THS OLDEST AND MOST rOFULAJt SLOYXmAN NEWS? Am IN UNITED STATES OF AMEEICA Amerikanski PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Zm wo in narod — za pravico in rcmico — od boja do zmag.! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO CLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN 7 A PAHNIT 61 HVAUCVr 7T7P7P it ________* ^ ^ * * WUHUKJA V LMltAllI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ItAjSl AUJSI IN NAJBOLJ priljubljen SLO V BM SE I LISI V IDRU2ENUI drŽavah ambriSkjh ŠTEV. (No.) 170. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 29. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 29, 1925. Ukaz Društva narodov. SVET LICE NARODOV JE IZDAL SVOJ PRVI ULTIMATUM, V KATEREM ZAHTEVA OD GRČIJE IN BOLGARIJE, NAJ TAKOJ KONČAJO S SOVRAŽNOSTMI Pariz. — Svet Lige narodov se je sestal v Parizu in vzel v pretres spor med Grčijo in Bolgarijo. Tukaj so se zbrali možje velesil, katere so posamezne-države izbrale iz vrst svojih najboljših diplomatov. Navzoča sta . bila tudi zastopnika Bolgarije in Grčije. CAILLA0X SE BRANI ODSTOPITI - - LETNIK XXXIV Viharna seja v francoskem kabinetu. — Caillaux bi moral rezignirati, ker ni izvršil po-voljno svoje naloge v Wash-ingtonu. Pariz, — Caillaux, franco- nad eno uro. Po končani seji je Mr. Chamberlain prebral kar je sklenil svet In to je, da se mora s sovražnostmi takoj prenehati. Na vprašanje Cham- , . , ----— II UIIVV- berlaina, a ko imata zastopni- ski finančni minister, je prišel ka Bolgarije in Grčije kaj za v veliko nemilost pri vladi, ker pripomniti, je dejal Mr. Mar- se mu ni posrečilo barantanje p^^.v. . j - - koff- da ima on naročeno od za odnlačilo dolga v Washing- W^ff,! f Shde' SPrejeti karkoli b° do" tonu' Pl*emi*r mu fe Ti"1 OČil *Tet LiRC narodoV' dočim dal slovo' katero pa Caillaux T^^SLu^ n!k JT° £ Je »osIanik ni hotel sprejeti, temveč je Austen Chamberlain. Iz Italije je bil navzoč sig. Seialoja. Nadalje so bili pri razsodišču navzoči zastopniki sledečih držav: Belgije, Japonske, Čeho-slovakije, Brazilije in Španske. Grško je zastopal M. Ka-ramanos in Bolgarijo M. Mar-koff, oba poslanika v Parizu. Rezultat te seje je bil ta. da sta zastopnika obeh nasprotujočih si strank dobila ukaz, naj takoj obvestita svoje vlade, da se mora s sovražnostmi nemudoma prenehati, čete se morajo takoj odpoklicati iz o . __ ------ sprejeti, temveč je da bo obvestil svojo vlado. predložil svoj program kabine-Nato se je seja zaključila in tu. nakar je sledila viharna se je sklenilo počakati odgo- seja, katera je trajala tri ure, vora nasprotujočih si držav, a se ni prišlo do zaključka. Ko bo to storjeno, se bo šele Mr. Aristide Briand. vnanii določila komisija, ki bo imela minister, se je silno trudil, da nalogo preiskati, kdo je kri- bi privedel do sporazuma med vec in določiti odškodnino. Caillauxem in premierjem. — UNGE LOU, ESK1MOVSKO DEKLE. PLJUČNICA RAZSAJA PO MESTIH. Iz Jugoslavije. PRED VAŽNIMI IZPREMEMBAMI V NAŠI NOTRANJI POLITIKI. — S SEDANJIM POLOŽAJEM NI NIHČE ZADOVOLJEN. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Zdravstveni komisar svari Ijud-atvo, naj se varuje prehlada, kajti veliko slučajev pljuč- Sedanja vlada dolgo ne ostane, po raznih kupih tudi ljudsko nice je naznanjenih. Chicago, 111. — Več mest je Io' ki je trajaI° preko dva neprizadetih, kjer razsaja pljuč- P«»®h«J«- vrnitev niča, posebno pa Chicago —1 *raIJev™ga Para zanima vse Zdravstveni komisar H. N. Belgrad. — Politično mrtvi- 5olscka učenca ^jepan Petrinec ki ie traialo meko rlv, m*-'"1. StJe?an Žmdarič. Mali Pe- trinec je našel na kupu smeti staro francosko ročno granato. Poklical je svojega tovariša k politične kroge, ki se sedaj ... , , i sebi in oba sta sla v kot dvo- zelo mnogoštevilno , . . , . risca, kjer je Petrinec pokrov Bundesen svari ljudstvo, naj se na£aJai° ria varuje prehlada, kajti to je V ®e,«r?.du; Vehka *k/b vlada ;teJ J® {n glavni vzrok te bolezni. To le- Polnega položaja ker fodnQ žico ^ ££ko je to je že bilo v mestu 23 odst. »? bila granata na na 20 več smrtnih slučajev za pljuč- if^llVi Ti sekund in se je po 20 sekun- nico, kakor kakšno drugo leto. "^dah tudi razpočila. Učinek je Mr. Bundesen priporoča, da ™ »f*1*0 Presti na druga M strahovit Ma, p^^ u: ___ui^;___ _ . tla, ki bodo za sebe impla Lir'. .. . . "lllv": oseba, ki je prehlajena, naj "t """" ^ seue «neia Kar - razmesarilo da ea skoro ni nikar ne odlaša, temveč takoj "njvoc pretanka naaeea srbo- Jbi]o več moeo e t^ nipl Slika nam predstavlja Miss Unge Lou, eskimovsko dekle, katere oče je bogataš in ima svoja posestva v bliž ni Nome v Alaski. Ta slika je bila vze- . . ii%. i . ■ [ v pusitriju in poKiice ta, ko se je deklica nahajala: rr„stva. , v iedilnem vozu v vlalm v lr. zdravmka- Tako bo opravlje- . . 'na rokah, nogah in na glavi,— v jedilnem vozu v vlaku, v ka- no z malo zamudo časa . Tukajsn« politični krog, mi- sn k . * privabn * a u terem se je peljala prot, vzho- ,imi stroški Ko Re shjo da pomenja prekinjenje ^ "a 5. Začudila se ie. da _________kralievecra notovani« mnogo ljuai, ki pa niso se vleže "o - B,0venKkeEa Uud ^ ^^Tale'^ rknjin . m u«,učiti ousKoamno. uaillauxem in premierjem. — "" . , JV !rT " ,imi strožki- Ko pa-enkrat ua Pom«nja preKinjenje mest ljudi ki Da nis0 Sofija. - V nondeliek, ko Mr. Briand se je tako razbu- du .v Zbudila ^ je ^ bolezen zavleče, je pa v veli- ^aljevega potovania željo, da m " ker ne se je vršila seja liginega sveta ril, da se mu je vdrla - 50 J1 v vozu ^ d»vja- k;h v^ se narodna skupščina sestane „„ f , , " * J., eT Jr kri iz J1 ---------. j_ i v«. . liiuKii vec puiua^aii, Ker ne- ------- __ ^ Mu je v una K.-. !l : . - ^ 7f.'r slučajih že prepozno. Na- fe "aiodna skupščina sestane - - v Zdravniška Parizu, je bil prvi dan, da so nosa in so mu zdravniki sve- najljub- dalje tudi priporoča komisar.f in da začne s stvarnim delom ^^HPetrincuZ^ Grki mirovali m niso napadali, tovali, da mora zapustiti poli- sa Jed; Oce deklice je poznan naj se vsaki kolikor -ve€ mQ. in da b, se opazili učinki tiste , ' J( Tako je bilo mogoče Bolgariji tično polje vsaj nekaj časa, da ^ domačin, kot baron giblje na prostem. Ne imej- politike' katera ^ bila cilj " y bolni/o a ie le milo ___j_t • ____ ___, ... vernih lelenov. Ohliunil i« i. j.___- , . n(afvnv?+v*» TIAT'o t»l n rl rt A/1 «> a celo situaciio natanko pregle- zOpet zadobi na moči, kajti ,Je^"ov* UbIJubl1 J« te tudi preveč zakurjena sta- dati. Pronašli so. da je bilo u- zadnji dnevi razburienia in hcerkl» J' dnevno pošiljal noVanja. , A . [smrtenih 60 oseb, na i več civi- napornega dela so ga silno o- P° Poili mew od jelenov i _n_ zemlja, katero je ena ali druga iistov, na katere so sioali Grki slabeli. zasedla. Šestdeset ur po izda- šrapnele. Par sto iih Jo ranie- Ko je Caillaux nekoliko u-nem ukazu sveta Lige. morata nih. nekateri težko, število be- gnal premier,a Pain«eve-ia, je p osi a n i k a karam a nos m Mar- gUncev, ki so morali zapustiti odprl boj na špekulante in za-i -, KOII poročati v I ariz, ako se je svoia domovja ob meii. je hteval legalno prosekuciio za — Mangua, Nicaragua. — izvedlo vse natanko po ukazu. 10.000. Ceste proti Sofni so francoske bankirie, kateri ho- Emiliano Chamarro, bivši pred- li T Ž E M SVETA YELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA »20 OSEB MRTVIH ustvaritve nove vlade. Od no-voustvarjenega položaja nista ne narod ne država, razen posameznih nosilcev portfeljev, občutila nobenih koristi. Tako upanja, da bi okreval. -o- Zastnnriiki n-, t^i v p„------------naien no----v™...........oseb mrtvih in 30 ranjenih, ko 7ii ™ AM a I e VSG P0,n° teh usm'Henia cejo privesti frank še na mani *ednik, je prevzel poveljstvo je sUo6il St. Louis & San Fran_ Bol^rifa iL cv^il^£ f SC Tfnih ljUdL V ned0li0 50 Vr^dn° St0Dni0 S lcm' da kuP»' t,dnjaVe La L0ma* Tak0 so Cisco osebni vlak s tira in se mS 7 U K?r 2 1 nenrestano »t«"«" na jejo dolarje. prišli zopet konzervativci na prekucnil preko nasipa. Ne- ravnale z lepa. bo Liga pora- Petrič. Bolgari niso oddali niti D . . . . ^ .„ po^je, kateri trdijo, da so sreča se ie z sodili v bližini bila svojo polno moč in prisili- one.a strela. Caillauxu, potom 8, \ • Vktoria Tenn Pod^bn^tiTe la obe mah državici, da miru- j „ ... ^JT*!^?^ tV -d enim letom prišli ob pred- ^o In^e! Zi ne kdo" ne- Samomor v jetnišnici. V kleti jetnišnice v Osjeku . . ,. se je obesil tast "jetniškega stanje se ne sme oodalisevati. tit • „n) f . 7ofA - , , . paznika Wagnerja, 601etm Zato politiki odvračalo vse, Dane Drmkul|jL Vzrok samo. Memphis, Tenn. — Dvajset kar,.tira narodno skupščino iz mora je težka bolezen na ka. g on : Radija ne a k ti vn os, ^ ^ Brez dvoma je kraheva nri- let • sotnost poti-ebna radi zastoia * n v razmeriu med obema koali-1 ranima vladnima strankama. ! jeti. i Samo na eni točki so «5f» Bol- mnvine oH^toni. a finančni mi- i?ari postavili Grkom no robu nister nore o fpmn rič slišati • O Bolgariji ni govora, da bi in to ie b^š točka, kier se ie ko se je vračal od seie, se je se ne pokorila povelju Lige, saj doeroHil incident, kateri ie HaI smejal in bil dobre volje, se je takoj vrgla brezpogojno povoda tolikim sitnostim. Bra- _o__.. .... v naročje Lige. Da se pa tudi niti to točko ie ukazala boltrar- JUNAŠKA nr^i i^a ?r,0RE- se je pilo onoino piiačo. Pri- aln nnnn«r.4-«» 1. ..........._ _ sednika. — Chicaeo. Tli. — Dva črnca sta se udeležila neke zabave na 1046 Frank cesti, kier Grčija ne bo upala zoperstav- ska vlada, kateri ukaz so tudi Ijati, se pa tudi razume, tako bolgarske čete vestno izoolni-1 se lahko reče, da je spor kon- ]e in držale po^toianko iuna-! čan in kako je potrebna Liga ško, vzlic premoči sovražnika, narodov. Pri tem se pa ne sme pozabi- Poročilo nravi, da hoče gr- bolnišnici, ie stal nol^cr n{e so ti, da so to le male državice, a 5ko v0l'aštv° irneti prosto roko nroe s solzam? v očeh. a niu LA, HOT«^ »eSiTI SESTRICO. Chicago. 111. — Ko ie mati ležala v kritičnem staniu v vezovali ranjence in odstra- kako bi bilo z intervencijo Lige v tei situaciii in k«b?net ve- na IBletna hčerVn • - • liko prizadeva, da to ubrani. "r—— - + \ n ffncf^ Werners je varovTala do^a na Fairview, severno od Srhiller parka ostale otroke. Mlada gospodinja je pa vlila petrolei na ogenj, kar ie povzročilo v slučaju spora z Anglijo in kakšno drugo državo, bomo pa Romunski minister je obi-videli v bližnji bodočnosti. — skal premierja Pangalosa in Grčija se bo hočeš ali nočeš generalnega ravnatelja mini-morala podati. strstva za vnanie zadeve. Go- Kakor je videti na prvi po- voril je v imenu svoje, kakor grled, Grčija nima volje, da bi tudi vlade v Sofiji, katera ga odtegnila roko, kamor jo je je za to prosila, da naj Grčija men| so že 0^izovali postelj-položila. Razgovarjalo se je odneha in odpokliče svoie čete "" I " i™i« že, da se bo Grčijo prisililo s iz bolgarskega ozemlja, sicer tem, da se bo napravilo bloka- še zna priti do novih inciden-do na morju, katere bi se vde- tov in diiaka sta bila na mestu mrtva in več je bilo ranjenih, -ko so , „ „ - • , .... se vračali z avtom od neke ve-eksplozijo in mahoma je bilo .. TT ... , , ____ _______... - sence. Vozili so tako nepazlji- šlo je med njima do prepira, revolverji so pokali in oba se zgrudita mrtva na tla. Policija preiskuje ta slučaj. — Chicago, 111. — William Johnstone, star 39 let, 3359 T.owe Ave., ie umrl na posledicah zastrupljenja po alkoholu. L Chicago, 111, — Velika mno- — Lafavette, Ind. — DvaN žica ljudi je bila priča bitki, Dalmatinska duhovščina za HPS. Splitski "Jadran" j„ j i i- i j t. iiivvjc jc uiiu preaiUKO i da se dalmatinska duhovaema tako se je vge skupP - sesu]o Takoj se je v mestu Victoria "a sv0!'h «^tank,h oovsoH, od- __ ________,;..J; __ ločno izreka za hrv. liudsko stranko kot edino nolitično or- | srečo zakrivil. Med mrtvimi je tudi sprevodnik in drugi u-službenci na vlaku. Streha »e je udrla na veliki lopi, v kateri so nameravali prirediti v Osjeku lokalno razstavo. Streho so deloma pokrili z opeko, tra- poroda * • vv. " movje pa je bilo prešibko in organizirala skupina ljudi za rešilno akcijo. Nemudoma so odšli na lice mesta, kjer so ob- ^zaciio ki iskreno in do-_________sledno zastopa in brani katoli- njevali mrtve. Iz bližnjih mest fko stvar, ^ D/ave ];'udske sn tudi prišli Zdravniki in terese' G,ede ^rvatekeea kato- so strežnice. SMRT BANDITA. liškeea dnevnika zastona duhovščina stališča. Ha H moral biti dnevnik orlasilo "WPC? fll,* nri bi jo moral vsaj odločno podpirati. -o- vse stanovanje v ognju. Pla-ii so že oblizovali postelj-co. kier je ležala niena ir.ala sestrica. Augusta naglo popade dete in beži z niim na prosto ptiLi uu Iiuvui iiiciuen- ... . Kni komplikacij. Romunski »e J1 Je Pa vnela zili - - ■ - - ka. Sosedie so slišali pok, kc vo, da so zadeli v neki brzojavni drog in se prekucnili. — Williamsport, Pa. — Štiri osebe so bile na mestu mrtve, ko ie v^'to, v katerem so se vo-zaael izletniški vlak. Ne- je nastala razstrelba in takoi pritekli na pomoč. Tri male sreča se je dogodila v Milton, 28 mili vzhodno od mesta. Pobegnil je iz sodnih zaporov v justičnl palači v Ljubljani neki Italijan, ki je bil na sumu raznih nerodnosti. Kako se je moža posrečilo uiti, dosedaj še ni pojasnjeno. Našli so vsa vrata jetnišnice, hodnikov in oken v redu in zaprta, samo celica je bila prazna. Moral je imeti bržkone dobre pomagače, ker drugače si bega skoro ni mogoče razlagati. Prijeti razbojniki. V Mostar je pripeljala močna orožniška patrulja zopet 5 tovarišev znanega odmetnika ni drog in se prekucnil. Bandit ležile Francija, Anglija in Ita- minister je uvidel, da je akci-lija- ja, katero tukaj zavzema Gr- Glavno delo na tej seji je čija, na mestu, dejal pa je tu- a""' — Karachi. Indija. - Ka-' ie dobil tako'težke poškodbe, dognati kdo je kriv tega spo- di, da naj Liga išče prave kriv- ^10Ke so a -Augusta je km, bUo včeraj poročano Q da je> ko s0 ga takoj na to v Spllt Je aospe, šv ra. Nadalje določiti odškodni- ce med makedonskimi komita- ^aoD1^ ;aKO tezkG +opek,me' ciklonu, ki je divjal v perzij- prepeljali v bolnišnico, izdih- konzul Artur Hultgvist no prizadeti stranki, za kar Si. kateri so največ krivi ob-V*a e Z VJ ^.^.skem zalivu, se danes naknad- nil -------— " pa je še dovolj časa, prvo je, mejnih sporov, da se izvede ukaz Lige in se umaknejo sovražne čete na svoja ozemlja. Mr. Briand je vprašal za- ljali so jo v isto bolnišnico,! ki se je vršila na Hoyne Ave. I Jugoslavija in Rusija, in Jackson Blvd. Detektivi so Berlin, 5. oktobra. — Listi bili na sledu znanemu banditu noročajo, da se Čičerin v krat- in "bootleggerju" De Vitto. ki kem sestane tudi z jneoslovan- se je peljal po ulici v svojem skim poslanikom v Berlinu g. baš novem avtomobilu. Detek- Balugdžičem in da se bo ž tivi so odprli ogenj in streljali njim razgovarjal o vzpostavi Maje Vujoviča. Vsi so iz vasi na avto De Vitto-ja, kateri je normalnega diplomatskega Bovca, okraj Gačko. Sumijo, pa v strahu naglo vozil. Ko je razmerja med obema država- da so aretiranci glavni junaki hotel zaviti okrog ogla, je na ma. Vujovičeve čete. Jackson blvd. zadel v brzojav- -o- Švedi se zanimajo za Dal- DENARNE P0ŠILJATVE Tr ^ macii°- ^ Iv JUGOSLAVIJO. ITALIJO V Split je dospel svedski | AVSTRIJO, ITD, da Naša banka ima svoje lastne gr* po i to in zanesljivimi bankami prouči tamkajšnje gospodar- - - ~ ^ starem krajo in naie ooiiljatre so 4* no poroča, da je življenje zgu- j De Vitto je bil star sele 27 ske razmere in naide zvezo z stavljene prejemniku na dom aH • stopnika Bolgarije in Grčije, rV f , 7 ? , hltro to tudl stori Bolgarija i kjer se je nahajala mati in še Grška vlada je dala razume- tudi oče. Uboga stariša nista o ti, da se bo pokorila naredbi tem ničesar vedela. Augusta je sveta Lige in odpoklicala svoje izdihnila, ne da bi.se bila za-vojaštvo iz Bolgarije, kakor vedla, svoje junaštvo je pla- ako se bodo njune vlade pokorile naredbam in ukazu Lige. Bolgarski poslanik je takoj rekel, da — in na široko dokazoval krivdo Grčije, a ga »je Briand zavrnil, češ, da sedaj ni časa za široko razpravljanje, temveč le naj odgovarja na vprašanja. Na vprašanje je odgovoril, da ni bilo nobenega vojaka na umakne svoje čete iz grškega ozemlja. v -o- KAPITALISTOM V CHILE PREDE TRDA. intčala s smrtjo. CHICAGO POKRIL SNEG. Chicago, 111. — Včeraj v sredo jutro je zgledalo mesto Chicago, kakor meseca januarja. Sneg, ki je začel naletavati že v torek proti večeru, je pokril tekom noči mesto in vso okolico skoro tri palce na debelo s sne- Buenos Aires. — V Santiago, Chile, je bila napovedana 24-urna protestna stavka proti slepariji pri volitvah. Natakar- ______________ ________ji so zapustili svoja me§ta in ženo odejo. Prvi sneg je sicer grškem ozemlju in da je izda- pustili goste čakati, tako tudi naletaval že pred par tedni, a la bolgarska vlada ukaz, naj omnibusi in poulična železnica prvo belo odeio smo dobili v bolgarske čete ne branijo Gr- je počivala. Vse trgovine so torek večer. Kaj bo če bo tako kom prodiranje v bolgarsko bile zaprte. Vršila se je seja držalo kar naprej ?! bilo 7000 oseb, škoda povzro-' let, a ima celo vrsto zločinov gospodarskimi krogi. Švedski poito točno in hrt* vsake« čena je velikanska. Vrtinec je na svoji vesti. spremljalo bobnenje in čutili i - so se tudi močni potresni sun- ŠEJKI PROSIJO ZA MIR. ki. j Damask, Sirija. — Šejki iz Dve kavarni v Zagrebu zaprti. — Tokio. — Nemški pamik Damaska so prišli k guverner-1 Mestna tržna oblast v ~ kapitalisti so pripravljeni, da investirajo denar v Dalmaciji. -o- Za- ozemlje. Po izjavi bolgarskega poslanika se je vršila privatna delavcev, katere se je udeleži lo nad 20,000 ljudi. Množica ! Človek nikoli prej ne ve kose je mirno razšla, ne da bi liko ima vrednosti, dokler ne konferenca, katera je trajalal prišlo do kakšnih nemirov. poizkuša iste zastaviti. Havelland je nasedel v bližini (ju in podpisali bond za $500,- grebu je zaprla kavarno "Cor-Yokosuka pristanišča, ko je 1000 odkupnine in 3000 pušk. so" na Ilici in "Veliko kavar-zadel V pomol. Rešilni čolni so Ko so imeli to poroštvo Franco-j no" na Jelačičevem trgu, ker bili poslani na pomoč, a radi j zi v rokah, so takoj prenehali s se lastniki niso hoteli držati viharja na morju niso mogli pripravljanjem za napad na uradno določenih cen. Policija storiti ničesar. Parnik se je mesto. Nameravali so oni del je kavarniške prostore zapeča- mesta, kjer so se nahajali u- tila, lastnikom pa je tržno nad-pomiki, razdejati. Med tem se zorstvo odvzelo koncesije je po deželi raznesla vest, da ^__________J _l_L _______H. so uporniki gospodarji v me- ravnatelj ruske trgovske kom-1 stu, nakar so se banditi, več •dbitka. Naie cene mm poiiljke v dinarjih la * rah ao bile rte raj sledeče: Skuuuo ■ poštnino: 500 — Din.___ 1.000 — Din.__ 2,500 — Din, _ 5,000 — Din.__ 10,000 — Din. 100 — Lir ... razklal na dvoje. — London. — Semkaj je prišlo poročilo, da je M. Kviatkovsky, bivši londonski Težka eksplozija v Zagrfbu. Za mestno klavnico v Zagre- li DU OC uajjuin, ■ vv, "" • * ""B1 v, številu, napotili proti bu se rkzprostira velik pro- $ 9.55 $ 18.75 $ 46.75 $ 93.00 $185.00 $ 4.70 $ 9.05 $ 21.75 200 — Lir __________ 500 — Lir ......... 1.000 — Lir ....................... $ 4225 Pri po&iljatrab nad 10.000 Din a* aad 2.000 Lir poseben popust Ker se cena denarja Čestokrat no nja. dostikrat docela nepričakovan* je absolutno nemogoče določiti cMm ▼naprej. Zato se poiiljatve nakaiet* po eenab onesa dne. ko m} sprejaM mo denar DOLARJE POŠILJAMO MI TU* v TTJGOSLAVTTO IN SICEP P" panije, Arcos, bil takoj ustre- tisoč po lien, ne da bi se vršila kakšna mestu peš in z vozmi, da bi stor, kamor že leta in leta od- . ^v*^ obravnava, čim-je dospel v plenili in morili. Kako so se kladajo razne smeti in odpad- no«TT icakop tttf^ ruto Moskvo. Zakaj je to kazen pa začudili, ko so prišli v bli- ke. Po teh kupih odpadkov zaslužil, poročilo ne pove J" "" ™ ofiko,'n ^—: -o— ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" NO r . ~ * . . ... . . J . Vse pol^ljatre naslon žino in videli, da so zanje pri- stikajo jako radi revni otroci, vbnsko BANKO pravi j ene francoske strojnice, da staknejo kakšno še uporab- za kratek * ckSapit* nakar so jo odkurili. no stvar. Nedavno sta brskala 455 W. 42nd ST., NEWVORKCTT> -SI - ...... AMERIKANSKI SLOVPncp/^ MERIKANSK5 SLOVENEC zagotavlja redno zaPosienie in zaslužke za take važ- PRVl IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. H rie skupine prebivalstva kot so poljeaeici, ki pridelujejo bombaž (cotton) — tri petine te letine se izvažajo —, pšenico, tobak in svinjino, ali pa delavci,, ki izdelujejo petrolejske produkte, pisalne stroje,, šivalne stroje, blagajne, motorciklete, bombaže- lahaja torek, sredo. Četrtek in petek nuven dneva po praxnikn. - vinc }U mnogo drugih pr^uktov Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. — PUBLISHED BY — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 . Cene oglasom n« zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..."..............$4.00 Z« Zedinjene države sa pol leta ...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 ___ **_____ ____For Chicago, Canada and Europe per year... .$2.51) Številka poleg Vašega naslova na listu znafci do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Velike važnosti za mednarodno trgovino je, da se naučimo, kako kupovati v najcenejših tržiščih, kako plačevati za nas uvoz s takim blagom, ki ga produciramo najboljšo ceni in kako najti inozemska tržišča, kjer moremo prodajati ob'najboljših cenah. Urad za inozemsko in domačo trgovino (Bureau of Foreign and Domestic Commerce) je federalna služba, ki deluje v tem zmislu. Nudi interesentom prepotrebne informacije glede inozemskih virov za blago in glede inozemskih tržišč za naše produkte. Izvozi in uvozi Združenih Držav stalno rastejo. Ako ne vpoštevamo nekega zmanšanja po povsem abnormalni inozemski trgovini tekom vojne in takoj po vojni, vsako petletje in skoraj vsako leto tekom vsaj minolega polstoletja izkazuje stalno naraščanje v inozemski trgovini Združenih Držav. Vrednost naših izvozov tekom 1. 1924 je znašala znatno več kot dvakrat toliko kolikor povprečna vrednost izvozov v predvojnih letih 1910-1914; dejanski porastek znaša 111 odst. Ta viš- Entcred as second class matter August 10, 1925, at the post office at 3a vrednost je sicer deloma posledica višjih cen, ali vendarle se Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." * ceni, da porastek, kfcr se tiče količine izvoženega blaga, znaša od 25 do 35 odst. Porastek v vrednosti uvozov je bil približno Združene države v mednarodni trgovini. isti kakor glede izvozov, ali cene uvoženih predmetov niso za srečo toliko porastle kolikor cene blaga, ki ga izvažamo. Zato ---!se ceni. da se je količina našega uvoza povišala za 50 do 60 Združene Države kupujejo iz inozemstva in prodajejo odsto. inozemstvu blaga najrazličnejše vrste v vrednosti več biljonov Kolikor velik in stalen je bil porastek ameriških izvozov dolarjev. Dan za dnevom na stotine velikih ladij plava po vseh jn uvozov, ni bil isti nič kaj hitrejši nego porastek v domači proti ce a m h, naloženih z ameriškim blagom za Združene Države, dukciji. Na sploh rečeno, ta dežela ni postala prav nič bolj od-Mednarodna trgovina igra zato jako važno vlogo v trgovini in visna od inozemstva niti glede zaloge blaga niti glede tržišč, življenju Amerike. Zaslužek nekolikih miljonov naših delav- Na drugi strani pa je nastala odločna sprememba glede blaga, cev jc odvisen od izvažanja produktov njihovega delu v ino- ki ga dobivamo iz inozemstva, in glede blaga, ki ga pošiljamo zemstvo, ali od izgetovljanja uvoženih snovi za ameriške kon- preko morja. sumente. Vsak moški, ženska ali otrok jede, nosi ali na drug Pred prebiižno petdesetimi leti, predno so ameriške rud-nacin ra:ji mnogo stvari, ki bodisi direktno prihajajo iz prek- make in tovarniške industrije postale jako močne, so naši uvozi morja ah so popolnoma oziroma deloma izgotovljena iz mate- večinoma obstojali iz manufakturpega blaga. Na drugi strani rijala, ki je bil uvozen iz inozemstva. smo izvažaii poglavitne poljedelske produkte. Sedaj, pri Vrednost inozemske trgovine Združenih Držav v 1. 192 l je ogromnem razvoju industrije, najvažnejši del naših uvozov :-nasa3a cez osem biljonov dolarjev, ako seštejemo izvoz in uvoz. obstoja pretežno iz surovin in tropičnih ter gghitropičnih žive- le ms k o trgovino. Mi imamo več izvoza, ali mnogo manj uvoza, produkti. Ta tendenca bo. kakor vse kaže, nadaljevala in z ISa.sa liiozemsKa trgovina je skoraj dvakrat večja od francoske, je tem bolj potrebno prizadevati se, da dobimo najboljša i t rz Uw.krat vet ja ou nemške in vec kot.štirikrat večja od one v zemska tržišča na naše izvoze. Poljedelski produkti in I vwki drugi ciezek razun teh treh. Nas izvoz znaša v razmerju surovine se takorekoč prodajejo sami od sebe. ali tova s prebivalstvom $40 za vsako osebo in uvoz čez $30. zvoz je znašal 4591 miljonov dolarjev vrednost! in uvoz «611 žev. Poljedelski pridelki so še vedno ogromni važni za naš iz-II.iljo.nov. Angleško je edina dežela, ki ima večjo skupno ino- voz, aij najvažnejši del izvoza so postali tovarniški in rudniški mar j i xw __{Združenih Držav sc morajo pri prodajanju izgotovljenih pro* v zhc vsemu temu igra mednarodna trgovina, ako jemlje- ' duktov v Južni Ameriki, na Daljnem Vzhodu in drugje boriti z mo \ postev število prebivalstva Združenih Držav in njihovo ostro konkurenco s strani velikih industrijalnih dežel Evrope. oogastvo, razmeroma mnogo manj važno vlogo v Združenih--- DrŽavah kot v -za pa d ni h evropskih deželah ali v raznih drugih deželah tvi ta. Dejanski veliki obseg ameriškega izvoza in u-vosa je pač posledica velikega števila našega prebivalstva, ki je znatno Večje od drugih izvoznih in uvoznih dežel, in naše ogromne produkcije, ki je še večja kot ona drugih dežel. Zdru- | žene Države so v srečnem položaju, da so v stanu producirati doi.ia skoraj vse, kar njihovo prebivalstvo potrebuje, in da imajo cion ača tržišča, ki so v stanu uporabljati skoraj vse, kar se tukaj izdeluje. V tem pogledu so torej Združene Države čudovito samozadostne. Ker pridelujemo v tej sami deželi toliko L i če potre b-omejenega marsikaj privolili, kar bi si ne smeli, zlasti so preveč radi gledali po lepih hčerkah svojih podložnih. Tako je tudi baron Naletel imel jako žive občutke za razne lepotice, ki so blizo njega živel«. Frank Avguštin, ki je bil ta večer baron, je z besedo in čustvom pokazal, da je mojster za težko ulogo, kjer se poje slavo-spev divni ženski krasoti. Ro-zalija njegova žena, spoznav-ši da gleda njen mož baron za drugimi, je začela mrzeti svojega moža in mu je kar naravnost zabrusila v obraz, kar mu gre. Mrs. A. Skala se je tako uživela v svoj nastop, da je zares mislila, da je žena mogočnega, lepega, stasnega barona in je govorila nekam dostojanstveno,' kadar je očitala možu njegovo lahkomiselnost. Glav ni osebi v igri sta bila oa grajski vrtnar Matiček in pa ljubka baronova hišna Ne-žika. Gospod režiser Albin Jazbec se je pridno potrudil, da je udahnil Matičku in Ne-žiki korajžo in ljubeznjivost, s katero sta očarala slehernega navzočih. John Prah kot Matiček je pa vsem kličemo: Izborno ste napravili— najboljši teater v mestu ne zrno- vstrajnosti le dobili toliko potrebni in zaželjeni dnevnik. — Vse priznanje in hvala onim,, re boljše. Trdno se držite in ki tako nesebično in požrtvo-ne bo mnogo časa preteklo, ko valno delajo za to prekoristno se bodo vas oklenili vsi, ki so idejo,, ki se bo v kratkem u-za napredek v naselbini. resničila. Zato je tudi naša Te dni je bil pri nas na obi- dolžnost, da z vsemi močmi sku Father Mažir. Pa postavil podpiramo svoj list z naročni-se je z krasno vojaško uniformno in dopisovanjem ter agiti-mo. Ker je vnet pevec, mu je .ramo za njega povsod, v petek zvečer društvo "Adri- | "Amer. Slovenec" je glasilo ja" napravilo malo zabave s.vseh katoli&kih Slovencev v krasnim petjem. Father Mažir \ Ameriki, vsled tega bi morali meni enkrat drugo leto pova-jbiti tudi vsi njegovi naročniki biti v Springfield naš cerkve-jin mu kot zvestemu tovarišu, ni zbor, da priredi tam v novi ki se bori za nas in brani naša veličastni slovenski hali kon- načela, vedno biti v pomoč. — cert. i List postaja vedno bolj zani- V Willard bolnišnici je umr- miv in bo še boljši, če bo dobila za operacijo v trebuhu do-'val od nas več zaupanja in po-bra žena Terezija Mežnarič. moči. Zatorej vsi na delo za Drugi bolniki so pa že večino- naš dnevnik, da mu bo vsakda-ma okrevali, le Anton Broda-nja pot v naše hiše olajšana, rič ml. se zdravi v sanatoriju | O delavskih razmerah ni-v Naperville in mi vsi mu že- mam nič veselega poročati. Več premogokopov je še vedno zaprtih po katerih se dela, je pa prenapolnjeno z de- limo, da čimpreje tudi on o- zdravi. V šoli imajo še barvarji delo v novi dvorani, ki je krasna lavci. da je zaslužek jako maj-in notranja oprava moderna.' j hen. Kakor vse kaže, ni upati Do konca novembra bodo na- na zboljšanje tukajšnih delav-pravili oder za igre, kar bo skih težkoč pred spomladjo, stalo 1200 dolarjev. Denar j Na društvenem polju se še nastopil samostojno, srčno in imamo že in delo se v kratkem dosti dobro gibljemo odkar se nobena težava mu ni preveli- prične. Kot so Father Kazimir je začela agitacija za večjo^f ka da premaga vse spletke in rekli v govoru v nedeljo zve- KSKJ. je tudi pri nas postalo ■čer ob priliki igre "Matiček se splošno zanirffianje za našo vr- ovire, ki so mu naDoti do ljub-liene Nežike. — Marv Koporc ženi" bo prva predstava dra- lo Jednoto, tako da smo z u- kot Nežika je vzor liubeznii- matičnega kluba pi*vo advent- spehi precej zadovoljni. Poseb- vega in prisrčnega dekleta, ki 110 nedeljo v novi dvorani, kjer nosi v srcu pogum, na zunaj ko prostora za 800 oseb. pa tako prikuDljivost. s katero vsacega pridobi. Grajski študent, ki spletkari Te dni je 18 let, odkar so Father Zakrajšek prišli v A-meriko. Premnogo so dobrega no vrlo - napreduje tukajšno žensko društvo sv. Ane štev. 123 KSKJ. Naše žene in dekleta so jako delavne in vnete za svoje društvo, to kaže njih le- tu in tam in gori ljubezni do in koristnega naredili v onih i J™ ^evilo v majhni naselbin., baronovke. in ker se mu ta nefarah, kjer so službovali in ob zdaj 9 1 dame in ne bo nosreči, išče drugod ljubezni, j enem pa tudi vsemu slovenske- do1*?' bJ?do Cf tn0 > »udvik Skala je bil ta študent. število 100. To je dokaz, da je društvo in KSKJ. priljubljeno med našim narodom. Zatoraj priliko pristopiti v dobra kat. društva v tukajšni naselbini.— Tu je moško društvo sv. Bar- Grajski kancelar Žužek, Jožef Fajfar,, je v igri mnogo nastopil, povzročil pa tudi z njemu lastnimi dovtipi in še-gavostjo zelo veliko smeha. Chicago, IU. ! o igri, naj omenim pevke, ki Pisar Budalo, John Gradi-Chicaška slovenska naselbi- so med posameznimi dejanji *ar- — ta ie Pa z obnašanjem raznih snovi, smo neodvisni od inozemstva, kar se tiče potrebščin za industrijo in za življenje, razun kar se tiče omejenega števila tropičnih in polutropitnih produktov in nekaj malo rud- | na ima od časa, ko so prišli krasno zapele tri angleške in in govorjenjem vzbudil v p< nm. Velik del tega, kar uvažamo, dejanski obstoji iz blaga, ki Father Kazimir nazaj iz Evro- eno slovensko pesem. Pele so »lušalcih tako dobro voljo i bi se v b©!j siromašnih deželah smatral za luksus. Ker namjpe, same bankete* veselice in melodijozni dvospev Duet Miss razpoloženje, da boš dobil kc Kako razmeroma malo je ta dežela odvisna od inozemstva rediIi člani dramat^nega dni-, , Delavec Gašpar, Jožef Ko I rtv« izreden užitek s predsta- kl JG bUren *P bal, je parkrat nastopil, a kar je govoril, je bilo pa že tako za svoje potrebščine, si lahko predstavljamo, ako priravnamo ameriški uvoz za vsakega prebivalca z onim drugih dežel. Uvoz t!° "Yefdfn ali MatiČek sej "Whisnerin* Hone" rta ne za vsakega prebivalca znaša v Združenih Državah le približno r^Z^L^ ^ H zopet MiT Ali, Bicek in M^ tretjino tega, kar znaša na Angleškem in Holandskem, manj od Zna č uZČ n ™ ' L A. Skala. Nazadnje je pa na-polovice tega, kar znaša v Avstriji, Kanadi, na Danskem in .,5olna 111 ljudje so naPeto caka" < u Norveškem in mnogo manj od uvoza Argentine, Francoske, Švedske in predvojne Nemčije. Vzrok za to je, da smo v stanu producirati doma mnogo več potrebščin kot gori označene dežele. • li, kako se bo predstavil prvič *topila 3 *svojim dramatični klub. Naj prvo je predsednik Albin Zakrajšek navzoče lepo pozdravil in razjasnil program novega dru- pa mu svetu z listi Ave Maria, I nkazal se je od časa do časa, Edinost in z raznimi nabožni-kot ljubka oseba, ki je povzro- mi in drugimi knjigami, ki so, čila mnogo smeha. |jih spisali in po ceIi Ameri_, rojaki in rojakinje imate lepo Advokat Zmešnjava, Mike ki razširjene. Kobal je .resno in dostoian-| Blagemu gospodu želimo, stveno nastopil kot se spodobi da bi mu Bog dal zdravja, da t , . x t A t .... tako visokemu gospodu na de-, bo še mnogo storil v prid fare bare' kl ze let obstoJI in ie sv. Štefana in pa za slovenski! vfdno bratsko skrbeI° za sv°Je narod. Čudno se nam zdi, da; članstvo; tako imajo Slovenke še vedno bijejo po gospodu in na iazPola^° m°čno žensko še celo taki katerim je zelo društvo sv- ki je tudi ved- pomagal, da so se opomogli n° VrSll° SV°j° nalo^°' da je in kateri, ako bi bili pametni,! ^stal° spoštovano. — bi morali z gospodom trdno °ba društva sta Pod okriljem drža^ j mogočne KSK. Jednote. Ce že- Ker smo Že pri letnicah, J,ite biti zavarovani v dobrih menim še, da so se Ahčanova katoli^ih društvih, pri trdni mama pozdravili in da U. no- kat organizaciji, ki skrbi za vembra na sv. Martina dan v krogu svojih praznujejo 31-letnico poroke in lOletnico bivanja v Ameriki. Rev. John Miklavčič. -o- ' Bridgeport, o. Da.*i je lepo število naročnikov prijetno poslušati in smejali smo se pa tudi pošteno, ker krasnim gla- vsaka je bila na mestu in pa som, ki gre v nedosežne višine smesna-za druge naša cerkvena pevka, Nastopili so še fantje, dekle-Miss Justina Kosmač. Ona ni ta in še grajskega biriča pela mehanično, ampak kakor m manjkalo. Malo večjo vlogo je imela Jennie Mladič kot županova hčerka Jerica. Njen miren nastop in prijaznost v bi *ez dopisov miv. bolj malo zani- z veseljem smo prejeli ve- igralne moči pri obeh društvih, - selo vest, da bo naš priljublje- ,se je ustanovil posebni igralni -.m A mer. Slovenec ---1——..... Kaznovani uho\. Nemški spisala E. Handel-Mazzeti. se jc za vrat, zakaj prav do tam jc čutila bit srce. "Vi ste Roitov sin!" je hripavo izustila. Prikimal je. Trenutek je stala mirno. Nato pa je rekla, držeč prst na suhih, trepetajočih ustnicah. "Vi — gospod ! Veste li. kaj se je &go-dilo pred šestimi leti? In si upate priti sem? Da, nikakega sramu nimate! Nič srca in nič sramu nimajo," se je obrnila h grba-vi Mini, ki se je nekako bolestno zasmeja-la. "Njegov oče je uničil mojega moža in njega ni sram priti sem. . . Po kaj ste prišli ? Ste prišli naročit mogoče novo jopico s trakovi in čipkami za gospo mater?" Hripavo se je zasmejala. 4*S trakovi, rdučimi kot je bila kri mojega Jožefa*?" "Toda Marija ! Toda Marija ! Tako govorjenje!" je tarnala Mina — "milostlivi gospod, prosim, oprostite —." "O moj Jože!" je zakričala vdova. "Vrnite mi mojega moža!" £akrila je obraz z rokami in bridko zastokala. D asi je ameriški narod v srečnem položaju, da mu ni treba gtva ter navzoče vabil za vstop vsakikrat z globokim čustvom, izvažati velik del svoje domače produkcije, da se s tem plača !v novo društvo ki hoče letos pevke so v l,et-iu izobražene za uvoz, vendarle je jako potrebno negovati in pospeševati med- !'njo zimsko sezojlo piirediti ™ !zvl'file v besedah nam^J vsem P ko do narodno tigovino. Amerika ne more ohraniti svoj visoki življen- več iger. Burno so ga farani 0 in vesciJe občinstva. ' dl ski standard, ki toliko pomenja za njeno vsakdanjo srečo, akp pozdravljali in kakor'jaz mi-' Sedaj pa malo preglejmo e°DO se zahvaliuiemo" Albi ne uvaža veliko takih vrst blaga, kot so kavčuk (rubber), svila, slim, da so njegove lepe bene- igro. Igra je vzeta iz domače-' nu Zakrajšku in Albhiu Jaz sladkor, kava. volna. Koze in krzna, tropic no sadje in enako, de dobile odmev v naših srcih, ga življenja kakih 50 let na- Cecil dn sta ustanov la drama" Združene Države posedujejo štiri petine vseh avtomobilov na Tudi jaz sem sklenil, da sto- zaj, ko so še razni grofi in ba- tični' klub in tako zgodal ž' kfflP i '1 M svetu Mi ne bi mogli imeti teh sedemnajst miljonov avtomo- pim v novo društvo. ! roni gospodovali ljudstvu in vprizor la krasno JS s^voioSTkova? t k ^ \edcn brCZ — ' P^no začnem razpravljati se na kvar svojih podložnih l^r^ l^^n/Z^r^^ mlado obličje bolj divji srd kot bolečina. Okoli ostrih ustnic ji je igrala odbijajoča, skoro zaničljiva poteza. I Vsled tega izraza je aristokrat začutil, kot bi dobil klofuto po obrazu. To žensko prositi ? To žensko peljati h krivemu očetu ? Ko bi oče ne prosil tako iskreno! . | "Kaj želite ?" je vprašala. Delala se je. Ko je odhitela, je hodil Moric po ozki kot da ima opraviti nekaj pri šivalnem sobi gor in dol. Kmalu je zaslišal z vrta stroju in je obiskovalca komaj pogledala, dvoje ženskih glasov. Prvi je bil glas šivi- ' Nimam mnogo časa." Ije, drugi, trd in zamolkel, pa je bil očivid- "Oprostite, da vas nadlegujem," je začel no glas vdove Lene. ; Moric z zamolklim glasom. Kmalu se je Mina vrnila in z veliko zgo- Komaj pa je odprl usta, se je žena zdrz-vornostrjo opravičevala stojo sostanovalko, nila in stopila korak nazaj, češ, da je tako boječa, da jo mora^koro "Prišel sem," je nadaljeval, "z neko privleči, če pride kak tuj človek. prošnjo. Jaz sem —." Za staro šiviljo jc vstopila vdova Lene. Obotavljal »e je. A vedela je že. Naj-Monc jo je premeril s hitrim pogledom in prej v njegovem glasu in nato, ko ga je poje takoj veclel, da še boleha njeno srce na gledala, v njegovem obličju je spoznala rani, ki jo je prizadejal pred leti njegov onega, ki jo prel šestimi leti sesul njeno oče. Bolečina jo je naredila trdo. Med o- ubogo srečo v pi^h. Dvoje rdečih peg se je brvmi je imela one gube, ki jih zareže v pojavilo na njenih shujšanih licih, prijela svoje članstvo ne samo v telesnih zadevah, ampak tudi v dušnih, pristopite v naše vrste, ne bo vam žal, ker koristi boste imeli vi. Društvo sv. Ane je priredilo zadnji mesec z lepim uspehom dve igri, slovensko in angleško. Igralci so brez izjeme vrlo re-Amer. Slovenca" v naši šili svoje naloge. Posebno igra naselbini, pa menda vsi rajejv angleškem jeziku: "Poor čitajo list nego pišejo dopise vt Married Man" se je občinstvu njega, ker je tako malo glasu tako dopadla, da so jo morali od tukajšnih naročnikov. Vem,'ponoviti dvakrat in sicer en-da je več zmožnih za pisanje; krat v cerkveni dvorani na ko-zeleti bi bilo. da bi se eden ali rist šole in drugi pot v dvorani drugi katerikvat oglasil ker j na Lansing v korist nove cer-dopise vsak rad Čita in list je kve za župnijo sv. Jožefa v VVolfhurst, O. Ker se je spre-idelo, da imamo izvrstne začel nas odsek članov in članic društev sv. Barbare in sv. Ane, katerih namen je. delovati (Dalje na 3. strani.) Samo kratek čas je obstal tako. Ko jc Mina, jokajoč in lievedoč, kaj bi storila, hotela položiti roko nanjo, je pahnila starko od sebe, se vzravnala, stopila trdo pred mladega Roito in vprašala mirno kot prej: "Kaj hočete od mene?" Moric ni bil ponosen, ampajt zelo občutljiv človek; po sprejemu, ki ga je tu doživel, mu je rekla njegova vest, naj jo pusti z njeno bolestjo samo in naj svojo nezmanjšano nese domov. Ko bi ne bil njegov oče, ki je prosil, naj pripelje to žensko, kot prosi umirajoči za rešilno pijačo! . . Naj bo! Vse hoče storiti; uspeh zavisi od božje volje. "Gospa," je rekel tiho, "ali bi hoteli iti k mojemu očetu ? Bolan je in vas želi." Smehljaj je šinil preko njenega obličja. Hipoma se ji je posvetilo: starega muči vest in zato jo zahteva. Dobra naj bo z njim, in mu mogoče celo reče, da mu ničesar ne o-čita. Da, to je! Najrajši bi zavriskala. A vzdržala se je. "Tako?" je rekla mrzlo. "Kaj mu pa je? Vem, kaj nvu je. Zblaznel je, Bog ga je kaznoval — Bog!" je vendar zaukala — "hvala ti, da si ga kaznoval!" "Ko bi ga videli, kako trpi —je povzel Moric. "Nisem rahločutna," je rekla zaničljivo. "Videla sem hujše stvari. Videla sem svojega Jožefa ubitega. . , Ali ste kai pomislili, kaj me prosite ? Jaz naj grem k vašemu očetu • Da - ha !" Odločno je udarila z nogo. — "Sla bom. Rekla mu bom: Ali se se spomnite mojega moža. Kako jc padel, kako je ležal s krvavo glavo in jc doktor rektl; mrtev je mrtev? —Sedaj je tudi vaša glava razbita iu vam noben zdravnik ne more pomagati--morilec. Bog te jc kaznoval !" Po kratkem odmoru je Moric s povzdig-njenim glasom rekel: (Dalje sledi.) Usoda koroških I Dr. Fr. M. Kar se tiče šolstva med ko- stotkov), roškimi Slovenci v Avstriji in Nemci v Jugoslaviji, so znana slovenski in nemški javnosti svoječasna tozadevna izvaja nja našega zunanjega ministra g. dr. Ninčiča in bivšega prosvetnega ministra Svetozara Pribičeviča. Navedene uradne številke govore jasno dovolj. Na drastičen način jih izpopolnjuje temeljito poročilo tajnika Ciril-Metodove družbe g. inž. I. Mačkovaka na njeni 36. glavni skupščini v Brežicah. V Slo- Št Jakob v Rožu (54.2 odst.) in Globasnica (53.8 odst.). — Severno od Drave na planoti med Dravo in Vrbskim jezerom in celovško ravnino, na takozvanih "Hua-rah" (t. j. "Gorah") pa so te-!svojo domovino deloma, ker so le občine dale več kot polovico jim Nemci in nemčurji pretili, ================= Nemcem v Sloveniji samim ležeče na tem, da ostanejo nemške šole v Sloveniji. ' Je pa še druga važna zadeva, s šolsko ozko zvezana, ki bi ji naša vlada ne smela v ne-mar puščati, usoda slovenskih učiteljev, duhovnikov in profesorjev — vse vkup okoli 100 — ki so svojčas morali zapustiti glasov za Jugoslavijo: Bilčovs (79.4 odst.), Zgornja vesca (68.8 odst.), .Logaves ob Vrbskem jezeru (56.8 odst.) in Radiše blizu Celovca (51 odstotkov). Nad 30 odstotkov glasov je bilo za Jugoslavijo vemji pride na. 1211 prebival- oddanih v sledečih občinah: cev po ena šola; ako se upošte-jŠmarjeta v Spodnjem Rožu, va število Nemcev, naštetih pri Hodiše ob Vrbskem jezeru. zadnjem ljudskem štetju v Sloveniji, pa pride po ena šola že na 1100 Nemcev. Na Kočev- Škocijan v Podjumi, Škofiče ob Vrbskem jezeru, Št. Peter, Gli-nje — Medborovnica, Vovbre skem pride celo na vsakih 500 nad Velikovcem, Rožak. Žita-kocevarjev po ena nemška o-1 raves. Kotmaraves, Buda, Pod-snovna sola. V tem jezikovnem ljubelj, Drava, Djekše (35 od-otoku vzdržuje zgolj za Nemce'stotkov), najsevernejša točka nasa država celo pet nemških sedanjega slovenskega ozemlja šol, kjer število otrok ne dosega po zakonu predpisanega minimuma 30. Da obstoja v Ljubljani za celih 34 učencev štiri- na Koroškem-, Rikarjaves, Do-brlaves, Žrelec pri Celovcu, Železna Kapla in Otok. Blizu 30 odstotkov je dobila Jugosla- razredna manjšinska nemška vija v občini Galicija (28.5 od-♦Aola, smo pred kratkim čitali w stotkov) in v Borovljah (27.5 slovenskih listih. In na Koroš-j odstotkov), kem ? V šolah severno od Drave ne poznajo več slovenskega' Pred dvema letoma je naš da jih ubijejo, ako takoj ne izginejo — slučaj g. dekana Lim-pla je dokaz, da grožnje niso bile prazne — deloma pa zato, ker jih nemška šolska oblast v Celovcu oziroma na Dunaju ni hotela prevzeti v svojo službo. Po določilih senžermenske pogodbe nemška oblast ni bila u-pravičena te prošnje zavrniti, kajti plebiscitna določila in druge določbe one pogodbe dobesedno pravijo, da se radi plebiscitnega delovanja nikogar ne sme preganjati, zlasti ne glede njegovega službovanja, ker ima vsakdo, ki je upravičen do glasovanja, tudi pravico, agitirati in delovati za to ali ono državo. Ce nemške oblasti v Celovcu pravijo sedaj, da so imenovani Korošči — učitelji, duhovniki in profesorji — z vstopom v jugoslovensko službo v plebiscitni dobi in s prisiljenim begom v Jugoslavijo po plebiscitu si pridobili tudi(letiv spomlad nameravajo IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje 2. strani.) skupno za oba društva, kar je vse hvale vredno in dokazuje da so naši mladi člani in Članice vneti in delavni na društvenem polju. Želimo jim obilo uspeha. Tukajšna spoštovana Beru-sova družina se je zadnji mesec preselila z Boydsville v svoj novi moderni dom na Lansing, dve milje od tu. Ravno tam si je tudi naš vrli rojak Joseph Beru8 s svojo družino postavil svoj dom. Blizu cerkve sv. Antona si pa gradi svojo hišo naš vrli mladi rojak Jos. Ausep, ki se je pred nekaj meseci oženil in sedaj stavi s svojo "boljšo polovico domaČe ognjišče. Prav tako, čemu plačevati visoko najemnino, od katere človek nima nič koristi. V sosednji tukajšni župniji sv. Jožefa, kamor spada tudi več Slovencev, so dobili pred kratkim novega župnika, Father Kloss-a, ki je rodom Slovak. Novi župnik je jako delaven in uljuden duhovnik, da se je priljubil v kratkem času že vsem; ker je vešč precej dobro tudi slovenskega jezika, je to velike važnosti za Slovence v tem kraju. Ta župnija je bila ustanovljena pred tremi jezika: nemški učitelji silijo zunanjj minister *, dr. Ninčič(jug0slovensko državljanstvo in graditi cerkev; sedaj imajo tem izgubili avstrijsko, tako,službo boži° v šolski dvorani. slovenske otroke, da morajo zapretil, da bo jugoslovenska ------ — - - •• ^ » ■«-• M 'V . | _ lU hvtil ICikUVlli U * Ukl 1JL3 I\ V f h. C* I* V nemško občevati med sabo, ne,a segIa po posebnih merah' da bi postali na svoji rodni zem- Pred nekaj tedni so bili tu na k;*; —----j____i— iako avstrijska oziroma pokra- .. , , v, , , lji inozemci, se mora pripomm- jinska koroška vlada ne da ko- morebiti z motivacijo, da se bo do tako prej naučili nemško, ampak češ: "Deutsch ist nobel, ist fein; windisch ist baurisch, ist scheich !" In vendar je vsa . obisku Mr. in Mrs. Mohorčič iz Clevelanda. Prišli so obiskat Jos. Ausec. nemška oblast — neupravičeno jJvire* m družina so nas nemskutarjev, _ ni hotela prevzeti> dasi bi {obiskali z daljnega Jolieta, 111. Sila smo bili veseli tako odda- ,ti, da so omenjeni zapustili Ko-slovenskih|roškoše]eingamozato ker jih lavoJ° hčerko Mrs. ust v o koros- nem^„ oblast — neunravieeno i ^Ogel in dri roškim Slovencem šol. Kdor pozna bistv kih Nemcev in planota. ki se razprosTirrmed! je,takoj vedel už®v naprej da' jih bila Vsebovala, oni pa Dravo. Vrbskim jezerom in ce-1 !zI(lp? T, ne bodo dah nikoli brez službe niso mogH živeti Jljenih gostov. Začudeno so pa lovsko ravnino popolnoma slo-1 ]Judskj sole; da izlepa nikoli aH pa zatQ ker jim. m€rodajna 1 gledali, posebno ta rr ladi. na-venska in leže tu štiri občine,I?6 b°do P°konh obveznostim. oblagt ni nudi,a dovoljnega Š* orjaške hribe; so mislili da ki so pri plebiscitu dale več kot kl Jlh je avstri->ska vlada Pre-polovico glasov za Jugoslavijo.'VZela v 67" in 68' členu V odd' V nekaterih šolah južno od senž" P°*odbe. in dase tudi Drave — lahko jih našteješ na pretenJ nažega zunanjega mi- varstva za njihovo življenje in,so na drugem svetu, ker pri premoženje, tako da so v vsa-!nJih Je sama ravan. Upamo, da kem slučaju k izseljevanju bili DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) It. 1. D. D. D. - Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, ni za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramarie Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........ Frank Videč Blagajnik .............. jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki:' Frank Vranichar. Joseph An-. cel, Jakob Strukel. Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpor« na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolnišk* pore. Dne 1. Dec.1924. ge je na hajalo v blagajni $4922.41. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Druiba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kan didata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonicb 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St Vsi t Jolietu. 111. Švedska postane republika? Stockholm, Švedsko. Na Zvedskem je gibanje za republiko. To je na programu social - demokratske stranke. — Med zahtevami socijalistov na Švedskem je tudi, naj se opusti verski pouk v šoli in naj država vzame cerkveno lastnino, katera je cenjena na 200 milijonov dolarjev. društva iz Belgrada, ki je društvu poneveril 220,000 Din. — Izročili so ga belgrajski policiji. -o— . Širite amer. Slovenca, iščemo dekle, ki je iz starega kraja, za slovensko korespondenco. Mora razumeti vsaj nekoliko nemško ali angleško.. Za pojasnila se vprašajte pri uprav- Prijet defravdani. V Skoplju so prijeli organi. ... železniške policije Vojislava mstvu te*a hsta Saviča, uradnika brodarskega; * č&p Naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da tem o tvor i I prodajalno z mesom in grocerijo na 1617 ELIZABETH cesti, na vogalu Russell (nasproti od Rivol's Park). V zalogi bom imel vedno sveže meso in grocerijo prvovrstne kakovosti in po najnižjih cenah. Posebno se priporočam za naročila za KLOBASE, mesene, kakor tudi krvavice in jeterne, poštenega domačega izdelka. Točna postrežba in odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti je moje geslo. Naročila dovažam tudi na dom. Priporočam se rojakom v Jolietu, posebno našim slovenskim gospodinjam. SVOJI K SVOJIM! Martin Planinšek 1614 ELIZABETH, vogal RUSSELL STREET, JOLIET, ILL. prstih dveh rok. trpijo sloven- ™stra f^'0', ščino, pa samo koroške narečje,!Ker »določbe glede • _______ . ., , narodnih ne pa pismenega jezika, v pr- , , vem letu skoz nekoliko mese- mednarodnega cev za najprimitivnejše razgovore; potem pa izgine sloven-' , , ščina in ves nadaljni pouk za-1 vsaka druga v svetu sleduje samo dva namena, vbiti otrokom v glavo mehanično ' znanje nemščino in zaničevanje materinega jezika. Na Koroškem dejansko slovenskega šolstva več ni kljub temu. da nemški listi sami pripoznavajo, da je tam še 80.000 Slovencev zaščite nas še obiščejo ob priliki. •Dne 3.novembra se vrše volitve. Tako imamo tudi tukaj Za pravni položaj slovenske- voliti razne okrajne uradnike; prisiljeni. manjšin obveznosti ga jezika in Slovencev na Ko-|posel)no važni za naš kraj so tega značaja, ima roškem je važen 66. člen V. township trustee, katere ima-Ju gosi a vi j a po čl. 69. odd. V.|°dd. senž. pogodbe. Ta člen ione pogodbe kakor sicer tudi'81™ dobesedno tako-le: "Vsi Društva1 avstrijski državljani brez raz-narodov zastopana država pra-: like rase, jezika ali vere, so tej mednarodni in Pred zakonom enakopravni in štanci posredovati in ima torej uživajo iste državljanske in po-tudi možnost doseči, da medna- jlitične pravice.'Nobenemu av- rodno razsodišče celo zadevo uredi. Toda to je pot, ki jo menda naša vlada iz gotovih vzrokov ne mara podvzeti; in so sami proti ponemčevanju kam sicer l ob*e U fot v šoli. ("Arbeiterwille" dne ?am. J da vatnem, poslovnem, verskem, boste znali prav glasovati, ste vabljeni vsi volilci na to sejo. 16, dec. 1920 in dne 5. aprila 1925.) Tako je torej razmerje! danje Društva narodov. Naša vlada ima na razpolago drugo sredstvo, in to je z£\> enostano. Besedam g. mini- novinarskem ali kakem drugem oziru, tako tudi ne na javnih zborovanjih. Nenemško go- Treba pa je, kakor že ome- stra dr. Ninčiča, izpregovorje- njeno, pripomniti, da je krivica daleko večja, ako se koroškim Slovencem, ki ne tvorijo nobenega jezikovnego otoka in ne žive raztreseno, ampak kompaktno, ne da slovenskih šol, kako pa bi bila, ako bi se — kar se pa ne godi — prebi- nim pred dvema letoma — mi ga pri tej priliki na njegove ministrske besede spominjamo — naj sledi vendar že enkrat tudi dejanje: Ako deželna vlada v Celovcu ne otvori takoj slovenskih šol povsod tam, kjer je plebis- Od vas je odvisno, kake uradnike boste imeli. Za vašo last- voreči državljani morajo dobi-f no korist se gre zato je naša ti tudi primerne olajšave pri dolžnost, da kot državljani te rabljenju svojega jezika pred; mogočne države gremo na vo- valstvu jezikovnega otočica in,cit dal več kot polovico glasov raztresenim kolonistom ne pri- za našo državo, ako ne vpelje voščila elementarna izobrazba slovenščine kot učnega pred-v materinem jeziku. Ker Nem-j meta obvezno za vse Slovence ci, razen na Koroškem in vjv ljudskih šolah onih občin ki Apaški kotlini, nikjer v Slove- so pri plebiscitu dale nad. 25 niji ne bivajo kompatno, jugo- 'odstotkov glasov za Jugoslavi-slovenska vlada po besedilu jo, ako avstrijska vlada ne vpe-navedcnega 68. člena V. odd. je za vse slovenske dijake ob-senž. pogodbe niti ni dolžna vezne slovenščine kot učnega otvarjati in vzdrževati nemške predmeta na vseh koroških šole tudi še po drugih krajih, [srednjih šolah, potem naj naša n. pr. v Ljubljani ali v Mari- vlada v smislu besed g. ministra sodiščem, in sicer v govoru in pisavi." V Collin wood h deluje boru. Na Koroškem je dosti občin v plebiscitni coni A, ki je v celoti priznano kompaktno slovensko ozemlje tudi po avstrijskem ljudskem štetju iz leta 1910 (gl. Stelerjev "Atlas"!), ki so pri plebiscitu dale več kot polovico glasov za Jugoslavijo, dasi so vsi Slovenci z nemškim mišljenjem in vsi organizirani socijalni deniokratje glasovali za Avstrijo. Te občine so: Sele dr. Ninčiča na mah z enim samim ukazom zapre vse nemške šole v Sloveniji — in uspeh bo isti hip viden. Nemci koroškim Slovencem na šolskem polju ničesar ne morejo vzeti več, ker so jim vse do zadnjega, kar so prej v plebiscitni dobi imeli, krasno raz* vijajoče se ljudske, meščanske in obrtne šolo, gimnazija in u-čiteljišče, že davno vzeli in njih sledi izbrisali. Takoj bodo, da (96 odst.), Blato (85 odst.),] preprečijo zapiranje nemških Bela (78.5 odst.), Švabek (75, šol v Sloveniji, dali našim bra-od.st.). Slovenji Plajberg (65.9 tom na Koroškem to, kar bo odst.), Bistrica pri Pliberku (64.7 odst.), Loče (64.3 odst.), Ledina (58.4 odst.), Libeliče (57 odst.), Bistrica v Rožu naša vlada na podlagi navedenih določb senž. pogodbe upravičeno zahtevala od avstrijske vlade. Kajti koroškim Nemcem (54.9 očki.), Ljibuše (54.9 od-) je vse in morebiti celo več kot PREMOG. lišče in izvršimo svojo dolžnost kot dobri državljani naše nove domovine. Toraj vsi volilci in volilke v nedeljo popoldne na politično sejo. Uljuden pozdrav vsem naročnikom Amer. Slovenca! Mihael Hočevar. --o dobro katoliško društvo sv. Jo- Med učenci publične šole — žefa štv. 169, K. S. K. J. Ome- /'John, kaj ste se danes učili v njeno društvo sprejema moške vašem razredu?" in ženske člane od 16. do 55.1 Jim — "Da jaz lahko "ofaj-leta, kjer se vsak lahko zava- tam" onega iz desete ceste, a| ruje proti bolezni. V slučaju njegov brat pa lahko obunka smrti izplača K. S. K. Jednota oba skupaj." točno in pošteno vso zavarovalnino za katero se je kdorkoli zavaroval pri vstopu v društvo. Nadalje sprejema društvo sv. Jožefa otroke od 1. do 16. leta proti zelo nizki mesečnini — 15c. Ker je sedaj pristopnina v društvo prosta, se zategadelj nudi najlepša prilika, da se vsak oglasi za pristop. Da se nadalje prihrani razne poti o-koli zdravnikov, je društvo sv. Jožefa, štev. 69, K. S. K. J., povabilo slovenskega zdravnika, kateri bo v nedeljo dne 1. novembra ob 2. uri popoldne pre-iskal vse, ki želijo pristopiti v društvo. Zdravniška preiskava se bo vršila v cerkveni dvorani na Holnes Ave. v Collinwoodu. Pričakuje se polnoštevilnega odziva kar tudi mi toplo priporočamo^ Odbor društva, »v. Jožefa, »tev. 169, K. S. Kvaliteta... držimo le najboljšo kvaliteto Najbolja kvaliteta po najnižjih cenah nas je privedla do tako velikega uspeha. Velika zaloga zimskih oblek z dvojnimi hlačami in zimskih sukenj — po nizkih cenah, in sicer: $25. $30. $35. $40. ia višje Naša trgovina je glavni stan za znamenite Hart Schaffner & Marx obleke. M. H. JEL1NEK, lastnik Vogal BLUE ISLAND AVE. & 18th ST. Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan. Dar v gotovini za božične praznike Pripeljem na dom premog drva, led po dnevnih cenah. Razvažam pohištvo ob času i selitve. Pokličite me na telefon: Canal 2686. Priporočam se rojakom v naklonjenost. JOE PAPESH JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotograf ičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo. Kodaki in Kamer« 175S W. 21st Stmt in Wood CHICAGO, ILL Izvrstni sladoled — mize za gorte. Sigurna banka za Vase prihranke. ima le tedaj pravo vrednost« ako se pošlje pred Božičem. Gotovo Vam je znano, kakšen naval je tik pred prazniki po poštah, zatoraj ne odlašajte s pošiljatvijo. Uredite tako, da bodo Vaši sorodniki v domovini gotovo dobili pošiljatev pred Božičem. Pozornost, katero mi posvečamo vsaki pošiljatvi v domovino, Vam jamči, da se bo tam izplačala polna vsota in v najkrajšem času. ■ ■ Z ozirom na naš velik promet in zveze z največjimi bankami v domovini, smo Vam v stanu ponuditi najugodnejše cene. Za Božični izlet v domovino s parnikom "Berengaria", ki pluje iz New Yorka dne 9. decembra, sprejemamo sedaj prijave. Zahtevajte informacije. » KASPAR AMERICAN STATE BANK I*00 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILLINOIS Sigurna banka za vloge Vaših prihrankov tWJI'lHIP"!1 ' ..... 7 ■ If "'i. |§t gladiat0rji h VfV Zfodorbuld roman Is Itte 70. m KrirtoA — \J 11 11-------- 1 "AMEHIKANSKI SLOVENEC PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn./ da kdor potrebuje sveže rože in vence, dabL največjo izbero pri meni. N FR. PEN G AL, R. PAVLOSK! Slovenski fotograf 1st 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! In sedaj je ne bom videl nikdar več —!" Zakril si je obraz z rokami in s strastnim glasom ponavljal; "Nikdar več —! Nikdar več —!" "Nikdar ne misli tega! Ne verjemi take Obupne usode" je vzkliknil Kalha. Oko se mu je mogel pokaziti pot proti večni domovi-našel popotnika na samotni stezi življenja in mu ej mogel pokaziti pot proti večni domovini —. "Ali misliš," je nadaljeval, "da si ti ali jaz, ali oni, ali kdorkoli od nas. da smo rojeni le za trpljenje in za v nesrečo drugim —? Da se borimo, da hrepenimo in se žalostimo in da končno pademo v grob, kakor zrelo jabolko raz vejo — izgubljeni in pozabljeni —? Ali misliš, da je življenje pri kraju za mene in za tebe, če eden pade v svojem oklepu na čelu desete legij, zadet od sovražnega kopja, in drugi umrje križan pred mestnim obzidjem kot ogleduh ali pa kamenjan pri mestnih vratih kot izdajalec svojega rodu —? To je u-soda, ki čaka nas vse morebiti že pred jutrišnjim večerom. — Ne verjemi tega plemeniti Rimljan! S smrtjo življenja ni konec, — le duša zapusti svoje telo in gre svojo pot. pot, ki jo pelje v domovino —- —." Hipija je razsipno živel, česar ni treba posebej -poudarjati v svojih življenskih navadah. Kakor za njegove najemnike, je bilo tudi zanj izdatno plenjenje Jeruzalema edino sredstvo, da plača svoje upnike in se preskrbi z denarjem za bodoče življenje. Ni ga bilo moža v "Izgubljeni legiji," ki bi še ne bil preračunal vrednost zlate tempeljske strehe, na katero so vsi tako hrepeneče zrli, ki bi si še ne bil izračunal, koliko pride nanj od tega plena. In govorica je za desetkrat pomnožila bogastvo, nakopičeno v tempelju. in bisere in drage kamene shranjene v njegovem zakladu. Prepričani so bili, da si bo vsak, ki bo imel srečo, da bo stopil z mečem v roki v tempelj, dobil bogastva dovolj za celo življenje. In gladiatorji niso bili ljudje, ki bi se bili bali nevarnosti in prelivanja krvi za tako plačilo. "Pa kam —?" je vprašal Rimljan. Resnoba njegovega gosta /mu je vzbudila zanimanje in njegove prepričevalne besede so mu segle v srce. "Ali je to tista domovina, ki so o njej pevali naši pesniki? Sanjali naši modrijani? Drugi pa se smejali tem sanjarijam ? — Dežela sanj, mračna pokrajina senc onstran Stiksa ? — To so le sanje, lene vizije mislecev! Mi pa samo možje dela in dejanja, kaj imamo mi opraviti s takimi sanjarijami? Mi, ki imamo posla z dejstvi —!" "In kaj je dejstvo?" je odvrnil Kalha. "Ali je v nas? Ali je zunaj nas? — Ozri se izza vhoda svojega šatora, plemeniti Rimljan, in poglej krog sebe! Tu urejeni tabor, legijo-narji v svojih oklepih, orli, kupi orožja, bojni plen. In tam onstran — stolpi in strehe jeruzalemske in snežnobeli tempelj s svojo bleste-čo se zlato streho —. In daleč tam rdečkasti griči Moaba onstran Mrtvega morja —. Prelep svet dejstev in resničnosti se razprostira pred teboj. — Pa pride blisk iz grmečega o-blaka, ali pa puščica z obzidja —. Življenje ti je ostalo, pa pogled svojih oči si izgubil —. Kje je sedaj resničnost, kaj je dejstvo? Luč ali tema ? Širna planjava sijajnega solnca zunaj tebe, ali pekoča bolečina in črna noč v tvoji duši —? In tako je z življenjem. Tit v svojem zlatem oklepu, Vespazijan na prestolu Cezarjev, pogumni vojščak, ki se tamle naslanja na svojo sulico — in onemogli ujetnik; ki umira od gladu gori v mestu — ali niso to bitja ene in iste vrste ? In kako to, da je njihov delež na skupni usodi tako neenak —? Zato ker je malo na tem, kake prevare nas-mamijo v sedanjem življenju — ker bomo končno vsi dospeli do istega dejstva, spovzna-li isto resničnost —!" Licinij se je zamislil —. Kakor mnogi drugi poganski misleci, se je y.e tudi on bavil s tistim- velikim vprašanjem, ki se vsiljuje od časa do časa vsakemu mislečemu človeku: "Zakaj so stvari tako in ne drugače — ?" Tudi njega je dirnila očividna razlika med človeškim kopernenjem in njegovimi uspehi —- nepreračunljiva slučajnost sreče, navidezna krivica usode —. S pogumno samozavestjo krepke narave je začel svoje življenje in mislil, da je odločni moči in odločenemu pogumu vse mogoče. Kadar se mu je kaj ponesrečilo, si je samemu sebi delal očitke z nekakim zaničevanjem, ako je uspel, mu je rastlo zaupanje v lastno moč in v resničnost njegovih nazorov. Pa v ponosu mladosti in sreče ga je bridkost vzela v šolo in ga naučila bridkih naukov ki si jih je bolje izkusiti prej ko pozneje. Kajti dokler ni plug razoral zemlje, ne more roditi sadu. In čim globlje je razorala bridkost in tuga in razočaranje človečko dušo, tem sprejemljivejša je za dobro seme. tem obilnejši je sad. ki ga prinese življenje —. In v celem življenju in na vrhuncu svojih uspehov je postal Licinij zamišljen in resen. Ker je ostal samoten in bil razočaran. Gledal je zamotane niti usode krog sebe, priznal, da jih sam ne more razvozlati. Drugi so mislili, da je odločen in samozavesten, on pa je poznal svojo slabost in revščino in njegov strti duh je bil ponižen in dovzeten za dobre nauke kakor duša otrokova —. - "Pa končno mora biti nekje razlog za vsako stvar!'.' "Odgovor mora biti možen za vprašanja življenja. — Da bi ga Človek le mogel najti! Kaj je resnica, poprašujejo naši modrijani —. O. da bi jaz to Vedel —!" In v bojnem času, v srcu zmagovitih vojsk je Žid Rimljanu odprl zaklade tiste dragocene modrosti, ki je začetek in konec življenja. V senci rimskih orlov, ki so se zbirali, da u-gonobijo njegovo mesto, je ta n.ož, ki je ravnodušno prenašal vse udarce usode, ker je vedel, "kaj je resnica," kazal svojemu bratu skrivnost, ki daje človeku moč v življenju, ki ga povzdigne nad glad in lakoto, nad bolečino in žalost nad žrtve in sramoto in nad smrt samo —, pokazal je zbcgancu pot k večni resnici, prevaranemu vir tolažbe in prave sreče. In z gladninfti očmi in s poželjivim ušesom je poslušal Licinij Kalhove nauke, kakor slepec, ki mu pripovedujejo, kako bo našel spt\p pogled svojim očem —. S tolažilnim veseljem ga je navdajala gotovost, da za tem življenjem pride novo življenje, — njega, ki je bila zanj preteklost tako bridka! Lepa, krasna je bila nova stavba upanja zanj, ki je dosedaj z mračnim očesom gledal le razvaline svojega življenja. — Tolažba je bila zanj v teh naukih, bodrilo, zgled —. In ko mu je Kalha v priprostih, resnih besedah pravil vse to, kar je sam doživel in videl in slišal o Njem. ki se je samega sebe daroval, v Njegovem neizmernem usmiljenju, o Nj egovi odrešilni smrti gori za obzidjem na nizkem griču — takrat je sklonil koleno ponosni rimski general in solze ginjenja so mu tekle po zagorelem, od boja in življenja razo-ranem licu —. Po naročilu vrhovnega poveljnika je dal Licinij spremit svojega gosta nazaj k velikim vratom jeruzalemskim z vsemi vojaškimi četami, ki gredo odposlancu sovražnika. ]n Kalha je nosil seboj Titov odgovor, ki je zajamčil oblegancem premirje. Placid je prav dejal, da je Titova razsodnost obsojala odlašanje napada. Toda kakor v mnogih drugih slučajih je tudi v tem Titovo blago srce prevladalo njegov razum in njegove slabe izkušnje, ki jih je imel z judovsko dvoličnostjo. — I H| ZA DRUŠTVA i Sr^fcyt, gum bi, trakovi z napisi, i | rez ali jo znak« itd. 1 | jN TmUA, Rampilje m dru*e potrebiS- 11 naročite pri ■H AMERIKANSKI SLOVENEC i mHHM 1849 WEST 22ud STREET ® CHICAGO, ILL. g MMMM«00JillITTIOOS080EIIIin CLEVELANDCAN JE! lead t r potrebujete pogrrebnika «c spomnite redno am prvi »loreusk pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite m bližnji telefoa in pokličite: Randolph 1881 aH 435*_ LOUIS STRITAR " ae priporoča rojakom xa naročila premoga, katerega pripe Ijazn na dom. Prevažam pobi Itv* ob bira »elitev in tm ka* •pada ▼ to stroko. Pokličite me po telefona t 2018 W. 21at F1 CHICAGO, ILL. Phone: P.oaevelt 8221. DOMAČA TRGOVINA ZA DOMAČE POTREBŠČINE DOMOLJUBNO ravna, kdor podpira trgovine v domači so« seščini. — Ako pod-pirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi v veljavi posestev in drugače. ZA DOBRO POHIŠTVO se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vaše pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš dom najceneje za gotovi denar ali pa na jako lahka mesečna odplačila. — V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vas dom. — Pridite in prepričajte se. ■t J. L. Telser Furniture & Hoitsefurnishings. Fonografein Radio 2107-11 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ^b^PISANO POLJE i^&J_____J. M. Trunk k - J. M. Trunk. £ Prav enako sodi tudi "opazo-[kaplani tudi njemu utepavall v valeč" iz Chisholma v isti ko-'glavo, nam bi pa "dejanja po- en krajša, kar pa sleparskim zarukancem ne zadostuje. Kar pravi profesor Marueic- Phones: Canal 6138 Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912 35 Slovenskim gospodinjam Je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec SLOVENSKI 1912 \V. 22nd STR. E S A R CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319. 7T a >.::j' Hanaufi a■-j i. • mmtamumuoa.;.i«!irf^Mutimaiiimm)itnHwwtMw^« Phone: ROOSEVELT 25S6 SLOVENCI! Kadar ste se namenili dali slikati. Bodisi o priliki ženitve. »1» * kakem drugem slučaju, oepozabite, da je v Chicagi slovenski fotoicrafist. ki izdelcj- prav tako fine slike, ce 5e ne buljši. kakor kdo drugi. Ta fotografist je: M. Arbanas SLOVENSKI FOTOGRAFIST j j . 114? — W. ISth St.. Cor. May St. CHICAGO. j tim *mmSM\ Pošiljate Vi lift H Denary Evropo Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v I bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE de- FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejsa banka t Jolietu. ^H Premoženje te banka rnsia $13.000,000.00 ti m a ^ ^^^^^^^ Ioni. Vidi "mesečino," uma z a- trdila vero," ko bi jih hote* ne, razcapane otroke, objokano nam navesti, a jih ocividno no-ženo, vidi pa tudi Križanega v če, ter samo govoriči, da se sen- kotu, to mu zadostuje, namreč, dasi tega naravnost ne pove, da je te bede .Križani kriv/ Kljub Križanega je hudo, pa bi cl glede sv. Kristine, lega jaz bilo brez njega morda Ae deset- tu ne morem kontrolirati, a to krat huje. Indijanci so se na- vem, da je izključeno, kakor učili goljufati, pa so se prej piše člankar, "da so brez dvo-klali za stavo. Ima truplo, ki so ga poslali v Ako člankar v uvodnem član- Ameriko, vzeli iz katakomb, ku v isti številki Prosvete piše: kjer leži tisoče trupel, in da je "Ako bi bil sedanji gospodarski "truplo pred odposlanjem pa-sistem pravičen in bi se dala na pež proglasil za sveto ter mu njegovi podlagi izvajati gospo- dal ime Kristina." Papež bi bil darska enakopravnost za vse vedoma sleparil, oaleparil bi Jjudi, bi ne imela človeška bil škofa Callagherja in družba tudi dvojne moralne Schrembsa, osleparil vernike, . mere, ne bilo bi gospodarjev no, kdor samo veruje, da bi bi-in delavcev, ne bilo bi zločinov la taka sleparija sploh le mo-proti lastnini, ječe bi bile sko- goča, mora biti sam —- slepar, raj prazne, odpravljene bi bile "Uprašajte kakega župnika, vislice in električni stol, ljudje če je imela sv. Ana osem glav. bi živeli v bratstvu in ljubezni Videli bote, kako se bo zvijal," in brez klanja na debelo, ki ga pravi člankar. On mora vse te imenujejo vojno. . ." potem je glave poznati, in ker je svy to naivna utopija in blagor u- Ana imela res samo eno glavo, bogim v duhu, ki kaj takega bi bilo sedem glav nepristnih, verujejo, dasi jaz sam želim in bi bili ljudje pri teh glavah enakopravnost in bratsko lju- v zmoti, ali recimo, bi z njimi bežen, pa jo od socialistov tako sleparili. Pa kje ima Glas Svo-malo pričakujem, kakor Delav- bode dokaz, da cerkev z njimi ska Slovenija, ki tudi govori o slepari?? Ljudje se motijo, sle-utopijah. parijo, to se je dogajalo in se , * * * dogaja, a Jjudje niso cerkev. Zopet ista — logika. "Sveti",Jaz vem, da obstaja cerkvena možje so bili včasih malo ' ku- določba, da se prav ničesar ne ku," imeli svoje "špase." kakor sme smatrati za pristno relikvi-ima tudi Trunk v koloradskih jo, ako relikviji ni pridejana kanjonih svoje 4,muhe." Iz cerkvena avtentika. Naj gre "fipasov" kakih "svetih" mož, svobodomiselc pri dotičnih gla-ki so bili prazne "bajže" pa vah poprašat za cerkveno av-sklepa g. Molek tako-le: "Je li tentiko, potem bomo dalje go-mogoče, da so dotični možje vorili. Za "učenega in delavne-malo ponoreli v eoj. stvari, v ga" Trunka to ni prav nobena drugi pa se niso čisto nič moti- kaša in se mu ni treba iz nje li?" Je mogoče, je, ker "špas" zmotati, ker tako kašo kuha je "špas," resna stvar pa resna svobodomiselc sam in naj sam stvar, in sc radi "špasa" ne sn:e gleda, kako se bo iz nje zmotal, sklepati, da bi bila tudi resna ako se noče pred ljudmi, ki se stvar le "špas." Kak spas je iz- mu ne vsedejo na njegove sle-jema, ki ne ovrže pravila, tem- parije, osmešiti. , več ga potrjuje, kakor so to1 Ako bodo svobodomiselni še poudarili že Latinci z rekom:; dalje prodajali našim ljudem, "Exceptio firmat regulam — ki še tavajo v srednjeveški izjema pravilo potrjuje." (blaženi srednji vek) krščan- * ski temi "samo- tako" celo in Glas Svobode je razkladal v nago resnico," potem bodo mo-v treh številkah same blazno- rali še dolgo in hudo kričati, če sti, norosti, prismuknjenosti, hočejo kaj doseči, ker "resni-zaru kan osti, da se je zdelo, ka- ca" se bo začela sramovati, ko kor bi bil ves svet nor. razen je pač — naga. jsvobodomiselcev seve. V št. 02 Kdor puško preveč nabaše, (govori o — sleparstvih. Papež se mu lahko pripeti, da se puš-jbaje slepari. rimska cerkev sle- ka razpoči in rani tudi njega. j> pari, sleparijo Kovertica. Gr- Kdor govori o samih sleparijah, dina in Oman, slepari se z reli- ta utegne sam biti spoznan za kvijami, rimska cerkev si pri- sleparja, vošči silno sleparstvo, ki se zač-1 * * * ne s krstom in neha s posled-j "Trunkarija" je v št. 233 njim oljem, steparstvo je spo- Prosvete čisto na koncu in v ved, sleparstvo sv. maša, sle-podobi nekega uprašanja, ka-parstvo je truplo sv. Kristine, ko, da se kolonar spomni Trun-kupčija. toraj sleparstvo sveto ka šele pri zadnji besedi. Po leto. sleparija podoba sv. Pe- kolonarjevem bo to prišlo od tra. . . vse, vse samo sleparstvo, tega, ker je "trunk" že ves raz-kakor je bilo prej vse sama no- šklefetan in ne bo za rabo, mi-rost. Kakor je pa prej norost slim tako. Jaz mu lahko odgo-bolj na strani svobodomiselne vorim. da bo Trunk celo pri pobesnel osti, tako bo tudi sle-Zadnji besedi spadel "skoz," parstvo v resnici na strani član- ko žarkometar in Prosveta ne ka, ki govori o samem slepar- bota več napadala našega kato-stvu. Gola sleparstva pa bi se liškega prepričanja. Pa bo tež-bila mogla ohraniti do današ- ko šlo, saj tudi mačka ne opu-njih dneh! Sicer člankar govo- sti mišenja. ri, "da ni treba obupati (hvala Bogu, drugače bi rimsko kato liška cerkev utegnila zaslepa-riti še celo (svobodomiselce saj je predrzna in nesramna, kakor nobena druga cerkev), ker kljub vsem tem žalostnim pojavom je senca križa vendar vsak dan krajša in slabša. . Svobodomiselcu je pri tem ocividno odleglo, da se mu ne bo treba bati obupanja. Korajže je treba pri takih "žalostnih pojavih," in korajžno je za svobodomiselce, da "se senca kri-1 ža krajša" in se vrste svobodo-' miselcev polnijo. Samo je nam' obupani in vendar korajžni svobodomiselc pozabil povedati, za koliko škofij se je n. pr. senca križa skrajšala tu v Ze-dinjenih državah. "Vera potrjuje dejanja," tako so razni, The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter poailja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. J