Pl. Koerber - ministrski oredsednik. Novo ministrstvo. Cesar je dne 28, okt, z lastnoročnim pismom iaaenoval dr. Ernesta pl. Koerberja za avstrijskega ministrskega predsednika. Mož je star 60 let. Koerber ni prvikrat ministrski preds«dnik, ampak je to slnžbo opravljal že pred 16 leti, od leta 1900 do kon08 leta 1904, torej pet let. Od istega fiasa se|ev Avatriji mnogo spreiaenilo. Dobili smo splošno in enaleo volilno pravico, ki je dala flržavnemu zboru in strankam dru-go obliko in poSlago. Vse stranke morajo sedaj delati politiko, ki je na korist ne posamesnim stanovom, ampak širokim ljudskim slojem. Državni zbor je manj postavod&jalen, toda tembolj nadlorovaten nad celo notranjo upravo. Vsled tega se ie postavodajalstvo otežkočilo, a naloga notranje uprave neverjetno poskočila. Vsak uradnik, o'd najnižjega >do najvifiiega, ]e pod nadzorstvom tisofi in tisofi o8i, njegovo življenje in delovtoje je kakor na cesti, vsakdo gre mimo, vsakdo ga vidi. Ko je sedaj medi vojsko skozi dve leti moral državni zbor počivati, je *el]a po državnem zboru silno narašfiala. Ljuflje ne telijo toliko novih postav, kakor nadzorstva nad upravo. Javno mnenje je radovedno, ali tto Koerber avaževal splošno željo po držaVnem zboru in kako ae bo vedel v nj«m napram željam široldh ijudskili nmožic. Da Koerber misl: na državni zbor, to sklepajo nekateri iz okolnosti, ker se je neprestano posvetoval z ogrskim ministr&kirn predsednikom Tiszo zaraiii nagodfoe. predno se je odlofiil prevzeti mesto avstrijskega minlstrskega predsednik^a. Ako bi nameraval Koerber nagodbo z Ogrsko uvttljaviti s § 14, bi si je prej ne ogledoval iako natanko. Avstrijski državnozborski voditelji napram nagodtfi z Ogrsko ue bodo prizanesljivi, posebno kiar se tiče skupnodr- žavnih in gospodarskih zadev, za to je paC smatral Koerber za potrebno, da si nagodbo, ka jo je dogovoril grof Stiirgkh, prej nata«Vo ogleda, predno jo konfinoveliavno sklene. Najmofinejša pa je zahteva, ki jo dejanske razraere stavijo do Koerberja, to je preskrba prebivalstva z živili, obleko in obuvalom. Vse drugo stopa v ozadje pred temi zahtevami. Kako se je dosedaj ravnalo v tem oziru, o tem so se slišale od mnogoterih strani hude pritožbe. Mimo teh vprašanj tudi Koerber ne bo mogel naprej. Za to nam je zelo umevno, da njegovi prijatelji že seldaj razglašajo, da se nam«rava Koerber najprej lotiti vpražanja, klako preskrbeti avstrijsjko prebtivalstvo enakomerno z živill, in drugimi potrebščinami. Urad za preskrt)ovanje z živili hoče baje popobnoma preos!noyati, vanj postaviti ijudS, Id poznajo življenje, ter uradništva ohraniti le toliko, kolikor je za pisarniške stvari potrebno. Ako se to res zgodi, potem upamo, da bo zares prišla preskrba prebivalstva z živili v praMično strugo in da bo vešča roka znela zadovoljiti pričlelovaloa in uživalca. Ako hoče Koerberjevo ministrstvo dalje 6asa ostati na krmilu, se bo moralo baviti raz%ien s prebranjevalnimi tudi z notranjepolitičnimi, osobito z narodnostnimi vprašanji. Narodnostna zavest je mvd vojsko pri vseh narodih zrastla ter se bo pokazala tajcoj v državnem zboru, posebno pa ob miru, ko pridejo naši možje in mladeniči zopet pod doma&i krtn Kako stališče bo Koerber zavzel v teh vprašanjib. o tem je pa6 težko soditt po staliSSu, ki ga je za,^> mal pred 16 leti, začasa svojega pr^ga ministrskega predsedništva. Gotovo se je Koerber v teh letih, posebno sedaj v vpjski, marsikaj naudil, kar bo uplivalo na njogovo obnaSanje in ravnanje napram različnim avstrijskim narodom. Ko to pišemo, še nam ni znano, katere može sf ,fe Koerber izbral za svoje sodelovalce. Zb iz tega se bo dalo precej jaano spoznaii, kaj imajo avstrijski narodi prifiafkovati od novega ministrsfcSaga predsednika. Dr. Ernst pl. Koerber je rojen 6. nov. 1850 v. Tridentu. NJegov o6e je bil major. Po dovršenih studijah je služil v razli6nib ministrstvih. Pod Badenijem je prišel v notranje ministrsho ter postal odile^ 6ni na^elnik. Ko je Badeni padel, je prišlo ministr>« stvo Gauč. V njem j« bil Koerber že trgovinski mlnister. Za GauCem je pri^lo ClsAryievo mlnisfcrstvo« v njem je bil Koerber notranii minister. Claryjevemtt ministrstvu je sledilo Wittekiovo, v njem Koerber ni bil zastopan. A ko je padel Wittek, je bil dne 18. januarja 1900 imenovan Koerber za ministrskega pr«dsednika. V državnem zboru je diyjala obštrukcija. Trudil se je, da jo uduši. Pri tem mu je najvefc pomagal rajni Sturgkh. Leta 1901 meseca januarja so bile nove volit^r€ za državni zbor. Razmere niso postale boljše. Poklical je Rezeka za 6^škega ministrarojaka. Vse zama<n. Leta 1903 je z Ogri dogovoril novo nagodbo, a. v državnem zboru je ni mogel dati skleniti, to se je posrečilo še le pozneje Beofcu. T.ežave so naraSftale. Nemoi so razbili laško nniverzo v Inomostu, izdajalstvo na Primorskem je vzdigovalo svojo glavo, yse narodno ži^jenj« je postajalo vedno bolj odločno in nespravljivo, ministri so odstopar li, tako da je Koerber nazadnje vodil Že tri ministrstva sam, in tako je priSlo, da j« Koerber koncem 1. 1904 moral odstopiti. Do leta 1915 je živel brez javne službe, a za politiko se je vedno zanimal, in kadarkoli so ministrstva padala, se je imenovalo njegovo ime. Februarja leta 1915 je moral iti Bilinski iz skupnega finanfinega ministrstva in Koerber je pos- tal sknpni linančni minister, katero službo je opravflal do 28. oktobra t. 1., ko je bil imenovan — drugikrat — za avstrijsbega ministrsloega pr&dsednikaKoerber ni oženjen, Po svojem zasebnem političnem naziranju je bil Koerber dosedaj nemški liberalec, precej naklonjen sooialni demokraoiji. Sedaj nastopa novo službo, kjer bo moral svoje zasebno aazriranje aapostaviti ter delati in skrbeti le za to, kar bo v•em avstrijskim narodom v korist in Magor.