Posten/na p/ač'czrt.a i; groćaovs?r.
ffBStULSHB12Š&
Glasilo Obi. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani
Letnik Vili.
V Ljubljani, dne U. junija 1928.
17. številka.
Sindikalna organizacija, njen nauk, se tava in borba.
Sindikalističen pokret je otrok dvajsetega j stoletja. V 19. stoletju je bila demokracija rešiteljica neposedujočili slojev s tem, da jim je priborila volilno pravico in ž njo vpliv na državno upravo. Zato si je priborila v kratkem. času prvenstveni položaj. Demokracija sloni na hipotezi pravice števila. Kar sklene večina:, je zakon, to je njeno načelo za zakonodajo. Ta sistem se je izborno obnesel, dokler ni začel posameznik (razmišljati o zakonskem projektu in dokler ni industrija razdelila človeške družbe na stanove, odnosno prisilila posameznika, da se odloči za ta ali drugi poklic. Vsak poklic pa ima svoje zahteve in pogoje, da uspeva. Ker pa je demokracija združila v svoj tabor vse, ne glede na poklic, je razumljivo, da mora in tudi preživlja sodobna demokracija — krizo, ker njeno načelo — večina v parlamentu pri zakonodaji ni več sigurna, kajti vtsled zahtev posameznih stanov se po'slanec, ki je bil izvoljen od vseh stanov, v važnih socialnih in državnih vprašanjih ne more odločiti, ker je gotovo, da mora prikrajšati en del svojih volilcev, da ugodi drugemu. Zato vidimo, da se na važnejših zakonih drugače vidna večina razide, tako da vlada odstopi ali pa se zakonski predlog umakne, da ostane večina. Država pa brez nujnih gospodarskih in socialnih zakonov ne more Uspevati.
Zato in ker je treba dandanes vztrajnega dela in zanimanja za življenjsko vprašanje vsakega posameznika, če hočemo, da družba procvita, je nastal nov pokret za dosego blagostanja človeške družbe — sindikalističen pokret. V prevodu pomeni beseda «Syndi-cus» osebo, ki jo je pooblastilo kako društvo', da jo zastopa v vseh zadevah, ki se tičejo društva. Beseda «Syndikat» pa pomeni pooblastilo, ki se izroči določeni osebi, da sme zastopati. Ze v besedi po njenem pomenu je izraženo glavno načelo sindikalizma. Posamezne stroke naj pooblaste določeno osebo, ki naj zastopa in odloča v vseli vprašanjih, ki zadevajo njegovo društvo (stroko). Ali skratka: zastopstvo, katero vrši sedaj poslanec, naj preide na osebe, ki jih določijo posamezne stroke. Poudariti je treba, da je dandanes vsaka stroka po sili časa društvo. Ljudje, ki se posvete neki stroki, skoraj morajo ostati njej vedno zvesti, ker skakanja iz poklica v poklic današnji čas ne prenese. Borba za poklic postaja vsak dan hujša. Vzgojno načelo sindikalističnega pokreta je, vzgojiti v slehernem članu človeške družbe čim več zanimanja za javno življenje in vzbuditi zavest, da je sleherni človek proizvajalec in zato enakopraven član človeške družbe. Jasno je, ako bi bil vsak prepojen s tem duham, da bi bila človeška družba potem samo eno društvo, ena organizacija. Ker pa je ta ideja kolektivnosti šele v povojih in v početku svojega (razmaha, se skuša združiti vse tiste ljudi, ki opravljajo posle, kateri zahtevajo enako zmožnost in katerih obstoj je odvisen od skupne pogodbe med delojemalcem in delodajalcem.
V tam pravcu se danes organizirajo' v vseh deželah vse večje strokovne organizacije. Še več, celo pridobitni krogi zahtevajo, da naj se zastopstvo prenese na njihove delegate. Značilno je le to, da zastopstvo' delodajalcev parlament, oziramo vlada sama nekako for-
sira, dočirn zastopstvom organizacij z delo-jemalskim članstvom ni preveč naklonjena. Zahteva zastopstva po pooblaščencih posameznih stanov je torej splošna. Kdaj se bo ta sistem uvedel, se seveda ne more določiti dan, pride pa gotovo. Ravno tako je gotovo', da kakor hitro se zavzemajo za to delodajalci, je tem večjega in neumorneijšega dela treba pri organizacijah z delojemalci. In to radi mase in radi izobrazbe, ker treba mnogo več vzgojnega dela.
Tega se pravi voditelji dobro zavedajo in na to tudi smotreno delujejo. Vse organizacije, ki delujejo v tem1 duhu, delajo po načelih sindikalizma in ker je tudi njihovo zastopstvo' poverjeno izvestnim osebam — «Syn-dieus», se zato nazivljejo sindikalne organizacije.
S e s t a v’a s i n dika 1 n i h o r gani zi a-cij. Po splošnem, prej omenjenem načelu sindikalizma se skuša združiti vse ljudi, ki so nastavljeni z enako pogodbo. V našem slučaju 'bi tvorilo vse državno uisIlužbcms.iV'' ker ima enotno pragmatiko, en sindikat. Ta 'bi se delil na kategorije (stroke). Priznati moram, da na papirja tudi obstoja. V resnici pa se smatra še vsaka stroka (pošta, 'učiteljstvo itd.) iza sindikat zase. Sicer je pri slednjih toliko dobro, da se tukaj izbegava de-oenitraiti žira nje a ra 'kategorije. Zato' je upanje, da pridemo kmalu do pravega sindikata drž. nameščencev, ali skratka, naš Glavni savez bo prišel do svoje veljave. Temu podobno naj se združijo ostali delavci v industrijskih podjetjih, kmetsko ljudstvo Itd. Zastopniki vseh sindikatov v eni državi bi tvorili narodno zvezo ali parlament v današnjem pomenu. 'Narodne zveze pa 'se zopet združujejo v mednarodne zveze. 'Na tej podlagi je zamišljena sestava in uprava sindikatov.
Borba s i n d i k a 1 n’e o r g a n i z a c i-j e. Kakor so dandanes vojne le v neizbežnih slučajih ali Vsaj v velikih časovnih razdobjih, dočim so bile v srednjem veku poklic, tako so tudi 'bombe med delodajalci in delojemalci v obliki štrajkov vedno bolj redke. V deže-lah, kjer so sindikalne organizacije že precej na višku, sploh ne pride do štrajka enega ali drugega sindikata, kajti sindikat, ki res združuje vse ljudi dotične stroke, ima toliko vpliva na javno mnenje, da itzpodnese tistega, ki bi hotel nasprotovati pravični rešitvi zahtev sindikata. Zakaj vsak ve, da ustavitev dela ali štrajk takega sindikata mora povzročiti katastrofo, ki je vedno nepotrebna in jo izzove navadno neuvidevnost posameznika ali par ljudi. —
To 'bi bili glavni pojmi o sindikalizmu. Treba je pogledati samo še, kako pojmujejo
naše organizacije sindikalno tezo, ki se na-zivajo sindikalne organizacije. Hočem se omejiti samo na razmere v Sloveniji in predvsem na poštne uslužbence. V splošnem vzgaja svoje članstvo v samozavesti in v strokovni vedi edino učiteljska organizacija, ki prireja tečaje in zborovanja o vseh važnejših pokretih med državnimi usiiižnenci, kakor glede na splošni položaj.
Čudne oirganizatorične metode pa so v ladale in še vladajo med poštnimi uslužbenci v Sloveniji. Dva1 tucata ljudi s posebnim izpitom — organizacija zase, ki hoče in tudi stavi svoje zahteve ministru, parlamentu itd. Zopet 120 ljudi z nekaj višjo šolsko izobrazbo pa z istim službenim poslom — organizacija zase, ki zopet stavi svoje zahteve na ista mesta ko prva. Zopet organizacija, ki pravi, ■da ne more biti organizirana z uradniki, dasi je ena skupina od druge neposredno odvisna. Ako bi šlo po vzgledu v Sloveniji, bi imela poštna stroka v naši državi 30 društev, ki si upajo staviti zahteve na najvišjih mestih. Kako zaboga naj potem izgleda zakon za uslužbenstvo ene strdke? Vsi poštni uslužbenci pa tvorimo komaj majhen sindikat, ki skoraj ni upravičen do obstoja, ampak spada k prometnemu sindikatu in bi pošta bila le kategorija tega sindikata. Nerazumljivo po je, da bi vsa ta poštna društva v Sloveniji hotela biti članice poštnega saveza v Beogradu, katerega pravila so sindikalnega duha in ki ima svojo podrejeno edinico Oblastno organizacijo v 'smislu svojih pravil v Ljubljani Res je, da so v ostalih direkcijah razmere popolnoma drugačne, vendar je neodpustljivo, da Savez ne napravi reda tudi v Sloveniji. Kakor vidimo zadnje čase, se razmere boljšajo. Dne 15. aprila 1928 je bila zasnovana Oblastna organizacija na temeljih pravil poštnega saveza. Tako je upanje, da pride poštno uslužbenstvo do pravega organizacijskega smisla v današnjem času, preden ga bo prisilil tok časa in ko bo prepozno. Vsakdo mora priznati, da se mora vsaka armada izvežbati po enotnem pravilniku in po pravilih vrhovne uprave, ker drugače je uspeh v slučaju borbe nemogoč, ako bi bila vsaka edinica izvežbana v svojem duhu glede obrambe ali napada. Ravno tako je nemogoče, da vodi eno armado 10 poveljnikov, katerih vsak bi hotel izvršiti nalogo po svojem načrtu; Sile bi se razbile in prav lahko lastna vojska tolče svoje tovariše. Vse to pa je nemogoče tudi pri strokovnih organizacijah. Ako pa hočejo posamezni voditelji na račun in po’ hrbtih svojega članstva priti do veljave in igrati ulogo organizatorja in ne s svojim delom, potem upam, da bo članstvo to igro kmalu uvidelo, kajti zora vstaja, to se pravi — razmere nas silijo.
M. M.:
rensko vprašanje
Zrcalo našili razmer ne samo z organi-začne strani, ampak tudi s strani nas ‘tova:-rišic, je bila zadnja skupščina Obl. org. p. t. t. uslužbencev v Ljubljani. Predsednik je poudarjal resnost situacije, nič manj resno ni bil 'sestavljen odbor; zbrali so najinteligent-nejše in najsposobnejše. Značilno pa je, da so se smatrali za sposobne sami tovariši z izjemo ene same tovarišice. Nameravala sem že
na skupščini vprašati, kaj je privedlo naše tovariše do take kandidatne liste. Ker pa nisem imela pripravljene druge in radi že itak razburjenih duhov, sem ostala tiho'. Odločila sem se pa, da opozorim svoje tovarišice v Poštnem glasniku na nekatera dejstva.
Vsaka doba prinaša svoj preobrat, današnja prinaša preobrat ženi. Njena prekoštevil-nost v sedanji dobi je vzrok, da vse ne mo-
remo najti življenjskega tovariša. Pa tudi če ga najdemo, mas današnje socialno gospodarske ra: mere silijo, da moramo skupino z možem ipi oživljati družino. Zato je naziranje, po katerem .naj ostane ženska le žena in mati, že tzastarelo, kajti ir a zrn er e same so postavile ženo v 'boj za življenjski obstanek. 'Ker smo primorane oprijeti se izvendomačega dela, je stanovsko vprašanje za nas iste važnosti ko za moške. Realnost nas uverja 'dan za dnem, da je naša prva stvar — naša polnovredna eksistenca. To prepričanje pa terja mnogo od žene, rekla bi, več ko od moža. Ni dovolj, da smo dovršile študije, napravile predpisane izpite- in da vestno opravljamo svojo službo. Nastopati in uvel ja vij alti se moramo' samostojno1, kakor sc uveljavljajo naši tovariši. Seveda ni to lahko, treba je potrpljenja, priprave, kar pa ne 'zahteva samo prirojenega talenta, tolerance, poznavanja ljudi in razmer, ampak veliko dobre volje in pomoči vseli to- j varišic. Treba je začeti z malim. Katerakoli j čuti le malo sposobnosti, naj prične, kajti so- : delovati moramo vse ne glede na starost in I položaj.
Življenje mnogim ničesar ne nudi, ker j stoje vedno le z zahtevami pred njim. Potni- j sliti moramo, kako si pomagamo .same. Srni- ; sel poklica v življenju žene, uvrščenjc samo- | stojne žene v družbo, vprašanja spolne etike, | to sp.problemi, ki se danes veliko obravnavajo. Harmonija in življenjska sreča žene v poklicu je odvisna od življenjskega naziranja sodobnikov in od vladajočih razmer. Nazori in običaji se morajo menjati. Od žene same je odvisno, da izginejo predsodki, ki jih je ustvarila tradicija oziroma moški egoizem, j
Karakteristični za razmere in duševni rni-ije našega ženstva so naši časopisi. Najprej velik modni referat, semtertja še kaj o gospodinjstvu, ostalo se pa lahko učimo po metodi »tu se špegiaj grešna duša« — v včasi precej neokusnih »vicih«. Predvsem se moramo torej same zanimati 'za lastno izobrazbo, da nam ne bo manjkalo notranje si,, nosti, ki je potrebna za vsako delo, da nam ne 'bo manjkalo duševnega obzorja, kar nam kolegi tako radi očitajo, da si pridobimo sposobnosti, da nas bodo morali smatrati za enakovredne tudi v organizačnem delu. Zanimati se moramo za svoje tovarišice v inozemstvu, ki nastopajo' samostojno ter izdajajo lastna glasila. Zasledovati moramo razne znanstvene publikacije, ki so kolikor toliko popularno pisane. Tudi študij jezikov, obisk jezikovnih krožkov in čitanje knjig priznanih avtorjev v originalu razširja Obzorje. Izgovor, da ni časa, le redko drži. Časi, ko so dekleta šivale balo za oknom z nageljni in rožmarinom, so' prešli. Današnja praktična, doba je uničila vzorce in okvirje, na katerih so naše matere tratile čas.
Še važnejši je drugi faktor, od katerega je odvisna naša življenjska sreča, to je naša notranjost. Za harmonijo naše notranjosti moramo storiti vse, da jo ojačimo za življenjski boj. Vzgajati se moramo v srčnosti, po-
SESTANKI OBL. ORGANIZCIJE.
Namesto napovedanih ustanovnih občnih zborov pododborov so sc vršili satno sestanki, ker pobtiona oblast ni ipotrdiila 'iizipremetnb pravil, sprejetih na slavni 'skupščini obl. organizacije dne 25. aprila t. 1. iMeditem je dal Savez olbl. orgiani-izaciji nalog, 'da izdela za letošnji kongres načrt za nova pravila Saveiza, ki bodo veljala za vse oblastne organizacije, pododbore in poverjeništva v državi. Zato na jizprcmerrtbo na'ših pravil sploh več ne reflektiramo, marveč bomo 'Počakali na nova in enotna pravila 'Saveiza.
Sestanek v Kranju v nedeljo, dne 13. maja t. 1. je potekel razmeroma dokaj lopo. Navzočih je bito i2l2 članov; zlasti dobro so bili zastopani nižji uslužbenci, ki so na Gorenjskem skoro že vsi v, obl. organizaciji, izjemo dela samo pošta Bled d. 'Na sestanku sta poročala kot zastopnika
gumu, kar nas usposablja, da sprejmemo svo- i jo usodo z zanosom in da se ji ne podvržemo j pasivno in s trndino resignacijo. Zato mora- | mo usmeriti svoje stremljenje predvsem na iz- | oblikovanje naše 'duševnosti, da bomo vede- j le, kaj hočemo, im da sprejlmemo življenje pri- f pravljene.
»Beseda našim poštnim uradnicam« jc zadela v živo. Hvaležna sem glospej za ostre besede. Želela bi, da zadene še več tovarišic i in d!a se oglasi še katera, ki je bila zadeta v svojem ženskem ponosu. .lasno je, da je bil inamen imenovanega članka dobrohoten, vendar 'bom skušala nekoliko pojasniti Vzroke naše »ineaktivnosti«.
Že naša šolska vzgoja ni bila pravilno usmerjena. V službi opravljamo navadno le podrejena dela. Isto je v organizaciji. Za kar se pa nas ne vzgaja, se od nas tudi ne more zahtevati. 'Saimio'stojnosti, reprezentativnosti nam žali bog iz navedenih vzrokov res pri- j manjkuje. Če pomislimo, koliko' sej imajo naši kolegi, poročeni im samski, a kako malo se me 'brigamo iza te seje. Dokazale srno pa že dostikrat, da smo v splošnem inteligentne in pripravljene sprejemati najvišje vrednote ter jih Vračati vredno svojim1 voditeljem. Pogrešamo le med1 seboj višji nivo 'Voditeljice. Me vse (predstavljamo le nekak srednji, povprečni inormal, ne pa da smo svojim tovarišem cokla v uradu in organizaciji. Kdor pozna delo pri pošti, ve, da opravljajo najnapornejše in živčno najtežje službe večinoma ženske moči. Kdor zasleduje uporabnost ženskih moči po premestitvah na najslabša mesta, po kvalifikacijah, uspehih pri izpitih, mora priznati, da ne zaostajajo za moškimi, ampak jih rajši prekašajo, članstvo v naši organizaciji, v Poštnem domu, Dobroti, podpore za tiskovni sklad, ali niso tu imena naših zavednih tovarišic, ki z razumevanjem podpirajo svoje stanovske ustanove? Bodimo ponosne, saj smo zavora, ki brani, da voz ne zdrkne ui-izd'O'1. Naši možje nastopajo in govore povsod, pri konferencah, pogodbah, v parlamentu v obl. skupščinah, v organizacijah. Vsa čast, veliko napravijo. Vse prav in vsega pa tildi ne, kakor me ne.
Žalostno je čitati zadnje ostre članke v Poštnih glasnikih, posebno v 12. štev. »Kdo pojde s temi ljudmi?« Kam nas to pripelje? Kakšno razmerje nastane v uradih, kjer preživimo že itak najlepše dlneve in najlepšo dobo svojega življenja. Vemo pa iz izkušenj, da sodelovanje ženske »s svojo toplo dušo ni omiljevanje tega1, kar ustvarja trdil in neizprosni moški razum« v takih razmerah zelo težko, zlasti ker pošta in življenjske razmere ohlade često tudi naše duše. Gospej pisateljici članka »Beseda našim poštnim uradnicam« se za pozornost prav lepo zahvalim. Nekaj ji pa le očitam. Bila je naša tovarišica, po članku sodeč — inteligentna tovarišica. Imela je smisel in — prepričana sem organizacijski talent. Zakaj se ni nikdar oglasila k besedi, zakaj nas ni zbrala in vzgajala? Zakaj je odšla tudi ona kakor vse druge — brez sledu?
obl. organizacije tajnik Čampa in blagajnik iMar-tlnišeik.
Sestanek v Novem mestu na praznik, dne 17. maja t. 1. je bil istotako dobro obiskan, 5e upoštevamo *zeto slabe 'železniške zveze. Tudi na tem sestanku je bilo precej nižj h uslužbencev, ki so skrbno 'in z odobravanjem sledili poročilom in izvajanjem 'predsednika OPO Jakšeta, tajnika Čampe in tov. Bavdka.
Sestanka v Mariboru v nedeljo, dne 20. maja t. 1. se je 'udeležilo okrog 30 članov ibrez vsake agitacije. (Navzoči so bili številno nižji uslužbenci, ki so pristopili k obl. organizaciji celo v Mariboru, kjer je največ naših .nasprotnikov. Mari-' bonska trdnjava se maje kljub terorju in znanim metodam tamkajšnjih nasprotnikov skupne organizacije, ki »o jih pričeli obsojati sedaj celo inipo-»i izmed onih, ki so se .zavzemali še pred' enim
|	OSETITTIIIFOILM.	!
Pravijo, da bo morda letos zopet zrnanj- j !	kalo kredita ,aa dnevnice osebju, ki' bo	!
t	ekspomiiiraino na Bledu im drugih kopališčih,	j
Pravijo, da zato 'zmanjka, ker nekateri J .	gospodje preveč službeno potujejo.	t
j Pravilno, da doklej ni toliko kredita, da j j	bi dobit v zdraviliščih m kopališčih elkspo-	1
.	nirani 'uslužbenec za ves čas, v drugih kra-	l
tj	)ih pa vsaj za en mesec 'dnevnice, toliko	j
H	časa naj se tudi zajezi prevelika potovalna	I
..	mamija 'tistih', iki is® sami pišejo dekrete.	t
Pravimo, da naj se ‘takoj 'rezervira1 kredit za Bled in druga kopališča. In sicer si- J • gumo 'rezervira, zakaj apetit nekaterih ljudi je strašen.
mesecem izanjo. iNa sostankii so poročali' podpredsednik Dular, 'tajlmik Čampa in tov. Bavdek, čigar ■zelo posrečena izvajanja so udeleženci z .zado-volijstvioim odobravali in ga končno nagradili za brezobzirno odkritosrčne besede s krepkim aplavzom. Po sestanku so napravili udeleženci kratek ■izlet v, prelepo, pomladanskega cvetja polno mariborsko okolico, kjer .so se prav prijetno pozabavali.
Sestanek v Celju v nedeljo, dne 20. maja je privabil nad 30 članov iz spodnje Štajerske. Vodil ga je 'tov. Gams, poročala pa sta predsednik OPO Jakše iln blagajnik Martinšek. V glavno poverjeništvo, ki bo 'fungiralo začasno do ustanovitve Pododbora, so se odbrali tovariši Savelli, Megli-červa, IDella M ca, Tka ve, Zupančeva in Fašun. Sestanek je potekel v najlepši slogi in navdušenju za skupno organizacijo.
Obsedanji sestanki obl. organizacije so rodili prav lepe uspehe, dasiravno nismo razvijati zanje nobene posebne agitacije. To je ddknz, da so slovenski iptfštni nameščenci v celoti vendarle dovolj preudarni in da znajo tudi sami presoditi, kaj 'jc prav in kaj ne. Sicer pa priznavajo sedaj je sami vodje prcrtiedinsitVene organizacije, da je bila njih taktika slaba in zgrešena. Tudi v Ljubljani so ise začele mnogim odpirati oči in vedno bolj se množe glasovi, da je 'marsikoga začela boleti glava o-rt mariborskega ro£rovil]pn[i|a. Nam
je to v zadoščenje in mislimo, da bo skoro nepotrebna še nadaljnja borba proti pobesnelim posameznik oim, ki se sedaj pač že jasno zavedajo, kakšna usoda jih čaka. Ko bomo absolvirali vse letošnje podeželske sestanke, kjer bomo pojasnili članom in nečlamoim, kje je resnica in kje je amlota, kje poštenje in kje nepoštenje, pa bomo. upamo, na jesen že lahko rekli: kriza organizacije je rešena brez krize in naše vrste nerazredčene, pač pa prečiščene in .zdisciplinirane. — Sovražniki ,na'še organizacije so se temeljito uračunali in opekli, ko so ji škodoželjno želeli in napovedovali pogin.
IZ 2. ODBOROVE SEJE OPO 00 11. MAJA 1928.
Potovanje predsednika v Beograd, ki' se je
'izvršilo v danelh odi 1'3. do 16. malja t. I, se je vršilo ipo- -sklepu' te odborov e seje. O uspelimi toga potovanja jc prinesel poročilo »Poštni glasnik« od 1, junija' t. 1.
Izpremembe pravil OPO, ki jih jc sprejela glavna skupščina dne 16. aprila t. 1., veliki župan ljubljanske oblasti ni odobril'. Gre sairrlo za stilistično izražanje o ustanovitvi 'pododborov. Organizacija je ždela ustanoviti nesaimositoine pododbore brez lastnih pravil, ampak bi imeli pododbori samo kot notranje pomožne 'teritorialne edlinice organizacije le svoj poslovnik. Volitve in sploh Skupščina bi se vršila po delegatih, ki bi jih postelj 'posamezni pododbori. Tega' pa ravno oblast ne dovoli, češ da inora'jo pri' organizacijah z direktnim članstvom' imeti vsi člani volilno' in glasovalno 'pravico. Bila bi sicer malenkost, pravila v zahtevanem' smislu 'iizpremeniti, ker pa nujno mi nobena izprememba potrebna, je odbor sklenil, da odstopi od vsake Izpremembe in bomo poslovali po' sedlanjlih pravilih. To pa največ zato, ker sprejme Savez na 'letošnjem kongresu nova 'pravila, od katerih upamo, d’a bodlo taka, dla bodo v mjih zapopadema dotočila za vse edini-ce poštne ■organizacije: za Savez, za oblastne organizacije, za podbdbore, za krajevne odbore in za poverjeništva. 'Potem bodo ena sama pravila za vso državo.
Bratska splitska obl. organizacija nas je povabila na svojo letno glavno skuipščiino, ki se je Vršita 20. maja t. 1. Zaradi oddaljenosti in potrebe I varčevanja ni poslala naša organizacija na njih
Organizacijsko gibanje.
skupščina nobenega delegata, pač pa iskrene .pismene 'čestitke in pozdrave.
Svečanost v spomin umrlim in v vojski izginulim elanom se bo vršila letos na kongresu Saveza ofo lOletnici njegovega 'Obstoja. V tem pa-rastosu se bodo spomnila imena vseli Ustanoviteljev, dobrotnikov, podpornikov in zaslužnih čtae nov organizacije, ki so umrli« ali padli v bojih za osvobojeni e. Naša organizacija je predložila Savezu v ta namen desetorico umrlih najzaslužnejših članov, vsem na čelu ustanovitelja naše organizacije, nepozabnega Jožeta Otoničarja.
Pravilnik za pododbore, 'ki bi se imeli ustanoviti za enkrat v Mariboru, Celju, Novem mestu in Kranju, je odbor soglasno odobri! Do ustanovitve teh pododborov pa iz razlogov, ki srno jih navedli v prejšnji notici, ni prišlo. Za prvo silo smo ustanovili glavina poverjeništva, kojih ! največja dolžnost je, da skrbe za redno in točno ; plač e v an j e član ar i n e.
Pri slučajnostih so elani odbora predlagali, da •organizacija poskrbi, da ne ostane tudi letos v kopališčih in zdraviliščih eksponirano osobje brez težko zasluženih dnevnic. Protestira naj se tudi , proti nastavitvi dbsiuženiih uradnikov za dnevni- , Carje. Zopet naj tudi organizacija poizkusi, doseči ■ v štetje nemakutpMen«1 aspirantske službene dobe. 1 DOBROTA.
Dobrota , obsmrtno podporno društvo poštnih j ■nameščencev, obvešča svoje elane, da je v prvem četrtletju 1. 1. na novo pristopilo 52 rednih in 22 ; izrednih članov, skupaj 74 članov. Umrli so v tein ■ času 3 člani, in sicer: Ludovik Jcseck, Marija j Omajner in, Uršula Dvoršak. N. v m .p. Njih preo-stalim je društvo izplačalo po 5000 Din podpore. j
iV skupino »IB« »Dobrote« je dosedaj pristopilo i že 750 članov. Pričakujemo, da pristopi k tej| sku- I pini vsaj 1000 članov. S tem številom naraste pod- j pora za člane obeh skupin na 10.000 Din. Za člane, ! ki so nad 45 let stari, je čas za pristop k skupini : B« do 30. junija t. ! Vabimo vse, da pristopijo čim prej.
Da ne bo pozneje nepotrebnega pisanja, opozarjamo tovariše, da se po 1. juliju 11128 niti sedanji niti novi člani, ki so starejši ko 45 let, pod nobenim pogojem ne bodo sprejemali v skupino »B«. Zato naj vsak tovariš, komur je mar dobrobit svojcev, ne zamudi za priglasitev določenega roka! Prijavi se lahko z dopisnico ali s tiskano pristopnico, ki jo je vsak član prejjel od društva.
Pri tej priliki naj omenimo, da nam je poslalo predstojn.ištvo pošte Maribor ‘2, 48 prijav za skupino »B«. Hvalu mu! Prosimo, posnemajte 1
Inozemski vestnik.
Belgija. Državni uslužbenci te dežele so vse vprek združeni v sindikatih. Prvi (»izkusi v organiziranju so se vršili v letih 1881 do 1889. L. 1908. so govorili odposlanci nameščencev 0' program,u sindikata ter obenem prosili vlado, da ibi dala dr- ' žaiv. uslužbencem pravico združevanja. L. 1910. ijc j tedanji poštni minister to pravico nekoliko priznal, j ali ustvarile so se razne uradniške organizacije, ki pa niso mogle uspevati, ker niso enotno postopale. Zato so ostali državni uradniki malone sužnji s pičlimi plačami ter brez političnih pravic. Vnela se je svetovna vojska in ž njo je ugasnila organizacijska pravica državnih uslužbencev. Kakor je znano, je dežela trpela vsled katastrofalne invazije i sovražnikov in uradništvo je bilo prepuščeno svoji usodi. Tisti čas sb pričeli nekateri uradniki tajno metodično propagando in dne 1. maja 1917 so .sklenili, ustanoviti narodni sindikat železniških, poštnih in brzojavnih uradnikov. Koj na to se je vršil važen shod, na katerem se je ustanovil nekak odbor. Voditelji so izdelali točen načrt, po katerem so se tudi po vojski posebno poštni uslužbenci združevali in s tem dosegli izboljšanje gmotnega svojega stanja. Neprijateljem gibanja duševnih de lavcev se je posrečilo, obdolžiti voditelje sindikata tajne špionaže in vlada jih je vrgla v ječo. Kcs-neje se je njih nedolžnost izkazala in voditelji so bili izpuščeni iz zaporov. Pri tej priložnosti se je ustanovil' prestiž voditeljev in narodni sindikat se je povečal na 25.000 članov. Danes jih je 70.000. To je uspeh desetletnega dela, ki se je proslavljalo lansko leto v Bruslju.
Rumiinska. V poštni službi je 25% žensk. Vseh skupaj je 3475. Sprejemajo se v službo z istimi pogoji kakor moški. Ženske morajo obiskovati poštno elementarno šolo, ki traja leto dni. Nastavljene so po večini pri' telefonu, telegrafu in okencih. Dostopne so jim naj višje stopnje. Službena doba je enaka za vse — 7 ur dnevno. Ženske opravljajo dnevno in nočno službo kakor moški. Ob porodu
: jim gre trimesečni dopust s polno plačo. Ptt. urad-j ništvo ima pravico na 1 mesečni dopust in letno (1 j brezplačnih vozovnic po železnici.
Velika Britanska. Kongresa udruženja poštnih j uradnikov se je udeležilo 742 odposlancev s 778 j podružnic, ki imajo 90.000 članov. Prvič je bila predsednica kongresa kolegica Marija Herzingel, London. Kongres je mirno potekel. Poročila se niso dosti kritizirala.
Estonska. Lani se je vršil v Tartu kongres poštnega in brz. u radništva. Protestirali so posebno proti lestvici novih plač, ki so tako urejene, da prejemajo nekatere kategorije manjše mezde kakor prej. Osrednji odbor j,e bil poverjen, pogajali se v | tej smeri. Zahtevali so, naj bi bili mestni prispevki zvišani na 20% plače in naj bi državni delež od, dobička poštne in brzojavne službe ne bil večji ko 25%. Vseh poštnih nameščencev je 1600, od teh jih je 1100 včlanjenih v sindikatu.
Ruska. V Moskvi se je vršil kongres ruskih kolegov, katerega se je udeležilo 228 delegatov, ki so zastopali 114.364 članov. Kongres je bil pozdravljen iz raznih mest v esperantskom jeziku. V sindikatu ni včlanjenih samo 1% vseh nameščencev. V poštni službi je 11.4% žensk, t. j. 29.030.
Irska. V Dublinu se je vršil kongres ptt. uslužbencev, na katerem je bila glavna točka posvetovanje o plačah. Irska organizacija poštni!: ure, laikov je opozorila na esperantske gibanje in sklenila, podpirati Mednarodno esperantske zvezjO poštnih in brzojavnih uradnikov.
Afganistan ic pristopil k svetovni poštni zvezi. Odslej veljajo za .pisemske pošiljke1 v prometu z Afganistanom pristojbine in pošiijalhi pogoji zveznega prometa. Število držav, ki niso v svetovni poStni zvezi, je danes že jako majhno.
To in ono.
Spomnimo se v nedeljo dne 17. junija, da sta
ta dan minili« dve leti, kar je umiri naš veliki voditelj, ustanovitelj naše organizacije in 'lista — tov. J o ž e O toni i č ar.
Pripravnike 11. kategorije, ki še vedimo nimajo 'pripravniškega izpita, prosimo, da &e v 'lastnem interesu takoj prijavijo k izpitu Ministrstvo se namreč bavi z namero, da pokliče vse pripravnike PL kategorije, ki še nimajo izpita, v •poštno šolo v lic«,grad. Ta šola traja 10 mesecev in potem bi delali iz,pit. Kdor torej neče iti v Beograd ali pa izstopiti iz poštne služb e, naj se javi še ta imiesec k izpitu.
Hvaležne tovarišice in tovariši, kr službujejo v Ljubljani in so dobili letos 2. skupino, so napravili idtoe 24. maja t. 1. vuhotelu Štrukelj majhno intimno slavlje, na katero so povabili g. 'šefa občega odseka direkcije On glavne funkcionarje ■organizacije. Ta lepa gesta hvaležnosti je napravila najboljši vtis.
Vse poverjenike OPO oziroma upravnike pošt, katerim smo poslali okrožnice zaradi izvolitve poverjenikov in prijave članov, nujno prosimo, da nam pošljejo prijave sigurno še ta teden. Do 5. junija Ibi morali biti zbrani že vsi odtgovori, pa jih je bilo komaj šele polovica. Prosimo reda in ■točnosti. — Tajništvo »OPO.
Podeželski sestanki OPO se bodo vršili dlnc 17. 'junija v iR o g ,aš k i Slatini (poročevalca podlpredsedneik Dular in odbornik iBoh), olb 3. uirl popoldne, najbrže v hotelu Pošta blizu železniške ! postaje in v Kočevju (poročevalca tajnik Čampa in blagajnik iMartinšek). Pošte, ki spadajo v okoliš teh krajev, dobe še posebno povabilo iz navedba lokala in časa zborovanja.
Izlet OPO na Cerkniško jezero v nedeljo dne 3. jrunija je prav lepo uspel. 'Dasiravno ni bila1 udeležba tako velika, kakor bi bilo vzpričo lepega vremena in vabljive izletne točke pričakovati, je vendar vladalo med izletniki ves čas prijetno razpoloženje.
Popust v lekarni Sušnik. Članstvo OPO opozarjamo, da ima proti članski izkaznici Obl. .organizacije pril nakupu zdravil v lekarni' Sušnik na 'IMarijiHTem' trgu v Ljubljani 30% popusta.
Zahvala. Osr. društvu nižjlih pošt. in brz. uslužbencev podružnica Maribor se iskreno zahvaljujem za enkratno podporo v znesku 200 Din.—. Marija Škrabi, vdova poštnega služitelja v Mariboru.
Smrtne nesreče v prometni službi v CSR.
Po uradni statistiki se je lansko leto smrtno ponesrečilo na čeških železnicah '936 oseh. Od teh je bilo 432 oseb potujočega občinstva, 99 železničarjev in 5 poštnih' uslužbencev. Ranjenih' je bilo 976 pseb, od teli 530 oseb potujočega 'občinstva1, 411 železničarjev in 35 poštnih uslužbencev. Pom-
| niti je treba, da je cd poštnega osebja v; arnbu-lančni službi zaposleno le majhen odstotek poštnih uradnikov in služabnikov. — Te številke govore glasno in jasno, dla je pj:i železnici in pri pošti' najbolj riskirana služba. A dasi imajo poštarji napornejšo in veliko bolj odgovorno službo kakor železničarji, je službena 'doba pri pošti daljša kakor p:i železnici. Za vse poštno osobje, ki je daljšo dobo zaposleno v ambulančni službi, bi morala po vsej pravici veljati ista službena doba kakor za železničarje. Uslužbenec, kateri se je v ambulančni službi tako ponesrečil, d'a je nesposoben za nadaljnje službovanje, bi moral dobivati polno pokojnino brez obzira na njegova službena* leta.
Francuski obrasci za medjunarodni saobraćaj pošta, telegrafa i telefona sa rečnikorn. Gospod Janko Tavzes, sekretar 1. kat. na direkciji' v 'Ljubljani izda te dni! strokovno knjigo pod gorenjim naslovom, ki bo imela v našem in francoskem jeziku pisana tale poglavja: Naslovi uprav, katerim se pošiljajo poizvednice; nazivi držav, poizvedovanje po navadnih pošiljkah, poizvedovanje po priporočenih pošiljkah, paketi in vrednostna pisma, neizročljive pošiljke, odjave za vse mogoče slučaje, brzojavne službene notice, medsebojna 'pojasnjevanja na medharodlniih brzojavnih in telefonskih progah, števila, meseci, 'dnevi, prazniki, navodila za dopisovanje in praktično ka-izalo. Knjigi bo dodan še slovar. Za naročnike, ki iže imajo slovar, bo knjiga veljala 40 dinarjev, za nove naročnike pa 90 dinarjev. Naročila naj se pošljejo izdajatelju.
Ne more se prištevati k zavednim slovenskim poštnim nameščencem, kdor ne podpišedeležaza Poštni dom.
[□□□□ESSSSSaEiaoSa
Osebne vesti.
Premeščeni:	pb. ur. JII/4 Karla Videmšek z
l.jiiibljane 1 na 'Ljubljano i2, 'Leopoldi n a Friedl z Maribora 2 v Štore za predstojnico pošte in Marca Štrukelj iz Litije v Šmartno pri Litiji; telefonistka iIiM/3 Terezija Lovšin iz ištor v Apače in kondukter fiil/3 Josip Paulin s Pragerskega v Maribor 12.
Upokojeni: izvan. 1. skupine Franc (Mikec na Ljubljani L
Poroke: pogodb, pošt. iMarija (Vahčič na Raki se je poročeila s 'posestnikom Janezom* (Gabričem, dnevničarka IMarija Kopitar v Novem mestu pa z želez, uradnikom Josipom Ženom.
Prestanek službe: dnev. Jerolinu Punčuhu v Beltincih in Mariji Komatar v Kranju je prestala služba zaradi bolezni preko 60 dni.
Solidno blago se samo hvali!
Solidno blaso — najcenejše b aso! Pri tovarni
1.1. Naglas, Liubijana
se o tem vsakdo točno prepriča.
Velika izbira pohištva, zaves in preprog.
BRAĆA LRSRN
priporočata svoje gostilne
Dunajska c. 31, Kersnikova ul. 5 in v Šiški pri „Anžoku“.
Topla in mrzla jedila, morske ribe, črna kava, čaj.__________ Senčnat vrt
NAJUGODNEJŠI NANIJU za kuhinjsko posodo, gospodinjske potrebščine, železno pohištvo, štedilnike, peči, cementa itd. itd. Vam nudi
priznano najoenejša tvrdka
BREZNIK & FRITSCH
LJUBLJANA, Stritarjeva ul. št. 7.
Uradniki dobe popust in tudi blago na obročno plačilo.
A. Skedelj, Ljubljana
Stari trg ila
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice in papir
NA DROBNO)	NA DEBELO!
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n Modna manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA	Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pii nabavi blagu zt obleke. — i rodaja na obroke potom Gospodarska zadru e p št uh nameščencev.
Cene zmerne.	Postrežba točna In solidna.
STANE JAGER
jermenar in torbar
Poljanska cesta štev 9
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi za popravilo vseh usnja-tih predmetov.
Velika zaloga tapetniških izdelkov, žime, afrika — solidno - najceneje nudi
Rudolf Sever
Ljubljana, Marijin trg 2.
Drž. uslužbencem tudi na obroke.
JOSIP OLUP, Ljubljana
priporoča svoji
trgovi i I z manufakturnim blagom in moškimi oolekami
domačega izdelka po najnižjih cenah. Obleke po naročilu se najhitreje in najsolidneje izvršujejo. Priporoča tudi svojo dobro gostilno „POD TRANČO" v kateri se točijo pristna najboljša štajerska in dolenjska vina.
MERCINA in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA. KOLODVORSKA 3.
GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMO-PRODAJA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKU-— MENTN1 IN KARTNI PAPIR —
BRATJE Pl AT Ni K, RADEČE.
Barvasti batist in svila
za damsko perilo
A. & E. Skaberne Mubliana
Ustanovljeno 1852	Ustanovljeno 1888
TEODOR IČORN, Ljubljana
Poljanska cesta 8.
(preje Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni kSepar. — instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave, zdelovanje posod iz pločevin- /.a f rnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatel-za korisep-e.
Tvornica dežnikov
L. M3KUS, Ljubljana,
Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
THE REX CO.
L ubijan j, Gradišče 10 — Zagreb, Saitmšte 56
Telefon štev. 268 intemiban. — Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovistnih pisalnih in kop rnih stroii v, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.	Pisalni stroji na obroke.
Tovarna perila
0EN1CA VOJSKA
LJULJANA, Gosposka ul. št. 16
Izdeluje moško in žensko peiilo, damske bluze in pijame en groš in po meri.
„MODERNIH*4
specijaliteta za dame, kroj zaščiten pod štev. 2058.
PAPIROGRAF/JA
družba z o. z.
LJUBLJANA, Gosposvetska 10.
En groš pr^aaja papirja!
Siama zaloga vseh vrst papirja!
Konkurenčne tovarniške cene.
LjoMjflistapd!)EnaMbazi.L
Ljulbšjaniai,
SJomškova uS.ca 19, že»ef- i2527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna xag», tesarstvo za stavbe
in pohištvo.
S t or v k o	W iLu
uran in draguljar
Ljublian^, dunajska c. 9.
(V bližini gostilne pri Figovcu)
Zlatnina, ure, srebrnina; budilke, stenske ure — China sre mi predmeti za darila Cene konkurenčne — Cene konkurenčne
Pred trm se odtočiš za nakup moškega, fantovskega »sit deškega oblačba, poseti
našo trgovino na Erjavčevi cesti 2 in si oglej našo
bogato zalogo •
Dobro blago, prvovrstna izdelava in nedoseglrvo nizke cene te bodo prepričale, kje d no kupiš najbolje in najceneje. — Državnim nameščencem proti primerni garanciji tudi na obroke!
Konttnja „Me" U. Oenle, Mijena.
ooest t*<>i»otvr
nudi najmodernejše obleke najeksaktnejših krojev po
najnižjih cenah
FRAN LUKIČ, Ljubljana
Stritarjeva ulica
FOTO-ATELJE
K. STAUT, LJUBLJANA
Gosposvetska cesta l/II.
Daje poštnim nameščencem
10% popust
za vse vrste slikanja. — Fotografije za legitimacije izvrši takoj.
TVORNICA PERILA
PETER PIRC & Co.
LJUBLJANA. Sv. Petra c. St. 25
priporoča svojo bogato zalogo damskega perila, vezenin, čipk itd. od najcenejše do naf nejše vrste.
Članom gospodarske zadruge na obroke.
FIRNEZ, BARVE, LAK, EMAJL
O
in vse v stroko spadajoče blago,
DOBRO IN CENO KUPI DOBRO IN CENO
prt
d-z tovarna olja, laka in barv
I IcOlC LauKi o.z. Ljubljana-Medvode Lastnik. Franjo Medić.
O
Izhaja L, 11. in 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol lota. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Pr u lami 1. Reklamacije, oglase im drugo pa na upravo Usta Sv. Jakoba trg 2. Za «OW. organizacijo ptt. uslužbencev v LjiijUjani* izdala in urejale Joško 'Jakše v Ljubljani. f-.Za »Narodno tiskamo* Fran Jezeršek v Ljubljani.