II -------- — •..■L...:... - i-v—: Izhaja vsakili Štirinajst dnij vsak |! drugi torek in stane po pošti j ali na doni pošiljan za celo leto |l jjaf- 80 kr. —IMAJ Za tuje drž. več poštni stroški. ,| „So ča“ z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem* slane na leto 5 gld. 20 kr. . Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej, j Posamične številke po 3 kr. j Uredništvo in upravništvo je v | Gosposki ulici št. 9. Rokopisi se ne vračajo. - —■ Izdajatelj in odgovorni urednik Drag. Strueeij. — Tiska in zalaga „Gor. tiskarna** A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič). POZOR! Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da slavna c. kr. vlada ne ve nič o protislovenskih in protiavstrijskih demonstracijah, ki bi se bile godile na Goriškem povodom letošnjih državnozborskih volitev. Od mnogih stranij se nam je pripovedovalo, da na večer po volitvi v velikem posestvu in naslednje dni so se slišali po goriških ulicah pogostni Slovence žaljivi klici, kakor tudi znani protiavstrijski klici. Zatrjevalo se nam je, da klici zadnje vrste so se slišali tudi pri veliki slavnosti, ki se je uprizorila v Gorici oni večer v proslavo italijanskih zmag na Primorskem. S takimi podatki ne moremo na dan, ker slavni c. kr. vladi ni o takih dogodkih nič znano in bi nas utegnila preganjati kot obrekovalce naših mirnih someščanov, ako ne dokažemo svojih trditev. Enako se godi gospodom državnim poslancem na Dunaju. Vlada se sklicuje na svoja uradna poročila ter deva poslance, ki tolmačijo ljudske pritožbe brez neovržnih dokazov, na — laž Zato je treba, da so naši ljudje, ko nam ali našim poslancem kaj poročajo, vestni in previdni. Ni dovolj, daje to, kar se naznanja, resnično, ampak treba, da je tudi dokazano, kajti nedokazana pritožba se zavrne, naj bi bila še tako pravična. Volilci imajo pravico, pritoževati se po svojih poslancih pri visoki vladi o vsakteri krivici, ki se jim godi; in vsakdo ima pravico pritoževati se potom javnih listov o krivicah, ki se gode njemu ali komu drugemu. Pri tem pa treba previdnega in odločnega postopanja. Naše ljudstvo je potrpežljivo in rajše trpi nego da bi se oglasilo; ali preveč potrpežljivo ne sme biti, ker drugače bo podlaga tujčevi peti. Treba, da ima tudi nekaj ognja v sebi ter da se zgane, ko vidi, da se njegove pravice teptajo. Pri takih naznanilih je pa potrebna največja previdnost. Opiše naj se dejanje, kakor je bilo, tako da se nič ne opusti in nič ne dostavi. Zaznamuje naj se kraj, kjer se je kaj godilo, ter čas, ko se je dejanje vršilo, imenuje naj se oseba, ki jo kaj storila, imenom ali po takih znakih, iz katerih se da lehko in brez dvoma spoznati. To naj podpiše s svojim imenom oni, ki to naznanja. Vrhu tega naj se podpišejo priče podpisa in priče opisanega dejanja, ali pa naj se navedejo priče, pri katerih se o stvari lahko poizve. K vsakemu podpisu in k vsakemu navedenemu imenu naj se pristavi ulica ali kraj, kjer kdo stanuje, in hišna številka ter posel ali stan, da so dotičnik lahko dobi, ko ga jo treba. Glede na zgorej omenjene demonstracijo naj so tudi zapiše, ali jo bila straža zraven, ki je to slišala, ali policijski in drugi uradniki, kate rim je nalog demonstrativno dejanje naznaniti in o njem pričati. Ni treba navajati vseli slučajev, kadar jih je veliko; ali tisti, ki se navedejo, naj bodo gotovi. S tako previdnostjo naj se sestavljajo naznanila tudi o dogodku, ki se je vršil dne 25. marca popoldne med policijo in nekaterimi mladeniči iz okolice na postaji in na Rojicah ter v Št. Andrežu. Res je, da bi morala slavna c. kr. vlada vse te dogodke natančno poznati in natančno opisati ter poročati o njih višjim oblastim. Vendar treba, da si tudi sami pomagamo. Osrednja c. kr. vlada na Dunaju hoče vedeti, kaj se godi na Primorskem, ker hoče uvesti tudi v Primorju postavne razmere. V ta namen potrebuje natančnih in zanesljivih poročil o vsem, kar se godi. Ta pripravljajmo mi. Pri tem pa, kakor zgorej rečeno, naj govorita vestnost in previdnost, pa tudi odločnost in vztrajnost. Prihodnostjo naša; ali priboriti si jo moramo. Naši notarji, odvetniki in razumni možje, naj gredo ljudstvu na roko, ko se bori za svoje pravice in razkriva krivice, katere mora trpeti. Naj mu pregledujejo brezplačno že pisane pritožbe ali naj mu sestavljajo nove, ko 'so za to naprošeni, da se le to zapiše, kar je res in kar se da dokazati, in da se tako zapiše, kakor tirja previdnost, da ko kdo druge obdolžuje, ne toži samega sebe s kažnjivo pisavo. Sicer pa, kar nas zadeva in naše poslance, je gotovo, da ne bomo rabili takih poročil, ki bi lahko škodovala poročevalcu, marveč da vse dobro ogledamo, predrto porabimo. No bodimo preveč krotki, marveč oglasimo se s pritožbo, ko nas derejo, in zahtevajmo od države pomoč; drugače nas pohrustajo s kostmi in kožo. Solnce pravice je šlo za oblake; obvladala je krivica in nasilstvo; upajmo, da ne bo dolgo tako, ker sploh tako no more in ne sme biti. Državni zakoni morajo obveljati, če ne radi nas, pa radi — države. Volitev v veleposestvu. 'Po je bila bitka, kakoršne zares še ni bilo na Goriškem; zgubili smo jo mi Slovenci, toda upamo, da — zadnjič. Žana prej si ta mandat gotovo zopet priborimo, ako se bomo ravnali po naukih, katere smo dobili v obilni meri tekom volilne bitke. Letos smo imeli Slovenci strašno smolo na vse možne strani. Med drugim naj omenimo, da le v popravljenem volilnem imeniku imamo 11 m r t v i h veleposestnikov ; nekaj jih je pa bilo kar izpuščenih, ker je bila njih smrt naznanjena namestništvu. Da, celo jedno slaboumno veleposestnico imamo Slovenci. V vsem skupaj računimo (kolikor nam znano) 18 mrtvih veleposestnikov, katerih zapuščine pa bodo do prihodnjič gotovo tako urejene, da ne pojdejo v zgubo ti glasovi. Res je, da so jih nekaj vedno zgublja na tak način. Toda Italijani so imeli manj takih slučajev; vrhu tega je bilo letos pri njih tako modro urejeno, da so volili — tudi mrtvi. Dalje smo opazili pri naših Slovencih neodpustno nemarnost pri prepisovanju I pritisk. imetja od očeta na sina ali pri dokupovanju posestev. Imamo veleposestnika, ki je gospodar že od 1. 1892., ko mu je oče umrl; toda še danes ni prepisano imetje v davčnem uradu na njegovo ime in — ni mogel voliti. — Enakih slučajev smo našteli do 15, reci petnajst. Ali ni to preogromno število za nas, ki se moramo boriti za vsak posamičen glas P! Prosimo torej vse rodoljube, naj skrbe za to, da pazijo, ali se ne zamuja preveč časa pri prepisih veleposestev. Narodni odvetniki, ki dobe enake reči v roke, naj skušajo hitro urediti take odnošaje. Od Italijanov se nam je učiti v tem pogledu, da tudi mi skrbimo za veleposestniška tvrdke, t. j. da več oseb skupaj ima eno veleposestvo. Takih tvrdk je na laški strani vse polno, na slovenski pa skoro nič. Ako imata mož in žena vsak svoje posestvo, a oboje skupaj zloženo naredi veleposestvo, se lahko to stori; gospodarja sla oba skupno po dogovorjenem razmerju. Takih slučajev poznamo tudi lepo število. Konečno moramo še dostavili, da slovenska veleposestva rastejo po številu, italijanska pa propadajo; to stalno opazujemo v zadnjih dveh desetletjih. — Zategadel zremo v tem pogledu z zaupanjem v bodočnost, da si ta mandat zopet priborimo in ga za vselej ohranimo, dokler bo veljalo še to nazadnjaško načelo o razdelitvi volilcev v kurije. * * * Mi Slovenci smo bili zmage gotovi do — predvečera volitve same. Računali smo z gotovostjo na 205, mogoče tudi 210 glasov od 449. Ker pa po našem računu vsaj 45 volilcev ne pride na volišče, je bila torej zmaga naša — na papirju. Nasprotniki sami so računih še v soboto največ 202 glasa; to so povedali nekateri v zaupnem pogovoru — in bili so pripravljeni na poraz z manjšino — štirih glasov. Toda zadnja dva dneva so napeli nasprotniki vse sile, kakoršne si le moremo misliti, da bi potisnili Slovence v manjšino. Še predzadnji dan je namestništvo izbrisalo tri Slovence iz popravljenega imenika volilcev, a se ni oziralo na dokaze od slovenske strani, da je ostal v imeniku in ludi volil celo tak laški „veleposestnik4, ki plačuje 48 kr., reci oseminštirideset novčičev zemljiškega davka. — S tem je že namestništvo izdatno premenilo naše stališče. (O raznih drugih slučajih, ki drastično osvit-Ijujejo naše razmerje do Lahov in vlade, glej niže.) Italijani so aranžovali najsilnejši pritisk na take veleposestnike, ki so se bili odločili, da ostanejo doma, n. pr. svečar B a d e r v Gorici, „Montov4 ravnatelj Fabris in drugi. Grof Lanthieri je iz enakega razloga preklical že dano pooblastilo grofu Coroniniju in napravil s tem lep poklon svoji plemiški časti in ritmajsterski "šafži. — Sploh pa so vsakega volilca, ki ni bil za nje, terorizovali na neverjetne načine, da se je uprav čuditi onim, ki so ostali zvesti dani besedi. — Ravnatelj Fabris bi bil kmalu 25 let v Št. Ferjanu, a raje se je odpovedal županstvu in noče dočakati 25-letnice nego da bi bil ostal pri — dani obljubi svojim Občinarjem. Niti Ur-šulinskega samostana ni bilo mogoče dobiti, da bi dal pooblastilo župniku za poslanca s katoliškim programom proti znanemu laškemu liberalcu. Evo, kako grozen je moral biti Na predvečer volitve smo dalje doznali, da med slovenskimi veleposestniki so našli Lahi več ostudnih kukavic, ki so se prodale za debel denar. Česar Lahoni niso našli med navadnimi volilci, to se jim je posrečilo med — veleposestniki. Sramotno dejstvo moramo pripoznati, da, škandalozno resnico naznaniti slovenskemu svetu, da so se našli med slovenskimi veleposestniki možje, ki so izdali svoj narod najzagrizenejšim nasprotnikom, onim istim, ki so po izvolitvi ■ Verzegnassija divjali kakor obsedeni po mestu in tulili: „Smrt ščavom ! Doli s prokletimi ščavi!“ Znani so nam slučaji, ko so ponujali našim volilcem do — 1000 gld. za glas; 200-300 so bile čisto navadne ponudbe. Kdor ve še kaj ponatankosti, naj nam jih vsekakor naznani, da bo govora o njih v državnem zboru pri verifikaciji Verzegnassijeve izvolitve, kajti od slovenske strani podamo tako osoljen utok, da bo kar šumelo po raznih c. kr. in drugih glavah. Iz teh razlogov smo vedeli že pred vo-litvijo, da propademo, toliko bolj, ker je bilo že naprej sklenjeno, da v komisiji morajo imeti večino Italijani z dr. Pajerjem na čelu; Pajer je vodil vse letošnje volitve, Pajerjev duh je prenarejal volilni imenik, Pajer predsednik volilni komisiji —: mein Liebchen, \vas \villst du noch mehr? In zares si Lahi niso ničesa več želeli nego le še komisijo dobiti v svojo oblast, češ, da za vse drugo, kar še treba, bo že skrbel Pajer s svojo večino. — Kateri možje naj pridejo od laške strani v komisijo, je bilo natanko določeno v seji, katero so imeli Pajer, Verzegnassi, Venuti in Lenassi v soboto do 11. zvečer pri znanem dostojanstveniku. Določeno je bilo tako: ako zmagajo Slovenci s svojimi tremi kandidati za komisijo, potem bo imenoval vladin komisar določene tri Italijane in potem še četrtega; ako pa zmagajo Italijani, potem pokliče komisar one tri Slovence, ki ostanejo v manjšini, četrtega pa Italijana. Ali ne, da je bilo to zelo „milostno" za nas Slovence? Zares, veliko obzira! Pa še hvaležni ne bomo za vse to ! S takimi nadami in gotovimi načrti so se Lahi pripravili na odločilno bitko. — Kolik razloček med njimi in nami Slovenci! Mi smo šli na volišče oprti lena svojo in božjo pomoč, le sčistim idejalnim oduševljenjem, nasprotniki pa podprti z vsemi možnimi stroji pod varstvom vladnih mož in — z izdatnim številom tisočakov. * * * Napočil je dan 22. marca. Ob S. uri so se trli že vsi Italijani pred uhodom v deželno dvorano, čakajoči, da ga odprejo. Naši Slovenci so bili bolj počasni. Ob 9. uri so uhod zopet zaprli; kakih 20 Slovencev je ostalo zunaj; ti so imeli tudi nekaj pooblastil. Pii volitvi komisije nekateri naši volilci niso volili tudi s pooblastilom. Tako smo ostali v manjšini 157 glasov proti — 198. Izvoljeni so bili vitez Dottori, baron Locatelli Miha in dr. Pajer; volilni komisar je na to igral še lepo ulogo in imenoval gg. Hm e-Ijaka Fr., Klančiča A, in Ravnikarja Vekoslava iz Cerknega; ker se za sedmega niso zjedinili, je poklical deželnega poslanca Vincenca Michiellija; ti so izvolili predsednikom dr. Pajerja. S tem je bila bitka za Slovence že izgubljena; tudi 20 glasov večine bi se izgubili do potrebne manjšine. — Naše slutnje so se takoj obistinile. Evo nekaj slučajev, kako se je postopalo od raznih stranij v korist Lahom in na škodo Slovencem. * * * Od vpisanih 449 volilcev je glasovalo 404 brez onih Slovencev, ki so bili po krivici zavrnjeni; za dr. Verzegnassija 221, za grofa Coroninija pa le — čujte in strmite — 183. No, mi se čudimo le temu, da niso znižali tega števila vsaj na 150. — Mi raču-nimo med 221 laškimi glasovi vsaj 12 izdajalcev. Sramota na nje do črnega groba ! Slovenska zemlja jim bodi kakor žareče oglje, pb katerem bi ceptali bosonogi! „Corriere" je priznal, da od italijanske strani ni izostal niti eden * volil e c. To priznavamo radi! Ako pa odštejemo izdajalce, se nam pokaže šele pravo in polno število laških veleposestnikov. Po tem lahko sodimo moč nasprotnikov: pokazali so vso, kar je imajo, več je ni niti za las. * * * Veleposestniku Pintarju Josipu iz Št. Ferjana so ponujali nasprotniki 500 gld. ! za glas, a ponudbe ni sprejel. Isto se je zgodilo tudi Ulriku Golja iz Dornberga. Markiz Obizzi je bil 18. t. m. pri veleposestniku Cibiču v Podsabotinu in ker ga ni dobil doma, je naročil njegovemu sinu, naj pove očetu, da pride k njemu, ker ima zanj neko (!) kupčijo |za 200 gld. — Nekemu Doljaku v Grgarju je tudi ponujal neki agent že pred petnajstimi dnevi 150 gld., ali ni jih hotel sprejeti. — V Š t. And režu so bili v soboto laški agitatorji, kateri so ponujali 200 gld., ako veleposestnik ostane doma, 500 pa, ako proda glas! Škoda, da niso bili Št. Andrežci previdneji ter trgovce spravili pod ključ! Predno se je zaključil skrutinij, je zaprlo vojaštvo vse uhode z dežele v mesto in tako je zaščiščalo izgrednike, kateri so izzivali Slovence z znano pesmico v spremstvu redarjev. Pri razsvetljavi smo opazili na naše veliko čudo, da so bila razsvetljena okna tudi na deželni hiši in sicer drugo in tretje nadstropje nad uhodom v deželne urade. Razsvetlil je okna sluga na ukaz nekega m a g i s t r a t n e g a p i s a č a! Tako so Slovence izzivali celo v deželni hiši!;! Okna je razsvetlilo tudi nekoliko plašljivih Slovencev in Nemcev, celo najemnik j. nadstropje v Tonklijev! hiši v židovski ulici, potem Josip Macu z (Makuc) iz Št. Andreža, ki ima štacuno jestvin na Korsu, ter fotograf Ni egi, katerega tudi Slovenci podpirajo. Anton Suše k, trgovec v Rabatišču, katerega so Slovenci izrodili, čeprav rojen Kranjec, se bojuje vedno v Slovencem nasprotnih vrstah. Že pri izvolitvi Lenassijevi je dal odduška svojemu italijanskemu čutu, a po uspehu volitve v veleposestvu je bil pijan samega veselja, ker je zaprl celo svojo prodajalnico! Prosimo, da si to zapomnijo posebno oni Slovenci iz Vipavske doline, kateri so njegovi odjemniki! Uprav tako je vse pažnje vreden tudi trgovec Bisiach na voglu ulica Canonica in Šentpeterske ceste, kateremu dajo dosti zaslužiti okoličanski Slovenci. Pozor torej na vsej črti ! * * Pri demonstracijah so se največ odlikovali dijaki srednjih šol, nekateri so nosili celo zastave! Protestujemo najodločneje proti takim mlekozobim demonstrantom ! Ali spe šolske oblasti v Gorici? Kje je bilo redarstvo, da ni poslalo teh otročajev domov učit in spat! ? V mestni šoli na Generališču so upili otroci: „Evviva Gorizia italiana!“ V sirotišču v Rabatišču pa ni jenjalo še danes prepevanje „nella patria del Rossetti". Celo vskliki „m...a sclafs", „p... sclafs“ itd. so jim dovoljeni. To vse pa se godi le z dovoljenjem tamošnjega vodje, zagrizenega Laha. * * * V malem semenišču so laški učenci prirejali demonstracije. Vodja se ni niti zganil, da bi zaprečil tako izzivanje slovenskih so-učencev, ki so bili po pravici žaljeni in razburjeni, kajti malo semenišče je gotovo najmanj pripraven kraj za demonstracije v čast priznano liberalnemu poslancu. * * * Demonstracij v ponedeljek zvečer so se udeleževali tudi — c. kr. uradniki, torej oni možje, ki jedo v Gorici kruh največ za to, da služijo Slovencem. Vsi so imeli raz-svitljena okna. — Jeden (baje sodni uradnik) je korakal celo za godbo, mahal s klobukom in se drl na vse grlo: W. Gorizia italiana! —Res, uprav primerno opravilo za c. kr. sodnega uradnika! Naj bi šel raje igrat „mauš“, kakor dela po cele noči, stranke ga zjutraj pa zaman čakajo v uradu. Glavni kričači so bili in so še vedno I šolski otroci in dijaki. Ti povsod izzivajo in insultujejo bolj znane Slovence. V ponedeljek se jih je udeležilo demonstracije vsaj 500; sinova nekega odvetnika sta nosila — zastavo, a vsa ta mladina je pela ono škandalozno : L a s s e pur chei canti e s u b i! — Kje je bilo redarstvo, da je dovolilo take demonstracije proti Slovencem ? Kaj delajo šolske oblasti ? — O, vse to si dobro zapomnimo, da bomo vedeli povedati, tudi najmerodajnišim osebam, ako bo treba. * ★ * Vsi lahonski listi — in tudi oficijozni aparat je tako poročal — kako dostojno so Lahi slavili svojo zmago. — Torej tako! La m pij o ni so bili demonstrativno napravljeni le iz b e 1 o - r d e č e - z e 1 e n e g a papirja. Po noči pa so se slišali klici: W. 11 a 1 i a ! Tega ne bo mogel nikdo utajiti ! — Vprašamo dalje, ah bi bilo mogoče prirediti še ostudnišo demonstracijo proti Slovencem ? To ni bilo proslavljanje svoje zmage, marveč ostudno zmerjanje, psovanje, izzivan.e, žaljenje slovenskega naroda ! Celo noč ni bilo drugega nego : L a s s e pur! — in pa : Sti ščavi maledetti i dovra purlar talian ! Pustimo še druge plemenite izbruhe laske avile colture! — In po vrhu vsega lega, ko treba le občudovati premagovanje in zatajevanje Slovencev, imajo še drzno čelo, da trde: vse se je vršilo dostojno! * * * Pomirite se! Od vseh stranij prihajajo poročila o nemiri h med našim ljudstvom proti posa-mičnikom, o katerih se sumi, da so volili z nasprotniki. — Prosimo prav nujno vse rodoljube, naj uplivajo na to, da se ne rabijo nedovoljena sredstva, da se ne dela škoda na tujem posestvu. Tako maščevanje ni lepo! — Delajmo raje V;e-slranski za blagor svojega naroda, da se povzdigne gmotno in duševno, združimo se Slovenci vseh strank v dovoljen in tudi potreben odpor pioti nakanam lahonstva. — a nikar ne posnemajmo zgledov istrskih lahonov in šarenjakov. — Prosimo torej ljudstvo na deželi, naj se pomiri in naj stoji trdno za svojimi voditelji, ki gotovo le prav svetujejo in želijo. Ako so nasprotniki zdivjali, pokažimo jim, da smo ohranili mi mirnejšo kri, kajti uver-jeni smo, da: prihodnostjo naša! —• A. G. Dopisi. Iz Aleksandrije. — (Slovencem* ki prihajajo v Aleksandrijo). Slovansko društvo (viammcKoe apvMie^imo — «slavjanskoe družestvo») «Sioga» za Egipet je sklenilo v raznih sejah meseca jamivarja sledeče: 1. Imenovalo jo svojim poverjenikom gosp. Janeza Šemca, da vzame v društvenem imenu veliko stanovanje v Aleksandriji (drevesna ulica, — rue de 1’arbre (franc.), — sekka ol-šdgara (arabski), v namenu, da se otvori tam zavetišče (azil) za slovenske služkinje v Egiptu, ponajveč Primorke in Kranjice, v manjšem številu Štajerke in Korošice. 2. Vsaka slovenska služkinja, ki pristopi društvu ter plača na mesec majhno svotico 4 pijastrov tarife, bo imela sledeče pravice: a) M. z d r a v n i k, gosp. dr. Karol Pečnik, je storil društvu veliko uslugo, da so je brezplačno obvezal, zdraviti zastonj vse služkinje, ki so članice društva; b) služkinje članice, dobivajo zdravila itd. brezplačno v 1 e k a r n i, ki jo društvo v to določi in naznani; c) v slučaju hujše bolezni imajo pravico po dovolitvi od strani društvenega zdravnika vstopiti v evropejsko bolnišnico (hopital evropčen) ter bo plačevalo za njo društvo vse stroške v bolnišnici, ako vstopijo v nižji razred, ter polovico stroškov, ako vstopijo v višji (gosposki) razred v bolnišnici. 3. «Slogino» zavetišče je namenjeno, da nameščnje domačo očetovo hišo vsem služkinjam v daljni tuji deželi; ono naj bo zanaprej središče vsem Slovenkam in Slovencem v Egiptu. Članice bodo dobivale tam pomoč in dober svet v vseh neprilikah življenja ter jeklene podpore proti vsem krivicam, ki bi se jim godile. Tam dobe stanovanje in hrano, za čas, ko so brez službe ali bolehne. Istotako se odprč tam čitalnica za služkinje z raznimi časopisi ter soba za shode in veselice. V zavetišču bo tudi urejena brezplačna mešetari j a za službe. * * * Slovenske služkinje v Egiptu so delale domačim občinam do zdaj velike stroške, posebno so imele plačevati nekatere občine visoke svote za egiptske bolnišnice. Slovansko društvo ne pomaga samo služkinjam, temveč tudi domačim ubogim občinam, ki so do zdaj hudo trpele; ono pomaga pa tudi očetom in materam, ki imajo hčere v Egiptu. Do zdaj se je skoro polovica vseh slovenskih služkinj v Egiptu poizgubila po svetovnih mestih, kakor so Aleksandrija in Kahira (Kajira) ter strašno spridila. Delale so te nesrečnice smrtno sramoto ne samo slovenski naselbini v Egiptu, temveč slovanskemu imenu sploh, še večjo sramoto pa domači očetovi hiši v domovini. V svojo korist so naprošeni očetje in matere, ki imajo hčerke v Egiptu, da nam nemudoma naznanijo imena svoj ih hčera ter kraj, kjer služijo, istotako, da jih od doma prisilijo, pristopiti k društvu. Društvo je pripravljeno takoj odgovoriti ter dajati zaželjena pojasnila. Vse občine in župnijski uradi, ki imajo služkinje v Egiptu, so naprošeni v svojo korist, ker jim društvo odvzame hudo breme plačil za egiptovske bolnišnice, da nam nemudoma pošljejo natančni imenik vseh domačink v Egiptu. Društvo vrne na to občinam in župnijskim uradom imenik onih, ki so vpisane v društvo ter so poštene. Cč. gg. župnike v župnijah, kjer je izseljevanje v Egipet na dnevnem redu, kakor n. pr. v Biljah, Dornbergu itd. bi prosili, da razglasijo to objavo, v kolikor mogoče, raz prižnic. Nadalje se prosi, da se prisili vsaka, ki hoče odpotovati, vpisati ter prijaviti društvu. Vse zaprošeno naj se pošlje na naslov g. dra. Karola Pečnika, m. zdravnika v Aleksandriji, ali pa na naslov č. g. slovanskega duhovnika o. Huberta Ranta O. S. Fr., samostan sv. Katarine v Aleksandriji. Nadalje prosimo one blagosrčne rodoljube, ki imajo vsmiljenje z našimi ubogimi dekleti v daljni tuji deželi za pošiljatev knjig in časopisov za knjižnico in Čitalnico v «Sloginem» zavetišču. Aleksandrija v Egiptu, 15. febr. 1897. Cdb:r slov. društva „Sloga” za čgipet: Generalni advokat dr. Lujo Žaja, tč. predsednik. M. zdravnik dr. Karol Pečnik, tč. podpredsednik. O. Hubert Rant 0. S. Fr., duhovnik slovanske katol. kolonijo. Veletržeo Ivko Cibilič, tč. tajnik. Pomorski kapitan Lindi, pom. kap. Car, Berguljan, Fernus, Keršelič, Janez Šemec itd., tč. odborniki. (Vsi slovenski časopisi, osobito pa hranjski in primorski, so naprošeni v imenu dobre stvari za ponatis). Dostavek uredništva. —- V posebnem zaboju smo odposlali na naslov gosp. dr. K. P. knjige iz naše zaloge. Ob enem prosimo svoječasno imenik vseh udov iz naše dežele, pa buli poročila o gibanju in delovanju ' ašega prekoristnega društva. Domače in razne novice. Politično društvo «Sloga* v Gorici izreka najiskrenejšo zahvalo vsem slovenskim volilcem, ki so se pri letošnjih državnozborskih volitvah strogo držali navodov, dobljenih od vodstva. Izjemo so bile v peti in v prvi volilni skupini tako majhne, da ne morejo škodovati odličnemu ugledu, katerega vži-vajo goriški Slovenci že od nekdaj radi uzorne volilne discipline daleč na okrog. Neuspeha v prvi kuriji niso zakrivili Slovenci, marveč oni, ki so imeli platno in škarje v svojih rokah. Proti krivici in sili je boj nemogoč brez pomoči od one strani, od katere se sme pričakovati in zahtevati. Zakleto je vse proti nam, a bati se nič; naša stvar je pravična in sveta ter mora zmagati; pomagajmo si z delom in uma svitlimi meči, in Bog nam bo pomagal. Naši sovražniki niti ne prikrivajo svojega sovraštva do nas, marveč je javno izražajo, ne da bi bilo jim se bati kazni radi tega. Mi pa ne omagujmo; tesno se oklenimo drug drugega; vse razlike mišljenja in čustvovanja naj nehajo med nami; skupna skrb nam bodi, da ohranimo narod, da mu priborimo, kar mu gre, da ga oprostimo robstva na lastnih tleh, da ga napravimo gospodarja v lastni hiši. Vse to nam je mogoče s složnim in vztrajnim delom na gmotnem in duševnem polju. V krasnem svitu se je pokazala složnost Slovencev v mestu in na deželi. V tem duhu delujmo dalje. Volilce naših trgov še enkrat prav iskreno zahvaljujemo, ker so šli v tako lepem številu na volišče. Dokazali so s tem, da se zavedajo svoje narodne dolžnosti in svoje važnosti tudi v tej volilni skupini. Letos je j prišlo že do 600 naših volilcev na volišče! j Hvalu jim! — Zanaprej pa bo treba paziti, j da bodo smeli voliti vsi volilci cele župa-| uije in ne le davčne občine. § 7. drž. vol. zakona in § 13. dež. vol. reda določata tako in ne drugače ! Pozor, Slovenci! — V zadnji „Soči“ smo vas opozorili na veleposestnike, kateri živijo mej vami, a so glasovali nasprotno. Ti so se nam pokazali v pravi svoji luči. Takih ljudij se morate izogibati ter okleniti le svojih pravih prijateljev. Kakor so se pokazali pri volitvah omenjeni veleposestniki, tako so se odlikovali z izzivanjem proti Slovencem skoraj vsi zagriženi goriški trgovci, ki se vam dobrikajo, ko potrebujejo vaših grošev. Kakor priporoča „Corriere" svojim somišljenikom, naj se ogibljejo slovenskih krajev in gostilen tako priporočamo tudi mi vam, da opustite kupovanje v nasprotnih prodajalnicah bodisi sukno, platno, moko, kavo itd. Ne podpirajte nasprotnikov, temveč le svoje domače trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se odločno narodnega gesla: „Svoji k svojim!“ Nimamo sicer obilo svojih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov itd., ukljub temu jih je toliko, da bi mogli ustreči vsem zahtevam občinstva. Oklenimo se torej svojih ljudij in pustimo nasprotnikom njihove Furlane, naj jih oni redijo. Prizadevajmo si, prigovarjati našemu ljudstvu, da ne kupuje več pri nasprotnikih. Imamo v Gorici t r i trgovine z vinom na veliko (Dekleva, Pečenko in vinarsko društvo), kupujmo vino torej le pri njih; zalogo moke imajo v Gorici Ivan Kaučič in D r a š č e k na Kornu ter Kuštrin v Gosposki ulici. Zalog jestvin (kave, sladkorja, riža itd.) je tudi nekaj (Kuštrin , Peter Drašček, Jakob Gril — katerega oglas glej na 7. str). V Gorici je obilo naših krojačev, nekaj čevljarjev, mizarjev in drugih, le malo truda in dobre volje se hoče — pa vse pojde. Podpirajmo svoje ljudi in sčasom dosežemo to, da ne bomo odvisni od nasprotnikov. Zahajajmo kupovat le k takim trgovcem, za katere smo gotovi, da nam niso nasprotni; v Kaštelu se je pokazal edino g. M ose, da nam ni nasproten, ker je dal nam svoj glas kot veleposestnik. Kupujmo torej s a m o pri nje m. Imamo fotografa J e r k i č a, podpirajmo samo njega in ne take, kateri se veselijo zmage nasprotnikov. Cč. duhovščina naj ne pozabi na našega svečarja Kopača z ozirom na to, ker je Bader potegnil z nasprotniki tudi letos. Oskrbljeni smo s tremi prodajalnicami papirja, knjigoveznico in tiskarno, da nam ni potreba podpirati nasprotnikov. V a h e k o v a tovarna piva na Goriščeku, in Rovanova zaloga vrhniškega piva bodita tudi toplo priporočena ; ne pijmo piva, katero prodajajo naši nasprotniki. — Nepozabimo na Kor e-n o v o trgovino s steklenino, na F o n o v o proda jalnico klobukov in na naše gostilničarje. Držimo se trdno gesla „Svoji k svojim !“, ako nočemo biti podlaga tujčevi peti! Sovraštvo do Slovencev je združilo vse Lahe na Goriškem, liberalne in klerikalne ; vsi so edini v boju proti nam. — Ali bi ne bilo želeti, da bi nasprotno nas Slovence združila ljubezen in skrb za narodni obstanek? Pozabimo vse malenkostne spore in podajmo si roke k skupnemu delu, katerega je tako silno mnogo, — delavcev malo. Na delo, bratje, na delo 1 „Relchswer“ o primorskih razmerah. — Včeraj nam je prinesla „R e i ch s w eh r“, ki stoji blizu grofa Badenija, uvodni članek o razmerah na Primorskem, da so naši nasprotniki kar debelo gledali. Na Dunaju vendarle niso tako slepi, kakor se je mislilo ; to dokazuje rečeni članek. — „Reiehswehr“ pripoveduje, kako je lahonska večina tržaškega mestnega sveta uničila izvolitev g. Ivana Nabergoja samo zato, da mu da zaušnico. Ta čin obsoja članek z najodločni-šimi besedami in potem nadaljuje: Abermals fragen \vir: Sind \vi r in Oesterreich oder in den — Abmzzen ? Freiliok, die Abmzzen ge-koren zu Italien, aber auck dort ist die italieniseke Regierung kestrebt, gesetzmassige Zustande kerzustellen und die italieniseke Regierung wird gevviss nie und nir-gends seitens eines Municipiums ein so kerausfoidemdes und freohes Benekmen, wie das, in dem sick die Herren von Triest seit langen'Jakren gegeniiber der Staatsgewalt gefallen, dulden. Nur wir in Oesterreich sollen uns AUes und Jedes gefallen lassen? Die Herm Nabergoj znge-daekte «0hrfeige» trifft auck den osterreichiscken Staat und er darf sie nickt auf sick sitzen lassen. Ja, das Mass ist voli. Nock wekt auf dem Trie-ster Castell die «ckwarz-gelbe Fahne, zu deren Verthei-digung sick allezeit die Soline dieses Reiches zusammen-finden w e rde n. Was nrass aber dieses alteknviirdige Banner nickt Alles im gesammton Jviistenlande mitan-seken? In Triest \virft man allmiilig das letzte Feigen-blatt von sick, man tritt offen mit der anti-dsterreichischen Gesinnung hervor. Dio Reichsratksivahlen vraren von Ersckeinungen begleitet, die Jedermann, ob er nun sonst sehen vili, oder nickt, die Augen offnen miissen. Und \vie die Alten in Triest suugen, so zvvitschern die Jungen in — Istrien. Dort moekten die Italianissimi eine form-licke Anarckie etakliren, um ikrer verkassten slaviscken Landesgenossen los zu werden. Man hort von Brand-stiftungen und iihnlichen schonen Dingen. Die Civil-behorden sekeinen vollstiindig rath- und macktlos z.u sein, denn erst der wiederholten Intervention des Militars ist es gelungen, das Aergste zu verkiiten. Die Slaven haben eben anlasslioh dor Reichsrathsivahlen das Ver-brecken begangen, ivieder ein Lebenszeichen von sick zu geben. Das passt aber \veder den Italianissimi in' Triest nock den Italianissimi in Istrien. Das ganze Triester-Territorium und das ganze Kustenland miissen italienisek sein — und sei es mit Gewalt. \Venn die Slaven mundtodt gemacht sein \verden, dann wird man das Kustenland um so besser als reifen Bissen fur die Itaka vrnita pršipariren konnen. Bis dahin lassen wir aber nur rukig misere Millionen nack Triest vvandem, wir kaken sie ja uberfliissig. Wenn seinerzeit die Ita-liener unser Festungsviereck schmunzelnd ubernommen kaben, danu \vorden sie es ja ebenso fraudig mit dem saturirten Triest thun ... So meinen es namlich die Triester Italianissimi. In uns sind aber nickt umsonst die sohmerzlioken Erinne-rungen einer halbvergangener Zeit vračk. Die Lombardei und Vepedig gingen hauptsacklick in Folge cines absolut verfehlten Regk*rungssysteins verloren, und dieses absolut verfeklte Regierungssystem — \vir sckeuen uns nickt, den Finger auf dio offene Wunde zu legen — ist auck in Triest zu Hanse. \Vir sehen zu, \vie seitens der Triester Statthalferei nickt seit gostem, sondern seit vielen Jakren eine ganz und gar ungerecktfertigte Dul-dung und Miissigung geiibt \vird, die denn auck so herr-lioke Friichte zeitigt. Die Italianissimi mogen die tollsten und venvogensten Capriollen auffukren, im Triester Statt-haltereipalais sieht und hort man nichts oder man rafft sick im kesten Falle zu einer platonischen Erklarung auf, \velche die Italianissimi nickt besonders aehtungs-voll entgegonnekmen. An ikrom geu’ohnten Tkun iindert dies nichts. Der Stattkalter vou Triest, Ritter v. Rinal-dini, mbge die lange Reihe seiner Misserfolge Revue passiren lassen und er vvird selkst am Besten inne iverden, zu ivelcken Rosultaten seine sckvvacklicke Politik gefuhrt kat. Indessen, die Zeit der Recriminationen scheint voruber zu sein. (juter den obvvaltenden Um-stiinden ist rasekes und energisekes Handeln erforderlick. Ein neuer Geist muss in die Triester Stattkalterei ein-ziehen und miisste auck mit manekeni Hergebrachten griindlioh aufgeraumt \vorden. Die Italianissimi sollen endlich in naehdruekliehster \Veise zu fuhlen bekommen, dass auck die osterreiokiseke Langmuth ikre Grenzen kat. Kdor ne zna nemški, mu povemo, da članek ostro obsoja vladni sistem na Primorskem, kakor smo ga vedno obsojali mi. Da, še v današnji številki stoje besede, katera smo napisali že v sredo, a se povsem zlagajo s trditvijo v „R.“, namreč, da — ko bi enkrat poitalijančili primorske Slovane — bi bila ta dežela kakor zrela hruška za „zjedinjeno Italijo”. — Vladin sistem na Primorskem imenuje enako nesrečen in zgrešen, kakor je bil oni v Lombardiji. Članek zaključuje, da z Rinaldinijevimi neuspehi mora biti konec in da treba začeti energično delati proti lahonski šopirnosti. — To so — lepe besede z Dunaja. Zdaj pričakujemo še dejani. Zdi se, da prihodnja večina v državnem zboru bo nam ugodna; naših poslancev „conditio sine qua non“ bo, da se mora odpraviti sedanji vladni sistem na Primorskem z možmi vred, ki mu verno služijo. In s tem je povedano vse! Nasilstvo po Italijanskem receptu. »Edinost" poroča 23. t. m.: Danes se je dogodilo nečuveno nasilje. V seji mestnega sveta je bila na dnevnem redu verifikacija volitev. Volitve Frana Dollenza, Alojzija in Ivana Goriupa, Ivana M. Vatovca in Frana Kosca so potrjene; Nabergojeva pa uničena vzlic temu, da je verifikacijski odsek predlagal odobrenje in da ni bilo nikakega protesta proti volitvi. A sedaj se je dogodilo nečuveno: člani istega odseka niso glasovali za odobrenje. Svetovalec Ivan Goriup je protestoval proti takemu postopanju, rekši, da to je zaušnica vsi okolici. Slovenski svetovalci so se obrnili brzojavno do ministra-predsednika s prošnjo, da jim izposluje av-dijencijo pri Nj. Veličanstvu. — Namestništvo je uničilo ta sklep mestnega sveta kot nezakonit. — Radovedni smo kaj se zgodi zdaj ? Ital lani per burla ! — Po volitvi v veleposestvu so Lahi slavili zmago po vseh krčmah goriških in sicer v znani dostojni obliki, kot je to že prirojerno laškemu plemenu. Tako so slavili „častno zmago tudi v neki krčmi proti Stračicam, kjer so spuščali umetne ognje, prepevaje znano škandalozno pesem in klicaje na adreso Slovencev navadne psovke kot „in.... ai sclafs", „p . ... selafs", „evviva Gorizia italiana" itd. Ta ravs in kavs je trajal v gostilni tako dolgo, dokler niso pivci bili vrženi iz krčme. Ko se je to zgodilo in so bili na suhem, s suhim grlom ter gotovo tudi suhim žepom, so se jim ohladili tudi laški živci. Hkrati so jeli nabijati vrata z nogami in vpiti „evviva i sloveni", „abasso Verzegnassi", „evviva Coronini“, „m.... a Venuti", „m______ai goriziani" itd. Tako so končali slavno zmago ! Dokler so jim plačali piti, so bili Lahi, ko ni bilo več cvenka, so obrnili zastavo. Taki so sploh ti umetni go-riški Italijani, — kdor jim več da, tega so ! „Goriški Sokol" je imel v soboto 13. t. m. v svojih začasnih prostorih svoj redni občni zbor, ki je bil še precej dobro obiskan. Po kratkem in jedrnatem nagovoru brata staroste, je prečital društveni tajnik letno poročilo, po katerem je bilo preteklo leto precej plodonosno, društvo je imelo več prav sijajnih zabav in izletov. Društvo ima 85 članov. Iz poročila denarničarjevega povzamemo, da je tudi gmotno stanje precej ugodno, zlasti, da se manjšajo društveni dolgovi, kar posebno v lepi luči pokazuje marljivo delovanje odbora. Oba poročila vzel je zbor z odobravanjem na znanje. Društvenemu starosti in nekaterim drugim članom se je izrekla zahvala za denarne podpore. Pri volitvi odbora je bil brat And. Gabršček zopet enoglasno izvoljen starostom, dalje so bili izvoljeni v odbor bratje : Martin P o v e r a j, Jos. M u-s i č, Jos. K r m p o t i č, Drag. Š t r u c e 1 j, Andrej Slokar, Emil Kavčič. Ker se je br. Musič iz tehtnih vzrokov odpovedal odbor-ništvu, je poklican v odbor br. Fr. Hlača, kateri je dobil po vrsti največ glasov. Iz Anhovega smo dobili uprašanje, kaj ima storiti tamošnje županstvo proti oni dvojici zaupnih mož, katera sta se prodala pri volitvi v peti skupini ? Na to vprašanje naj odgovore njiju volilci s tem, da pokličejo oba na odgovornost ter naj sklenejo potrebno, da se ovekoveči ta sramotni čin domačih izdajic ! Iz zapadnih Brd, 23. t. m. — Po vplivu naših vrlih državnih poskincev gg. dr. G. in grofa C. se je doseglo dovoljenje in obenem državna podpora za dozidanje mosta čez Idrijo pri Mirniku; to je velikansk korak k blagostanju za tamošnje Kraje. In g. K.! Kako smo se obnašali pri zadnji volitvi?! O ti plačilo sveta! — Sicer: brezznačajiiost — sramota! K. Iz Bolca nam poročajo, da tamošnji notarje daroval za „Lego Nazionale" v Trstu 10 gld. — To je pač čudna novica ! Ali take notarje pošiljajo na čisto slovenska tla ?! Naše pošte. — Poštna habiralnica med Nabrežino in Devinom ima — n em škola ški napis. In to na —slovenski zemlji ! Protestujemo proti takemu izzivanju ! Postaja v Devinu. — Sl. aprilom se bodo baje že ustavljali štirje osebni vlaki na mali postaji v Devinu. Pošto bodo vozili še nadalje z Nabrežine. Brzovlak baje noben se ne bo ustavljal ondi. — Čudno zopet, da tudi tu so postavili — laške napise. Ali hočejo po vsej sili dati naši zemlji laški pečat, da bodo Labi toliko bolj verjeli, da je to še vedno „neodrešena italijanska zemlja" ? O, kako se bo še maščevala taka nepolitiška politika! — (Pozneje smo doznali, da 1. aprila ne bo še postaja otvorjena.) Poskušali ulom.— Po noči Ifi. t. m. so hoteli lopovi ulomiti pri trgovcu Krčmarju Petru v Čepovanu, ter so v to svrho donesli seboj vse priprave. Trgovec pa je zaslišal ropot pri oknu in prihitel s samokresom v roki, na kar so tatovi utekli. Velike predrznosti pač treba za take lopovščine tu v Čepovanu, kjer je prav pri rokah žandarmerija. Požar. — Iz Banjšic sv. Duha nam pišejo: Dne 20. t. m. ob 2l/2 uri popoldne je pričelo goreti v naši občini, v vasi Ravna. Posestnik h. št. 32 je popolnoma pogorel, vničena je hiša, hlev in okrilje. Drugemu posestniku je vpepelil ogenj hišo in okrilje, tretjemu sosedu pa dve manjši gospodarski poslopji. Skoda znaša čez 3000 gld. Gasilci so bili kmalu na mestu ter po svoji marljivosti obvarovali druga posestva. Ko je nastal ogenj, ni bilo nobenega poškodovanih doma. Najnovejše vesti. * Opozarjamo čitatelje na članek „Pozor!", katerega prinašamo na prvem mestu. Ob enem jih prosimo, da nam do-pošljejo spisana vsa taka dejanja, o katerih je govor v članku. Naše uredništvo je pripravljeno sprejeti tudi ustmene pritožbe, katere točno opiše in odpošlje na merodajno mesto, da tam zvedo, kako se godi Slovencem v Gorici, ki so v enomer izzivani, zavratno napadeni in obrekovani kot napadalci! * Protest proti Vcrzegnassljevi izvolitvi v veleposestvu je že na Dunaju. Ta temeljito sestavljeni protest našteva nič manj nego 82 slučajev nezakonitostij, kateri so uzročili, da ni bil izvoljen naš kandidat! Ker zaupamo v pravičnost državnega zbora, se nadejamo, da bo volitev uničena. Radi tega opozarjamo naše rojake na deželi, naj že sedaj pozvedujejo po novih veleposestnikih, kateri so zamudili reklamovati svojo volilno pravico za preteklo volitev; dotične pa prosimo. naj uredijo svoje reči. kakor tudi vsi oni, kateri so bili zavrnjeni iz ničevih razlogov, akoprav so reklamovali. * Volitev v veleposestvu. — Resnici na ljubo izjavljamo, da se veleposestnika gg. grof Strassoldo Anton iz Gorice in Gorsig Štefan iz Kojiskega nista udeležila volitve v veleposestvu, torej ludi nista glasovala za nam nasprotnega kandidata. O tem smo se pozneje zadostno prepričali. * V nedeljo so zaprli v Dol. in Gorenji Vrtojbi ter v Št. Petru okoli 40 mladeničev in odraslih mož. ker so baje izzivali! — Vsaka sila do vremena, a Bog na vse veke! ♦Lojalnost progresovcev. V Trstu je na dan volitve v 5 kuriji paradiral na balkonu nad uredništvom židovskega „Piccolo" doprsni kip laškega kralja — Umberta! To dejstvo mora pač razkriti slavni vladi srce in obisti tržaških neodrešencev. * Važna vest. — Splitski časopis „Jedinstvo" je prinesel brzojavko z Dunaja, v kateri se povdarja, da je v poslanskih krogih splošno mnenje, da se morati uničiti volitve v peti skupini isterski in III. tržaški, ker na tem deluje tudi sama vlada. * „Fora" tako je kričal proti Sloven- cem goriški župan Venuti na dan volitve za 5 kurijo. Kaj ko bi Slovenci zakričali fora z Venutijevo prodajalnico v Solkanu, kjer se zbirajo samo slovenski groši. „Veleučeni" gospod župan naj le brzda malo svoj jezik, ter pomisli, da ako odmanjkajo slovenski groši, prične za razne Venutije doba suhe polente. „P. L." * Vabilo k domači zabavi s petjem, de- klamacijo in tombolo, katero priredi ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico dne 4. aprila t. 1. ob 77» uri zvečer v dvorani slavnega društva „Edinost" v Ajdovščini. Sedež 10 kr. Srečke po 10 kr. Vstop je dovoljen tistim, ki kupijo vsaj po eno srečko. — Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni udeležbi uljudno vabi načelništvo. * Iz Sežane se nam piše 19. t. m.: Včeraj je bil pri nas hud boj. Volilo je 112 od 147 volilcev. 108 jih je oddalo glas za Bujatti-ja, 1 glas — najbrže od notarja za Lenaša in dva listka sta bila prazna. Lepo je bilo, ko je obč. stražar zasačil Alojza Delcotta, pisarja c. kr. notarja Balabena, ko je ta pri volilcih glasovnice pobiral ter jih trgal, samo da ne bi šli volit in tako je zmamil on, plačan od notarja je dobil 2 gld. za ta posel — in drugi notarjev podrepnica nekoliko volilcev, da niso prišli k volitvi. Včeraj so se ljudem odprle oči, spoznali so, kaj je notar dr. Balaben. — Kraševci zapomnite si to dobro in tudi vpo-rabite ! Razgled po svetu. Avstrija. — Nj. Veličanstvo cesar je dospel v soboto zvečer ob 8. uri s posebnim dvornim vlakom iz Mentone na južni kolodvor na Dunaju. V cesarjevem spremstvu je bil prvi nadmešter podmaršal knez R. Liechtenstein, generalni pobočnik grof Paar in dvorni svetnik Kaudy. Cesar je bil civilno oblečen in se je takoj odpeljal v dvor. V soboto 20. t. m. so volila mesta na Spodnjem Avstrijskem. Na Dunaju je bilo izvoljenih 9 antisemitov in nijeden liberalec. Pač pa je trebalo ožje volitve za štiri mandate v notranjem mestu in v okraju Loo-poldstadt. Ožja volitev se je vršila 23. t. n). V soboto 27. t. m. ob 11. uri predpoldne se je otvorila poslanska zbornica. Naši poslanci so odšli v petek zvečer na Dunaj. — Od prihodnje večine v državnem zboru bo odvisno, ali bomo primorski Slovani še nadalje robovali ali da se tudi nam dajo že davno zajamčene pravice. — Jugoslovanski klub mora biti! Štel bi 29 poslancev ; ta klub bi v zvezi s Cehi. Poljaki in Rusini lahko tvoril tako ugodno zvezo, da bi se vlada morala ozirati na Slovence in Hrvate na jugu. — Slovenci spremljamo svoje poslance na Dunaj v težkih, usode-polnih časih; naj bi naši zastopniki na Dunaju tudi prav umeli sedanji položaj slovenskega naroda in se po tem ravnali. Bog daj Svoj blagoslov ! Prihodnjo jesen se bodo vršile velike cesarske vojaške vaje med I. (krakovskim) in II. (dunajskim) vojem z jedne ter V. (po-žunskim) in IV. (budimpeštanskim) z druge strani. Ostale države. — 13. t. m. je došlo na Dunaj izredno perzijsko poslanstvo pod vodstvom generala Sardar Abdul-Kasim-Hana Naser-Ulj Moljka. Poslanstvo, ki sestoji od sedem najodličnejših častnikov in diplomatov, ima nalogo, da na dvorih na Dunaju, v Berlinu, Parizu, Londonu in Bruselju službeno javlja nastop novega šaha na prestol. * il Dunaju je ostalo poslanstvo dva dni potem je odpotovalo v Carigrad ; nazajgrede od tam ostane zopet kaka dva dni na Dunaja, P° en pa bo nadaljevalo pot v Berlin in Parjz. Številna turška druhal je napadla t. m. dva avstrijska in pet ruskih častnikov, k° jahali v Pero. Vsi so nevarno ranjeni. Ihnlml je kričala: „Pobijte jih!' Policija se ni Kanila. Ruski poslanik je zahteval zadoščenja. Pri volitvah za državni zbor je izvoljenih v Piirnu 101 vladnih, 13 opozicijonalnih, !) radikalnih in 11 socijalno demokratičnih poslancev. V 18 okrajih bo ožja volitev. V Stari Srbiji so Turki začeli Srhe moriti. V Rilepu so umorili dva srbska popa in dva bogata kmeta, v Tetovu So napadli svate in ubili 7 oseb, 21 pa nevarno ranili. Tudi v drugih krajih so bili izgredi. Srbi so močno razburjeni. Nemška pomorska uprava namerava mornarico tako pomnožiti, da bo močnejša nego francoska. To se pa Nemcem težko posreči. Franciji je ložje napraviti novih ladij, ker je v ugodniših razmerah, kakor Nemčija. S pomnoževanjem svojih ladij Nemčija ne doseže drugega, nego da jih pomnože še druge evropske države in s tem se pomnože tudi davki, razmerje sd pa ostane 'slo. Nemčija bi še vedno rada igrala prvo •dogo v Evropi, zato pa pomnoženje svoje vojne sile, a kakor se kaže, nima sreče. Politična veljava Nemčije se vedno bolj manjša. Odkar je odstopil knez Bismark in se je sklenila zveza med Rusijo in Francijo, Nemčija prav malo velja v krogu velevlasti]. To je izkusila tudi v krečanskem vprašanju. Z nasprotovanjem opravičenih grških teženj si je izgubila le spoštovanje omikanega sveta. Razmere na Kreti. Na Kreti je položaj vedno enak. Grški poveljnik Vassov se ne ozira na nikake di-plomatiške spletke in zahteve, temveč se točno ravna po poveljih, ki jih dobiva od svoje vlade. Sploh se misli, da bo Kreta zoper voljo evropskih vlaslij nazadnje le spojena z Grško. Kako je evropska diplomacija pravična, razvidi se najbolj iz predloga Nemčije, po katerem naj se grške luke blokirajo. Ta brutalni predlog je povsem dostojen pruske politike. To je še dobro, da se vlasti ne morejo v tem sporazumeti. Obžalovati pa moramo, da urad za zunanje posle naše monarhije se je tudi izrekel za blokado. Nehote se nam vriva vprašanje, s i hoče mar naša država po takem potu pridobiti naklonjenost balkanskih narodov? Diplomacija naj dela, kar hoče, simpatije vseh plemenitih ljudij so — po našem mnenju — le na strani Grške. Za povzročitelja ustaje na Kreti ima danes menda že ves svet turškega sultana. O tem poroča tudi Berovič paša, ki je bil generalni guverner na Kreti. Sultan mu je bil poslal povelje, naj osnuje četo moha-medancev, ki bo požigala krščanske hiše in morila kristijane. Posebno vodje lanske ustaške vlade se imajo vsi pomoriti. Ker Berovič paša ni hotel izpolniti sultanovih povelj, je že sultan iskal ljudij, da ga zastrupijo, kar je pa on pravočasno izvedel. Ko so potem mohamedanci poklali mnogo kristjanov, katere umore je tudi sultan prouzroči!, je sultan od njega zahteval, naj reče konzulom, da so temu oni krivi, ker so s svojim pasivnim postopanjem dajali potuho ustašem. Tudi tega ni hotel storiti, ker je vedel, da so konzuli vse storili, da se ohrani red. Na to je moral bežati v grški konzulant. On Pravi, da lahko dokaže, da ne hrepeni to-bko Grška po Kreti, pač pa Kreta po Grški. Konečno nam je zabeležiti dogodek, iz katerega sklepajo židovski listi, da so ž njim Ustuši zgubili simpatije Evrope. Mešana voj-ska velevlasti), sestoječa od 005 mož je bila Oamreč poslana v Kandanos, da oslobodi turke, katere so ustaši oblegali; pri tem pa •le imela z zadnjimi nekaj prask. Skupaj je b'lo oslobojenih 1910 mohamedancev. Komaj tjft je evropska vojska zapustila mesto Kan-danos, so planili ustaši v mesto in počeli po Ujem ropati. Na potu v Selin so ustaši več-Kr;|t napadli ta veliki transport; pri teh na-Julih so izgubili Turki del svojega premo-,^uja in orožja. V enem slučaju je došlo do ,ke, da so ustaši streljali na evropsko °Jsko, in vojaki zopet na ustaše. Turko- filski krogi hočejo ta dogodek uporabiti, da se.znašajo nad kretskimi kristijani, pri tem pa pozabljajo, da imajo ustaši na Kreti pač malo povoda, da bi prizanašali vojski ve-Kvlastij, ki je doslej povsod ščitila ie Turke in bombardirala krščanski tabor, za obrambo krisjanov pa ni mignila hiti s prstom. Ni se čuditi temu, da so ustaši užaljeni, ko vidijo, kako so lepo brez kazni odšli njih bivši krvniki. kateri so jih pregnali iz Kandanosa, j vzeli jim imetje, oropali jim hiše in pobili svojce. Dne 21. t. m. zjutraj je začela blokada Krete, ko je grško brodovje zapustilo kretske vode in odplulo proti otoku Geriga. S tem je storjen samo prvi korak velevlasti) za pomirjenje Krete in je pretrgana njena zveza z Grško. Kaj sedaj sledi, ne ve nihče, tudi ne vlasti same, ker so prisiljene računati z nepričakovanimi dogodki. Tudi na Grškem sodijo že o blokadi Krete mirneje in prav zanimiva je vest, ki jo prinaša „Berliner Tagblatt" navodno iz grških vladnih krogov, da je Grška pripravljena takoj izprazniti Kreto, če bi' ji velevlasti obljubile, da pripade otok potem, ko se rešijo vsa vprašanja, Grški. No, o tem pač ne more biti govora po dosedanjem postopanju vlastij. Z več strani se izreka misel, da Grška baje namerava pustiti defensivni položaj proti Turčiji. V Tesaliji je sedaj na grški strani 25.000 mož, a na turški 80.000 mož posadke. Blokado Krete so objavili službeno 20. t. m. francoski in angleški oficijelni listi. „N. Fr. Pr“. je dobila iz Carigrada zasebno vest, da se je avstro-ogerski vojni attache baron Giesl izjavil jako dvomljivo o pomirjenju Krete. Po njegovi trditvi je na Kreti najmanj 40.000 dobro oboroženih ustašev, za njih razoroženje bi bilo treba v teh nevarnih in deloma nepristopnih krajih 80.000 mož redne evropske vojske. Vlasti to dobro vedo, za lo ni nobena pripravljena prevzeti mandata za pomirjenje. Italija in Francija se sklicujeta na narodovo voljo, ki nikakor ni za take ekspedicije, Rusija in Anglija vzdržujeta se tega iz drugih razlogov, Nemčija in Avstrija pa sta odbili kar naravnost vsako sodelovanje pri tem koraku. Grška vlada je pri avstro - ogerskem poslaniku protestovala proti postopanju avstr, vojne ladije „Sebenico", katera je s streljanjem ugonobila grški jadernik pred Diom, radi tega je šel avstr, konzul grof Szechenyi k ministru vnanjih poslov, Skuzesu, ter mu izjavil, da je došl > do spoprijema med obema ladijama, ker jadernik ni hotel odnehati od izkrcanja svojega tovora, čeprav je bil večkrat na to pozvan. Sploh pa je avstr, vojna ladija storila vse mogoče korake, da reši moštvo grške ladije. Določilo se je, da se prične radi tega preiskava. S Krete javljajo, da nameravajo ustaški vodje, občinski predstojniki in najugledniji otočani napraviti skupno adreso na grško vlado in na evropske admirale, v kateri na-glašajo, da je jedina želja kretskega prebivalstva zj edin j en je otoka z Grško. Adresa je že počela krožiti po otoku radi podpisov. V drugi adresi pa prosijo kralja, da naj na noben način ne pokliče grških čet s Krete. — S tem v zvezi je tudi sestanek štirih ustaških vodij, ki so na posebno povabilo admirala Canevara prišli k njemu na ladijo, kjer je zadnji imel govor o proglašenju avtonomije za Kreto. Ustaši pa so mu odgovorili, da ne sprejmejo nikakega rešenja razun zjedinjenja z Grško. Kako dolgo bo trajala blokada, tega ne vedo niti poveljniki; ako ista ostane brez uspeha, t. j. ako ne zapuste Grki otoka, nameravajo izvesti tudi blokado grških luk Pireja, Korinta in Vola. Ker pa rok za iz-praznenje Krete ni določen, zato se danes še ne more resno misliti na blokado Grške. Sploh je kretsko vprašanje v tako zamotanem stanju, da ga Evropa brez medsebojne popustljivosti ne more rešiti in razvozlati. Grški kraljevič Konstantin, ki se je zadnje dni razgovarjal z nekim angleškim časnikarjem, je javno naglašal, da sedaj ne gre več za drugo, kot za poštenje, a Grška je pripravljena vse žrtvovati, tudi svoj obstanek, da reši svoje poštenje. Dočim se izvršuje blokada in nadaljujejo brezuspešna posvetovanja, traja na Kreti najžalostnejše stanje, koje tudi peščica evropskih vojakov ne more zabraniti. V Kandiji so potrgana s hiš vsa konzulatska znamenja, prodajalnice in skladišča potepuhi ropajo in pustošijo. Razgled po slovarjem svetu. Hrvaška. — Srečna Hrvaška, vse v nji se orgamzuje po madjarskem stilu, doslej menda madjaroni edino še civilnega zakona pogrešajo. No, tudi tega dobe, kakor se kaže. Vlada namreč že pripravlja za prihodnje zasedanje deželnega zbora predloge o civilnem zakonu, o podržavljenju cerkvenih matic in o priznanju brezverstva v Hrvaški. — Sedaj se stvar radi bližajočih se volitev še nekoliko prikriva. Opravičevala pa bo vlada vpeljavo teh zakonov s tesno zvezo Hrvaške z Ogersko, vsled česar je treba za redno poslovanje tudi enakih zakonov v vseh važnejših rečeh. Kdor pozna hrvaško vladno stranko, ne dvomi, da stvar pojde na Hrvaške še laže nego je šla na Ogerskem. Kaj pa poreče narod k temu, se pač malo vprašuje ! Dalmacija je dobro osnažila svojo hišo: tudi mesta so izvolila same Hrvate in Srbe v zmislu sklenjenega kompromisa. Dal-macjia je popolnoma povrnjena sama sebi, to je sad bratskega sporazumljenja. Torej : močni smo Slovani, ako smo jedini in lahko smo jedini, ako le — hočemo ! f Edvard Jclinek, plodoviti češki pisatelj, kateri je bival lansko leto v Gorici, je umrl IG. 1. m. v Nemški Poljski. Ta vest gotovo razžalosti njegove znance in prijatelje mej Slovenci in Hrvati, katerim je bil vnet prijatelj. Bodi mu blag spomin mej Slovenci! Češka. — Trgovinske zbornice na Češkem so izvolile 4 Mladočehe in 3 nemške naprednjake. Pri volitvah v čeških mestih je izvoljenih 17 Mladočehov, 6 nemških liberalcev, 4-narodni Nemci in 1 fevdalec. Liberalci so izgubili dva mandata. Posebno jih boli, da so izgubili Budjejevice. Vedno so trobili v svet, da je to mesto nemško, pri volitvah so pa zmagali Čehi v občnem volilnem razredu v mestni kuriji. Na Dunaju že računajo, da bo treba Mladočehe pritegniti k novi večini. Grof Ba-deni je pripravljen, jim dovoliti češki notranji uradni jezik in da mora vsak uradnik na Češkem in Moravskem biti vešč obeh deželnih jezikov. Tudi češko vseučilišče in češko tehniško šolo za Moravsko je vlada tudi pripravljena dovoliti, če pristopijo na vladno stran. V državnopravnem oziru pa tudi sedanja vlada Čehom ne misli ničesar dovoliti. Grof Badeni ve. da tudi v novem državnem zboru za obnovljenje češkega državnega prava ne dobi večine. Če Čehi vladi odreko pomoč, bo se zopet oprl na levičarje, kateri bodo v novi zbornici imeli kakih 60 poslancev. Slovaška. — V mestu Tisovcu je bila v slovaški šoli neka slavnost, pri kateri so nosili otroci zastavo in trakove v narodnih barvah. Ogerske oblasti so videle v tem opasnost za državo sv. Štefana (!), pa da jo rešijo, so zaplenile zastavo, prireditelje slavnosti pa so obsodile vsakega na 125 gld. globe in na 13 dnij zapora. Tako je torej Madjarska iz nova „rešena", ob enem pa pridobi na lahek način nekaj stotakov za pokritje milenijskoga primanjkljaja. Galicija. — V tej kronovini je pri volitvah tekla kri; volitev v peti skupini je zahtevala človeških žrtev. V Davidovu, okraja lvovskega, je množica ubila enega volilnega komisarja, orožniki so pa ustrelili dva kmeta. „Neue freie Presse" skuša ta krvave dogodke v Galiciji izkoristiti v to, da bi poslali nemških uradnikov v Galicijo. Ko bi Galicija od drugih avstrijskih dežel ne bila tako ločena glede svobodnega priseljevanja uradnikov, bi se tam volilo prav tako, kakor se voli v drugih deželah. Seveda nemškim listom se želja ne izpolni. Nemci ne morejo postati uradniki v Galiciji, ker ne znajo poljščine. Sicer pa tudi nemški uradniki niso šp jamstvo za poštene volitve. Dobro nam je še v spominn. kake volilne sleparije so se vršile na Kranjskem pori nemškimi uradniki. Bosna - Hercegovina. — Ista usoda kakor pred kakor kratkim mostarsko, je zadela sedaj tudi pravoslavno cerkveno občino v Sarajevu. Vlada jo je namreC razpustila in imenovala vladnega komisarja. Nekateri listi navajajo kot povod razpustitve ta, da vladi ni ugaj.alo, ker se je ta občina bila udeležila deputacije;'ki se je na Dunaju pritoževala, da bosenska vlada ruši pravice srbske cerkve. Vlada pa utemeljuje ra z pust s tem, da je bil že zastopu te občine pretekel Cas, a se vzlic vladnemu pozivu niso vršile nove volitve. Pravi vzrok pa bo najbrž ta, ker pravoslavni v Sarajevu niC kaj ne marajo novega metropolita Mandiča ter se njegovim odredbam neCejo ukloniti; vsled tega je metropolit poklical vlado na pomoč, katero mu je ista tudi naklonila. Srbija in Bolgarija. — Za karakteristiko odnošaja med Srbijo in Bolgarijo naj služi prestolni govor bolgarskega kneza, s katerim je te dni zaključil zasedanje narodnega sobranja in v katerem se nahajajo naslednje pomenljive besede i .Veliko veselje je napravil bolgarskemu narodu poset, s katerim je blagovolil poCastili našo prestolnico mladi gospodar sosedne in bratske nam Srbije, Njeg. Veličanstvo Aleksander I. Navdušenost, s katero je bil tu pozdravljen, je dokazala njemu in njegovemu narodu, kako bolgarski narod deli bratska in lepa čutstva, katera so ga dovedla med nas. Smelo izrekam nadejo, da bodo ta vzajemna čutstva nam za podlago bratskemu sporazumljenju in nerazrušljivemu prijateljstvu med obema sosednima državama. Tudi vi sle v imenu naroda dali sijajen dokaz vzajemnosti pri sklepanju trgovinske pogodbe, ki se je sklenila mirnim načinom in Častno za obe državi". Bolgarija. — Minister Stojlov je rekel javno v bolgarski kazini, da sta sklenili Bol garija in Srbija zavezo. - Ko je bil kralj Aleksander v Sofiji, vprašal je bolgarskega polkovnika, je li bil že kdaj v bitki, na kar mu je polkovnik odgovoril, da je bil jeden glavnih poveljnikov pri Slivnici, kjer je Bat-tenberžan pobil Srbe. Aleksander je dejal na to: „Nadejam se, da ne pridete nikdar veC v tako priliko!“ Te besede se smatrajo za dokaz resničnosti Stojlove trditve. Rusija. — Ruske ženske doslej niso smele obavljati odvetniških poslov na sodiščih. Kakor pa sedaj poročajo iz Petrograda, je eden del sodne komisije za to, da na okrajnih sodiščih tudi ženske smejo opravljati nekatere službe, in sicer: službe privatnega branitelja. Za to zvanje ni treba obiskovati juridiške fakultete, ampak samo polaganje izpita. Izza tega izpita bodo tudi ženske mogle opravljati nekatere odvetniške posle. „N o v oj e Vremja“ prinašajo iz službenega izvora sledeče: Po velikonočnem tednu (25. aprila) pričakujemo v Petrogradu visoke goste. Najprej pride cesar Fran Josip L, potem siamski kralj, nemški cesar, italijanski kraljevič s soprogo, črnogorski knez Nikola I. in predsednik francoske republike Faure. Zadnji pride na francoski oklopnjači v spremstvu celega oddelka mornarice, katero brodovje bo usidrano deloma v kronštatski luki, deloma pa pri „Novem Petrovskem dvorcu11. Po končanih svečanostih v Petrogradu odide Faure v Moskvo. Raznoterosti. •Službeni.jezik v naši vojni mornar-nici. — Zagrebškemu „Obzoru" pišejo to-le šalo, katero po našem menenju ni smatrati kakor tako, ampak kakor povsem resnobno de jslvo: Kakor znano, je glasom obstoječih predpisov službeni jezik jezik v naši c. in kr. mornarnici —; nemški. No, kadar je morje mirno in tiho, takrat je res službeni jezik nemški, ker se omejuje le na par kon-vencijonalnih povelj. Toda, ako se pojavi nekoliko vetra in se prične ladija gugati, tedaj se službena nemščina prelevlja v slabo — italijanščino. Kadar pa se dviga vihar, tedaj ni več predpisov in na ladiji je jedini službeni jezik — hrvatski. Kadar gre za ladijo in življenje, takrat celć oni častniki, ki niso naklonjeni hrvaščini, najrajše govore hrvatski, kajti znajo, da mornarji razumejo povsem dobro jedino ta jezik, * Pretkano tatinstvo.se je izvršilo te dni v Nici. K nekemu zlatarju se je pripeljal v elegantni kočiji fino oblečen zakonski par z otrokom. Zahtevala sta jedno veliko in jedno majhno naprsno iglo (brošo). Prav ko so se začeli pogajati za kupno ceno, prikazal se je mej vrati raztrgan berač, proseč miloščine. Gospa je vrgla v beračev klobuk par novcev in skrivaj še veliko — iglo, na kar je berač izginil. Pogodivši se za ceno, hotel je zhitar kupljeni igli zaviti, tedaj pa je zapazil, da velike igle nikjer ni. Vse iskanje po nji je bilo zaman. Preiskali so otroka, obrnili vse svoje žepe, a igle niso našli. Elegantni zakonski par je na to kupil samo malo iglo. Za tem je minulo precej dnij, ko je okradeni zlatar na izprehajališču srečal finega gigerlskega gospoda, čigar obraz je bil — onega berača. T^koj ga je pustil aretirati, in zvedelo se je, da je elegantni zakonski par z otrokom in gigerl tatinska družba, ki je izvršila že mnogo drugih spretnih tatvin. •Palača iz srebra. Doslej smo poznali kristalno palačo, palače iz soli in celo palačo iz ledu, toda Američani hočejo sedaj vse to prekositi s palačo iz pristnega srebra. Ravnateljstva transmisisipijske razstave, ki bode v Omahi od junija do novembra 1898, sklenilo je zgraditi palačo iz srebra. Ta palača, kaleri dajo ime „Eldorado", bode naj-privlačneji predmet raztave. Pokrivala bode 120 štirjaških metrov, bode okrašena se stolpi in vsakovrstnimi bogatimi okrasi ter bode pokrita od zunaj in od znotraj s ploščami iz pristnega srebra. Srebro dado rudniki na Vstoku. Pokriti bode treba srebrnimi ploščami preko 300.000 štirjaških čevljev. Ne zna se še, koliko bode vredno to srebro, ker ni še določeno, koliko naj bodo plošče debele. Narodno gospodarstvo. Slepota pri konjih. Marsikdo je že opazil, da med vsemi domačimi živalimi je konj najbolj podvržen očesnim boleznim ter pogostokrat oslepi. Najnavarnejši vzrok tem boleznim je pa slab, pokvarjen zrak v hlevih. Namesto zdravega, svežega zraka nahajamo čestokrat po konjskih hlevih močan, pekoč dim, ki je tembolj sprijen in škodljiv, čim niži so hlevi in čimbolj pomanjkuje po njih svetlobe, dobrega prevetrila (ventilacije) in čistote. Konjskemu hlevu je treba narediti okna od zgoraj tako, da imajo konji proti njim obrnjene glave. Vedno pa morajo konjski hlevi biti dobro razsvetljeni, kajti konj ne ljubi temote, kakor n. p. prašič', ki jim pripravljajo umetno temoto, ampak svetel, prijazen hlev. Lahko je odpraviti pekoči duh, ki očem toliko škoduje, ako hlev primerno pre-vetruješ ter skrbiš za dobra in trdna tla, ki ne srkajo vse scalnice, ampak sproti odteka moča. Treba je tudi hlev imeti čeden in čist. Polovica slepih konj si je nakopala slepoto v slabih hlevih. Kako se pri goseh spozna starost ? Gos ima v peruti na vrhu, poleg največjega letalnega peresa, dve majhni, ozki, ostasti. zelo trdi in trdo vsajeni peresi. Na daljšem izmed teh dveh peres se spozna starost. Leto stara gos ima namreč na zunanji strani tega peresa počezno udrtino (zarezo) kakor bi potegnil čeznje s trioglato pilo. Dveletna gos ima dve taki zarezi, triletna tri itd. Kolikor zares, toliko let ima gos. Zastaja nje mleka v vimenu vsled površne molže je škodljivo, ker 1.) dobimo manj mleka, 2.) je zaostalo mleko najmast-nejše, torej najboljše, 3.) krava odneha z mlekom, ker mlečne žleze delujejo toliko bolj, kolikor bolj se dražijo in 4.) povzroča zaostalo mleko v vimenu razne bolezni. Resnično je le toliko, da sem zasledoval kupčevalce slovenskih glasov, da tako preprečim njih nepošteno delovanje na škodo naši narodni stvari in ob taki priliki so me nekateri videli v bližnji družbi takih trgovcev. Da sem jaz popolnoma naroden mož, more to potrditi slehrna oseba, na katero bi se skliceval in zato mi se čudno zdi tako postopanje od strani svojih sorojakov v domači viisi in na deželi. S pošteno besedo zagotavljam, da sem popolnoma nedolžen! V D. Vertojbi dne 27. marca 1897. Franc PodbcršIČ. Ker me nekateri obrekujejo, da sem se izneveril Slovencem pri volitvi v veleposestvu dne 22. t. m., oziroma, da sem prodal svoj glas ter da sploh nisem osebno volil, — izjavl jam tem potom, da je to n e s r a m n a izmišljotina in grda la ž, kajti jaz sem se držal strogo narodne discipline in volil kandidata, katerega nam je priporočilo naše politično društvo. Vabim torej dotičnika, kateri je to govorico raznesel, naj pride na dan z dokazi, drugače se bode moral zagovarjati pred sodnijo, kot obrekovalec tuje časti. V Pod senici, dne 26. marca 1897. Mihael Marinič, veleposestnik. *] Za sestavke pod tem naslovom je uredaiAtva odgovorno /e toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon — Op. jjr. Loterijske številke. 20. marca: Dunaj.......................... 60 7 72 1 4 Gradec ........................ 59 18 22 01 42 27. marca: Trst........................... 59 23 75 55 58 Line........................... 60 58 67 4 4-1 Dunajska borza 23. marca 1897. Skupni državni dolg v notali . . . 100 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 100 „ Avstrijska zlata renta..........122 „ Avstrijska kronska renta 4% . . . 100 „ Ogerska zlata renta 4%...........121 „ Ogerska kronska renta 4%........99 „ Avstro-ogerske bančne delnice . . . 944 „ Kreditne delnice............... 358 „ London vista.................... 119 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 „ 20 mark.........................11 „ 20 frankov...................... 9 „ Italijanske lire................45 „ G. kr. cekini................... 5 „ Tržne cene. za 100 kilov 05 kr 65 „ 65 , 35 , 90 , 15 , 65 „ 85 . 73 „ 52 , 05 „ 65 » Kava : Santos . . .gld. 192 — do 140 — Sandomingo . . 160- - , — - Java 160- — „ 161 — Gejluii 185'— , Moka 192' — „ — Sladkor 34-— „ 3o—- 52- „ 56— Petrol 1 j v sodu .... . . . „ 18-8,, „ v zaboju . . . 610 „ —• - Maslo surovo 64-— „ 66-- kuhano 81- - „ 82— Moka: (Majdičeva): št. 0 gl d. 15-45, št. 1 gld. 1495, št. 2 gld. 14-45, „ 3 „ 13-85, „ 4 „ 13' , „ 5 „ 12 45, št. 6 gld. 11-45, št. 7 gld. 9-45 Ogerska: št. 0 gld. 15 20, št. 1 gld. 14-70, št. 2 gld. 14 20, „ 3 „ 13-70, „ 4 „ 13-30, „ 5 „ 12-80, št. 6 gld. 12'20. Otrobi debele......................gld. 4-50 do 4-70 drobne.......................... 4-50 „ 4 70 Turšiča navadna........................ 5.50 „ '>'40 Oves................................... 6.50 „ 7. -' Kdor želi slamoreznico, mlatil" nico, gepclj, trienr, ali sploh kaki potrebni in koristni kmetijski stroj kupo', naj zahteva prvi najnovejše stroje obsedajoči slovenski cenik od prve in e(>lll(' slovenske zaloge kmetijskih strojetf na Goriškem, Poslana.*) Govorica, da sem jaz podpisani delal za nasprotnike o priliki volitve v veleposestvu, je popolnoma neosnovana. 4Jyaw\o 2Safctufc-a — v Gorici (začasno Via Formica 12), Zastopniki se iščejo. Cena v kronah. - UpljU ^ Jakob Gril, ^ trgovec z mešanim blagom in pekar V «011101 38 7-1 ulica Sv. Klare štev. 4. priporoča slavnemu slovenskemu l občinstvu, posebno onemu iz Brd, svojo bogato založeno prodajalnico raznega jediln. blaga, n. pr. kavo, sladkor, moko, otrobe, olje ter druge jestvine, kakor tudi vedno * sveži kruh in drugo pecivo. Prodaja se na drobno in na debelo. Cene so zmerne, da se ne boji konkurence nikake druge prodajalnice. Kot Slovenec in podpiratelj vsega, . kar je slovenskega v Gorici, se . ^toplo priporoča svojim sorojakom A na deželi! Svoji k svojim! Izvrstno 33 dalmatinsko črno vino (domači pridelek) fnzpošilja podpisani od 100 litrov naprej na vsako postajo avstro-ogerske monarhije. Vino se računi po njega kakovosti in sicer postavljeno do Trsta po 18 do 22, a Za vse druge postaje od 20 do 25 gld. za 100 litrov. Pristni izvrstni tropinovec po 60 do 70 kr. liter. Fino namizno olje 60 kr. liter, semenska čebulica 5 kg. poštnine prosto za 2 kl*- Cena je zelo nizka, Stroj za žvepljanje sodov iz cinkanega železa. Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan). 29 13—5 Meh za žvepljanje grozdja raznih sislemov. Sprejemlje v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča dela. JO S. V I N D Y Š tovarna strojev in livarna Praha - Smiehov, VInohradsk& ulica št. 94. priporoča * patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, |gW- ZRAČNE TLAČILKE 'VCS (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotlo s pumpo, čistila za staklenice, zamašilke in kaprovalko steklenic, tlačilke, parni ventili in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega. Ceniki na zahtevo brezplačno. Mladenič. 30 let star, zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine išče sBužbo "^9 kot natakar, sln^a, občinski obliodnik ali kaj družeča. Več pri npravništvu. 75 Prvi in najstareji fotoirafično-Metništi zavod Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) prevzema vsa v fotografično široko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-vaino ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-2 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—2 Idj KMMIvl KljTisTfl^Bj •S 1§I •2) YZ\ Sl © Sl Si it Velika zaloga orožja ^ © s s| 44 5 4 zlasti za lovce. 27 6—2 Puške brokove, kaliber 12, 14, iO, 20, 24, 28 in druge po ceni in s popolnim puškarskim izdelkom. Posebnosti pušk brokovnic in drugih Wincliester in Pieper domači patent Penin 1 in Krona z ekstralorjem in brez njega; velika zaloga revolverjev, bambitk, karabin, llobertk, bogru kakor tudi zaloga smodnika in streliva in vseli lovskih potrebščin priporoča z redno postrežbo 1. Havranka sin v Roiiiinici nad L., češko) Cenik s slikami pošiljamo na zahtevanje poštnine prosto. ^ fcD Sir^-er i i 1 tfneiPP Vsak kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti. 1 &) % CS e* •» 1 (** I •? r1* 9 l'1* l** I -T ."Sl S ^ j^ 19® j > ■> * * > -• ■ -®> > ■■o Vaclav Zima, izdelovalnica gospodarskih strojev v Pfep.Vehacli u Opočnft na Češkem, izdeluje kot posebnost žito Čistil, mline za po svojem palčni,ovauem izumu. Mlini so znani v novejši dobi kot najboljši. z noži notri brušenimi, ki so pripoznane kot najboljše, kakor tudi © (ti I i § © © © © © © © © © © © © © I g © © © e ©e®©««ee©ieec®e©©e©©®©tM? tj©© e©©«® Siamoreznice 57 4 -4 /itni drobilci / inlinskimi kamni svojega patentovanega izuma, ki se od drugih močno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo. Univerzalni hrži pralni stroji z žmikalniki, ki so neizogibni za vsako hišo, ker s.e ž njimi pri pranju polovico prihrani. Za vse svoje izdelke jamčim najboljšo jakost, solidno postrežbo in ze!6 zmerne cene. Cenike pošiljam na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. ■'"’SSCU tliDsp** Slovenci, podpirajte le svoje trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojim!“ Sodar Franc Rusjan v ulici Vetturini 9. - Gorica (v hiši kje je ljudska,posojilnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo jg ffl stroko spadajočih del. (el.) ---------------------------------'-- Ho^©a®2soa®H©!s©s3®©a®a©jg©a»ae! ■•s®B®aeg9H«a9B«®H0a«a»aMM»3«i B Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori 3 • h. št. 185, lastno izdelalnico raznovrstnih te- j 5 stenin kot so n. pr. makaroni, rezanci, biguli i. t. d. (cl.) Priporoča se svojim rojakom v Podgori in k drugod za obilna naročila. Jožef Bizaj. ©► <* & Franjo Jakil ^ I Tovarnar kož v Rupi I T zaloga v Gorici Rabatišče 2. ▼ aa®®a®a®®®®®®®®®aa®®®a®®®®aa® Jožef Rojic - Čerin ^ ' Cerknem ^ ® prodaja 20° pristni brinjevec (liter po gld. IGO) ® in brinjevo olje (deka ‘2 kr.) © 1^®»®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®© $ Anion Vodopivec «► ^ , VAN 1) K K LE V A X <6 gOSlllmelir ^ veleUiec 7. vinom, ^ ^ „pri petelinu" v Trstu v a Ghega «► <> ima v svojih zaiogah vseh <► 7. (zraven ,1. kolouvora), ^ vrst domačih in istrskih vin. ♦ ima zalogo vipavskih ym v Hrvačmi fl> ciene ./n)e!.ne B> «IB> - •<«> ®a> -d* I ANTON OBIDIČ | ” čevljar v Semeniški ulici št. 4 se T priporoča Slovencem v Gorici in A v okolici z;i blagohotna naročila. T Ivan Reja začasni oskrbnik vinarskega in : sadjarskega društva za Brda s se- j dežem v Gor ci, ulica Barzellini št. J 20. in gostilničar „Alki Colomba" j v Gorici, na voglu ulice Morelli. | v okolici za blagoliotna naročila. Priporoča se rojakom v mestu in deželi. | 9 ^ .X. .ačv .)!č. .-Jii .■X* AJčv Zdravnik 1* P D r. iiff. K e r š o v a n i 3| ordinuje v lastni hiši |ž J;; itJSP-' v ulici Bnrzclliui h. št. 2. —flpll* |5 ® ^ -sir'ur tt- e Pek Karol Draščck^ priporoča pekarijo v Riva Corno 4 . in podružno prodajalnico kruha pri (lonci. k k- ' '"1'u i ^ v Semeniški ulici 2. Ž?w?mmm?w*$B tv I ®«®®OO®®«®60®99e®®®e«9«®®®99®9® Svečar Kopač v Gorici Solkanska ulica d (?> priporoča pristne čebelno-voščene sveče ® kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. § Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga | O kadil za cerkve po gld. 1’20, 1 gld., ter 50 kr. kg. ® ® Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. 9 c9«6«®0cca«e®e«099a909«O0«e«0ce0 ®©«rš0®©ooo©o-:oo®oo©9©c;oe)0®o©©®s)0® 5 Trgovec zvinom Ant. Pečenko g (% Vrtna ulica štv. 8. o priporoča v sodčkih od 06 litrov naprej • ® pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, g * briskih in istrskih in dalmatniskih vinogradov. g 8 Cene zmerne, postrežba točna. # g Ei£h8P“ Za pristnost vina jamči. g »©®©9©©9©®0000®©0©9a0©®®9@9©«©®® li ©©-4l>-0-«!>®®«<>-©<>-©*«>© •G> O O O O ■< Ambrož Furjan ^ X Usnjar Franc Bensa $ i\ Anton Kuštrin v Gosposki ulici štv. 23 T ? v ulici št. /1' ? T v ulic* ® ^ priporo-a ^ 4 priporoča svojo trgovino je- 4 v priporoča vsakovrstno usnje, A svojo trgovino niznili jedilnih A ® dilnili potrebščin in domačih O a podplate, kopita, orodje in drug« A J potrebščin. Postrežba točna. T 4 pridelkov. 4 Y potrebščine za čevljarje. * O-■«>•◄►◄►-«►<0 e<>9-<>«®9^2s©4l>9®>© SS>-<> ®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® I Anton Koren Gosposka ulica 4 ® a. Sr im tg & Deklevu . 3| glavna zaloga koles „Swift“ v ulici Fran Josip* $ S št. 4. Zaloga pušk. streljiva, šivalnih strojev ^ itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles F 5S in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. Je si'*#**®#®***®#**#**®*#^ Hausiior & Lokar •» *> Kloltužar Anton Fon '* ^ Andrej Jaki) 'j priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno @ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ^ ,,J ,j®,j.j®®®®.j.z z j y®®®®®®® Ji®®®®®®®®®(k) tovarna usnja v Mirim pri Gorici. J. Zaloga in prodaja na drobno v 4'1 Gosposki utici št. 9. v Semeniški ulici (f «5 > *■ ,* - - : *> klobukov in kap ter gostilnico y», ^ preskrbljeno z izbora, vini. f* ^ priporoča svojo bogato zalogo ^ ^ Kupi Tovarnar kož v p. Miren. ^ ---1-------—. — ^ ^ ------— - .......... ^ ^ Prodajalnica na Kornu v Gorici # ****^*994i®*š*#**#»»994t«» »v*#««#*#*#*###©^***** ®AAAAAAAAAAAAAAAAAAzkAAAAAAAAAAA® r $ se:priporoča časliti duhovščini in ostalemu ob A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško T obrt spadajoča opravilu. Izdeluje po meri točno V in po raznih cenah. «8>-<«► Jožef Udovič krojač Gosposka ulica št. 14 ■ffi 4 4 9 ♦ 4 ® Deloljubne 1......_...................................... ^ žck iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Z11* p. ◄ kunftsvorsorgo" Gradec, poste restante. ^ osebe — povsod — katere trajni denarni zasl11* ^ „Zu- Najboljše stiskalnice za grozdje in olive so našo „HERCULES11 - stiskalnice najnoveje in naj-’zvrstneje mehanične sestave z dvojnatim, vedno delujočim pritiskalom; zagotavlja se skrajna vporabljivost, katera nadmašuje vse druge stiskalnice. Nnjbolje avtomatične škropilnice za trte so „SYPHONIA*‘, samodelujoče brez premikanja. Mlini za grozdje, sadje in olive, rob-kaei s pobiral 11 ikom za grozdje; posu.ševal- niki za grozdje, kakor tudi za druge pridelke vegetalne animalne in mineralne, stiskalnice za seno, slamo za ročni obrat; robkači za ko- Avtom. škropiinica- roko razo, čistilnice žita; sita, rczainicc in mlini za žito na raznih velikosti in vseh drugih poljedelskih strojev izdelujejo in oddajajo pod zagotovilom edino le tovarnarji PH. HIAVFARTH & Ca. • c. in kr. edino privileg. Dunaju n- Stiskalnica za grozdje. tovarna polj e d e Iških in v in ograd ni h strojev na Tnborstrasse štv. 76. Odlikovani v vseh državah sveta z več nego 400 zlatih in srebrnih svetinj ter z častnimi Jlustrovani popis iu mnogoštevilne zahvalnice zastonj. Kjer še ni preprodajalcev in zastopnikov V ar o v a t i s e je ponarejanj.