KAKŠNA JE STRATEGIJA razvoja SLOVENSKIH ŽELEZARN DO LETA 2005? Uprava Slovenskih železarn na zahtevo Vlade Republike Slovenije pripravlja strategijo razvoja koncerna do leta 2005. Ta izhaja iz usmeritev sanacijskega projekta in je zbir strategij posameznih proizvodnih družb, ne vsebuje pa še področij privatizacije, financ in strateških povezav, ker bodo ta odvisna od odločitve države o načinu privatizacije Slovenskih železarn. Osnovni strateški cilji razvoja koncerna do leta 2005 so: • Proizvodnja visokokakovostnega jekla in tehnološko zahtevnih izdelkov z visoko stopnjo obdelave: letna proizvodnja tekočega jekla 552.000 ton, blagovna proizvodnja 514.000 ton, vrednost prodaje 1,1 milijarde DEM. (Struktura prodaje: 69 odst. metalurških izdelkov, 15 odst. izdelkov strojegradnje, 10 odst. izdelkov predelave žice in 6 odst. livarskih izdelkov.) • Intenziven in usklajen razvoj reproverige za predelavo lastnega jekla v višini 65.000 ton. • 79 odst. vrednostne prodaje naj bi dosegli z izvozom. • Pozitivno poslovanje proizvodnih družb (delež dobička v kosmatem donosu nad 5 odst., v trajnem kapitalu nad 8 odst.). • Dodana vrednost na zaposlenega nad 54.000 DEM. • Realizacija na zaposlenega nad 200.000 DEM. • Uporaba sodobnih tehnologij za zmanjševanje stroškov proizvodnje. Za doseganje strateških razvojnih ciljev predvideva vodstvo koncema naslednje ukrepe: • Krepitev prodajne mreže Slovenskih železarn, napadalnejše trženje in usmeritev k posameznim kupcem v Evropski zvezi, Srednji in Vzhodni Evropi, na Bližnjem in Daljnem vzhodu ter v ZDA. • Podpiranje razvoja in raziskav za usvajanje tehnološko zahtevnejših in visokokakovostnih izdelkov ter ustvarjanje lastnih blagovnih znamk. Reorganizacija in čiščenje družb predelave in strojegradnje ter ukinjanje neperspektivnih programov. • Združevanje programov zaradi uskladitve proizvodnih zmogljivosti z obsegom poslovanja. • Naložbe v višini 523 milijonov DEM (od tega 271 milijonov DEM v metalurških družbah, 48 milijonov DEM v livarskih družbah, 122 milijonov DEM v družbah strojegradnje in 82 milijonov DEM v družbah žične predelave). • Prodaja t. i. poslovno nepotrebnega premoženja - zemljišč, zgradb in opreme - v vrednosti do 30 milijonov DEM. Racionalno izrabljanje zmogljivosti, povečevanje produktivnosti in zniževanje stroškov. • Razvoj in izobraževanje kadrov s področij: komerciale, razvoja in proizvodnje. V drugi polovici novembra bo Nadzorni svet koncerna obravnaval še kadrovsko in naložbeno strategijo, zadnjo besedo pa bo imela na podlagi pripravljenega gradiva Vlada Republike Slovenije, ki bo slovenskim jeklarjem gotovo že kar na začetku prihodnjega leta postavila jasne cilje in naloge za prihodnje devetletno obdobje. STO dela za Slovensko vojsko V torek, 5. novembra, je obiskala Železarno Ravne delegacija ministrstva za obrambo Republike Slovenije z ministrom Jelkom Kacinom. Predstavnikom ministrstva in poveljniškemu kadru Slovenske vojske ter novinarjem so predstavili vojaško proizvodnjo v družbi Stroji in tehnološka oprema. O sistemu Slovenske železarne je govoril predsednik Uprave mag. Alojz Vrečko. Povedal je, da so v obdobju prestrukturiranja SŽ zmanjšale število zaposlenih od 18.000 na 8.500 ter se od izgubljenega jugoslovanskega trga preusmerile na zahtevna zahodna tržišča. Večina od 15 proizvodnih družb je žc pridobila certifikat kakovosti ISO 9001, ostale se nanj še pripravljajo, kar pomeni, da so sc sposobne spopadati z mednarodno konkurenco. Sanacijski program, ki ga SZ uresničujejo od podržavljenja (1991. leta) dalje, še ni končan; pravi rezultati se bodo pokazali, ko bodo zaključene velike investicije: novi ponovčni peči na Jesenicah in v Štorah, nova valjarna na Jesenicah in žarilna peč v valjarni na Ravnah. Kot so povedali mag. Vrečko, dr. Milan Švajger in dipl. inž. Marjan Senica, je bila Železarna Ravne že v preteklosti znana kot proizvajalka vojaške opreme in orožja. Posebno je to prišlo do izraza v času 1. in 2. svetovne vojne ter po njej, ko so na Ravnah zgradili obrat za namensko proiz- vodnjo in težko livarno. Po osamosvojitvi Slovenije je Železarna Ravne izgubila kupca za tovrstno proizvodnjo - Jugoslovansko armado - njeno vodstvo pa je iskalo možnosti za sodelovanje s Slovensko vojsko. V STO so začeli redno delati za Slovensko vojsko leta 1993, ko so dobili naročilo za vzdrževanje težkega orožja in za izdelavo dokumentacije. Tehnična dokumentacija omogoča, da lahko uporabniki vamo ravnajo z orožjem, vzdrževalcem pa predstavlja podlago za nove rešitve in rekonstrukcije. Tako so v STO že začeli s posodabljanjem orožja in opreme za Slovensko vojsko, med drugim minometov in tanka T 55. To bo vojski omogočilo, da bo lahko stare tanke uporabljala še vrsto let, investicijska sredstva pa namenjala za druge potrebe. Poseben dosežek predstavlja nov izdelek namenske proizvodnje v STO - havbica 155. Po Kacinovem mnenju je to izdelek, ki bo Slovenski vojski omogočil, da se bo iz teritorialne obrambe prelevila v pravo vojsko z novim načinom poveljevanja in z drugačnim razmišljanjem. Domet havbice je 39 km in je izdelan v skladu z zahtevami Nata oziroma projekta Partnerstvo za mir. Do konca letošnjega leta bodo v STO izdelali 6 havbic in z njimi opremili prvo topniško enoto, prihodnje leto pa bodo lahko začeli s serijsko proizvodnjo. Minister Jelko Kacin je pohvalil tudi ekipo STO za trženje, ker je znala pridobiti k sodelovanju tuje partnerje, s čimer je omogočila recipročnost dobav za Slovensko vojsko, kar ji nalaga zakon. Izrazil je prepričanje, da se bo proizvodnja za vojaške namene na Ravnah uspešno nadaljevala, saj imajo tu za to dovolj znanja in dobro tehnično opremo, tovrstno delo pa potrebujejo za ohranitev in za pridobitev novih deloynih mest. Slovenska vojska in Železarna Ravne sta partnerja, ki potrebujeta drug drugega, s prizadevanjem obeh pa se bo lahko medsebojno sodelovanje še razširilo. Če bodo testiranja Valuka in drugih podobnih vozil dala ugodne rezultate, bodo na Ravnah že prihodnje leto dobili tudi naročilo za serijsko izdelavo tega izpopolnjenega oklepnega vozila. Mojca Potočnik Drnovšek na Ravnah: VLADA NAKLONJENO SPREMLJA V torek, 22. oktobra, je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek z ministrom za gospodarstvo Metodom Dragonjem in z ministrom za delo Tonetom Ropom obiskal Železarno Ravne. Z vodstvom SZ in z direktorji železarskih družb so se pogovarjali o stanju k Slovenskih železarnah in še posebej na Ravnah, gostje pa so obiskali tudi nekatere proizvodne obrate. SZ uresničujejo sanacijski program Predsednik Uprave SŽ mag. Alojz Vrečko je dejal, da se je Slovenija ob osamosvojitvi odločila, da bo obdržala proizvodnjo jekla in njegovo predelavo. V podržavljenih Slovenskih železarnah so zaceli z uresničevanjem sanacijskega programa, ki ga je s svojimi ukrepi podprla slovenska država. Po petih letih se je pokazalo, da sanacija SŽ uspešno poteka in da je bil poseg države upravičen. V letu 1996 se je sicer položaj na svetovnem trgu jekla in jeklenih izdelkov poslabšal - nekateri govorijo o krizi - zato poslovni uspeh železarskih družb ni tako dober, kot so načrtovali. Na nemškem, italijanskem in avstrijskem trgu, kamor SŽ največ izvažajo, so cene padle za okoli 30 odst., velik pa je tudi pritisk zaradi dobavnih rokov in kakovosti izdelkov. Uprava SŽ je za leto 1996 načrtovala realizacijo 750 mio DEM, vendar so SŽ v prvem polletju zaostale za načrtom za 25 odstotkov, kar pomeni, da ga do konca leta ne bo mogoče izpolniti. Vendar so proizvodni in poslovni rezultati boljši od lanskih. Za uspeh si vodstvo SŽ šteje začetek večjih investicij. V letu 1996 naj bi vrednost naložb na Jesenicah, v Štorah in na Ravnah dosegla 50 mio DEM, od tega še najmanj na Ravnah. Žal zamujajo z investicijskimi deli v Acroniju, kar je povzročilo bistveno manjši dohodek in negativno poslovanje te družbe, ki je lani že poslovala pozitivno. Na slabši položaj SŽ ypliva tudi ncoperativnost nekaterih zakonov: Še vedno ni prišlo do kapitalizacije terjatev Elesa in Slovenskih železnic, Slovenske železarne pa nosijo tudi breme starih dolgov za neplačane prispevke in davke, ki bi jih vlada po zakonu morala odpisati. Družbe na Ravnah potrebujejo pomoč Po besedah mag. Vrečku je “ravenski bazen eden največjih kompleksov na področju metalurgije in predelave kovin, ki sc še poskuša ohranjati v svojem pozitivnem poslanstvu. Sistem ima kvalitetne sinergijske povezave, ki sc odražajo v tem, da sc kljub velikemu izčrpavanju finančno, razvojno, kadrovsko in motivacijsko še ohranja pri življenju. V sistemu smo izčrpali vse notranje rezerve, in lastnik oz. država mora priskočiti na pomoč, da bomo lahko izpeljali začrtan razvojni prehod na novo strukturo organizacijsko, lastninsko, poslovno in podjetniško. V strategiji koncema smo jasno določili smeri našega bodočega prestrukturiranja. ” Metili Ravne je nosilec dolgega programa z obratoma na Ravnah in v Štorah. Z združitvijo obeh obratov želi vodstvo SŽ doseči kar največjo racionalizacijo proizvodnih, tehničnih in kadrovskih zmogljivosti. Proti združitvi je predvsem na Ravnah velik odpor, ki je razumljiv tudi zaradi trenutnih poslovnih rezultatov. Medtem ko je ravenski del v prvih 9 mesecih posloval pozitivno (50 mio SIT), so v Štorah delali z izgubo (nad 1 mia SIT). Ko bi ravenski sistem razpolagal s svojim dcnaijcm, bi se že začel reševati, tako pa sc še naprej izčrpava z odlivi na druge lokacije. Po mnenju predsednika Uprave SŽ pa je tudi za ravenski del Metala edina sprejemljiva rešitev sanacija štorskega dela in skupno vodenje proizvodnje, ki jo bodo investicije dvignile na višjo tehnično raven. Zaprtje Jekla Štore ne bi bilo sprejemljivo za tamkajšnje zaposlene, če pa bi ta obrat prodali tujemu kupcu, bi to pomenilo neposredno in težko obvladljivo konkurenco Ravnam. Jeklolivarna Ravne in Armature Mula sta družbi, ki od novega leta delujeta pod skupno upravo. Armature poslujejo uspešno, vendar so tehnološko (ulitki) odvisne od ravenske Jcklolivame. Ta je v težavah, ker nekateri njeni programi niso rentabilni, še vedno si ni opomogla zaradi izgube jugoslovanskega trga oziroma ukinitve namenske proizvodnje. Sicer pa ima velike težave livarstvo tudi na Zahodu, saj so zmogljivosti povsod predimenzionirane. Za Jeklolivamo pripravljajo nov sanacijski program, ki bo pomenil ukinitev dela proizvodnje in zmanjšanje števila zaposlenih, dobre možnosti pa so v programu industrijskih armatur, saj je glavni odjemalec Krombach že podpisal pogodbo za prihodnje petletno obdobje. Noži Ravne izdelujejo kakovostne industrijske nože in jih prodajajo po vseh svetovnih tržiščih. Družba je poslovno uspešna in bi jo lahko prodali strateškemu partnerju IKS. Vendar se vodstvo SŽ nagiba k temu, da družbe ne bi prodali, saj predeluje lastno kvalitetno jeklo. Stroji in tehnološka oprema so največja družba s programi strojegradnje in kovinske predelave na Koroškem in v Sloveniji. Zaposlujejo okoli 1000 ljudi in izdelujejo različna orodja, dele za avtomobilsko industrijo, stroje in izdelke za vojaške namene. Žiti vsi programi niso enako uspešni. Za Stroje intenzivno iščejo kupca, ki bi jih dokapitaliziral, saj imajo dovolj naročil in lasten proizvodni program, proizvodni proces pa je tak, da bi nujno potrebovali večja obratna sredstva, ki jih družba sama nima na razpolago. Dr. Drnovšek: država bo še pomagala. Predsednik vlade je po predstavitvi SŽ in ravenskih družb dejal, da vlada in ustrezna ministrstva pozorno spremljajo dogajanje v koncernu, saj je država odgovorna za položaj v slovenskem železarstvu. Rešiti je treba težave iz preteklosti in omogočiti ohranitev delovnih mest ter razvoj novih programov. Po njegovem mnenju bo kriza v svetu kmalu minila, investicijska vlaganja pa bodo Slovenskim železarnam omogočila, da bodo v razmerah, ko bo znova zavladala konjunktura, iztržile kar največ zase. Kot predsednik vlade pa se bo zavzel, da bo dogovarjanje o namenski proizvodnji na Ravnah kar najbolj uspešno. Minister za gospodarstvo Metod Dragonja je dejal, da je sanacijski program SŽ eden boljših v Sloveniji, in zagotovil, da bo vlada tudi v prihodnje sodelovala pri reševanju odprtih problemov v slovenskem železarstvu. Tudi Tone Rop je obljubil, da bo njegovo ministrstvo še naprej sodelovalo pri kadrovskem prestrukturiranju družb SŽ in bo v ta namen prispevalo tudi potrebna sredstva. Ob koncu pogovora s predstavniki vlade se je oglasil predsednik SKEI na Ravnah I )ušan Posedi. Dejal je, da vodstvo sindikata redno obvešča vlado in ustrezna ministrstva o kadrovsko-socialni problematiki v družbah Železarne Ravne. Opozoril je, da na Ravnah izgubljamo delovna mesta (v treh letih smo jih izgubili blizu 1500!) ne le zaradi objektivnih razlogov, kot je izguba jugoslovanskega trga, temveč tudi zaradi nerazumljivega zamujanja in premajhnega obsega naložb v posodabljanje in dopolnjevanje tehnoloških procesov. Bojimo sc, da sc bo število delovnih mest še zmanjševalo. To ni dopustno niti za tovarno, niti za kraj, niti za Koroško, zato je nujno narediti vse, da sc razmere v ravenski železarni spremenijo. Mojca Potočnik ZAČASNA ŽARILNA PEČ V MONTAŽNI JAMI Izdelava 4000-tonske stiskalnice, ki jo je v Strojih naročila ameriška firma Dana, povzroča proizvajalcu nemalo težav zaradi velikosti sestavnih delov. Doslej so zvarjence za velike stiskalnice toplotno obdelovali v 80-tonski peči, ki so jo pred nekaj leti zgradili v kovačnici, ali pa so jih vozili v Metalno. Deli za 4000-tonsko stiskalnico so večji in težji. Da jih ne bi bilo treba voziti v Maribor, so strokovnjaki Energetike, Strojev in Metala Ravne zgradili žarilno peč kar v montažni jami Strojev. V ta namen so montažno jamo povečali do obsega okrog 13 m x 5 m, vanjo pa so postavili peč, v kateri so lahko žarili zvarjence, težke do 160 ton, dolge do 12 m, široke do 4,8 m in visoke do 3,7 m. Temperatura žarjenja je bila 550°C, za kar so lahko uporabili notranjo obzidavo s tervolom. Peč so opremili z ustrezno merilno tehniko in varnostnimi napravami. Od začetka septembra do novembra so opravili šest žarjenj, nato so jo podrli. Kot sta povedala odgovorni projektant inž. Franc Oderlap in projektant inž. Ferdo Kotnik, je bila odločitev za gradnjo peči v montažni jami pravilna. Toplotna obdelava v njej je potekala brez zapletov, stroški pa so bili bistveno manjši, kot bi bili, če bi zvarjence vozili žarit v mariborsko Metalno. Več v zvezi z gradnjo in delom te peči bomo pisali prihodnjič. M. P. OSKRBA Z ENERGIJO v septembru 1996 Dobava primarnih energentov je bila septembra v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Porabo zemeljskega plina in odstopanja od mesečnega načrta podajamo za posamezna podjetja v naslednji tabeli. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 63,6 m3 in od zunanjih dobaviteljev 56,8 m3 odpadne emulzije za cepljenje ali skupaj 120,4 m3. Za sežig pa smo skupno zbrali 46.700 kg odpadnega olja, in sicer: 2.400 kg od družb železarne, 44.300 kg od cepljenja emulzije. Za normalno obratovanje in oskrbo porabnikov z energenti pa smo opravili načrtovane preventivne preglede in vzdrževalna dela na energetskih napravah in omrežju. Zaradi dotrajanosti in prevelikih stroškov vzdrževanja smo zračni kompresor AR - 7 za komprimirani zrak odpisali ter ga po demontaži odpeljali na deponijo starega železa. Temelje gornjega kompresorja smo preuredili in pripravili prostor za novi kompresor Atlas Copco, GA 250/3. Ker se je vreme ohladilo, smo pričeli 13. septembra 1996 z delnim ogrevanjem objektov v mestu in v družbah železarne. Ogrevali smo v jutranjih in večernih urah. Na parnem kotlu I smo opravili remont na armaturi in očistili dimovodne kanale. Na podlagi naročil smo opravili tudi več servisnih del in predelav na strojnih napravah in omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike. Inž. Ferdo Kotnik DRUŽBA PLAN PORABE (Sm3) PORABA (Sm3) INDEKS SZ - METAL Ravne, d. o. o. 2.447.700 2.520.539 103.0 SZ - JEKLOLIVARNA Ravne, d. o. o. 120.900 79.935 66.1 SZ - STO Ravne, d. o. o. 35.100 51.291 146.1 ENERGETIKA Ravne, d. o. o. 176,100 168.365 95.66 SKUPAJ 2.191.700 1.966.830 101.5 ZAPLETI IN RAZPLETI V DEZINVESTIRANJU DE PROFUNDISA V sklop ukrepov za sanacijo Slovenskih železarn sodi tudi - skladno s sklepi Vlade RS, Nadzornega sveta SŽ in Uprave koncema - prodaja njihovega premoženja, ki ni v funkciji glavne dejavnosti. Za projekt dezinvestiranja na Ravnah je bila pooblaščena družba SKB Leasing in Nepremičnine iz Ljubljane. Naloga njenih strokovnjakov je bila, da ocenijo nepremičnine, objavijo razpis za njihovo prodajo ter poiščejo najprimernejšega kupca. “Moja naloga pa jc bila, da sc z izbranim kupcem dogovorim o prodajnih pogojih - vendar ne o ceni, saj jc bila le-ta določena s cenitvijo, temveč o prenosu posesti in lastništva, odstranim morebitne ovire za prenos ter uredim upravne in zemljiškoknjižne zadeve”, je uvodoma povedal odvetnik Miran Kos, ki je podrobno predstavil dosedanje dezinvestiranje družbe De profundis. (O tej temi smo pisali že v letošnji 5. številki IF.) Klaus Osiander se je dvorcu Javornik (za odškodnino) odrekel, ministrstvo za kulturo pa (še) ne “Marca 1996. leta so Slovenske železarne podpisale pogodbo o prodaji gradu Javornik z družbo P. S. T., d. o. o. z Raven na Koroškem. Po tem pa smo izvedeli, da je za grad vložen denacionalizacijski zahtevek. Preverjanje je pokazalo, da je to res. Že sklenjena pogodba ni bila veljavna. Zaradi obojestranskega interesa smo se z denacionalizacijskim upravičencem dogovorili, da je za primerno odškodnino svoj zahtevek umaknil, zaradi česar je lahko pristojni upravni organ ustavil denacionalizacijski postopek. Takoj za tem (17. 7. 1996) so Slovenske železarne sklenile novo pogodbo o prodaji gradu. Pogoji so bili enaki marčevskim. Po plačilu davka, ovajanjih pri notarju, pridobitvi potrdila javnega pravobranilstva ter vložitvi zemljiškoknjižnega predloga pa je bil v Uradnem listu RS (št. 46/96 z dne 23. 8. 1996) objavljen sklep o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postali last Republike Slovenije. Na seznamu je tudi dvorec Javornik. Omenjeni sklep je vlada izdala na podlagi Zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini (Ur. 1. RS 16/96 z dne 22. 3. 1996). Zemljiška knjiga je na 1. stopnji na podlagi teh dveh predpisov vpis zavrnila, na ta sklep pa se je naša Odvetniška pisarna pravočasno pritožila. Odgovora še ni. Glede na to, da je Vlada RS 7. 3. 1996 sprejela sklep, s katerim soglaša s prodajo gradu Javornik; ker je bila pogodba o prodaji sklenjena, preden je bilo znano, da bo grad uvrščen med podržavljene spomenike; in glede na to, da premoženje Slovenskih železarn že od 15. 3. 1991 ni več družbeno, menimo, da omenjena zakon in sklep za grad ne veljata, zato smo že sprožili ustrezne postopke. Družba P. S. T. je še vedno delni najemnik grajskih prostorov. Neupravičene so pritožbe drugih najemnikov na izbor kupca, saj so se na razpis lahko prijavili tudi oni, nihče namreč ni imel predkupne pravice. Izbran je bil najugodnejši ponudnik. Ker najemnino neredno plačujejo, jo bomo dolžni izterjati. V primem uspešne prodaje bodo najemniki svoje najemno razmerje urejali z novim lastnikom. Sicer pa kupec menda namerava grad prenoviti in ga spremeniti v poslovno-gostinski reprezentančni objekt - seveda v skladu z zahtevami spomeniškega varstva. Poravnava z Ano Nesič za hotel Rimski vrelec; sedežnica, vlečnici in TRC Ivarčko ter poslovni prostori prodani Za hotel Rimski vrelec z bližnjo okolico je bil vložen denacionalizacijski zahtevek. Zaradi ukinjanja družbe De profundis se je vodstvo Slovenskih železarn odločilo, da ga odda v najem in tako prepreči njegovo zaprtje. S tem je bil seznanjen tudi pooblaščenec (Vinko Merkač) denacionalizacijske upravičenke Ane Nesič. 31. 5. 1996 je bila sklenjena najemna pogodba s firmo Ivarčko, d. o. o., ki še vedno traja. Najemnik je bil seznanjen z možnostjo najema hotela le do zaključka denacionalizacije, zato tudi ni zainteresiran za investicijska vlaganja. Da bi spodbudili naložbe v prenovo objekta, so se v vodstvu Sloveaskih železarn odločili zaključiti denacionalizacijski postopek s poravnavo. Železarne bodo tako dobile ustrezno odškodnino od upravičencev in Slovenskega odškodninskega sklada - okrog 800.000 DEM. Denacionalizacijski upravičenci se bodo lahko odločili, ali bodo objekt upravljali sami ali pa kdo drug. Poravnava je bila podpisana 22. 10. 1996 in bo veljavna, če bo Koroška banka, d. d. iz Slovenj Gradca pravočasno dovolila izbris hipoteke. Od novih lastnikov pričakujemo, da bodo obdržali sedanjo dejavnost hotela. Kompleks Ivarčko - Ošven (sedežnica, tudi zemljišče pod njo, vlečnica, oprema na smučišču Rimski vrelec) je 1. 7. 1996 kupila družba CMP, d. o. o. iz Slovenj Gradca, ki je ustanovila firmo Ivarčko, d. o. o. Ta je zaposlila 7 delavcev De profundisa in tako izpolnila pogoj za prodajo. Kupnina je plačana, zemljiškoknjižne spremembe so vnesene. Novi lastnik mora po pogodbi nadaljevati dejavnost, veijetno pa bo tudi sam zainteresiran, da jo bo širil. Prodani so tudi poslovni prostori podjetja, ki jih jc za 125.000 DEM kupila občina Ravne - Prevalje (v njih bodo začasno Storitve). Kupnina pa bo kompenzirana z dolgom železarne za prispevek za sklad stavbnih zemljišč.” A. Č. Srednja strojnokovinarska šola na Ravnah je zrasla iz korenin Obrtne nadaljevalne šole Guštanj, ki je začela delovati 1926. leta, takoj po 2. svetovni vojni pa so v kraju najprej ustanovili šolo za učence v gospodarstvu in leta 1946, z odlokom ministrstva za težko industrijo Jugoslavije, Metalurško industrijsko šolo. Solo za učence v gospodarstvu je vodil Aleksander Gracijanski, prvi ravnatelj MIŠ pa je bil Ivan Zupan. Nasledil ga je Drago Fanedl, za njim je za dolga leta prevzel vodstvo šole Ladislav Kukec in po njegovi upokojitvi Janez Brglez, ki je ravnatelj še danes. Prva leta so se bodoči železarji izobraževali v prostorih znotraj železarne Guštanj, leta 1957 pa je šola dobila nove, lastne prostore, v katerih deluje še danes. Ker so učenci prihajali iz različnih, tudi oddaljenih krajev, so lahko prebivali v internatu - sprva na Rimskem vrelcu, kamor so hodili peš, leta 1955 pa so se preselili v novi dom učencev na Čečovju. Leta 1966 so internat spremenili v samski dom za delavce železarne, pred nekaj leti pa so ga prezidali v stanovanjski blok. Metalurška industrijska šola je začela z delom v skromnih razmerah, s 55 učenci v dveh oddelkih. Zaradi potreb Železarne Ravne in tudi ostalega gospodarstva pa sc je vse bolj širila. Leta 1959 so jo preimenovali v Izobraževalni center in leta 1968 v Šolski CE (SC-LETNICI SREDNJE STROJNOKOVINARSKE ŠOLE RAVNE 'm/ Sela tudi center Ravne z naslednjimi učnimi programi in šolami: • metalurška industrijska šola • kovinarska šola za učence v gospodarstvu • dveletna administrativna šola • tehniška šola in druge oblike izobraževanja odraslih. T$k jutri reševati svoj obstoj z novimi usmeritvami, predvsem z odpiranjem oddelkov za učence v gospodarstvu in obrti. Šele letos so v vodstvih Slovenskih železarn in ravenskih družb začeli razmišljati o tem, da bi bilo treba znova začeti z izobraževanjem za metalurške poklice. Če bodo razmišljanje podprli tudi z ustrezno Leta 1980 se je po Zakonu o usmerjenem izobraževanju Šolski center združil z Gimnazijo Ravne v Srednjo šolo tehniško -naravoslovne in pedagoške usmeritve (SŠ TNPU), ob osamosvojitvi Slovenije pa sta se ustanovi znova osamosvojili in nekdanja MIŠ je dobila naslov Srednja strojnokovinarska šola Ravne. Zal šola, ki je sicer že zdavnaj prerasla okvire železarne in Raven in se je uveljavila kot regijska izobraževalna ustanova, močno občuti krizo v kovinskopredelovalni in metalurški industriji. Interes za klasične železarske poklice je med mladino upadel, saj železarska podjetja že nekaj let skoraj ne zaposlujejo. Šola je morala štipendijsko politiko in z resnim zagotovilom, da bo železarna ponovno začela odpirati nova delovna mesta, se bo nad šolo odprlo nebo svetlejše prihodnosti. In če bodo uspeli prepričati še šolskega ministra Slavka Gabra, da šola res nujno potrebuje prizidek in sredstva za gradnjo, bi bilo za kolektiv SSKS praznovanje 50-letnice pomembna prelomnica. Pomenilo bi, da sc je končalo obdobje trdih, suhih let, in da stojijo učitelji in učenci na pragu dobe, v katero sc je mogoče podati z optimizmom. Navsezadnje pa take prelomnice ne potrebuje samo šola, temveč tudi mesto Ravne, Mežiška dolina in celotna Koroška. Mojca Potočnik KULTURNA KRONIKA 4. oktobra so v hotelu Klub Kmes v Črni odprli razstavo slik Leandra Fužirja. 10. oktobra so na ravenskem magistratu odprli razstavo slik samouka Alojzija Potočnika in predstavili pesmi amaterja Mihaela Lotriča. 11. oktobra je bila v Kulturnem domu na Ravnah predstava ptujskega gledališča. Vlado Novak je uprizoril monodramo Wilhelma Reicha Govor malemu človeku. 12. oktobra so v hotelu Rimski vrelec odprli razstavo slik Karla Pečka iz Slovenj Gradca. Peli so Šentanelski pavri pod vodstvom Mitja Sipka, na citre je igral prof. Stanko Lodrant. 13. oktobra je bila osrednja prireditev ob prazniku mesta Ravne na Koroškem. Začela se je z budnico Pihalnega orkestra ravenskih železaijev. Godbeniki so igrali po Ravnah in okoliških naseljih ter na proslavi na Čečovju, kjer je nastopil še Stanko Arnšek; bral je iz knjige dr. Franca Sušnika In kaj so ljudje ko lesovi. Govorila sta Miloš Jurak, predsednik sveta KS Ravne, in Maks Večko, župan občine Ravne-Prevalje. Za ples in razvedrilo je igral ansambel Koroški jeklarji. 18. oktobra so v Koroški osrednji knjižnici predstavili knjigo Ignaca Kamenika Sledi preklanih sivin. Roman je del trilogije in opisuje dogajanje na Ravnah v petdesetih letih, ko je bil avtor profesor na gimnaziji. Pripoved je avtobiografska, ob avtorju (ki nastopa v 3. osebi) pa sta glavna junaka ravnatelj gimnazije France Prušnik in direktor železarne Gregor Gračnik. Na prireditvi je pel kvintet Ajda, odlomke iz knjige je brala Jasna Potočnik, knjigo in avtoija pa sta predstavila prof. Janez Mrdavšič in urednik Dolenjske založbe Franc Šali. Knjiga je izšla ob denarni pomoči koroških občin. Zanimiva je zaradi časa, ki ga opisuje: to so politično trda leta, ko je humanost posameznikov težko prišla do izraza, zato pa je bila še toliko več vredna. Hkrati je bil to čas silovitega razvoja železarne in Raven, kar je dajalo ljudem, ki so sem prihajali in tu živeli, poseben pečat. Roman je stilistično izbrušeno delo in bo pritegnil vsakogar, kogar zanima bližnja preteklost mesta, ki bi mu danes nekateri radi pisali pogrebne govore. 19. oktobra je bil pri Riflu v Šentanelu slavnostni koncert ob 30-lctnici delovanja Šcntanclskih pavrov. Ob jubileju je predsednik Milan Kučan zbor in dirigenta odlikoval s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije. 25. oktobra so v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah predstavili zbornik Naših petdeset let. Izdala ga je Srednja strojnokovinarska šola Ravne, uredila prof. Ivanka Stopar, oblikovala dipl. arh. Anita Potočnik in natisnila tiskarna Formatisk v 1000 izvodih. Večino knjige obsega petdesetletna šolska kronika, v zadnjem delu je nekaj spominskih in literarnih zapisov delavcev in nekdanjih učencev šole, na koncu zbornika pa je seznam učencev zaključnih letnikov šole z razredniki. Ob predstavitvi je pel Ilotuljski oktet, pesmi in prozne odlomke iz šolskih glasil pa so brali učenci tc šole. 26. oktobra je bila v Družbenem domu na Prevaljah osrednja proslava ob 50-letnici SSKŠ Ravne. Igral je Kvartet saksofonov Srednje glasbene šole Velenje pod vodstvonfi Ota Vrhovnika, nekdanjega učenca SSKŠ, pel je Hotuljski oktet, ki ga prav tako sestavljajo nekdanji učenci, recitirali pa so sedanji učenke in učenci te šole. Slavnostni govorniki so bili ravnatelj Janez Brglez, minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in direktor Metala Ravne Brane Žerdoner. Zvečer je bil v Družbenem domu strojniški ples, na katerem je igral Big Band Ota Vrhovnika. 26. oktobra so v Likovnem salonu na Ravnah odprli razstavo likovnikov severovzhodne Slovenije. Razstavo je pripravila prof. Silva Sešel. V Koroški osrednji knjižnici je bil ta dan pogovor o dejavnosti ljubiteljskih likovnih društev in njihovih članov. Dogovorili so se, da bodo odslej tesneje sodelovali, prirejali medobčinske in območne razstave ter bolj skrbeli za izobraževanje članov. Dr. Janko Sušnik je predlagal, da bi ustanovili likovno šolo na Rimskem vrelcu. 27. oktobra je bila pri spomeniku NOB v Kotljah osrednja proslava ob krajevnem prazniku. Nastopili so Pihalni orkester ravenskih železarjev, hotuljski pevci in župan občine Ravne - Prevalje Maks Večko kot slavnostni govornik. Sledilo je družabno srečanje v Kulturnem domu, kjer je igral Duo Tarantela. M. P. N 0 Z 1 u V družbi Noži Ravne, d. o. o. se skrbno in vsestransko pripravljajo na pridobitev certifikata ISO 9001. Delujejo v skladu s Poslovnikom kakovosti, kjer so dali posebno mesto oblikovanju politike kakovosti v podjetju. Da bi bili uspešni, namenjajo “posebno skrb oblikovanju pripadnosti podjetju, dobrim medsebojnim odnosom in drugim oblikam motiviranja. ” Po mnenju direktorice Ivane Klančnik je za oblikovanje pripadnosti kolektivu zelo pomembna rekreativna dejavnost, ki jo vodijo prostovoljci, podpirata pa jo njihov sindikat in vodstvo podjetja. Kot je dejal animator Anton Tuksar, je v Nožih precej delavcev, ki jim športna dejavnost veliko pomeni in so se že pred leti udeleževali organizirane vadbe v DTK. Ob reorganizaciji Železarne Ravne je bilo rekreativne dejavnosti konec in delavci, ki so jo pogrešali, so se že pogovarjali, da bodo sami najeli prostor za vadbo. Preden so “Vesel sem, ker imamo v našem kolektivu organizirano rekreacijo. Vsak teden težko čakam soboto, ko sc v prijetni, veseli družbi sprostim in razbremenim napetosti delovnega tedna. Zena in otroci pa sc hodijo kopat. Kar žal mi je, da v drugih nekdanjih tozdih te možnosti nimajo. Zato sc mi zdi prav, da sc v imenu vseh, ki sc rckrciramo, zahvalimo naši direktorici in animatorjem, ki za organiziranje te dejavnosti žrtvujejo veliko svojega prostega časa. Upam, da bomo s to dejavnostjo nadaljevali tudi v prihodnje. ” Iztok Flis tako za člane kolektiva kot za njihove svojec. Želimo namreč, da bi sc zaposleni spoznali med seboj in tudi z družinami sodelavcev. ” Za to so še posebej primerni planinski pohodi, ki so jih v Nožih letos organizirali kar nekaj. Žal letošnja sezona planincem ni bila naklonjena, kljub temu pa so pohodniki iz Nožev obiskali domače vrhove in se 14. in 15. septembra povzpeli na Triglav. Močan veter in sneg sta jim preprečila, da bi stopili na njegovo teme, a že Kredarica s svojim to storili, pa so se obrnili na direktorico Klančnikovo. “Podprla nas je moralno in finančno, za kar sc ji želimo zdaj, ko imamo rekreacijo že tri leta, iskreno zahvaliti, prav tako hvala našemu sindikatu za vso pomoč", je poudaril gospod Tuksar. “Rekreacijsko vadbo organiziramo v DTK ob sobotah od oktobra do maja, poleti pa hodimo v gore in igramo tenis. Na rekreacijo v DTK hodijo večinoma moški, saj termin ob koncu tedna ženskam ne ustreza preveč. Zato pa imamo možnost kopanja v zimskem bazenu vsak dan. Ugodnost velja ozadjem (na sliki) je naredila nanje močan vtis. Najvztrajnejši med njimi so se odločili, da se bodo prihodnje leto slikali tudi pri Aljaževem stolpu. Čez zimo bodo pridno hodili na rekreacijo, vmes se bodo udeležili tradicionalnega smučarskega tekmovanja, spomladi pa znova nadaljevali Sv pohodi in nekateri tudi z igranjem tenisa. Že letos so imeli v Nožih teniško ligo, ki se je končala z masters turnirjem. Turnirja, ki so ga priredili septembra na Rimskem vrelcu, so se letos prvič udeležile tudi ženske. Za vse so organizatorji pripravili lepe nagrade. M. P. NAMIZNI TENIS Zadnjo soboto v oktobru je bil končan jesenski del prvenstva v obeh drugih sloveaskih ligah, kjer koroški namizni tenis letos zastopata moška in ženska ekipa Fužinaija Interdiskonta. Z rezultati naših ekip ne moremo biti povsem zadovoljni, toda oboji so imeli težave z igralci. Jesenski prvaki so Ptujčani, Ravenčani pa so na 6. mestu. Dekleta so v prvem delu prvenstva trikrat zmagale, v zadnjih kolih pa se je poznala odsotnost najboljše igralke Petre Mlakar. Jesenske prvakinje so igralke ljubljaaske Ilirije, Ravenčanke pa so se uvrstile na 7. mesto. KARATE Na dveh državnih prvenstvih so tekmovalci in tekmovalke ravenskega kluba osvojili kopico naslovov. Prvo dižavno prvenstvo v tradicionalnem karateju za nižje pasove v disciplini KATA posamezno je potekalo 19. oktobra na Ravnah. Med 46 karateisti iz devetih klubov oz. sekcij so naslove državnih prvakov za Ravenčane osvojili: Karmen Mandl med kadetinjami, Rok Barbič med mladinci in Ciril Golob med člani. Druga mesta so si priborili: Ron Skalič med malčki, Samo Korošec in Mija Peter med mlajšimi dečki in deklicami, Nuša Skalič med starejšimi deklicami ter Polona Krivonog med kadetinjami in Peter Zoltan med člani. Na prveastvu Slovenije, ki je bilo 2. novembra na Vrhniki, se je zbralo 80 karateistov iz desetih krajev, tekmovalci ravenskega kluba pa so osvojili kar šest naslovov državnih prvakov. Med malčki je zmagal Ron Skalič, med starejšimi dečki Milenko Cvijetinovič, med kadeti Florjan Reiter, med mladinci in mladinkami Samo Sobočan in Jasna Hrnčič ter med člani Bojan Breznik. Naslov viceprvaka so osvojili: Sašo Kašnik - Janet med malčki, Lovro Hovnik med starejšimi dečki, Aljoša Lipove med kadeti in Nina Zadravec med kadetinjami. V disciplini KATA sinhronizirano (ekipno) so Ravenčani osvojili 1. mesti med starejšimi dečki in mladinci. ODBOJKA S tekmo Fužinar - Minolta Bled, ki je bila 2. novembra na Ravnah, so naši odbojkarji uspešno zaključili uvodni del prvenstva v 1. A slovenski ligi. V sedmih tekmah so zbrali 6 točk. Prevaljske odbojkarice igrajo v letošnji sezoni v 1. B slovenski ligi in so v prvem delu prvenstva osvojile 4 točke. V 3. ligi - vzhod so odbojkarji druge ekipe Fužinarja v prvih štirih krogih trikrat zmagali, brez točke so ostali le v Braslovčah. KEGLJANJE Po petih krogih tekmovanja v II. slovenski ligi so bili od koroških ekip najbolje uvrščeni kegljači Elektrarne Dravograd, ki so štirikrat zmagali in doživeli poraz le v Trbovljah. Kegljači Fužinarja so v petih tekmah zmagali le trikrat. Na dno prvenstvene lestvice so se uvrstili kegljači Korotana, ki so v petih srečanjih le enkrat zmagali. ROKOMET S tekmama dveh generacij nekdanjih igralcev Fužinarja (z izidom 29:29) so v oktobru na Ravnah počastili spomin na preminula člana rokometnega kluba Rajka Cegovnika in Braneta Zunca. To je bilo že deseto memorialno srečanje ravenskih rokometašev. NOGOMET V prvih šestih tekmah četrtine prvenstva so nogometaši Korotana osvojili sedem točk in so se uvrstili na predzadnje mesto v ligi deseterice. V II. ligi so si Dravograjčani z visokim porazom v Vevčah v tekmi 12. kroga zapravili visoko uvrstitev. Tri kroge pred koncem prvega dela prvenstva so bili 6., kar je še vedno odlična uvrstitev za novinca v ligi. V ligi Mariborske nogometne zveze bodo na prvem mestu bržkone prezimili nogometaši Belle viole iz Maribora. Od koroških ekip so bili po 10. igralnem dnevu najbolje uvrščeni nogometaši Pece iz Črne, bili so tretji, na osmem in devetem mestu sta bila skupaj Kozjak Radlje in Fužinar, enajsti pa so bili Mežičani, med štirinajstimi ekipami. Ivo Mlakar 50 LET PLAVANJA NA RAVNAH Ob koncu preteklega meseca so v hotelu Rimski vrelec svečano proslavili 50-letnico plavalnega športa na Ravnah. Na prireditev so povabili nekdanje odlične plavalce in plavalke kluba, pa tudi nekdanje in sedanje prizadevne športne delavce tega kolektiva, ki so in še skrbijo za razvoj plavalnega športa v kraju. Žal se povabilu ni mogel odzvati starosta ravenskega plavanja in ustanovitelj sekcije pri tedanjem športnem društvu - Ervin Wlodyga. Začetki razvoja organiziranega plavanja na Ravnah segajo v leto 1946, ko so v tedanjem Guštanju ustanovili Športno društvo Fužinar in organizirali tudi plavalno sekcijo. Seveda je to sekcijo prvi vodil prav Wlodyga, vmes nekaj časa inž. Ključcnko in Jože Homan, po letu 1952 pa zopet Wlodyga. Tekmovalna dejavnost plavalk in plavalcev Fužinarja se je zlasti razmahnila po lem 1965, ko so v Domu telesne kulture odprli pokriti bazen. Na Ravnah smo vselej ponosni, kadar beseda nanese na pogovor o naših plavalkah in plavalcih. Številne generacije naših odličnih tekmovalcev so namreč prinašale na Koroško medalje in priznanja z nastopov na uglednih tekmovanjih, tako doma kot v tujini. Obdobje od leta 1970 do 1992 je bilo za ravensko plavanje najbolj plodno. Na olimpijskih igrah resda ni imel priložnosti nastopiti kateri