v TA IZDAJA JE IZŠLA V 7500 v« IZT1SIH. ^ JU K.U£r1*dftH »*»oob<1 -em». iu»u*»r, «. UW7. »t «b« \km\ offV « »« CMoftfO III. ui.dn tbf Act of ( ongr*«» of M»rcb 3rd IN?» Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". V 8 Pages JU Štev. (No.) 173. Chicago, 111., 3. |anuar|a (January), 1911. Pet let boja in dela. Ob priliki petletnice "Proletarca", se res, ni potreba uprašs-ti, zakaj je stopil 44 Proletaree" v življenje. To upraaanje je tako nepotrebno in bi bilo tako nesmiselno, kakor če bi kilo uprašal, zakaj je nastal nauk o socializmu. Da je bil potreben, dokazuje najjasneje njegov petletni obstanek, kteremu posvečujemo to izdajo. S to izdajo ima "Proletaree'' za seboj pot let — dela. Pet - let gieer ni dolga doba v človeškem življenju, zlasti ne,' če jih j»* Človek preživel v miru, obilici in brez skrb. Ampak 441'roletarče-vih" pet let pomeni za vse tiste, ki so stali ob njegovem rojstvu in negovanju — doba pomanjkanja, doba skrbi, viharjev in bojev na vse strani. A vendar, z združenimi močmi,pe sel krožek, rama ob rami, roka v roki, naprej, v oči gled vsem zaprekam. Gnala ga je in navduševala trdna vera in prepričanje, da se bori za pravično stvar in da je naloga, ki si jo je naložil, važna za vse naše zanamce. Nobena zadeva v življenju — niti privatne stvari posameznikov — krožka. ni"bila bolj sn ta nego ta. To je omogočilo, da se je 44Proletaree" vzdržal in odgojil. Toda vzlic temu, da je bilo na krožku ležeče, da se je list vzdržal, — krožek vendar ni glavna stvar pri spominu petletnice. Glavna zadeva je in ostaja "Proletaree"; kajti on je središče, okrog kterega se zbirajo slovenski delavci v Ameriki — in ne krožek. Krožek okrog lista se lahki» menja. on bo preminil: ideje pa. ki jih razširja list. bodo neumrjoče in bodo živele dalje — dalje, dokler se soc. nauk ne uresniči in postane človeštvo svobodno. In sedaj — poglejmo, kaj se je v dobi petih let s 44 Proletarcem " doseglo ? Javno življenje amer. Slovencev, je bilo v dobi, ko se je osnoval 44Proletaree", eno najbolj razburkanih. Politične organizacije takrat — razun čikaškega soc. kluba — ni bilo. .lavno politiko so delali ob času volitev razni zasebni spekulantjc, ki so vzdrža-vali list. da so oglašali v njih podjetja. ali pa so delali reklamo za ustanovitev novih podpornih društev, ktere so oglašali in jih imeli za studenec dobička. Iz te dobe Slovenci še danes nismo izšli. Nič čudnega torej ni bilo, če so baš te razmere mnogo doprinesle, da se je začelo misliti na" širše delo za politično organizacijo delavcev. To pa druzesra ni moglo biti, nego sicialistična organizacija, ki je že obstajala, ki se pa zbog slabe reklame, agitacije v listu (ker ga ni bilo) in izčrpavanja moči za druge re-formatorične zadeve v Jodnotah. ni mogla razvijati. Kakšne so bile takrat razmere, je videti tudi iz naznanila, ki ga je prinesel "Proletaree" v prvi številki, prvi koloni, januarja meseca leta 1006. Naznanilo, ki je bil nekak manifest, se glasi doslovno: "Z današnjo izdajo 4'Proletaree" so slovenski zavedni delavci v Ameriki stopili v javnost, ustanovili so list, ki je v resnici lastnina vseh zavednih slovenskih delavcev. ki so organizirani v ameriških socialističnih klubih. Do danes slovenski delavci v Ameriki niso imeli lista, v kterem bi lahko odprto povedali svoje misli, ker je vsak lastnik slov. ameriških časnikov privolil le to priobčiti, kar je neslo njegovemu 4k»efTu". fte le z ustanovitvijo t 'iVoletarca" se je naredilo kopneč tem žalostnim ra/meram, ki *<> ustvarile med ameriškimi Slovenci dvomljive eksistence, ki so slovenske ameriške delavce zavajali n« kriv« pota. mesto da bi jih Leto (Vol.) VI. M K N IM O. Ti-bral delavec! Dragi čitatelj l _ "Proletarca" si dobil v roke. Morda ga zdaj To ni pravično, prvič vidiš in čitas. Ne zavrzi ga; ne odloži ga neprečitanega. Pazlji- Na svetu je vsega dovolj. Zemlja je oogata na radi, premogu; vo prečitaj vsako vrstico. Škoditi ti ne more niti najmanj, koristi pa skladišča so polna živeža, obleke in drugih potrebščin; dovolj je kam- lahko mnogo, mnogo. Prijatelj ali znanec, ki ti ga je izročil, storil ie na, lesa in opeke za gradnjo hiš. Vsi ljudje bi bili lahko siti, dobro to iz dobrega namena. obleoeni in v gorkih stanovanjih pozimi. A kljub temu je toliko tisoč £uj, da se pomenimo, in milionov ljudi, kteri trpijo lakoto, mraz in nagoto. Gotovo si že slišal o našem listu, kterega imaš sedaj v rokah. lo je krivica, v« lika krivica! Pravil ti je o njem ta ali oni rojak; povedali so ti tudi, da ga izdajajo socialisti v Chiragu. In najbrž so-tudi rekli, da "Proletarca" ne-smeš čitati, da je "greh" citati naš list itd. Slišal si morda tudi kako so govorili o socializmu in socialistih Slikali so socializem kot največjo pošast pod snlncem. In ti si verjel Bržkone. Prilike nisi imel niti pobrigal se nisi, da bi se o tem prepričal. Prijatelj, prepričaj se zdaj - priliko imaš. "Da se resnica spozna, treba je slišati oba zvona " pravi pregovor. Zatorej čuj, kaj pravimo mi. Dvoje vrst ljudi je, kteri črnijo socializem: jedni so, kteri socializma niti malo ne razumejo; drugi ga razumejo, a se ga boje kot vrag križa. Prvi so večinoma nezavedni delavci, drugi pa kapitalisti in izkoriščevalci vsake vrste. Drugi imajo vsaj tehten vzrok, da nasprotujejo socialistom, prvi pa nobenega. Delavec nima niti najmanjšega vzroka, j\a bi nasprotoval socializmu. Nasprotno: vsak delavec bi se moral zanimati zanj. Socializem prinaša delavstvu gospodarsko svo-bobodo. Rekli so ti, da na svetu je bilo vedno tako in da bo vedno tako, da se sploh ne more nič spremeniti. Ni res, prijatelji Svet se vedne spreminja. Če bi bilo vedno tako, kakor je bilo, bi ti še danes nosil platnene hlače, kakor jih je nosil tvoj stari oče. — Vtepli so ti v glavo, da so kapitalisti največji dobrotniki delavcev, ker jim dajejo zaslužek itd., da brez kapitalistov bi delavci sploh ne mogli živeti. To se glasi ravno tako, kakor da bi se pomenkovali kunci v hlevu:! 4 Nas gospodar je naš največji dobrotnik, ker nam daje dobro svežo deteljo in oblice; brez njega bi sploh ne mogli živeti." Kunci seveda ne vedo, da jih gospodar pita samo zato, da jih pri prvi priliki ubije in sne za večerjo. Nezaveden delavec, kteri ima razum, tudi ne ve, da ga kapitalist najme samo zato, da iz njegovih žuljev vleče profit in ko ima magazin ali skladišče polno delavčevega izdelka, da ga več ne more predati po svojih cenah,tedaj pa vrže delavca na cesto,ter ga obsodi na smrt potom stradanja in mraza. Ali je potemtakem kapitalist delavčev prijatelj? Dalje so ti rekli, da socializem nasprotuje veri in da socialisti samo zabavljajo čez "farje" in cerkev. Ni tako, prijatelj! Socializem je gospodarski nauk in kot tak nima ničesar opraviti z vero. Mi pravimo, da vera je privatna stvar posameznika; v tej stvari naj vsak, sam odločuje. Ce se pa kritizira cerkev kot družabna institucija in; posamezni duhovni kot aktivni politiki in zagovorniki kapitalizma^ tedaj je to popolnoma pravilno. Brez tehtnega vzroka ni kritike in kritika je dandanes potrebna. Kdor pa samo čez 44farje" zabavlja,* sploh ni socialist. Med nezavednimi slovenskimi delavci je sploh navada, da se vsakega smatra socialistom, če le ne gre vsako nedelje! v cerkev in vsako leto k spovedi. To je velika napaka. Slišal si morda tudi, da socialisti hočejo nekaj "deliti". In ti se bojiš, da potegnejo halče s tebe? Kakšna nespamet! Socialisti ne marajo ničesar deliti. Deli se danes, in sicer se deli tako, da kapita listi vzamejo vse deleže, delavcem pa nič ne ostane. Socialisti hočejo, da so fabrike, rudniki, železnice, zemlja itd. skupna, NEDELJIVA, lastnina vseh ljudi. Samo eno stvar hočejo socialisti razdeliti: delo. Delo bo razdeljeno tako, da bodo opravljali koristna dela tudi tisti, kteri danes ne delajo nič in žive na stroške delavcev. In to je samo pravično. Vse to si slišal in še mnogo drugega. Ni čuda potem, da nisi imel simpatij do socializma. Toda premišljuj! Ti si delavec. Član si velike armade delavcev, ktera proizvajai vse bogatstvo; spadaš v delavski razred, dasi se ne zavedaš tega. Proletaree si — neposestnik. Ne posedujes ničesar razen svoje delavne sile, dveh rok, s kterimi opravljaš delo. Delavci kopljejo rudo, premog; topijo rudo in vlivajo razne predete; zidajo hiše in gradijo železnice; izdelujejo obleko in priprav Ijajo živež Spisal Fran Furlan. Prideš na svet. Oče in mati te zredita skoro na ravno isti način kakor junca. Ko nekoliko odrasteš, greš v šolo. Junca učijo voziti. Ko junec odraste, ga vprežejo v jarem; hranijo ga dobro in skr-l»č, da je zavarovan proti slabemu vremenu. Ko ti odrasteš, kakšno je tvoje Giavni vzrok leži v načinu lastnine. Družabni sistem je tak, da mala maivfnriaHjmU poseduje vse, ogromna večina ljudi — delavstvo, projitarijat — pa nič. Življenske potrebščine se danes ne pro-ducirjij^za rabo temveč za profit. Kapitalist ne bo rekel: 44Jaz imam tvčrirfco za suknje zato, da se bodo ljudje oblačili, da ne bodo raz-, ! življenje? capani." Ne! On pravi: "Tvornico imam zato, da mi nosi denar. Na- Videl sem te v starem kraju za rediti se mora samo toliko sukeni, kolikor jih lahko prodam na trgu! pl"i?<»m, v tovarni, v delavnici, in nič več. Ako je v magazinu več suknj, kot jih pa morem prodati, " bom zaprl "šapo"; vi, delavci, pa pojdite, kamor vas je volja." Skratka: vzrok je v privatni lastnici sredstev za proizvanje. Socialisti pa pravimo: PROČ S PRIVATNO LASTNINO PROIZVAJALNIH IN OBRATNIH SREDSTEV! PROČ S PR0FIT0M! Socialisti zahtevamo: vsa proizvajalna sredstva — zemlja, fabrike, premogokopi, mašine in^sploh vse, kar služi delu — in vsa obratna sredstva — železnice, paraiki, telegraf, telefon itd. —morajo biti kolektivna ali skupna lastnina ljudstva oziroma tistih, ki proizvajajo. Na ta način bodo delavci proizvajali samo za rabo ne za profit. Delal bo lahko vsakdo in vsak bo imel vsega dovolj. Pomanjkanje in revšina bodeta izginila in nastati mora splošno blagostanje. Prijatelj, ali ni to pravična zahteva? Ali se ti ne strinjaš s tem? Ali bi ne bilo dobro zato, Če bi bil gospodar svojega deta in svojega produkta, namesto da si mezdni suženj? Ali bi bil to morda "greh" kakor te plašijo nasprotniki socializma? Pa boš rekel: res je to, dobro bi bilo — ampak mi tega ne bomo dočakali. Nepremišljenec! Jkje tvoj oče na stara leta zacepil ja- bolko na vrtu, gotovo ni mislil, da bo» kedaj jedel sad: cepil je pa le. Ako imaš otroke, želiš li, da se na j ravno tako vbija jo in hlapcu jejo? drugim kot danes ti? Ne želiš-li srečne bodočnosti svoji deci? A io danes si delavci lahko zboljšamo stanje, ako nastopamo skupno, ako združimo naše moči. Sistem je že danes zrel /a socializem; treba ie le, da se zdramijo delavci in osvojijo vlado. Vidiš, take in jednake stvari pretresa nas 4 Proletaree". V vsaki številki, teden za tednom že peto leto prihaja med slovenske delavce v Ameriki in jih drami, osrčuje in pozvil ji vstanite, delavci zavedite se, r-ganizirajte se, v boj proti kapitalizmu! V boj za gospodarska svobodo! — In odzvalo se jih je že mnogo. Okrog "Proletarca" je danes čez tristo zavednih slovenskih delavcev, kteri so združeni v slovenski socialistični organizaciji. Ta četa pa narašča. Število naših dobrih naročnikov bo kamlu dosegla dva tisoč. Jugoslovanska socali-stična zveza, ktera združuje slovenske, hrvatske in srbske socialiste v Ameriki, šteje danes že petintrideset krajevnih organizacij. Čez 50.000nas je v socialistični stranki v Zed. državah. Vseh socialistov na svetu je že okrog trideset milionov. — Velika armada, kaj? Armada, v kUri si podajejo roke delavci vseh narodov, vseh ras in vseh ver. Armada, ktera ima samo jeden cilj: GOSPODARSKA SVOBODA ZA VSE. Prijatelj, kaj porečeš? Ali si ti za to, da se odpravi velika krivica, ki se godi tebi in nam vsem, delavcem? AH si za to, da zašije delavstvu sreča in blagostanje? Ali hočeš sam sebi dobro? Gotovo! Potem si z nami' V nase vrste, moraš! Boriti se moraš! Brez boja ni nič. Toda mi te ne silimo, da moraš biti takoj socialist. Tudi mi nismo postali kar čez noč socialisti. Prepričaj se poprej, da li imamo prav. Apelujemo na tvoj razum, na tvoje mišljenje, da premišljuješ o tem; da preiskuje, in študiraš svoj položaj. Čitaj naše časopisje: naroči si "Proletarca", stane samo dolar in pol na leto, 75c na pol leta In ko ga naročiš, čitaj pazljivo vsako številko od kraja do konca in vsak' teden boš bogatejši na znanju in zavedneiši v novem prepričanji^ Preskrbi si socialistične knjige in brošure, kterih imamo precej n« raznolago, pa čitaj. In ko se enkrat dokraja prepričaš, da smo socialisti na pravi poti, proizvajajo sploh vse, kar rabijo ljudje. Kapitalisti po- ! da drugega izhoda ni kakor k socializmu, tedaj pa pridi k nam in zi sedujejo tudi delavčev produkt, kar delavec naredi ali pridela Dela vereljem te bomo pozdravili kot novega sodruga. vec, kteri vstvarja vse bogatstvo v potu svojega obraza, nima ničesar Prepuščamo te lastnim mislim in želimo, da bi po pravičnem boju lažen majhne odškodnine za svoje delo v obliki plače, s ktero se ko- za svoje zahteve čim prej doživel. maj preživi. podučili, da je kapitalizem edini smrtni sovražnik delavcev. V "Proletarcu" bode lahko vsakdo povedal svoje misli, ne da bi se mu bilo treba l»ati, da se bo dopis zavrgel, ker morda ne ugaja uredniku ali komu drugemu . . . itd. To je bila napoved slovenskih delavcev v Ameriki napram slovenski javnosti. S tem je bil led prebit in delo za politično organiziranje se je započelo. Osnovala se je Socialistična centrala in vodila se je agitacija potom lista. Sovražniki seveda niso izostali. Takoj v začetku leta 190fi se je začela od strani nasprotnikov nekaka protior-ganizacija. ki je bila l«i pesek v oči. To je bil tudi vzrok, da se zadnja ni vzdrzala. Napram tej namišljeni — kontraorganizaciji je sledil tudi v štev. 27 tretjega letnika članek: "Sodrugom tu somišljenikom v pojasnilo." kjer se je razkril pravi namen nasprotnega dela in pojasnilo stališče, ki ga je slov. soc. organizacij« zavzemala. SREČNO NOVO LETO IN SREČNO NOVO DOBO! Sledil je boj in agitacija. Vspc-šne agitacije seveda ni moglo biti, ker viharni časi niso ugodni za organiziranje. Ampak položaj se je zboljševal od dne do dne. In konečno: Obzorje se je seistilo, razmere v podpornih društvih so se poboljšale — vsaj tam, k jer so socialisti — in politična organizacija, ki se je zadnji čas, potom jugosl. soc. kongresa v Chieagu združila, napreduje danes bolj, nego kdaj preje. * Pa tudi list sam je dobil trdnejšo podlagi». Zdaj ima lepo število naročnikov in ni več v taki zadregi, kot je bil nekdaj. Politično obzorje med slovenskimi delavci se čedalje bolj čisti, kar kažejo in potrjujejo poročila iz raznih slovenskih naselbin. Slovenski delavec v Ameriki se je začel zavedati; on uvideva. da je celo vrsto let podpiral humbug in da je treba ubrati drugo pot. Prodaja soc, brošur in knjig priča, «la so že tudi zanima za globlje razprave; uprašuje in prosi raf tolmačenja : navdušuj* dru- ge, ki še niso tako daleč iu pridobivajo nove čete. In vse to je vsjvanl v teku petih let 4Proletaree'. Njegov vpliv se opaža povsod, v celi slovenski javnosti v Ameriki, kajti njegovi čitatelji niso samo naročniki za, eno leto ampak delavci so obenem in študentje njegovega nauka. Povsod je opažati navdušenje in dobro voljo. "Proletaree" in njegovi čitatelji tvorijo danes veliko verigo, ktere Členi se drže trdno drug drugega, — in ta veriga raste od dne do dne mogočneje/ Da bo pa ta veriga dobila v sebe vse člene, ki so rast rešene po raznih krajih, je naša dolžnost, da delamo še bodočih pet, deset, dvajset let za ' Proletarca" tako, kakor smo delali do sedaj. Frank Petrič. V PREVDAREK Slavnostna številka je izšla v sedem tisoč iztisih. S tem je "Proletaree" dosegel najvišjo izdajo med vsemi slovenskimi listi v Ameriki. Ako ie omenimo, da so bili vsi listi naročeni, tedaj je ja*no, da je zanimanje med ameriškimi slo. venskimi delavci ogromno in velikansko za socializem. Vzlic tej velikanski izdaji, ki je redka prikazen v slovenskem časnikarstvu tuinonkraj oceana, ostanemo skromni, ker poznamo stopnjevalni razvoj v Človeški družbi. Ali sodrugi, delavci in tovariši naprej! Naprej z agitatoričnim delom, dokler ti tisoči ne postanejo redni naročniki "Proletarca". S%j gre za nas, za nase žene, našo deco, sa osvoboditev vseh delav-cev - trpinov iz gospodarske kapi. talistlčne sužnosti. Delavsko časo-pisje, ki je lastnina delavcev, je pa ono najboljše orožje v boju med delom in kapitalom. Vsem, ki ste prejeli slavnostno izdajo pa priporočamo: Ko ste prečitali ne vrzite jo proč. Oddajte jo svojim tovarišem ali jo pa pošlite svojim starišem, bratom, sestram, znancem ali prijateljem v staro domovino. Razširite jo, da jo bode čitalo vsaj 50 tisoč Slovencev. delati od zore do mraka. Za koga? Za lepo opravljene bogataše in vojaške častnike; za lene duhovne, kateri ti prodajajo neskončno "veselje" v nebesih pod pogojem, da ti njim pr^skrbiS lepo in brezskrbno življenje na tem svetu. In kaj imaš ti za svoj trud? Pravico, teško delati do smrti in potem v miru počivati. Vidim te tukaj v Ameriki, ko zopet delaš od zore do mraka v rudniku, livarni, na železnici in na polju. Za koga? Za one ljudi, ki niso v svojem celem življenju storili nič koristnega. In kaj imaš tukaj za svoj trud? Včasih te zaduši v rudniku. Morebiti zgubiš samo roko v tovarni. Ako si posebno srečen, bo-deš umrl naravne smrti. Seveda, predno umrješ. bodeš gotovo, ako dolgo živiš, sključen in crrbav kakor star konj. Sem - li ti povedal resnico? Praviš, da imam prav, ali kako pomagati? Poslušaj! V svrho, da se osvobodimo kapitalističnega jarma, je treba, da se združimo. Delati moramo združeno. Kapitalisti dobro vedo, da kakor se hitro delavci vsega sveta zedinijo, bode njih vladarstvo končano. Zaradi tega nas skušajo razdružiti. Vsako, bodisi še tako podlo sredstvo uporabijo, da nas držijo v prepiru med seboj. Oni vedo, da tako dolgo, dokler se mi ne zjedinimo, bodemo vedno dovolili. da nam nekoliko izmečkov človeštva krade čez polovico nagega pridelka in izdelka. Socialisti pravijo, da si ti ravno tako človek kakor tisti, kateri živi ob tvojem delu. Ali imamo prav? Dalje trdijo, da je na tej zemlji vsega dovolj. •Ie to res? Oni trdijo, da si ti edini, ki delaš in pridelaš vse potrebščine. Ali ne? Socialisti pravijo, da ti že predolgo delaš za bogate lenuhe. Začni tore j sam za - se. Na naši zemlji je 85 odstotkov delavcev in samo 15 odstotkov brezposelnih bogatašev. Zakaj torej ti dovoliš,- da te ima taka manjšina za sužnja. Zbudi se, brat! Poglej po svetu in pridruži se armadi zavednih dc'avccv, ki koraka združena v boj /n osvoboditev človeškega rodu. Zabij si v glavo, da si li edini, ki hraniš svet in zahtevaj, da kdor hoče jesti, mora tudi delati. Ako misliš, da je to prav, potem pristopi k socijalistom. Ne poslušaj one 44učenjake", ki ti govorijo, da so socialisti hudodel* niki. Vprašaj jih zakaj! Ves kaj ti bodo odgovorili? Rekli bodejo: Zato. ker so soci-jalisti . . . Da je mogoče vživati, ne da bi človek delal, mora biti berač ali pa bandit. Delo vstvarja -vse bo gastvo in življenske potrebščine. Kteremu razredu se prifctevaS* — PHOLBT AK K C Kaj zahtevamo socialisti. Naš končni cilj. Kolektivna lastnina vneli proizvajalnih in obratnih sredstev. Popolno demokratična uprava cele člo\*Wke družbe. Celi svet jedna republika ali zveza več republik. Kaj že danes zahtevamo v splošnem. 1.) Odpravo vojne. Vse armade in mornarice se imajo razobo-rožiti in razpustiti. Ustanovi naj se mednarodno mirovno razsodišče, ktero naj rešuje mednarodne spore in prepire. 2.) Odpravo smrtne kazni. Smrtna kazen je barbarska institucija. Z usijirčanjem zločincev se država postavlja na moralno stališče vsakega posameznega morilca. Z zločinci se mora postopati kot z bolniki in dati se jim mora delo, da naj koristijo družbi. 3.) Odpravo otroškega in ženskega fabriškega dela. FabriSko delo uničuje neodrasle dečke in deklice telesno in duševno. Rav« n.) Državno zavarovanje proti starosti, onemoglosti in telesni pohabljcnosti delavcev. Vsak star ali onemogel in pohabljen delavec, kteri nima imovine, mora dobiti od države penzijo. da se lahko preživi. 6.) Zavarovanje zoper brezposelnost. Delavcem, ki brez svoje krivde pridejo ob delo (ob času gospodarskih kriz), mora država preskrbeti delo in zaslužek. 7.) Podržavljanje železnic, pa-robrodov, komunikacijskih naprav (brzojav, telefon* in industrijskih ter rudniških podjetij, kjer je le mogoče. In še mnogo drugega. Kaj že danes zahtevamo socislisti v Ameriki. (Program od leta 1908.) Splošne zahteve: ' 1.) Hipna državna pomoč za brezposelne delavce. Grade naj se šole in kanali, pogozdujejo uaj se pusta zemljišča, sploh naj država prične z vsemi koristnimi javnimi deli. Taki delavci morajo biti direktno v vladni službi, delati smejo Je osem ur na dan in dobivati unijsko plačo.. 2.) Skupna (ljudska) last železnic, brzojavov, telefonov, pa« rohrodnih Črt, sploh vseh drugih obratnih sredstev in zemlje. 3.) Skupna last-vseh industrij, ktere so za ljudstvo neobhodno potrebne in v kterih je ponehalo vsako tekmovanje. 4.) Skupna last naj postanejo vsi rudo - in premogokopi, kamnolomi, petrolejski vrelci, šume in vodna sila "O 1'met no pogozdovanje izsekanih šum in izsušitev močvirnatih zemljišč, ktera naj ostanejo za vedno javna last. 6.) Absolutno tiskovno, govorniško in zborovalno svobodo. Industrijske zahteve: 7.) Zboljšanje položaja industrijskih delavcev: a) skrajša naj se delavni čas v razmerju z razvojem strojev; b) šestintrideset urni nepretrgan tedenski počitek za vse delavce ; c) strogo nadzorovanje delavnic in tvornic; d) prepoved otroškega dela pod 16. letom; e) prepoved prevoza izdelkov, ktere so izdelali otroci, kaznjenci in delavci v nenadzorovnlnih tvornicah; f) odstranitev javne miloščine, ki se naj nadomesti z zavarovanjem za slučaj brezposelnosti, bo- Kapitalistični sistem in socializem, Stannton, 111., 10. dec. 1910. Kapitalistični sistem, pod katerim danes živimo, je tako grozovit in nesramen, da ko b> delavci le malo pomislili, bi ne glasovali več za kapitalistične kandidate, ampak za svoje, socialistične. Delavci. ki proizvajajo vse, obleko, jestvine, železnice, hiše itd'., pa morajo stradati, hodijo razstarga-ni in bosi. stanujejo na prostem pod milem nebom: in če delo zgu-be, če nimajo denarnih sredstev, morajo peš hoditi, da spet delo dobe. Ne upraša se, kdo je naredil železnične proge, ali kdo je naredil hiše. kdo proizvaja jestvine, obleko itd. Ne, kaj tacega se ne upraša delavca. Oni pa, ki še niso nikdar proizvajali niti najmanjše stvarce, so oblečeni v elegantne obleke, imajo vsega, kar se jim poljubi. Vozijo se iz ene dežele v drugo itd. Delavec, ali jih ti uprašaš, kje so dobili denar zato! Ne, to se ne zgodi. Ti se bojiš in ne uprašu-ješ. . Zakaj delavec po tem ne upra-šujeT To pride od tod, ker so delavci preveč samosvoji, to je, ker niso organizirani. To se pravi, ker delavci ne držijo skupaj. Mi se moramo organizirati politično. to je socialistično; pa tudi za zdaj gospodarsko. Drug drugega moramo spoznavati in učiti, kaj je socializem, kaj namerava storiti za zboljšanje delavskega položaja. Ko bi si delavci prav tolmačili socializem, bi bilo danes več socialistov, kakor jih je. Ali večji del delavcev si tolmači socializem ravno narobe. Pravijo, da so brezverci, dh hočejo spraviti dol vse vere ,da ni boga itd. Jaz pa pravim, ko bi socializem ne imel opravljati važnejših nalog nego pečati se z vero. potem bi bilo vseeno, če bi bil na površju ali ne. Socializem ni od nobenega zahteval, kaj kdo veruje. Vera je aocijalistom stvar posameznika. Socializem zahteva , izboljšanje delavskega položaja, da bi delavci dobili cel produkt njihovega dela in ne samo 17 odstotkov, kakor je to danes. Delavec trpin — pomisli malo, ti, ki se potiš, da ti vse teče od obleke, dobiš, če zaslužiš en dolar 17c„ oni ps, ki ne proizvaja ničesar, dobi 83c. Kaj porečeš na to, delavec? Ali ni potreba socializma, ki to onemogučuje? Delavce, ali ti ni znano, da dela v Zed. državah 4.000.000 otrok od 5 do 12 leta po premogokopih. tvornicah itd. za sramotno plačo—od 50c. do 70c.— na teden? In na miljone odrasče-nih in zdravih ljudi je, kateri ne morejo dobiti dela. Ali ni potreben socializem, kateri zahteva odpravo otročjega dela? V mestu New York je 600.000 šolskih otrok, od katerih jih je 748.0()0, ki morajo iti v šolo brez zajutrka; 63.000 jih je, ki ne morejo obiskovati šol, ker nimajo obleke, ni obuvala! Po drugi strani se pa zapravljajo miljoni za nepotrebne tvari. Naslednje je račun izdatkov U. S. mornarnice za leto 1908, ktere-ga je priobčil eden angleških kapitalističnih časnikov. Stroški mornarnice Zed. držav za leto 1908 za vzdržavanje vojakov in pokojnine $392,000.000; jestvine. obleke itd. so stale za vse prebivalstvo Zed. držav isto leto $11,642.000. Ali ni to blaznost današnjega kapitalističnega sistema? Da se za ubijanje ljudi rabi štirintride-setkrat toliko, kakor pa za njih ohranitev? Delavci! Ali bodete še dolgo držali roke križem in gledali, kako ti blazni kapitalisti delajo z vašim produktom, ki ga tako za nepotrebne reči mečejo proč? Va-m otroci od gladu umirajo in ne morejo hoditi k poduku radi vaših slabih finančnih razmer. Mislim, da kaj tacega nemore-te več dolgo gledati mirno. Ako nečete, da se z vami in vašimi otroci istotako postopa, potem se morate organizirati politično — socialistično. To je edina pot, da se zamorete rešiti. Ne vrjemite kapitalistom, kateri so proti socializmu; oni ga bodo vedno zametavali, kajti dobro vedo, kaj jih čaka, če dobe socialisti vlado v roke: da bodo morali delati. S tem so pa njih zlati časi proč, in jih nebo več nazaj! Delavec! Kapitalisti se ti nesmejo nič smiliti; le po njih, saj se jim tudi ti nič nesmiliš, kadar «i brez dela. ali nimaš kaj jesti. Toraj delavci, skupaj v vrsto so-cijalistov—v socijalistično stranko, in kadar pridejo volitve, gla- lezni. ne/gode, onemoglosti, starosti in smrti. Politične zahteve: S.) Zapuščinski davek v razmerju z zapuščino. 9.) 1'roporeijonalno naraščajoč dohodninski davek. 10.) Neomejena in jednaka volilna pravica za moške in ženske. 11.) Iniciativa, referendum in preklic. (Pravica ljudstva, predlagati zakonske predloge, glasovati o njih in pravica, odstraniti nevredne poslance ali javne uradnike.) 12.) Odprava senatne zbornice. 13.) Vrhovnemu sodišču Zdr. držav naj se odvzame moč, da ne bo odločalo o ustavnosti zakonov, ktere sprejme in potrdi zbornica. Zakon sme sprejemati ali spreminjati le zbornica ali pa ljudstvo s splošnim glasovanjem. 14.)^ I stava naj se spremeni z večino glasov. -—---- 15.) Ustanovi naj se poseben vladni oddelek za splošno izobrazbo in poseben oddelek za zdravilstvo. c 16.) Sedanji delavski oddelek vlade naj se loči od trgovskega in ustanovi naj se posebni delavski oddelek. 17.) Vse sodnike naj voli ljudstvo za kratko dobo. Izdajanje sodni jskih prepovedi j (injunction) naj se postavno omeji. 18.) Brezplačna pravna pomoč. PRVI Drikar. IN» zimi 1900 leta je izšel v Chi-eagi na osmih straneh tiskan letak, v velikosti navadne pisems ke kuverte. Priredila in založila sta ga dva slovenska delavca — socijslists, ki sta imela namen organizirati slov. soe. klub v Ohiea-gi. Na prvi strani letaka je bil "Program socijalističnc stranke," za njim je sledil članek. 44Kako z unijami postopati?" in konečno članek "Rojakom v pouk in prev« darek." Ker se mi zdi, da je tp prvi razglas v namen organiziranju slov. socijalistični organizaciji v Ameriki, sem sklenil, da priobčim ta članek.V "Proletareu" v celoti. Evo ga: Rojakom v poduk in prevdarek. Današnje razmere med nami nas tirajo, da tudi med Slovenci spregovorimo resno besedo. V že davno, kakor delavci drugih narodov, občutimo tudi mi pomanjkanje, bedo in nestalnost, ktero nam v prvi vrsti provzroča brezposelnost. Kako to odstraniti, bila so tudi že med nami različna ugibanja in izražanja, pač pa tolikanj ra/lična, da nam je bilo nemogoče kaj sklepati iz tega v naš uspeh. Vsled tega vam tukaj podajamo v prevdarek naš program sedanjega svetovnega delavstva. Kadar to čitaš, dratri čitatelj, več njih (direktna) delavna last, postal je prost, vržen iz dela; prepuščen je bil samemu sebi, j)omnožuje izhajati — kar je očividno v sto j ua (1rugi struui prostitucijo. Ve in Btotisočerih slučajih — tedaj |jka armada prdletarskih deklet mora tudi žena v tvornico. Skoro ;n želia, oropanih delavne ener-večina ameriških delavk v tvorni- m vs,,h 8re(jstev za življenje, caii, delavnicah, prodajalnicah končno pahnjena v zloglasne da jih lažje izkoriščajo. Zato pa kapitalist/i z vso vnemo, podpirajo verske sekte, cerkvene organizacije in privatne popovake šole, kjer se neguje klečeplaztvo, praznoverje in superstieija. Kapitalizem ruši rodbinsko srečo in moralo. pumpajo sveti profit iz njih teles. Druga velika armada osamljenih mož in fantov, kterim pas- Kapitalizem ovira izobrazbo. Kljub temu, da je šolstvo danes že na visoki stopinji in da se literatura množi z neznansko hitrostjo. vendar med ljudstvom, zlasti med delavstvom Še ni tiste izob- spodarska kriza s splošno brezposelnostjo in nepopisno bedo. ki navadno traja jedno ali dve leti. Industrija, trgovina, kmetijstvo in sploh celi proces gospodarskega razvoja je takrat iz tira: par Zvezini bureau za delo domneva, IlUl 80 omožene ženske. Kjer pa hiSt% kjer kapitalisti nazadnje da je v Zdr. državah vsako leto j mož in. žena delata in prepuščata od 30 do 35 tisoč delavcev usrar- j otroke tujim rokam, tam ni reda čenib, okrog dva miliona pa bolj- i niti PraVe 8rei'e <*>a sta utruje-alimanj pobitih in pohabljenih. ! lia< otm izčrpana; otroci nimajo ! je gospodarske razmere ne dopuš To so strašne številke! Dokuzuje- I>rave v'^>je. Fabnško delo pa | gaj0 dostojnega družinskega živ-jo, da kapitalizem — samo ame- ! *pl°h ni za žensko; uničuje j Ijt iija, pa podpirajo prostitucijo, riški kapitalizem — z moritvami Pre(1 V8em telesno. Organizem ker tako ho<-,e kapitalizem, delavcev na debelo v današnji in-1 žene ne 1110 re preneati vseh tež-1 dustriji prekaša barbarsko klan- in sto in sto naporov fabriš- Kapitalizem zadržuje razvoj indu-je ljudi v vseh vojnah od parnti- k^a delaî njeno zdravstveno stan- ^ strijalizma. vega zgodovine do sedanje dobe. M« navzdol in konec je onemo- y Alneriki doživimo vsakih de- glost, bolezen in prerama amrt.|get ali |>etnajgt ,et velikanski fi-De klica, ki gre. mlada v tvornico j naI1-nj ^ kteremu sledi g,»-in pusti v strojih vso svojo moč in eneržijo, ne morer roditi zdravih otrok. Žensko fabriško delo je protinaravno in protikulturno. Kapitalizem j o pa pognal milion-razbe Uakoršna bi morala biti pod sko armado žensk v fabrike, kjer danimi pogoji. Odgovoren je na, ! za sramotno plačo izpodrivajo min(. dno je vge t na ravno kapitalizem. Otroci proie-; moške in žrtvujejo svoje zdravlje , gvojwu m,.8tu kakor • biJ() . tarcev, komaj da izvrše ljudsko in življenje na altar bogu profi- krizo. Ti-le izbruhi so kronični: solo, že morajo v tvornico s šest- ! tu. - Rodbinska sreča delavca p0Imvljaj0 M. vedll0 kot p08ledica najstim m celo štirinajstim letom, i zavisi od delodajalca. Pride brez-j (livjega kapitaJi8tië|ieffa go9po. Naporno delo in mizerne razmere, poselnost, pritisne revščina in si- darstva m konkurenčne špekula-ki ga obdajajo povsod, ubijejo roma k mora gledati kako žena in j dprmrfijh magnetov Ttrčku ftll deklici ze v""zgôdnji I otroci stradajo. V takem slučaju4 mladosti voljo in veselje do uka j marsikteri zapusti vse skup in ^*aka 8osP°darska kriza in knjige; postane top kakor j gre, ali se pa usmrti. V drugem J? s'lau katastroia 7a državo in stroj, na kterega je priklenjen ali slučaju žena ostavi moža, ker je 'j,KisiV0 vobče. (Citatelj se lahko priklenjena. Pohajanje višjih Soline more preživeti. V tretjem si KlM,mni na 1. 1907 ali kdor je staje privilegij samo za hčere in si-j cela družina vzame življenje, ko r,'Jsj nasel jenec na 1. 1893.) I oda nove bogatinov. Pa tudi odraščen | delaven - skrbniku odpovedo de- k«Pitaliste ne briga ogromna ka-delavec nima prilike, da bi si raz-1 lo. .stanovanje in kredit. Časopis- Ulstrofa iri *k(M,a- kte™ povzro-širil duševno obzorje. Ako je upo-» je poroča vsak dan o takih do- Undstvu: ne briga jih, da j«-sien, je preutrujen, če dela nima. | godkih. — Na tis<»če in tisoče de-'nH miljope delavcev vrženih iz de je pa ves v skrbeh, da se niti ne klet zastonj Čaka na možitev; go- la> (|a produkcija potrebš- zmeni za knjigo — kam da bi šel ispodarske razmere, ki jih suče ka- ùin V® da l)Uil}e u»,ir«jo gladu in še v knjižnice ali poslušat preda- pitalizem, so take, da se na tisoče t n,raza- Kapitalisti nadaljujejo vanja. j in tisoče mladeničev ne more že-1 jo zločinsko igro. Kapitalisti tudi skrbijo, da je niti. Sklepanje zakona med mo-1 K&k5nih lopovskih sredstev se moderno znanstvo le privilegij žem »n ženo je danes v 99 ih slu- i poslužujejo kapitalisti v konku-profesorjev, dijakov in manjšine čajih navadna trgovina. Koliko îencnem boju za profit na škodo ostalih inteligentov. Veda je še j zakonov se sklene samo za denar delavstva in gospodarskega raz- voja sploh, dokazuje sledeči slučaj : Ko se je organiziral trust za steklene šipe, hotel je kar v enem dnevu kontrolirati ves izdelek te vrste v deželi. Da prej doseže svoj namen, je trust zarental proti visoki najemnini petnajst fabrik za izdelovanje steklenih šip in jih zaprl, samo da bi ne konkurirale ž njim z izdelki. Pomislite — petnajst fabrik, ktere so poprej s polnim parom proizvajule steklo in dajale zaslužka tisočerim de-/ lavcem, je moralo počivati, samo zato, da je bilo manj stekla na trgu in da je zamogel omenjeni trust laglje prodati svoj izdelek za visoko ceno. In trust je plačal $150.000 letnega renta za počivajoče tovarne. Na stotine sličnih slučajev bi še lahko našteli. — Kapitalizem tudi ovira napredek v modemi tehniki. Xa stotine važnih in koristnih patentov — razne »načine itd. — zaspi vsako leto v zvezinem uradu za registrovanje patentov v \Yashingtonu,samo zato ker se kapitalisti bojijo, da bi i revolucionirali taalioni način gospodarstva ali proizvajanja in jih pripravili ob profit. • Povedali smo na kratko, da je kapitalizem sovražnik vsakega napredka. Povedali bi lahko še mnogo več, a prostor nam ne dopušča. Omeniti bi še morali n. pr. kako kapitalizem zastruplja zakonodajo in narekuje zakone v svoje interes«'; kako se igra s celim sodnim "sistemom itd. itd. Toda iz gornjih vrstic je vsakemu razsodnemu delaven razvidno dovolj, da .je kapitalistični sistem krivičen, barbarski, hudodelskijn nečloveški ih «Ta je skrajni čas, da se vsi delavci združijo v socialistični strauki, ktere naloga je: uničiti kapitalizem. Ako kupiš kakšno stvar in plačaš z denarjem, je tvoja, ne? To se pravi, da si ti gospodar dotič-ne stvari, ktero si kupil, ne? In kadar te kdo najme, da pri njemu delaš jeden dan, teden, mesec ali leto, za k ar te plača, je on tvoj gospodar, ni/ Ali te ni potemtakem on kupil za denar? Nisi - li ti lastnina svojega gospodarja? Pa si domišljaš, da si svoboden in prost! Ko bi ti gos peni ar odprto povedal, da si njegova last, bi Priroda se kloni človeški volji. Prof. J. C. Kennedey. (član vseučiliščne fakultete v Chicagu.) V dobi zadnjih 150 let je sledil v proizvajanju človeškega dela, ogromen napredek. Veda se je razvila in je služila vsem fazam moderne industrije. Silni stroji na paro in elektriko so nadomestili navadne ročne delavce; železnica je spodrinila tovorne vozove in druga prevozna sredstva, napredovalo je umetno poljedelstvo in pomnožilo sadove, ki jih rodi zemlja. Dereče vode so p<»stale ugnane služabnice strojevodij; pustinje so vzsevele po umetni namaki in vse — združene ali posamezne rastoče sile v tisočerih različnih oblikah, čakajo zapovedi in roke l kemika. !fo težkih letih nevednosti in praznoverja, obupu in boju, bojazni in lakoti, je človeštvo kone-čno vendar postalo mojster svojih razmer. Prvič v zgodovini človeštva nam je mogoče proizvajati dovolj hrane, obleke in stanovanja za človeške potrebe. Prvič v zgodovini lahko odgrnemo od vsacega človešvega srca, plašč skrbi, za človeške potrebe. V prvič, od kar je pričela doba moža. smo vstanu ponuditi slehernemu človeku prosti čas in priliko za življenje, v kterem se zamo-re razvijati svobodno. Imamo znanstveno in materijelno podlago za blaženo civilizacijo, — toda. kakšne vrste civilizacija je to? — V stanu smo proizvajati dovolj za vse, a vendar jih je na miljone, ki trpe pomanjkanje in bedo. Lahko nam je zasigurati mir in neodvisnost za vse, a vzlic temu vlada povsod boj in skrb za obstanek. Lahko nam je preskrbeti za" vsacega posameznika prilično delo, zabave, izobrazbe itd., a ven-. dar je večina naših tovarišev oviranih in poneumnenih; človeški zobje so v nečloveškem stroju, čez kterega nimajo nobene kontrole. Od kod prihaja ta nenavadnost? V družbi živimo, ki vsebuje sistem kapitalističnega proizvajanja! Sredstva za proizvajanje, to so stroji, tovarne, železnice, skladišča in shrambe, rudniki, gozdi in vsa naravna bogastva so izključno v kapitalističnih rokah. Vsa ta sredstva pa morajo delavci rabiti. da jim je mogoče živeti. Vsled tega morajo kapitaliste prašati za delo. Ker je pa na strani vedno velika armada brezposelnih, celo v Času največje 44prosperitete", je tekmovanje za dobavo dela ve- liko, plača pa vsled pritiska, majhna. Na ta način dobe delavci le mali del od tega. kar proizvajajo; kapitalisti dobe vse ostalo v obliki profita, stanarine in obresti. Med tem, ko žive delavci v pomanjkanju, pa si kapitalisti ku-pičijo ogromna bogastva. Tako vidimo na eni strani miljone nc-•posedujočih proletareev, na drugi strani pa peščico multimilijonar-jev, ki žive v razkošju. To govori jasno dovolj, zakaj je tolika večina v pomanjkanju, vzlic temu. da se je z modernimi pripomočki pridelalo dovolj za vse. Da je večina ljudi j siromašnih, tj »rej ni vzrok, ker se dovolj ne pridela, ampak, ker se pridelano bogastvo ne enakomerno deli. Moderna veda nam je omogočila,.da sc lahko pridela življenskih potreb za vse ljudstvo. Toda ker so kapitalisti dobili v roke kontrolo nad proizvajalnimi sredstvi, to so stroji, rudniki, železnice itd, so vse tako uredili, da se vsa dobra čudodelnih induatrijelnih iznajdb in naprav, stekajo le v njih prid. Z drugimi besedami rečeno: kapitalisti puste proizvajati le za svoj profit. Po profitu je umerjena sedanja človeška družba, — delo kapitalizma. Če je otročje delo dobičkanosno, se upelje otročje delo. Ce se izplača delo čez uro. se upelje delo čez uro. Če je ceneje izvrševati delo v nezdravi delavnici, tedaj se dela v taki delavnici. ('e so varnostne naprave v podjetju zvezane s stroški, plača stroške delavstvo. V kapitalistični družbi ni nič ( svete jsegn profita 4 Semtertje se zgodi, da kakšen j deloda.jnlce pregleda v korist de- I lavcev, toda navadno je 4. i» n _____c / 1 » -------— / beseda«!; - v tem boju bo padlo še mnogo žrtev. Ali človečan-stvo bo zmagalo, solnce bo sijalo vsem. Trdno sem prepričan, da bo socializem osrečil ljudi. In moja zadnja želja je, da postanejo ljudje dobri in srečni." Obsodili so ga na vešala. Ko je njegov odvetnik prišel v njegovo celico, ni imel toliko poguma. da bi ga obvestil o ekseku-ciji direktno. Ali Okrzeja je govoril mirno: "Pripravljen sem. Se sanjati nisem smel, da bom tiste smrti umrl kot naši veliki predboritelji leta 1886. (Leta 1886 so v varšavski citadeli obesili štiri socialistc. iz organizacije "Proletariat"). Moja smrt ne bo zaman." Ko se je zahvalil" odvetnika za njegovo delo, je rekel: "Dan jnojc smrti, bo najkrusnej-ši dan v mojem življenju. Prosim vas, pridite k eksekueiji, da bode-te lahko povedali mojim sodru- Za njega so imeli pripravno delo. Treba je bilo izvabiti pl. Nol-kena varšavskega polica jskega glavarja iz uradnih sob. da ga ju« stifieirajo. (»eneralni gubernator Maksimovič je strahopetno zbežal v bližnjo trdnjavo Modlin. Ob osmi uri zvečer je imel Okrzeja vreči bombo v vojašnico orenburških kozakov, ki je bila v 12. policajskem okraju, predmestju Praga. S tem napadom so hoteli zvabiti Nolkcna. da bi prišel na lice napada, na potu bi ga pa čakali drugi revolucionarji. Kozaška vojašnica je bila prazna. Okrzeja je odšel na okrajni policajski urad in zalučal bombo med policaje. Strašan pok in ruski policaji so se valjali v krvi. Pa tudi Okrzeja je bil ranjen. Umaknil se je, pa je zgrešil pot. Med vrati so ga policaji sprejeli s goni, da sem šel pogumno v smrt. Kksekueija se je vršila tajno iu odvetniku niso dovolili, da bi bil navzoč. Pod vešali je Okrzeja pokazal nadčloveški pogum. Zastopniki gosposke in rabelj, ki je maskiran iz strahu pred revolucionarji, so gledali pred seboj vzvišenega človeka, ki si ni dal zavezati oči in dal sam sebi vrvico okoli vratu, da ne bi se ga dotaknile umazane rabeljske roke. Vrvica je bila slabo pritrjena in ponovili so ekse-kucijo. "Človek je iz jekla," je šepetala prestrašena rabeljska druhal, ko je Okrzeja umiral mu čeniško .... • • Drugi junak je Henrik Baron, mlad. slaboten strojarski pomočnik, pa pravi vojak revolucije, ki v vroči bitki točno spolnuje po-\ eljn /apovednikov. Na "krvavo sredo", dne 15. avgusta 1906, ko je bojni oddelek P. P. S. dal v Varšavi postreljati na stotine špijonov, orožnikov in policajev, je Ibiron kos svoji nalogi. Ob deseti zjutraj vstreli enega policaja, ob 11 dva, ob dvanajsti uri pa vrže bombo v policajski urad na Klodna ulici! V tčm boju je bil ranjen. Poslali so ga v inozemstvo. Komaj so se mu zacelile rane, se je zopet vrnil. Ob povratku so ga aretirali slučajno. V ječi mu njegova mlada duša postane žalostna, ker zve, da je eden bojnih sodrugov govoril. Ko so ga nekega dne konfron-tirali z izdajalcem, se je zgodilo nekaj nenavadnega, izdajalec noče po gubi t i svoje ga "voditelja" m ga ne pozna. Ti me ne poznaš" — zakliče Baron — 'tvojega vodjo, "vitkega" (pseudo ime) ne poznaš? Ti si kot izdajalec onečistil in oblatil ruojo čast, Judež!" Obrnil se je proti policajem in rekel: "On laže, pozna me. Jaz sem Henrik Baron, član bojnega oddelka." . . . Pred vojnim sodom je s kratkim "da" priznal vse. Ko ga je prašal predsednik, ako ima katero opazko, je Baron vstal in dejal: "Priznal sem vse, da vam dokažem, da poljski revolucionar gleda smrti brez strahu v obraz, in da vam zaluča svoje ogrčenje v obraz. Pa tudi nočem, da bi vaši špijoni zaslužili denar ..." Ko se je začudenje med "sodniki" poleglo nekoliko, je nadaljeval Baron: "Že kot deček, ko sem hodil v šolo, sem občutil ponižanje, ker sem bil poljski otrok. Kratka] i povest o eno-rokem dečku. Kratka povest res — toda resnična do pičice. Košček fotografije blazne kapitalistične družbe! V obširnih Carnegijevih tvorni-cali v Youngsto\vnu. Ohio. je malone vsakemu delavcu poznan življenje in plača je dolar in pol. Kdo bi se upiral velikodušnosti Carnegijevih hlapcev? Prijel je za pero /. ostalo roko in s svojim podpisom sc je odrekel vsaki pravici do kakšne odškodnine. Za nagrado pa ima dosmrtno delo z dnevno plačo nič manj in nič več kot poldrugi dolar. Okreval je. Dali so mu novo roko iz kavčuka in jeden čebriček. majhen, suh deček, kteri je obsojen, da nosi celo svoje življenje j v kterem je nosil vodo kakor prej pitno vodo v dveh čebričkih od fabrike do fabrike. Deček ima samo eno roko . . . Ni dolgo tega kar .je še imel obe roki, zdravi roki. Nosil je vodo, kakor danes, v Carnegijevih tvomieah. V tistih tvomicah je pn vse polno strojev, pred katerimi delavec ni varen. Lahko bi bili stroji varni, toda to stane par tisočakov več--Carnegije pa hoče velik dobiček, zato o Varnih strojih ni govora. Nekega dne je deček vodonosec stopil preblizu jedne r>f 'ine in posledica je bila, da je ostal br*»^ jedne — roke za pestjo Odpelji so ga > bolnišnico. 0-biskovali so ga **očutni ljudje in obiskali so ga tudi Carnegijevi agentje. Zadnji so govorili ž njim jako prijazno; tolažili so ga, gladili mu lase in mu povedali, da ga hoče družba odškodovati za izgubljeno roko. Samo ako hoče — dejali so mu — podpisati pogodbo in preskrbljen bo za celo življenje. Družba mu jamči njegovo prejšnje delo za celo življenje, a plača mu dolar in poi na dan, kolikor ima odraščen delavec. In deček je sprejel ponudbo. Kako ne bit Z delom j« preskrbljen celo Ko je pa njegov paznik zvedel, da ima deček poldrugi dolar na dan — toliko kot odraščen mož — začel je premišljevati . . . Paznik je bil praktičen človek, tako praktičen, kakor zahtevajo kapitalisti Bes je. da ima deček samo eno roko — druga je iz kavčuka — vendar v glavo mu ni šlo, da bi se ta-ko neznatno delo, prenašanje vode v jednem satnetn čebričku, plačevalo s poldrugim dolarjem. Iznašel je. da med dečkovim delom in zaslužkom zija velika vrzel. Kako zadelati to vrzel? Paznik si ni dolgo belil glave. Prišel je na krasno idejo in jo razodel svojim nadpaznikom. Le - ti so se začudili, kako da jim ni kaj takega že prej prišlo na misel; naročili so pazniku, da naj namah uresniči svoj načrt. Poklicali so dečka vodonosca v paznikov privatni urad in mu odvzeli kavčukasto roko. Namesto te so mu pritrdili drugo roko najnovejšega patenta, narejeno iz trdega materijala. Ta roka sc je za-mogla v zapesti vsak čas hitro od-viti in položiti vstran, a namesto zapestja se je tamkai pritrdil močan železni kavelj. Ko je deček drugo jutro prišel na delo, so mu na povelje paznikovo takoj pritr- Sinek : "Ata. imajo - Ii muhe kakšno vrednost.'" ' Oče: "Nc vrjamem. Če bi bile kaj vredne, ne bilo bi niti jedne dili na ponarejeno roko železni ka več v hiši. Rockefeller bi jih dal že davno poloviti." vel j in nanj obesili — drugi čebriček. Od tistega časa mora siromašni enoroki deček nositi od fabrike do fabrike — kakor prej ko je še imel obe roki — vodo v dveh čebričkih - jednega v zdravi roki. drugega na železnem kavlju pritrjenem na kosti v zapestju. Tako nosi od jutra do večera, dan na dan — in nosil bo celo življenje dokler se ne zgrudi . . . Profit je rešen! Paznik, kteri ga je rešil s svojo iznajdbo, pa zasluži Carnegijevo medalijo! ZOUBA LJUDIJ V VOJSKAH (Po Ch. D. S.) Napoleonove vojske____7,000.000 Vojska leta 1812 ...... 50.000 Meksikanska vojska ... 50.000 Krimska 1854 ......... 785.000 Taljanska 1859 .........65.000 Civilna 1861—5 .......1,000.000 'iMi* ...tat L**é* Gospoda (na vrhu): "Čarujemo, kraljujemo, tlačimo, strajhujemo; izkoriščamo, odiramo, tepemo, zatiramo; teptamo, trpinčimo, pobijamo, mlinčimo, — samo zato----" Delavec (spodaj): '"ker mi držimo".... 45.000 65.000 225.000 250.000 40.000 . 40.000 Pruska 1866 . Razne druge 1861—7... Francosko-nemška 1870. Rusko-Vurška 1877 ..... Zulu-Afganska 1879 ... Kitajsko-japonska 1894. Spansko-ameriška ........ 6.000 Anglo-boerska 1899 .... 30.000 Filipinska ............. 500.000 Rusko-japonska 1904 ... 439.000 —• Vseh vojskah na svetu je v zadnjih 600 letih zgubilo življenje 15.000.000 ljudi. — 20 miljonov dolarjev narede razni čikaški "športi" v Chieagu. s prostitucijo (z ženstvom na slabem glasu) na leto. Poprečno življenje prostitutk je 5 let. Skupnih prostitutk t Zed. državah se računa na 230.000. — M rs. Ch. Ed holm. Naučil sem se sovražiti vas, ker moje pravice blatite in kratite. Ko sem se prijel rokodelstva, *em pričel spoznavati muke delavike. ga ljudstva. Videl sem krvavi pot na obrazu delavca. In naučil tem se. da ne sme biti sovraštvo med narodi. Čutil sem, da je Rus moj brat, ker zdihuje pod isto knuto in ker ga drže nalašč v ne vedi in bedi, da služi vladajočim." "Ali proti vam, slugam carja obračam moje sovraštvo in jezo. Pridružil sem se bojnemu oddel-ku da se borim proti vam." Povedali so mi. da me pričakujejo muke, ječa in smrt. A odobril sem vse. Mene je do tega prisilila potreba, ker vem, ne, ki vodijo univerzum. Evolucija je danes podlaga moderni vedi: ključ je do vseh skrivnosti v vsemirju in središče vsako posamezne znanosti. Kdor še danes ne prizna evolucije ali razvoja, ta samo čas zapravlja če Itudira fiziko, - kemijo, biologijo, geologijo ali soejolngijo. Sploh inteligenten ali izobražen človek so samo smeši, «ko* zanikuje zakon evolucije. Evolucija je pribita stvar. Tajiti so no (]fi več kfiknr se ne more ravno to vprašanje je vodilo do nesporazuma med nekterimi evolucionista kakor smo že omenili. Nejasnost med učenjaki glede darwinizma in evolucijske teorije same je dala tudi priliko funatič uim nasprotnikom te teorije, da so padli po evolucionistih. Med zadnjimi se še danes najbolj odli kuje cerkev, ktera naravno vidi svoj konec v splošnem priznanju zakona evolucije. Nauk o razvojni teoriji mora prejalislej postati del ljudske izobrazbe, t. j. vpeljati se mora v šole. Kakor se otroci danes uče, da se zemlja z ostalimi planeti vred suče okrog solnca, ne pa solnce okrog zemle, — ravnotako se bliža čas, ko se bodo otroci v šolah učili o tečnem zakonu razvoja, namreč da se je naé» zemlja v svojem plinovem stanju odločila od solnca in šele tekom milion in milionletnega razvoja prišla v svoj sedanji stadij — da se je človek tekom dobe več stotisoč let razvil iz jedns nm« celiee nazva-ne protoplazma. Mi bomo v "Proletarcu" od časa do časa prinašali daljše in krajše odlomke iz spisov najbolj priznanih znanstvenikov — Hae-ekel, Boelsche, Morgan itd. — kteri obdela vajo evolucijsko teorijo. Skušali bomo pojasniti našim čitateljem, kako evolucija deluje« kako se je do sedaj razvila naša zemlja, človek itd. Kajti čas je, da se tudi slovenski delavci izobražujejo v smislu modernega in resničneg*» znanstva. , KAJ JE ZLOČIN? žive dni delavec,, ako mu Bog ni določil drugo usodo. Delavec, ki godrnja zoper to božjo odredbo ali čita Časnike, ki obsojajo današnjo kapitalistično gospodarstvo, zvrši smrten greli, za kar bo kaznovan na drugem svetu z večnim pogubljenjem, ako se ne spo-kori in skesano umre. Ta nauk je v bistvu isti kot nauk o fevdnih gospodih, kraljih, cesarjih, cerkvenih knezih in papežu, le besede so druge. Ali to še ni zadnje sredstvo cerkve. V svojih časnydh hujska posvetno gosposko proti delavcem, ki se z zakonitimi sredstvi bojujejo za 0-svoboditev delavskega razreda. Imenuje jih nevarne puntarje, hujskače iu prekucnile, proti katerim je treba v interesu imovi-tih slojev nastopiti brezobzirno, katere naj zadene vsa ostrost zakona, da se ohrani sveta trojica: tron. altar in kapitalizem. Razlika med današnjo in fevdno družbo je iskati edino v tem, da si srednjoveški tlačan ni mogel drugim potom iskati svojih pravic kot z orožjem v roki. Danes je drugače. Delavec sme voliti. Ima pravico z glasovnico odločiti kakšna naj bo vlada. Ni mu treba hoditi na ulico in graditi barikade. V toliko je kapitalistični suženj na boljšem kot grajski tlačan. Mirno, brez krvo-litja in bojev lahko strmoglavi kapitalistično človeško družbo, na njenih razvalinah pa lahko zgradi socialistično, v kateri bo vse last vseh. Z glasovnico lahko delavec odloči, da ne bo smel nihče reči: Ta železnica je moja, oni premogo-kop m o jetra strica. t:is Je plavž moje soproge, ona tv/irniea pa last mojega brata. Delavci lahko odločijo, da bo blagostan za vse, da no bo nihče imel pravice živeti od dela dru-zih. Od njih samozavesti je pa odvisno, kedaj se to zvrši. Prositi jim ni treba milosti nikjer' Da se pa v delavcih ne /.glasi samozavest, jih cerkev straši s peklcnščekom iti peklom, dobro plačani .najemniki kapitalistov u-čijo krive nauke o narodnem gospodarstvu na univerzah, delavsko deco že v najnežne jsi mladosti zastrupljajo z napačnim ume-vanjem zgodovine, dobro plačani agitatorji pa širijo gorostasno laž. da vsak delavec lahko postane Fabrikant. To so površno očrtani vzroki, zakaj v delavcih počasi prodira misel, da je treba nadomestiti kapitalistični način pridelovanja s socialističnim. Ako ima delavee pravico erlaso-vati. lahko z glasovnico izreče, da je nezadovoljen s kapitalističnim načinom pridelovanja in tra hoče nadomestiti s socialističnim. Nikak or pa ne more s pomočjo glasovnice postati milijonar. Kdor uči, da lahko vsakdo postane milijonar. ker vsi državljani vživajo enako politično svobodo, jo slepar ali pa sploh ne razume ustroja današnje družbe. Ali človeški duh, ki vedno stremi po popolnejših oblikah v človeški družbi, bo provzrocil. da bo padla kapitalistična družba vzlic krčevitim naporom njenih govornikov in bo prišel blagostan za vse. Ta doba ni več daleč. Danes živimo hitro! J. Z tajiti zakon težnosti, ki ga je od-kril Newton ali holiooentriška teorija (nauk o vrtenju zemlje 0-krog solnca) ktero je odkril Kopernik. Modemi znanstveniki vseh narodov priznavajo razvojno teorijo brez ugovora. Nejedini so še le glede procesa ali delovanja evolucijo: toda voda ho rešila tudi'to vprašanje. Zakon evolucije so donekje sledili celo irrški filozofi v starem Veku. Soie v 19, stoletju jo bilo deiio človeštvu, da je spoznalo ta naravni zakon1 poplnoma. K razvoju evolucijske teorije je veliko pripomogel slavni angleški učenjak Charles Darwin. Ampak Darwin ni proučaval evolucije same kot take. Darwinizem ali Darwi-nova teorija o naravnem izbiranju selekciji> s,» peč« lHino s pro- Nemisleč in nezaveden delavec! cosom ali delovanjem Vvolbcije, je skala, na ktero zida kapitalist* kako namreč evolucij« deluje. In svojo moč/ - Mislite - li, da je zločinstvo prirojeno človeku? Da se hudodelec rodi kot^tak? Ako je tako, čemu potem kaznujejo zločince z zaporom ali vislicami, ko si pa ne mo-eejo imm«ff?rff* Kdor bi pretepal mulo zato ker ni rojena konj, bi mu rekli, da je norec. (*'e se zločinci rodijo kot taki. tedaj je zločinstvo abnormalno stanje človeka ali bolezen. Vsledtega bi mora li z zločincem postopati ravno tako kakor z vsakim drugim bolnikom. Ako pa zločinstvo ni prirojeno, tedaj j«- »pa povzročeno pr človeku potem že ko je pri pameti. Pamet nam pa tudi pove. da človek ne more biti hudodelec sa nio iz zabave ali športa: vsied veselja ali za kratek čas ne bo nihče ubil drugega človeka, niti ne bo kradel ali ropal itd.. K zločinu človeka pripeljejo brez dvoma gotove razmero ali okolnosti. Logic* no je torej, da zločinstva so kri ve razmero, ki so prisilile človeka hudodelstvo, ne pa hudodelec sam, kteri je le žrtev razmer. Ako pošljete mlado deklico v hišo prostitucije in jo tam vzgajate, je-li potem ona kriva, da je prostitutka? Ni - li kriv dotičnik, kteri je deklico t je poslal? Priznati mora to vsakdo, kajti vsak oče in mati dobro čuvata svojo hčer pred zloglasnimi hišami. Primerjajmo na ta način ostala zlodejst-va in prišli bomo do zaključka, da je bil ta ali oni zločinec vedno le orodje gotovih razmer in okol nosti vsied česar je izvršil zločin. I11 kdo povzroča zločinske razmere. ki ustvarjajo zločince? Krivični družabni sistem! Hudodelstva vsake vrste so mogoča le v hudodelski uredbi človeške družbe. Privatno lastništvo življenjih sredstev, profit. brezposelnost in revščina so glavni povzročitelji zločinstva. Država vzgaja zločin ce v šoli. v vojašnici, v ječi in daje jim lepe vzglede s "postajnimi" usmrtitvami na vislicah, giljotinah. električnih stolih itd Cerkev vzgaja zločince v spoved niči. na "božjih potih" in v ostalih svojih hinavskih in barbarskih institucijah. Kapitalizem kot od-očujoč faktor v današnji dobi človeške družbe vzgaja zločince v armadi brezposelnih; vzgaja jih potom nečloveškega izkoriščanja prolet ari jata', potom korumpiran-ja javnih zastopov in uradov, potoni divjega dira za profitom. Skratka: zločinstvo je sad zločinskega kapitalističnega sistema, in zadnji čas je, da se tak satanski sistem odpravi. • Delavec! Podpiraj samo delavsko časopisje! John Teran krojač, se priporač* slov. javnosti za i^ielovanU oblek. Na (zbero ima doma najnovejC vzorce in najboljšega sukna vse vrst« Dalje izdeluje obleke po meri, |M»ura?lja. tisu, lika in vae to po nizkih cenaft. belo prvega razreda! Zahvaljujoč se vsem dosedanjim naro-¿evalcem ter priporoCujot se ie v budate ieli vsem srečno novo leto! Sltladl&če čevlfev za dame, moike in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila se priporoča «1. občinstvu JOSIP iCCMCNJAk, lastnik 1831 So. CentreAve.Chlcago.il!. NAJBOLJŠA KUHINJA! Bllllards, Pool Table, Prenočišča za potnike. Jedi pripravljene po domače. Odprlo po dnevi in po noči. P. Peric, 1412 18. SI., Chicago, lil. VPOSLENA HIŠA. Bas sedaj se deli po dobrozna-nem izdelovalcu zdravilnega grenkega vina, Josip Trincrju, krasen stenski koledar za leto 1911. Koledar kaže na slikah njegoVo poslopje od solidno izdelane kleti skozi krasne uradne sobe pa do laboratorjev. Vsak oddelek te hiše je poln življenja in eneržije. Koledar je izdelan v raznih barvah in razni notranji kraji poslopja se točno razlikujejo. En iztis tega koledarja se proti 10 ct. poštnine v poštnih znamkah, pošlje na vsak naslov. Naslovite vnSo zaltfew na Jos. Triner, 1333 —13WSo. Ashland Ave., Chicago, Tli. (3 x). DOBRO SLUŽBO J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. Tel. Lanwdale 1761. Chicago. LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 113 MILWAUKEE AVE,. KENOSHA, VIS. - Telefon 1199. ah ko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri 'brezžičnem brzojavu". Odkar je oseinurni delavnik postal zaton iu se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbeneev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, o»et »»■ priporoča rojakom v|f.'l.velandu. P» potnikom Lastnik. Nove JESENSKE obleke v vseh najnovejših krojih in barvah 87.50 do $25.00 'PRESTO" najnovejši patentovanovratnik. po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke S6.50 do $30.00 ÍAWN clothing HOUSE SW.Corner Ž6* ¿Central Parkfa. Rudolph Layer, lastnik. ■ ■■■n t ré g-yj^^xYi ^ 1 1 " 1 1 1 PAINEXPELLER Najboljne nn\l«tvo proti bolem, revwia-tizmu, ohromeli hrMoniri in ennkim te/avitm je DM. MICH I liWJi;V PAIN-EXPELLER. Bolečine oz.lravi takoj, zmanjša vnetje in mehufje in olajša boleče <1rle. I>rgnite!»ez njun «večer in zjutraj; Hiymte m» dobro, da prei.lt» lok v kolo. Pomaga takoj j>ri raznih bolečinah, tor je tm)bolj*i fek /a rovmo, giht, vnetje, ohromi Wwt, zaprtje, bolet me v be«irih, ra f.(d>ol*>l in neuralffiio. Prodaja .«e v vveh lekarnah po 2") in Glejte n« mdro pri atekleniei — ono vam je za*< ita. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St, - NEW YORK 3. i 6. 6. 7. 9. 10. 11. Jugoslovanska socijalisticna organizacija -----v Ameriki. été viU»: , j. Chicago, 111. Frank Podlipec, tajnik, 604 N. Ourtia 8t. 2. Glencoe, Ohio. — John Kravanja, tajnik, Box 101. Allegheny, Pa. — Jugosl. soc. udrui. Tajuik O j. Mokrovič, 914 Middle St. La Salle, 111. — Valentin Potisek, tajuik, 1235— lat St. Conemaugh, Pa. — Stefan Zabric, tajnik, Box 508. Chicago, 111. — Jugosl. aoc. udruž. Tajnik Andr. Trstenjak. "Proletarka", ženski, Chicago, III — Mary Jereb, taj., 242—130th Str., Biverdale St. Milwaukee, Wia. — Jugosl. »oc. udrui. Tajnik Nikola llinich, 287—1st Av. '♦Meduarodua Zveza", Vandling, Pa. — Fr. Verboy», taj., Box 140, Forent City, Pa. Kenoxha, Wis. — Jugoal. »oc. udrui. Tajnik Val. Ôantek, B. 55. 12. Kant Pittsburgh, Pa. —Jugo»l. »oc. udrui. Taj. Milan Kirin, B. 341. 18. "Mladi Vrh", Sygan, Pa. — Louis Glaier, taj., Box 77, Morgan, Pa. 14. St. Loui», Mo. — Jugoal. »oc. udrui. Tajuik F. Ferenčevič, 910 Gayr Ave. 15. Leo Kopinelj, taj., Box 717, Chestnut St., Johu»town, Pa. 16. Clairroti, Pa. — Jugosl. »oc. udrui. Tajnik Tomi». Vunuk, B. 270. Chicago, 111. — Jugoal. ion. »oc. udrui. Tajnica Kleonora H. Magjure\-ič. Toungstown, O. — Jugoal. »oc. udrui. Taj. J. Filipan, B. 521, Struther», O. So. Sharou, Pa. —Jugoal. »oc. udrui. Tajnik Ivan Mak, 1016 Hamilton Av. Chicago, 111. Jugoal. »oc. udrui. (»rb.) Taj. B. R%8avič, 2350 Clybourn A v. Kansas City, Kuna. — Jugoal. »oc. udrui. Tajnik Jo». Snoj, 8 Central Ave. Chi »holm, Minn. — Jugoal. »oc. udrui. Tajnik Gjuro Črep, B. 679. 23. Seattle, Wash. — Jugo»l. »oc. udrui. Tajnik Andrija Besednik. 24. Kofn. Wash. — Jugosl. hoc. udrui. Tujnik S. Borouovi«'. B. 25. Indianapolis, Ind. — Filip Godina, taj! 909 W. Pearl St. 26. "Francisco Ferrer", Steel, Ohio. — Joe Drnač, Box 3., tajnik. » 27. Cleveland, Ohio. — Vincenc Ineman, tajnik. 1128 E. 63rd St. 28. Monessen, Pa. — Jugoal. aoc. udrui. Tajnik L. Sarač, B. 82. Hackett, Pa. — Anton Mrak, tajnik. Box 31. Breezy Hill, Kanaaa. — John Lekfte, taj. Box 94, Breezy Hill St. West Mineral, Kanaaa. — Pongrac Jurshe, taj., P. O. B. 357. Weat Newton, Pa. — Bartl Vrtačnlk,. taj., K. P. 1). 3, Box 98. New York. — Jugoal. aoc. udrui. Tajuik Luka Muatapič, 589—11 Ave. Frontenac, Kansas. — Fr. Boldin, P. O. B. 181., tajnik. Weat Pullman, 111. — Jugosl. aoc. udrui. (srb.) Tajnik Duš. Popovič. "Edinost", Milwaukee, Wis. — Frank Novâk, taj., 300 Reed St. 17. 18. 19. 20. '* 21. 00 29. 30. 31. 32. 33. 34. 37. Socialistični listi v Ameriki: ANGLEŠKI DNEVNIKI. NA LETO: "Chicago Daily Socialist"...........1H0-182 Washington St., Chicago. .$3.00 44New York Call".................409 Pearl St„ New York City____4.50 "The Daily Register"................Lead, S. D....................5.00 ANGLEŠKI TEDNIKI. *'Appeal to Reason"...............Girard, Kans.................... .50 "Cotton Weekly"..................Cawansville, Quebec, Canada.....50 "The Lantern "....................50 Van Buren St., Deadwood, S. D. 1.50 "The World" .....................523 17th St., Oakland, Cal........ 1.00 "Christian Socialist"..............Suite 512, 27 Randolph St., Chicago .50 "Farmers' Journal"...............Abilene, Texas...................50 4jThe Bakers' Journal" ^__________________212 Bush Temple, Chicago, 111...: 1.00 "St. Louis Labor" .................966 Chouteau Av.. St. Louis, Mo.. 1.00 "Montana News"..................Helena, Mont....................50 "The Laborer"....................401 Main St., Dallas, Texas...... 1.00 "Toilers' Defense".................Cole Dale, Pa .................. 1.00 "Social Democratic Herald".........344 6th St., Milwaukee, Wis.'... .50 •"The Western Clarion".............Vancouver, British Columbia, Can. 1.00 "The Miners' Magazine"...........605 Railroad Bldg., Denver,.Colo.. 1.00 "The Cleveland Citizen"............310 Champlain Av., N.WT. Cleveland .50 "The Pioneer"....................Oklahoma City, Okla............50 "The Industrial Democrat"..........Oklahoma City, Okla............50 "The Prolocutor" .................Garden City, Kans.........\____ 1.00 "The Findlay Call"................Findlay, 0......................50 "Welch'» Weekly'' ................Wichita. Kans.................. .50 "The Comrade"...................122 W. 12th St., Erie, Pa.........50 "The Enterpriser" ................419 S. 11th St., Lincoln, Neb.......50 "Political Action"................344 6th St., Milwaukee, Wis.......25 ANGLEŠKI MESEČNIKI. ' "Hope"...........................5110 W. Madison Ct., Chicago____ 1.00 "Wilshire's Magazine" . ...........200 William St., New Y'ork City.. .25 "International Socialist" Review"____118 W. Kinzie St., Chciago, 111---- 1.00 "The Progressive Woman"..........Girard, Kans....................50 "The New Era"....................184 8. High 8t., Columbus, 0......25 "The Little Socialist"...............15 Spruce St., New York City.....50 "The Free Press"..................P. O. Drawer 622, New Castle, Pa. .50 "The World's Referee".............713 1st St., Seattle, Wash.........50 Coming Nation" . Girard, Kans................... 1.00 DNEVNIKI V DRUGEM JEZIKU. NemSki—Chicagoer Arbeiter Zeitung..406 N. Clark St., Chicago........ <5eiki—" Spravedlnost".............1825 S. Loomis St., Chicago...... Oeiki—" Americkö Dčlnickč Listy ".. .4032 Broadway, Cleveland, O____ Nemški—"Volks Zeitung"..........15 Spruce St., New York City---- Nemški—" Tageblatt"..............613 Callowhill St, Philadelphia, Pa. Judovski—"Forward".............175 E. Broadway, New Y'ork City. Poljski—"Dziennik Ludowy".......959 Milwaukee Av., Chicago.... TEDNIKI V DRUGEM JEZIKU. Slovenski—44 Proletarec"............2146 Blue Island Ave., Chicago____ Hrvataki—"Radniika Strata"......1830 S. Centre Ave., Chicago,.... Srbski—" Narodni Glas" (polmes.).. .2350 Clybourn Ave., Chicago ____ Hrvatski—" Svjetlo "...............1830 8. Centre Ave., Chicago____ Nemški—"Arbeiter Zeitung".......966 Chouteau Av., St. Loui», Mo.. Nemški—" Vorwaerts ".............15 Spruce 8t., Ne wYork City____ Nemški—"Die Wahrheit"......;...244 6th St., Milwaukee, Wis____ Poljaki—" Robotnik "..............416 6th St., New York City...... Slovaški—" Kovnost Ludu" . ........1825 8. Loomis St., Chicago...... Taljanski—"La Parola Dei Socialist" 874 Blue Island Av., Chicago____ Judovski-"Labor World".........739 W. 12th St., Chicago..... Finski—"Raivaaja" ...............392 Main St., Fitchburg, Mass____ Finski—"Toveri".................10th and Duane Sts., Astoria, Ore. Finski—"fvomies Pub Co." ........Hancock, Mich................. Francoski—L'Union des Travailleurs, Charleroi, Pa................... Madiarski—" Elore "...............1528 2nd A v., New York City____ Litvinski—"Strahdneeks"..........28 Broadway, So. Boston, Mass.. Litvinski—"Kova"................418 8. 2nd 8t., Philadelphia, Pa.. Norveški—"Gaa Paa".............415 Cedar A v., Minneapolis, Minn. Judovski—"Die Zukunft"..........141 Division St., New York City.. Švedski—"Svenska Socialisten" . ...330 7th St., Rock ford, 111---- 3.00 4.00 1.00 i 00 3.00 3.50 3.00 1.50 1.00 1.00 .50 2.00 1.00 1.50 3.00 1.25 1.00 1.00 2.50 2.00 2.75 1.50 1.00 3.00 2.00 .50 1.00 1.00 NARAŠČAJ SOOIJALISTIÔNIH GLASOV. Nemčija Francija, Avstrija Belgija. . Z državo Anglija . Finska . Italija . panska . $vica . . Holand. Norveška ^vedska . Španija . 1877 1887 1892 1897 493,000 763,000 1.876,000 2,107.000 ....... 47,000 440,000 790.000 ....................... 750,000 v............. 320,000 467.000 ....... 2,000 21,000 55,000 ......... 55.000 1.000 22,000 8.00T 2.000 1,500 26,000 20.000 39,000 723 5,000 135,000 32.000 40.00° 13,500 * 7,000 14.000 1903 3,010,000 805,000 780,000 464.000 442,000 100,000 10,000 300,000 53,000 100,000 38.000 30.000 10.000 29,000 1907 3,259,0(H) 896,000 1,041,000 469.000 „700,000 342,000 330.000 320,000 93,000 70,000 65,000 45,000 26.000 • 23.000 .•c->-:.->>..w>.x»^ooooooooeseao ► \ Stranka, Zvrševalni odbor slovenske organiza eije v Jugosl. soc. Zvesi: John Petrič, Joie Zavertnik »t., Frank Petrič. Za uarodni odbor: Frank Podlipec, Mike Kaatrun. DRAGI PRIJATELJ-DELAVEC1 Ti. ki Hi dobil mogoče prvič "Proletarea" v roke, daj, poglej, če je v tvoji naselbini že soeija-listieni klub. Če je, pa ti niwi poleg, pojdi enkrat na sejo in se pridruži nanemu gibanju. Postani zidar naših političnih fortov, da nam bo mogoče enkrat zavzeti kapitalistično gospodarsko trdnjavo, ki uničuje človeštvo potom profita. V tir imajo spraviti ta gigantičen boj delavci, ker so naj-bolj izkoriščani. Zavedni prole-tarci .se že zbirajo skupaj po celem svetu. Skrajni čas je, da stopiš tudi ti v naše vrste in se bo- KAKO ŽIVI DELAVEC V AMERIKI. Kaj je in koliko potroši. Bledeča tabela je sestavljena na podlagi poročila zvezne vlade po komisiji za delo. Sestavljena je po skrbno nabranih informacijah v 33 državah .Rezultat kaže, da delavec izda za svoje potrebščine |768 54 na leto in sicer takole: Za svežo govedino $50.05; za slano govediuo $5.26; svežo svinjino $14.02; slanino $13.89; je-sih in kumare $4.12; drugi užitek $20.40; stanovanje $99.53; o-stalo meso $9.78; perotninp $9.49; ribef$8.01; jajca $16.79; mleko $21.32; maslo $28.76; sir $2.62; mast $9.35; čaj $5.30; kavo $10.-74; sladkor $15.76; sirup $1.69; moko $16.76; knih $12.44; rižo $2.05; krompir $12.93; razno zelenjavo $18.85; sadje $16.52; obresti na dolg $12.15; kurjavo $32.-21; razsvetljavo $8.15; obleko $107.90; davek $5.76; zavarovalnino $20.98; priske za organicije $8.99; verske zadeve $7.60; miloščino $2.39; pohištvo in priprave $26.28; zabave in počitnice $12.30; knjige i časnike $8.38: pijačo $12.45; tobak $10.91; bole juješ znami. Z nami vred si izkoriščan, zakaj bi se znami vred to-| zen jn smrt #20.52; druge zadeve rej ne bojeval zoper izkoriščanje? $45.14 Za gkupne potrebe $768. Ako v tvoji naselbini še ni so-- 54 cijalistične organizacije, poglej, - da jo ustanoviš. Vse tozadevna pojasnila daje sodr. J. Pet rich, 2708 So. Lawn-dale Ave., Chieago. Na delo, sedaj je čas za tol Odbor Jugosl. soc. Zveze. ZA LIST SRBSKIH SODRUGOV. Zbiranje doneskov za srbski so-eijalističm list. ki se ima osnovati začetkom januarja, se vrši kakor Je leta 1900 na V8ak milion razvideti iz "Radničke Str«- Prebivalcev 5.498 Žensk je bilo vposlenih je ze , prav uspešno. Tudi slovenskih socijalistov je dolžnost, da se na sestankih spo- j mnijo na list naših srbskih sodni gov V«e prispevke j e pošiljati na Ave., Chieago. Srbski odbor" 2350 Clyborn^627 460 ~ f5«** ' NAÔ TISK Hrvatski sodrugi pri 4 4 Kad- t ¿ensK je ono vposleniri v raznih podjetjih v Zed. državah leta 1900—5,319.912. j — Otroci so si služili kruh v . Zed. državah leta 1900 na vsacih Poprečna plača otroškega dela je $152.18 na leto.—(\Vrights pr. sociology.) — Zemlje je razdal kongres Zed. držav raznim železniškim družbam do leta 1897 — 266,000, nički Straži" so izdali poseben 000 akrov. Vzeto po velikosti, je t,; K^I. . , , . soc. mesečnik "Svjetlo", ki bo to toliko sveta, kakor ste veliki prinašal agitator i čne članke, pod- Francija in Nemčija skupaj, učne stvari za delavca, in sploh | _ Vsega denarja v prometu v zadeve o kretnji notranjega dela Zed. državah je bilo leta 1909 — Jugosl. soc. Zveze in svoje orga- $3.108.662.406. Iz med te svote je ni/aeije. ¡bilo kovanega v zlatu za $605,- Prva številka, ki je izšla za no- 243.676; certifikatov v zlatu za vo leto, je dobro in okusno ure-' $815,394.019; kovanega v srebru jena; ima lepo opremo v rdečih za $70,740.226; certifikatov v sre-platnieah in glavi "Svjetlo" ter bru za $479.402.157; dodatno sre-obsega 16 tiskanih strani. j bro $131.3360952; blagajniške no Mesečnik "Svjetlo" stane 50c te 1. 1890 $4.265.188; note Zed. za celo leto in se ga naroči pri upravnistvu, 18,30 So. Center Av., Chicago, 111. Slovenski sodrugi, ki pridejo v dotiko s hrvatskimi delavci, naj jim to novo časnikarsko vest naznanijo. Za hrvatske sodruge v Ameriki, pomeni "Svjetlo" dober, posnemanja vreden korak — naprej. držav $339,522.807 bank $662,757.381. note zveznih KNJIGE^ v zalogi "Proletarea": Socializem 1 sv.................f .10 Socialna demokr. in kmet. lj. 2 zv. .05 Zakaj smo socialisti, 3 sv....... VZROKI BREZPOSELNOSTI. Ko,nuniati*ni manifest, 4 zv..... „., ... Kdo uničuje proizvanjanje v mali 8. zveno poročilo o delu.) | ]em 5 lv Odst. Kat. svetovno naziranje in svo- Vsled zaprtja podjetej in po- j bodna znanost, 7 zv........... manjkanja dela, ne more I o konsumnih druitvih, 8 zv..... dobiti dela..............56.96 Kapitalistični rasred, 9 sv....... bolezni ...................23.65 Nevarni socializem, 10 zv........16 dopusta .................. 6.45 Narodno vprašanje in 31ovenci, slabega vremena .......... 2.25' 11 *v.........................15 .10 .20 .15 .35 .10 .15 stavke ................... 2.07 ponesrečenja .............. 1.66 ne d-obljeno............... 6.68 pijančevanja ...............26 — Ženske imajo enako volilno pravico v Colorado. 1'tah in Idaho. Strahovi, 12 zv..................15 Vojna in soc. demokr............15 Primoi Trubar in alov. ljudstvo.. .05 V dobi klerikalisma.............20 Razprave.......................30 Občinski socializem .............35 Wyoming, Francka in drugo...............25 Iz niiin iivljenja.................50 ' Moderni socializem...............10 IZDATKI ZA MORNARICO PO Socialist* ni katekizem...........10 DRŽAVAH. Džungel...................1.00 Po poročilu angleških virov, so Naša bogatstva ...•......'... .05 izdale za mornarico v letu 1908—9 španska inkvizicija I sv ........5 razne države sledeče svote: Španska inkvisacija II. zv........5 Anglija $161,597.500; Zed. dr- Spam,ka inkviracijft m 2V zave 122,662 485; Francija $63,-986.450; Nemčija $82.982.805; Rusija $49,169.575; Japonska $40,- Španska inkvizacfja IV. zv NaSa bogatsva.................5 Dr. Janez Blei weis in njegova doba.........................50 404 000 931 000 1 798,000 3.896.000 6.285.000 9,519.000 •1910 474.420; Italija $31,330.485. Sku- Krst Sv. Vladirairja ............25 paj $452,204.290. PoSeljamo jih poštnine prosto. , Se li kaj smejete? Menda ne dosti. Toda če telite razvedrila, humorja s slikami, tedaj naročita soc. satiričen list " HOPE" V »»k Mtrljalist ki r*sua»#> anrlmki, b1 moral biti nantfnlk nn "hops ' lihftja v tak m»»«*, okra*en v bai-riih in stan« IIIDO $1.00 as leto Kdor narodi takoj, dobi l«po holtfna Atorilko lastonj. Piftlta na WARD SAVAGE S1I0 W. Msdlsos St . CMcsio. Ill .A.A.A.A.A.A.A.A A A |,j| Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. 'WW 1 » 1 w ■ w *ww Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. I m-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Chicago. HL POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN . GOSTILNIČAR 228-1 st Ave., Milwaukee, Wit. lata najbolj«* in vtdno prW>rav|j*u uri- Stack, po zm«mih cu»h Lokalni in potutoCi ro}*ki dobrodotli! Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Hadiiičko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago» IM. . Ima vel jo aalogo ur, veriiie, pivta-nov ia dragih dragotin. Isvrftnje Sadi vsakovrstna popravila v tej stroki p« zelo nitki «au. ObiMite gs! Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranja bolesnl ln ranocelnlk. InoravniAka preiskava brezplačno—pia> čati je le sdsvila, 1924 -26 Bine Iaian« Ave., Chicago. Za dne nro: Od 1 do • po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaf« ¿ive*i bol n »ki naj piialo alovenakL KOLIKO STANE IZOBRAZBA V ZED. DRAŽAVAH. Vrednost šolakih poslopij se ceni na $1.300,000.000; nastavjen-cev: učiteljev in pomočnikov je 550.000. Letni izdatki za javne šole $330,680.000. — Samamorov v Zed. državah Velika razprodaja! Za $85.000 blaga, oblek, »ukenj, hlač in potrebAčin za moške, moramo razprodati po tvorniških cenah najkasneje v 30 dneh, da naredimo prostor za spomladansko zalogo. Razprodaj« se začne 29. dec. 1910. Nikar ne zamudite velike prilike, ki se vam nudi. Pridite prvi, da zbere-te na i bolj Ae blago, ki ga je dobiti na zapadni strani mesta. Naša prodajalna je unijsk«. 1853-55 Blue Island Ave. Ust. 1886 Chicago, 111 Slike za Božič naj se preskrbe zdaj. Nikar ne čakajte predolgo. dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne ln na|flne|še slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOQALU 14. PLACE. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1SSS. ...................................................»a Izdelujemo Prodajano fSk Imamo veliko zalogo modernih klo-iiiiaiuv bukov t najraznovrstnih bojah. V 7.511flfli «mamo tudi veliko zalogo srajc, kra-W L,avat,jank, spodnjih hlač, opank.it. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča TVITlf BJ| A l||i|T PRVA BRV. TRGOVINA ZA OBLEKE J t KI Ifl/\!flth, 1724 S. Centre Ave.f Chicago, 111. ................................. Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele,RAZšiRANji --------„ -------ŽIL) Osdravina vaaeega, kdo* trpi na Varicoeell, 8trietnri. Dalja ozdrarim nalealjivo saatru).lenje, £ivčne nezmotnoati, vodenico in bolezni tičočih ae molkih. Ta prilika je dana tistim, ki so izdali i« velike svo* zdravnikom ne da bi bili osdravljpni in moj namea je, p» kazati vsem, ki ao bili zdravljeni od tucatov zdravnika« brrzuspetno, da poaednjem le jaz edino sredstvo, s kterisi zdravim vspetno. Za nevspetoo zdravljenje ni trebs plačati—la sa vspetaa Ozdravim pozitivao ielodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako atara je bolerrn. Tajce možke bolesnl zdravim hitro, r.a stalno in tsjno. Živčene onemoglosti ilaboat, zguba kreposti, napor, zaatruplenje in zguba vode. Pljnča, nHd':L, Rronchitii, «rčne bolesni in pljučne zdravim z mojo najnov^j*o metodo. ... .Ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za «talno. Zastrupljen.1« in vse druge kofcne bolesni kakor priičp, ture, garje, otekline.—Močni tok is Iruge bolezni. Prallče ln svetuje zastonj. Govorimo fdovanfko. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST. between Randolph I Lake Sts. CHICAGO lTraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V ne«!» 1>» »d 9 ure zjut. do 4 ure ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode In riz-nib neopojniti pijač. 1837 So risk 81 Tel. Canal 1406 Jak« važno vprašao|e? "Ali sem že poslal zaostalo naročnino na "Proletarca"! • 0« ne! — »ROLETAREC UST CA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik m iadajalelj; J«roilo>inika delavska tiskovna dru/ba v Chicafo. III. Narotaina: Za Arr.«nco $1 50 a« c«io Uto. 7Jc «a ¿Ok i 11». Za Evropo 12 s« c«lo l«to. $1 «a pol leta. >Ha*l pa d*ooaor* Pri tpromnHbl MaalUfm 7uol*0 novi/a na»*a»Ui tudi STANI fUUlur. PROLETARIAN Ownad and published Every Tuesday by South Slavic Workmen's Pabllshinf Compaay Chicago, ulinois. Ulaailo Slovenske socialistične »rgani/acije v Ameriki. »ra.uk I'adUptfC, l'rtvideiit; John I'etflrb. jbrcretarr; j Kr«uk J unfile, Trea*ur#i' Frank Petri« ktorfj Jos. Bratkovič 1 J , ras-:«irriON hates: Untied State« and Canada. 50 a year. TJc lor half ye*r.. Forei|n countriei %2 a year, $1 lor half year. advestisino sates on afreement. NASLOV «ADDRESS): "PROLETAREC" M m Itlue Island ave. Chicago, 111. Skrbi za boje zdravje. Zdravje je prvo na svetu. Ako človek ni telesno zdrav, nima pravih moči niti za duševno delo. Rektse glasi: Zdrava duša prebiva le v zdravem telesu. Seveda, s tem se ne misli neke "neumrjo-če" duše, marveč eneržijo in rai-šljensko silo človeka. Mnogo bolezni, posebno notranjih, se lahko prepreči, če človek živi zmerno in se ravna, kolikor mu dopuščajo sredstva in razmere, po predpisih higijene ali modernega nauka o ohranitvi zdravja. «> Zdravilska veda, ktera je odkrila in prinesla že veliko dobrega trpečemu človeštvu, priporoča vsakemu, kdor hoče imeti zdravo telo in kdor se hoče odtegniti prezgodnji starosti ter prezgodnji smrti, da se ravna po sledečih predpisih higijene: Giblji se kolikor mogoče veliko na svežem zraku in na solncu. Solnce je vir življenja in sveži zrak je podlaga življenju in trdnemu zdravi ju. Skrbi, da pozimi vsak dan prezračiš svoje stanovanje; zlasti skrbi, da je v sobi, kjer spiš, vedno svež zrak, zato naj bo okno odprto po leti in po zimi. Suh in gorak zrak, kakor-šen je navadno pozimi v hišah, je gnjezdo za mikrobe ali kali mnogovrstnih bolezni. Ako opravljaš tako delo, da si primoran vedno sedeti, telovadi vsak dan jedno uro zjutraj in jed-no zvečer ali se pa sprehajaj. Med telovadbo ali hojo dihaj globoko, j T*živaj meso samo enkrat na dan in to ne dosti. Jej toliko več juhe, zelenjave, jajca, sadje in mleko. Sladščice niso dobre, kajti pokvarijo zobe in želodec. Kava tudi ni priporočljiva, ker raz- ( burja živce in povzroča prenaglo utripanje srca. To velja posebno za slabotne ljudi. Dobro zgrizi in prežveči vsako trdo jed. Bodi zmeren v pijači. Ako že piješ, pij glaž ali dva piva ali dobrega vina samo za žejo, nikdar ne posili. Ne pij pa niti kapljice žganja. Žganje je strup, ki uničuje telo in misel. Posledice pridejo prej ali slej. Ne dajaj otrokom niti kapljice kteresibodi alkoholič-ne pijače. Kopiji se najmanj enkrat v tednu. Enkrat v mesecu vzemi parno kopelj. Umij si noge vsak večer predno greš spat. Koža mora biti čista. Spodnja obleka ne sme biti predebela. Najboljša je iz platna. Kajti Čimbolj je človek oblečen v debelo, teško obleko, tembolj je občutljiv napram mrzli sapi in prej se prehladi. Ovratniki morajo biti ohlapni, ne pretesni, da stiskajo vrat. Ravno tako mora biti vsa obleka malo ohlapna. Pete na čevljih morajo biti nizke, posebno pri ženskah. Hodi «pat zgodaj in vstani zgodaj. Sest do sedem ur spanja je dovolj za vsakega zdravega moža ; osem ur za žensko. Spalnica naj bo temna, mirna in okno odprto (pozimi za dva palca pri vrhu.) Ne muči si možganov z grenkimi spomini na stvari ali dogodke, ki so že minuli in čemur ni odpo-moči. Ne fantaziraj preveč o stvareh, ki so nemogoče v realnem življenju. Ljubi družbo in dobro zabavo, kjer se moreš naamejati do srca Premaguj jezo! Oženi ali omoži ne. Ako si vdovec ali vdova, oženi ali omoži se vnovič.' Bodi zmeren v rabi tobaka. • Tako zdravniki. Mi vemo, da vsled slabih razmer, ki jih ustvarja se t lan j i kapitalistični sistem, ni mogoče vsakemu delavcu izpolnjevati vsega tega. Vendar nekaj se že stori, ako se človek hoče zavzeti. Razen tega pa imamo za slovenske delavce v Ameriki se je-den nasvet: Ako čutiš bolezen in si sam ne moreš pomagati, pojdi t>sebno k najbližnjemu dobremu zdravniku. Če ne znaš angleško, vzemi tolmača seboj. Nikdar pa ne piši na razne zdravniške zavode in razne 4' slavne špecialistekteri delajo kričečo reklamo po ostalem slovenskem časopisju — izvzemši par listov — in hvalisajo svojo "učenost". Dotični "zdravniki" znajo zdraviti in operirati samo čep, ne pa bolnega človeka. SILVESTROV VEČER 1890. Spomini: Nace Žleinberger. Burja je pihala z vso silo in gonila snežinke pred seboj. Visoko v zraku, jih je sukala v vrtincih, tla so zopet padale gosto v zatišju na tla, kjer so tvorile velike žamete. Bil je večer, ob katerem človek najrajše sedi pri toplo zakurjeni peči. Če pa mora na ulico, pa obleče sukno ali kožuh, ako ju ima. V večjem industrielnem mestu na gornjem Štajerskem so praznovali rudarji Silvestrov večer. Obširna dvorana pri "Zlatem jagnjetu" je bila polna občinstva. Vdarjali so tamhuraši, točke med tamburanjem so pa polnile dekla-maeije in petje. Točno ob pol dvanajsti uri se vh'igne /agrinjalo na govorniškem odru. Na oder stopi sodrug in tovariš, ki danes zastopa avstrijske delavce kot poslanec v parlamentu. Pričel je z veliko francosko revolucijo in tehniško dovršenostjo prešel na revolucijo 1848 v Avstriji in na progone prvih o-zuanjevalcev socialističnih naukov v Avstriji. Spomnil se je nesrečnih žrtev — rudarjev, ki so pod zemljo darovali svoje življenje molohu kapitalizmu. V odpravo vseh krivic, ki jih trpijo danes delavci je pa priporočal čvrsto in samostojno delavsko politično in gospodarsko organizacijo. 1'ra je odbila dvanajst. Plinove svetilke ugasnejo. Okoli odra pa zažari rdeč umetalen ogenj. Vsa dvorana je bila na krat krvavo rdeča. Pevski zbor zapoje delavsko himno, na odru se pa prikaže živa slika. Umetniško sestavljena slika: delavec — producent vsega, kapitalist -— izsesavač in vživač. vojak — oborožena sila, ki varuje in čuva kapitalizem, duhovnik — ki sistematično vliva delavski deei duševni strup v možgane, da ostane pohlevna para kapitalistov, ko doraste. Za tre-notek pade zagrinjalo in se zopet dvigne. Pred delavcem stoji boginja svobode, držeč rdeč prapor v roki z napisom: svoboda, enakost in bratstvo. Boginja svobode prime delavca za roko, prestrašeni bežijo kapitalist, vojak in duhovnik, pevako društvo pa zapoje marzeljezo. Občinstvu rosi jo solze oči. V živi in alegorično sestavljeni sliki vidijo svoje gorje in svojo osvo-bodenje — vstajenje delavskega razreda. Minólo je dvajset let od tega dogodka. Kratka doba, ako jo primerjamo z večnostjo. Ali za človeka - delavca pomeni dvajset let polovico njegrovega življenja, pomeni, da njegova produktivna sila peša in z vsakim dnem postaja manj vredna za kapitaliste, da se bliža čas, ko ga kapitalisti posadijo na cesto in mu milostno dovolijo umreti za tvorniško ograjo. Ali ta doba tudi dokazuje, da smo delavci tekom dvajaet let na poti k vstajenju storili velik korak naprej. Povsod, kjer živijo kulturni narodi, imamo danes gospodarsko in politično delavsko organizacijo. S tem, da priznam napredek na poti k o*vobodenju, pa ne izrečem, da smo storili že vse. Na delo, vstrajno délo vas vabim zopet tovariši, delavci! Orga- nizirajnio. širimo naše čtivo, sploh skrbimo, tla bodo povsod, kjer bivajo delavci čitali " Proletarca", knjige in broSurice, ki razinren-jajo delavcem oči, da tem laglje umevajo gnilo kapitalistično človeško družbo in umevajo pot, ki vodi do svobode, enakosti in bratstva. 4 ANARHIST." Spisal Jože Zavertnik. 4'Hudi, hudi časi so", je modroval Telebanov oče, župan Cen- | čanove občine in odložil 4,DouiO-ljuba", njegovo edino duševno hrano na črvivo mizo iz javorje-vega lesa. na kateri so *e pasle velike jate nadležnih in sitnih > muh ob obstankih jedil "To bi mu premikastil kosti, če bi katerih falotov, ki zdaj mečejo bombe v Rusiji, kot smo mi svojedebno pri Livini pošiljali kroglje iz topov v mesto, zašel v našo mirno občino," je po kratkem vzdehanju nadaljeval župan. "Naučil bi ga. kako s»» mora ubogati gosposko. Kar tako le," in zamahnil je z orjaško pestjo po zraku, kot bi hotel- pobiti podi v-1 janega bika. 44 I/bil bi mu iz gla-! ve tiste muhe, ki jim pravijo re-bo . . . re . . re . . . že vem: re-bulucja." V kotu pod razpelom je sedel gosposko oblečen človek. £red njim je stal napol prazen kozare * cvička. Z levo roko je podpiral glavo, v desni pa je držal ugas- i njeno «modko. Ni se zmenil za muhe, katere je vznemirila županova pest, ki so vprav sedaj žugajoče in po maščevanju hrepe- j neče zabreneale okoli njegove glave. V Oeneanovi občini so mu rekli Bolčov gospod. Bil je samec in železniški uradnik. Roditelja sta mu umrla že pred leti. Prihajal je vsako leto redno v svojo rodno vas, da se na kratkem dopustu, ki mu ga je odmerila železniška družba, odpočije od duhamorne službe. Nastanil se je vselej pri županu, odkar sta umrla roditelja. Imel je sobo v inali hišici, ki je bila zgradena nad ledenico za obširnimi županovimi poslopji.1 Pri občanih ni bil priljubljen, ker ni houil v cerkev in se ni od-1 krival župniku in mlečozobemu kaplanu. Tudi županu ni bilo po volji, da se je nastanil vsako leto pri njemu. Pa kaj hoče. Denar je denar. Pa naj ga dobi od dobrih katoliških mož ali pa od brezvercev in frainasonov. Bolčev gtv spod je pa dobro plačal in še hlapcu in dekli je dal napojnino, kedar je odhajal. To so bili tudi vzroki, da Telebanov oče ni nikdar preklinjal škrieev, ki v mestu po mnenju in sugestaeiji klerikalne stranke žro in žro kmet-ske žulje, kedar je Bolčev gospod prišel na počitnice. V stolnem mestu je pa bil Bol-1 čev gospod v krogu svojih tovarišev obče priljubljen. Vzlic težki in odgovorni železniški službi je bil vedno poln zdravega humorja, i V službi ali pa zvečer pri omizju svojih prijateljev je vedno kaj ugenil. da so se vsi smejali. Se le pri besedi "rcbalueja" je Bolčev gospod dvignil svojo gla-1 vo, kot bi se prebudil iz težkega sna. "Kaj pa je oče," je vprašal mirno. "da se jezite?" "Eh, kaj bi se ne jezil," je s povdarkom pričel Telebanov oče. | 44 V Rusiji, ki je mati vseh Slova- i nov, morijo ničvredni ljudje zveste carjeve služabnike. Še njegovega strica so vhili. Pen jih šmen-tajl . . Po kratkem molku je pa pristavil : "Gospod kaplan so mi povedali, da so to hor — hor — hornisti." "Anarhisti hočete reči," je popravil železniški uradnik. "No, naj bodo pa a — anar — — — anarhisti," je malo jezno vsled tega popravka naglo posegel vmes župan. Vem pa. da so to brezverci, eettilei satana. To so mi povedal kaplan, ki so učen go-spoti, ki gotovo še pridejo za Škofa. ' "A — tako — tako." je dejal zopet mirno železniški uradnik. Vstal je in odšel proti vratam. "Meni. meni naj bi prišel kteri teh a---a — hornistov v roke. Jaz bi mu že navil uro in pokazal kako ae časti satana." je ren-* tačil župan, ko je Bolčev gospod 4e stopal s sarkastičnim nsme-vom okoli usten preko praga. Vrhovi snežnikov so zarili v večernem solncu, ko je Bolčev gospod odhajal po prašni okrajni cesti proti tihemu gozdu, ki se je kot teman trak razprostiral ob žitnem polju in cvetočih travnikih, tla prebije še uro ali dve v naravi, predno leže k počitku. Že so ga objemale temne jelke in vitke smreke, ko ga predramita iz* razmišljanja dva tujca. O-blečena sta bila v ponošeno in borno obleko, kot so navadno oblečeni vsi rokodelski pomočniki, ki so že dlje na potu. Stareji izmed njiju je imel na hrbtu torbo, mlajši je pa nosil pod pazduho majhen zavoj. Pozdravila sta ga vljudno v češeini in vprašala, kje bi dobila prenočišče. Bolčev gospod jima je ozdravil v gladki češeini, katere se je naučil, ko je študiral v Pragi. Tujca sta dobila pogum, k»» sta zopet čula materinščino. Pričela sta pripovedovati, da sta po poklicu strojnika in se vračata iz Italije v domovino, ker ni bilo dobiti dela. Že od sinoči nista imela nič v ustih razven kislih in ervivih jabolk, ki sta jil> nabrala v cestnem jarku poleg sadnega vrta, kake štiri ure hoda od tukaj. Lačna sta, v žepu pa nimata beliča. Bolčev gospod je segel v žep in jima dal kronieo. Podučil ju je, kod naj hodita, tla prideta do županove hiše, kjer bodeta lahko prenočila na senu, za denar pa dobila kruha in mleka. Popotnika sta se mu zahvalila toplo za tiar in se kmalu zgubila v večernem mraku. !'ro kasneje se je istem potu vračal Bolčev gospod. Ko je prišel do županove hiše, je hotel oditi mirno v svojo sobico. Ali ob hišnem vogalu ga je prestregel oče župan in mu pričel prij>ove-dovati važno, tla sta prišla dva tujca, ki govorita čuden jezik, ki je malo podoben slovenskemu, in zdaj spita nad hlevom v senu. Okoli usten železniškega uradnika se je pokazal zopet poreden usniev in rekel je trdo: 4,Kusa sta Ta jezik je podoben našemu. Najbrž sta anarhista, katerima je po-licija za petami. Radi tega se tudi ne vozita po železnici, marveč htxlita peš, tla l»i ubežala roki pravice." Župan je široko zazijal. Usta so se mu odprle do ušes. tla bi bolje slišal. Potem je tiho in prestrašeno pristavil: "po orožnike grem." "Nilfar oče," ga je posvaril uradnik. "(V imata bombe s se-boj, gorje nam. Hiša. hlev, krave, voli, konji in mi vsi pojdemo v zrak." "Ah. na to še mislil nisem." je stokal župan. "Kdo bi mislil, tla bodo ti pro . . ."a spomnil se je pravočasno, da je greh kleti vpričo drugih, pa je tako tiho pristavil, da ga je komaj cul uradnik: "šmentani ar — arhisti so prišli v našo mirno vas. Se jutri neseni za dve sveti maši gospodu kaplanu, če gre ta nevarnost mimo naše hiše ..." Uradniku so žarile oči veselja, ko je hrabri župan v smrtnem strahu jecljal pred njim, da ni vedel kaj. 44Le pazite na vsak šum." ga je podučeval uradnik. 44 In če se pripeti kaj izvanrednega, me pa pokličite. V jutro pa dajte vsake-mu velik kos kruha in slanine. Tako se odkupite in storila Vam ne bodeta nič žalega . . . Lahko ni**' Ne pozabite me poklicati, če se Z vsi kaj sumljivega ... pa luč »» Zadnje besede je odnesel veter, ko je uradnik odhajal po ozki stezi na vrt. "Bodem, bodem ... je stokal in ječal župan in po prstih stopal tresoč se strahu po vsem životu do vežinih vrat, odkoder je hitro smuknil po stopnjicah navzgor v spalnico. Ura na farnem stolpu je odbila dvanajst. Kazalec se je pomikal enakomerno in delil čas, ki je bil za speče trenotek, županu pa večnost, ki je bdel prisluškoval in pričakoval čudežnih dogodkov. Večkrat je vstal s postelje in po prstih stopal do okna. Odprl ga je počasi in previdno pomolil glavo skozi njega. Vse je bilo mirno, nasproti mu je zijal temno-modri prepad, nn dnu katerega je ležal kot bela silhueta stari Sultan poleg svoje ute. župan je zopet legel v poatelj. Zaklel se je, da ne zatisne očesa. dokler ne čuje petelinovega |>etja. "8 petelinovim petjem bežijo vodomci in coprnice," je modroval župan in že napol dremal. "Har-nisti pa tudi ne morejo biti hujši od njih ... če so prav vbili carjevega strica, ki je bil velik in študiran gospod ... ki je znal čitati najbrž še črne bukve . . ." Buru, bum, bum je naenkrat grmelo po vratih. Vmes so se pa čuli obupni klici in stari Sultan je lajal, kot bi se boril z volkom: "Arhisti — — homjsti — — harkisti----pomagajte----- Za božjo voljo pomagajte! Ježeš, Ježeš — — umorili nas bodo — — arhisti--arhisti--pomagajte ljudje božji —--- Pomagajte!" Od vrat sem je pa prihajal v češeini še obupnejši klic: 4'Vode, malo vode prosim. Mojemu tovarišu je slabo . . . umira. Ljudje malo votle prosim.« . . vode . . . bum, bum, bum." Bolčevega gospoda je ta nenavaden ,ropot zbudil in zdravega in globokega spanja. Urno je zlezel v hlače in nataknil je čevlje. 4 Kaj pa ta rojH)t pomenit" je zakričal županu preko dvorišča. 14 Pomagajte, hinisti nas hočejo podaviti; pomagajte — ah — ali — hornisti," se je enakomerno drl župan. Zdaj je Bolčev gospod še le postal pozoren na glasove, ki so prihajali od cestnih vrat. Ustne so se mu nabrale zopet v poreden uamev in pritajeno je županu za-klical: 44 Le hitro skozi vrata na dvorišču po žandarje. Anarhiste bom panal jaz, da ne bodo ženi in živini storili nič žalega." Župan si ni dal dvakrat reči. Kakor vihra je pridivjal po stopnjicah nizdol in s tako silo odprl vrata, da bi bil Bolčevega gospoda kmalu podrl na tla. potem pa zginil s tako hitrost jo v temi, kakor bi gorelo za njim. Železniški uradnik.je poklical popotnika, naj pride na dvorišče, da mu preskrbi vode in svetilko, na kar z določnim glasom, ki ne pozna nobenega ugovora velel: 44Hej, mati županja prinesite svetilko za hlev in latvico vode. Anarhista sta že panana." Tresoča po vsem životfr je županja zvršila naroČilo. Že od daleč je pomolila vodo in svetilko in zginila je zopet na temnih in vijugastih stopnjicah. Ne senu je ležal mlajši tovariš bled, kakor da bi se bilo že življenje ločilo od njega. Pesti ste bili krčevito stisneni, kolena vpo-gnena, glava je pa visela nizdol kot mrliču. Železniški uradnik mu je hitro odpel srajco, telovnik .in hlače. Telo je spravil v naravno lego, zmočil mu sence in pričel z umetnim dihanjem. Starejši tovariš je sočutno gledal in tarnal: 44Ah, kako naj stopim pred njegovo mater, Če umrje. Nerada ga je pustila po svetu, pa sem ji obljubil, da ga bom varoval kot pun- čieo v svojem očesu ----Ah, ah--če umrje, daleč od svojega doma, svoje matere---" 4 Tukaj notri sta," se je pred hlevom oglasil zopet pogumno župan, ki se je vrnil v spremstvu strai.mojstra in dveh orožnikov. "Kar pobite ju kot gade, gospod stražmojster. Taki lumpje niso vredni, da bi napregel kobilico in jih vozili v Ljubljano. Kar po njih--zdaj, ko ju je Bolčev gospod panal. Zakopali ju bomo pa za cerkvijo. Njiju duše tako ne pojdete v nebesa---" "Tiho, je zarežal stražmojster, " da nam oba ne uideta. Vi stra-žite zadnji del hleva in streljajte na vsakega, ki bi hotel bežati, vi pa hodite z menoj, ... Pa previdno." Na bledem bolnikovem licu se je pričela prikaze vat i lahka rdečica. Po obrazu železniškega uradnika se je razlila zadovoljnost, ko je opazil, tla njegov trud ni zaman. Nestrpno je pričakoval, kedaj bolnik odpre oči. "V imenu postave aretirani ste," se je zaslišal rezek glas ml vrat in v polutemi sta aastvetli-kala sablja in bajonet. Bolčev gospod se je obrnil: Ah, v i--gospod stražmojster. Stopite bližje in pomagajte. Siromak bi bil kmalu umrl. Pri zadnjih besedah je bolnik odprl o(fi in se sklonil po konci. "Tako, tako," je aočutno govoril železniški uradnik. "Kapljo do- brega žganja, p« bo k mala odlet lo." 44Kaj pa to pomenit" je še na-poluradno vprašal stražmojiter. "Kh, vse Vam povem, le par kapljic dobrega žganja hočem, da siromaku pomagam na noge," mu je segel vmes železniški uradnik. Mlada narava je zmagala in mladi popotnik je vstal. "Toliko boljše," je rekel Bolčev gospod. 14 Bomo šli pa skupaj v irostilno. Vročina, pa nezrela jabolka, prazen želodec---poznam to. . . Doživel sem pri vojakih . . ' Le pojdita z nami" se je v češčini obrnil BoIČev gospod proti potnikoma uljudno. "Kapljica starine in dober prigrizek Vama ne bo škodil. Pri čaši vina in dobri domaČi šunki je železniški uradnik razob-ložil ves dogodek in pristavil: 44 Nisem pa mislil, da pojde strahopetno budalo res klicat orožnike." Orožnika in stražmojster so se smejali. Končno je pa stražmojster dejal: "Tega osla moram pa le ostrašiti" in zginil je v ku-hinji. Kaj je tam govoril županu, o tem kronika molči Kedar je pa kdo vprašal župana, če pojde še anarhiste lovit, je vselej debelo zaklel in pristavil: "Nikdar več, maguri če umorijo našega pre-tvitlega cesarja in svetega očeta v Rimu. To so coprniki, ki prevari jo še orožnike." Ko so v jutro okoli šeste ure odhajali orožniki, sta popotnika gledala debelo, ko jim je vsak orožnik dal po ^no kronieo. Kaj takega še nista doživela. Bolčev gospod se je zadovoljno smejal in se popoldne odpeljal v stolno mesto. Njegov dopust je potekel. — prva slovenska Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, kj«r »e toči dobra vina in inportirano pilzenaka pivo. Prodaja vina na talone in na drobno. Ant Schnabl, • eor. Trumbull m. in 26. Str., Chicago, III. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pn H SCHWARTZ, 16—18 N Halsted St.. Chicago. Velika zal<>g;< klobukov, čepic, čevljev. peril« in kovčekov. Kdor kupi /a pet dolarjev, dobi darilo FRANK UDOVIO, EKSPRESMAN 1643 Blue Island Avenue. CHICAGO,.ILLINOIS Pr*-*afta jK»1 istvo, premog, drva in niUK'i «la»iit* ^ t>M niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico. Angleščina brez učitelj«! Slovensko Angleška Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. «J. KUBELKA, 5 38 W. 14 5 St.. New York. N. Y. Največja zaloga slov. knjig. PiSite po cenik! POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim keglji&en Sveie pivo t sodčkih in buUljka* in druge rasno vrst ne pijač« Ur oaijnk« i mod k a Potniki dob« čedno prano čiftčr ta nitko tmo. Poatrasba totem in UbenuL Vnem EDoreacam in dragim BIotim« a* toplo priporoma MARTIN POTOK AR. 1626 8o Centra Ave. Chicafo Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St.. U Sallt. Ill To« w, (««IUI y.fc.j». tU* pdporoA» M, A. Weisskopf, M, D. Iskalen sdravnik Urad nje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 8o. Ashland Ave, Tel. Canal 476 Chicago. 111. r