji psihološki učinek kot Pearl Harbour, a manjše vojaške posledice. Včasih pravijo, da jedrski izstrelki z naših jedrskih podmornic ne bi zadevali dovolj natančno. Toda, če naj bi imeli ruski napad na naše ICBM sploh kakšen smisel, bi ga morala spremljati obsežna invazija na Zahodno Evropo. Vojaške naprave za tak napad (letališča in skladišča municije in goriva) so vse mehki cilji, za katere so izstrelki s podmornic dovolj natačni. Zato domnevni prvi, ud a rep na naše ICBM ne bi imel praktično nobenega učinka na našo zmožnost za vodenje vojne. Zato nas Rusi ne morejo prizadeti. Pogosto tudi trdijo, da so Rusi uvedli mnogo novih orožij, denimo. SS-18. SS-19 in SS-20. medtem ko mi nismo naredili ničesar. Zadnja trditev'' ni resnična. Zunanja oblika našega ICBM minuteman je ostala nespremenjena. vendar smo iz minutemana L razvili inačico 2 in iz te inačico 3. Slednja ima več neodvisnih jedrskih nabojev (MIRV). V tem so nas Rusi posnemali in šele tako dosegli veliko udarno moč. Še pomembneje je. da smo na podmornicah rz izstrelkov polaris razvili izstrelke poseidon in v senci jedrskih arzenalov nato še trident L Zadnji je zelo izpopolnjen, saj ima doseg 6.400 km. dvakrat več kot poseidon. To omogoča našim podmornicam, da zadenejo SZ s skoraj vseh delov Severnega Atlantika. Podmornice na morju je že tako zelo težko odkriti: zdaj, ko lahko plujejo po širnem oceanu, pa ostanejo še bolj prikrite. To močno izboljša njihovo neranljivost. ZDA niso počivale glede razvoja jedrskega orožja. Najpomembnejša izpopolnitev v našem arzenalu je manev rimi izstrelek, ki so ga ra^vili-za bombnike B-52. Ta izstrelek lahko prodre v SZ, proti njemu ni obrambe. Zapleten in drag sistem ruske letalske obrambe je postal zastarel zaradi mane-vrirnih ‘izstrelkov, ki jih bodo 3.0t)O vgradili v bombnike. Na kratko: imamo in v bližnji prihodnosti bomo imeli dve popolnoma ločeni in v bistvu neranljivi strate- Ker lahko manevrirni izstrelek prodre v SZ. česar ne zmore noben bombnik, ne potrebujemo novega bombnika B-l in še manj njegovega naslednika STEAL! I L Morda bo zares treba B-52 zamenjati, vendar ne morem uvideti zakaj bi ga morali zamenjati z orožjem, ki bi imelo zaplete no elektronsko opremo, opremo, zaradi katere sta B-1 in STEALTH izredno drage. V SZ lahko prodre mnogo učinkoviteje in ceneje manevrirni izstrelek. Vladaje izjavila, da mora biti v ravnovesju vsaka vrsta strateških sil posebej. Če to pomeni, da je potrebno ravnovesje ICBM, se ne strinjam. Z vse boljšo natančnostjo izstrelkov — na obeh straneh — bodo postali kopenski izstrelki ranljivi in po moje je razvoj MX nepotrebno zapravljanje denarja. Morali pa bi zadržati poudarek na podmornicah in bombnikih. Tako bi dosegli. da bi bile naše sile v glavnem neranljive in bi v tem prekašale ruske, ( e je kdo ranljiv. je to SZ. jedrskega orožja v Evrop1’ kar močno podpiram. . V strateški oborožityl ' rej ne zaostajamo za loda nam, Rusom in hodni Evropi grozi resa nevarnost, da bi velikanS arzenal jedrskega orožja obeh straneh nekega d uporabili. Naše edino upa nje je v znatnem zmanjšanj. oborožitve. Pravi korak bila ratifikacija SALT » Senatu. Prednost tega ko ka je prepričljivo P0^ senator Gary Hart v York l imesu 2. maja. < u’ bili ratificirali SALT 0 1980. bi Rusi imeli zdaj * strateških izstrelkov manj z ne bi mogli nadalje^ graditvijo novih. Dčitno moramo stori11 km več. Veseli me. da J predsednik Reagan 7 . f tc Hožil načrt za pogoju Jm ob*?",; STRAN 2 aktualno doma ogledalo tedna SLOVENSKO GOSPODARSTVO SE JE PREDSTAVILO V ZALAEGERSZEGU Izdelki za prodajo na Madžarskem Dve leti smo se prepirali Marko Bulc, bivši vodja slovenske delegacije v zveznem zboru republik in pokrajin je v intervjuju za prilogo Dela povedal tudi tole: »Lahko je luščiti fižol, še lažje Pa je kar sedeti (kot pravi Dolenjski pregovor). Ta pregovor lepo ponazarja obnašanje in miselnost, ki se je z leti, ob podpori stvarnih razmer, zakoreninila v naši zavesti. Ljudje so sedeli in hodili Po devize. Kdo se ne bi zadolževal, če mu potem dolga ni bilo treba vrniti? Kdo ne bi slabo delal, če se je tako delo m neodgovorno vedenje po- Nekaj najvidnejših ameriških meteorologov predvideva, da bo letošnja zima na celotni severni Polobli precej huda. To trdijo zato, ker je vulkan El Chichon v Mehiki izbruhal v višje sloje atmosfere deset milijonov kubičnih metrov žveplenega pra-“u, ki je naredil pravo zaveso za sončne žarke. Poleg tega tudi in-oonezijski vulkan Galungung bruha v atmosfero snovi, ki pre-?r^ujejo, da bi sončni žarki pro-urh do nižjih plasti atmosfere. To P® je spremenilo tokove višinskih hladnih vetrov. Evidenca pa taka Miloš Minic je na nedavni seji bralnega komiteja ZKJ v svoji Opravi predlagal, da naj bi pred-sedstvo CK ZKJ oblikovalo delov-n” skupino, ki bi jo sestavljali ^stavniki CK in strokovnjaki iz $> narodne banke, znanosti itd. .^"P^a bi mora'a najprej ugo-koliko smo pravzaprav dolž-"" tujini... Ne kateri namreč trdijo, da smo ni 17 milijard, zvezni sekretar ini • ,ože Florjančič pa je v Crvjuju za Sobotno prilogo Dela "’^el številko 20 milijard. n milijarde gor ali dol, bi rekli °»‘'misti. f^kega pogajalca, ki bo združeval prilagodljivost s trdnostjo in bo predan cilj tu da dosežemo zmanjšanje orožja in sporazum s Sovje-^daj pa ne moremo tako dolgo čakati. Oboroževalno tekmo moramo zaustaviti z dkrepi, ki niso zvezani s tolikšno zakasnitvijo. Najbolj mi ugaja predlog Georga Kennana, znanega strokovnjaka za SZ, ki ga je °živil admiral Noel Gayler v New York Magazinu 25. aprila. Načrt predvideva enako zmanjšanje oborožitve obeh velesil, denimo za 5% obstoječih sil na leto. • Ugajanja z Rusi so težka 'n dolgotrajna v vsakem Primeru. Pogajanja za ^T n so trajala 6 let-'''saka stran bi si izbrala, ?r°žje, ki bi ga izločila; ali ! “° to izpolnila, lahko preve- z našimi sateliti- Tal ačrt je tako preprost, da bi e bilo o njem mogoče I Porazumeti po zelo kratko-1 Rajnih pogajanjih — kot ol thejeni prepovedi posku-l leta 1963. V resnici! ne zahteva soglasja,! nko bi kar izvedli tako l ^.anjšanje in pozvali Ruse, l aJ storijo enako. Če bi tol ipa.re^L bi mi v naslednjem I zopet podobno zmanj-1 ' a'i oborožitev in tako dalje. ! ne bi zahtevalo nobene! ^°&odbe, a bi povečalo našo | varnost. - gosto skrivalo za oznako »državna skrivnost«? To zavest je sedaj težko spreminjati, posebej ker smo resnične razmere premalo jasno razložili poslovodnim in drugim delavcem v združenem delu, ki so edini zmožni in poklicani poiskati izhod iz težav. V preteklih letih se je dalo priti do deviz tudi če nisi izvažal, je dejal Bulc. V zvezni skupščini smo se dve leti prepirali o tem, da ni mogoče priti do deviz prek dogovarjanja pravic in koliko deviz komu pripada, namesto da bi govorili o pogojih, pod katerimi bi NAS BO RES ZEBLO? Tudi nenavadno obnašanje sončnih peg smatrajo meteorologi kot znamenje za hudo zimo. Končno pa biologi trdijo, da so se letos ptice selivke odpravile v POCENI ZAPOSLOVANJE Djoko Vještica, beograjski radijski sogovornik občanov, katerega delovanje sem že omenjal v prejšnjih pismih, je v septembru začel kampanjo za zaposlovanje s pomočjo stanovanjskega dobrovoljnega prispevka. Ideja, ki se je rodila v razgovoru z nekim funkcionarjem sisa za zaposlovanje, je takale: če bi vsaka družina najmanj petnadstropne stopnice prispevala mesečno pet do šest starih tisočakov, bi lahko v vseh takih stolpnicah zaposlili hišnika in tako izdatno prispevali k pospeševanju zaposlovanja v glavnem mestu. To pa bi sodilo v akcijo, zaposlovanja vsaj 24.000 nezaposlenih Beograjčanov. Kakšna pa je cena takšnega zaposlovanja? Če bi stanovalci res prispevali tak navidezno neznatni znesek dobrovoljnega prispevka za zaposlovanje hišnikov, bi se njihova stanarina nevidno povečala za kakih deset odstotkov, koristi od takšnega zaposlovanja pa ne bi bilo. V Beogradu so namreč pred desetletji ukinili hišnika, češ da jih ob povečani vlogi stanovalcev v upravljanju s sredstvi samoupravljanja ne potrebujejo več in da bo vse bolje, če bodo prevzeli njihovo delo komunalni servisi. Prav ti komunalni servisi pa so bili nekajkrat dražji od hišnikov in še vsega dela niso obvladali, tako da se je zgodilo, da so sredstva za vzdrževanje hiš porabili že za nekaj let vnaprej, in so zato zdaj stanovalci prisiljeni sami čistiti stopnišča, če hočejo imeti pred pragom čisto. Prav ta porabljena sredstva pa bi lahko bila dovolj za plačevanje hišnikov, in če bi stanovalci hoteli še kaj več od najbolj potrebnega minimuma snage, bi lahko dodajali še kak svoj dinar, zbrali svoje orodje na enem mestu, narediti delavnico za hišna popravila, v katerih bi sodelovali s hišnikom itd. Možnosti za animiranje stanovalcev je veliko in ni res, da stanovalci niso pripravljeni primakniti še kak dinar ali kaj svojega dela za izboljšanje življenja v svojih stanovanjskih poslopjih, le to jim ne gre v glavo, kako naj bi vse to prispevali PISmO IZ BEOGRADA v stanarinah, ki kažejo ne samo odtujenost stanovalcev, v tem upravljanju, temveč zlasti veliko zapravljivost, sisov in njihovih servisov, ko uporabljajo razpoložljiva sredstva. Logično je torej razmišljanje Beograjčanov o tem, da je nesmiselno zidanje stanovanjskih stroškov na tak klasično podjetniški način etatistično zasnovanega gospodarjenja s stanarinami in da je smiselno le tisto razmišljanje o tem, ki temelji na razgrajevanju sedanjega stroškovnika stanovanja in izgradnje stanovanj ter stanarin, ki odkriva možnosti večjih učinkov z istimi sredstvi ali na podlagi tako imenovanih ekonomskih stanarin, ki so že desetletja moda razpravljalcev, a brez pravega pojasnila, kaj pravzaprav je ekonomska stanarina. Za tako imenovan večji standard stanovanja je očitno vsakdo pripravljen več prispevati z delom in sredstvi, vendar je takšnih prizadevanj malo ali prav nič. Večanje zaposlenosti na način, ki ga predlaga Vještica — na račun občanov — je Vserp občanom zelo nerazumljivo, kajti nikomur ni jasno, zakaj bi se to moralo uresničevati na račun občanov, iz njihovega žepa, a še dobrovoljno povrhu. Resni opazovalci takšnih akcij ugotavljajo, da tudi v delovnih in drugih organizacijah takšno zaposlovanje ne prispeva k stabilizaciji. saj ljudi ni težko zaposliti, če gre to na račun zmanjšanja dohodkov in stagnacije osebnih dohodkov že zaposlenih. S tem je tako, kot so svojčas ugotovili v tukajšnji javnosti za železnico. Železnica je namreč obljubila na stotine . delovnih mest za novo zaposlitev, komentator tukajšnjega dnevnika pa je to poenostavil v geslo: »Pridite, da nas bo še več ustvarjalo izgube«, kajti železnica je v kroničnih izgubah. Ali pa je s takšnim zaposlovanjem tako, kot se je zgodilo tukajšnjim brezposelnim zobozdravnikom — 93 jih je dobilo zaposlitev, pa niso imeli s čim delati, kajti zdravstveni domovi še vedno nimajo potrebne opreme in so torej novozaposleni ostali zaposleni le na papirju. In tako se takšno zaposlovanje zlagoma spreminja v demagogijo, češ družba glavnega mesta vestno skrbi za zaposlovanje, v resnici pa za to nima niti približno dovolj delovnih mest, če si jih ne izmišlja, kot je bilo za'zobozdravniki in hišniki in še marsikom, kajti tudi mnoge delovne organizacije niso potrdile v praksi sicer glasno obljubljene dobre volje zaposliti nezaposlene, ker (tudi) zaposlovanje ni poceni. Viktor Sirec spodbujeno gospodarstvo resnično več izvažalo. Na zavest je vplivalo to, da vkljub partijskim sklepom nismo ure-' sničevali načela, naj dolgove vrača tisti, ki seje zadolžil. Tri leta smo se >2 zvezni skupščini borili za to. Slovenska delegacija je s svojim predlogom zakona, ki naj to uveljavi, ostala sama. Investicijske naložbe so hitro rasle in z njimi dolgovi... Resnični položaj smo premalo predstavljali ljudem, ki edini lahko s svojim dobrim delom in s spremenjenim obnašanjem zagotove izhod. toplejše kraje nekoliko prej kot običajno. Te ugotovitve naj bi v prvi vrsti veljale za ZDA in Kanado, kot pravijo meteorologi. V središču Žalske županije Zalaegerszegu je bila v času od prvega do šestega oktobra razstava izdelkov 26 slovenskih organizacij združenega dela. Gre za drugo tovrstno predstavitev izdelkov slovenske industrije, namenjenih predvsem široki potrošnji. V središče županije Zala pa so razstavo tokrat postavili, da bi na ta način spodbudili hitrejši razvoj gospodarskih in trgovskih stikov s to sosednjo pokrajino, ki v zadnjih letih nekoliko nazaduje. Otvoritve so se udeležili najvidnejši predstavniki županije Zala, poleg predstavnikov slovenskih razstavljalcev pa so se je udeležili tudi član predsedstva CK ZKS Geza Bačič in član IO GZS Štefan Hajdinjak, ki je pozdravil udeležence v imenu slovenske gospodarske zbornice. Ocenil je dosedanji obseg obmejne blagovne menjave kot zelo uspešnega in menil, Pred delegate s čistimi računi Da zna biti delo izvršnega sveta sila težko in zahtevno, posebej če se člani zavzemajo, kar se tudi morajo, da gredo v delegatske klopi vseh zborov skupščine občine zares dobro pripravljena in argumentirana delegatska gradiva, ki so prvi pogoj za kakovostno odločanje, smo se prepričali na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine ‘Gornja Radgona. Člani tega izvršnega sveta se namreč dobro zavedajo, kaj zanima delegate in le dobro pripravljena gradiva dobijo zeleno luč. Žal pa je teh malo in vse bolj postaja praksa, da jih vrnejo poročevalcem v ponovno obdelavo. Tako je bilo tudi na zadnji .seji. V kopici poročil sta zadovoljili člane izvršnega sveta le dve; po tradiciji dobro pripravljeno poročilo o delu kmetijsko-zemlji-ške skupnosti v občini in poročilo v zvezi s stanovanjskim fondom in obnovo. Zato pa so bili toliko bolj kritični v razpravi, ki je sledila poročilu, ki je obravnavalo problematiko družbenih dejavnosti v občini. Temu je namreč kljub precej obsežnemu prikazu problemov, s katerimi se posamezne dejavnosti soočajo, posebej še zdravstvo, ki ponovno izkazuje velike izgube, manjkalo bistveno in za delegate najbolj zanimivo; kako se v teh dejavnostih uresničuje načelo svobodne menjave dela. Zato so člani izvršnega sveta zahtevali, da mora poročilo vsebovati prikaz uresničevanja sprejetih programov, za katere delavci v združenem delu v Na .skupni seji odbora za razvojne, splošne in druge skupne naloge ter odbora za svobodno menjavo dela pri skupnosti otroškega varstva v Murski Soboti so prisotni poleg vseh določenih razprav o tekočih dejavnostih, predvsem finančnih, posebej izpostavili zahtevo po zagotavljanju vzgojnega programa predšolske vzgoje za otroke, ki niso varovanci vzgojnovarstvene organizacije. Gre za 120-umo pripravo na osnovno šolo, ki naj bi jo postopno zvišali na 400 ur. V dodatnem programu pa za vzgojni program skoraj petsto predšolskih otrok v starosti od štirih do petih let od 80 na 240 ur vzgojnega programa. Polovico manj pa za prav tolikšno število otrok v starosti od treh do štirih let, ki niso deležni vzgojnega varstva v vzgojnovarstveni organizaciji. Kajti s predvidenimi minimalnimi investicijami v tem srednjeročnem obdobju (dva oddelka v enoti Lendavske ulice v okviru blokovske izgradnje ter dodatno v okviru blokovske izgradnje drugod katera bo v celoti financirana iz sredstev krajevnega samoprispevka) bo do konca leta 1985 predvidoma na novo vključenih v vzgojnovar-stveno organizacijo le 160 otrok, kar pomeni, da jih bo vzgojnega varstva v celoti deležnih 1784 ali 33 odstotkov. Prav zaradi omenjanega odstotka, ki je za deset nižji od republiškega povprečja, bi kazalo posebej poskrbeti za tiste otroke, ki niso deležni organiziranega vzgojnega var da tudi lanska razstava v Szombathelyu in letošnja v županiji Zala veliko prispevata k boljšemu poznavanju slovenskih izdelkov pri sosedih, podobno kot udeležba madžarskega gospodarstva na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Od leta 1977, ko je bil podpisan sporazum o obmejni blagovni menjavi med državama, se je ta povečala od 860 tisoč dolarjev na 6,7 milijona dolarjev v lanskem letu. Leta 1978 je Slovenija sklenila tudi sporazum o oskrbovanju blagovnice Jantarka v Szomba- okviru svobodne menjave dela združujejo sredstva. Enake usode je bilo deležno poročilo o delu in problematiki samoupravne komunalne interesne skupnosti v občini. O tej skupnosti je bilo doslej postavljenih največ delegatskih vprašanj, o tem so enkrat že govorili delegati skupščine občine, pravih odgovorov pa ni. In nismo jih slišali tudi tokrat, kljub obsežnemu gradivu. Manjkal je dejanski prerez stanja in možnosti nadaljnje komunalne in cestne dejavnosti vnaprej. Posebej še zato, ker tare to skupnost še precej obveznosti finančne narave in poraja se Rezultati še ne sledijo pogojem Dokaj spodbudna je ugotovitev, da glede materialnih pogojev za usmerjeno izobraževanje v soboški občini celo presegajo republiško poprečje in da je tudi kadrovsko stanje na srednjih šolah dobro. Pa rezultati vsega tega? Glede na enoletne izkušnje pri izvajanju reforme srednjega šolstva ne moremo biti povsem zadovoljni z doseženim, kar velja predvsem za učni uspeh učencev prvih letnikov usmerjenega izobraževanja, za tesnejšo povezanost šol z združenim delom in starši ter samoupravljanje učencev. Vse torej kaže, da reforma srednjega šolstva še ni segla docela v razred, med učence in učitelje, čeprav je moč govoriti tudi o številnih pozitivnih premikih. Razprava na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Murska Sobota je tudi pokazala, da so programi srednješolskega izobraževanja preveč razdrobljeni, da so učbeniki prezahtevni in da je nerealno pričakovati, da bodo učenci po končanem šolanju že takoj usposobljeni za neposredno delo v proizvodnji, čeprav smo v zakon o usmerjenem izobraževanju jasno zapisali, daje to izobraževanje za delo in samoupravljanje. j. G. V DOBRO OTROK stva in jih je veliko. Programi v šolah pa so zahtevni in je tako prvošolčkom predvsem še kako potrebna priprava na šolo oziroma tako imenovana mala šola poleg poprejšnjega izobraževanja, pa najsi bo ta v okviru zagotovljenega ali dodatnega programa. Prav tako je bilo posebne pozornosti na omenjeni seji deležno število upravičencev dena-rih pomoči (prej otroških dodatkov), ki je v primeijavi z lani upadlo za 30 odstotkov. Do revizije stanja v aprilu je denarno Zopet premalo vpisanih Pomurcev V Pomurju nam še vedno primanjkuje zdravstvenih delavcev, saj je trenutna zasedba z zdravniki okrog 70-odstotna, s stomatologi pa okrog 60-odstotna. Zato bi se moralo vsako leto na medicinsko fakulteto v Ljubljani vpisati najmanj trinajst študentov iz Pomurja. Žal pa ni tako. Kljub prizadevanjem pomurskih zdravstvenih organizacij, da bi se vsako leto vpisalo potrebno število študentov na medicinsko fakulteto v Ljubljani, jim to nikakor ne uspeva. V novem študijskem letu se je za študij medicine iz Pomurja 'prijavilo 27 kandidatov, od katerih je sprejemni izpit opravljalo 21 kandidatov za študij splošne medicine in dva kandidata za študij stomatologije. 7 kandidatov je uspešno opravilo sprejemni izpit za študij splošne medicine in 2 za študij stomatologije. Pomeni, da je na medicinski fakulteti v Ljubljani iz Pomurja zopet vpisanih premalo študentov. Po kriterijih medicinske fakultete v Ljubljani že vrsto let vpisujejo enega študenta na 13.000 prebivalcev za študij splošne medicine — za Pomurje bi to pomenilo 10 študentov — ter enega študenta na 40.000 prebivalcev za študij stomatologije — za Pomurje to pomeni 3 študente vsako leto. Letos je bilo na medicinsko fakulteto v Ljubljani sprejetih 150 študentov za študij splošne medicine in 50 študentov za študij stomatologije. Zaradi premajhnega števila vpisanih študentov iz Pomurja in še nekaterih drugih manj razvitih regij v Sloveniji vpisujejo večje število študentov iz razvitejših regij, kot so ljubljansko in mariborsko, kar pogojuje brezposelnost. F. Maučec ostati zgolj v mejah blagovne menjave, ampak bo treba obmejno gospodarsko sodelova- I nje razširiti tudi na dolgoročno industrijsko kooperacijo, sode- S lovanje pri skupnem nastopu _ na tretjih tržiščih in pri višjih I oblikah industrijskega sodelo- ] vanja. Na tem področju so prvi " koraki že narejeni, omenimo naj sporazum o oskrbovanju I szombathelyske blagovnice, sodelovanje med Soboto in mizarskim podjetjem V Kor-mendu, te dni pa bodo sklenili pogodbo o proizvodnem sode- lovanju predstavniki Planike iz | Turnišča in tovarne obutve vprašanje, koliko sredstev bo ostalo za osnovno dejavnost, tako komunalno kot tudi za vzdrževanje cest, čeprav bo to področje po novem letu v domeni nove samoupravne interesne skupnosti za ceste, krajevne skupnosti pa morajo biti vendarle čimprej seznanjene z možnostmi, da bodo lahko ustrezno spremenile svoje razvojne programe. Skratka, spet smo bili prisotni na zanimivi seji, kije dala vedeti, da se člani izvršnega sveta zavzemajo, da dobijo delegati v roke objektivne informacije s čistimi računi. V. Paveo pomoč prejemalo 6.898 otrok, od tega 5.783 otrok delavcev in 1.115 kmetov. Zdaj pa je kar za 2077 manj upravičencev otroškega dodatka med otroci; Od tega 1965 otrok delavcev in 112 kmečkih otrok. Višine denarnih pomoči pa se niso dvignile v sorazmerju z upadom števila upravičencev prejšnjega otroškega dodatka, kar pomeni, da že tako sporna usmeritev, da se naj niža število upravičencev in viša število denarnih pomoči, ni dosledno izvajana. Brigita Bavčar OKTOBRA 1982 STRAN 3 od tedna GORNJA RADGONA — Konec tedna je bil v tem mestu posvet predsednikov OO ZSMS in predstavnikov kolektivnih članov ZSMS. Vsi našteti so spregovorili o štipendiranju za tekoče šolsko leto in o nadaljnjih aktivnostih v pripravah na 11. kongres slovenske mladine in 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Na posvetu so se tudi dogovorili o razpravah na bližnjo programsko-volilno konferenco OK ZSMS Gornja Radgona in o predlogu novih članov predsedstva občinske konference. vp LJUTOMER — Občinska konferenca ZSMS Ljutomer je pretekli teden imela redno programsko-volilno konferenco. Minulo obdobje so ocenili zelo pozitivno, saj so na vseh področjih delovanja ugotovili vidne napredke. Kljub temu pa so samokritično dodali, da se nekatere osnovne organizacije še premalo aktivno vključujejo v redno delo in da jih bo potrebno aktivirati. Zato so v okviru OK ZSMS ustanovili tudi posebne delovne komisije, ki bodo obiskovale osnovne organizacije ter poskušale reševati njihove probleme. Na tej konferenci so tudi soglasno izvolili novega predsednika OK ZSMS za naslednje mandatno obdobje. Mlade bo vodil aktiven mladinec in komunist Jože Viher iz DO Mlekopromet Ljutomer. LJUTOMER — V petek je bilo ^v Ljutomeru strokovno posvetovanje, katerega osrednja tema so bile melioracije in komasacije v spodnješčavniški dolini in vpliv le-teh na socialno strukturo in gospodarsko preobrazbo na melioriranih področjih. Posvetovanja so se udeležili nekateri vidni slovenski geografi, organizator pa sta bila Geografsko društvo Slovenije in Katedra za geografijo na Pedagoški akademiji v Mariboru, posvečeno pa je bilo 60-letnici Geografskega društva Slovence. Sindikalne skupine kot sekcije Če naslovno trditev razširimo, se glasi: kar so sekcije za socialistično zvezo, so sindikalne skupine za sindikat. Vzpore-janje enega z drugim skoraj zanesljivo ni novost, je pa zato prav ta čas, ki ga pretresajo gospodarski, politični, kulturni, moralni in še kakšni stresi, dovolj tehtno, da zasluži nekaj več razmisleka. . Soočanje različnih interesov, iskanje ustreznih rešitev, včasih sprejetih enotno, drugič pa z alternativami in v različnih variantah, to je bistvo sekcij in sekcijskega načina delovanja. Še bolj okvirno: sekcija-dialog-zasebna in družbena korist — selekcija — dogovor za konkretno dejavnost. Težišče akcije sekcij socialistične zveze je tako v krajevnih skupnostih kot tudi v občinah, pri čemer morajo biti sekcije samostojne, diferencirane in specializirane (denimo za kmetijstvo, družbeno aktivnost žensk, varstvo okolja in podobno). Podatek, da je v vseh štirih pomurskih občinah 83 krajevnih skupnosti in da je v vsaki poprečno — če ne štejemo občasnih — po 3 do 5 stalnih sekcij, dovoljuje domnevo, da imamo opravka z resnično množičnostjo in vsaj organizacijsko pripravljenostjo ljudi za delovanje v frontni organizaciji. Nekaj podobnega velja za sindikalne skupine v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. V Pomurju je blizu 37 tisoč zaposlenih organiziranih v 315 osnovnih organizacijah in 27 konferencah sindikata. Če vemo, da šteje sindikalna skupina v poprečju 20 do 25 delavcev (pri sekcijah je to sila različno), da torej ponavadi organizacijsko sovpada z delovnimi skupinami ali oddelki v proizvodnem procesu, je moč brez večjega tveganja govoriti o najmanj tisoč takih skupinah v pomurskem združenem delu in družbenih dejavnostih. Vsekakor impozantna številka! Seveda pa je mogoče težo in utemeljenost sindikalnih sku- do tedna pin — razen s številčnimi podatki — še bolj utemeljiti z metodami in zlasti vsebino dela. Kar zadeva prijeme in načine delovanja poudarimo, da se — preprosto rečeno — da ljudi veliko lažje dobiti skupaj. Torej brez posebnih pismenih vabil, ob začetku ' ali koncu izmene, med malico ali krajšem 5 do 10-minutnem predahu. V razpravah šo delavci v taki skupini običajno bolj sproščeni, neposredni in — kar je največ vredno — brez dlake na jeziku. Komentarja vredna je vsebina. ki je na dnevnem redu sindikalnih skupin, posebej v tem času. Če bi jo namreč pred dobrimi šestimi meseci razvrsti-^ li po nekakšni vrednostni lestvici, bi bila približno takale: organizacija letnega dopusta in rekreacije, kulturne in družabne dejavnosti, življenjski standard delavcev, preskrba, razvijanje samoupravnih odnosov, uveljavljanje načela delitve po delu, obravnava zaključnih računov in gospodarnosti poslovanja, izboljšanje 'delovnih pogojev, izobraževanje, delovna disciplina, informiranje in zaščita pravic delavcev. Zdaj je razvrstitev osupljivo drugačna. Delavci se v sindikalnih skupinah največ ubadajo z življenjskim standardom in z njim povezano delitvijo ter nagrajevanjem po delu in rezultatih dela, preskrbo, zaščito lastnih pravic, izboljšanjem delovnih pogojev, delovno disciplino in šele nato pride vse ostalo. Pogovori, ki smo jih imeli z delavci in predstavniki sindikata v nekaterih delovnih kolektivih v Pomurju, omenjeno le potrjujejo. Še več, posredno svarijo, da bi morale take oblike delovanja sindikatov, kakor tudi recimo potrošniški sveti, koordinacijski odbori sindikata v krajevnih skupnostih pa tako imenovani krožki za izboljševanje proizvodnje in druge, dobiti v zdajšnjih časih in razmerah še večjo veljavo. Branko Žunec PRIREDITVE OB 29. PRAZNIKU OBČINE GORNJA RADGONA Največ športnih tekmovanj Osrednja slovesnost ob praznovanju 15. oktobra, ki ga bodo delovni ljudje in občani te naše pomurske obmejne občine proslavili že devetindvajsetič, bo tokrat na sam dan praznika občine, ko se bodo na svečani seji skupčine občine sestali delegati vseh treh zborov in organi vseh družbenopolitičnih organizacij v občini. Na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja, prvič pa tudi diplome za dosežke na področju inventivne dejavnosti. Slovesno sejo pa bo še obogatil nastop skupine iz Maribora, ki bo v kulturnem delu predstavila scenski prikaz pod naslovom V spomin tovarišu Titu. 15, oktobra pa bodo delegacije še položile vence pred spominska obeležja v občini. Letošnji program prireditev pa je vznamenju aktivnosti, v katerih se delovni ljudje in občani sre- Na delavnem mestu ravnajmo s sredstvi, ki povzročajo ogenj, previdno in sproti odstranjujmo gorljive predmete, cigaretne ogorke odlagajmo le tam, kjer je za to določen prostor, posebej pazljivo ravnajmo z vnetljivimi snovmi, blizu delovnega mesta moramo imeti ročni gasilni aparat in z njim moramo znati ravnati.' O nevarnostih, ki jih opazimo, takoj seznanimo nadrejene, če pa pride do' požara, pristopite h gašenju. Po končanem delu preglejmo okolico svojega delovnega mesta in se prepričajmo, če je vse v redu. Skrb za manj razvite KS Ni dvoma, da v murskosoboški občini namenjajo posebno pozornost nadaljnjemu razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti. Trenutno uvrščajo med manj razvite krajevne skupnosti 20 od skupnega števila 42 krajevnih skupnosti v občini. Pri tem kar 15 krajevnih skupnosti sodi v celoti med manj razvite, v petih krajevnih skupnostih pa imajo manj razvite le določena območja. In kateri so najpomembnejši kriteriji, opredeljeni natančneje v občinskem odloku, za takšno razvrščanje krajevnih skupnosti? Po njih v manj razvitih krajevnih skupnostih delež zaposlenih v skupnem številu prebivalstvi ne sme presegati 75 odstotkov povprečnega deleža v. občini, skupni prihodek na prebivalca pa ne sme presegati občinskega povprečja. Poleg tega pa na teh območjih gostota prebivalstva ne sme biti večja od 60 ljudi na kvadratni kilometer. Med ostalini kriteriji je tudi ta, da ima območje krajevne skupnosti manj kot 50 odstotkov kategoriziranih cest, da je del krajevne skupnosti oddaljen in ima slabo cestno povezavo s krajevnim središčem. Prav tako je pomembno določilo, po katerem leži naselje na obmejnem območju, da ni strnjeno in je oddaljeno od središča krajevne skupnosti. Ob tem je še kako (Somembna vloga organizacij združenega dela, ki združujejo potrebna sredstva za čujejo in zbližujejo skozi vse leto. Zato bodo v ospredju športna tekmovanja, ki jih prireja v sodelovanju s športnimi društvi v združenem delu in krajevnih skupnostih ter gornjeradgon-skim TVD Partizanom občinska zveza telesno-kulturnih organizacij. Pričela se bodo v sredo, 13. sklenila pa v nedeljo, 17. oktobra. V sredo je na programu občinski kros, v petek občinsko prvenstvo pionirk in pionirjev v streljanju z zračno puško. Najbolj zanimivo pa bo v soboto, 16., ko se bo zvrstilo kar troje tekmovanj. Ekipe krajevnih skupnosti se bodo pomerile v malem nogometu, strelci na občinski tekmi v streljanju z MK puško, ta dan pa bo tudi teniški turnir za člane. V nedeljo pa se bodo spoprijeli rokometaši. Zmagovalci v vseh panogah bodo prejeli pokal skuo-ščine občine. vp financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti. Vedeti je treba, da so se podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana murskosoboške občine za obdobje 1981—1985 dogovorili o združevanju 0,40 odstotkov dohodka za izvajanje dodatnih programov in za skladnejši razvoj krajevnih skupnosti. Na osnovi omenjenega dogovora dobijo krajevne skupnosti neposredno 60 odstotkov teh sredstev, preostalih 40 odstotkov pa se zbira na skupnem računu pri službi družbenega knjigovodstva za manj tazvite krajevne skupnosti. Lahko bi rekli, da se v te namene zberejo dokajšnja gmotna sredstva, ki jih potem nadvse koristno porabijo za izgradnjo raznih infrastrukturnih in drugih objektov, predvsem pa za vzdrževanje cest po vaseh. Tako so samo lansko leto v združenem delu murskosoboške občine zbrali več kot 5 milijonov 150 tisoč dinarjev. Dobre rezultate na tem pomembnem področju širšega družbenega razvoja pa nekolikanj zamegljuje podatek, po katerem doslej celo 26 organizacij oziroma tozdov ni poravnalo svojih obveznosti. Zaradi tega so delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti skupščine Občine na nedavnem skupnem zasedanju sprejeli sklep, s katerim so pozvali vse te organizacije, da čimprej poravnajo svoje obveznosti, pri čemer so seveda izpuščene tiste delovne V MEDNARODNEM TEDNU OTROKA Ob pomoči staršev in vzgojiteljev Torek, 3. oktober, je mednarodni dan otroka, ki mu pn nas posvečamo ves tekoči teden. Ob tej priložnosti je republiški koordinacijski odbor pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije namenil slovenski javnosti poziv, iz katerega je razbrati, da sta letošnji mednarodni dan, pa tudi jugoslovanski teden otroka namenjena otrokom mest, saj se dobrobit in sreča otroka v velikih urbanih jedrih, mestnih in industrijskih središčih težko ustvarjata. Otrokov prostor za igro in rekreacijo je zožen in vkleščen v beton. Avtomobil jih je izrinil izpred domačega praga, kjer se otroci najraje igrajo. Ogrožata jih promet in slab zrak. Premalo je prostora, odmerjenega zanje. Sporazumevanje otrok z odraslimi je skopo; otroci so prikrajšani za življenje z naravo, s starši in odraslimi, ki še preveč ženejo za potrošniškimi dobrinami. Pestijo pa jih tudi lastni problemi zorenja v odrasle ljudi. Zato se moramo ozreti na potrebe otrok v lastnem okolju in korenito spremeniti svoj odnos do njih. Tako in še večje zapisano v pozivu, ker pa je za otroke potrebno skrbeti ves čas ne le v dnevu, tednu ali letuje prav, da posebej pohvalimo tiste, ki že ves čas skrbijo zanje. Tako starši, ki lahko svojim malčkom dajejo največ in osnovno — ljubezen, vzgojitelji, ki so dobršen del dneva z njimi in jim poleg varstva poskušajo dali tudi osnove vzgoje ter vsi. ki skrbijo za okolje. Dober primer za sledrijfe je sodelovanje staršev otrok m zaposlenih v enoti Prešernova vzgojnovarstvena organizacija Murska Sobota, kjer s skupnimi močmi urejajo okolico vrtca in bodo tako malčki, ki si dvorišče delijo z mehanično delavnico imeli z živo mejo razmejitev in boljši zrak ter zelenico-na kateri se bodo lahko igrali. , r Brigita Bavčar organizacije, ki so lansko leto poslovale z izgubami. Upoštevajoč sedanje gospodarske razmere, ko se povsod zavzemamo za dosledno uveljavitev gospodarske politike v praksi, se za manj razvite krajevne skupnosti, v letošnjem letu predvideva celo nižji znesek od lanskoletnega. Tako bi naj za manj razvite krajevne skupnosti v občini razdelili 4 milijone 505 tisoč dinarjev. Ta sredstva bodo namenjena zlasti za vzdrževanje vaških cest, del za udeležbo krajevnih skupnosti pri posodabljanju občinskih cest, za vzdrževanje naseljenega dela gradu pri Gradu in še v druge najnujnejše namene. । Letogj pa bodo prvič del sredstev' uporabili tudi kot prispevek za telefonske priključke, in sfcer po načelu, da bi v vsaki vasi dobili vsaj en telefon. Takšno usmeritev so sprejeli vsi odgovorni dejavniki v murskosoboški občini, saj so razprave potekale na različnih nivojih — tako v komisiji za manj razvite krajevne skupnosti, kot v izvršnem svetu skupščine občine, v pristojnih zborih ter predhodno tudi v delegacijah krajevnih skupnosti. Ob tem pa velja zlasti upoštevati pripombo, da se finančna sredstva za manj razvite krajevne skupnosti razdeljujejo morda nekolikanj pozno, zato bi naj predlog za razdelitev sredstev pripravili že bolj zgodaj; omenjali so mesec marec... Milan Jerše Jabolka ostanejo doma — Kvalitetna jabolka, ki j® je letos polna vsa najdejo poti na tuja tržiš«8' Slednje seveda ne gre v P00 naši devizni bilanci. Pred dnevi so predstavniki ljubljanske Emone od rso-genskega kmetijskega ko»>' binata kupili preko 200 ,0_: kvalitetnih Sicer izvozu.88' men jenih jabolk. Kupci v ‘T' bljani in okolici bodo tako (8 ko izbirali med prvorazredm^n namiznimi v plantažah vzgoj nimi jabolki sorte zlati ajdared, jonagoid, kloster. voljo pa jim bo tudi manJ^ količina jonatank. Za IjublJ8 ske potrošnike je slednje r3' veseljiva novica saj je rekord pridelek jabolk v Jugosla' J slabše kvalitete. Prav zato se j Emona odločila kupiti vecj količino prvovrstnih izvozu n menjenih štajerskih ^8^p Direktor emoninega TO'-Prehrana Franc Pozaršek P8 J očitno zadovoljen s sklenj« kupčijo napovedal, d8 ... Emona sicer že 20 let tlrner‘h’ ko gre za letni dopust staršev (ko se koristi strnjen otrok nad 5 delovnih dni), porodniški dopust matere in bolezni izost-a r ad dni na osnovi zdravniškega potrdila. V vseh ostalih višin* otroLa, ko starši sporočijo odsotnost, pa se odračuna le če sta ^^ne za odsotne dni, oziroma se obračuna celotna oskrba, fizičn ' Pe sPOTOčijo otrokove odsotnosti. Torej ni več otrokova pot a Prisotnost v vrtcu v poletnih mesecih tista, na osnovi katere Pa tud'Starž' P'a^ujej° varstvo, kar se da izluščiti iz zgoraj zapisanega, Pri tem1Z sporn'h položnic z nakazili prispevkov za poletno varstvo. Varstv sPoren že neenoten pristop, ki so se ga lotili v vzgojno-v prj en*.organizaciji Murska Sobota, ko so e neenotno obračunavali Tako ner .^o je za zaprte enote pod okriljem iste organizacije, dolžni PI^mer starši otrok, kijih imajo v varstvu v Krogu niso bili malčki P* atj prispevka za poletno varstvo, starši otrok, katerih času d niS° deležni varstva, ker zaradi notranje reorganizacije v omen °Pustov in raznih opravil: asfaltiranje in podobno, že prej celom ena enota v Murski Soboti ni obratovala, pa so morali plačati odšt»i P.^sečno oskrbo za enega od obeh poletnih mesecev, kateri so 7* le stroške prehrane. odstotkUt°meru so se I01'!’ tega veliko bolje, zaračunali so le 20 P°dobn °d ek°nomske cene, verjetno pa bi ob primerjanju dobili Samov r P?datke tudi drugod v Pomurju. Posebej pa gre izpostaviti dolžna° .8°jn0’Varstvene organizacije Murska Sobota, ki bi bila preiem ^Prot* poračunavati poletno varstvo in tako starši ne bi kaže soli^tak° visokih zneskov plačila naenkrat. S pripombo, da se vzgojna , vPra^aI* ° upravičenosti spornih poračunov, saj omenjena sLupšči ~Varstvena organizacija še do danes ni posredovala občinski skupne*" ?tro$kega varstva — odboru za razvojne, splošne in druge na osno*13!0®6 ~ V8otov'tve na osnovi analize o poletnem varstvu, vi katere bi pristojni organ zavzel stališče. Brigita Bavčar slavnostna seja zborov skupščine občine murska sob SKEM PRAZNIKU . omin na deportacije in I V počastitev padlih borcev za svobodo, žrtev sobota 17. kultur- 1 internacije v II. svetovni vojni, praznuje ob&na mu občine obe|ezlh s številnim „ Delovni ljudje in občani občine Murska Sobota bodo p k nimi in drugimi prireditvami. nraznik občine počastili s s I Delegati vseh zborov občinske skupščine bodo prazn.k V skladu z določili statuta občine I SKLICUJE Predsednik občinske skupščine k -zhnrov občinske I skupno slavnostno sejo vseh zborov | skupščine. Slavnostna seja bo v petek, 15. oktobra I ^°Bota. onrade Občine Murska Sobota. Ne slavnostni seji bodo, podeljena priznanja m n znašale kar 28 oziroma 32 tisoč dinarjev za kvadratni meter. Poleg tega je opaziti upadanje interesa za nakup družbeno usmerjenih stanovanj, s čimerje v določeni meri ogroženo predvideno razmerje 60:40 porabe sredstev v korist družbeno najemnih stanovanj. V razpravi pa so opozorili tudi na nujnost drugačnega . odnosa stanovalcev, predvsem v družbenih stanovanjih, kjer prav tako niso odigrali svoje vloge hišni sveti, ki so dejansko organizirani le v polovici blokov. Zato so izpostavili odgovornost družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, zlasti še KK SZDL, ki morajo bolj spodbuditi politično aktivnost na tem pomembnem področju. Hkrati so podprli zamisel o ustanovitvi stanovanjske zadruge,* kar bi naj pripomoglo k hitrejši komunalni opremljenosti stanovanj. V nadaljevanju seje so tudi soglašali s spremembami samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 — 1985, po katerem bi do leta 1985 zgradili okrog 900 individualnih in 600 družbeno usmerjenih stanovanj. Podpora je veljala tudi predvideni novi organiziranosti dejavnosti vzdrževanja stanovanj v delovni organizaciji Sobota, in sicer od 1. januarja 1983, s čimer bodo seznanili tudi murskosoboški izvršni svet. Milan Jerše zdravstvenih skupnosti, z nudenjem fizikalne medicinske pomoči v popoldanskem času in ob sobotah pa naj bi prispevali racionalnejši porabniki zdravstvenih storitev in znižali bolniški stalež. Dogovorjeno je bilo, da bo TOZD Naravno zdravilišče Radenci s prvim oktobrom organiziral nudenje le-te medicinske pomoči, v popoldanskem času in ob sobotah. Občinske zdravstvene skupnosti bddo o dogovoru informirale vse pomurske zdravstvene organizacije, da bodo pošiljale uporabnike' na to obliko zdravljenja v popoldanskem času. Naravno zdravilišče Radenska bo pripravilo opis delitve dela med TOZD Moravske toplice in TOZD Naravno zdravilišče. V dopoldanskem času na nai bi še naprej koristili fizikalno medicinske storitve tisti, ki so v bolniški, ker so v tem času glede na potrebe teh bolnikov in organizacijo dela na razpolago vsi strokovno izpopolnjeni kadri. Zdravniki oziroma zdravniški konziliji, ki bodo napotili bolnike v Radence. bodo morali na napotnico obvezno napisati »v staležu« oziroma »ni v staležu.« V zvezi s specialističnimi storitvami, ki jih nudi TOZD Naravno zdravilišče' Radenska, pa bo narejena delitev dela skupaj s PZC. , 1 J F. Maučec mola anketa PESTRO DELO PIONIRJEV Preteklo sredo, 29. septembra, so pionirji proslavili svoj največji praznik — 40. obletnico ustanovitve pionirske organizacije. Naši najmlajši so torej že med narodnoosvobodilno borbo strnili svoje vrste in se po svojih močeh vključili v oboroženo vstajo jugoslovanskih narodov in narodnosti proti okupatorjem. Mnogi pionirji so postali kurirji ali pa so zbirali zdravila in hrano za partizane ter pomagali pri obdelovanju zapuščenih polj in obnovi požganih domačij. Tudi danes imajo pionirji pomembne naloge, saj so obljubili, da bodo hodili po Titovi poti. To pomeni, da morajo ljubiti svojo domovino, se pridno učiti, nadaljevati svetle tradicije NOB . .. Sicer pašo nam anketirani pionirji in njihovi mentorji o svojem delu povedali: skega gospodarstva v murskosoboški občini dokaj pereča, je potrdila tudi razprava na seji koordinacijskega odbora za stanovanjsko politiko pri občinski konferenci SZDL v Murski Soboti. Dinamika stanovanjske iz-- gradnje je namreč upočasnjena, saj je v letošnjem prvem polletju predano svojemu namenu le 61 stanovanj, kar je daleč od načrtovanega. Do konca leta bo sicer zgrajenih še nekaj stanovanj, toda vprašanje je, kot so dejali v razpravi, če bodo zaradi nesigurnih rokov izvajalca vsa ta stanovanja tudi vseljiva. Pri tem je bilo zlasti veliko kritičnih besed slišati na račun SGP Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurje, ki skupno s svojimi kooperanti že v precejšnji meri kasni z izgradnjo kompleksa družbeno usmerjene sta-novanjsk-e gradnje na Lendavski ulici v Murski Soboti. Na ta način pa se vse bolj zvišuje cena kvadratnega metra stanovanjske površine, kar je v mnogočem pripomoglo, daje danes na omenjenem lendavskem kompleksu neprodanih že 86 stanovanj. Ker so potrebe po stanovanjih iz dneva v dan večje, opaziti pa je tudi velik pritisk mladih družin do solidarnostnih stanovanj, so člani koordinacijskega odbora sprejeli sklep, da bodo od izvajalca del zahtevali podrobnejši odgovor za visoke cene stanovanj, ki bi naj NATAŠA BRULC, pionirka OŠ Dane Šumenjak v Murski Soboti: »Delo pionirjev na naši šoli je zelo pestro, hkrati pa lahko rečemo, da tudi dokaj uspešno. To potrjuje tudi priznanje, ki nam ga je izrekla občinska konferenca ZSMS Murska Sobota za sodelovanje v akciji Najboljši pionirski odred na osnovni šoli. Prejeli smo tudi več drugih pohval in nagrad. Posebej smo ponosni na 2. nagrado v Sloveniji, ki smo jo prejeli za sodelovanje v Jugoslovanskih pionirskih igrah. Prav gotovo velja tudi omeniti, da smo zbrali okrog 18 ton odpadnega papirja. In še bi lahko naštevala naše uspehe.« ANICA PUHAN, mentorica pionirjev nižje stopnje na prvi osemletki: »Tudi v prihodnje bo ena najpomembnejših nalog pionirjev sodelovanje v JPI, ki nosijo naslov Rastemo pod Titovo zastavo, sicer pa nas čaka veliko dejavnosti. Naj omenim le proizvodno-tehnično področje, kjer bo naše delo varstvo šolske okolice in sploh narave, pospravljanje poljščin, zbiranje starega papirja in ostalih surovin, organizirali bomo razne delovne akcije, še v čim večjem številu vključili v gospodinjski krožek in krožek ročnih del ter v klub mladih tehnikov itd.« ZDRAVILIŠKO ZDRAVLJENJE Nudenje fizikalne medicinske pomoči v popoldanskem času MAJDA GRABAR, pionirka z osnovne šole Tišina: »Naše delo smo razdelili na štiri področja: negovanje tradicij NOB, sodelovanje v JPI, skrb za čim boljši učni uspeh in razvijanje izven-šolskih dejavnosti. Lahko povem, da smo vsepovsod bili uspešni. Med drugim smo organizirali tudi konferenco Pionir v krajevni skupnosti in ugotovili, da smo dobro povezani z okoljem, ter konferenco Pionir varčuje in pomaga pri stabilizaciji, na kateri smo ugotavljali, da smo v minulem šolskem letu prigospodarili skoraj 160 tisoč dinarjev, ker smo zbirali star papir, divji kostanj in krompir, delali v pionirski zadrugi, čistili okolje, skrbeli za spomenike NOB, varčevali v pionirski hranilnici. ..« MIRA PRELOG, tišinskih pionirjev: mentorica »Zelo me Pred kratkim je bil v Murski Soboti razgovor o organiziranem nudenju fizioterapevtskih storitev' zavarovancem pomurske regije v popoldanskem času, katerega so se udeležili vsi pomurski zainteresirani dejavniki. Tovrsten razgovor je bil potreben zaradi težkega finančnega stanja občinskih veseli delo s pionirji, ker radi sodelujejo na vseh področjih. Težišče našega dela bo tudi letos sodelovanje v JPI, delali bomo v raznih krožkih, pionirski zadrugi, skrbeli za red in čistočo, pomagali starejšim občanom, zbirali odpadne surovine.. . Še naprej bomo tudi skrbeli za spomenik talcem v Črnskih mejah, za spominsko obeležje v Sodišincih in ploščo v šolski avli. Prenašali bomo kurirčkovo pošto in štafeto mladosti. Čakajo pa nas še številne druge naloge.« TANJA PUČKO, pionirka z osnovne šole Kapela: »Izvolili so me za novo predsednico pionirskega odreda, češ da sem odlična in delavna učenka. To je zame veliko priznanje, hkrati pa tudi odgovornost. Skupaj z našo mentorico Marijo Maukovo smo izdelali okvirni program dela, v katerega smo zapisali, da je naša prva in najodgovornejša naloga učenje. Razvijali bomo številne proizvodno-tehnične dejavnosti, kot so vzdrževanje površin okoli šole in akcije zelenih straž v krajevnih skupnostih, spravilo sadja in drugih pridelkov, zbiranje odpadnih surovin, urejanje spomenikov NOB in druge. Ševeda pa se bomo vključili tudi v delo številnih krožkov na šoli.« JOŽE GRAJ STRAN 5 občina Gornja Radgona praznuje — občina Gornja Rad | Doseženo — v skladu z možnostmi Delovni ljudje in občani naše obmejne občine Gornja Radgona praznujejo 15. oktobra v spomin na dogodke iz NOB že 29. občinski praznik. Kot vsak praznik je tudi letošnji priložnost, da se ozremo na rezultate dela, pa tudi da spregovorimo o sedanjih in prihodnjih nalogah. O tem, kaj je bilo v občini Gornja Radgona doseženo od lanskega 15. oktobra, ko so občinski praznik proslavili s pomembno delovno zmago — otvoritvijo novih proizvodnih prostorov TOZD Moda DO Mura, pa vse do danes smo se pogovarjali s predsednikom skupščine občine Jožetom Kolblom. Vestnik: Tovariš Kolbi, mar pomeni dejstvo, da v občini letos ne boste proslavili 15. oktobra z nobeno pomembnejšo delovno zmago, da ta družbenopolitična skupnost trenutno ne premore večje naložbe? Kolbl: Tudi letos smo želeli povezati praznik občine z novo pridobitvijo, in sicer s' prenovljeno poslovno in gostinsko zgradbo ljubljanskega Kompasa v Kerenčičevi 9 in 14 tik ob meji s sosednjo Avstrijo v starem mestnem jedru Gornje Radgone. Vendar so se nepričakovano zavlekla obrtniška dela. Dru Avtoradgona — tudi pred tem delovnim kolektivom, ki dosega dobre rezultate, so še precejšnje možnosti razvoja proizvodnje. v našem združenem delu ne raste v skladu z resolucijski-mi smernicami, naložbami, s katerimi bi morali dosegati potrebno kakovost ža prodajo izdelkov na tuje. Vestnik: To pa je tesno povezano z dobro pripravljenimi in dolgoročno zastavljenimi razvojnimi programi, ki pa jih posamezne OZD še ne premorejo!? Kolbl: Drži, čeprav na tem vztrajamo že več kot leto, ko smo se odločili za takšne usmeritve. Delovne organizacije se morajo v ta namen povezati z znanstvenimi ustanovami zunaj občine in si tako zagotoviti kakovostne izvozno usmerjene programe, te, ki jih že imamo, pa moramo čim prej preseliti v pro-izvvodnjo. Konkretno merim na razvoj satelitske televizije v Gorenje-Elradu in osvojitev programa velikih antenskih sistemov z domačimi materiali; v Avtoradgoni na še večji razvoj proizvodnje bivalnih enot in novih traktorskih kabin, nadomestitev uvoženih polizdelkov v tovarni polnilne opreme v Radenski z domačimi in še na nekatere druge. Vestnik: Kako pa sploh ocenjujete premik gospodarstva v občini, dosežen v zadnjem letu? Kolbl: Kljub vsem težavam, ki pestijo združeno delo v občini, pomanjkanje repro-materialov in ostalega, je in- dustrijska proizvodnja narasla v tem času za približno en odstotek. To je realno in lahko bi bilo še slabše. Postavlja pa se vprašanje zadnjega četrtletja, ker so nekatere naše delovne organizacije skoraj izključno odvisne od uvoza in kako ga bodo realizirale s temi deviznimi sredstvi, kolikor jim jih še preostane in kako se bodo uspele oskrbeti za ta čas in začetek leta J983. Še boljše rezultate smo dosegli v kmetijski proizvodnji, posebej pri odkupu pšenice, enake pa tudi pričakujemo še v vinogradništvu in sadjarstvu. V kmetijstvu bomo uresničili načrtovano rast do konca leta, v industriji pa moramo' aktivirati vse sile, da se bomo vsaj približali načrtovani rasti, posebej še na področju izvoza, ki ga v planirani višini ne dosegamo v nobeni DO, razen TOZD Moda. Vestnik: To bo seveda moč doseči le z aktiviranjem vseh še obstoječih notranjih rezerv, boljšo organizacijo dela, dograjenim sistemom nagrajevanja in vsem ostalim, kar ima za posledico Po najnovejših statističnih podatkih šteje občina Gornja Radgona 21.105 prebivalcev. Od teh je skupno v družbenem in zasebnem sektorju zaposlenih 7207, od tega 6381 v gospodarstvu in 826 v negospodarstvu. Število zaposlenih v združenem delu se je v prvi polovici letos povečalo za okrog 3 odstotke, tako da je sedaj v občini zaposleno 34,8 odstotkov vsega prebivalstva. . večjo produktivnost. Kaj menite o tem? Kolbl: Na tem že delamo; in tudi takšne sklepe so sprejeli delegati zbora združenega dela na predlog OK ZK in občinskega sindikalnega sveta. Treba je končno odpraviti nedelo in preiti na nagrajevanje po doseženih uspehih posameznika, skupine, TOZD in celotne DO. Zato smo določili poslovodne organe in strokovne službe v posameznih delovnih kolektivih, da pripravijo za tak sistem do konca leta strokovne 'podlage, na osnovi katerih bomo pričeli nagrajevati v Družbeni proizvod se je v občini v prvih šestih mesecih letos realno povečal za 1,6 odstotka, oziroma za 67 odstotkov republiškega povprečja. Industrija v tem času ne dosega resolucijsko predvidene 1,9 odstotne rasti proizvodnje, kot kaže pa bo 4,5-odstotno rast uresničilo kmetijstvo. Najugodnejše proizvodne rezultate dosega v občini proizvodnja mineralne vode, TV in radijskih anten, proizvodnja ženskih plaščev, sušenega mesa in krmil za perutnino. Gostinstvo in turizem dosega v tem času 4,2-odstotno rast števila nočitev, in to predvsem domačih gostov, v žetvi pa je doseglo kmetijstvo povprečno 43 stotov pšenice na hektar. Delež izvoza v celotnem prihodku je dosežen 4,9-odstotno in šestodstotno, kot je bilo načrtovano. Osebni dohodki so se povečali za 30 odstotkov, in tako znaša povprečni obračunani čisti osebni dohodek v gospodarstvu občine 9194 dinarjev ali za približno 1000 dinarjev manj kot v republiki. gona. Kakšni rezultati so bili doseženi na tem področju? Kolbl: Precejšnji in to v SIS družbenih kot tudi materialnih dejavnosti. Strokovne službe družbenih dejavnosti smo uspeli združiti pod eno streho. In čeprav ta akcija še ni končana, se že kažejo pozitivni premiki. Po tej poti združujemo tudi skupnosti materialnih dejavnosti, vse z namenom, da bi delo racionalizirali, pocenili pa tudi zagotovili boljše storitve. Zato bomo na tem področju še uvedli avtomatsko obdelavo podatkov, kar bo omogočilo sprotno spremljanje dogajanj. Sicer pa se ubada z največjimi težavami občinska zdravstvena skupnost, ki izkazuje precejšnje izgube. Čeprav gre za slovenski problem, nam to ne zavaja in že razmišljamo o ukrepih, ki bi naj pripomogli k izboljšanju stanja na področju zdravstva v občini. Eden izmed njih je prav gotovo zvišana prispevna stopnja, med drugimi pa tudi prizadevanja, da bi’v zdravstvenem domu ponovno zagotovili dvoizmensko delo, ki je nekaj časa že potekalo, Spravilo sladkorne pese je že v polnem teku, spomladi pa jo bodo v občini Gornja Radgona zasejali največ doslej — na 615 hektarih. vendar je bilo ukinjeno zaradi kadrovskih težav. Mnenja smo, da bi dvoizmensko delo odpravilo doslejšnje precejšnje število odhodov z delovnega mesta in tako prispevalo k dvigu produktivnosti in boljšemu delu sploh. Vestnik: Kmetijstvo ima tudi v občini Gornja Radgona velike naloge. Kako jih je uresničevalo doslej in kaj je storjenega na tem področju za dosego planskih ciljev do konca srednjeročnega obdobja? Kolbl: Za izpolnitev planskih nalog, ki so pred našim kmetijstvom do konca leta 1985, smo v občini žez veliko naredili. Končane so melioracije in komasacije zemljišč v Slaptincih in Lomanoših, pripravljajo pa že nov tovrstni projekt, ki bo zajel Apaško dolino. Gre za okrog 560 hektarov zemlje (v celot Gorenje Elrad je že doslej močno usmerjen na konvertibilno področje, vendar še obstajajo rezerve z razvojem lastnih programov. nem kompleksu okrog 1000), na kateri bomo pridobili boljšo zemljo in povezano v večjih kompleksih, kar bo omogočilo racionalnejšo obdelavo s sodobno agrotehniko in večje hektarske donose. O tem smo sprejeli na zadnji seji skupščine občine tudi odlok. Čeprav smo dosegli letos lepe uspehe pri odkupu pšenice in sprejeli še večji plan setve, skrbimo, da bi ne pričela zaostajati živinorejska proizvodnja, oziroma stalež živine. Ta se veča. Pravkar poteka rekonstrukcija farme bekonov v Podgradu, ki bo že prihodnje leto proizvajala v eni seriji 38.000 prašičev za zakol, kar je za kar 90 odstotkov več kot doslej. Same melioracije’ v Apaški dolini pa bomo izvedli že letos jeseni, da nam ne bo izpadel niti en kolobar pridelkov. Čeprav smo s kmetijskimi rezultati zadovoljni, pa se zavedamo, da tudi tukaj obstajajo še pomanjkljivosti, oziroma še površine, precej slabo ali neobdelane zemlje. In če bomo obdelali še to, bomo do konca r srednjeročnega obdobja uspeli uresničiti začrtano. Vestnik: Pa se še za konec dotaknimo krajevnih skupnosti v občini. Teh je deset in od teh še vnaprej ostaja kar osem manj razvitih. Kaj je bilo v letu dni storjenega, da bi se še bolj razvile, oziroma, kaj ste uresničili iz referendumskega programa? Kolbl: Med temi osmimi krajevnimi skupnostmi sta I tudi dve še obmejni, to sta Apače in Stogovci. Apaška se zadnja leta razvija, in to predvsem po zaslugi DO El-kom Lina, ki zaposluje tamkajšnje krajane in tudi pri' speva k razvoju KS. Za to leto je bilo v referendumskem programu predvidenih več gradenj: vrtec v Apačah, prizidek k srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih, nova kuhinja v OŠ Jože Kerenčič v Gornji Radgoni in dograditev OŠ v Vidmu ob Ščavnici. Žal pa se zaradi dolgih priprav, šele pričenja gradnja apaškega vrtca, medtem ko sta kuhinja in Občina Gornja Radgona meri 20.983 hektarov. Kmetijskih površin je 14.418 hektarov ali 68,7 odstotka od celotne površine. V preteklem letu so bile najpomembnejše investicije v občini namenjene razširitvi primarne kmetijske proizvodnje: melioracijam i® komasacijam. 'A prizidek v Radencih zgrajena. Ostalo pa smo zaradi P°' dražitev načrtovanih naložb in manj zbranih sredstev morali preložiti. Prav pred kratkim smo sprejeli sklep o takšni razdelitvi sredstev. Nekaj pa je bilo vendarle narejenega v posameznih KS, in to P° zaslugi krajanov samih. ln sicer so na Murščaku z asfaltom prevlekli krajevno cesto, v Spodnji Ščavnici gradijo telefonsko omrežje . • smo, kljub težavam SKIS, zagotovili le sredstva za gr^ moziranje krajevnih cest. * načrtu pa je izgradnja trg?" vine v Spodnji Ščavnici. Ta bo obsegala 120 kvadratnih metrov koristnih trgovskih, skladiščnih in gostinskih površin (bife). In tudi pri tern bodo krajani precej prispevali z odstopom zemljišča >n pripravo temeljev za podlago. Telefonsko omrežje v Spodnjo Ščavnico bi naj bd° končano do 15. oktobra, tako bo poslej tudi ta krajevna skupnost povezana s telefonom. Nasploh opažamo« da povsod vlagajo velike napore, da bi si izboljšali valne razmere v vseh vaseh in zaselkih v občini. V. paveo I OPEKARNIŠKO PODJETJE Iskreno čestitamo ob STRAN 6 VESTNIK, 7. OKTOBRA^ >r azaiw|e - občina Gornja Radgona praznuj 1AJEVNA SKUPNOST PELA Napori za lepšo prihodnost Kdo ne pozna Kapele in idilične cerkvice na robu Slovenskih goric, ki se bohoti daleč naokrog, le dober streljaj od zdraviliškega naselja Radenci. Kako tudi ne bi, ko naravnost bode v oči s svojo lego sredi gričev, polnih najžlahtnejših vinskih trt, ki so že davno proslavile kapelske gorice. Zato še vedno domačini, pa tudi obiskovalci Kapelskem vrhu, središču . krajevne skupnosti, pravijo kar Kapela, dasiravno velja to ime za celotno krajevno skupnost, ki jo tvori kar štirinajst zaselkov. Pa si pobliže oglejmo te kraje enkrat še z druge — delovne Plati, ki jo bijejo prizadevni krajani, da bi se otepli bremena manj razvitosti, ki jih še vedno Pesti, kot še mnoge krajevne skupnosti v gornjeradgonski občini. Samoprispevek že žanje sadove Krajevna skupnost Kapela obsega približno 50 kvadrat-n'h kilometrov prostora, D58 prebivalcev, kolikor so jih našteli po zadnjem štetju, Pa živi na gričevnatem ob-močju, ki je precej razmetano in raztreseno, nekoliko bolj strnjeni so le štirje zaselki. Kljub temu, da so ti ?riči prekriti z vinogradi, pa Pravih vinogradnikov v tej krajevni skupnosti pravzaprav ni. Približno polovica Prebivalstva se ukvarja s Kmetovanjem, dobra tretjina Pa jih združuje delo v delovnih organizacijah v matični »ako kujal« u raztresen> zaselki in hiše v tej krajevni skupnosti bodo vsi grički povezani z asfaltnimi cestami. občini, nekaj tudi zunaj občinskih meja. Zato pa se z vinogradništvom vse bolj bavijo ,,vikendaši” ali ljubitelji vinogradov, kot jih v. zadnjem času imenujemo. Na področju krajevne skupnosti jih je okrog petdeset. Krajani si na vse načine prizadevajo izboljšati svoj družbeni standard. Zato so uvedli tudi samoprispevek, s pomočjo katerega so letos dosegli že dve pomembni delovni zmagi. Tako so uspeli izključno s sredstvi Možnosti za še večji razvoj turizma Krajani Kapele namreč upravičeno sodijo, tako sta menila tudi naša sogovornika Rudi Ketiš, predsednik sveta KS in Marjan Pirc, tajnik KS, da je ta kraj s svojimi naravnimi lepotami in cerkvijo, znamenitostjo, ki je nastala iz majhne kapelice po razsipu gradu, ki je bil v lasti kneza Koclja zanimiv za obiskovalce. Ta vrh leži na 309 metrih nadmorske višine in je lepa razgledna točka, s katere je moč videti dobršen del pomurske nižine in hribovito območje severozahodne Slovenije. Seveda pa ni cerkev, ki letos slavi 170-letnico obstoja vse, kar privablja obiskovalce. Z izgradnjo tako imenovane vinske ceste, ki vodi z Janževega vrha na Kapelo in dalje proti Murščaku ter proti ljutomerskemu koncu, so možnosti za razvoj turizma velike. Predvsem z vidika kmečkega turizma. Ta v krajevni skupnosti še ni razvit v pravi smeri. In zato upravičeno sodi tovariš Ketiš, da mora kmečki turizem ponuditi ob lepi in neokrnjeni naravi še domačo hrano in domače posebnosti, ne pa kot doslej, da so ponujali meso iz mesnic in vino iz Nova turistična pot, ki vodi h kapelski cerkvi, bo privabjla na to priljubljeno izletniško točko še več obiskovalcev kot doslej. prodajaln. Morda bodo novi akti, sprejeti na tem področju, ki zahtevajo, da se s to vrstno dejavnostjo ukvarjajo zares pravi kmetje, pripomogli k razvoju pravega kmečkega turizma tudi v krajevni skupnosti Kapela. Pa ne le zasebni sektor, ampak tudi družbeni, saj se starejši prebivalci Kapele, pa t,udi tisti srednjih let, še dobro spominjajo kakovosti in pestrosti gostinskih storitev ne tako dolgo nazaj. Tesno sodelovanje krajanov in VG Kapela V krajevni skupnosti Kapela premorejo tudi delov- gradniško gospodarstvo Kapela. In prav s pomočjo te edine organizacije na področju krajevne skupnosti so krajani izbojevali že marsikatero za njih pomembno delovno zmago. VG Kapela namreč zaposluje v glavnem krajane in tako pravzaprav ne moremo tamkaj ločiti delavcev od krajanov. Sodelovanje je prav zgledno. Krajanom delovna organizacija rada’ priskoči na pomoč, v zadnjih takšnih delovnih akcijah je sodelovala s sredstvi in materialom pri izgradnji večjega števila požarnovod-nih zajetij. Za krajevno skupnost po simboličnih cenah opravljajo tudi razne prevoze, prav dobro pa se oboji povezujejo v delegatskem sistemu, kjer usklajujejo stališča. Skratka, živijo v pravem tovariškem sožitju, možnosti za še širše sodelovanje pa še obstajajo in ena izmed takšnih je prav gotovo tesnejša povezanost mladih v delovni organizaciji’ in krajevni skupnosti na področju SLO in DS in še kje. Kljub temu da je tudi v tej krajevni skupnosti, kot pravi predsednik sveta Rudi Ketiš, že opaziti nekoliko lagodja med krajani in ne preveč volje, predvsem med mladinskimi intelektualci, pa so z doslednejšo aktivnostjo še kar zadovoljni. Trenutno vleče krajevni voz nekaj čez dvesto zavednih in agilnih krajanov. Med društvi pa odstopajo gasilci z operativnimi nalogami in uspehi na raznih tekmovanjih, čeprav ne premorejo lastne strehe nad glavo in kot krajevna skupnost gostujejo v že dotrajanih in pretesnih prostorih DPD Svoboda Kapela. Zato načrtujejo gradnjo gasilskega doma ali kar doma družbenopolitičnih organizacij in vseh društev v krajevni skupnosti. V ta namen že majo zagotovljeno zemljišče, zbranih precej lastnih sredstev, pa tudi nekaj gradbenega materiala. In lopate bi naj zasadili že pozno jeseni letos. Da jim bo kljub naložbam nenaklonjenim časom uspelo, ne dvomimo, kot tudi ne tega, da bodo v teh zgradbi našli prostor vsi, ki so voljni delati. V. Paveo KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n.sol.o. 7 TOZD KMETIJSTVO TOZD MESALNICA IN DEHIDRACIJA TOZD FARMA BEKONOV TOZD MESOIZDELKI TOZD RADGONSKE GORICE TOZD GOZDARSTVO TOK GOZDARSTVO 130 let šampanjske kleti Veselimo se doseženih uspehov, ki nas seveda ne uspavajo, S3 j nam vsaka delovna zmaga dokazuje, da je z boljšim delom ob boljši organizaciji Mogoče doseči še boljše rezultate. Tako smo se letos vključili v mednarodno menjavo, saj izvažamo sveže meso v Jordanijo 'n Italijo, slovita radgonska peneča in tiha vina pa v ZRN. Po obširni raziskavi dga, ki je še v teku, ugotavljamo, da je naša Zlata radgonska penina, peneče vino proizvedeno po klasični šampanjski meto Radgoni pred nekaj desetletji. di z vrenjem v steklenicah, deležna na vseh degustacijah velike pozornosti z ozi- rom na kvaliteto, o čemer pričajo dosežena priznanja tudi na letošnjih mednarodnih sejmih v Ockley Surrey — Anglija, Slunchev Bryag — Bolgarija in Vino 82 Ljubljana. Rezultate te obširne raziskave trga in dolgoletno tradicijo naše šampanjske kleti, prav letos praznujejo 130 obletnico obstoja kleti, smo uspešno uporabili pri poslovnih razgovorih za izvoz v še nekatere čezmorske države. ^stitamo občanom radgonske občine ob njihovem prazniku! 7. OKTOBRA 1982 STRAN 7 PRED SINDIKALNIM KONGRESOM j Nikogaršnji posrednik, nas v bistvu ni. Kolektiv je sorazmerno mlad, med zaposlenimi pa je veliko takih, ki so poprej delali v sosednji Avstriji ali ZR Nemčiji. Malce težje se privajajo na naše razmere in ko ti kakšen poočita, da mora dajati za družbo ničkoliko takšnih in drugačnih prispevkov ali Več nacionalnega ponosa Nekdanji strugar, ki je bil poprej 10 let zaposlen v mariborskem Tamu, zdaj pa je skupinovodja in partijski sekretar v tozdu Kovinska proizvodnja delovne organizacije Lina v Apačah, ne ovinkari, čeprav gre za sila žgoča in občutljiva vprašanja in pomisleke. Tudi, ko ga izzovemo z dejstvom, da se hodi določeno število pri njih zaposlenih delavcev vdinjal za šilinge v sosednjo Avstrijo, se,ne zmede. »Seveda beležimo take primere. Tudi dopust — tri dni ali kar ves teden — si vzamejo s pojasnilom, grem, saj si bom v par dneh zaslužil toliko, kolikor dobim v fabriki ves mesec. Pa še do deviz pridem.« Ob tem se precej domislimo nedavnega pomenka s predsednico pomurskega sindikalnega sveta Miro Marko, ki je gornje potrdila, obenem pa z avtoriteto argumentov pribila, da bi morali imeti v tem pogledu dosti več nacionalnega ponosa in patriotske zavesti. Če smo namreč s sedanjo hajko za devizami dodobra naelektrili že itak razvnet lov na šilinge, marke in dolarje, bi se morali — kljub očitnemu kršenju zakonodaje s strani trgovcev in — Tudi delavce, zaposlene v mesno-predelovalni industriji, je zdajšnji položaj primoral, da se stabilizacijsko obnašajo. vseh drugih poslovnežev — toliko bolj zavedati, kje smo in kakšna so »pravila igre« v našem samoupravnem, socialističnem sistemu. Ločiti zrnje od plevela »Če hočemo imeti dobrega delavca, .ga moramo ločili od slabega, da prvi ne pade pod vpliv drugega. Splošna izkušnja je. da zagretost za delo upada in da ščenih po pisarnah, mu moraš obširno pojasnjevati in z njim temeljito razčiščevali. Šaj. nekateri razumejo, drugi ne.« pravi Igor Koreje. ki se bo sicer skongres-ne tribune slovenskih sindikatov oglasil z razpravo o i n o v a c ij s k i d ej a v n os l i. predano delo. Preveč smo se uspavali na preteklih lovorikah in potrošnih dobrinah. To se nazorno kaže, pri nas. kjer sicer ni tekočega traku, ki bi priganjal zaposlene, so pa zato sestavljena, zahtevna dela, ki terjajo natančnost, strokovnost. Poleg tega imamo opravka z dragimi napravami, na katerih zna — spričo zakasnelega ali še raje malomarnega ravnanja — priti do težkih in dragih okvar.« ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Tako je za okroglo mizo inovatorjev v ‘ Lendavi razmišljal Jože Radovan, tehnični vodja v tozdu Energetika delovne organizacije Ina-Nafta. »Veliko hodim po pomurskih delovnih kolektivih in opažam, da tudi pri strokovnjakih, ki delajo v razvoju, prevladuje apatija, pasivnost. Nikomur se ne ljubi kaj prida razmišljati in kaže, daje prisotna lažna socialna varnost. Češ, saj plača prvega že bo. če ne bomo morda štrajkali. Živimo, skratka v prepričanju, da nam država mora dati plačo, pa če bomo kaj'naredili ali ne. Vedno manj nas tudi vest peče in roko na srce, včasih si v enem dnevu ne zaslužimo niti za sol in kruh. Kljub temu je zdaj moderno, da si dvigamo osebne dohodke, čeprav za to ni pravega opravičila. Pa še tole je res. da nas predvsem zanima kuverta, po možnosti čim bolj debela. Saj. ko bi šla kakšna delovna organizacija v stečaj, potlej bi že drugače razmišljali.« ni skoparil s črnogledimi ugotovitvami! 1) Andrej Janc z medobčinske gospodarske zbornice. Vendar pa — kot bomo videli — vrae le ni tako črn kot se na hitro kaže. Ponekod so znali preudarno in pametno zapreči. — Delavka Fanica Moleh iz ljutomerskega Marlesa zmore troje: delo v ,,fabriki”, na kmetiji in v sindikatu. g Denimo v tozdu Mesoiz-delki Kmetijskega kombinata iz Gornje Radgone, kjer mesarjem — ob 3.50 milijonih polletne izgube — sicer sila trda prede. Toda .. . »V primerjavi z lanskim istim obdobjem se je produktivnost povečala za okrog 5 odstotkov, zaradi vgraditve toplotne črpalke v naš hladilni sistem smo krepko . oklestili stroške energije in privarčevali kakih 30 ton mazuta, izboljšali smo , organizacijo dela in docela zaostrili delovno disciplino.« je prepričljivo razkrival saniranje razmer v ( Na 10. kongresu ZSS, ki bo 11., 12. in 13. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, bo iz Pomurja, poleg nekaj gostov, sodelovalo 30 delegatov. Iz občine Gornja Radgona: Branko Bogataj (Avtoradgona), Deja Korošec (Radenska), Zdenka Tompa (Radenska), Majda Belak (Murin tozd Moda), Igor Korelc (Lina Apače) in Jože Zagorc (tozd Kmetijstvo Črnci). Iz občine Murska Sobota: Danilo Šipoš (Panonija), Slavica Horvat (Mura, tozd Ženska oblačila), Zorjana Kurbus (Mura, tozd Ženski plašči), Margareta Zrinski (Beltinka), Danica Flisar (Pomurski tisk), Jože Bokan (Mesna industrija), Erika Čahuk (Intes), Ljubo Kalamar (PTT), Ignac Žabot (Konstruktorjev tozd Pomurje), Geza Cipot (Potrošnik), Janez Škafar (Agroser-vis), Vida Trplan (Radenska, tozd Moravci), Ivan Ivanič (PZC) in Jelka Orban (Ljubljanska banka). Iz občine Lendava: Štefan Feher (Primat), Mihael Dominko (Ina-Nafta), Cvetka Polak (osnovna šola Turnišče), Jože Režonja (Planika) in Mira Unger (občinski svet ZSS). Iz občine Ljutomer: Milan Weis (Marles), Branko Semenič (Imgrad), Stanka Hvalec (Vesna), Franc Gorjak (Tehnostroj) in \Jože Vaupotič (Mlekopromet). y kolektivu tehnolog klavnice, sicer pa predsednik sindikalne konference Zvone Cizej. S še zanimivejšim pristopom nas je seznanila sindikalna predsednica v ljutomerskem Lesnininem tozdu Mizarstvo Marjeta Vernik. »V sindikalnih skupinah smo že pred meseci sprejeli sklep, da bodo od marca letos eno soboto v mesecu delali v proizvodnji tudi vsi vodilni, vodstveni in stro-kovni delavci, skratka vsi iz pisarn. Ob dejstvu, da smo v hudih škripcih — 30-,milijonska izguba v polletju, toga organizacija dela, ne- - dela pa v montažnem oddelku. je. — brez pretiravanja — zgled marljive delavke. Ne mine dan. da ne bi dosegla norme, ob tem pa ima doma 4-hektarsko kmetijo. ki je prav tako ne zanemarja. Sama zatrjuje, da s ustrezna delovna disciplina in podobno — se je , tak način dela doslej obnesel. Tu mislim seveda in zlasti na pristnejše stike z delavci v neposredni proizvodnji in večjo pripravljenost, da se skupaj izkopljemo iz nastalih težav.« Dvoživkar” in „šušmar” — v živo Priučena delavka Fanica Mulch, ki je že 26 let zaposlena v Marlesovem tozdu. Za sindikalni kongres so v Pomurju pripravili 9 razprav. V okviru občinskega sindikalnega sveta Gornja Radgona: Inovacijska dejavnost kot element hitrejšega gospodarskega razvoja, učinkovitejšega doseganja konkurenčne sposobnosti na zunanjem trgu, v mednarodni menjavi in za hitrejše vključevanje v izvoz. V Radenski so sestavili posebno razpravo o preventivnem in zdraviliškem zdravljenju delavcev in njegovem vplivu na delovno učinkovitost. Na občinskem sindikalnem svetu Murska Sobota so pripravili dve razpravi: Vloga in položaj samoupravnih delavskih kontrol ter delovne discipline kot elementa k stabilnejšemu gospodarjenju in Samoupravna organiziranost ter učinkovitost le-te pri doseganju boljših gospodarskih rezultatov na področju kmetijstva. Iz PZC (Pomurskega zdravstvenega centra} prihaja razprava Dosledno izvajanje samoupravno sprejetih zakonov, sporazumov in dogovorov kot najpomembnejši prispevek zdravstva k stabilizaciji. Posebna razprava pa se pripravlja tudi v Muri. Problematika zaposlovanja v Pomurju z nakazanimi rešitvami zaposlovanja v kmetijstvu in drobnem gospodarstvu, vezano na hitrejšo preobrazbo usmerjenega izobraževanja, politiko štipendiranja za tiste poklice, ki jih združeno delo potrebuje — to je razprava iz občinskega sindikalnega sveta Lendava. O energetski problematiki pa bo na kongresu govoril delegat Ina-Nafte. Na občinskem sindikalnem svetu v Ljutomeru so za kongres pripravili razpravo Učinkovitost dela sindikata ter vpliv na samoupravne odločitve v združenem delu, samoupravnih interesnih, družbenopolitičnih in krajevnih skupnostih. slednjim ni preobremenjena in da je za nameček v »fabriki« tudi dokaj družbenopolitično delavna. Fanica Moleh je namreč članica izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije. »Zares je vredna, da se jo pohvali.« sta menila predsednica sindikata Frančiška Vozlič in delegat za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije Milan Weis. Mimogrede smo se seznanili, kako daleč so prišli pri združevanju lesarjev. Rade volje sta se razgovorila in zdi se. da bo po vseh peripetijah slednjič le prišlo do skupnega jezika. V enem od pomurskih delovnih kolektivov smo se pomenkovali z delavcem, ki sicer v dopoldanski izmeni dela v tovarni, popoldne pa se peča s »fušanjem«. Je namreč po poklicu čevljar in tovrstna rokodelska spretnost 'mu zdaj menda še kako prav pride, čeprav je skušal dokazati, da mu ob velikem povpraševanju kaj prida ne vrže. »Gre bolj za storitveno dejavnost, s katero:, se ne zasluži.« je dobesedno dejal. Izzivi za polemiko Dregnili smo v področje, ki mu nameravamo, v prihodnje odmeriti nekaj več prostora..za kar se bo veljalo napotiti , še med gradbince Konstruktorjevega tozda Pomurje v Murski'Soboti in tozda Gradbenik v Lendavi, v tovarno oblačil in perila Mura. Kmetijsko gospodar stvo Rakičan in Kmetijsko žadrugo Panonka? turniško Planiko in verjetno še kam. To so namreč kolektivi, kjer v predkongresnih pripravah o delovni disciplini, pogojih in organizaciji dela, ni manjkalo tudi polemičnih tonov. Pravzaprav so sindi- I kalni aktivisti v tem času odprli »fronto« vprašanj, ki vnovič potrjujejo, v kakšnih »slepih ulicah« se nahajamo I v Pomurju. Tako so se v tovarniških -halah spoprijeli z dohodkovnim povezovanjem —• teoretično osmišljena repro-veriga v Kmetijskem kom; g binatu Gornja Radgona bi I utegnila biti vzorčen primer — naložbenimi vzponi in padci in kajpada izvozno-uvozno strategijo in taktiko. Poleg tega so često dali na -dnevni red zgubarje. ki jih g je — ob tistih kroničnih g (Mesna industrija in Ina-Nafta) — letos še več in se g dokaj pogumno lotevali kadrovskih vozlov. Tako rekoč g v konici tehtanj in pretresanj so bili vsi tisti, ki so g preveč radodarno delili g osebne dohodke, kakor tudi g listi — teh pa je največ — ki nimajo ustrezno izpeljanega g sistema nagrajevanja po I delu in rezultatih dela. Na tapeti pa je bilo hkrati ničkoliko »čistih« sindikal- g nih vprašanj. • Na prvem mestu omenimo zaskrblju- p jočp številko brezposelnih — nad 1500 — takoj nato g pa štipendijsko politiko, usmerjeno izobraževanje, pa I — kot že omenjeno pogoje in organizacijo dela. A delovno disciplino, pravno g varstvo zaposlenih, spošto- vanje ustavnosti in zakoni; tosli. nenazadnje pa tudi < metode in oblike političnega J dela. " Vzgibi nostalgičnosti Glede slednjega velja podčrtati, da bi morali že g zdavnaj preboleti aktivistih; i ni sindikalizem, ki je svoj čas denimo neposredno d skrbel za nabavo in razpro- g dajo ozimnice ali se ukvarjal i z oskrbo občanov. Danes smo že v tolikšni meri orga; g nizirani, da bi moral biti g sindikat sposoben »dvigniti * na noge« vse organizirane sile, od sindikalnih skupin- I potrošniških svetov, koordi' I nacijskih odborov sindikata W in naprej, vse do občinske-ga, republiškega in zvezne- I ga sveta. I Obenem pa bi se mora * varovati, da ne bi posta' nikogaršnji privesek, niko; I garšnja izpostava, še manj g transmisija. Čas in razmere * terjajo nekaj povsem druge-ga. Namreč'temeljito'uskla; jevanje delovanja z vsem1 drugimi družbenopolitihu1' mi organizacijami, v smisli gesla, ki seje pojavilo Pre I tretjim kongresom samou- g pravljalcev oziroma Pre^ tretjo sindikalno konferenco o socialni varnosti: obla« g združenim proizvajalcem- J Pripravil: BRANKO g STRAN 8 kulturna obzorja DVAJSET LET Ce je kdo pričakoval, da bo jubilejni dvajseti festival ko-°rne glasbe XX. stoletja bolj srečanje ob tem slavju, seje motil. je bilo prav nasprotno — še bolj je potrdil sloves, ki si ga Ll desetletjih ustvaril, predvsem pa — bilje ravno tako er kot ostalih devetnajst — če ne še boljši. Prav zaradi tega ogoče še bolj izstopa od ostalih. Radenski festival je skoraj instvena prireditev v Sloveniji in prav je, da je ravno v tem sodCR ~v ^omurju’ kjer sta živela in delovala dva utemeljitelja obne glasbe pri nas: Slavko Osterc in Josip Slavenski. Prav-SD^raV ~ maJkno slavje je le bito: Na otvoritvi v, petek je pregovoril Rudi Čačinovič, predsednik odbora za mednarodne dvnose. skupščini SR Slovenije. Ravno on je tudi pred ie *et' bd govornik na prvi otvoritvi festivala. Radenska ustv avcem’ ki so v teh dvajsetih letih aktivno delovali pri j ^rJanju programa, podelila priznanja. Le-ta so dobili: Lojze darič r^dj^v Vbroš, Igor Andrejčič (posmrtno), Breda Žni-c< Danilo Pokorn, Vlado Golob in Festival kot ustanova. in kakšen je bil letošnji program? lian ^aJPreJ bi omenil nastop pihalnega kvinteta RTV Ljub-^La v Petek zvečer in pianistke Pavice Gvozič iz Zagreba v sv 0 Popoldne. Ti vrhunski glasbeniki so na festivalu potrdili Dost° ki jo cenijo tudi zunaj naših meja. Če bi jih stavk' V °^r festivala — dopolnili so tisti del, kjer se pred-na s ° 8^asbeniki, ki resnično nekaj veljajo. Nastop so opravili WarVOjl raviju V petek zvečer smo slišali še en ansambel — kvartWorkshop (Varšavska glasbena delavnica), to je na • et Poljskih avantgardnih jazzistov. Njihova glasba temelji mOn'ZZOVS^’k stilih swing, rag, blues... Osnovni ritem in har-Pač z-V ^avnem ostanejo nespremenjeni (razen toliko, kolikor Pol al’avai)t8ardnost v sočasnih kromatičnih premikih za 1 celi ton), improvizacije pa so svobodne. razo/^3^. gredo še dalje: v intermezzih se vsi štirje vsedejo za ne„a -en .Penino ’n osemročno improvizirajo. Barva razglaše-skrinb'aninaJe novo odkritje, ki se vrača k staremu — glasbenim jam in glasbenim avtomatom. iaz^s^kor pa so Poljaki predstavili pota avantgardnega a daneš na Poljskem. in °botni kolokvij je bil namenjen temi Zdravljenje z glasbo gnan a referenta sta slušateljem posredovala najnovejša do-zuna-a na Področju zdravljenja z glasbo. Ta metoda, ki se je' Zasvo”3^ meJa že dokaj trdno zasidrala v zdravstvu (predvsem rabli-?enceV'b s' pri nas komaj utira pota in tam kjer jo upo-jaJ°, je zelo uspešna. tolka|S • ^an zYe^er pa se je poslušalcem predstavil Studio za festivai'Z Ljubljane. Ta nastop je bil novost v programski politiki konCgra’ Saj smo poleg glasbe, ki smo jo slišali v prvem delu a. videli v drugem delu spoj glasbe in plesa. Solist baleta ^asbeniv e °Pere Vojko Vidmarje predstavil farso za plesalca. Prvini p]ee ln H^gnetofonski trak. Obe zelo ritmični glasbeni •n 8ovora\ln sPremljavi tolkal (tudi kontrabas in saksofon) celoto d^h P°Snetega na magnetofonski trak) sta povezani v Pastop- o' radenskemu festivalu nekaj novega. In še nedeljski Je edini l°- kvartet Talich iz Prage je rešil čast festivala, saj kajti krst’Pe IZVedel eno krstno izvedbo. Toliko bolj zanimivo, ^adateli'godalni kvartet Quatuor 1979 domačega p -a lva Petriča. Tradicija se je tako obdržala. "^etoTudt* V ce’°P opravičil svoj obstoj in z ozirom na uspešno stopa v tretje desetletje svojega delovanja. nekaj letih^11'Programski zasnovL kot jo je pokazal v zadnjih "a Priimki; Predvsem pa letos, verjetno ni bojazni, da bo izgubil ^“bljenostt. še bolj pa na kvaliteti. recePt, kH^r Ze ustaljenega, novega in izvirnega — to je pravi oi svet festivala in programski svet. Dušan Loparnik Najpestrejši doslej Pred tednom domačega filma Pisateljev v OKTOBRA 1882 manja za kulturna dogajanja v občini in jih tudi animirati za to dejavnost, je letos še pestrejši od predhodnih dveh. Tako razstavlja v avli kulturnega doma v Gradišču tamkajšnji domačin oblikovalec kovin Danijel Vrečič, 5. oktobra pa so se drugič srečali v lenarški matični knjižnici pesniki in pisatelji — začetniki iz občine, dan zatem pa je bila Gradišču še V. Paveo ZKO Slovenije še za vse ostale soorganizatorje, društva in DPO iz Gradišča in Lenarta, republiški svet ZSS, reviji Antena in Mladina, časopis Kmečki glas in Društvo slovenskih pisateljev. Literarno srečanje pa so gmotno podprli IMI Klemos—TOZD Kiiister iz Lenarta, Radenska iz Radenec in PIK—TOZD Lenart. potrdili tudi udeleženci kolonije. K nji g e zvt tri Stefan Hauko: Variacija. (Nagrada Radenske na razstavi sodobnega gvaša 82 v Razstavnem salonu hotela Radin.) Sedma literarna kolonija v Gradišču pa je mladim pesnikom ta pisateljem začetnikom postregla ob razgovorih še z zanimivim predavanjem o slovenskem jezika. Tokrat je bil govor o funkcijskih je bilprogram tu-rastavljen, kar so STRAN 9 Po celjskih vzorih, nekoliko pa tudi že z lanskoletno izkušnjo, pripravlja programski svet za kinematografsko dejavnost pri soboškem kulturnem centru Teden domačega filma. Lahko bi ga imenovali tudi teden jugoslovanskega filma, ker gre za izbor iz celotne jugoslovanske produkcije, prikazane v Pulju ’82. Otvoritveni film omenjene kulturne manifestacije, ki bo potekala v Murski Soboti od 1 L do vključno 17. oktobra, bo SMRT GOSPODA GO-LUŽE. Bešeda je o_svojstvenem filmu v režiji Živka Nikoliča in z naslovno vlogo odličnega Ljubiše Samardži-ča (na sliki zgoraj s privlačno soigralko Savino Geršak), ki gaje filmska kritika prograsila za eno boljših stvaritev letošnjega leta na velikem ekranu. Slovesna projekcija Goluže bo v ponedeljek ob 19. uri, sicer pa bodo predstave Tedna domačega filma potekale ob 17. in 19. uri, tako da tisti, ki zamudi prvo, lahko spremlja drugo projekcijo. V torek, 12. oktobra, bo v dvorani kina Park DIREKTNI PRENOS. To je film diplomantov beograjske akademije, ki so za izvirno delo na letošnjem Pulju prejeli nagrado za debi. Tretji film v Tednu domačega filma bo slovenski — UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA, ki ga je po scenariju Željka Kozinca mladim ustvarjalcem Gradišče je bilo od L do 3. oktobra že sedmič domačin mladim slovenskim pisateljem in pesnikom začetnikom. Tokrat jih je na povabilo odbora za literarno dejavnost Zveze kulturnih organizacij Slovenije sodelovalo dvajset. Osrednji del programa so bili razgovori o tekstih, ki so jih ustvarili mladi avtorji. V ta namen so bili organizirani tako imenovani literarni kažipoti, na katerih so mladi pisatelji in pesniki — letos so bili razdeljeni v dve skupini — spregovorili z mentorji, starejšimi literarnimi ustvarjalci m kritiki o ustvarjanju in problemih, s katerimi se pri tem srečujejo. Takšen način dela na tem, predvsem, delovnem srečanju je še kako dobrodošel literatom začetnikom, saj se mnogi med njimi še tov^o v svojih literarnih iskanjih. In srečanje v Gradišču jim je dober kažipot za delo v prihodnje. režiral Jane Kavčič. Film je primeren tako za učence kot ostale obiskovalce kinematografa, poleg obeh večernih projekcij pa bodo v dogovoru s šolami tudi dopoldanske predstave. Četrti večer (v četrtek, 14. oktobra) bo v znamenju najboljšega filma letošnjega Pulja — filma ŽIVETI KOT VES NORMALEN SVET. Neopravičeno je omenjeni film ostal brez velike Zlate arene, za režijo pa si jo je prislužil Miša Radivoje-vič. Ker obravnava problematiko mladega človeka, ki se neprilagojen (lahko bi rekli tudi normalen v nenormalnem okolju) ne znajde, bo gotovo posebej zanimiv za srednješolce in študente, kakor tudi ostale ljubitelje dobrega filma. Prav tako zanimiv pa je tudi film Marjana Cigliča: RAZSELJENA OSEBA, ki je z obravnavo doslej še neobdelane problematike razdvojenosti med dvema domovinama in dvema resnicama nedvomno najboljši film med petimi slovenskimi, ki so bili prikazani na 29. filmskem festivalu v Pulju. Ker v soboto v edinem soboškem kinematografu ni ki-nopredstav iz bojazni, da ne bi bilo obiskovalcev, ta dan ne bo projekcije, sklepni film Tedna domačega filma pa bo GREMO NAPREJ, v režiji Zdravka Šotre. Predstavi, ki Zato nekoliko moti nezanimanje samih domačinov iz Gradišča, kar se je izkazalo pri obisku literarnega nastopa, ki so ga za njih pripravili udeleženci. Posebej še ob dejstvu, da so gostili kolonijo že sedmič. Seveda pa to ne velja za člane KUD Ernest Golob Peter, ki so se potrudili, da so se udeleženci kolonije v tem idiličnem kraju prijetno počutih. Enako velja ob bosta v nedeljo, 17. oktobra ob 17. in 19. uri bosta gotovo navdušili, posebej, ker gre za prikaz povojnega obdobja skozi otroške oči. Film pa je tudi primeren za počastitev občinskega praznika, s katerim soupada, tako kot ves Teden domačega filma, ki se vključuje v okvir praznovanj. Prav tako pa bo Teden domačega filma potekal tudi v Ljutomeru, kar potrjuje dobro sodelovanje med programskima svetoma in kinematografoma v obeh omenjenih občinskih središčih. V tretjem — Gornji Radgoni bo prav tako zanimiva filmska manifestacija. Organizatorji so jo poimenovali Novi domači filmi 82. Tako v Gornji Radgoni kot tudi v Radencih in Apačah pa bodo v naslednjem tednu na ogled predvsem 'slovenski filmi: Deseti brat. Razseljena oseba, Pustota in Učna leta izumitelja Polža; poleg tega pa še film Hočem živeti, ki na letošnjem Pulju ni ostal neopažen. Kot verjetno ne bo brez pozornosti občinstva ostal izbor filmov tako imenovanega kino gledališča, ki ga pripravljajo v četrtem pomurskem občinskem središču — Lendavi. V naslednjem tednu se nam tako v Pomurju obeta pestra filmska bera in kar je posebej za pohvaliti: poudarek bo na domačem filmu. Brigita Bavčar MURSKA SOBOTA — V dvorani kina Park bo ob 19. uri slovesna otvoritev Tedna domačega filma z napovedjo te filmske manifestacije in projekcijo filma Smrt gospoda Goluže. dejavnosti. Poleg že tradicionalnih in odmevnih likovnih prireditev: mednarodna likovna razstava Panonia, jugoslovanski bienale male plastike v Murski Soboti, mednarodna likovna kolonija v Lendavi in likovna kolonija Ante Trstenjak v Ljutomeru, so tako Radenci dobili razstavo sodobnega gvaša, ki lahko tako kot je zastavljena preraste domače okvire in da novo spodbudno likovnim ustvarjalcem. LENDAVA — V Galeriji Lendava je še vedno odprta samostojna razstava del akademskega slikarja Zčltana Gaborja. Prav tako pa je odprta tudi razstava Delavec in prosti čas, ki so jo v delovni organizaciji Gorenje Varstroj odprli pretekli torek. Po otvoritvi je bila na temo ustvarjalnosti v prostem času okrogla miza, ki jo je v sodelovanju z delavci organizirala občinska zveza kulturnih organizacij, zaposleni pa se predstavljajo predvsem z gobleni, makrameji, fotografijami in podobnim. USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga so: velika ilustrirana enciklopedija ZEMLJA, ki je izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani, Jara Dolara delo SPOMIN ČLOVEŠTVA, izdala Cankarjeva založba v Ljubljani in knjiga NAUČIMO SE NOVO PESMICO avtorja Janeza Bitenca, ki jo je Izdala Državna založba Slovenije. TERA PIJ A dejavnosti v Radencih Sto let v razvoju zdraviliške dejavnosti, ki so se z njo ukvarjali že stari Rimljani, po sami časovni dimenziji ne pomeni veliko. Toda glede na pestro zgodovino zdraviliške dejavnosti v Radencih in glede na doseženo raven, pomeni obletnica mejnik ob katerem se je vredno ustaviti. Ustaviti z namenom, da vržemo vsaj bežen pogled v preteklost iz katere povzemimo koristen poduk za prihodnost in izrazimo dolžno zahvalo vsem, ki so prispevali k doseženemu razvoju. Predvsem se pa moramo ob tem mejniku ustvarjalno zazreti v prihodnost z namenom, da zagotovimo nadaljnji razvoj, še hitrejši in kvalitetnejši vzpon naslednjim jubilejem nasproti. Zdravilišče Radenci je danes eno vodilnih zdravilišč v Sloveniji in Jugoslaviji. Zanj je značilna visoka strokovna raven, dober obisk in z njim visoka izkorišče- , nost zmogljivosti ter visoka stopnja zadovoljstva obiskovalcev. Radenci predstavljajo jedro turiz- ma v Pomurju. Radenska, ki združuje pretežni del družbenega sektorja gostinstva in turizma v Pomurju je s preko 1500 hotelskimi posteljami in 75.000 sedeži med največjimi OZD v svoji dejavnosti v Sloveniji. Prav po zaslugi Radenske je Pomurje v zadnjih 20 letih doseglo nadpovprečno hiter razvoj. Razvoj slatinske in zdraviliške dejavnosti je bil vse od pokritja vrelcev pa do konca druge svetovne vojne sorazmerno počasen in neenakomeren. To je bila bržčas posledica političnih in gospodarskih razmer v tem delu sveta ob koncu prejšnjega in začetku tega stoletja. Radenci so bili že po svoji zemljepisni legi vedno na robu države z vsemi negativnimi posledicami. Zato je bil razvoj dokaj samorastniški in so nanj pomembno vplivali posamezni lastniki. Za začetek zdraviliške dejavnosti se smatra leto 1882, ko je bil odprt zdraviliški obrat. Prvo razvojno obdobje zdravilišča je bilo med leti 1882 in 1895, ko so bile zgrajene kopališke naprave in sobe za goste. Leta 1900 je imelo zdravilišče 41 sob S 53 posteljami. Takšno je ostalo zdravilišče naslednjih 30 let. Strokovne oziroma znanstvene temelje razvoju zdravilišča je postavil dr. Jožef HOhn, ki je delal skupaj s Hildelrandom; raziskoval je vpliv slatine, napisal vrsto strokovnih razprav in ima največ zaslug za določitev prvih indikacij za zdravljenje s pitnimi in kopalnimi kurami. V obdobju 1895 do 1934 zdraviliška dejavnost ni napredovala. Povečano je bilo le število postelj na 90 sob s 130 posteljami. Največji razmah je zdravilišče v predvojnem obdobju doživljalo od leta 1934 do začetka druge svetovne vojne pod vodstvom dr. Anteja Šariča. Dr. Šarič je bil zdravnik — specialist za srčne bolezni in hkrati tudi sposoben poslovni mož. Skupaj s sodelavcem ing. Janezom Kosma- čem je vsestransko razvil zdravilišče in ga postavil na sodoben koncept. Posteljne kapacitete so podvojili in zgradili za tisti čas sodobne kopališke naprave (kopališče, fizioterapija in pitna dvorana). Poskrbljeno je bilo za razvedrilo gostov in za propagando, o kateri priča vrsta edicij in propagandnih tekstov. V tem obdobju so bili postavljeni temelji razvoja turizma v Radencih, vendar načrti zaradi začetka vojne niso bili uresničeni. V tistem obdobju se je močno razmahnila tudi slatinska dejavnost in leta 1937 so začeli uporabljati „3 srca”. Leta 1939 je obiskalo zdravilišče 1927 gostov, od tega 31 odstotkov tujih; ustvarjenih je bilo 25.417 nočitev. Po drugi svetovni vojni je doživljalo zdravilišče večkratne organizacijske spremembe in je spadalo pod razna ministrstva. Leta 1950 je bil izvoljen prvi delavski svet. Najintenzivnejši razvoj zdravilišča se je začel z letom 1960. Odločilen mejnik pri tem je ponovna in dokončna združitev zdraviliške in slatinske dejavnosti pod enotno firmo Radenska. To je začetek sodobne poslovne politike in načrtnega, skladnega razvoja obeh dejavnosti pod vodstvom direktorja Bogomirja Verdeva. Izdelan je bil perspektivni program razvoja slatinske in zdraviliško-turistične dejavnosti in na njegovi osnovi pripravljen urbanistični program. Pričelo se je s sistematično skrbjo za kadre, ki so nedvomno odločilno pripomogli k nadaljnjemu razvoju. Pod vodstvom prim. dr. Kastelica se je izoblikovala kvalitetna zdravstvena služba na sodobni medicinski doktrini zdraviliškega zdravljenja. Leta sodobnega zdraviliškega centra in leta 1971 uresničena prva etapa — hotel Radin in v nadaljevanju še sodoben terapevtski objekt. Žal zaradi pomanjkanja sredstev ni bil ,,zenim zamahom” zgrajen celotni zdraviliški . center, kar pozneje povzroča težave tako v pogledu funkcionalnosti kot v pogledu ekonomike. Leta 1979 je bil dograjen Radin-B s kongresno dvorano. Ponudba je bila kom-pletirana s športnimi napravami in objekti. Pomemben mejnik v razvoju turizma v Radenski in v Pomurju predstavlja sredi sedemdesetih let (19?4) združitev takratnih gostinskih podjetij Dana, Grozd, Jeruzalem in Zvezda v okviru Radenske. Radenska tako postane nosilec razvoja zdraviliške in turistično-gostinske dejavnosti v Pomurju. Izvršena delitev dela, združevanje dela in sredstev, skrb za kadre in kvaliteto so samo nekatere prvine, ki so pripomogle k nadpovprečnemu razmahu turizma v Pomurju. Zgrajen je bil hotel' Diana in v letu 1981 razširjen in posodobljen; v Ljutomeru je zgrajen hotel Jeruzalem in v Banovcih urejeno sodobno termalno kopališče. Končno je v Moravcih v letu 1982 zgrajen hotel, ki predstavlja pomemben mejnik v tem najmlajšem slovenskem zdravilišču. Poleg navedenega je bila gostinska in turistična ponudba v zadnjih letih obogatena še z vrsto manjših objektov in naprav, ki pa so zelo pomembne za celovito in privlačno ponudbo. Zdravilišče Radenci prav gotovo ne bi doseglo takega razvoja in ugleda brez velikega poudarka strokovnemu del m in brez sodobnega koncepta, ki so mu leta 1977 dali visoko oceno tudi izvedenci svetovne jdravstvene organizacije. Bistvo tega koncepta je razvoj rehabilitacije srčnih bolnikov na podlagi sodobne medicinske doktrine, ob tem pa razvoj preventive in paramedicinskih programov, ki prispevajo k ohranitvi zdravja in psihofizične kondicije. Žal se v praktični politiki zdravstvenega varstva še vedno ne daje ustreznega mesta zdraviliškemu zdravljenju in se to neugodno odraža tako pri tekočem poslovanju kot tudi pri razvoju te dejavnosti. Že zgodovina kaže, da so se dejavnosti Radenske — zdraviliška in slatinska najbolj razvijale takrat, ko je bil ta razvoj povezan. To še posebej velja za razvoj v zadnjem obdobju. Z gotovostjo lahko trdimo, da se zdraviliška dejavnost brez povezave z dejavnostjo mineralne vode ne bi moglg razvijati kor se je. Zdraviliška dejavnost pa je pomembna tudi za dejavnost mineralne . vode in to zaradi zdravstvene valorizacije mineralne vode in s tem povezanih raziskav, zaradi zagotavljanja deviz kot tudi zaradi politike družbe, ki vzpodbuja takšen skladen razvoj. Zato je to prvino poslovne politike potrebno nadalje razvijati in poglabljati. V ta namen je zlasti v zdravstveni dejavnosti in na področju raziskav nujno večje angažiranje v dokazovanju in prikazovanju koristnosti potrošnje prirbdne mineralne vode za človeka. V prizadevanju za dvig strokovnosti je zlasti pomembno • vzpostavljeno dobro sodelovanje s Kliničnim centrom v Ljubljani, z bolnišnicami širom Slovenije, s kardiološko sekcijo slovenskega zdravniškega društva ter z drugimi ustanovami in strokovnjaki. H kvaliteti in racionalnosti zdravstvene oskrbe prebivalstva prispeva tudi sodelovanje zdra- ; vilišča s Pomurskim zdravstve- nim centrom. Pomembno za razvoj zdraviliškega turizma v Radencih je bilo vseskozi sodelovanje zdraviliškega kolektiva s komunalno dejavnostjo, ki skrbi za parke in celotno zunanjo ureditev. Le ta je zelo pomemben del ponudbe v Radencih. Podobno velja tudi za sodelovanje s krajani, ki s svojimi sobami kot dopolnilnimi kapacitetami in z ureditvijo naselja bogatijo turistično ponudbo kraja. Prav tako je pomembno sodelovanje s krajevno skupnostjo in z vsemi dunkcija-mi kraja, ki so pomembne za goste. Podobno kot tolikokrat v. svoji stoletni' zgodovini se zdraviliška dejavnost v Radencih tudi v sedanjem trenutku srečuje s težkimi problemi. Prisoten je svojevrsten paradoks: dokaj visoka strokovna raven zdravstva, dober obisk in s tem visoka stopnje izkoriščenosti kapacitet, sorazmerno visoka raven gostinskih in drugih storitev, kar potrjujejo ocene gostov v vsakoletnih anonimnih anketah ter istočasno nezadovoljiva struktura obiskovalcev in nezadovoljivi finančni rezultati. To povzroča težave v tekočem poslovanju, predvsem pa zavira nadaljnji razvoj. Kje so izhodi iz sedanjega stanja? Predvsem .si je treba uporno prizadevati spremeniti sedanjo strukturo obiskovalcev in to tako, da se pritegne več tujih gostov, več gostov iz drugih republik in več mlajših obiskovalcev. V ta namen je z več tržnega posluha in marketinške kreativnosti hitreje uvajati dodatne programe, ki bodo privlačni za kategorije obiskovalcev, ki jih želimo pritegniti. Na prvem mestu velja izpostaviti kvaliteto in to v vseh sestavnih delih ponudbe. Kvaliteta je naša edina šan-sa. Nujno je izboljšati organizacijo in jo bolj prilagoditi željam obiskovalcev, ki jih želimo pritegniti. Večji poudarek je dati programom preventive, biotre-ningu, shujševalnim in lepotnim kuram, indikacijam za ledvična obolenja, aktivni športni rekreaciji, itd. Hitreje je treba uvajati novosti, ki jih imajo tuja zdravilišča (hobbj-terapija, glasbena terapija) itd. Večji poudarek je dati zdravstveni vzgoji. Bolj sistematično je razviti za mlajše obiskovalce (programi za športnike). V ta namen Je zagotoviti boljšo organizacijo m bogatejšo . vsebino na športnih pbjektih. Več ustvarjalne inovativnosti je potrebno tudi v gO' 'stinski ponudbi in na področju prireditev. Predpogoj za uspešen pfasman programov in za spre; membo obiskovalcev je tudi večja ustvarjalnost in inovativnost v prodajni in Pr0" pagandni aktivnosti. Malokje so kadri tako odlo; čilnega pomena kot v zdraviliški in turistični dejavnosti. Zato bo za nadaljnji razvoj in vzpon te dejavnosti nujno posvetiti Še več skrbi usposabljanju, izboru m motiviranju kadrov. Pri tem bo med drugim nujno hitreje prenašati pozitivne izkušnje drugih' zlasti iz tujine. Brez patetike lahko zaključimo, da je ob stoletnem jubileju zlasti pred kolektivom Naravnega zdravilišča in celotne Radenske zgodovinska naloga in odg°' vornost zagotoviti kontinuitet® nadaljnjega vzpona zdraviliške h* gostinsko-turistične dejavnosti v povezavi s slatinsko in drugi"" dejavnostmi v delovni organizaciji. CESTIJAMO OB PRAZNIKU RADGONSKE OBC VESTNIK, 7. OKTOBPA/ STRAN 10 pO NAŠIH ^OLAH X dopisniki so zabeležili JESEN V NASI VASI Poletje seje končalo in začela se je jesen. Bilo je prvojesenskojutro. Prebudila meje budilka z močnim zvonenjem. Pomela sem si ()či in se zagledala skozi okno. Sončni žarki so me obsijali. Vitke, bele breze so oddajale Woje prvo listje. Bilo je rumenkasto rdeče barve. Pogledala sem proti gozdu. Kaj ta-K£ga! Saj je bilo še včeraj listje zeleno. Zdaj Pa je bilo rdeče, rumeno, rjavo, oranžno . . . Aratka. ves gozd je bil pisan. Ko bi lahko Haslikala takšno jesen! Nel nikoli je ne bi NDgla. Noben slikarje ne bi mogel naslikati lako. kot jo je jesen, ki je pravi umetnik, 'ogledala sempotok. Bilje žuboreč, odnašal Podarile so mu ga vrbe, ki so se sklanjale nad njim in ga varovale. Moj po-® ed ušel proti njivam, na katerih so brneli faktorji. Ljudje so tekali sem ter tja. Ho-Wavljali so pridelke, ki sojih dolge mesece ?9jih in pazili na njih. Zagledala sem miško,. Klje tekla čez njivo. Mogoče seje tudi ona v^eJ»la jeseni. Pogledala sem proti telefon-ski žici. Na njej so se zbirale ptice. Ko bi razurnela ptičji jezik! Najbrž so se pogova-Oale. kako bodo letele na jug. oklicala meje mama. Treba je bilo v šolo. az Pa se še oblekla nisem! Anita Žižek, 7. raz. OŠ Šalovci , OBSOJAMO VAS oKiejrUt ~ '9- september. Novica o pokolu je Ijud’ y Bejrutu so pobili 1500 nedolžnih Lem • u'!eah ležijo trupla žena, otrok, starcev. s. “’P b'.l° potrebno ubijati, kaj so krivi ti na h °troc‘’ žene? Ubijalci so se zavedali zloči-zved i ‘ pa so ga prikriti. Ni jim uspelo. Svet je ‘ dooaMZa gnusno dejanje. Taki pokoli so se hoče'8 * med prvo 'n drugo svetovno vojno. Ali ravrJ0 Posnemati fašistične umore? Takšno ?ahtpJe VS' obsojamo. Mi mladi pa želimo in dOm,Varno- da bi palestinsko ljudstvo našlo svojo V1no, kjer bi lahko v miru živeli. Tatjana Škrobar, 8. r. OŠ Kapela §L0 ME JE STRAH in dne so me obiskali prijatelji. Igrali smo se Ko <° Opaz|lr da se temni. niania^4e že sK°raj stemnilo, je v sobo prišla la. Še|e’. ?nja- Kdo bo šel po mleko«? je vpraša-nileko ž > sem se spomnila, da moram iti po se snOn5e Sem hotela reči, naj gre Boris, pa sem sk°zj oj a’ d« ga sploh ni doma. Pogledala sem (jeni sem ° ^unaj je bila že skoraj tema. Prijate-hotei č reKla, če hoče iti kdo z mano. Nihče ni sem se me Je bilo strah, sem šla sama. Ko ^enkrat- a’ sem šla P° Krajši poti skozi gozd. Zaslišala • neKaj zašumelo. Postalo meje strah. snierj so Sei? tudi skovikanje. Tekla sem. Iz vseh nia sem pribajali najrazličnejši glasovi. Nenado-mleko nr sP°taknila in padla. Razlila sem vse Prijatelji mene so se nenadoma pojavili Jaz SenJ' kl so se mi na ves glas krohotali. Tudi Kaj se je e smcjala. Doma sem povedala mami, jezna z-i/r^ilo. Tudi ona seje smejala. Ni bila 01 nileka. Tisti večer smo pač pili čaj. Tanja Pučko, 7. r. OŠ Kapela Jacka in žaba PraSa, (e je zdrava. ji odvrne- Obiskujem dopisniški krožek Obiskujem četrti razred v Krogu. Kot vsako leto imamo tudi letos veliko krožkov, kot so: dopisniški, zgodovinski, dramski, šahovski, športni in ročnodelski krožek. Mena najbolj veseli dopisniški krožek, zato sem se tudi prijavila k temu krožku. Vodi ga tovarišica Otilija Kreft. Izmed članov krožka pa smo izvolili predsednika in tajnika. H krožku so se lahko prijavili učenci četrtega, tretjega in drugega razreda. V drugem polletju pa bodo lahko sodelovali učenci prvega razreda, ker se bodo dp takrat že naučili pisati. Dopise, ki jih bomo pisali, bomo pošiljali v tednik Vestnik. Pionir. Kurirček in Pionirski list. Sodelovali bomo tudi na raznih prireditvah. Dopisniški krožek rada obiskujem, zato se bom tudi potrudila in napisala kar največ prispevkov. Suzana Perkič OŠ Krog Naša kmetija nekoč in danes Naša kmetija je bila nekoč enkrat večja. Imeli so 4 konje in 15 glav goveje živine ter 20 svinj. Sejali so: pšenico, rž, oves, ajdo, proso, repo, oljno repico ter precej detelje, ker še tedaj ni bilo silaže in je bila glavna krma za živino detelja. Nekoč so bili glavni dohodki na naši kmetiji živina, vino, jabolčnik, pšenica in ajda, mleka takrat niso prodajali. Tudi sedaj je naša kmetija precej velika. Imamo 10 hektarjev obdelovalne zemlje in 5 hektarjev gozdov. V hlevih imamo 24 glav živine in 9 prašičev. Imamo tudi razne kmetijske stroje. Sejemo pšenico, koruzo in sladkorno peso. Pšenico zamenjamo za koruzo. Sladkorno peso pa prodamo v tovarno. Koruzo pa porabimo za domačo živino. Tudi jaz pomagam pri delu. Dragica Štuhec, 4. a OŠ Videm ob Ščavnici Razvili smo prapor V Veržeju smo spet slavili. Gasilci pionirji so dobili svoj prapor. Seveda smo na to vsi Verženci — stari in mladi — ponosni, saj smo verženski pionirji prvi v Pomurju, ki smo dobili svoj prapor. Slavnost se je pričela s parado od gasilskega do kulturnega doma. Tam so se zbrali Judi vsi povabljeni gasilci iz pobratenih Vodic, Slovenj Gradca in številna gasilska društva Pomurja. Proslavo je otvoril predsednik G D Veržej in predal besedo predsedniku ZSM za Pomurje. V programu so sodelovali pevci in recitatorji OŠ Veržej. Prišel je osrednji trenutek prireditve. Pokrovitelj, obrtnik iz Veržeja, je razvil pionirski gasilski prapor, predsedniki društev pa so pripeli spominske trakove. Prapor je ponosno dvignil poveljnik gasilske pionirske čete. Zopet seje izkazala solidarnost Veržencev, ki velikokrat pokažejo, da znajo ceniti dejavnost nas, mladih. Božo Benko, 6. a OŠ Veržej Borila se bom proti kajenju Nekoč so kadili samo moški, nato so začele še ženske. Zdaj kadi veliko žensk in moških. V kajenje se spuščajo tudi mladi fantje ter dekleta, kateri mislijo, da so s cigareto videti odrasli. Ne vedo pa, kako cigareta škodi zdravju. Moj oče ter starejša sestra tudi kadita. Ko bom jaz velika, ne bom kadila, temveč se bom borila proti kajenju. Suzana Hozjan, 3. b OŠ Črenšovci VOLILNO-PROGRAMSKA KONFERENCA ZSMS SREDNJEŠOLCEV - Minulo sredo dopoldne ob 10. uri seje na murskosoboškem srednješolskem centru tehniškopedagoške usmeritve sestalo okrog 120 delegatov na programsko-volilni konferenci svoje organizacije ZSMS, ki združuje preko 1.600 mladih v sedmih osnovnih organizacijah ZSMS, le-te pa povezuje in koordinira'delo koordinacijski svet. Ob tokratnem zboru so mladi izvolili svoje novo vodstvo za šolsko leto 1982/1983. ter sprejeli program dela. Nalog ne bo malo, kajti že v sredini meseca oktobra je že 11. kongres slovenske mladina. Besedilo in slika: Filip MATKO Malo nezaposlenih Pri občinski skupnosti za zaposlovanje v1-Gornji Radgoni je trenutno 152 takih, ki iščejo zaposlitev. Po mnenju svetovalca. Frana Puharja, številka ni . zaskrbljujoča. Problem je v tem, da je med prijavljenimi 80 mladih, ki prvič iščejo zaposlitev. Med njimi je precej takih, ki imajo poklic ali končano, srednjo šolo,- ni pa nobenega z višjo ali visoko izobrazbo. Kar trije kolektivi so začeli s priučevanjem. Na priučevanju v Elradu jih je 25, v Modi-MURA 21 v Lini v Apačah pa šest; torej se bo število nezaposlenih kmalu znatno zmanjšalo. Denarno nadomestilo za čas nezaposlenosti prejemajo le trije, ki CB radijske postaje Z razvojem elektronike in sprejemno oddajne tehnike na 27 Mhz ter ugodnimi zakonskimi predpisi pri nas se je tudi na področju pomurske regije število-lastnikov tovrstnih radijskih postaj močno razmahnilo. Nič posebnega ni stalna povezava lastnika radijskih postaj doma (stacionar) ter v osebnem avtomobilu —. (mobil). Doseg take radijske postaje je zelo relativen od-15 pa tja prek sto kilometrov. Odvisnost dosega je odvisna od najrazličnejših faktorjev; višina oddajnega mesta, atmosferski pogoji, tip oddajnih anten pa tja do tipa radijske postaje, s katero operator upravlja. Maksimalna izhodna moč radijske postaje, vrsta modulacije, itd. so določene z zakonom. Po plačilu carine, tehničnem pregledu CB postaje in izdaji ustreznega dovoljenja republiškega komiteja za promet in zveze pa so dani pogoji za uporabo tovrstnih radijskih postaj. Z ozirom na pretežni ravninski svet v Pomurju je prenos radijskih valov zelo ugoden, radijska zveza na relaciji PROSENJAKOVCI — LJUTOMER-ORMOZ itd. pa že kar zanesljiva. Zaradi bolj organiziranega delovanja tovrstnih radijski postaj v Pomurju je prišlo iz potreb do ustanovitve CB kluba ADRIATIC Murska Sobota. S tem bo dosežena še večja učinkovitost oziroma povezanost lastnikov radijskih postaj, pomoč odaljenim zaseljkom, kjer še ni razvita telefonska mreža pa bo dosegla svoj najbolj ' humani del poslanstva. Z vse večjim številom tovrstnih postaj pa imajo lastniki TV aparatov, ki imajo v bližini CB radijsko postajo, tudi manjše motnje pri sprejemu TV programa. Tu gre predvsem za lastnike TV anten s širokopasovnimi ojačevalci. Ker ni več pravega razmerja v močjo TV signalov in CB postaj, tu mislim predvsem na najbližjega soseda« to postajo, je potrebna zamenjava ojačevalca (širokopasovnega), s kanalnim ozkopasovnim. s tem pa bodo motnje v večini primerov odpravljene. Sicer, ima RADGONSKI ELRAD te že lep čas na zalogi, domenek lastnikov postaj, da se med 19 in 22. uro omejijo le na -bolj nujne klice, pa potrjuje tudi razumevanje le-teh do svojih sosedov in sosedskih odnosov. Lep pozdrav 73 od 1A052 Jože Koprivnikar 29. september delovno in veselo-Po uvodnem delovnem vzdušju na pionirski konferenci, katere so se udeležili predstavniki DPO v KS Polana, delovne organizacije TOZD Konfekcija Velika Polana in predstavniki pokrovitelja pionirskega odreda Viator TOZD Gostinstvo Lendava, smo pionirji Pionirskega odreda ,,Ignaca Kranjca” na osnovni šoli Velika Polana preživeli ob igrah in pikniku v naravi. Na konferenci smo zaslužnim pionirjem, danes miadincem-učencem 8. razreda, podelili posebne pohvale, naši pokrovitelji pa so jim nagejjček. Ker so se taka priznanja podelila prvič, smo bili pionirji enotni, da jih podeli tov. ravnatelj. Ob koncu nam je direktor DELOZE TOZD Konfekcija Velika Polana zaželel obilo uspehov pri našem delu in nam čestital ob našem prazniku. Čestitkam so se pridružili še ostali gostje. Besedilo: Odbor PO „Ignaca Kranjca” na Osnovni šoli Velika Polana Foto: Fotokrožek Janko Ori, 4. c | OS Edvard Kardelj I Murska Sobota/ Naša družina ne kadi Kajenje ni zdravo. Če kadiš, lahko imaš raka. S kajenjem tudi ogrožamo nekdilce, če so v bližini. Kadilci povzročajo tudi požare v gozdovih. Moj stari oče je zelo dosti kadil in potem je umrl. Naša ni,! RISBA: »Pospravljanje sončnic« — Narisala MIRA MUŽINČIČ, 5. raz. OŠ Šafarsko. OKTOBRA 1982 STRAN 11 nezgodi se vsak dan TUTANKAMONOV ZAKLAD Tutankamon (najverjetneje je bil Tufankhamun) je bil eden od manj slavnih Faraonov dinastije, ki je dala Egiptu največji sijaj. Na prestol je prišel, ko je bil star osem let. umrl je pri osemnajstih. ne da bi utegnil v resnici vladati. Ni bil niti velik osvajalec kot ded Thutmosis lil., niti prosvetljen vladar kot tast (in verjetno -tudi oče) Ehnaton. faraon-reformator, ki je skušal izvesti prvo zabeleženo revolucijo v zgodovini. Njegova edina zasluga, piše Howard Carter, je bila, daje umrl in bil pokopan. Dodamo pa lahko, daje bilo važno predvsem to, da je počival v grobnici, ki ji je bilo usojeno, da bo ostala praktično nedotaknjena celih 3.260 let. Izkopavanja v tako imenovani »Dolini kraljev«, kjer so pokopali mnoge faraone, so se začela leta 1881. Nemški arheolog Brugsch je tam odkril mumije Thutmozisa IH. in Ramzesa II. Drugih 60 kraljevskih grobnic je prišlo na svetlo v naslednjih letih, toda bile so prazne, oropali so jih stari in novi tatovi. Najti nedotaknjeno grobnico se je zdaj zdelo zgolj vprašanje sreče. Sreča pa se je nasmehnila odpravi, ki jo je. vodil angleški arheolog Howard Carter in jo je financiral lord Carnarvon, bogati zbiralec. ki se je navduševal nad starinami. Dne 3. novembra 1922 je Carter odkril grobnico v sredini Doline kraljev, čez dva dni pa še vhodno stopnišče. Očistili so peska 60 stopnic, ki so vodile 10 m globoko in prišli do zapečatenih vrat. Carter je ugotovil, da so bili pečati poškodovani, verjetno že davno. Ko so odprli vrata, so prišli v galerijo, ki je bila prav tako zasuta. Očistili sojo, na dnu so bila zapečatena in zazidana vrata. Tudi tu je našel Carter poškodbe na pečatih. Bo spet našel eno tistih praznih grobnic? Z roko, ki se mu je od razburjenja tresla, je zagrabil železen drog in naredil majhno odprtino v zidu. Skozi je vtaknil svečo, in ko je ugotovil, da ni škodljivih plinov, tudi glavo. V šibki trepetajoči luči se je pred njegovimi očmi začel razkrivali privid zaklada. Nekaj hipov je arheolog ostal nem. »V vsej zgodovini izkopavanj.« je napisal kasneje, »ni še nihče videl tako čudovitih stvari, kot teh. ki jih je razkri- stare koprive najbolj pečejo »Kaj krademo? Sodeč po vesteh iz časopisja, uspešno krademo vse, od sponk in kemičnih svinčnikov v pisarnah do družbenega zemljišča in delovnega časa. Slednje tatvine so najbolj množične in najuspešnejše. Naj najprej spregovorimo o sponkah in o tatvinah v pisarnah nasploh. Poglejmo, kaj je v svojem poročilu pred kratkim zapisala kontrolna komisija v nekem velikem beograjskem zunanjetrgovinskem podjetju: »Čistilke zatrjujejo, da iz stranišč zmanjka toaletnega papirja, brž ko ga prinesejo, izginjajo tudi krtače za čiščenje straniščnih školjk, nekdo pa je pripomnil, da ljudje množično kradejo tudi vrvice z izpiralnih kotličkov. V računovodstvu pa trdijo, da uslužbenci, še zlasti septembra, ko se začne šola, nenadoma potrebujejo na kupe kemičnih svinčnikov in radirk, ki jih očitno nosijo domov. . .« Takšne tatvine so kajpada najbolj nedolžne. Kako pa je s telefoni? Javna skrivnost je, da la svetloba naše sveče.« Ko so popolnoma odprli vrata, so luči električnih svetilk -odkrile zlato in drago kamenje. Pogrebna predsoba je bila polna predmetov neprecenljive vrednosti. ki pa so bili razmetani po prostoru. Bili so divani iz zlata in slonove kosti, fantastične sve- Kraljeva maska je bila najdragocenejši predmet, ki so ga našli v grobnici: deset kilogramov zlata in drguljev. te živali: levi z nosorogovimi glavami, junice s panterjevim kožuhom; bili so sedeži, mize in skrinje, polni živeža, race, povezane v pare, krožniki polni jedil. Najbolj pa se je bleščal kraljevi prestol, na katerega naslonjalu sta bila upodobljena Tutankamon in njegova lepa žena. Opremo sta dopolnjevala dva stražnika iz črnega alabastra z zlatima predpasnikoma, sandalami in kijem. Na vsakem je bila sveta kača z vlpženimi dragimi kamni. Minilo je precej časa, preden sta Carnarvon in Carter, prevzeta od tolike lepote, ugotovila, da je med obema stražnikoma zapečaten vhod, neki kopač pa je v tlaku ČLOVEŠTVU GROZI ŽEJA Tretjini človeštva, predvsem v deželah v razvoju, že danes primanjkuje pitna voda. Če ne bomo hitro ukrepali bo pomanjkanje vode prizadelo polovico človeštva. To so opozorila svetovne konference o vodi. Dežele v razvoju bi do leta 1985 rabile najmanj sto milijard dolarjev, da bi zgradile prepotrebne vodne zbiralnike. Pomanjkanje vode pa čuti tudi tretjina industrijsko razvitih dežel, predvsem večmilijonska mesta. Poraba vode se je v velikih mestih v zadnjem stoletju povečala več kot stokrat. Dolgi prsti, kratka pamet skoraj ni uradnika v Jugoslaviji, ki ne bi iz pisarne vsaj enkrat telefoniral teti ali stricu v Franciji ali Kanadi. Podatek, da na družbenih telefonih v Jugoslaviji zaznamujejo desetkrat več impulzov kot na zasebnih, dovolj zgovorno priča o tej množični kraji. A tudi »telefonske tatvine« niso najresnejša oblika prilaščanja družbenega premoženja. Psihologi odločno zatrjujejo, da si večina zaposlenih pri nas najbolj prizadeva, da bi se med delovnim časom kar najmanj utrudili, da bi bili tako v prostem času spočiti. Kajti šele popoldne se za mnoge začne »pravo« delo. V beograjski mestni skupščini je neki delegat pred kratkim vprašal: »Če statistični podatki kažejo, da je v vseh družbenih in zasebnih servisnih delavnicah mogoče vzdrževati le 50 tisoč avtomobilov, kje tedaj vzdržujejo in popravljajo preostalih 450 tisoč?« Da me ne bi narobe razumeli: tema tega razmišljanja niso ljudje, ki pošteno in vestno opravljajo svoje delo na delovnem mestu in imajo dovolj energije in volje, da v prostem času, namesto da bi posedali v gostilnah ali kvartali, s kakršnimkoli delom zaslužijo še kakšen dinar. Tema tega razmišljanja je naš poprečni občan, ki krade tako sponke kot žarnice, odkril odprtino, ki je vodila do majhne sobe, ki je bila dobesedno do roba napolnjena z dragocenimi predmeti vseh vrst. Tudi tu je bil popoln nered, očitno pa tatovi niso odnesli ničesar. Že od začetka so potekala izkopavanja Tutankamonove - grobnice prav zgledno. Carter je sklenil, da ne bo hitel, ker je bilo izrednega pomena odkriti prvoten položaj vsakega predmeta in ugotoviti njegovo stopnjo ohranjenosti. Mnogim objektom je grozilo, da bodo razpadli prav v trenutku, ko bi jih premaknili. drugi pa so bili sposobni prenesti prevoz šele po temeljitem restavriranji!. Strokovnjaki vseh vrst so prišli na pomoč Carterju pri težavnem delu. Potrebno je bilo na kraju samem postaviti laboratorij za takojšnjo analizo materialov, ki so potrebovali posebno obdelavo. Sodelovanje znanstvenikov je zagotovilo znanstven prispevek kot še nikoli. Delali so tako previdno, da je delo izredno počasi potekalo. Potrebno je bilo več mesecev, da so odstranili 600 predmetov' iz predsobe, ki so jih skrbno zavili in poslali v Kairski muzej. Ko so počasi dvignili ploščo. težko 600 kg, kije pokrivala nosila iz kremenjaka, se. je med škripanjem vitla pokazala prva faraonova slika v nadnaravni velikosti, zlata maska z vdelanimi dragulji. V prekrižanih rokah so bile kraljevske insignije; zakrivljena palica in pahljača. Obličje je bilo iz čistega zlata, oči iz aragonita, trepalnice iz stekla različnih barv. V tem dragocenem oklepu je počival Tutankamon. Na nesrečo pa je bilo njegovo truplo razjedeno in poškodovano od smol in mazil, ki so jih izdatno uporabljali pri balzamiranju. Sodobno mesto porabi dnevno na prebivalca okoli 500 litrov vode. To je veliko več kot znaša minu-mum, ki je 25 litrov. Največ vode pa porabi industrija. Za predelavo ene tone nafte porabijo v rafinerijah 18 ton vode, za izdelavo ene tone jekla 25 ton, za tono celuloze pa celih 600 ton. Letna poraba pitne vode v svetu znaša 1000 do 1300 kubičnih kilometrov. Do konca tega stoletja se bo poraba vode zvišala na 16 tisoč kubičnih kilometrov letno, kar je polovica danes razpoložlji- pa tudi bogu čas na svojem delovnem mestu; kakšne delovne sposobnosti ima, se izkaže šele tedaj, ko prestopi prag svojega podjetja. Problem ni v poprečnem občanu. Takšen je, ker mu družbena praksa omogoča, da je takšen. Svoje organizacije združenega dela in delovnega mesta, kjer naj bi se izkazal kot človek in kot delavec — nima zasvaja. Mar ni tedaj osrednje vprašanje: kakšna sta v resnici mesto in položaj zaposlenega v proizvodnji? Ne normativno, temveč dejansko. To vprašanje je v različnih oblikah vsak dan slišati iz naj višjih vodstev. V drugačni obliki se glasi: kdaj bodo delavci postali gospodarji svojega dohodka? Lahko pa ga zastavimo tudi takole: ali bo lahko človek, če bi nekaj občutil kot svojo last, kradel samemu sebi?« Izjemoma smo tokrat — spričo izjemnih razmer — »segli po svežih koprivah« in izjemoma iz dnevnika Delo, pravzaprav ene njegovih zadnjih Sobotnih prilog. Kajpada smo si privoščili le par, posebej mastnih ocvirkov. Avtor Jug Grizelj je vrh tega močno glosiran zapis »garniral« s pomenljivim naslovom Kraja (samemu sebi) kot ljudski običaj, mi pa kar po ljudsko: Dolgi prsti, kratka pamet. Se najdete (mo) v njem? -brž- Sto udarcev z bičem dobi tisti, ki ga v Iranu zalotijo pri ,,poljubljanju, ki naj bi imelo za cilj spolno zadovoljevanje”. Sodišče zahteva za vsak primer najmanj štiri priče moškega spola. XXX Avstralski milijarder Dick Smith (38) namerava obleteti svet s helikopterjem. Smith je v helikopterju že preletel Atlantik. drugje smo prebrali Iskalci zlata na Serra Pe-ladi, v jugovzhodnem delu Amazonije so našli „ko-šček” zlata, težak 19 kg 145 gramov (največjega, 28 kg težkega so našli v Avstraliji). Zlato so prodali za 400 tisoč dolarjev. XXX Žrebička Augusta je najmanjši primerek v vsem konjskem sorodstvu. Mati Blossom, normalne velikosti, oče konjski pritlikavec. Posebnost pri tem žrebetu je tudi to, da ima dve rebri manj kot ostali konji. Augusta ne bo nikoli dosegla višine ponija. V Kilverston parku v britanskem Norfolku si jo je ogledalo že veliko ljudi. Vatikanski stražarji so pred dnevi Nizozemcu F. Bartelsu preprečili, da bi s svojim konjem prišel v vatikanske vrtove. Tam ga je nameraval napasti na „sveti travi”, kot je dejal stražarjem. XXX Argentinska policija v provinci Cordobe je odkrila večje število trgovcev, ki so mamila svojim strankam pošiljali kar po pošti. Po 4 grame kokaina ali LSD so namestili v lepilo poštne znamke. Tako so ,,drogirane” razglednice pošiljali po vsem svetu. vih zalog. Od skupnih rezerv vode na našem planetu odpade na sladko vodo le dva odstotka preostalih 98 odstotkov so slane vode morij in oceanov. Strokovnjaki trdijo, da ni niti enega predmeta pri čigar izdelavi ne bi rabili vode. Trdijo pa tudi, da na našem planetu ni surovine s katero bi tako nemarno postopali kot prav z vodo. Celo do večnega leda na Arktiki in Antarktiki so se razširile različne škodljive kemijske snovi, ki jih človek spušča v vodo. za razvedrilo PONUDBA — Pijani ste ko žandar. Kaj naj naredim z vami? -1- Zame ne skrbite. Odpeljal se bom domov, malo prespal, potem pa lahko pridem po vas ... MODROVANJE s »Tovarišica, o čim se se ukvarjali Slovani, kako so se pf vljali... Lahko me vpf^rA, karkoli, le za MLADE VANE me ne vprašajta knjigah in skriptah ni našel nič ...« a — Čujte, pa to je vozovnica za otroka! — Je, vendar sem se med vlakovnimi zamudami od Zagreba dp Murske Sobote tako postaral, da mi bo ob vrnitvi še mati priznala polnoletnost! š: ČASU ČAS — Mica, od kod imaš tole modrico na očesu? — Mož meje udaril. — Zakaj pa ne greš k sodniku za prekrške? — Se je čas. Mož bo še vsaj tri dni v bolnišnici zaradi lažjih telesnih poškodb ... Prevedite gospodu Hansu, da zaradi stabilizacijskih omejitev pri dnevnicah inovatorja tega projekta nismo pripeljali s seboj STRAN 12 VESTNIK, 7. OKTOBRA ES za vsakogar nekaj nesreče pri delu ŽIVAL JE — ŽIVAL Veliko nezgod je pri delu z živalmi. Največkrat nastanejo zaradi ne-n napačnega ravnanja, še pogosteje pa zaradi neprevidnosti, ne-Mnih in nepričakovanih situacij, ko se živali splašijo. Živali posebej začutijo, kateri ljudje se jih boje. V takšnih primerih so .posebej nevarne. Ni nobena sramota, če pri obhodu živali na paši iz pre-'onosti držimo v roki krepko palico. Se posebno previdnost terja ravnanje z živino, ki jo ženemo na pašo Po javnih cestah. V nekaterih državah imajo z zakonom določeno, da sa^L1 S,arej^ ,judie ne smejo gnati živine pojavnih cestah. Ni pa predpi-no, koliko živali lahko obvlada en gonjač. Priporočajo, naj bi vsaka ose-Pazila na okrog osem živali, pri čemer pa je veliko pomembnejša gostota Prometa. co Ve® Primerov> d® rejci privežejo živali za traktor ali prikoli- Na takšen način ni mogoče gnati veliko živine. N Parizu nič novega vedeti Za mlade gospodinje 80s Posameznih živil potrebujemo za dve osebi? Mlade , Podmje pogosto ne vedo, koliko morajo kupiti mesa, rib ali n^e za en obrok. Pomagajmo jim! om A1 brez kosti za zrezke (naravne, panirane ali v itd As 25~35 dekagramov. Meso s kostmi (zarebrnice, krača nJ? 1 dekagramov. Zmleto meso za zrezke in sekanične R^IR 35 dekagramov. za kuhanje pol kilograma. Za paniranje in pečenje ueKagramov. Zelen^ENJAVA: zelenjava z malo odpadki: pol kilograma. z vebko odpadki: tričetrt do enega kilograma. luni™ K°MPIR; pol kilograma krompirja za slanega: če ^4Urovega Pa mal0 več. jr >y TESTENINE: za prilogo 12 do 15 dekagramov. 2—3 d l ' na 1 oseE° računamo četrt litra juhe; za dve osebi ekagramov jušne zakuhe (riž, zdrob, testenine). otrok in družina Telesna aktivnost mladostnikov Po reviji Otrok in družina povzemamo sestavek o telesni aktivnosti v času rasti in razvoja. Napisala ga je dr. Vida Gregorič. Telesna aktivnost in igra sta osnovnega pomena za otrokovo Koristne igračke CORSA prihaja kmalu ,priliublienega golfa (mimogrede naj povemo, da ho VW tanjši e-avH nov m°del tega avta) so zelo priljubljeni tudi Oplovi lOj v na primer pri nas kadet. Tega sestavljajo tudi v tovarni si ko na'^’ nieSa Pa ie m°čP^l samo z devizami. Dasiravno fseeno Oplov model — corso — še težje omisliti, vam ga ma. predstavljamo. Menimo namreč, da vas avtomobilizem zani-cofsal P° je najnovejši Oplov model, hkrati pa je tudi ^delovali SaLmer‘ le ^,60 metra. Tale avtomobilček bodo med prvimi Sestavljaij V Španiji, pozneje pa tudi drugod, najverjetneje ga bodo Zračnego Pr' nas- KI odel s prisekanim zadkom ima koeficient s ,remi ^Pora le 0,36, športna verzija pa celo 0,35! Na razpolago bo Slednji bot°^ Najmočnejši bo imel 69 KM, najslabši pa 45 KM. litra benci v.arenež kot si ga lahko samo želimo:porabil bo le 5,2 na Pri poprečni hitrosti 90 kilometrov. V prestolnici mode — Parizu — so priznani svetovni kreatorji že predstavili modni lik ženske v 1983. letu. In kakšni so vtisi obiskovalcev? Večina modelov daje vtis, kot da'gre za tekmovanje med modnimi oblikovalci in njihovi podjetji. Kljub vsemu pa ne smemo prezreti dejstva, da modni kreatorji dajejo ton oblačenju — skrajšujejo ali podaljšujejo krila, širijo alt ožijo rokave . . . Letos so modni kreatorji pohiteli in že v mesecu avgustu predstavili svoje modele. Na: modni reviji so svoje modele predstavili: Dior, Ungaro. Patu, Sen Loran ... Domišljija • je imela prosto pot. Skoparili niso.ne z materialom ne z detajli. Tu .so krznena ogrinjala, pasovi, pletiva z narodnimi motivi... Težko je oceniti; kaj vse se bo od prikazanih modelov pojavilo v trgovinah, toda kaj revolucionarnega se na tej modni reviji hi videlo: krila so pod koleni, nad koleni in na sredini, so nabrana ali povsem ozka... Seveda, da ne bomo vrgli zdaj vsega iz omare, da bi se šli pariško modo. Tudi denarja nimamo na pretek. No, tudi tokratni prikaz v Parizu nam gre na roke, saj dopušča razne vrste kombinacij. Torej je oziroma bo moderno tudi tisto. karje bilo nekoč moderno. Kar zadeva barve, pariški modni kreatorji so izčrpali vse barve, ki sojim dajali prednost v eni sezoni. Kaže, daje minil čas. ko so dominirale posamezne barve in je tako bilo v eni modni sezoni vse vijoličasto, v drugi rumeno itd. Tokrat so se vrnili h klasiki in odločili žensko obleči v črno-belo ter tako modo približali velikemu krogu ljubiteljev oblačenja po modi. Zdaj tudi pri nad skorajda ni več osnovnošolca, ki ne bi imel v šolski torbi malega računalnika. Ti so celo dobili ,,blagoslov” pri učiteljih, torej jih šolarji laho uporabljajo. Tako ta igračka, ponavadi z osnovnimi računskimi operacijami, predstavlja kar pomemben učni pripomoček, dasiravno ,,misli namesto učenca”. V svetu in pri nas pa seveda obstojajo tudi taki računalniki, ki jih lahko programiraš. Doslej so se z njimi ,,igrali” le starejši, poslej pa so vrata odprli tudi mladim. V Ameriki so začeli celo odpirati posebne poletne kampe, kjer pa šolarji poleg igranja in kopanja osvajajo predvsem znanje iz računalništva. V računalniške kampe prihajajo otroci, ki zelo dobro ali telesno in duševno zdravje in za pravilen razvoj. Človeško telo je grajeno za gibanje, ne za mirovanje. Predvsem pri otrocih so samovoljne in neodgovorne omejitve telesne aktivnosti lahko škodljive, prav tako kot je škodljiva pretirana aktivnost. Zdravi otroci potrebujejo vsak dan več ur intenzivne igre in gibanja. Potrebno je najti način, da jim to omogočimo. V obodbju rasti in razvoja, še posebno v času spolnega dozorevanja, je za organizem pomembno, da dobi s telesno aktivnostjo koristne dražljaje, ki vplivajo na razvoj funkcijskih sposobnosti in verjetno do neke mere tudi morfoloških značilnosti. Športna aktivnost tako prepreči škodljive pojave, ki se pogosto javljajo v dobi splolnega dozorevanja, kot so na primer: slaba drža, debelost, motnje krvnega obtoka in še druge. Otrok je v dobi rasti in razvoja poln energije, ki jo mora izraziti. Športna aktivnost je morda najprimernejša in najkoristnejša oblika za usmerjanje te energije. Znano in pereče je namreč, da pomanjkanje teh možnosti povzroča sproščanje energije v druge manj primerne dejavnosti, karje eden pomembnih nagibov za mladinsko prestopništvo. Sodelovanje pri igri in športu v otroštvu vpliva na telesne sposobnosti in spretnosti v odrasli dobi. Spontana igra je pri otrocih najobičajnejša pot do potrebne telesne in duševne aktivnosti. Otroci radi tekmujejo in pogosto se njihova igra razvija v Tekmovanje, kjer se merijo, kdo bo boljši. Pri merjenju moči pa kaj rado pride zaradi nepazljivosti do pretiravanja. Pri organiziranih športih je zelo pomembno razvrščanje otrok v vadbene skupine. Koledarska starost, ki je običajno vodila za razvrščanje otrok v šolske razrede, ni primerna za vadbene skupine. Ustreznejše merilo je biološka starost odvisna od telesne teže in velikosti ter stopnje spolne razvitosti. Pred puberteto imajo dekleta in fantje enake možnosti za telesno aktivnost, zato ni razlogov, da ne bi vadili skupaj. Po puberteti pa skupna vadba ni več priporočljiva, še posebno pri športih, kjer je več možnosti za poškodbe. Pravila in predpisi, ki veljajo za odrasle športnike, niso vedno primerni za otroke-športnike. Športov ne moremo prilagoditi potrebam in značilnostim otrok enostavno tako, da pomanjšamo športna igrišča, uporabimo lažjo opremo in skrajšamo čas igranja. Športna oblačila, pravila in potek igre moramo pogosto spremeniti in jih prilagoditi telesnim ter čustvenim značilnostim otroka-športnika. za razvedrilo Kaj^1 OTroci naj imajo ,raz9rakA ^č3'0 ie Prav> °kalu m ?Stl’ ki bi radi v se *Saj ^on^ l6 nai ima ie od življenja! Vse Mariih letih Otepal-S karala nas je, 29 sladoUndenarja nam niti k?Pah n'da,a> Pa še v ^aj j 3m° hodili okrog. *lv|ienjaDpSaj on kai °d Ja-Denar ni važen! ^MuW0ČNIH URAH L9°dnjih ’ Zfkaj pa v teh brcaš v iavnJUtran'lh urah Jav.n.e smetnjake? kvarno3cuJem se jim. 1! new ? zaprli’ dekle mi ^6ni kreten odpeljal, nekaj zar=-° ob slovesu ^gan?k 0 nekih k ’ ° neoiaPrtlckih so 9°vo' Wc Pnstoj-in bh razbitih kozar-36 sploh hI Pa naj Potem °d Oljenja*5 am’ kaj imam MALO POZNO, PA VENDAR »Malo pozno, vendar sem se sam prepričal, da trditev drži: niso vsi, ki delajo s tabo, tudi prijatelji!« JASNO IN GLASNO — Miha, lagal bi, če bi rekel, da danes p,opoldne nimam časa. — Potem pa pojdi z nami na pikniki — Rad bi se vam pridružil, vendar mi doma ne dovolijo, ker še nisem dopolnil štirideset let... BI ŠEL KAM? — Lepo sončno vreme je, pojdi z nami na kratek potep. — Raič ne. — Predsednik hišnega sveta mi jo naročil, da moram do desetih zvečer dežurati- v blokovski kolesarnici. Kradejo namreč vsi povprek! DILEMA — Šandor, je tisto res, kar govorijo o tebi? — Ne skrbi. Bom že preve- SPAMETOVAL SE JE — Sta žeparstvo in »tozadevna« dejavnost še donosni? Precej uspešen si bil, Miki. — Bil. Res som bil! Ukradel som uro in denarnico, to je bil nočni plen v dveh tramvajih, v tretjem pa som ostal brez ure in denarnico,, tisti, ki mi je hotel ukrasti še kravato, pa me je skoraj zadavil... pa še zelo slabo poznajo prave računalnike. Nekateri so jih videli le na slikah, nekateri jih imajo v šolah, tretji doma, kajti nekatere družine še uporabljajo ,,misleče stroje”. Učenje v kampih organizirajo po skupinah. Najprej se morajo naučiti računalniškega jezika basic ali fortran. Glede na to, da je strojni jezik računalnikov sestavljen samo iz ničel in enic, so naredili tudi višje programske jezike, med katere sodita tako basic kot fortran. S tema jezikoma se človek lahko ,,sporazumeva” s stroji. Poglavitna skrb učiteljev je, da se morajo otroci sami naučiti programirati računalnik, oziroma da dajejo program v njegov polnilnik, kajti le tako more stroj ,,delati” in ,,misliti” zanje. Otroci pridejo do tega znanja skoraj dobesedno igraje. Poleg jezikov basic in fortran, ki ju otroci brž obvladajo, je za otroke pripravljen tudi poseben grafični jezik — logo. Otroci z logom programirajo računalnik, da jim ,,riše” —sprva zelo preproste, potem pa vse bolj zapletene geometrijske like. Tako torej v Ameriki, kjer proizvajalci bijejo konkurenčni boj. Spoznali so, da bodo njihovi izdelki lahko množično osvojili tržišče in prišli v domove šele tedaj, ko se bodo mladi od ranih nog naučili uporabljati ,.misleče stroje”. Kampi, kjer je prijetno združeno s koristnim, so ena izmed obilik, da (proizvajalci dosežejo svoj cilj. In ker ga dosegajo tudi mladi (nauče se ravnanja z računalniki), je zadovoljstvo popolno. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da tovarne računalnikov ne prirejhjo tečajev zastonj, ampak je treba plačati za bivanje v ,,računalniškem kampu” 1600 dolarjev, kar je okrog 80 tisoč dinarjev. Lepa vsota, ki jo lahko za svojega otroka odrine le kak petičnež, ne pa tudi preprost državljan, na primer delavec. Dogaja se torej, da svet računalnikov najprej spoznajo otroci bogatejših družin. In kako je pri nas? Nobena osnovna šola še nima računalnika. Tudi noben odrasel Pomurec še nima mislečega stroja. Pač pa imajo računalnike v nekaterih delovnih organizacijah. Ker naše šolarje računalništva zelo zanima, ne bi bilo napak, če bi jim kdaj pokazali, kako pravzaprav deluje tak stroj. Kdo ve, morda pa se bo katera izmed teh drobnih glavic, ki zdaj pritiska na tipke ,,digitrona”, kdaj prebila do strokovnjaka za računalništvo. V Ljubljani imamo srednjo šolo za to vrsto poklica. SESTAVIL MARKO NAPAST GENERALSKI ČIN IZPREMI-NJAST ORAGUU ŽIVALSKI GLAS MOTIKI PODOBNO ORODJE DEL STAVBNEGA POHIŠTVA. DURI DESNI PRITOK DRINE V SRBIJI SEVANJE. IZŽAREVANJE GORSTVO PESNIŠKA BODICA POSEBNO PLAČILO ZAKAJ, HONORAR ŠPANSKI SPDLNIK ZEMELJSKI P LIN ODBITEK. ODTEGLJAJ AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE MESNA JED PRITRDIL-NICA REKA V SEVERNI ITALIJI ALUMINIJ OGLJIK NIZEK, RAVEN SVET PREBIVALCI MESTA OB SAVINJI RIMSKO ŠTEVILO TISOČ KEMIČNA PRVINA ČEPICA NORDIJSKO MOŠKO IME OKRAJŠAVA DRŽAVE OREGON V ZDA NAŠI OMEGA IN AtFA OTOK V ALEUTIH VISOKA LISTNATA DREVESA NASLOV NUŠIČEVE KOMEDIJE KOLIČINA ZA MATEMATIČNO OPERACIJO IZDELOVALEC RAKET REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno! nedelja, Amadeus, Celesta, in, neon, Oto, VA, Napoli, “Alemani, lei, Tan, IC, Er, D, Z, Štiri Eleanor, montaža. OKTOBRA 1982 STRAN 13 Vse notranje težave in neskladja, katera so se tam zgodila in se še dogajajo, vali na Ruse in na komunizem. Ta vrsta zahodne propagande dobro uspeva. Večina ljudi iz teh dežel še ni v stanju stvar trezno presoditi, da so vojne v teh deželah tudi še stvar zastarelih družbenih odnosov poleg držanja strateških velesil. Pred leti je KP Malezije izgubila podporo volilcev, iz legale je morala preiti v ilegalo. Po letih intenzivnega policijskega in vojaškega pregona so njene vrste ostale precej zredčene. Podobna situacija je nastala v sosednji Indoneziji po padcu Sukarnove socialistične vlade. Komunistična gverila obeh dežel si je našla svoje zatočišče v džunglah centralnega Bornea. Poteg tega pa še do danes niso jasno določene meje na težko dostopnem delu Bornea, na meji med severozahodnim Sara-wakom in Kalimantanom. Gverilci so se lahko nemoteno premikali po težko prehodnih džunglah, z ene strani meje na drugo, odvisno kje so bili ogroženi. Državi sta se odločili sodelovati pri skupnem preganjanju in od takrat dalje se komunistični gverili slabo piše. Od Kuchinga do mesta Sibu, ki leži na bregu reke Rajang (Ra-dang) in od koder naj bi začet pot po reki navzgor v notranjost Sarawaka, me je čakalo dva dni zoprne vožnje z avtobusom. Pripravljeni smo za start z avtobusom. Temu je slučajno ugasnil motor. Nekaj ljudi ga poriva, da bi vžgat. Domačini, kateri gredo proti Simanggangu, so s svojo prtljago popolnoma napolnili avtobus. Se ne vžge. Naokrog telovadi še mehanik. Nekaj je narobe s-starterjem. Po par urah čakanja nas premestijo v neki drugi manjši avtobus. Začnemo ubirati kilometre po ovinkasti makadamski cesti, speljani po posekani džungli. Zanimivo je, .kako so ti ljudje kljub svoji prirojeni prijaznosti še zelo radovedni. Najbolj jih zanima, kaj imam v torbi in nahrbtniku. Ugibajo in razpravljajo. Kadar si kaj zapisujem v dnevnik, potem gleda vanj še najmanj ena radovedna glava. Da si želijo čisto sproščeno zadostiti radovednosti, je za njih samo po sebi umevno. Ta se stopnjuje, kolikor bolj so še odmaknjeni civiliziranemu načinu življenja. To se pravi, da je vse v redu in da radovednost ni nič slabega, neotesanega. Samo civilizacija hoče ukiniti človeške navade in lastnosti. V Simanggangu je bilo potrebno prenočiti, kosti so mi bile ravno tako razmajane, kot da bi jahal konja, ne pa se peljal z avtobusom. Nastanil sem se v hotelu. Lastnik Kitajec se je kar cedi! in kar ni vedel, s kakšnimi kretnjami in izrazi obraza bi mi pokazal, kako vesel je, dam sem prišel v njegov hotel. Povprašam po ceni, ker pač moram to že v naprej vedeti. Ni razumel ali ali pa ni hotel razumeti. Kar nekaj je momljal in se smejal. Peljal me je v malo sobico ^air-conditional” z zarjavelim ventilator- jem na stropu. Kljub spraševanju o ceni se je odgovoru še naprej izmikal. Na koncu pa le pokaže s prsti, da zahteva 15 malezijskih dolarjev. To je bilo preveč. Odidem ven, ker nisem bil pripravljerf toliko plačati. Njegova ginjenost in veselje ob mojem prihodu se je sedaj spremenila v globoko potrtost. Iz obraza mu je bilo brati, da se je pripravljen tudi jokati, samo da bi potegnil kak dolar več. Z zS-četnim oklevanjem, da bi povedal ceno, je še pri meni hotel izkoristiti svojo taktiko. Če koristiš kakšno uslugo, predno si se. zthenil za ceno, potem te to utegne stati malo več. Kot po pravilu si povsod po Aziji deležen plačati poteg prave cene še ,,skine tax” (kožno takso), ali z drugimi be-sedai, ker si belec, te malo opetnajstijo. Kmetje imajo okrog svojih koč posajene manjše nasade popra. Na daleč je videti, kot da bi bil posajen fižol. Ko grozdi poprovih jagod dobijo temno rdečo barvo, jih osmukajo. Jagode razgrnejo na plahte in jih na ^pncu pustijo dozoreti do rjave oz. črne barve. Po širokem rečnem rokavu reke Rojana sem prispel v mesto Sibu, prestolnico province THE TH IRT DIVISION (tretji izmed sedmih administrativno razdeljenih''delov Sarawak a). Sonce pripeka. Zopet mora, poiskati poceni prenočišče. 'Že prvi vtis mi da vedeti, da je mesto malo preveč čudno, da bi prespal zunaj. V Vzhodni Maleziji je težje potovati kot drugod. To občutim na lastni koži. S težkim nahrbtnikom kolovratim po ulicah in iščem hotel. Hlače se oprijemajo preznojene kože. Kamor pridem, povsod so Kitajci in njihov narejen smehljajoči obraz. Ko govori s tabo, se kar cedi. Po drugi strani pa že računa, kje bi te lahko ,,zašli”. „ Ne vem ali imam slab dan. Počutim se malo osamljenega. Kriza ponavadi mine po dveh ali treh dneh, potem pa dalje po starem. Ko sem še dalje iskal po mestu, me je srečal nek domačin Iban. Bil je zelo prijazen ter je razumel moje stališče, da ne želim plačati za. hotel /4 dolarjev. Peljal me je v najcenješe prenočišče v mestu, to je v f,NATIVE REST HAUSE” za 0,5 M dolajev. Opozoril me je na umazanijo in dvomil, da bom hotel tam prespati. Tu so bile štiri večje sobe. Na tleh -o posedele skupine domačinov Ibanov. Vse je smrdelo, naokoli umazani in krastavi otroci. Najraje bi se obrnil, pa nisem bil tajco. neotesan. To bi lahko razumeli kot prezir do njih. V tej hiši so prenočevali izključno samo pripadniki plemena Iban, ki so hodili v mesto iskat zaslužek. Sredi tega smrada sem spoznal njihovo spoštovanja vredno vrlino, katere drugje verjetno ni najti. Namreč takrat, ko zboli družinski član in če je le-ta dovolj premožna, ga spravi v bolnico. Istočasno se skupaj z bolnikom seli v mesto tudi cela družina. Ti ostanejo v mestu toliko časa," dokler bolnik ne ozdravi ali pa umre. Vsak dan ga obiskujejo, da nima občutka zapostavljenosti in pozabljenosti. Svojci teh bolnikov si lahko privoščijo edinole najcenejše prenočišče. Živijo skromno ob kuhanem rižu in pekočih omakah. Čutil sem, da so bili vzrado-ščeni in nekam počaščeni, ker je prespal pri njih belec. Pa tudi belcu je ostala ena popotna izkušnja več. Zgodaj zjutraj. Rečni motorni čoln s štiridesetimi potniki zapu-'sti pristanišče v mestu Sibu. čaka nas dan in pol vožnje. Reka Radžang se začne po par urah vožnje ožiti. Na začetku je še videti na bregovih raztresene samotne hiše ali pa male zaselke-s cerkvijo na sredini. Nekaj je tudi žag. Kjer postavijo1 žago, tam zraste tudi na hitro postavljeno barakasto naselje gozdnih delavcev. Z ladjo pripeljejo buldožerje, kamion in ostalo potrebno gozdno mehanizacijo. V džunglo speljejo zasilno cesto in začno z izsekavanjem. Gozdarske kompanije najemajo pripadnike okoliških plemen Iban in Kajan, za preddelavce pa malezijske Kitajce. Hlodovino, zvezano v splave po par kubikov, vlačijo s čolni - vlačilci po reki navzdol do mesta, kjer jo predelujejo in z ladjami pošiljajo v svet. Dlje ko se vozimo, vse gostejša Je nizka rast, ki se zgosti v bujni pragozd. Z dreves visijo ovijalke, drevesa raztezajo veje skoraj do vodne gladine. Ta meter ali dva pomenita spremembo vodne gladine v sušnem in deževnem obdobju. V deževni dobi postane plovba po reki prenevarna. Deroči vodni tok vali s sabo kose vejevja in kamenja. Višje ležeča naselja so v teh mesecih odrezana od sveta. Prihajamo v teritorialno območje plemena Iban, kot najštevilnejšega predstavnika plemenskih skupnosti na celem Borneu. Dizelski motor le s težavo premaguje deroče brzice. Iz vode štrlijo čeri, kar vožnjo nekoliko popestri. Kapitan čolna je namreč prisiljen spretno manevritati po rečni strugi sem ter tja, da se izogne podvodnim pastem. Raztresenih samotnih hiš ni več videti. Domačini so si naredili skupinska bivališča, znana pod imenom ,,dolge hiše”. V takšni sto metrov dolgi hiši živi okrog 200 do 300 ljudi. To se pravi, da ena sama dolga hiša predstavlja tudi eno vas. )O tem še kaj več malo kasneje.) Čoln se ustavlja vsakih par milj in pobira domačine s šopi banan ter vrečami riža. Peljejo se do trgovskega naselja Kapi ta. Mestece Kapil je poznano kot trgovsko središče Ibanov. Prebivalci okoliških zaselkov nosijo ‘sem prodajat uplenjeno divjačino, surovo gumo in razne izdelke. V njihov ustaljeni in umirjeni način življenja so se vrinili kitajski trgovci, ki so prevzeli večji del trgovine v svoje roke. 31 AN!SLAV ZILNIK Mestece se ponaša z bolnico in nekaj šolami, hoteli azijskega stila, metodistično cerkvico in šolo ter š pravimi kitajskimi templji. Pravo podobo ihanskega trgovskega središča dobi Kopit v jutranjih urah. Med stojnicami, postavljenimi ob cesti na bregu reke, hodijo tetovirani Ibani in Ibanke z majhnimi otroki na hrbtih in si ogledujejo, kaj je danes novega na trgu. Okrog osme ure zjutraj prispejo prvi motorni čolni, s katerimi okoliški Ibani prineljejo sadje, zelenjavo in druge stvari, namenjene za prodajo. Kot je znano, niso samo dobri ribiči, ampak tudi dobri lovci. Danes so prinesli že četrtega jelena in nekaj divjih prašičev. Ribiči razstavljajo ulov kar na tlg.lt ob cesti. Baje živi v tej reki neke vrste človeku nevarna riba ujeda, imenovana rečni pes. Dolga je okrog enega metra in lahko nevarno obgrize. Roji muh brenčijo po mesu, potepuški psi vohljajo po stojnicah. To nikogar preveč ne moti. Starejše Ibanke posedajo ob cesti. Pred sabo imajo na kos platna naložene kupčke banan, zelenjave in sadja. Okoliški prebivalci ostanejo v mestu tako dolgo, dokler ne prodajo vsega, kar so prinesli s sabo. Močno sonce naredi konec jutranjemu živžavu in mesto postane dremavo lenobno. (Nada!jev a nje prih odnjič) ko so cvetele marelice — Ne! Starši naj odločijo, ko se vrnejo. Tako je bilo prav. Vsak dan sem ga peljala na sonce in pesek v Tivoli. Vsak dan po nekaj ur. Neznana ženska mi začne nekoč slediti. Ze ko sem prišla v park, sem opazila, da hodi, za mano. Bi la je srednjih let, z očali. Kar prilepila se mi je. Spraševala me je, čigav je otrok. Cez nekaj dni je pripeljala celo policaja. Oba sta me silila, da povem. Od tistega časa sem se parka izogibala. Papa je nanosil precej peska na balkon, kamor je posijalo sonce. Stresli smo ga na staro rjuho in v njem se je D.arko igral. Na soncu je ime! tudi škaf vode za kopanje. Ne dolgo za tem pridejo ponoči po Danico belogardisti. Odkrili sb, daje v službi povezana z osvobodilno fronto. Dvi-_ gnili so nas sredi noči. Darko je spal pri Danici v njeni postelji. Tako trdno je spal, da ga belogardisti niso prebudili. Eden ga je s puškino cevjo obrnil v postelji in se zadrl na Danico: — Čigav je pa n krt? ’ ' Danica mu pove lažno zgodbo o prijateljici iz Šibenika. A on ji zabrusi: — Lažeš! To je partizansko seme. Ni se več zanimal zanj, fant pa je spal naprej. Darka sem nato prevzela jaz. Tudi spai je pri meni. Bil je živahen otrok. Zgodaj je začel govoriti. Papa ga je imel navadno v naročju v fotelju, kjer je rad zadremal, fant pa se je kar sam igral dalje. Ko sem šla v kino ali na trg, sem ga dala spat. Potem ga nisem nikoli našla v postelji. Skril se mi je za vrata ali pod štedilnik in me čakal. Kadar je bil alarm za zračni napad, smo tekli v klet. Papa ga je dvignil, ga stisni/ pod pazduho in teke! z njim, da mu je glavica nihala. Če je bil alarm ponoči, ga je zavil v odejo in tako z njim teke! po stopnicah. V kleti je zabava! vso hišo, ki se je tam zbrala. Rada sem ga puščala na dvorišče, da se je igral s Petrom. Tako ga je Francka lahko'videla skozi okno, ker pred ljudmi ni smela pokazati, da ga pozna. Henrika ga je pri nas obiskovala vsak teden dvakrat. Prinašala mu je jabolka, bombone in celo pomaranče. Na dvoriščni strani naše stare hiše, ki je bila v ključu obrnjena proti jugu ih od te strani odprta soncu, je obe nadstropji obkrožal /eseh balkon z ograjo iz železnih palic. Darko je rad sta/ na balkonu v našem nadstropju in imel pred seboj hodnike in dvorišče. Vsakega stanovalca, ki je prihajal v hišo ali odhajal iz nje, je pozdravil: — K/anjam se! frančiškanom k večernicam, se je vsede! na stopničko pred oltarjem, tako da je g/eda/ po cerkvi, in glasno molil. Spravi/ je v smeh vse, ki so ga lahko vide/i in slišali. Ce/o mik/avževanje so imeli ilegalčki zadnjo zimo pred osvoboditvijo. V neki vi/i pod Šišenskim hribom, blizu Stare cerkve se jih je zbralo okrog dvajset s krušnimi mamicami. Danica je bila takrat še doma, zato sva šli z Darkom obe. Nastopi/ je Miklavž s hudički, kar je otroke zelo zabava/o. Vsak je dobil ma/o darilo. Ne spomnim se več, kaj je bi/o v njem. Za otroke je bit veliko vese/je. Proti koncu vojne smo mu večkrat pravili, da papa ni pravi očka in Danica ne prava mamica. Prava mamica in pravi očka šele prideta, kar pa mu ni šlo v glavo. Ko je bra/ papa časopis, je zlezel k njemu v naročjefn ga spraševal, kaj piše v časopisu. — 0 očku in mami piše. Potem je jema/ tudi Darko časopis v roke, gledal vanj in ,bra/’: — Očka, mama piše; očka, mama piše. Rad si je. časopis razgrnil na balkonu, legel je nanj in ,bral': očka, mama piše. Včasih je ob tem utihni/ in nekaj premišljeval.. Opazovali smo ga skozi kuhinjsko okno. Tudi pesmi smo ga učili. Ko so bili partizani že blizu, je bila v Ljubljani prava zmešnjava. Nekega dne je sede! na balkonu na kahHci. Spodaj na dvorišču je Francka obeša/a peri/o na vrv. Nekaj časa jo je gledal, potem jb je vprašal: — Kaj de/aš, F/ancka? — Obešam peri/o. — A hočeš, da ti kaj zapojem? - Zapoj! — AH tisto ,Na ju Uš'? Francka je pograbila /avor s perilom vred /p hitro šla z dvorišča, jaz pa sem dvignila fanta s kahlico vred in ga odnesla v kuhinjo. Tam je ce/o pesmico kljub temu odbrenkal: — Na juliš, na ju/iš, na juliš, klic bo/cev vih/a skozi hoste, sov/agove vlste so goste . . . Ko so prihajali partizani v Ljubljano, sva stala pred sodnijo mor sva prispe/a nekaj tednov po njeni osvoboditvi. I O maJem Darku nisva vede/a ničesar že tri mesece. Čaka I naju lahko strahotno presenečenje. . 1 ,,Živ je, gotovo je živ," je večkrat ponovi/ Darko. Drža/je I trdo z obema rokama za vo/an. Vsa štiri leta je bilo tako, da I smo v sebi, v svojih že/jah izsiljevali tisto, kar smo smatrali, da I je za nas dobro. Štiri /eta smo to počeli. Počeli smo, ker smO I morali. In celo v zadnjih trenutkih nam ta klavrna tolažba m P1' la prihranjena. ,, Najprej k Francki,'' sem rek/a. I Vozi/a sva po istih ulicah, po katerih sem pred dvema le- I torna hodi/a s takim tveganjem. Pred dvema letoma. Kdo b'5 I mislil, da bo vojna trajala potem še dve leti in da bo ust I štručka zrasla medtem v fanta. Kaj je zdaj z njo, s dst I štručko? , I Vežna vrata pri Francki so bila zaprta. Darko je PuS 1 I prižgan motor in jih šel odpirat. Zapeljal je avto na dvorišče. I Franckino okno je bilo razsvetljeno. Potrkala sem n kuhinjska vrata. Nihče se ni oglasil. Vrata niso bila zaklenjene- I Kuhinja je bila pospravljena s Franckino pedantnostjo', vi58] I luč nad mizo je svetila, na kavču pa sta ob tej zgodnji uri sPa' I Francka in Peter. Tako trdno, da nista slišala trkanja. Prije/a sem Francko za ramo. Komaj se je prebudila12 sn'- I Strmela je v naju in ni mogla priti k sebi. Gotovo je bila PreP I čana, da sanja, da ni resnica, kar vidi. ,,Dober večer. Midva z Darkom sva prišla." I Počasi se je oprla na komolec, nato je z globokim glaS° I rekla: \j ,, Dober večer. AH kaj vesta o Tonetu?" Vprašala je za moža. ,, Ga še ni?" ' ' ,, Ranjen je bil, pa so ga Nemci odpeljali v Dachau. " I Stisni/o me je v prsih. Ce je šel v Dachau, on, kom dant, se ne bo vrnil. Prepričana sem bi/a o tem. . . 0. I ,, Pride, ne boj se, pride, "je pohitel Darko s tistim Prl2 kom, ki ni dajat nobenega pravega upanja. (Nadaljevanje prihodnji -------------- VESTNIK; 7. OKTOBR^J^ STRAN 14 z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Prispevki za boj proti raku I HUDA NESREČA PRI LIČKANJU l jo v stegnu zlomilo. 27. septembra je v mariborski bolnici umrl 58-letni Andrej Ritlop iz Zgornjega Konjišča v Apaški dolini. Zvedeli smo, da je 21. septembra stresal v traktorski trosilec umetno gnojilo, ki je prihajalo do njega po tekočem traku. Ritlop je bil namreč zaposlen na KK Gornja Radgona — delovna enota Črnci. Naenkrat pa so sodelavci opazili, da ga ni več pri stroju. Našli so ga ležečega na tleh, opazili pa so tudi rane. Kaže, da je padel s stroja in se tako hudo poškodoval, da mu niso mogli pomagati niti v mariborski bolnici. 29. septembra se je pripetila prometna nesreča na cesti med Gajševci in Radoslave!. 25-letni Milan Marinič iz Veržeja 19 se je peljal s traktorjem, h kateremu je imel priključen priklopnik. Med vožnjo, ko je peljal po cesti navzdol in rahlo zaviral, je počila cev na zračnem zavornem mehanizmu, zavore torej niso več delovale, zato se je traktor prevrnil na bok, ravno tako pa tudi prikolica. Voznik se je lažje poškodoval, materialna škoda pa znaša 80 tisočakov. 29. septembra so prepeljali v murskosoboško bolnico 39-letnega Karla Flisarja iz Sodiši-nec 3. Tega dne je po deskah hotel zapeljati traktor na silažo, da bi jo z njim potlačil. Ko je bil traktor s prednjim delom že na silosu se je »most« porušil, traktor se je prevrnil s kolesi navzgor in pod seboj pokopal voznika. Tudi v naslednji nesreči je bil udeležen traktorist Poročajo, da je 30. septembra okrog 14. ure Geza Kološvari iz Ivanovec 53 peljal traktor iz Sela proti Andrejcem. Ko je pripeljal do domačije številka 27 v Fokov-cih, je zavijal na dvorišče in tako zaprl pot avtobusu, ki je pripeljal iz nasprotne smeri, vozil pa ga je Štefan Kučan iz Gornjih Petrovec 55. Traktorist je torej izsilil prednost, zato je prišlo do trčenja, ki ga voznik avtobusa, dasiravno se je trudil, ni mogel preprečiti. Materialna škoda znaša 90 tisoča- ' kov. I 2. oktobra ob 4.45 pa se je i zgodila prometna nesreča tudi । v Gornjem Lakošu. Pravilno po I svoji desni strani ceste se je ; peljal kolesar Ivan Kolenko, star 48 let, iz Srednje Bistrice 37. Ko je v Gornjem Lakošu pripeljal do hiše številka 47, mu je naproti privozjl z osebnim avtom Silvano Čivre, star 24 let, iz Gaberja 68/a. Med srečanjem je zaradi domnevne vinjenosti zapeljal na levo, trčil v Kolenka in ga zbil v jarek, kjer je obležal s hudimi poškodbami. V jarek je zapeljal tudi Čivre, po njem vozil 60 metrov, dvakrat trčil v betonski propust, od tam pa ga je odbilo in se je znašel spet na vozišču; pritisnil je na plin in se odpeljal domov. Tu so ga poiskali miličniki. V Segovcih pa se je prometna nesreča pripetila 3. oktobra ob 1. uri. Vzrok: vinjenost in neprimerna hitrost. Fredi Pertoci, star 39 let, doma v Lutvercih 43, se je peljal z osebnim avtom po cesti Radgona—Apače. S seboj je imel sopotnika Zvonka Župančiča iz Apač 76. V Segovcih je med vožnjo v blagi ovinek zapeljal s ceste v jarek in trčil v drevo. Pertoci se je poškodoval hudo, sopotnik pa lažje, škoda na avtomobilu pa znaša 80 tisočakov. 800 - din Trg. podjetje »Vesna« Ljutomer, namesto venca na grob pok. matere Antona Marinčiča iz Cvena. 500,- din »Pomurje« TOZD Gradbeništvo M. Sobota, namesto venca na grob pok. matere Andreja Horvata iz Bratonec. 800.-din. Zavarovalnica »Triglav« M Sobota (odd. škod) namesto venca na grob pok. Rozike Dominko iz Beltinec, 800.- din VGP»Mura« M. Sobota, namesto venca na grob pok. Lovrenca Gubica izTrdkove, 1600.-din Trg podjetje »Vesna« Ljutomer, namesto cvetja na grob pok. Alojzu Severju iz Cvena ter pok. Stanislavu Novaku iz Lu-kavec. 1000.- din Družina Andjelič M. Sobota, Lendavska 15, namesto venca na grob pok. očeta Franja in Boža ŠKARICA, 1500,- din Osn. org. sindikata osn. šole »17. oktober« Beltinci, namesto cvetja na grob pok. tovarišice Slave Žalik. Namesto cvetja na grob pok. tovarišice in sodelavke Slave ŽALIK so prispevali: 2000.- din kolegice 3. in 4. razredov ter šolske zobne ambulante. 740.-din: učenci 3. a razreda, 1000,-din: družina Rešek, 500.-din družina Šraj. 500,- din: družina Matko, 500,- din: družina Jurgec, 500.- din: družina Farkaš. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke nakazujte na št. tek.rač. 51900—678—48545 Pomursko društvo za boj proti raku. DELOVNA ORGANIZACIJA S. Priporočila za pridelovanje pšenice razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo tovornega avtomobila IMV 1000, letnik 1966 v neregistriranem in nevoznem stanju. Izklicna cena 7.000,— dinarjev SrednieVe^eVanJe kmetijske proizvodnje je ena osnovnih nalog v dročju .nem razvoju kmetijst-a. Pomembnejšo vlogo na tem po-Pšenica"^3 Predelska proizvodnja. V tem času je posebej aktualna ne Proiz n $e vzPoredno s tem programom povečuje obseg intenziv-moramo temu prilagoditi tudi primerno agrotehniko. ^akron^V^”^ 86 Pri nas določi na osnovi rezultatov v mikro in Partizank- S'h; ^er ’zvedena primerjava sort pšenice s standardi Podlaffj v V .mikro poskusih in KG 56 v makroposkusih. Kriteriji na s Katerih se določi sortiment, pa so: __ PdoGtnost (količina suhega zrnja); Kakovost pridelka (I, II. III) — ^'Zlna rast' žetve, strniščni dosevki); —- a 'na rastlin (poleganje); upornost (bolezni, škodljivci). ^l°venii°SI,Pv*kriterijevje priporočen (objavljen) izbor pšenice za ne so^e oz'roma za °^e'P°murje- Priporočene so predvsem intenziv-__ > od katerih lahko pričakujemo dober pridelek: Potrjena U|Perzlata — srednje rana in srednje nizka zagrebška sorta, n'razom' k Spada v III. kakovostni razred, odporna pred " J.0'eznimi. Od vseh sort bi morala zavzeti prvo mesto. Potrjena ]0CVanka 2 — srednje rana in srednje nizka novosadska sorta. in bela 1979. Spada v I. kakovostni razred, odporna pred mra-suPerz]al®*eznimi. Zaradi rodnosti in kakovosti jo priporočamo kot Spada — srednje rana in nizka sorta, potrjena leta 1979. a°stiprei ’ kakovostni razred, sicer rodna, toda zaradi slabše odpor-, Vrazom, jo izpodrivata prvi dve sorti. "kakovo^j^— rana in nizka zagrebška sorta, potrjena leta 1979, tPraŽOrn . stnega razreda. Zaradi rodovitnosti, dobre odpornosti pred P°skuSnj pro’e'° j°-re odpornosti pred boleznimi, naj se seje, v širši ? — srednja rana in srednje nizka novosadska sorta, nek°liko sl kakovostnega razreda. Odporna pred mrazom, goričkih inšijp boleznimi, primerna tudi za razgibana področja i °ber razv • mora biti zdravo in kalivo, da dobimo zanesljiv vznik in '^menslr0'* P°sevka. Uporabimo le prvorazredno seme, če je mogoče '»e množitve. SETE V l Setve oh * naJ b° v naših razmerah od 10 do 25 oktobra. Prepo-^ktobru že *n9 ne dajo zaželjenih rezultatov, s tem da po 20. v količinj ^^čujemo količino semena. Zelo intenzivne sorte sejemo P°dlagj ias-Ko 1.600 kalivih zrn/m2. Pri določanju gostote setve na „ ?lotek ka?°Stl ,semena izhajamo iz njegove uporabne vrednosti ^čin dobim 1Vostl ‘n čistoče) in absolutne teže (teža 1000 zrn). Na ta $ 0 Potrebno količino semena na ha: 1000zrn v g uporabna vrednost in ponovno javno licitacijo za: — hidravlično dvigalo izklicna cena 1.000,— din — hidravlično dvigalo — gar. za oseb, vozila izklicna cena 400.— din — hidravlično dvigalo IMV 1,5 t izklicna cena 25.000.— din — avtodvigalo — Federal, izklicna cena 50.000. — din. .Pjičino za |Qe^en.zakasnitve pri setvi po normalnem roku povečamo uez°, je nujno e na deklaracijah ne dobimo podatka za absolutno . 8?tovijo ta ’ daza posamezne partije semena kmetijske organizacije Dinosom P°datek in posredujejo kmetu izračunano potrebno . Prej ^,ena na hektar. manjše V,JoSJ}°itmo zlasti s fosforjem in kalijem, dodajamo pa krhljenosti t i - ke dV$’ka. Pri odmerkih gnojil se ravnamo po . krbljemu ., al $ hranili, in sicer tako, da dobi posevek na srednje Pazim,“neh 30 kg N, 80-100 kg P2O5 in 120-140 kg K2O. — u " na naslednje; d — kje/V a reyna- količine hranil povečamo; ^•k na 5o^An?redP°sevek koruza (koruzinje zaorano), povečamo sn če zemr g’ kal-ij zmanjšamo na 100-120 kg/ha; J°-|evka 3—4cv%n,?Pmo z velikimi dozami organskih gnojil (gnoj, Phi; ’Z/ha) lahko jeseni gnojimo z manjšimi dozami ^Precne’^^ojenja: 700 kg NPK 9-18-18 ali 6-18-18 za Udarno nitrofoskala (150 kg) lahko tudi prihranimo in ga itn Gn°jenie 7doSnojevanju zgodaj spomladi. Za doseg;,n,„ ob koncu zime je v številnih primerih odločil- j visokih pridelkov. V letošnjem letu je bilo neprimerno 69250 Gornja Radgona Trg svobode 10 te/.: 069/74-641 2^ prazniku občine Radgona topleje čestitamo! več tistih posevkov, ki so stradali zaradi pomanjkanje dušika kot tistih, ki so bili pregnojeni z dušikom. S prvim dognojevanjem vplivamo na boljše zaraščanje in razvoj zasnov klaskov v nastavkih. Na ta način dobimo večje število klasov (bilk) na enoto površine in večje število zrn v klasih — skratka višji pridelek. Potrebne količine dušika za dognojevanje pa naj bi bile naslednje (v kg): srednje intenzivne intenzivne razmere . razmere ob koncu zime 40—50 40—50 ob kolenčenju 30—40 40—50 obklasenju — 40—50 Razumljivo je, da zgornje količine hranil zopet prilagajamo posameznim razmeram. Tam kjer predposevek gnojimo z velikimi količinami organskih hranil (koruza, pesa, krompir) zgornje količine hranil zmanjšamo in morebiti opustimo tretje dognojevanje. Primer dognojevanja: ob koncu zime 300 kg NPK 17-8-9 ob kolenčenju 150 kg KAN ob klasenju 150 kg KAN. Večje odmerke dušika omogočimo tudi z uporabo pripravkov proti poleganju (stabilan) in fungicidov proti razvoju glivičnih bolezni (bayleton). Zatiranje plevela je možno že v jeseni, ko uporabimo določene herbicide. Spomladi včasih zamujamo ali pa nas vremenske razmere ovirajo pri pravočasni uporabi herbicidov. Tako bi lahko jeseni uporabili: dicuran 500 3 1/ha in faneron 50 3 1/ha V nasprotnem primeru, torej takrat, ko ne bomo opravili jesenskega zatiranja plevelov, moramo obvezno pripraviti za spomlad sredstva proti travnatim (srakoperec), npr. dicuran 500 . in širokolistnim plevelom — dicofluid MP combi, deherban special ipd. V zadnji številki Kmečkega glasa imamo nazorno prikazane variante intenzivnega pridelovanja pšenice. Licitacija bo na dvorišču DO v soboto 16. oktobra 1982 ob 8. uri. Ogled je možen 15. oktobra in na dan licitacije. PRIPRAVA TAL IN SETEV PŠENICE je izredno zahtevno delo, za katerega mislimo, da ga vsakdo obvlada, kar pa seveda ni res. Zaoravanje koruznice, česar je vsako leto večje delo.ki zahteva znanje. Večina plugov, ki orje kmečke njive, ni primerna za zaoravanje koruzinja. To moramo namreč zaorati pod plast (horizont) setve. Za normalno usedanje zemlje navadno ne preostane dovolj časa, zato ga dodatno pospešimo z valjarji in krožnimi branami. Razumljivo, daje tudi za setev pšenice potrebna ravna parcela. Posebno pomembna je priprava zemlje za setev, ko moramo: — zaravnati grobe brazde v ravno površino; — zdrobiti grude v drobne grudice in z njimi zapolniti vse votline v zemlji; — grudičasta plast naj enakomerno zakrije seme, da tako dobimo enakomeren vznik semena: — nezdrobljene kepe — grude pa vtisnemo v zemljo, da pod vplivom zime razpadejo. Da bi vse to uspešno opravili, uporabimo dober predsetvenik. Globina te obdelave naj bo do globine setve, to je od 3 do 4 cm. Sejalnica je stroj, ki mora drobno seme natančno odložiti v primerno globino v pravi količini. Naravnavanje sejalnice naj bo dpsled-no - natančno. Hitrost vožnje ne sme presegati od 6 do 7 kilometrov na uro. Pri intenzivnih variantah setve pšenice zadnje čase govorimo o tako imenovani stezasli setvi. To je način setve, ko vnaprej izpustimo določene vrste, po katerih bomo spomladi, ko bomo škropili posevek proti plevelom, boleznim, škodljivcem in proti poleganju. Na ta način preprečimo možnost prekrivanja ali slabega povezovanja delovnih širin pri posameznih prehodih. Tako prilagodimo steze delovni širini trosilca umetnih gnojil in škropilnice. Upravičenost te setve pa je tam. kjer so delovne širine večje kot 10 ,,LESNINA" proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53, objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD MALOPRODAJA GRADBENI MATERIAL, Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, Parmova 53, prosta dela oziroma naloge POSLOVODJA IL za trgovino ,,LESNINE" v Murski Soboti — les Pogoji: — srednja tehniška ali poslovodska šola . — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Za dela oziroma naloge poslovodja II. se zahteva 3-mesečno poskusno delo. Za objavljena dela oz. naloge združujemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da oddajo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavnih pogojev na naslov: „LESNINA" Ljubljana, Parmova 53, 61000 Ljubljana v 15 dneh od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. metrov. DŽUBAN Geza. kmet. ing. ŽVZ za Pomurje M. Sobota DOLGA JE POT DO KVALITETE VNH31 LoiaarJ OBRTNA ZADRUGA „14" OKTOBER Poslužujte se storitev in proizvodov, ki vam jih nudi ,,14. OKTOBER" s svojimi člani za področje agro-kompleksa. Energetski program Interaktivno orientirani mikroračunalniški sistemi za kmetijsko proizvodnjo Mikroračunalniški sistemi za živilsko predelovalno proizvodnjo Obrtna zadruga posreduje, organizira in izvaja preko svojih članov: različne vrste instalacijskih in obrtnih storitev, vse vrste gradbenih in zaključnih del v gradbeništvu, JEKLO TEHNA GORNJA RADGONA izdelavo kvalitetnih kovinskih cistern, kovinske konstrukcije, izdelava in montaža različnih počitniških in vinogradniških hišic, razmnoževanje in priprava tiskovin, storitve z gradbeno mehanizacijo in avtoprevoz-ništvo, druge storitve po dogovoru. 7. OKTOBRA 1982 STRAN 15 2. oktobra okrog 8.45 se ji zgodila huda delovna nesreč v Gorici pri Puconcih. Tega dm so, podobno kot marsikj« drugje, z ličkalnikom, ki ga ji Prek kardanske gredi poganje traktor, ličkali koruz* pri Nem cevih v Gorici. Delo so opra «iali oče, mati in 17-letna hči F N-Ker je nekaj koruze padlo i; »ckalnika v prostor med ličkal Pikom in traktorjem, jo je R. N pobrat, da bi jo vrgla nazaj' stroj ža ličkanje. To pa je bik usodno: vrteči se kardan, ki n M zaščiten s plastično cevjo, j< dekletu zgrabil krilo in pred Pašnik in ju začel navijati. R. N Ib je poskušala z levo roke odviti, vendar je kardan zagra b'l tudi roko in ji jo odtrgal Dobila je tudi hude poškodbe ?a nogi. To je najhujša nesre oa, ki se je letos zgodila pr ličkanju koruze. Ostale nesreče: 27. septem Pra ie hudo poškodova S ,or's.t Franc Županek, sta j8 let, iz Šalovec 48. Zarad ^omnevne vinjenosti in neizku senosti je zunaj naselja Krpliv nik zapeljal v jarek, od tam p« na njivo, padel s traktorja nakar je zadnje kolo vozile napeljalo čez levo noao ter mi GORNJA RADGONA PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE RIMANIM J L MOŠČANCI Težko slovo Ljutomerska 26 h. c. 069 74-311 telex: 35 236 YU AR Kako živahno je bilo še lani in leta nazaj v osnovni šoli v Mo-ščancih! Zdaj temu ni več tako, kajti otroci so v tem šolskem letu morali v šolo v Mačkovce (do 4. razreda) oziroma v novo cen-tralno osemletko v Puconce. Šolska zgradba v Moščancih pa sameva . . . Mnogim je seveda še vedno žal zanjo, toda tako so se odločili zaradi boljših izobraževalnih razmer sedanjih in bodočih rodov mladih. No. vse kaže, da meščanska šola vendarle ni zapisana propadu. »Mi si seveda zelo želimo, da bi v njej uredili otroški vrtec. TOZD Proizvodnja bivalnih enot TOZD Proizvodnja nadgradenj TOZD Transport TOZD Avtotrgovina-servisi — projektiranje, proizvodnja in montaža standardnih in razstavljivih bivalnih enot, bungalovov in počitniških hišic — izdelava specialnih nadgradenj na vseh vrstah vozil, varnostnih traktorskih kabin, strojne usluge — servisi na tovornih vozilih, traktorjih in kmetijskih strojih — prodaja traktorjev in kmetijske mehanizacije programa IMT (pri devizni prodaji dobava takoj) — prevozi doma in v tujini z lastnim voznim parkom Učilnici sta še dobri, prav tako tudi kuhinja, le sanitarije bi bilo treba preurediti, pa bi lahko našim malčkom zagotovili predšolsko varstvo. Krajani smo pripravljeni, kolikor je to v naših močeh, pomagati pri uresničitvi tega.« nam je dejal novi predsednik vaškega odbora v Moščancih Štefan Tem lin. Dodal pa je še. da bi bilo najbrž nepravilno. če bi morali njihovi otroci tudi vrtec obiskovati v Mačkov-cih. saj bi to pomenilo tako zanje kot starše precejšnje breme. Zato so že vložili prošnjo, oziroma poslali svoj predlog za ureditev otroškega vrtca, ki bi ga obiskovalo več kol 30 otrok iz Moščanec in nekateri iz Peča-rovec. Bodo morali dolgo čaka- Da so Moščančatji pripravljeni z lastnimi sredstvi in delom marsikaj postoriti, dokazujeta tudi dve zadnji akciji. Spomladi so se družno lotili zava-žanja vaških cest, na katere so navozili kar 550 kubičnih metrov gramoza in dva dni precej zagnano prostovoljno delali. Od nekaterih hiš so se akcije udeležili tudi po trije člani. Gradijo pa tudi novo mrtvašnico, kjer so večino del že opravili, za dokončno ureditev pa jim je zmanjkal denar, zato bodo, to nalogo končali, kot kaže, šele prihodnje leto. JOŽE GRAJ ŠTEFAN TEMI,IN, novi predsednik vaškega odbora: ..Šolo smo izgubili, upamo pa, da . ne bo dolgo samevala in da se bodo vanjo nastanili 'predšolski otroci.” (Foto: J. G.) MOSCA NCI — na levi poslopje bivše osnovne šole, v katerem bi radi imel' otroški vrtec. (Foto: Štefan Abraham) Čestitamo ob prazniku občine Gornja Radgona! Sistemi za prenos slike in tona V majhnem kraju ob Muri in ob državni meji z Avstrijo, v Gornji Radgoni, je leta 1955. nastalo obrtno podjetje z imenom ELEKTRO-RADIO, ki se je s časoma preimenovalo v ELRAD. Prve antene v Jugoslaviji so bile izdelane v Elradu, prav tako pribor in visoko frekvenčni kabli. V to obdobje do leta 1965. spada tudi začetek razvoja oddajnikov, pretvornikov, profesionalnega pribora. V družini delovnih organizacij GORENJE se je Elrad vključil 1.1. 1973. S tem so bili dani novi impulzi za še bolj strmi razvoj Elrada. Danes nudi GORENJE ELRAD vse od izvora TV in radijskih signalov pa do končnega sprejema in je eden od največjih proizvajalcev te opreme v Jugoslaviji. Distribucija radijskih in TV programov se vrši prek oddajnikov in pretvornikov. TV in radijski signali so elektromagnetno valovanje, ki se širi premočrtno. Zaradi konfiguracije terena, so številni kraji v senci (območja kjer je signal zelo slab, ali pa ga sploh ni). Na takem območju so postavljeni pretvorniki. Pretvornik sprejema s sprejemno anteno signal od oddajnika, ter ga pretvarja in oddaja z oddajno anteno na drugem kanalu. GORENJE ELRAD nudi v odvisnosti od velikosti področja, ki ga naj pretvornik pokriva, pretvornike od 100 mW do 100 W kompletno s sprejemnimi in oddajnimi profesionalnimi antenami. TV in radijske signale sprejemamo s pomočjo individualnih anten, skupinskih antenskih naprav (SAN), CATY sistemov. Pri izbiri anten moramo poleg sprejemnega kanala moramo poznati tudi jakost sprejemnega signala, ki je odvisen od oddaljenosti oddajnika oziroma pretvornika in konfiguracije terena. Za slabe sprejemne pogoje izberemo anteno z večjim ojačanjem, ker v nasprotnem primeru se nam pojavi ria TV sprejemniku šumna slika. Na hribovitih terenih in večjih mestih, se TV signali odbijajo od večjih površin, kar se odraža na TV sprejemnikih kot refleksna slika. De odpravimo te motnje izberemo antene z velikim razmerjem spredaj-zadaj in majhnim horizontalnim sprejemnim kotom. Po pravilni izbiri anten (VHP ali UHF) lahko povežemo te antene klasično ali s TV PLUSOM. Klasično povežemo antene s pomočjo TKF filtrov, v primeru šu-mne slike vgradimo v priključno omarico antene antenski ojačevalnik TKO, ki ga napajamo z usmernikom NEO 2202, ali pa ojačamo signale z širokopasovnim ojačevalnikom TKO 2074, ki ga prav tako napajamo z usmernikom. S TV PLUSOM povežemo antene s TPE filtri. V primeru slabega sprejema uporabljamo TPO ojačevalnike. TV PLUS nam omogoča da lahko preko enega antenskega sistema napajamo tudi več TV sprejemnikov preko TPR razdelilca. Napajanje TV PLUSA je prav tako prek usmernika NEO 2202. Pri zelo šibkih sprejemnih signalih, ali pri napajanju večjega Proizvajamo vse pekarske izdelke, tudi slaščičarske. Sprejemamo vsa naročila za torte in ostalo pecivo. živilski kombinat intes n.sol.o. tozd pekarna mura b.o. 69250 gornja radgona. lackova 23 Ob občinskem prazniku čestita vsem občanom gornjeradgom ske občine kolektiv intes, tozd Pekarna Mura, G. Radgona. Tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov,n. šoto- 69250 GORNJA RADGONA, Partizanska 3 V primeru ko lahko z eno sprejemno anteno sprejemamo več UHF signalov iz iste smeri uporabimo TV PLUS z dvema vhodoma. Skupinske antenske naprave (SAN) omogočajo kvalitetni sprejem TV in radijskih signalov v večjih in velikih zgradbah, pri čemer se uporablja en sam antenski sistem. S pomočjo linijskega širokopasovnega ojačevalnika OL 4015 je mogoče takšni sprejem razširiti v več zgradb brez dodatnih antenskih sistemov. Izbira anten XWwnmunmUIHHIfHIIHHIIrim/«//// \\UU\UWUWUlMlll|0llWilW^^ Za velika naselja projektiramo, proizvajamo in montiramo CAT sisteme, s pomočjo katerih lahko dosegamo visoko kvaliteto sprejem^ in prenos velikega števila kanalov. Z enim samim sprejemnim antenskim sistemom lahko napajamo veliko število TV priključko oziroma veliko število objektov. CATV sistem se sestoji v grobem iz naslednjih elementov: \ — sprejemni antenski sistem s profesionalnimi antenami in glavn postajo, Zunanji kabelski razvod, — notranje instalacije v objektu. Na mestu najboljšega sprejema postavimo profesionalni antens stolp, kjer se pritrdijo antene profesionalne izvedbe. Od tod se P koaksialnih kablih vodi signal do glavne postaje. Tu so ojačevalnik' pretvorniki za posamezne kanale. Iz glavne postaje se signali vodi) preko koaksialnega kabla v zunanjo — primarno mrežo. .. . ... Zunanji kabelski razvod se sestoji iz koaksialnih kablov, l*n*JLij' ojačevalnikov, korektorjev in konektbrjev. Kable polagamo v r jaške, Ojačevalna mesta pa montiramo v oraarice. Glavna ali primat linija poteka v smeri naselja, a od nje Se potem cepi skundarna mre.n,! prek odvzemnikov do posameznih objektov naselja. Notranje stalacije v objektih so izvedene s širokopasovnimi ojačevalniki 4015 ter z odvzemniki in vtičnicami. . v Preko CATV sistemov bo možen satelitski prenos signa* y istočasno je omogočenb sprejemanje lokalnih TV programov. . prihodnosti bo možna dvosmerna komunikacija (informacij Skupinska antenska naprava SAN MULTI. Ojačevalniki in pretvorniki so izvedeni v najsodobnejši hibridni in polvodniški tehniki. Zaradi večjega dušenja razdelilne.mreže UHF programe pretvarjamo s pretvorniki na področje F I, F III. Ojačevalniki in pretvorniki z avtomatsko regulacijo nivoja, nam spreminjajo izhodni nivo sa plus — tpinus I dB, če se vhodni nivo signala spremeni za plus — minus 10 dB. V razdelilni mreži so prehodne in končne vtičnice, ali pa se razvod vrši preko odvzemnika. V objektih ločimo horizontalni in vertikalni razvod. Vertikalni razvod poteka po stopniščih, kjer je v vsakem nadstropju po en odvzemnik, ki se koristi za dve ali več vtičnic; Od odvzemnikov do vtičnic je horizontalni razvod, prednost tega sistema je v tem da se na vsaki vtičnici zagotovi približno enak nivo signala in to s ustrezno izbiro odvzemnika, prav tako je velika prednost v tem da stanovalci ne motijo eden drugega če slučajno uporabijo napačno priključno vrvico ali pa če v svoji antenski vtičnici napravijo kratek stik. gorenje©!®;! ČESTITA DELOVNIM LJUDEM RADGONSKE OBČINE J, el STRAN 16 spon ŠPORTNO-REKREATIVNE IGRE KS V Puconcih zmagala KS Tišina ’ V nedeljo je bil v Puconcih finale tretjih športno-rekreativnih krajevnih skupnosti soboške občine, ki so ga vzorno organizirali telesnovzgojni delavci iz Puconec, pritegnile pa so tudi *epo število obiskovalcev. Po povorki ekip je udeležencem najprej spregovoril predse"*'4 sveta KS Puconci Štefan Harkai. Zatem pa je v imenu £ . O govoril predsednik Marjan Žekš, v imenu pokrovitelja LD Bolina pa starešina Feri Poredoš. Nastopila je tudi skupila Presenečenje s srednje družbenoslovne šole v Murski Soboti in godba iz soboške Diane. Na igrah je sodelovalo sedem ekip, medtem ko se lanskoletni organizator finalnih iger Bakovci tekmovanja ni udeležil. Tek-Movali so v desetih družabnih igrah, in sicer: vodenju avtogume, alomu z žogo, žaganju drv, štafetnem teku v vrečah, prevozu °de s samokolnico, visenju na drogu, metu kamna, raznih igrah, ' Prenosu koruznih storžev in vlečenju vrvi. M» — vodenje avtogume: 1. Tišina, 2. Lipovci, 3. žaB» - S’’ sla,om z žogo: 1. Puconci, 2. Tišina, 3. Martjanci; vrečalr d™1 L Tišina, 2. Martjanci, 3. Bodonci; štafetni tek v sa Lipovci, 2. Tišina, 3. Puconci; prevoz vode s dro . n’co: L Lipovci, 2. Tišina, 3. Dokležovje; visenje na Do8u- 1' ®°kležovje, 2. Lipovci, 3. Puconci; met kamna: 1. 2 2. Bogojina, 3. Martjanci; razne igre: 1. Puconci, 2__ž®'na in Lipovci; prenos koruznih storžev: 1. Puconci, jj , -Bodonci, Lipovci in vlečenje vrvi: 1. Tišina, 2, Dokležov-3 p' "uc°nci. Skupni vrstni red: 1. Tišina 63 točk 2. Lipovci 52, in 7 u£"nc' 45, 4. Martjanci 44, 5. Dokležovje 42, 6. Bogojina 30 K • Bodonci 28 točk. NAMlZNl TENIS — SEL. mlad, turnirji Dušan Kovač tretji nai')ol£ selekcijski turnir za mladince, ki je bil v Ljubljani, toliko Jy3 Pomurskima mladincema Kovaču in Močanu ni prinesel ^ot prvi’ ko sta zasedla prvi dve mesti, vendar pa je °0 s°deiove’. da sta se oba uvrstila med peterico slovenskih mladincev, ki " Poraza • na zveznem pozivnem turnirju. Kovač je z rezultatom 7:2 Hesto, m Je doživel z najboljšima Šorlom in Zalaznikom — zasedel 3. tUrnirju : Pa je dosegel rezultat 4:5 po precej slabši igri kot na prvem in n Usedel 5. mesto. V tretji skupini je Zadravec dosegel rezultat 10' mesto m 2‘ mest0- Benko z rezultatom 4:5 7. mesto in Veren z 1:8 lgralavdru Podobnem turnirju mladink v Ptuju je Tanja Sinic prvič Na re * slcuPmi ter dosegla rezultat 2:7 in osvojila 9. mesto. , dgonj j81!5''6™ selekcijskem mladinskem turnirju, ki je bil v Gornji * Prvi škn v’'no Pomursko zastopstvo doseglo nekaj dobrih uvrstitev, i zma z r Pln* je Benkovič dosegel rezultat 6:1 in zasedel 2. mesto, Lazar 6 ezultatom 5:2 3. mesto, Mekicar z rezultatom 4:3 4. mesto, ^uPini je jSto’ Unger S. in Unger M. pa 7. oziroma 8. mesto. V drugi ^^linovi? e?davčar Varga z rezultatom 5:2 osvojil 2. mesto, Sobočan Peti 'n Gazd 'St™ rezuBatom 3- mesto, Perša(Le) je bil četrti, Vršič(Ra) Z‘Vadariz» a®p°) sedmi. V tretji skupini je z rezultatom 7:1 zmagal p najbo|j< endave> drugi je bil Zajmi iz Radgone in šesti Zitek iz Sobote. v01enkova • SkUP‘ni mladink je brez poraza prepričljivo zmagala ypgrinjkva 12 Lendave, drugo mesto z enim porazom je osvojila Je bila Miknix-x °L°te ter sedmo Drozdkova iz Radgone. V drugi skupini •ceva(Ra) druga, Trčkova(So) tretja in Lahova(So) šesta. ^RATON „TREH SRC” v BOVCU * Uspeh pomurskih M. U. tekačev Pdeleži^^'^ v Bovcu tekaški maraton ,,Treh src”, katerega se ^tfltatov ptUd*. skuP>na tekačev iz Pomurja in dosegla nekaj dobrih ženskah Da bd drugi v trim teku, Balek je bil tretji na 21 km, pri pednje med'° V.kat' do 18 let na 21 ktn prva tri mesta osvojile dijakinje Lttia Gy^ lcinske Sole iz Rakičana, ki jih trenira učiteljica telesne vzgoje ZniagovalecPOl^ursk' Predstavnik v teku na 42 km Roman Klančar in On,agala. radenskega maratona Falež sta nekaj kilometrov pred ciljem tretJe8a maratona ,,Treh src” v Kranju vabijo, da se ga 982. 1 Pomurski tekači. Poseben avtobus bo odpeljal 23. oktobra Dani Mauko medicinske šole iz Rakičana — zmagovalke teka na 21 • D. Mauko OKTOBRA 1982 ŠPORTNA REKREACIJA Vsi na kolo za zdravo telo Kot nosilke športno rekreacijske dejavnosti v občini Gornja Radgona se vse bolj uveljavljajo tudi delovne organizacije. Eden zadnjih poskusov je bil športno-rekreacijski dan v Apačah, ki sta ga pripravili športna komisija pri sindikalni konferenci DO Elkom Lina Apače in Partizan Apače pod geslom ,,Vsi na kolo za zdravo telo!” Udeleženci so se pomerili v tekmovalnih skupinah in kolesarjenju. Prireditev je lepo uspela, najboljšim pa so podelili pokale in priznanja. K prijetnejšemu vzdušju sta prispevala pozdravni nagovor in osvežilni čaj. Udeleženci te športno-rekreacijske aktivnosti so si zaželeli več takih akcij. Jože Lebar TENIS Prvenstvo Pomurja v Radgoni Društvo Partizan Gornja Radgona organizira v soboto, 9., in v nedeljo, 10. oktobra 1982, s pričetkom ob 8.00 uri na igriščih v Gornji Radgoni prvenstvo Pomurja v tenisu. Pravico nastopa imajo vsi občani nomurskih občin. Prijave za tekmovanje sprejema tov. Drozdek, Merkator—Sloga Gornja Radgona najpozneje do 8. oktobra 1982. Žrebanje bo 8. oktobra 1982 ob 18.00 uri v prostorih Hotela Grozd v Gornji Radgoni. Prijavnina znaša 100,00 dinarjev za posameznika in za SRL — ŽENSKE Zmaga Radgone V petem kolu tekmovanja slovenske ženske rokometne lige je Radgona zmagala v Dupljah z rezultatom 16:14. Junakinja srečanja je bila Slavica Mlinarič, ki je dosegla 13 golov. Polano pa je v Škofijah premagala Burja 9:12. Najučinkovitejša je bila Toplakova s 5 goli. V naslednjem kolu igra Radgona doma s Pekom, Polana pa gostuje v Kočevju. SNL Mura le točko v sedmem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige je soboška Mura igrala doma s Primorjem le neodločeno 1:1. Gol za Muro je dosegel Hartman. Lendavska Nafta je gostovala pri vodečem Slovanu m izgubila z 0:3. V naslednjem kolu igra Nafta doma s Šmartnim, Mura pa gostuje v Titovem Velenju. POMURSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati — 6. kolo Hotiza.-Tišina 5:0 Tešanovci:Crenšovci 4:0 Radgona:Petišovci 2:4 Lipa:Turnišče3:6 Bakovci:Dobrovnik 6:1 Veržej:Beltinka 3:0 Veržej 6 4 2 0 17:5 10 Hotiza 6 5 0 1 16:6 10 Beltinka 6 4 1 1 24:11 9 Turnišče 6 4 1 1 23:11 9 Tešanovci 6 3 12 16:12 7 Dobrovnik 6 2 3 1 18:16 7 Bakovci 6 2 2 2 16:11 6 Petišovci 6 2 13 12:12 5 Crenšovci 6 0 3 3 7:15 3 Tišina 6 0 3 3 5:18 3 Lipa 6 0 2,4 9:27 2 Radgona 60 1 5 7:26 1 * L MNL M. Sobota Rezultati — 4. kolo Puconci:Bogojina 3:2 Apače:Rogašovci 5:1 Dokložovje:Carda 1:5 Šalovci:Rakičan 3:3 Rakičan 4.310 16:5 7 Carda 4 3 10 15:4 7 Šalovci 4 3 10 10:6 7 Puconci 4 2 11 10:5 5 Bogojina 4 112 5:13 3 Apače 4 1 0 3 9:13 2 Dokleževje 4 0 1 3 6:12 1 Rogašovci 4 0 0 4 2:15 0 II. MNL M. SOBOTA Rezultati — 4. kolo Romah:Pušča 0:2 Gančani:Vre!ec 11:2 Bratonci:Grad 0:4 Ižakovci:Melinci 1:0 Pušča 4 3 10 17:5 7 Grad 4 3 0 1 14:6 6 Ižakovci 4 2 1 1 10:8 5 Romah 4 2 11 6:5 5 Melinci 4 12 1 13:8 4 Gančani 4 12 1 15:12 4 Bratonci 4 0 1 3 5:18 1 Vrelec 4 0 0 4 6:24 0 lil. MNL M. Sobota Rezultati — 4. kolo Križevci:Selo 2:2 Prosenjak: Filovci 10:2 Serdica:Cankova 1:1 SIaveči:Tfomejnik 1:1 Selo 4 3 10 18:7 7 Serdica 4 3 10 14:3 7 Prosenjak. 4 3 0 1 22:7 6 Cankova 4 2 1 1 11:9 5 Slaveči 4 112 3:11 3 Filovci 4 1 0 3 8:23 2 Križevci 4 0 1 3 5:12 1 Tromejnik 4 0 1 3 2:11 1 MALI NOGOMET Radenska-„Zlata selekcija" 11:6 V Radencih je bilo prijateljsko srečanje v malem nogometu med ekipno ,,Zlate selekcije nedeljskega”, za katero so nastopili: Tof, Oblak, Vogrinec, Daneu, Klemenc, Popivoda, Brodnik, Polončič, Pavčič, Hvale, Rifle ter ekipo Radenske, za katero so v prvem polčasu igrali pomurski direktorji, v drugem polčasu pa neposredni proizvajalci Radenske. Tekmo sta povezovala Janez Cešnovar in Dodo. Zmagala je Radenska zaradi boljše igre neposrednih proizvajalcev, ki so popravili rezultat direktorjev iz prvega polčasa. Izkupiček so namenili v korist društva paraplegikov. D. Mauko JUDO Vpis novih članov Judo Partizan Murska Sobota bo v torek, 12., in v četrtek, 14. oktobra 1982, od 18. do 20. ure vpisoval nove člane v judo šolo. Vpisovanje bo v domu Partizan za pionirje, pionirke, mladince, mladinke, člane nečlanice. KAJAKAŠKI MARATON Dve drugi mesti Na reki Savi v Zagrebu je bil mednarodni kajakaški maraton v spustu na 42 kilometrov, katerega se je udeležilo okrog 300 tekmovalcev. Pri članih C-2 sta Franc in Andrej Titan zasedla drugo mesto. Pri pionirjih K-l je bil Milan Karas drugi, Borut Borovič pa peti. Strelska . družina Goričko Kančevci letos praznuje 25-letni-cp uspešnega delovanja. V ta namen organizirajo'v nedeljo, 10. oktobra 1982, ob 10.00 uri v gasilskem domu v Kančevcih proslavo. na kateri bodo počastili jubilej. razvili prapor in zaslužnim podelili priznanja. To bo hkrati tildi osrednja strelska proslava v soboški občini ob bližajočem se občinskem prazniku. V Kančevcih je bila pred 25 leti ustanovljena strelska družina Goričko, njen prvi predsednik pa je bil Jože Farkaš, ki ima tudi veliko zaslug za razvoj strelstva v tem kraju na Goričkem. Prvi vidnejši uspeh so strelci iz Kančevec dosegli leta 1969 na tekmovanju v Prosenjakovcih, kjer so osvojili šesto mesto v soboški občini. Dve leti kasneje so se strelci iz Kančevec vključili v ligaško tekmovanje in v četrti skupini osvojili drugo mesto, za kar imata največ zaslug Koloman Lepoša in Emil Panker. Tega leta so v počastitev prvega maja organizirali tekmovanje z malokalibrsko puško, na katerem je Adam Kučinec (SD Borac, M. Sobota) dosegel'101 krog od 150 možnih. V letu 1962 je strelstvo v Kančevcih doseglo velik razmah. 25 LET STRELSTVA V KAN CEVCI H Ob jubileju bodo razvili prapor LENDAVA Tretjič zmagovalec Ivan Mauger — DOMAČIN ŠTEFAN KEKEC OSMI Avto-moto društvo Goren je-Varstroj iz Lendave je preteklo soboto in nedeljo na stadionu v Petišovcih že petič pripravilo mednarodno dirko za Zlato čelado. V sobotni kvalifikacijski dirki je med 25 tekmovalci iz desetih držav zmagal Hadek s Češkoslovaške, ki je prvi privozil na cilj v vseh treh vožnjah. V kvalifikacijah je nastopilo tudi osem Jugoslovanov, ki pa se niso uspeli uvrstiti v nedeljski finale. Najbliže cilju je bil Radgončan Vlado Kocuvan, ki pa priložnosti ni izkoristil. Na finalni dirki je nastopilo 16 tekmovalcev, od tega 12, ki se je kvalificiralo iz sobotne dirke, ter štirje nosilci skupin, med katerimi je bil tudi domačin Štefan Kekec. Letošnji državni prvak Kekec je odlično štartal v prvih treh vožnjah in se uvrstil v polfinale, s čimer mu je že bilo zagotovljeno osmo mesto. Ker so bili po šestih vožnjah znani sirne trije finalisti, sta za četrto mesto v velikem finalu morala še enkrat voziti Anglež Wilson in domačin Kekec. Uspešnejši je bil Wilson. V malem finalu je Kekec zasedel četrto mesto, končno pa je zasedel osmo mesto. Sicer pa je bil Štefan Kekec izredno vesel zmage nad Maugerjem. Čeprav je organizatorjem nagajalo vreme, zlasti v soboto, ko je bilo zaradi razmočene proge tudi nekaj padcev, ki pa so se končali brez posledic, so dirke vzorno pripravili. Dirke si je ogledalo okrog 5.000 ljubiteljev moto športa. Zlato čelado je osvojil Ivan Mauger, tokrat že tretjič. Vrstni red: 1. Mauger (NZ), 2. Wilson (VB), 3. Jankowski (Pol.), 4. Berlinski (Pol.), 5. Hajdu (Mad.), 6. Mayr (ZRN), 7. Adorjan (Mad.) in 8. Kekec (Jug.). JUGOSLOVANSKI KASAŠKI MARATON Zmagala Dimitrija MS | Marko Slavič . Konjeniški klub Ljubljana je na hipodromu v Stožicah | pripravil veliko konjeniško prireditev, na kateri je bil v središču zanimanja okrog 2.000 obiskovalcev jugoslovanski kasaški I maraton na 4.000 metrov. Prepričljivo je zmagala Dimitrija MS z H Markom Slavičem mlajšim iz Ključarovec. Dosegla je kilometrski B čas 1:27,4. Fegrina (A. Slavič) je bila tretja. To je vsekakor še en • lep uspeh ljutomerskih kasačev. n Od ostalih ljutomerskih kasačev velja omeniti zmago Albe B MS (Marko Slavič, m. Ključarovci), v dirki za od 3 do 12-letne £ kasače z dvema tekoma in avtoštartom s časom 1:26,9, ter drugo mesto Fegrine v dirki za od 4 do 12-letne kasače na 1.800 metrov s časom 1:22,9. OBČ. PRVENSTVO V KROSU Sodelovalo 430 atletov in atletinj V organizaciji ZTKO Ljutomer in učiteljev telesne vzgoje je bilo občinsko prvenstvo v jesenskem krosu, na katerem je sodelovalo 430 atletov in atletinj. Žal tudi tokrat niso tekmovali predstavniki delovnih organizacij, ustanov in društev Partizan, temveč le predstavniki osnovnošolskih društev. Najboljši bodo sodelovali na krosu ,,Dela”, ki bo 17. tega meseca v Titovem Velenju. Rezultati — Pionirji (1975—75): 1. Kosi (Cv), 2. Šalamun (VV), 3. Grut (1C); (1972—73): 1. Horvat (Šaf), 2. Kavčič (IC), 3. Farkaš (VV); (1970—71): 1. Golob (CG), 2. Gaberc (Ve), 3. Semenič (CG); (1968—69): 1. Habjanič (IC), 2. Kolman (Ša), 3. Mtlller (IC); Pionirke — (1974—75): ,1. Sever (Cv), 2. Vrbančič (IC), 3. Gjerek (IC); (1972—73): 1. Habjanič (Ce); 2. Tršovec (Cv), 3. Jureš (IC); (1970—71): 1. Kovačič (Ce), 2. Zajnkovič (Ša), 3. Rojht (Buč); (1968—69): 1. Kovačič (Ce), 2. Belšak (CG), 3. Kovačič (Ce); Ml. mladinci: Krajnčan (Gim); St. mladinci: 1. Smolkovič (Marles), 2. Torič (Gimn), 3. Fridau (Gimn); M., mladinke: 1. Koki (Gimn), 2. Bogdan (Gimn), 3..Krauthaker (Gimn); St. 'mladinke: 1. Potočnik (Gimn); Skupni vrstni red: 1. Ivan Cankar 46,5 točk, 2. Veržej 18,5, 3. Cvetko Golar 16,00, 4. Cven 15,0, 5. Šafarsko 11,5, 6. Cezanjevci 6,0, 7. Križevci 6,0, 8. Vučja vas 4,0, 9. Stročja vas 3,5 in 10. Bučkovci brez točke. T. Ficko Na družinskem tekmovanju je osvojil zlato puščico Emil Pankers 141 krogi od 200 možnih. Prvo mesto je osvojil tudi v streljanju z malokalibrsko puško s 167 krogi od 300 možnih v trostavu, prvi pa je bil tudi na družinskem tekmovanju ob 22. juliju. V ligaškem tekmovanju pa so strelci iz Kančevec zasedli drugo mesto. Zatem je nekaj časa vladalo mrtvilo, ponovno pa je strelstvo zaživelo leta 1971. V tem času, se je strelska družina Goričko Kančevci uveljavila na najrazličnejših tekmovanjih, hkrati pa tudi kot odličen organizator strelskih tekmovanj. Njihovi člani pa so z uspehom sodelovali na republiških tekmovanjih. Za dobro delovanje strelske družine Goričko Kančevci ima tudi veliko zaslug sedanji predsednik Geza Malačič. Strelstvo pa ima v Kančevcih tudi vse možnosti za nadaljnji razvoj. F. M. STRAN 17 Mirno lahko zapišemo, da je krajevna skupnost Železne dveri, katero sestavlja 9 vasi: Železne dveri, Radomerje, Radomerščak, Jeruzalem, Ilovci, Gresov-ščak, Slamjak, Cuber in Plešivica, pretežno hribovita in verjetno najbolj znana krajevna skupnost — vsaj Tudi telefona še ne bo v tej krajevni skupnosti. Osamljen je ostal ta kabel in osamljeni bodo ostali vaščani, ki jih sicer ni strah nobenega dela in akcij. Železne dveri še naprej rjavijo po imenih. Jeruzalem in Železne dveri sta vinorodni območji, ki sta ponesli ta imena v svet. 1200 krajanov je pretežno delavsko-kmečkega porekla, saj je tu precej_kmetov, ostali pa se vozijo na delo v Ljutomer ali Ormož. Zanimivo je to, da kljub tolikim vinogradom ni v tem okolišu prebivalca, kateremu bi dohodek od vinograda bil edini vir življenja. So pa kooperanti, ki imajo 'sklenjene pogodbe z DO Ljutomerčan. V preteklih letih so na tem območju precej naredili. O tem kaj več predsednik KS Železne dveri Slavko Ivanjnšič: »V preteklih letih smo asfaltirali in popravili 9 kilometrov krajevnih cest. Zanimivo je tole, da smo asfaltirali tudi ceste, ki so občinske in bi jih morala urediti cestno-komunalna skupnost, smo jih pa dejansko krajani sami s samoprispevkom. V naši krajevni skupnosti smo uredili tudi oskrbo z vodo, saj skoraj ni gospodinjstva, ki ne bi imelo tekoče vode. Okrog 260 je takšnih gospodinjstev. 27 kilometrov vodovodnih cevi smo položili, vodo pa dovajamo iz sosednje občine Ormož. Zgradili smo tudi en transformator, tega so pravzaprav zgradili vaščani Gre-sovščaka sami.« »Tovariš Ivanjnšič, Železne dveri, dvorec, ki naj bi nekaj pomenil, se je lansko leto pričel rušiti. Kako napredujejo dela tam?« »Nikakor. saj v občini ne najdejo sredstev in se ne morejo sporazumeti, kako bi sanirali nastalo škodo. V tej stavbi je imela krajevna skupnost tudi svoje prostore, ki jih sicer še delno uporabljamo, a na lastno odgovornost, saj se več ali manj vse podira. Res pa je tudi, da dokumentacije ne moremo spraviti nikamor drugam.« »V večini ostalih KS v občini Ljutomer so si kot prioritetno nalogo zadali tudi telefonijo. Kako pa je s tem pri vas?« »Kot kaže pri nas še ne bo telefona tako kmalu. Pošta je sicer pred nedavnim mimo naše vasi potegnila vod, a se ne bomo priključili na njega. Žev prejšnjem srednjeročnem obdobju smo se pričeli pogovarjati o telefonu. Takrat smo prosili za predračunske vrednosti, ki pa jih nikoli nismo dobili. Odgovori so bili zelo nejasni, brez številk. Sedaj, ko so postavili ta vod, pa so naenkrat zbrali vaščane in jim rekli, da sedaj vod je, stal pa bo dva milijona novih dinarjev. Na tem sestanku bi nas skoraj pobralo, saj vendar nimamo toliko denarja. Tako bomo še nekaj časa ostali brez telefona.« »Kaj pa načrti za naprej?« »Se naprej si bomo prizadevali vzdrževati naše krajevne ceste, saj bi na vseh morali narediti asfaltno prevleko, čeprav je grobi asfalt Slavko Ivajnšič: „V naši krajevni skupnosti smo aktivni vsi: DPO, društva in kra: jani. V zadnjih letih smo dosegli nekatere pomembne uspehe.” že na cestah. Tudi transformatorje bi rabili, načrtujemo pa še gradnjo prostorov za potrebe krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v KS — mladine, komunistov, SZDL m ostalih.« »Kako pa so aktivne te DPO in društva?« »Lahko bi jih ocenil kot zelo aktivne, predvsem gasilce, socialistično zvezo, mladino in ostale. Kadarkoli se lotimo kakšne akcije, smo družni in složni, nikoli nam ni žal prostega časa.« Dušan Loparnik rwutOKi lina Proizvodnja glasbil, lesnih in kovinskih izdelkov n. sol. o., Apače 2, tel. 79-007, 79-017, 79-020, 79-021, telegram: LINA Apače LINA je postala predvsem tovarna glasbil. Ob dolgoletnih prizadevanjih in bogatih delovnih izkušnjah, so uspeli razviti nove pianine, ki so izdelani iz najkvalitetnejšega resonančnega lesa, so solidne konstrukcije in modernega dizajna s katerim se vklapljajo v vsak prostor. Tehnična in likovna do vršenost LINA pianinov je na svetovni ravni in zadovolji okus tudi najbolj prefinjenega kupca. Prav zaradi teh prednosti so pianini zelo dobro sprejeti na domačem in tujem trgu. V zaključni fazi se nahaja tudi proizvodnja drugih glasbil, kar je dokaz da se LINA dokončno preusme rja v proizvodnjo glasbil, kot nosilnim proizvodnim programom. Pred skorajšnjo realizacijo pa je že tudi izvoz pianinov na zahodno tržišče. Delovna organizacija vlaga velike napore za povečanje izvoza. Trenutno je to sodelovanje z Avto-radgono iz Gornje Radgone pri izvozu bungalovov. UMA - proizvodnja glasbil, lesnih in kovinskih izdelkov čestita občanom radgonske občine ob njihovem prazniku! Prenovljen hote! „GROZD" v Gornji Radgoni. TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM »GROZD" GORNJA RADGONA Hotel Grozd, ki sa nahaja v središču mesta, je bil pred kratkim obnovljen, tako da razpolaga s 54 ležišči v 38 sobah (vse sobe imajo TWC) in eno najlepših restavracij v Pomurju s cca 200 sedeži. V sklopu hotela jo tudi sodobno urejen lokal Radgonska klet, kjer vam v ambientu klasične kleti postrežejo z domačimi prleškimi specialitetami. Janžev hram, oddaljen 6 km od Gornje Radgone, je Ml leta v kraju Janžev vrh kot letni dvorec lastnikov radgonsko skih goric. Sedaj je preurejen v zanimiv turistični objekt, postrežemo z domačimi specialitetami In kakovostnimi vini. od 17.00 do 20.00. Za najavljene skupine odprt po dogovoru, ‘ m macije in rezervacije: »RADENSKA", TOZD GROZD, 6®250 Radgona, tel.: (069) 74-030. čbrttamo občanom radgonsko občine ob njihovem praznik^ STRAN 18 Radijski in televizijski spored od 8. do 14. oktobra PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDEUEK . TOREK SREDA ČETRTEK ' RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA j MURSKASOBOTA RADIO I RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA | MURSKASOBOTA MURSKASOBOTA MURSKASOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.55TVvšoli:TV koledar, Nemščina, Odmor, Mačka 10.00 Poročila 10.05 TV gle: dališče-I. Vojnovič: N a terasi 10.35 TV v šoli: Namesto I odmora, Risanka, Svet okoli I nas, Mali program, Risanka, I Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05) 17.25 Poročila 17.30 Begunec, nadaljevanje in konec serije TV Priština 18.00 Srečanje s Tončko. Maroltovo I 18.30 Obzornik 18.45 Otrok in promet 19.05 Ekonomska ‘terminologija: Ukrepi v ekonomskih odnosih s tujino. L del 19.05 Risanka 19.20 Cik Cak 19.24 TV in ra-'dio nocoj 19.26 Zrno do 1 zrna 19.30TV dnevnik 19.55. Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Fantje s Hill btreeta. ameriška nadaljevanka' 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Ne prezrite 21.10 Zgodbe iz delavnice, humoristična serija TV Beograd 21.55 Spremljajmo — »delujmo 22.05 N očni kino: Ljubezen popoldne, francoski film 23.40 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 21.00 Porota, dokumentarna oddaja 22.05 Nočni kino: । panjski dnevi, jugoslovanski r,'m (do 23.35) Opomba: 21.00-21.45 Izdvajamo za JRT 1 oddajo I 'jem S ^oma2em Domice- ZAGREB TV v šoli, 1630 TV v 17.40 Poročila, Kazltkica, 18.15 TV koledar-iH5 tonika občiriRjeke 1845 Beseda mladih, 19-1-RiSanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 J ean Christophe, 2l 00 Večer z Tomažem Domice-'jem, 21.40 Dnevnik. 2L« '50 let rojstva Djure J akšiča, 23.15 Poročila prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Humoreska (film), 12.10 Risanka, 12.15 Ekspedicija v živalski svet, 13.00 Opoldanska redakcija, 17,00 Eci, peci, pec, '7.25 Halo Spencer, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Panoptikum, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija \ sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari (ser. film), 21.20 č-godbe Georga Thomalla, 22.05 Šport. 22.15 Nočni studio TV MADŽARSKA 8.05 in 14.05 Šolska TV. ‘6.10 Mačje kremplje, dokumentarni film. 16.30 Šola starše. 17.00 Poštni predal 250. 17.25 Country - glasba- 17.45 Okno, reportaže in Poročilo iz skupščine. 19.30 IV dnevnik. 20.00 Delta. 20-25 Daniel, nadaljevanka. 21.00 Kviz. 21.30 Mladinska Ura; očetje. 22.30 TV dne-^'k. 22.40 Otroški voziček, film. A, OdPrta meja -v slov. It ^ne ~ °dprta meja -'00 _ APerto/ponovitev ^Aa^ io £elov __ n, ~ novice 18.00 — 7 J . ~ ponovitev — stifiMmiAPred kamero Argelli Orche-Pi Ov' film iX Kot ^airbansk -^oli režija M* M10u-Michel -B^^TVD^n6 DTw- 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s'čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.00 Poročila 8.05 Mali Pingvin, danska otroška serija 8.20 Mladi virtuozi: Trobenta 8.40 Begunec, otroška serija TV Priština 9.30 Pisani svet: Jup 9.40 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka 10.05 Povezave, poljudnoznanstvena serija 10.55 Pozdravljena, Makedonija 11.10 Včeraj... Za jutri: Počitniški mesec, dokumentarna serija 11.40 Poročila (do 11.45) 15.20 Poročila 15.25 Sreča na vrvici, \slovenski mladinski film 16.55 Čačak: Košarka Borac: Šibenka, prenos v odmoru . . . 18.30 Naš kraj: .Gornji Senik 18,45 Ciciban, dober dan: Hura, pekli bomo koruzo! 19.05 Žlata ptica-Miškolin: V Krempljih 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.34 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 TV križanka 21.35 Propagandna oddaja 21.35 Zrcalo tedna 21.50 Sherlock Holmes in Jack Razparač,. Oddajniki II. TV mreže: 19.30 TV dnevnik 20.00 Mladi za mlade, zabavno glasbena oddaja 20.30 Poezija: Miraš Martinovič 21.05 Poročila 21.10 Feljton 21.40 Športna sobota 22.00-Dediščina za prihodnost: Glas tišine, japonska dokumentarna serija (do 22.55) TV ZAGREB 9.00 TV v šoli. 15.55 Poročila. 16.00 Atol Aldabra, 16.55 Košarka: Borac Ši-benka, 17.50 Živeti z naravo, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Gable in Lombarde (film), 21.55 Dnevnik, 22.10 Nočni žep, 23.40 Poročila TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.35 Družinski magacin, 11.05 Panorama. 1155 Nočni studio, 13.00 Redakcija, 14.25 In ti moj zaklad, greš z mano (film), 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Gradbišče, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski spored, 18.25 Dober večer v soboto, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 •Čas v sliki, 20.15 Na zdaj, gremo, 22.05 Šport, 22.25 Saša Distel /© ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.10 Za o roke. 10.05 TV reprize. 14.00 Mali nogomet. 15.00 Šah. 15.30 Velemesta: London. 16.35 Enciklopedije. 17.15 Peščena ura. 17.55 Zabavna glasba. 18.10 R. Ratonyi. portret. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmi: Breki, Petrocelli, Gospod iz vesolja. Šaljivi leksikon. Risanka. 22.35 Elton John in Sidney Rome show. 23.20 TV dnevnik. TV KOPER 16.55 Košarka: Čačak: Borac —Šibenika jugoslovansko prvenstvo 18.30 Inšpektor Bluey — TV film 19.15 Risanke 19.30 Z nami pred kamero. TVD stičišče 20.15 Pogled v prihodnost — dokumentarna oddaja 21.15 TVD danes 21.30 Anno domini 1573 — TV nadaljevanka. 2. del 22.30 TVD danes 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12,00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232) TV LJUBLJANA 8.45. Poročila, 8.50 Živ žav, otroška matineja, 9.40 Človekova glasba: Utrip življenja, 10.35 W. Ateway: Skag, ameriška nadaljevanka, 11.40 Tv kažipot, 12.00 Čez tri gore: Pojo »Gorenjci«, 12.30 Kmetijska oddaja, 13.30 Poročila (do 13.35), 14.10 Radost Evrope, posnetek prireditve ob Dnevu otroka, 15.25 Calamity Jane, ameriški film, 17.10 Poročila. 17.15 625, oddaja za stik z gledalci, 17.45 Športna poročila, 18.00 Z. Bajsič: Poravnava in God, dramski spored Tv Zagreb, 19.05 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.23 Tv in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Partizanska šola, nadaljevanka TV Novi Sad, 21.00 Športni pregled, 21.30 Človek brez meja: Vsi enako — vsak po svoje, dokumentarna serija 22.00 Poročila, Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Rokomet (ž) Radni-čki:Osijek, prenos v odmoru ..., 17.00 Beograjske glasbene svečanosti ’82, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Jazz na ekranu,. 20.45 Včeraj, Danes, jutri, 21.05 Berlin—Alexanderplatz, za-hodnonemška nadaljevanka. TV ZAGREB 10.50 Poročila, 11.00 Nedeljsko dopoldne, 12.30 Kmetijska oddaja, 13.30 Znanje — imetje, 14.30 Življenje na zemlji, 15.30 V grob ne nosiš ničesar, 17.30 Nedeljski predvečer, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Partizanska šola. 20.55 Intermezzo, 21.00 Športni pregled, 21.30 Morje, ljudje, obala, 22.00 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura. 12.00 Vzgojna oddaja, 15.10 Topper se vrača (film), 16.35 Nils Holgersson, 17.05 Gibanje je vse, 17.35 Klub seniorjev, 18,30 Narodna glasba iz Avstrije, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30. Čas v sliki. 20.15 Torerov valček, 22.00 Šport 9.00 Muzej Pergamon. 9.20 Za cicibane. 9.40 Za otroke. 14.05 TV in družina. 14.50 Pesem doni. 15.15 Spored prihodnjega tedna. 15.40 Večni povratek, franc, film. 17.35 200 letnica tehnične fakultete. 19.00Teden; aktualnosti, reportaže. 20.05 Kje je tista pesem; Pal Gy-dngy. 21.05 Žaslišanje priče, TV film. 232.30 Poročila. TV KOPER 17.30 Pogled v prihodnost — dokumentarna oddaja 18.30 Visoki pritisk — zabavno glasbena oddaja 19.30 Z nami pred kamero, stičišče — tednik TV dnevnika 20.15 H — 8 .— celovečerni film — Igrajo: Antun Vrdoljak. Djurdja Ivezič, Mira Nikolič — Režija: Nikola Tanhofer 21.55 Sedem dni 22.10 Glasba brez meja: Shirley Bassey — II. del 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega' slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.35 Tv v šoli: Tv koledar, Etnografski muzej. Slovenščina, Odmor, Ustvarjalne igre. Poročila, Madžarščina, 10.35 Tv v šoli: namesto odmora, risanka, zemljipis, mali program, risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute (do 12.05), 16.50 Poročila, 16.55 10. Kongres zve-' ze sindikatov Slovenije, prenos, 18.30 Obzornik. 18.45 Pop godba: Novi rock ’82 (za JRT 1), 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 S. Poliakoff: Ujet na vlaku, angleška drama, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Kulturne diagonale, 22.20 V znamenju, Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Šola za junake: Sava Kovačevič, 18.00 »Cepelepeletili-ca«, otroška zabavno glasbena oddaja, 18.15 Kako vzgajamo otroke izobraževalna oddaja, 18.45 K runo Cipci: Concertino za orkester (samo za LJ 2), 19.00 Športna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Po sledeh napredka, oddaja Tv Ljubljana, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Telestart ’81, zabavno glasbena oddaja (do 21.35), TV ZAGREB 8.35 TV v šoli, 16.50 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Šola junakov, 18.00 Cepele-peletalo, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Bjelo-vara, 18.45 Pop-parada, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Stranstvovanje (drama), 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Argumenti, 21.50 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Topper se vrača (film). 11.55 Oče in sin, 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Nekoč je bil — človek, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Ljudje in živali, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, .20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Profesionalci, 22.00 Večerni šport /O ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 11. oktobra — ponedeljek — Ni sporeda TV KOPER 13.30 Odprta meja — Confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku 16.30 Odprta meja — Confine aperto — ponovitev 17.00 TV Sola 17.30 Z nami pred kamero TVD nowice 18.00 Film, ponovitev 19.30 Z nami pred kamero, TVD stičišče, Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija 20.15 Fontamara — TV nadaljevanka - III. del 21.15 TVD dančs 21.30 Nenavaden par — TV film 22.30 TVD danes 15.30 — Zabavna' glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih — Radijski disko klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.35 Tv v šoli: Tv koledar. Kmečki upor, Velika Britanija, Odmor, Dnevnik 10, Poročila, Najlepši klasični miti: Mit o Antigoni, 10.35 Tv v šoli: Namesto odmora, Risanka, Književndsj in jezik, Mali program, Risanka, Glasbeni pouk. Zadnje minute (do 12.05), 15.50 Šolska Tv: Atletika II, Računalnik, Cepitev jeder, Domačija, 17.10 Poročila, 17.15 Mali Pingvin, danska otroška serija, 17.30 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd. 18.00 Jesenska serenada, 18.30 Obzornik, 18.45 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost, 19.00 Knjiga, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Skupno, oddaja Tv Skopje in drugih jug. TV studiev, 20.45 Propagandna oddaja, 20.50 A. Doblin: Berlin—A-lexanderplatz, zahodno-nemška nadaljevanka, 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 21.40 Zagrebška panorama, 21.55 En avtor, En film — Krsto Papič: Ko le moj mož zabode (do 22.15), TVZAGREB 8.35 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Oddaja za otroke, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Amaterji, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Skupno, 21.50 Winchester 73 (film). 22.20 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Ti moj zaklad, greš zraven (film), 12.00 Mali princ, 12.10 1 Šport v ponedeljek, 13.00 j Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček zaspanček, 18.00 Dick Turpin, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prizma, 21.00 Iz gledališča. TV MADŽARSKA 8.05 in 13.45 Šolska TV. 16.15 Madžarski etnografski muzej. 16.45 Utica. 17.15 Vojak Princ, 7. del: Od zore do mraka. 18.00 Spored Margarite Petrove. 18.30 Kronika Južnega Alfolda. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bolnica na robu mesta, nadaljevanka. 21.00 Chopin, koncert. 21.10 Študio 82, kulturni tednik. 22.10 TV dnevnik in TV ogledalo. 8.05 in 13.50 Šolska TV. 9.55 Ponovitve: Delta, Film, Glasbeni film. 16.10 Skrivnostni otok, TV igra. 17.25 Svet jezika. 18.10 Vsakdanja umetnost, okusi in klofute. 18.55 Obvestila. 19.30 TV dnenik. 20.00 Pravni primeri. 20.40 Tedni glasbe; Chopinov koncert (klavir). 20.50 Protestantje, TV variacija drame J. Szekelya? 22.20 TVD. TV KOPER 17.00 TV šola 17.30 Z nami pred kamero TVD novice 18.00 Strah nad mestom — TV nadaljevanka — ponovitev 19.00 Aktualna tema 19.30 Z nami pred kamero, TVD stičišče. Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, -Jazz na ekranu: Sekstet Markovič-Jut 20.15 Sezona mjru v Parizu — čelov, film. Igrajo: Dragan Nikolič, Maria Schneider, režija: Predrag Golubovič 21,55 TVD danes 21,40 Posneti nemogoče — film iz XXX. medn. festivala gorskih filmov v Trentu, TVD —^danes 13.30 Odprta meja — Confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku 16.30 Odprta meja — Confine aperto — ponovitev 17.00 TV šola 17.30 Z nami. Pfed kamero, TVD — stičišče, Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija 20.15 Visoki pritisk — zabav, glas, oddaja 21.15 TVD danes, 21.25 Nenavaden, par — TV film 22.25 TVD danes‘Nogomet: Oslo: Norveška—Jugoslavija, kval, za evropsko prvenstvo (ura emitiranja še ni določena) 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z . . ., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA ... 10. Kongres zveze I sindikatov Slovenije, prenos, 17.30 Poročila, 17.35 Ciciban, dober dan: Prometna sredstva, 17.50 Gu-satji kapitana Gancha, zadnji del brazislke nadaljevanke, 18.15 Okrogli svet, 18.30 Obzornik, 18.45 Risanka, 18.50 Tv in radio nocoj, 18.52 Zrno do zrna, 18.55 Oslo: Nogomet Norveška:-Jugoslavija, prenos v odmoru Cik cak, 20.45 Tv dnevnik, 21.10 Vreme, 21.12 Propagandna oddaja, 21.15 Večer športnih in turističnih filmov: Sveme igre, kanadski film, New Yorka, francoski film, Sodnik, sovjetski film, Stadion, .belgijski film, 22.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Radost Evrope — Nacionalni program, 18.15 Obramba in samozaščita, 18.45 Risanka, 18.50 Risanka, 18.50 Premor, 19.00 Ona, dokumentarna oddaja, 19.30 Dramski večer, 20.50 Zagrebška panorama, 21.05 Poklic amater, kulturna oddaja (do 21.35) TV ZAGREB 8.35 TV v šoli 17.10 Poročila. 17.15 TV koledar, 17.25 Kronika občin Karlovca, 17.45 Veselje Evrope, 18.15 Obramba in zaščita, 18.45 Risanka, 18.55 Nogomet: Jugoslavija — Norveška, 20.45 Dnevnik, 21.15 Zabavni kolaž, 22.15 Poročila TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Strela na soncu (film), 11.50 Dokumentaren film, 12.15 Prizma, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Ostržek, 17.55 Spanček Zaspanček,' 18.00 Smučarski TV tečaj, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Izdajalec (film), 21.40 Zrcal-ne‘slike /O ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA TV KOPER 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura. 17.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.35 Tv v šoli: Tv koledar, Geologija, Jedrska revolucija, Odmor, Matematika, Poročila, Človekovo telo, 10.35 Tv v šoli:, 10.55 Oktober v Kraljevu, prenos, 15.50 Šolska tv: Atletika II, Računalnik, Cepitev jeder, Domačija, 17.10 Poročila, 17.15 ZBIS — Neža Maurer: Jesenski veter, 17.35 Zapisi za mlade: Viktor Mihelčič, 18.05 Mozaik kratkega filma: Tak je bil nekoč šport, češki film, 18.30 Obzornik, 18.45 Kako vzljubiti kravo, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Mednarodna obzotja, 21.30 Fantazija: Maja Pli-seckaja, baletna oddaja, 22.30 Poročila, Oddajniki IE TV mreže: 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Trnjeva trdnjava, otroška serija, 18.15 Znanost, 18.45 Humor Vojvodine, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Gibljive slike, 20.45 Jutri, dokumentarna serija (do 22.00) TV ZAGREB 8.35 TV v šoli, 15.05 TV v šoli, 15.55 Kongres sindikatov Hrvaške, 17.40 Poročila, 17.45 Trnjeva trdnjar va, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika, občin Splita, 18.45 Humor Vojvodine, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Srečanja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Kronika kongresa ZSH TV AVSTRIJA Prvr program 9.00 Jutranja poročila, .9.05 Eci, peci, pec, 9.30 TV v šoli, 10.30 Izdajalec (film), 11.55 Risanka, 12.05 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.30 Pet prijateljev, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Skag, 21.05 O pisateljih. 22.05 Šport TV MADŽARSKA 8.05 in 13.55 Šolska TV. 16.10 Varnost pešca v prometu. 16.20 Živalski svet galapaških otokov. 17.00 TV borza. 17.10 Za najstnike. 17.50 Telešport. 18.15 Glasba za vse. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinski krog. 20.50 Umetnina tedna. 20.55 Ozadje vesti;-mnenja, pogledi. 21.45 Glasba, deklamacije, plesi, dialogi. 22.35 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku 16.30 Odprta meja — Confine aperto — ponovitev 17.00 TV šola 17.30 Z nami pred kamero, TVD novice 18.00 Fon-tamara — TV nadaljevanka — III. del. ponovitev 19.00 Obzorja 19.30 Z nami. Pred kamero, TVD stičišče. Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija 20.15 Strah nad mestom— TV nadaljevanka — III. del 21.15 TVD danes 21.30 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija 21.35 Kdo pozna umetnost, TVD danes OKTOBRA 1982 STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 8. oktober — Pelagija SOBOTA, 9. oktober — Abraham NEDELJA. 10. oktober — Zlatko PONEDELJEK, 11. oktober — Emilijan TOREK, 12. oktober — Maksimilijan SREDA, 13. oktober — Edvard ČETRTEK, 14. oktober — Nedeljko kino GORNJA RADGONA 8. oktobra ob 17. uri sovjetski film: ,,POSADKA”. 8. oktobra ob 19. uri nemški film: ,,ZGODBE ČUVAJA PLAŽE”; ogled filma otrokom ni dovoljen. 9. oktobra ob 19. uri domači film. ,,BERLIN KAPUTT”; 10. oktobra ob 17. in 19. uri domači film: ,,DESETI BRAT’”; 12. oktobra ob 19. uri domači film:,,PUSTOTA”; 13. oktober ob 17. in 19. uri domači film: „RAZSELJENA OSEBA”; 14. oktober ob 17. in 19. uri domači mladinski film: ,,UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA”. LJUTOMER 9. oktobra ob 20. uri ter 10. oktobra ob 17.45 in 20. uri zahodno-nemški film: ,,ABC OD LJUBEZNI DO SEKSA”. > KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 9. in 10. oktobra film: ,,KO SE BLIŽA KONEC”. ČRENŠ3VCI 8., 9. in 10, oktobra ameriški barvni film: ,,DETEKIV TOMA”. ..PARTIZAN” ŠALOVCI 9. oktobra francoski barvni film: „ POLICISTKA”. ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE in novo hidravlično koso za traktor ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-3675 GROZDJE PRODAM. Alojz Števanec. Tropovci 22/B. M-3678 GROZDJE Z BRAJD (jurko in klinton), brejo telico in motorno žago prodam. Franc Pintarič, Petanjci 106, p. Tišina. M-3679 19 AROV ZEMLJE ob asfaltni cesti Radgona—Cmurek prodam. Možna gradnja. Informacije po telefonu 74-595. M-3680 SVINJO z malimi pujski, starimi pet tednov, prodam. Dolnja Bistrica 88. M-3681 PARCELO ZA VIKEND NA VANEČI PRODAM. Telefon po 19. uri: 22-080. M-MM VISOKO BREJO SVINJO PRODAM. Novak, Gaberje 115. Le-313 MOŠKE OBLEKE, velikost 50—56, in zimske plašče, malo rabljene, uvožene iz Amerike, ugodno prodam. Ogled in ugoden nakup vsak dan do 14. oktobra od 9. do 14. ure. Žerdin, dom upokojencev, 3. nadstropje, M. Sobota. M-3682 KRAVO, tri mesece brejo, prodam. Poznanovci 60. M-3683 _ TRAJNOGORECO PEČ TOBI PLAMEN, skoraj novo, prodam. Janez Kovačič, Gregorčičeva 39, Beltinci. M-3684 GROZDJE (več sort) prodam. Andrejci 7. p. Martjanci. M-3686 OJAČEVALEC LESLI TREP ZA ORGLE, 100 W, prodam. Marjan Perša. Rožički vrh 75, p. Videm ob Ščavnici, telefon dopoldne 73-040, interna 408. M-3687 PEUGEOT 204, dobro ohranjen, nujno prodam. Kličite po telefonu 73-040, interna 395, po 14. uri. pa 73-209. M-3685 LEPE SADIKE MAČEH PO ZELO UGODNI CENI PRODAM. Markišavci 36/B; M-3690 ŠKODO in fiat 1300, oba neregistrirana, ugodno prodam. Šebja-nič, Sebeborci 10, p. Martjanci. M-3692 POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Geza Maček, Puconci 22/C. M-3693 LADA 1600, stara tri leta, naprodaj Srša, Melinci 163/B. M-3695 GROZDJE (800 kg) zelo ugodno prodam. Janez Ošlaj, Strehovci 52. M-3696 ZASTAVO 750, registrirano do maja 1983, prodam. Kupšinci 37/A. M-3697 BELO IN RDEČE GROZDJE PRODAM. Jošar, Križevci 68 v Prekmurju. M-3698 GROZDJE (rizling) in stelno kravo, pripuščeno, staro sedem let, prodam. Andrejci 13. M-3699 ZASTAVO 101 LUX PRODAM. Vrtna 8, stanovanje 43, Murska Sobota. M-3701 ZASTAVO 101 C/1300, letnik 1981, prodam. Alojz Novak, Šalinci 14, p. Križevci pri Ljutomeru. Ogled po 15. uri. M-3702 RABLJENO POHIŠTVO, starejšega tipa, primerno za brivsko obrt, zelo ugodno prodam. Informacije po telefonu 22-769 od 6. — 11. ure. M-3706 MALE PUJSKE PRODAM. Lipovci 178. M-3707 SIPOREKS, 25 cm, 6 n?, ugodno prodam. Lanjšček, Prešernova 59, Murska Sobota. M-3708 ŠKODA Š 100, registrirana do 5. 7. 1983, naprodaj. Štefan Lebar, Staneta Rozmana 6, Murska Sobota. M-3641 KORUZO Z NJIVE V TEŠA-NOVCIH (35 arov), prodam. Fujs, Grajska 6, Murska Sobota. M-3709 UVOŽENO PEČ Z GORILNIKOM, 20.000 kalorij, prodam. Vrazova 14, Murska Sobota. M-3710 GROZDJE, večjo količino, prodam. Gradišče 7, p. Tišina. M-3711 SILAŽNI KOMBAJN FELLA, v dobrem stanju, naprodaj. Brezovica 65, p. Velika Polana. M-3712 MOPED, 4-prestave, izpit m potreben, v dobrem stanju, prodam. Kupšinci 69. M-3714 FIAT 126 P PRODAM. Kupšinci 47. M-3715 GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Tropovci 26. M-3716 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Panonska 22, Bakovci. M-3718 PLOČEVINO 4 m x Im x 4 mm (3 kom.) in zastavo 101, staro dva meseca, karambolira-no, prodam. Avgust Horvat, Martjanci 39/B. M-3720 1000 1 SLIV Z DVEMA SODOMA, več vinskih sodov, slamoreznico s puhalnikom, 14-colno, drobilec z elektromotorjem, 13,5 KM, 4-delne klinaste brane in nakladalec za gnoj prodam. Lola Ribarja 8, Murska Sobota. M-3722 BREJO KRAVO, staro tn leta, prodam. Franc Celec, Murski Črnci 15, p. Tišina. M-3725 MALE PUJSKE PRODAM. Va-neča 80, p. Puconci. M-3727 KOMBINIRANI, 5-operacijski mizarski stroj in hidravlično mizarsko stiskalnico na toplo gretje, malo rabljeno, prodam. Stajnko, Noršinci 1/C, p. Ljutomer. In-361 Birostoritve! Prepisi, preriši, kopiranje, fotokopiranje, tehnično risanje načrtov po že izdelanih skicah. Nudimo tudi ostale pisarniške usluge. Tone Frelih, Lendavska 19, Murska Sobota. S kvalitetno opravljenimi in hitrimi uslugami se še v bodoče najtopleje priporočamo. Franca Vereša iz M. Sobote WARTBURG CARAVAN, letnik 1976, prodam. Informacije vsak dan po 15. uri. Velnar, Razlagova 46, Murska Sobota (vrstne hišice). M-3728 PUJSKE, stare sedem tednov, prodam. Farkaš, Zvezna 15, Rakičan. M-3729 AVTO PALACE, garažiran, v odličnem stanju, prodam. Zlato Pavlica, Gornja Radgona, Can-kaijeva 6, telefon 74-128. M-3730 OPEL KADETT, odlično ohranjen, prodam. Černelavci 32. M-3731 OPEL REKORD, 1700 m3, registriran in v voznem stanju, lahko tudi po delih, zelo poceni prodam. Telefon 76-215 — po 16. uri. M-3732 TELEVIZOR čmo-beli, prodam. Jože Kovačič, Krog 158/a. M-3733 KRAVO, brejo sedem mesecev, kontrola A, prodam. Koren, Renkovci 63, p. Turnišče. M-3734 PEUGEOT 504, letnik november 1978, prodam. Naslov v upravi lista. M-3735 TELEVIZOR GORENJE, nov, čmo-beli, prodam za 3.000 din ceneje, Alojz Kovač, Drobtinci 2, p. Apače. M-3736 GRADBENO PARCELO V RAKIČANU PRODAM. Horvat, Stara 5, Murska Sobota. M-3737 MALE PUJSKE PRODAM. Do-majinci 35. M-3739 ZASTAVO 101 po delih prodam. Milan Čurman, Serdica 67, p. Rogašovci. M-3740 FORD CAPRI, obnovljen, ugodno prodam. R. P., Gregorčičeva 15, Murska Sobota. M-3741 KVALITETNO VINO, letnik 1981, večjo količino, prodam. Informacije: Integral, Glavni trg 1, Ljutomer. In-363 TOVORNI AVTO MAN 635, kiper, prodam. Jože Antolin, Gaberje 96. Le-315 ZASTAVO 750, letnik 1977, ugodno prodam. Banovci 1, p. Veržej. In-3 58 FIAT 126 P. letnik 1980, prodam. Naslov v upravi lista. In-359 NEŠKROPLJENA JABOLKA po 7 din za kg prodam. Možnost nabiranja. Smodiš, G. Petrovci 89. M-3654 KOMBINIRANI VOZIČEK (globoki in športni) prodam. Naslov v upravi lista. M-3655 DVE KRAVI (stari 4 in 7 let) obe sedem mesecev breji prodam. Robert Kerec, Zenkovci 80. M-3658 POHIŠTVO - KOMPLETNO SPALNICO — po zelo ugodni ugodni ceni prodam. Časar, Stara 3, 5. nadstropje, M. Sobota. M-3658 ŠKARJE — strojne — 1000 x 3, prodam. Geza Kranjec, Martjanci 28. telefon 72-001. M-3659 TRAKTOR HOFHERSCH-RANTZ s kosilnico in jermenico prodam. Alojz Ficko, Kovačevci 17. p. Grad. M-3660 RENAULT-6, registriran do junija 1983, ugodno prodam. Leopold Čemela, Stara 3, Murska Sobota. M-3661 KADETT L, 1968, malo karam-boliran, prodam za 20.000 din ali po delih. Andrej Klemenčič, Kocjan 12, p. Videm ob Ščavnici. M-3662 OPEL REKORD POCENI PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3664 KOMBINIRANI (plinsko-elek-trični) ŠTEDILNIK, napo in nerjaveče pomivalno korito ugodno prodam. Berden. Prešernova 20, Murska Sobota. M-3665 VEČJO PARCELO ob asfaltni cesti v bližini Gornje Radgone, z lokacijskim dovoljenjem, prodam. Naslov v upravi lista. M-3663 MOPED M 14 AVTOMATIK, skoraj nov, prodam. Gusti Horvat, Rakičan 118. M-3666 NOV OJAČEVALEC ZA KITARO, 50 W, prodam. Zdenka Grantaša, Staneta Rozmana 6, Murska Sobota. M-3646 RDEČE GROZDJE injabolka za predelavo prodam. Štefan Ritu-per. Andrejci 3/A, p. Martjanci. M-3647 JABOLKA ZA OZIMNICO ali za predelavo prodam. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. M-3648 TERMOAKOMULACIJSKO PEČ. 3 KW, prodam. Ignac Zver. Mlajtinci 1/C, p. Martjanci. M-3649 SEJALNIK TEMPO, 16-redni, prodam. Strukovci 25, p. Bodonci: M-3651 KRAVO, dobro mlekarico, prodam. Ogled v soboto in v nedeljo. Moščanci 73. M-3652 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Pertoči s 5 ha posestva ali brez prodam. Vprašati v Domajincih '29. M-3653 TRAKTOR FERGUSON 533, star dve leti, prodam. Prevoženih 540 ur. Marija Potočnik, Grabe 18, p. Apače pri Gornji Radgoni. M-OP RENAULT 6 TL, vozen, registriran, tudi po delih, prodam. Žerdin. telefon 069 81 -829 — od 6. do 14. ure. In-354 LADO 1200, letnik 1973,prodam. Jože Lukač, Krog 158/A. M-3672 PRIKOLICO za osebni avtomobil, nosilnost 1000 kg, z novo ce-rado, prodam. Nedžo Kotorčevič, Otovci 70, p. Mačkovci. M-3673 GROZDJE (šmarnico) iz vinograda prodam. Binder, Domanj-ševci 14. M-3676 kupim MEŠANI GOZD (jelka, hrast, bukev) kupim. Naslov v upravi lista. M—3721 MOTOR MZ, star do štiri leta, kupim. Ponudbe po telefonu 81-157, interna 44. In—360 sobe DIJAKINJO ali mlajšo žensko za manjšo pomoč sprejmem na stanovanje. Ana Horvat; Kocljeva 6/A. M-3UB8 ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero, opremljeno ali neopremljeno, za eno leto, iščeta mlada zakonca. Možnost plačila vnaprej. Ponudbe popoldne po telefonu 21-036. M-3717 V SPOMIN 12. oktobra mineva leto, polno žalosti in bolečin od kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, sin, brat, zet, svak in boter Konrad Donko brivec iz Murske Sobote Bridko je spoznanje, da te ni več, vendar v naših srcih še živiš in boš živel do kon# naših dni. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA Tiho, mirno in mnogo prezgodaj je v 58. letu starosti prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata čestitke in pozdravi Dragemu sinu in bratu Antonu Šemnu iz Nedelice, ki je trenutno na odsluženju vojaškega roka v Brčkem iskreno čestitajo za 19. rojstni dan ter želijo izpolnitev vseh življenjskih upov — mama oče in sestra Nada. SOBO in kuhinjo v Murski Soboti, za dobo enega leta, iščem. Marta Horvat, tržnica, M. Sobota. M-3673 OGREVANO SOBO s souporabo kopalnice (ni pogoj) iščeta zakonca brez otrok. Naslov v upravi lista. M-3713 GARSONJERO ali sobo s kuhinjo iščeta mlada zakonca brez otrok. Naslov v upravi lista. M-3724 OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice oddam samskemu. Borisa Kraigherja 10. M-3738 zaposlitve KV PEKOVSKEGA POMOČNIKA takoj zaposlimo. Hrana in stariovanje v hiši. Pekama Vidic, Brata Rupar 9, Jesenice na Gorenjskem. M-OP DEKLE ZA PR1UČITEV DELA V BIFEJU v Ljubljani sprejmemo. Delo dopoldansko, nedelje proste, stanovanje preskrbljeno. Telefon: 061 443-857. M-3723 DELAVKO za čiščenje kopalnic in poslovnih prostorov v Murski Soboti zaposlimo. Delo je za določen čas s polovičnim delovnim časom. Prijave pošljite na naslov: »Dimnikar« Beltinci, Panonska ulica 17, Beltinci. razno NAJMODERNEJŠE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE, lokale, kleti, adaptacije lokalov in nadzor nad deli — vam nudi Milan Sošac, dipl. ing. arh., Čakovec. Informacije od 19. ure, telefon 042 813-736. M-3490 Martinu Šteineru iz Beltince, ki služi vojaški v Pivki, iskreno čestitata oh praznovanju 10. rojstnega dne ter mu želita še veliko lepih trenutkov v novem okolju in čim hitrejšo vrnitev med svoje najdražje — oče in mama. Čestitki se pridružuje Andrej iz Kranja. —--------- Tovarišici Anici Čurovjja 6 Markovec se za 25-lrin° poučevanje na osnovni 5°« Markovci najlepše zahvaljuje!0 za ves trud in prizadevnost " nekdanji in sedanji učenci. LIVARNA BARVNIH KOVIN SE PRIPOROČA ZA OBISK Tone Gomboc, Pristava 36' P' Ljutomer. M-3453 VOZNIKI Opravljam OPTIČNE NASTAVITVE KOLOTEKOV VSEH VRST OSEBNIH AVTOMOBILOV. S pravilno nastavitvijo lotekov (koles) boste prepreči enostransko obrabo gum in P0-skrbeli za varno vožnjo. Avtom6 hanik Franc Makoter, Ljuto®er' Ante Trstenjaka 17. In-355 OTROKE vzamem v varstv • Lanšček. Staneta Rozmana D' Murska Sobota. M-3670 OSEBO, ki bi pomagala pri neJ bolnice iščem. Silva Štefan£-Zvezna 11, Murska Sobota, te,e fon 23-077. M-3689 . - m HIŠO s posestvom na Goričke dam družini za oskrbo starejs* oseb. Rudolf Duh, Neradnovo 52, p. Petrovci. M-3704 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred OŠ Martinje, za šolsko leto 1954. Franc Gubič, Trdkova zo,p. Kuzma. M-37I9 PREKLIC! I Preklicujem veljavnost spričevala j 2- m 3. letnika TKŠ Raki^ Branko Cipot, Tešanovci M-3650 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim ^j^kli ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam sožalje in nam pomagali v teh težkih trenutkih. AdelW’ Posebna zahvala dr. Horvatu in medicinskemu osebju za intenzivno nego na internem kolektivom OZD Mura TOZD Perilo, TOZD ŽK in ZP G. Petrovci,, patronažni službi ZD OOUR Nada Dimič Buzet ter govornicam-predstavnicam KS, sindikalne podružnice in prikroji* za poslovilne besede ob odprtem grobu. Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred in P6* odpete žalostinke. Ohranimo ga v lepem spominu! Žalujoči: žena Terezjja, hčerki Maruša in Anica z družinama, hčerka Darinka z Ivom, vnuki K®” Igor, Miro in Robert, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo STRAN 22 ZAHVALA Ob izgubi naše nadvse drage Slave Zalig iz Beltinec V SPOMIN 1. oktobra sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Franc Ftičar iz Dolge vasi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, sočustvovali z nami v času bolezni in smrti, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu in učencem osnovne šole 17. oktober Beltinci za organizacijo pogreba, ostalim osnovnim šolam, pevcem in folkloristom KUD Beltinci, godbi na pihala iz M. Sobote ter vsem govornikom. Lepa hvala zdravstvenemu osebju ZP Beltinci, prijateljem in sodelavkam, ki ste jo z ljubeznijo negovale in ji pomagale premagovati najtežje trenutke v njeni bolezni. Vsem iskrena hvala! Beltinci, 1. oktobra 1982 VSI NJENI GLOBOKO ŽALUJOČI Anici Sparaš iz Vidonee V SPOMIN 8. oktobra 1982 mineva žalostno leto, odkar je prenehalo biti zlato srce naši predragi mami Odkar te ni več med nami, je življenje grenko, pusto in prazno. V naših srcih so ostale boleče, nezaceljene rane. Nikoli te ne bomo pozabili, še vedno živiš z nami in mi s teboj. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prinašate rože in prižigate sveče na njegovem grobu. Neutolažljivi vsi, ki smo te imeli radi Ni več tvojega smehljaja, pozdrava ne, ne toplega pogleda . . . V SPOMIN obra mineva boleče leto, odkar nas je za vedno zapustila draga mama in stara mama Marija Dravec iz Moravec Čas hiti, a spomin na tebe draga mama še živi. Tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. » Žalujoči: hčerka Jolanka z možem Belekom in vnuk Milan 0 je spoznanje, da te ni več med nami. Tvoja prerana in ,tako nepričakovana smrt je v naša srca vrezala globoko rano. Vedno bolj te pogrešamo. VSI TVOJI ZAHVALA Po težki in neozdravljivi bolezni nas je v 49. letu starosti za vedno zapustil Geza Kerec iz M. Sobote Ob tej k Vsent >. ’z8ubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter Pos ’ Ste m' v te^ih trenutkih stali ob strani in vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu ? J krnili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami ter mi ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebna Va^ zdravniškemu osebju ušesnega oddelka, kolektivoma OZD Mura in SGP POMURJE, g. župniku, pevcem, godbi in tov. Cagranu za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena zahyala za vse! V A dan je črni moral priti, bridkostidan, oj dan solzav, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman. (S. Gregorčič) ZAHVALA Nepričakovano nas je komaj v 58. letu starosti za vedno zapustil ljubi mož Štefan Koren upokojenec iz D. Bistrice Prisrčno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sodelavcem Kograda iz Dravograda in njihovemu predstavniku za poslovilne besede, zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS tov. Horvatu za besede ob slovesu, g. kaplanu za pogrebni obred ter družinam Markoja, Kreslin in Cigan za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, meni pa izrekli sožalje. Vsem še enkrat — najtoplejša zahvala! Globoko žalujoča žena Sabina in ostalo sorodstvo Žalujoči: žena Ida in vsi njegovi [7 Žalostno ozremo se po livadi, kjer domača hiša stoji, vrata nemo so priprta, ker v njej drage žene, mame ni. . . ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prerani izgubi naše drage žene, mame in sestre Marije Pal roj. Časar 'iz Lipe ZHhv spite, B j* mojem srm . .-dno. Se živite.. . 4 .' . '• \ ’ 'A I V 93. letu . tarosti nas je za vedi ipustil naš dragi dedek, pn -.‘e-dek m oče Jožej 'ujs iz Šalamenec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in »p. / >> podarjene vence in cveije ter izrecno sožalje. Prav iskrena zahvala Dezidcrju Santavcu za post ,?de na domu, Marti Sever in nje- ni družini, sosedom Janža. Gomboc in Bačič za vsestransko . ter godbi na pihala iz M. Sobote Vsem še enkrat — prisrčna za # Žalujoči: vnukinja Cilka s sinoto, snaha Ana, sin ! zmic z : in sinom .Srečkom iz Kanade ter hčerka Marija r tmsžem iz L : v; via v*...'Gu STRAN S3 7. OKTOBRA 1382 v besedi in sliki iz naših krajev MURSKA SOBOTA 20 let dopisništva Dela Prvega oktobra je minilo dvajset let, kar je takratni glavni urednik Dela Janez Vipotnik poslal v Mursko Soboto (s- pisalnim strojčkom pod pazduho) dopisnika, ki naj bi po svoji presoji in možnostih tukaj ustanovil dopisništvo. Bil je to Boro Borovič, sedanji -vodja dopisništva. Primera s strojčkom pod pazduho ni nič pretirana in v stari Benkičevi gostilni na Lendavski cesti je imelo soboško dopisništvo prvo streho. ..Sedemdeset izvodov Dela smo takrat dnevno prodali v Soboti v edinem kiosku pred Zvezdo,” se spominja tistih začetkov Boro, ,,in danes jih prodamo dnevno 1200.” Dopisništvo se je potem preselilo v prostore na vogalu Titove in Zvezne ulice, skorajda bi lahko rekli z dežja pod kap. Nekoliko boljše je bilo potem v prostorih zavarovalnice, ko je dopisništvo dobilo tudi teleprinter (kakšna mizerija je delati za dnevni list brez teleprinterja, ve samo tisti, ki'si to izkusi). Potem je prišla na vrsto ,,baraka” med pošto in Ljubljansko banko. Dopisništvo in podružnica Dela, vse skupaj v dveh prostorih montažne hišice, brez prave kurjave. Bilo je leta 1976; ko se je nekega na pol pomladnega dne pojavil na pragu dopisništva takratni generalni direktor Dela Niko Belopavlovič, (s kolesom se je pripeljal iz Radenec). „V takšnih živalskih prostorih pa naši ljudje menda le ne bodo delali,” je na glas mislil Belopavlovič . . . Potem se je premaknilo in v sklopu sedanje soboške tržnice so uredili nove prostore . za dopisništvo in podružnico. Boro Borovič si je veliko prizadeval, da je do gradnje sploh prišlo. ,,Žal so prostori danCs že nekoliko pretesni”, pravi. S soboškim dopisništvom se je Pomurje s svojimi uspehi in problemi vključilo v naš največji dnevnik. Pa ne samo to. Kot trajno nalogo je Boro v svoj delovni vsakdanjik vključil tudi posredovanje dogajanj iz Porabja na Madžarskem in Gradiščanskega v Avstriji. Dolgo let je Boro zmagoval vso to pestro problematiko sam, včasih oster in polemičen, prisoten povsod, kjer je bilo treba. Pred leti so dopisništvo okrepili s še enim novinarjem. In kaj pravi ob tej dvajsetletnici Boro Borovič? ,,Če se ob trditvi naše novinarske organizacije, da je treba novinarjem izboljšati delovne razmere namesto skrajšati delovno dobo, spomnim na prehojenih dvajset let, potem trdim, da se s tem starejši generaciji novinarjev dela nepopravljiva krivica.” Kaj bi lahko stanovski kolegi v Murski Soboti našli bolj primernega, da bi ob tem jubileju zapisali, kot besede Borojevega odgovornega urednika Borisa Dolničarja: ,,Navdušuje me tvoja novinarska vztrajnost, pri čemer sem prepričan, da se bo ta zmeraj redkejša profesionalna lastnost oprijela tudi sodelavca Ivana Gerenčerja.” Slavni zdravnik v zdravilišču treh src ,.Iskrenost in prijateljstvo med ljudmi je tisto, ki je najpomembnejše, pa najsi gre za obisk v katerikoli deželi,” je poudaril uspešni kirurg za bolezni srca in ožilja, ki si je svetovni sloves pridobil s prvo presaditvijo srca leta 1967. Naklonjenost občinstva v skorajda pretesni Kongresni dvorani hotela Radin, kjer je potekala predstavitev knjige Telo lopk. Zdaj v glavnem predava in piše, pri svojih šetdesetih letih pa je še prav vitalen. Kot tak se je izkazal pri ogledu polnilnice mineralne vode in brezalkoholnih pijač v Boračevi, kjer je podjetno tudi predlagal, da bi nalepki Radenske primaknil svojo na osnovi strokovne, analize mineralne vode z medi- Ugledni gost na tiskovni konferenci v kongresni dvorani hotela Radin, kjer je predstavil knjigo Telo kot stroj. Od leve proti desni so na gornji fotografiji: profesor dr. Miha Ravnik, ki je prevedel omenjeno delo, prevajalka Marjola Zdravič, profesor dr. Christiaan Barnard in Jože Hradil, glavni urednik Pomurske založbe, ki je organizirala predstavitev knjige. Foto: D. Loparnik kot stroj, pa tudi s prisrčnostjo in preprostostjo, ko je dejal, da je zanj veliko veselje in čast biti v deželi kot je Jugoslavija. Sin misionarja iz Južne Afrike je na svojem prvem obisku pri nas. Pripotoval je iz Kolombije, čeprav sicer živi v Capetown« v Južnoafriški republiki, kjer je opravil veliko uspešnih presaditev, (med drugim je presadil tudi dvojno srce) prav tako pa vpeljal zdravljenja različnih prirojenih srčnih nepravilnosti in bolezni, ter proteze, ki jih je izdelal za zamenjavo bolnih srčnih zak- cinskega aspekta. S posebnim zanimanjem pa se je sprehodil po oddelkih centra za rehabilitacijo srčnih bolnikov v Radencih, kjer je z zanimanjem prisluhnil tako pacientom kot zdravnikom. Slednjih je bilo mnogo tudi med udeleženci tiskovne konference, kjer je dr. Barnard poleg pomena rehabilitacije posebej opozoril na preventivno zdravljenje. ,,Bolniki, ki prebolijo infarkt ali pa so imeli operacijo na srcu, cesto izgubijo zaupanje vase, pa tudi sicer ne vedo, kako bo z njimi v bodoče. Kako se bodo ponovno vključili v družabno ži- vljenje, kako si ponovno pridobili zaupanje. Prav tako pa tudi ne vedno, koliko naj se razgibavajo in kako, če niso pod neposrednim zdravniškim varstvom. Kajti dobro vemo,” je menil slavni zdravnik, ,,da je lahko pretiravanje pri teku naprimer v vsakdanjem življenju usodno.” O preventivi pa je dejal, da ji nasploh dajemo premalo pomena in je zato pohvalil prizadevanja v zdravilišču Radenci, kjer so že preventivni pregledi tako za posameznike kot kolektive. Dopolni) pa je razmišljanje v tej smeri s podatkom, da sam oblikuje mednarodni center na grškem otoku Khnos, kjer se bo posebej posvečal zgodnjemu odkrivanju bolezni srca in ožilja ter drugih bolezni, ki tarejo sodobno civilizacijo. Pri tem je nakazal možnost sodelovanja z Radensko in opozoril na preventivne preglede že v šolah. 'O knjigi Telo kot stroj, (ki bo pri Pomurski založbi v nakladi 10.000 slovenskih izvodov in dvakrat toliko v srbohrvatskem prevodu pri Založbi Globus izšla predvidoma v naslednjem mesecu), je avtor dejal, da je skupno delo strokovnjakov iz različnih področij medicine. Dr. Barnard je opravil redakcijo in napisal poglavje o najpomembnejšem organu — srcu. „Srce je le tlačilka,” je med drugim dejal zdravnik, kije pred leti prejel tudi nagrado Dag Hamerskjold za mir, v svojem prizadevanju za opravo socialne in rasne neenakopravnosti v rodni deželi. Njegov obisk v Jugoslaviji, kjer sije poleg zdravilišča treh src ogledal še Postojnsko jamo, Bled, Dubrovnik in pa prej še seveda bil gost kliničnega centra v Ljubljani, se zaključuje z današnjim dnem, pričakujemo pa ga lahko ponovno čez dve leti, ko bo pri Pomurski založbi izšla njegova druga knjiga Dobro življenje, dobra smrt. O prvi: Telo kot stroj pa bomo še posebej pisali ob njenem izidu. Brigita Bavčar Dogovor med gasilskima društvoma Cankova in Petanjci velja. To potrdili minulo nedeljo na preizkušnji reševanja v vodi z gumijast čolni in ustrezno opremo seveda. Cankovčani so na Ledavskem je® dokazali svoje spretnosti na mirnih vodah, v kratkem pa jih ' tako so se dogovorili, tudi preizkušnja na murskih valovih. . K r. Od 1. oktobra je v novem šolskem letu 1982/83 zopet začel z delom klub mladih v Murski Soboti, ki omogoča mladini iz šol, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti koristno izrabo prostega časa. Zaradi polletnih počitnic so bili namreč klubski prostori zaprti, vendar je v njem našel začasno mesto študentski servis, ki je številnim mladim ljudem omogočil sezonsko zaposlitev v raznih organizacijah murskosoboške občine. Kot običajno bo murskosoboški klub mladih tudi tokrat na voljo vsem ljubiteljem prostočasne dejavnosti vsak dan razen ponedeljka od 13. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. Poskrbeli so za čim večje ’ 1 čevanje mladih v različne sekcijI .dejavnosti, začrtane v Je programu dela. Tako že dober see intenzivno dela dramska cija „Gledališče MI”, študirajo igro z naslovom ,, v noči’'’, nemškega avtorja& Ida Brechta. Premierno prem 0 napovedujejo za prvo P° j^i letošnjega decembra v g'' > dvorani v Murski Soboti. PrT s Ijajo pa še nastop z eno >8r ’ katero se bodo tudi predstavi ,,Naši besedi 83”. . se Razen kulturne dejavnosti p na svoje delo v murskosobo klubu mladih intenzivno pni’ Ijajo tudi ostale sekcije. M J Juš MAKOVEC VRTEC V GANČANIH Kmalu nared V Gančanih bo predvidoma v prvih oktobrskih dneh pričel delovati vrtec, na katerem so bila v minulih dneh opravljena vzdrževalna dela. Pri le-teh so se posebej izkazali sami krajani, ki so pri adaptaciji šole v prostore otroškega vrtca prispevali kar 2400 prostovoljnih ur. Tako so pomagali pri zidarskih in zemeljskih delih, pokrivanju strehe, še prej pa pri demontaži strešne konstrukcije in raznih rušenjih. Celotna investicija .znaša 228 milijonov dinarjev, če bo denarja dovolj, pa se z ureditvijo centralne kurjave na trda goriva malčkom obeta toplo varstvo tudi v mrzli zimi. bb ..Zdravilišče Radenci je danes med vodilnimi in najbolj uglednimi zdravilišči v socialistični republiki Sloveniji in v Jugoslaviji,” je med drugim dejal osrednji govornik na slovesnosti v počastitev 100-letnice zdravilišča Geza Bačič. Z okrog 1500 hotelskimi posteljami in 75000 hotelskimi sedeži je med največjimi organizacijami združenega dela v svoji dejavnosti pri nas. Za kolektiv je značilna visoka strokovna raven, dober obisk pacientov in gostov ter izkoriščanje zmogljivosti. „V celoti opravljate dogovorjeno poslanstvo nosilca turisticnogostinske dejavnosti v pokrajini ob Muri,’’ je delovni kolektiv ob visokem jubileju pohvalil predsednik medobčinskega sveta zveze komunistov za Pomurje in član predsedstva CK ZKS ter dodal, da je tako Pomurje v zadnjih letih doseglo hitrejši razvoj in pspešno vodilo bitko za odpravljanje svoje nerazvitosti tudi po zaslugi delavcev Radenske. Seveda vse težji pogoji gospodarjenja niso zaobšli Radenske in kljub dokaj visoki kvaliteti zdravstvenih storitev, dobremu obisku gostov in kar 70-odstotni izkoriščenosti kapacitet finančni rezultati trenutno niso najboljši. ,,Toda te trenutne razmere in težave ne smejo delovati demobilizacijsko, nasprotno, še odločneje je treba nadaljevati na dosedanjih pozitivnih izkušnjah in kvaliteti zdraviliške in turistične dejavnosti,” je poudaril govornik. bb Foto: Dani Mauko Po pomurskih poljih pospešeno pospravljajo jesenske pridelke. Potem, ko so kmetje pobrali krompir, se je začelo trganje koruze, na skednjih pa se mnogokje, tako kot nekoč, zbirajo na ličkanjih. Tale posnetek je iz Lipe. Med tem prijetnim jesenskim opravilom razdrejo marsikatero šalo, ponekod pa tudi petja ne manjka. J. Ž. Kako lepo je biti pod streho, takrat, ko si majhen, vidimo na sliki. Tole, skoraj kilogram težko gobo, je prinesla v uredništvo Irena Horvat iz Vučje Gomile 34. Foto: A. Abraham PO LETOŠNJIH SEJMIH OZIMNICE V POMURJU Za drugačen pristop Vsakoletni sejmi ozimnice so tudi v Pomurju že postali saj jih že nekaj let organizirajo v treh občinskih središčih — b£ Soboti, Gornji Radgoni in Ljutomeru. V Lendavi takega sej ® poznajo in pravijo, da ga tudi ne rabijo. Na območju, ki je se se pretežno kmetijsko, ni težav, da se potrošniki ne bi sami znaš_ jh. oskrbeli za zimo, pa tudi .po nižji ceni, kot so na tovrstnih Ugodnost, ki jo nudijo sejmi ozimnice, je zgolj ta, da je moč vse dobiti na enem mestu in na kredit, ki ga za organ'zirano n ozimnice nudijo banke. Zastavlja pa se tudi vprašanje časa sejm ’ ga kazalo preložiti na nekoliko poznejši datum. .. g3d- Prva letošnja sejma ozimnice — v Murski Soboti in Gornj p3 goni — sta bila že konec zadnjega tedna v. septembru, v Ljutom‘ -^of so ga organizirali teden dni pozneje. V Murski Soboti je bil or8a zjomji Potrošnik v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Panonka, v efii Radgoni ga je pripravila tamkajšnja kmetijska zadruga, v Ljut Bj, pa Emona. Za vse tri sejme velja ugotovitev, da so bile cene za °' co sicer nižje kot v trgovini ali na tržnici, vendar še vedno dokaj po To velja zlasti za sadje, ki bi ga ob tako dobri letini kazalo popu nižji ceni. Tako so, denimo, na sejmu v Murski Soboti prodaja11 J fav ka (jonatan in zlati delišes) po 16,00 dinarjev kilogram, Pa kvaliteta ni bila ravno najboljša. Sicer pa so se cene za po® proizvode na vseh treh sejmih gibale dokaj različno, kar je se’ več, da bi z malo več truda in iznajdljivosti lahko bile cene p nižje. Če napravimo primerjavo med ponudbo nekaterih pr01 na vseh treh sejmih, je slika naslednja: M. Sobota G. Radgona m mOO krompir 10,00 11,00 15,0? jabolka 16,00 12,00-17.00 g,00 belo zelje 8,00 11,00 s rdeče zelje 14,00 12,00 paprika 30,00 24,00 26^ čebula 28,00 31,00 .^(10 česen „ 120,00' - 95,0? ajdova kaša 120,00 115,00 72,P ajdova moka — 90,00 54,P prosena kaša 68,00 — , Je, Zaključek o cenah si lahko .napravite sami, dodamo naj eBjti bi kazalo v prihodnje pristop do organizacije nekoliko spre Morda ne bi bilo napačno razmišljanje o vključitvi sindikatov za nabavo ozimnice, saj je skrb za standard delavca tudi njtho .e(ii Če bomo sejme povsem prepustili le trgovskim organizacijam, F bodo postali le — trgovanje. . AKTIV VODIČEV OTROŠKIH LETOVANJ Seminar za vodiče Pred kratkim se je v Murski Soboti sestal aktiv vodičev otroških letovanj pri skupnosti otroškega varstva in obravnaval poročila o letošnjih letovanjih otrok v Baški na otoku Krku, ob Blatnem jezeru na Madžarskem in v Ingolstadtu v ZR Nemčiji. Potem, ko so ugodno ocenili letošnja letovanja otrok iz soboške občine, so sprejeli tudi nekaj predlogov, ki naj bi v prihodnje prispevali k še prijetnejšemu letovanju otrok. Dogovorili so se, da bodo pred pričetkom letovanja organizirali seminar za vodiče, hkrati pa se, zavzeli, da naj UVZ osnovne in srednje šole pomagajo zagotoviti potreben kader. Nadalje so predlagali, da bi bilo potrebno za letovanje otrok v Baški urediti pionirsko knjižnico in nabaviti več športnih rekvizitov. Za otroke iz soboške občine pa bi bilo potrebno poskrbeti tud' za nega referenta in Pja, tiid' učitelja. Pripravili pa uP pravilnik aktiva vodičev- Na seji aktiva vodičev letovanj pri skupnosti ° ti varstva v Murski Sobo predsednika aktiva izvo)I Ziška. . Id Klub mladih odprt - OKNO V MEDNARODNO GOSPODARSTVO OD 2. DO 10. OKTOBRA Graški jesenski velesejem 1982 prinaša na 155.000 kvadratnih metrih površine mednarodno ponudbo blaga iz 34 evropskih in čezmeorskih držav. VELESEJEM BO PRIKAZAL NASLEDNJE STROKOVNE RAZSTAVE IN POSEBNE PRIREDITVE: Stroji za obrt, gastronomija, razstava pisarniške opreme, stroji za kmetijstvo, gradbeni material, vse za vsakdanje življenje: pohištvo, tekstilni izdelki, radio, televizija, šport in prosti čas, fotoaparati, ure in nakit, gospodinjski aparati. Graški velesejem -nove ideje za vse namene. Prodaja vstopnic na vseh mejnih prehodih. VABLJENI - OBIŠČITE NAS! Graz je po velikosti drugo največ j e mesto v A vstriji. Ima 246.000 prebivalcev in leži na nadmorski višini 368 metrov. Mesto se razteza 10 km v smeri vzhod-zahod in 12 km v smeri sever-jug. Na levi obali reke Mure stoji vzpetina Schlosberg (473 m), dominanten dolomitski greben, ostanek nekdanjega planinskega masiva. Ob podnožju Schlossberga je v obliki meseca stisnjeno staro mestno jedro. Zelenice, ki zajemajo skoraj 65 % mestne površine, naredijo mesto še lepše. Gradec imenujejo tudi »mesto vrtov« ali »zeleni Graz«. 1938. leta so mestu pripojene še bližnje občine in tako je nastal »Veliki Graz« s površino 12.748 ha. Danes je Gradec razdeljen na 16 okrožij. Včasih je bila za razvoj Gradca ' pomembnejša os vzhod-zahod, ker je mesto ležalo na važni prometnici med Madžarsko in Italijo. Od 18. stoletja se je situacija bistveno spremenila, ker so se pojavile močne trgovske vezi med Dunajem in Trstom. Danes leži Gradec na važni prometni arteriji ki povezuje severnoza-hodno Evropo z Balkanskim polotokom in Jadranskim morjem. Obiskovalci Gradca imajo zares nekaj videti: zgodovinske spomenike, starapredmestjana desni obali Mure, stare trge, stare hiše z značilnimi portali. Vse to je del harmonične celote, ki se odlično ujema v prekrasnem zelenilu bližnje in dalnje okolice. V tem ambijentu zgodovinskih zgradb in kulturnih institucij, pa veje moderni utrip velemesta. Mestne trgovine, urejene okusno, privlačijo mnoge domače in tuje kupce. Blago je kvalitetno, ponudba pa je bogata kot v veletrgovinah in bo-utiquih. Graški jugovzhodni velesejem je sestajališče mnogih go spodarstvenikov. Letno obišče sejem tudi nad 400.000 obiskovalcev. Sejem — to so vrata preko katerih odhaja avstrijsko blago v svet, tudi preko naših luk Koper in Reka. Reisinger&Sohn tako pridete do naš: A-8020 Graz - Austria Alte PoststraBe 122 Telefon: (0316) 51-5-1 O^natej rezervni deli in kvalitetni pribor. Veliko skladišče rezervn h delov takoiis • stareiše modele vozil. Okoli 30.000 deov je na r«P°'a9° ? Pribo dobavo. Velika ponudba FORDOVIH nadomestnih delov Oria. Posebna ponudba delov za vse avtomobilske znamke. Specialna — FORD — delavnica z najmodernejšo opremo. Hiter servis. V slučaju nesreče vam priskočim v pomoč z vsemi potrebnimi storitvami. Polletna garancija na popravilo, delo in originalne nadomestne dele. Strokovna posvetovalnica. Alte PoststraBe -e1 Naše šolano osebje govori vaš jeziki Ta čas posebna delov in priborja in delavniških storitev. Nudimo najboljšo menjavo dinarja! priložnost ob nakupu vseh rezervnih Od. 29. septembra do 12. oktobra 1982 1 šiling 3.60 din '—----— ______________________ '^<-L^sENSKI VELESEJEM - OKTOBER 1982 SEJEMSKA PRILOGA STRAN 1 foto -video -kino pongratz POSEBNA PONUDBA - FOTOAPARATI PO ZELO NIZKIH CENAH yashica FX D quartz 2,0/50 3069 yashica FX 3 s 2,0/55 mm 1950 minolta xg 1 s 2,0/50 mm 2300 original minolta tele 135/3,5 1530 praktica B 200 1,8/50 2300 praktika B 100 1,8/50 1530 canon AV 1 s 1,8/50 mm 2690 Olympus OM 10 s 1,8/50 mm 3069 nikon EM 1,8/50 E 2300 Polaroid 640 1300 canon A 1 1,8/50 7685 yashica ME 770 yashica MF 1 1146 yashica AF 35 1530 minolta Af 1730 Olympus XA 2 2070 minolta wettermatic A 1377 mecablitz 45 CTI m Akku 2146 vivitar 283 sensor 1146 eumig nautica 2690 canon 310 XL 2300 fuji P2 in ročni proj. 995 eumig mini 3 PMA 2300 eumig mini 3F 1500 minolta XD 7 zohišjem , 3770 kodak Party-Time — kamera s takojšnjo izdelavo slik 380 POSEBNA PONUDBA 3 fuji color negativi 135/24 21 din 77 chrom dioksid kasete C 90 25 minox GT 2300 agfa Diamator 1500 AF 1838 Kvalitetno izdelujemo slike na papirju Kodak. Posebne cene za fotografe in prodajalce. Govorimo slovensko, srbohrvaško, angleško in francosko. DUTY FREE SHOP. Ne zamudite priložnosti in si oglejte specializirano razstavo laboratorijske opreme FOTOLABOR. Vse cene so izračunane brez davka na promet. Davek na promet vam vrnemo v naši trgovini po izvozu (obrazci za davek veljajo šest mesecev). Davek na promet znaša za kamere 30 odstotkov, za pribor 18 odstotkov. Naša trgovina je odprta vsak dan od 8. ure do 12.30 in od 15. do 18. ure. V soboto pa od 8. do 12. ure. Ohg. Gradec Graz, Avstrija-------------------- Glavna trgovina: Am Eisternen Tor 4—5, tel.: 79-488 (pri Jakomini trgu v zgradbi Scheiner). Ostale trgovine: Rosselmiihlgašse 6, tel.: 915-108 (Schonaugasse 69) telex 32128. VELIK IZBOR - UGODNE CENE, PRVORAZREDNI SERVIS nikon F 3, ohišje 9230 nikon FE 1,8/50 E 5390 nikon FM 1,8/50E 4231 OM 2n chrome s 1,8/50 6146 pentax ME super s 1,7/50 mm 3839 canon AE-1 Program 1,8/50 ' 5370 FILMI, KASETE IN DIA-FILMI Perutz C 19, Dia-film 135/36 z razvijanjem 61 Polaroid SX-70 130 Kodak PR 10-film za takojšnjo izdelavo slik 130 video kasete Grundig, 2x4 ure 423 VHS TDK E 180 254 magnetofonske kasete TDK SA C-90 dvojno pakiranje 98 OBJEKTIVI IN BLISKAVICE 0SAWA — pomični zoomi 80 —205/4,5 macro s priključki 2300 M-42, canon FD, contax, konica KO, mamiya ZE, minoilta MD, niko Ai, Olympus OM, pentax K, yashica noal Tron 280 B. Leitzahl 28 130 noal Tron 280 A, Leitzzahl 28 za baterije ali omrežje 191 ENNA — magazin 2 x 50 33 IN ŠE ZA STROKOVNJAKE bronica zenza SQA 6 x 6 2,8/80, svetlomer v iskalu, vključno s kaseto 12.205 Schlossberg-Uhrturm stolp z uro je znamenitost Gradca z odrom ® predstave na prostem in z restavracijo. Utrdba: Stallb#8*®'; Buergerbastei. Do leta 1809 je bil trdnjava, potem so utrdbe po določilih mirovne pogodbe v Schdnbrunnu, 1839 so ga obkroži^ parkom. Danes je grajski grič last mestne občine. Dohodi Schlossberg se začnejo: pri Karmelettenplatzu, pri spomeniku Johndenkmai pri Paulstor, v Wichenburggasse, s stopničastim prihodom preko strmin zahodne stene, z žičnico, ki vozi do zgornje postaje pri restavraciji. NEKAJ PRINOSITELJU KUPONOV PRIZNAMO POPUST: ZANIMIVIH 3 kom kodak super 8, z razvijanjem 266 šilingov kodachrome dia 135/36 I asa 25 din 15 . asa 64 din 19 z razvijanjem 115 šilingov agfa color neg 135/12 15 šilingov PODATKOV O GRADCU 1OO rudolt lerch ges. m. b. h. eisenwarengroBhandlung ARbit 8011 graz, schmiedg. 2 telefon 71663 I beschlage-center: herrgottwiesqasse 20 SMI telefon 911510 STROKOVNA TRGOVINA ZA - železninarske izdelke in orodja, - hišne in gospodinjske aparate, - steklo in porcelan, - peči in štedilnike, - okovja za gradnje in pohištvo, - pripomočki ža vrtna opravila — kosilnice za travo - orodja in stroji za hišna opravila, - stroji za profesionalce. ' % ® 'o Wwm W/Xi. £ \ «/ Razstavljamo na graškem jesenskem velesejmu. Hala 11, razstavni prostor 421 in 422 Na prostem blok C, takoj ob jugoslovanskem paviljonu. p Gr^0 Najdbe iz leta 850 pričajo o prvi naselbini ob vznočju Gradca, Leta 1115 je prvič omenjeno trne ga izvajajo iz slovanske besede Gradec, v letopisih samostana Rein. •, vclj^0 Najstarejši pogled na mesto je slika o nadlogah dežele na južni strani graške stolnice. Mesto, ki pil za najmočnejšo utrdbo krščanstva, se je moralo večkrat upirati navalu vzhodnih narodov. Grade® a dvakrat prestolnica. Pod cesarjem Friderikom III., je v letih 1438 do 1462 nastala današnja sto^ ^|p. grad, od leta 1557 do 1565 deželna hiša, ki je najpomembnejša renesančna posvetna stavba severno NOVO! GLASBENA HIŠA JAMNIK V novi preurejeni glasbeni hiši z muzikalijami, JAMNIK, prodajajo izdelke svetovno znanih firm: HOHNER: harmonike, FENDER: kitare, IBANEZ: kitare, MONTARBO: ojačevalci, AKG: mikrofoni, BACH: trobente, SELMER: SHURE: mikrofon j PEAVEY: ojacev» Poleg tega lahko tu kupite tudi nadomestne dele in pribor za vsak instrument. Opravljamo pa tudi servisne storitve. Musichaus Jamnik, A-8430 Lipnica-Leibnitz, Kada gasse 2, te.: 0345?/^ SEJEMSKA PRILOGA STRAN 2 GRAŠKI JESENSKI VELESEJEM - OKTOB®”^ Nudimo vam vse dimenzije gum za vse tipe vozil. IlRELLI MBCHEUN SEMPERIT Vse svetovne znamke Prinesitelju tega oglasa priznamo 20-odstotni popust, omogočimo brezplačno montažo in povrnemo 18-odstotni davek na presežno vrednost. HARALD VERES Specializirana trgovina z gumami Schwarzer Weg 4, Gradec - A-8054 (GRAZ) Avstrija Trgovina je na vzporedni cesti, ki vodi okrog 800 m, v Celovec, na levi strani. Pri hiši številka 324 na Kartnerstr. zavijte v levo. n, Mois Stkudd VELIKA ZALOGA IN IZBIRA REZERVNIH DELOV ZA KMETIJSKE STROJE IN TRAKTORJE Stihi, Homelite in Solo žage, Stihi in Soio nahrbtne škropilnice, kombajni za krompir, potrebščine in pribor za vinogradnike. Radi vam strokovno svetujemo -govorimo slovensko. _________________OBIŠČITE NAS Za naše odjemalce iz Jugoslavije priznavamo ob večjem nakupu 18% znižanje. Stekisfaus u. ithumiA Vogau 14 - 16, A - 8472 STRASS, tel.: 9943/3453/2511 KAJJETREBA I _ VIDETI VGRADCU? PLAN razstavišča PARKIRIŠČE Stara univerza — na vogalu Hoffgasse in Biirger-gasse, zgrajena od 1607 do 1609. Grad-Hoffgasse, zgrajen od 1438 do 1453 kot rezidenca cesarja Friderika III. Danes poslopje deželne vlade Štajerske. Posebno zanimivo poznogotsko stopnišče. Urni stolp z največjim zvonom (Liesl) iz lea 1587. Deželni muzej Joaneum — Raubergasse 10. Zanimiv je rustikalni portal. Muzej od leta 1811. Deželna hiša. Gosposka ulica 16 — v zgornje-italijanskem stilu. Zanimivo je arkadno dvorišče. Orožarna — eden najpomembnejših zakladov štajerskega glavnega mesta v Gosposki ulici 16. Zgrajena žno poslopje v katerem je danes nad 30.000 pušk, sabelj in drugega orožja iz turških vojn. Opera — Opernring 3. V neobaroku sta jo zgradila od 1897 do 1899 dunajska arhitekta Fellner in Helmer. Rotovž-glavhi trg. Zgrajen od leta 1888 do 1893 po načrtih arhitektov Rueterja in Wielmansa. hribu je gotska stavba. Preurejen med leti 1560 in 1570. Lep razgled na staro mesto. Univerza. Univerzitetni trg. Glavno stavbo so zgradili med leti 1890 in 1894. Leta 1625 so zgradili grad Eggenberg, v katerem je danes razen zanimivih soban tudi lovski muzej in graški mestni muzej. KAJJE TREBA VEDET! O GRADCU? I Gradec ni le zelo močno gospodarsko središče Avstrije, temveč tudi pomembno univerzitetno in kulturno mesto. Naštejmo le nekatere šolske in kulturne ustanove: univerza Karla Franza, tehniška vi- soka šola, Stara tehnika, Nova tehnika, visoka šola za glasbo in umetnost, palača Meran, avstrijska vodilna akedemija za vodilne kadre. Od gledališč velja omeniti opero, dramo in mali oder. Gradec je tudi pomempno kongresno središče. Na voljo ima več dvoran, na- jpomembnejša je novo zgrajena kongresna dvorana na prostoru graškega sejma. SEJEMSKA PRILOGA 3 SIEMENS MK PHILIPS PHILIPS AVTOBANKA IZREDNA PRILOŽNOST OB NAKUPU! Nudimo usluge v lastni strokovni delavnici. RADIO FINK LEIBNITZ-LIPNICA, Hauptplatz 35, tel. 3452/2751 GRURDIG VAŠ OBISK BO POPLAČAN. LACOSTE V naši trgovski hiši dobite vse izdelke tvrdke 1 LEWIS. Toplo priporočamo volnene in tekstilne izdelke LACOSTE. Specializirana hiša za meter-jnuiLir MIjLUJL w sko blago, konfekcijo, opremo Iff |f za doni. A 8430 Leibnitz-Lipni- ITltglJižIl ca, Hauptplatz 21 Prenosni radijski sprejemniki v stereo tehniki, vrhunski kasetofoni in gramofoni svetovno priznanih proizvajalcev, prenosni barvni televizijski sprejemniki, velika izbira kvalitetnih kaset TDK in PHILIPS. Dajemo garancijo tudi na posamezne dele vseh prodanih proizvodov, jih sprejemamo v popravilo. VODILNA MODNA HIŠA V UPNICI -LEIBNITZU PRIPOROČA Leviš Modno oblečeni v jeseni — konfekcija za vso družino. BANK NOVO! Na voljo dnevno od 6. do 22. ure Sodobno opremljena banka za vse mednarodne bančne .posle je že odprta, ob pyhrnski avtocesti,- 10 kilometrov severno od mejnega prehoda v Šentilju. Na drugi strani te avtoceste je prav tako že odprta banka in servisna postaja. Vse storitve vsak dan neprekinjeno od 6. do 22. ure. AVTOBANKA Lipnica Maribor Za študij, poklic in prosti čas SINCLAIR ZX 81 računalnik za osebno rabo sedaj ceneje OLYMPIA TEXAS PACKARD sedaj ceneje ROTRING JOLLY STAEDTLER K A R L HO D L 8430' Lipnica, Avstrija, " Glavni trg 34, tel. 0 34 52/24 39 Kdor potuje iz Murske Sobote ali iz Maribora in okolic po zvezni cesti v smeri proti severu v Gradec, zavije za krajem Landscha čez reko Muro. Neposredno za mostom pa zavije odcep v mesto Lipnico. Cesta pelje skozi stari rimski tabor Flavia Solva, česar pa potnik ne vidi. Flavia Solva je bila okoli leta 170 našega štetja ustanovljena kot municipij. Lipnico (Leibnitz) imamo lahko po pravici za enega najstarejših krajev Štajerske. Današnja Lipnica je bila prvič omenjena v nekem viru iz leta 970. Območje je prišlo pod gospodarstvo salzburških škofov. Odprta dežela ob Muri je bila vedno znova cilj vojnih pohodov. Nad mestom je nastala trdnjava Seggau, ki je ohranjena do današnjih dni. Kraj Lipnica sam pa je bil le slabo utrjen in vedno znova porušen. Leta 1532 so jo zavzeli in zažgali Turki. Trdnjava Seggau pa je ostala. Leta 1846 zgrajena južna železnica Dunaj—Trst sicer pelje mimo Lipnice, toda deželne ceste se je izogibajo in Maribor kot železniško vozlišče daleč preraste Lipnico, ki leži samo ob glavni prometni žili. Vendar pa se naseli v Lipnici industrija, pri čemer je treba omeniti predvsem podjetniško družbo Assmann. S tem v zvezi se število prebivalstva stalno dviga. Sredi prejšnjega stoletja je štelo mesto 2000 prebivalcev, leta 1910 jih je bilo 3300,-danes pa jih je okrog 9000. Z okoliškimi občinami, ki spadajo k Lipnici, ima mesto danes že okoli 20.000 prebivalcev. Mestne pravice jg Lipnica dobila leta 1913. Predvsem po nastanku meje leta 1919 je pridobila na pomenu, saj je zadnji večji kraj na Štajerskem s številnimi upravnimi ustanovami in šolami. Danes se razvija funkcija Lipnice v treh smereh: je upravno in šolsko središče in predvsem ustanovitev višje šole, je pomen• mesta močno okrepila. V bližini Lipnice pa je štajerska deželna sadjarska in vinogradniška šola Silberger, katere pomen je za štajersko vinogradništvo zelo velik. Nadalje je mesto pomemben trgovski center. V Lipnici kot središču-okrožja imajo vse specializirane trgovine, ki lahko v ponudbi konkurirajo z deželnim glavnim mestom Gradcem. Posebno prijetno je, da so v mestu na glavnem trgu in v bližnji okolici pripravili dovolj parkirnih •prostorov in da lahko kupec na majhnem prostoru v različnih specializiranih trgovinah najde vse kar želi. Tretja funkcija Lipnice pa je funkcija obrtnega in industrijskega kraja. Danes je v mestu več firm najrazličnejših strok, kot so kovinska obdelava, tlačeni liv, mizarstvo, parketarstvo in zelo sposobno podjetje za predelavo usnja. Vsak dan pride več tisoč ljudi v Lipnico, ki po svojih storitvah ustreza vsem zahtevam. Mesto samo je pogorelo leta 1829 in zato nima dosti zgodovinskih zgradb. Jedro pa sestavljajo hiše bidermajerskega stila, ki so bile po požaru spet zgrajene, tako da ima glavni trg zelo enoten značaj. Na vzhodni strani kraja je stara cerkev, katere gotsko rojstvo je mogoče še zaznati v razporeditvi oken, čeprav je .j, cerkev tako kot cerkve v n1 delih Štajerske, baročna- , zahodni strani mesta med zg* t))j mi in gradom Seggau je m jj park s kopališčem, kemping0' j igrišči za mini golf ter teni igrišči. Torej je poskrbljen0 za šport in sprehajanje. V bližnji okolici je vreden °® da predvsem grad Seggau s s j srednjim traktom iz renesa. časov, z drugim naj večji® nom na Štajerskem in z laP1 jem rimskih nagrobnikov. gradom se dviga baročna ro y ska cerkev na Seggauberg . neposredni bližuni cerkve sc' a 1955 izkopali tempelj, P°.S gol' Izisu iž timskega mesta FIav' va in tam so uredili tudi ® rimski muzej. Za popotnike, ki se radi malo dlje, priporočamo p razgledne točke na Koge g|ed (458), od- koder je čudovit na vso dolino in tudi na jepp Lipnico. Skoraj do vrha zgrajena cesta. Ob vstopu v dolino uredili umetno jezero, ime iepetn Sulmsko jezero, ki vremenu privabi tisoče obiskovalcev, predvsem iz Gradca. a Ali vas smemo povabit' ° tek skok v Lipnico g ti Prepričani smo, da se 00 vrnili! . OBIŠČITE NAS OD 2. DO 10. OKTOBRA GRAŠKI VELESEJEM SEJEMSKA PRILOGA STRAN 4 GRAŠKI JESENSKI VELESEJEM