B E S E D N I R E D У S L O Y E N S K E M K N J I Z N E M J E Z I K U* Eno zelo zanimivih poglavij sintakse je gotovo poglavje o besednem redu. Ker je tudi eno najtežjih, se ne čudimo, da v slovenščini, ki je sintaktično manj raziskana, še ni dognano. Posebno skromno je to vpra- šanje obdelano v naši tradicionalni Slovenski slovnici več avtorjev.1 Tu ne najdemo zbranih niti tistih pozitivnih izsledkov o slovenskem besed- nem redu, do katerih so slovenski jezikoslovci, npr. F.Metelko,2 M.Murko,3 S. Škrabec4 ali A. Breznik5 že prišli. Tako glede pravil o stavi besed v slovenskem knjižnem jeziku še danes upravičeno lahko rečemo z Brez- nikom: »[V besednem redu] so slovničarji še tako malo preiskali, da bi po njih pravilih ljudje še do danes ne mogli govoriti, ako bi jim Bog ne bil že prej vdihnil znanje govora. In že podana pravila, ki se oznanjajo po slovnicah, so tako plitva, da bi se ljudje naveličali govoriti, ako bi se ravnali po njih.«6 Tudi tu razprava ne bo zadnja.7 vse rešujoča beseda o besednem redu v slovenskem knjižnem jeziku: skušala pa bo na podlagi enotnega nazora rešiti glavna vprašanja in pri tem oteti pozabe vse tisto, kar je bilo o besednem redu pozitivnega povedanega že doslej. * * Teze te razprave so bile predložene slavistični javnosti v (šapirografira- nem) predavanju tujim slavistom na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, avgusta 1966. 1 Prim. Bajec. Rupel. Kolarič: Slovenska slovnica 1964. 546—>49. 2 Lehrgebäude der Slowenischen Sprache im Königreich Illvrien und in den benachbarten Provinzen. Laibach 1825. str. 261—264. 3 Enklitike v slovenščini. Letopis Matice slovenske 1892. 71—86. 4 Cvet je z vertov sv. Frančišku XIV/1893, zvezek 4 in 5. 5 Besedni red v govoru, Dom in svet 1908. 222—230. 258—267. « DS 1908. 222. 7 Sam sebi sem o besednem redu pisal v svoji disertaciji Pripovedna dela F. S. Finžgarja (Ljubljana 1964) v poglavju o stilu (str. 209—266), v knjigi Slo- venski jezik. Zagreb 1961. 50—54. in v radijskem pogovoru Stilska vrednost besednega reda. objavljenem \ knjigi Jezikovni pogovori, Ljubljana 1965. 176 do'181. Prim, še Slovenski knjižni jezik 2 (Maribor 1966). str. 72—73. Najprej nekaj splošnega o vrstah besednega reda in o kriterijih, ki odločajo o zaporedju posameznih besed in delov sporočila. Pri vrstah besednega reda je treba predvsem ločiti stilsko nevtralno od zaznamovane (markirane) stave (npr. lepo mesto — mesto lepo). Naši starejši slovničarji8 so to razliko dolgo upoštevali in ločili naravni in umetni besedni red.* Naravni jim je bil v veliki meri tisti, ki ga danes imenujemo stilsko nevtralnega, umetni predvsem tisti, ki zanj sedaj pravimo, da je stilsko zaznamovan.10 STILSKO NEVTRALNA STAVA Pri naravnem besednem redu ločimo stalno in prosto stavo. Stalno imamo npr. v zaporedju klitik ali atributa in njegove odnosnice, prosto pa v zaporedju stavčnih členov kot so predikat, subjekt, objekti in adverbiali. deloma tudi med koordiniranimi deli sporočila. Kriteriji za razvrstitev delov sporočila je pri stilsko nevtralni rabi v naravnem prostem besednem redu tako imenovana členitev po aktu- alnosti,11 v naravnem stalnem pa preprosto običaj v danem jeziku. Y umetnem besednem redu je glavni kriterij hotenje govorečega (pišo- čega), da na del svojega sporočila obrne prav posebno pozornost," le v poeziji odloča o njem tudi upoštevanje metrične sheme in rimanja.15 " Npr. Janežič (prini. deseto izdajo njegove slovnice str. 275 in 278). * Breznik je to delitev zavrnil in s tem napravil usodno napako. V svojo škodo obojega ne loči načelno niti Slovenska slovnica več avtorjev. Pač pa je že Breznik opozoril na deloma nepravilno pojmovanja umetnega besednega reda pri starejših slovenskih slovničarjih, saj so med drugim imeli za umetni besedni red vsako sosledje predikat — subjekt. 10 O tem je govoril — dobro — že Metelko. Janežič je prišteval sem tudi odnos adverbiale načina — predikat. kar je Breznik pravilno zavrnil (1)S 1908, 229). a Slovenska slovnica 1964 še vedno enako trdi (str. 54Я, točka 2). " Nastavke tako imenovane členitve po aktualnosti imamo že pri Metelku, ko piše. da je položaj predikatu pred subjektom »odvisen od namena govorečega (str. 261), in Škrabcu. ko meni: »Prej imenu jem, na kar prej, mislim.« (Cvetje XX/190H. z\.IO. str. c.) Utemeljil pa jo je A.Breznik v razpravi, citirani pri 5. 12 V tej zvezi beremo pri Janežiču, da umetni besedni red uporabljamo takrat, kedar hočemo na kak posamezen člen v stavku obrniti pozornost« (Janežič, 1911. 275). Danes bi dodali posebno pozornost. — S tem v zvezi je posebno poučen tudi položaj partikul. 13 Na metrični kriterij je opozoril že Škrabec: Pesniki, 'narodni kakor učeni, so postavljali enklitike tako vsled metrične potrebe. (Cvetje XIV/1895, zv. 5, str. b.) PROSTA STAVA Najprej načelno o členitvi po aktualnosti, ki je glavni kriterij te stave. Pri členitvi po aktualnosti ločimo — kot znano — tako imenovano izhodišče ali predmet stavka — jaz ga imenujem poved," kadar gre za del sporočila, ki se končuje s kadenco ali antikadenco — in njegovo jedro. Npr.: Tone spi. — Zunaj je deževalo. — Rekel je, da pride. Med izhodiščem in jedrom povedi je pogosto še prehodni del:15 Tone je prinesel kruha. Ta ima je prinesel nekakšno kopulativno vlogo. \ mnogih jezikili je zaporedje izhodiščnega, prehodnega in jedrnega dela stavka takšno, kot smo ga nakazali v stavku Tone je prinesel kruha. tj. najprej je na vrsti izhodišče, sledi prehod, na koncu povedi (ali dela povedi) pa je jedro. (Prvemu ortotoničnemu stavčnemu členu izhodišča sledi še klitični niz, a o tem pozneje.) Tudi za slovenski knjižni jezik (in sploh za slovenščino) velja io. vendar le v nevtralni stilski stavi. Za potrditev navajam mesto iz Trdine, ki ga je uporabljal že R rezil ik: Bil je imeniten grof. Ta grof je šel o Gorjance na loo. Velika družba prijateljev in lovcev ga je spremila. Grof ugleda medveda in skoči za njim. Medved šine v goščavo, grof za njim. Medveda izmanjka in grof vidi. da se nahaja v neznanem kraju, po katerem še nikoli ni hodil." Jedra teb stavkov po vrsti so: (imeniten) grof. (v Gorjance) na lov. medveda, za njim. goščavo, za njim, izmanjka. vidi, neznanem (kraju), še nikoli, vsa za izhodiščem. V dveh primerih, ij. v stavku Velika družba prijateljev in lovcev ga je spremila in po katerem še nikoli ni hodil, pa je jedro sporočila premaknjeno od konca stavka proti njegovemu začetku (jedri sta: velika družba prijateljev in lovcev ter še nikoli). Jedro spo- ročila stoji na začetku stavka v slovenskem knjižnem jeziku v povednih stavkih lahko le tedaj, če so taki deli sporočila posebej poudarjeni.17 Za u Prim. Slovenski književni jezik I. Maribor 1965. str. 6". V tem smislu je razumeti Breznikovo (Sieversovo) trditev, ki jo prevzema tudi naša Slovenska slovnica (1964. 546). da je stavek le po obliki samostojna celota, po vsebini pa — pogosto, bi rekel v nasprotju s Slov. slov. 1964 — ne. 15 Razmejitev izhodišča, prehoda in jedra zasluži za slovenski jezik po- sebno razpravo. " Citirano po Breznikovi razpravi v DS 1908. 17 Breznik ni ločil posebne poudarjenosti od položajne tehtnosti stavčnega jedra na koncu dela sporočila. stavek Velika družba prijateljev in lovcev ga je spremila lahko mirno trdimo, da njegovemu jedru ne pritiče noben poseben pomen, zato je taka stava stilski spodrsljaj . Breznik je stavo v tem stavku tudi res grajal.18 Pač pa je inverzija stavčnega jedra še nikoli tu primerna, ker z njo čisto naravno poudar jam nekaj izjemnega. Grafično pregledno je vse to mogoče prikazati tako: 0 (= Nekoč) Bil je i m e n i t e n g r o f . Ta grof je šel v G o r j a n c e n a lov. 0 + ga (0 = 1 ja) Spremila ga je v e l i k a d r u ž b a p r i j a t e l j e v in l o v c e v . Grof ugleda m e d v e d a , in 0 ( = grof) skoči za n j i m . Medved šine л • g o š č a v o , grof 0 ( = glagol premikanja) za n j i m . Medveda z m a n j k a in grof vidi, d a se n a h a j a v n e z n a n e m k r a j u , p o k a t e r e m n i h o d i l še n i k o l i . grof vidi da se (—on, tj. grof) nahaja v n e z n a n e m k r a j u , po katerem ni hodil še n i k o l i . Pri vprašalnih stavkih z interogativnim pronominom ali adverbom na začetku, t ip Koga si srečal? ali Kam greš?, pa jedro stavka stoji pra- viloma na začetku stavka ali povedi. Seveda pa je tudi tu s poudar ja- njem mogoče prenesti jedro drugam. Plim. v naslednjih stavkih: K a j veš o odkritju Amerike? — Kaj več o odkritju A m e r i k e (ne A v s t r a - Hjc ) . V svoji knjižici o izgovoru slovenskega knjižnega jezika1*11 sem glede intenzitetnega razmerja stavčnega jedra do ostalega dela stavka poudaril, da se stavčno jedro na koncu stavka intenzitefno ne odlikuje s kakšno izrazitostjo (kakor je mislil Breznik). Svojo težo nasproti npr. izhodišču dobiva s samim položajem na koncu stavka. (Enako je s stuvč- nim jedrom na začetku stavka pri vprašalnih stavkih omenjenega tipa.) 18 DS 1908. '"» Slovenski jezik, Zagreb 1961. To svoje mnenje vzdržujem še danes.19 Močneje naglašen — jaz uporab- ljam za to izraz poudarjen2 0 (prim, tudi češ. razliko med prizouk = naglas — duraz = poudarek) — je samo beseda pod emfatičnim na- glasom. Print.: Koga si srečal o mestu? — K o g a si srečal v mestu?. Tako: stavčno jedro pr ide v stilsko nevtralni stavi na konec (pri vprašalnib stavkih omenjenega t ipa | t j . pr i dopolnjevalnih vprašanj ih] na začetek) stavka ali povedi, izhodišče pa je pred nj im (za nj im pr i vprašalnib). To je prvo in glavno pravilo besednega reda v slovenskem knjižnem jeziku.21 * Pri členitvi po aktualnosti dobro vidimo, da so različno razporejene ne besede, temveč deli stavka, tako imenovani stavčni členi. Preden si lahko natančneje odgovorimo na vprašanje , kako si — seveda v okviru aktualne členitve — slede posamezni stavčni členi, se moramo na kratko zaustaviti ob vprašan ju stavčnih členov samih. P o mojem11 je sintaktična slika na jbol j razvitega slovenskega stavka naslednja (manj razvitemu man jka lahko eden ali več stavčnih členov): S - P O A Ponazori n a j nam jo stavek Andrej je D potoku ujel ščuko. Л stavku imamo v najboljšem primeru samo te četvere stavčne člene: subjekt in 10 Tega niti Škrabec ni ločil, ko je v citirani kritiki Breznikove razprave o besednem redu (Cvetje XXV/1Po vsem tem se bo nauk o odvisnosti besednega reda od pričakovanega ali nepričako- vanega stavčnega povdarka menda težko dal vzderžati« (str. d). Pobijal pa je Breznika s tem. da sam (namreč Škrabec) ni ločil posebne poudarjenosti . to je stilsko zaznamovane, od navadne. 20 Prim. Skj I. str. 142. 21 Prim, podobno pri F. Danešu, Intonace a veta ve spisovnč češtinč in sploh v praški lingvistični šoli. 22 Skj I. 68—72. Tradicionalni Slovenski slovnici so enakovredni stavčni deli objekt, adverbiale in a t r ibut (311—516). Popolnoma zgrešeno pa je njeno pojmovanje, da je kongruenčni atr ibut koordinativen (str. 313): »Priredili samo- stulniški prilastek se v sklonu u jema z ustreznim samostalnikom«, kar se na- naša na primere kot »sinko potepinko«; ali: »Priredili prilastki stoje redno pred svojim imenom« (str. 348). kar se nanaša na primere tipa »neumito okno« ali »z ilovnatim prahom«. povedek je samo po eden," objektov in adverbialov pa laliko tudi po več. Atribut je zmeraj samo del kakega stavčnega člena, ali bolje: je natanč- nejša določitev jedra stavčnega člena. Prim.: Naš Andrej je o potoku, ki teče za vasjo, ujel ščuko roparico. Za predikatni atribut24 pri- merjaj: Ves truden je berač prispel do vasi. Da so stavčni členi ali njih deli laliko tudi celi stavki, kažejo primeri kot: Rekel je, da ne pr ide . — Kdor l a ž e , ta krade. — ...o potoku. ki teče za vasjo. . . 2 5 Večinoma so stavčni členi le odvisni stavki, laliko pa tudi neodvisni:26 Ne hodi po tisti poti, je nevarno. Tu imamo seveda razpor med formalno in pomensko neodvisnostjo. Mimogrede naj opozorim, da so v stavčni strukturi poleg četverih stavčnih členov vrinjeni še tujki, tj. besede, ki izdajajo pripovedoval- čevo stališče do vsebine sporočila ali njegovega dela, prim. npr. Andrej je baje ujel ribo, ali: To res ni lepo, in tako imenovani nepravi stavčni členi, kot so medmeti, zvalniki ipd.: Kam greš, Janez? — Hej, kam greš?, ter na koncu vrivki: Moj prijatelj — tudi jaz ga imam — se je odpeljal na morje. Proučevalec besednega reda mora namreč odgo- voriti tudi na vprašanje, na katerem mestu v stavku se pojavljajo taki deli sporočila. * Po tem ekskurzu se vrnimo k normalni tipični zgradbi stavka in se vprašajmo, v kakšnem odnosu so si glede zaporedja v govorni verigi posamezni stavčni členi; ali ima kateri prednost pred drugim, npr. subjekt pred predikafom, adverbiale pred objektom ipd. 23 Slovenska slovnica govori o stavkih z več osebkovinii besedami (str. 310), ko gre za priredno zloženi osebek. Morda bi po češkem zgledu (prim. В. Havrä- nek-A. Jedlička: Češka inluvnice, I960, str. 299) res bilo dobro govoriti tudi o priredno zloženem povedku; o njem, in ne o stavčnem priredju, bi po mojem govorili takrat, kadar je ves drug del stavka enak, le glagolov v osebni obliki je več, npr.: Janez se je trudil in pol i t ves dan. Ali: Naše rože so vse uvele in sulic. 24 Iz slovenske slovnične tradicije ga je, neupravičeno,«iztisnil sam Anton Breznik. Za moje stališče glej Skj I, str. 70. 25 Slovenska slovnica se glede tega izraža nerodno in nejasno; prim. npr. str. 325 o osebkovem odvisniku. To nerodno izražanje sem kritiziral v oceni iz- daje iz 19% (Filologija 2/1961, 288). 26 Na možnosti te vrste je mislil že Škrabec, ko je opozarjal na izpu- ščeni veznik л zvezah tipa »Ne hodi po tisti poti, je nevarno«. V Slovenski slovnici je razmerje med prirednimi in podrednimi eiiakovrstniiiii odnosi docela neizdelano. Za stavčne člene v okviru obeli glavnih delov stavka (tj. izhodišča in jedra) lahko rečemo s Škrabcem, da pride prej na vrsto tisti, katerega pomenska vsebina nam je prej na misli. Odgovoriti pa si moramo na vprašanje: Kateri pa nam je prej na misli? Odgovor: prej imamo na misli znano kot neznano, med znanim pa tisto, kar je bolj znano. S tega stališča lahko razumemo zaporedje v naslednjih stavčnih dvojicah: Naša Marjeta p o j d e j u t r i na izlet — Jutr i p o j d e naša Marjeta na izlet, Naša industrija se je p o o s v o b o d i t v i močno razmahnila — P o o s v o b o d i t v i se je naša industrija močno razmahnila, Večerno nebo so bili zagrnili č rn i o b l a k i -— Črni o b l a k i so bili zagrnili ve- černo nebo,27 loan je padel, k e r n i i m e l p r a v i l n e d r ž e — K e r n i imel prav i lne drže, je loan padel. Ali pa je vendar mogoče reči, da pride dativni objekt pred akuza- tivnega (genitivnega) ali adverbiale načina (v trdilnih stavkih) pred predikat?28 — Pri stavi klitik res velja, da stoji dativni objekt pred akuzativnim: Poslal sem mu ga.29 Sicer rečemo tudi: Dala sem težakom kruha in oina (plačilo). V takih primerih morata biti dativ. in akuzativ. objekt drug ob drugem. Če nista, stoji lahko tudi akuzativni (genitivni) objekt pred dativom: Kruha in oina sem dala težakom, mleka pa o trokom. Tudi prislovno določilo načina stoji lahko pred povedkom ali za njim. Primerom, kot jih navaja slovnica za svojo trditev, da »prislovno določilo načina stoji v trdilnem stavku redno pred glagolom«,30 npr. Fant je moral trdo delati ipd., lahko dodamo nasprotne primere iz katerega- koli našega pisatelja, npr. iz Cankarja: Mirno teče govorica našim starim (pisateljem); t a k o mi je, kadar jih poslušam, k a k o r d a b i mi šumel i od daleč notranjski gozdovi. Šele zdaj, od tujih zvo- kov pokvarjen, sem opazil, kako bogat je njih jezik. To bogastvo izvira iz slovenskega mišljenja in čustvovanja, ne iz Pleteršnika. Rodila se jim je beseda tako naravno, kakor jo izgovori jezik v pr i je tn i družbi. In pripovedovali so tako naravno: izobraženi ljudje, ki so mnogo doživeli in mnogo izkusili in ki jim je Hog bil dal lepo govorico. 27 Stritar, po DS 1908. 28 Glej št. 10. 20 Metelko, & 97, str. 265. 30 Str. 34«. 17 Slavistična revija 257 [...] 2e Jurčič sam, dasi komaj mlajši, ne stoji oeč t a k o k r e p k o z o b e m a n o g a m a na slovenski grudi.31 Pripomnit i moram, da je tu na videz pravi lo po t r ju joče Mirno teče invertirano, sa j bi bilo običajno takole: Našim starim teče govorica mirno. Pri Tako mi je d rugačna stava ni mogoča zaradi klitik. Adverbiale načina za predika tom v trdi lnem stavku tore j ni n ikakršna posebnost. Navedimo še pr imer , dva iz C a n k a r j a : Kakor je o »Verskih bajkah« očito, da je Trdina n a t a n k o spoštoval ustno izročilo, tako in še bolj očitno je, da mu je bila o »Bajkah in povestih«, tradicija narodova le snov, ki jo je porabil in obdelal p o svo j e . 3 2 Ali: V spisih nobenega slo- venskega pisatelja ni toliko »narodove dušet kakor v spisih Trdinovih in prav zato jih bo užival z v s o s l a s t j o in jih bo razumel d o d n a šele človek, ki že nekoliko boleha za nacionalnim skepiicizmom,33 Torej je tudi položaj adverbia la modi odvisen od splošne zakonitosti o sosledju izhodišča in jedra povedi. Adverbiale modi pa res stoji veči- noma — tokrat moram tudi jaz ta izraz uporabi t i — pred predikatom, če je naprav l j en iz ad jek t ivne besede. (Vsi pr imeri iz Slovenske slovnice so taki.)34 Drugo so primeri kot h u d o skop človek, k j e r je prislov hudo v stilsko nevtralni stavi res zmera j pred odnosnico (ta je v našem pri- meru skop), torej del a t r ibu ta . " Prislov v takih pr imer ih s topenjsko modif icira pr idevnik , kakor ga podobno modif ic i ra jo formant i za komparac i jo : star — starejši — b o l j star, in elacijo: prestar. * S tem je obdelana tako imenovana prosta stava v okviru sintagma- tikc. Kako pa so razvrščeni deli sporočila, ki so si v koordinativnein odnosu? Popolnoma pol jubno (irelevantno) je zaporedje koordiniranih ele- mentov pri enumeraci j i . Tako npr . kdo res lahko naroča v trgovini, n a j mu da jo soli, čokolade, 3 kose mila, žvečilni gumi, liter olja, ščetko za zobe in sirupa za podgane. Vendar se že tu uvel javl ja inneniotehnika ali pa logična sovisnost stvari, tako da lahko pr ičakujemo, da se bodo 31 CID X, 04. 32 Ib., str. 1 П. 33 Ib., str. 114. 34 Str. VW. 35 Gl. Skj I, str. TO. zvrstila n a j p r e j jedila, nato pa sredstva za higieno l judi in s tanovanja (ali narobe). — F . Milčinski je dosezal stilske efekte z zmešanim redom sporočanja koordiniranih elementov povedi. Sorazmerno velika svoboda v razvrsti tvi koordiniranih elementov je tudi pr i stavčni kopulat ivni para laksi , toda samo pri tisti podvrsti , ki poda j a stvari (stanja, de j an j a itd.), ki koeksistirajo. Prim. npr . naslednje štiri verze iz Murna : 1, 2 Jezero molči. Na tihem, daljnem svodu ščip samotni bledi mi gori, 3 in kipe pod njim pogorja in slemena, 4 in megla vrh njih svetla leži.36 Smer opisa gre od spoda j (jezero) navzgor (nebesni svod) in se nato vrača navzdol (gore). Tore j tudi tu, posebno pri umetnikih, opažamo neki logični (ali asociativni) red; pogosto se elementi kopulat ivne para - takse razvrščajo po načelu klitnaksa ali ant ikl imaksa. Pol jubna raz- vrstitev moti, razen če pisatelj — in to v novejšem času vedno bolj — noče prav s tem ponazorit i absurdnost , slučajnost, nepovezanost dogajanj . Prav poučno je p r imer ja t i n e k a j »naštevanj« iz Župančiča: Veter gre, orje in rije po jezeru mračnem, moti in meša po nebu temačnem, zganja megle in oblake na ples. Plane v les. stresa hraste, vije bore, vzburi šum od gore do gore. pa ga vrtinci z zemlje do nebes.37 Smer opisa je spet od spoda j (jezero) navzgor (nebo temačno) v prvih štirih vrsticah, in nato še enkra t (les — gore — nebo). Ali iz P rebu jen j a 2. in 3. ki t ica: Tam krožijo sonca in merijo čas, večno mirna, brezobzirna noč in dan teko preko nas. Mi pa pod njimi se bijemo, vijemo, sijemo, gasnemo, škodimo, hasnimo, 36 Slovenska književnost I (dalje SK 1), 1961. 254. Murn. 37 Ib., 382, Vihar. v kupe medu in otrova si lijemo, prostor vesoljni z željami prepletamo, večnost v trenutek begoten ugnetamo, z duhom za zadnjimi zvezdami grabimo, grozo izzivamo, v dušo jo vabimo, vriskamo, jočemo — hočemo, hočemo.38 Pri večno mirna — brezobzirna gre za klitnaks. Y drugi kitici je vodo- ravna (vrstična) razpostava prirednih elementov večinoma opozicionalna (npr. sijemo — gasnemo, medu — otrova), prav tako na sintagmatičnem področju (večnost — trenutek). Vertikalno se prvine razvrščajo nekako od človeka v vesolje in od tant nazaj k človeku. Že pri stavkih kopulativne paralakse, med katere elementi je odnos zaporedja (sukcesivnosti), pa te »svobode« besednega reda ni: kar je bilo (se je zgodilo) prej, mora biti tudi prej povedano, seveda, če informacije ne podajamo z adverbialnimi izrazi in časi. Prim.: t Oj zemlja širna, zemlja lepa, ti vsa si bila moja last; 2 zdaj ozka kletka me zaklepa, ko ujel sem se v nesrečno past.3 ' Če hočem spremeniti zaporedje elementov: Ozka kletka me zaklepa, p r e j ti vsa si bila moja last. Sicer pa je to že bolj primer za adverzativno paratakso. Tudi disjunktivna parataksa nima svojih členov zmeraj razporeje- nih poljubno (za »poljubno« razporeditev primerjaj: Prosi ali zahtevaj, uspeh je vedno enak), kjer pa je tudi že upoštevano normalnejše zapo- redje po načelu od lažjega (lepšega) k težjemu (manj prijetnem«). V disjunktivnih parataktičnih zvezah z velelnikom je v prvem delu sploh omenjena bolj ugodna možnost izbire kot v drugem: Ali delaj doma ali pa pojdi v svet.*" I)a je pri disjunktivnem priredju člene mogoče razvrstiti po načelu klimaksa, je jasno. V vseh drugih vrstah paratakse je zaporedje soodnosnih delov docela obvezno, tj. npr. stavek, ki izraža nasprotje ali vzrok ali posledico ali 38 Ib., 360. 3B Ib., str. 177, Gregorčič: Ujetega ptiča tožba. 40 Slovenska slovnica 1%4. 321. časovno kasnejše dejanje, mora stati za svojim partnerjem, nikoli pred njim. Prim, najprej kopulativno paratakso, kjer druga kitica podaja kasnejše dejanje: 1 Mračno so šli dnevi. 2 Pa je vesna prišla, pa so pela dekleta, mračnejši od noči, zvečer, Tal i janke na travi; molčali so spevi, o gneča deklet, kakor cveta do cveta kot slap leden molči. nagibanje v gaja goščavi.41 Primer za adverzativno paratakso: 1 Mir, ah, lega na zemljo, 2 meni ni ga moč dobiti, ni mogoče potopiti duše v spanje mi sladko.42 1 Molči ves svet pod meglo, 1 Tam zuna j je sneg i jezero molči, in bu r j a nezvanka, 2 gosak samo tam včasih. 2 a tebe. nevgnanka, obupno zakriči.43 le radost in smeli.44 V prvi kitici je opozitivni del po prvem, v drugih dveh pa po drugem verzu, kot kažejo pripisane številke. In primer za vzročno paratakso: 1 Odpri te okna, odprite duri, 2 mimo jezdi vitez sveti Jurij.45 Dvignite glave, zaka j približalo se je vaše odrešenje.40 Itd. Nepravi stavčni členi stoje lahko na začetku ali koncu stavka (stavčncga člena), na katerega se nanašajo, lahko pa tudi v sredi. Pri- merjaj npr. za medmet: 41 SK I, 384, Zupančič: Mesečina. 42 Ib., 251, Murn: Ko dobrave se mrače. 43 II)., M u m : V mraku. 44 Ib., 258, Kette: Tum zunaj je sneg. 45 11)., str. 240, Murn: Pomladanska romanca. 40 Slovenska slovnica. O j, ti dekle, dekle moje, Prelepa vaša hiša, oj. pojdi, pojdi za menoj, prelep je res vaš dvor kakor veter z drobno travo in lepa miza bela mi, jaz igral bi se s teboj!47 nad njo sv. Izidor.48 Ali za zvalnik: O Damijan, Damijan, Meni ni tudi nič ka j lahko, ne bodi vendar preveč bolan. pa da bi skoro mi že bilo! Pošljem rajši ti vinca pit, Takrat potrkam. Damijan, ti na zid, da potolažim soseda te skozi zid. takrat bom mandelnov in življenja sit.49 STALNA STAVA Pri stalni stavi je treba najprej obdelati tipično sintagmatično zgradbo stavčnega člena ali njegovega dela, tj. kje se in v kakšnem za- poredju razvrste določila jedra stavčnega člena. Vzemimo kar primer: Otroci niso srečni. Razvajeni otroci niso srečni. Zelo razvajeni otroci niso srečni. Naši zelo razvajeni otroci niso srečni. Ti naši zelo razvajeni otroci niso srečni. Vsi ti naši zelo razvajeni otroci niso srečni. Že vsi ti naši zelo razvajeni otroci niso srečni. Že vsi ti naši zelo razvajeni otroci nove (lobe niso srečni. Že vsi ti naši zelo razvajeni otroci nove dobe. ki se je začela po vojni, niso srečni. Iz primerov se vidi, da so kongruenčni pridevniški elementi atributa pred svojo odnosnico (pred jedrom stavčnega člena ali pred jedrom nje- govega dela: vsi ti naši razvajen i (otroci).™ Za odnosnico pa so samostilniški prilastki: (otroci) nove dobe, in izraženi z oziralnim odvisnikom: (dobe), ki se je zače la po vojni. Primerov je mogoče našteti poljubno tudi za kongruentni samostalnišii atribut: sinko 47 SK L 252, Murn: Pesem. 48 Ib., 2*54. Murn: Kmečka pesem. 40 Ib., 258, Murn: Balada. 60 Pozna že Metelko (str. 262), ne ve pa, da je sin božji ipd. stilsko zaznamo- vana stava. Opozarja na zapostavljeni atribut v primerih kot Živino imate res lepo, kar je mogoče pojmovati kot prcdikatni atribut. debe l inko , kraDa D imka, kovač s t iskač. —Neposredno pred pri- devniško sestavino atributa stoje njegovi kvantitativni determinanti, ki so ob predikatu adverbiali (prim, zelo razvajeni = zelo je razvadil). Taki determinanti so še: popolnoma, preveč, bolj, bolj kot kdajkoli, nikjer, kot nikjer itd. To spominja na predponski »kvantifikator« tipa pre- (prelep). — Če bi razvajeni zamenjali z vajeni, bi temu laliko dodali dopolnilo, postaviti pa bi ga morali pred njegovo odnosnico (že vsi ti naši vsega dobrega v a j e n i otroci). Pristavčno zaporedje pa je: že osi ti naši otroci, v a j e n i osega dobrega. Seveda stilistično tako zelo razviti stavčni členi niso nikaka odlika. To je preokorno. Zato stilistika navadno priporoča postaviti ali del takega prilastka ali pa tudi celega za odnosnico, torej: že vsi ti naši otroci, vajeni vsega dobrega. Toda to zdravilo v našem primeru odpove, ker za jedrom stavčnega člena (za odnosnico) že imamo del atributa (namreč nove dobe oziroma nove dobe, ki se je začela . ..). (Torej bi bilo treba najti drugo rešitev, ki pa se ne tiče vprašanja besednega reda.) Sicer pa si res velja zapomniti načelo, da atribut z natančnejšimi deter- minacijanii — posebno še, če bi se sicer na začetku nakopičilo več pred- logov, postavljamo za odnosnico.51 Namesto v za tiste čase zelo zanimivem članku torej v članku, za tiste čase zelo zanimivem... Kadar je v sintagmatično zloženem atributu več pridevnikov, stoji kvalitativni pred diferencialnem, npr. dober beli kruh, nov mešalni stroj, l e p a ljudska skupščina, m a j h n e gozdne živali, p o k v a r j e n kravji sir, u b o g o slovensko ljudstvo, h l a d n o jesensko jutro, trudne popoldanske ure. Posebno zanimivi so v tem pogledu pri- meri tipa s lovensko ubogo ljudstvo, ki kažejo, da je tudi kvalita- tivni pridevnik lahko razločevalni atribut. Tu imamo primer, da je prvotni pojem ubogo ljudstvo natančneje določen še s kakim pridev- nikom, ta pa se postavlja pred prvotno dvodelno poimenovanje (v našem primeru pred ubogo ljudstvo). Glede adjektivnili pronominov je tipično stalno zaporedje iz našega primera, torej vsi ti naši otroci. — Pred odnosnico se nahaja tudi po- sesivni genitiv osebnega zaimka, npr. njega oče — kot njegov oče, čeprav bi tak genitiv sainostalniške besede »moral« stati za odnosnico (hči po lkovn ika X.). 51 Splošno znano. Kongruenčni adjektivni atribut stoji v stilsko nevtralni stavi v ne- katerih primerili vendarle za svojo odnosnico. Mislim na primere kot Aleksander Makedonski ali Dušan Vel ik i in na moderne domače ženske priimke tipa Vida Tomšičeva , M ar ja Boršnikova ipd. Mi- slim vendarle, da se tip Vida Tomš ičeva doživlja kot rahel stilem, v smislu literarnosti ali meščanskosti.52 Splošno znana je stalna stava pri kvantitativnih izrazih; odnosnica je za števniškim atributom: tr i je ljudje, sedem ljudi, pri sedmih škratih, p e t e r o čutov, s p e t e r i m i čuti, m n o g o ljudi (prim, m n o g i ljudje). Glavni števnik stoji pred množilnim (dve dvojni žganji). Tudi izrazi kot »množica ljudi« se dajo na videz tretirati enako, vendar na podlagi enakovrednega »ljudska množicat vidimo, da je odnosnica množica. Prim, še sklonljivost odnosnice: množica ljudi, množice ljudi itd. * J^ f̂ Oj I udi pri klitikalijP je treba odgovoriti na dve vprašanji: Kako si slede druga drugi. npr. glagolske sem itd., bom itd., bi pronominalnim (me, mi, me), potem pa, na katerem mestu v stavku se sploh lahko zvrstijo. Glede prvega je treba reči, da so glagolske sedanj iške klit ike jired zaimenskimi: s e m se, s v a te, s t e ga, so jo, s v a jima, le je (3. os. sg.) j e za n j imi : me j e , te j e , naju j e , jima j e ipd. Tudi bi je vedno pred pro- nominalno kli t iko: b i me, b i ji, b i vama i td. Zato pa je bom i td. vedno za pronominalno kli t iko: ga b o m , mu b o m , mu ga b o m itd. Pr ikazano tabelarno: Dal sem (si, smo, ste, so, sva, sta, s ta; bi) ga. Dal ga je (boni, boš, bo, bomo, boste, bodo, bova, bosta, bosta). Primerjaj še tipično bi ga bi l dal in naj bi ga dal, naj bi bil dal, kar kaže, da se naj postavlja zmeraj na začetek take klitične vrste, bil pa (kot klitika seveda) na njen konec. Zaporedje bi naj namesto naj bi je narečno. 51 Tomšičeva Vida je navadim npelotivna atrilniciju. 5n Te stvori je dobro zastavil že Metelko, sedaj so v Slovenski slovnici 19(>4 navedeni samo primeri, brez vsakršne razlage (str. 349). Manjkajo primeri z bi, naj bi. Refleksivni se (in si) se postavl ja med glagolsko in pronominalno klitiko: Hotel s e m se ga otresti, Hotel b i se ga otresti — Dal s e m si ga prinesti, Dal b i si ga prinesti, Dal b i si ga bil prinesti. V klitični verigi stoji, kot smo že videli, dat ivni objekt vedno pred akuzat ivnim: daj m u ga, si j i m jih privoščil? Klit ike so tudi vezniki in predlogi. V stilsko nevtralni stavi stoje kon junkc i j e vedno pred odnosnico. Tudi vezniki stoje na začetku odnos- nega dela sporočila, t j . ga uvaja jo . Pr imera za oboje: Stal je p r e d poslopjem. — Vse je izblebetal. k e r se je bal. O posebnostih pr i vezniku pa in da in o nekater ih tistih, ki so po izvoru prislovi, bo govor kasneje. * V stilsko nevtralni stavi imajo klit ike svojo stalno mesto v okviru stavka, katerega del so. — Kako je s temi s tvarmi? Že Škrabec je odgovoril na to vp ra šan j e takole: »Smemo reči, da je v naši slovenščini sploh dobro ohranjen stari red, ki pravi , da stoje enkli t ike na drugem mestu v stavku.«54 Že p r e j je isto povedal tudi M. Murko: »Enklit ike stoje v slovenščini t akoj po prvi naglašeni besedi v stavku.«55 In je nava ja l : Nič se n e boj, Vse j e j j e bilo novo, Res j e naša literatura malo dete v zibeli. Da je Murku bila »prva naglašena beseda v stavku« stavčni člen z ortotonično besedo, nam dokazuje na- slednja njegova t rdi tev: »Enklitike ne smejo ločiti pr idevnikov od samo- stalnikov, isto tako ne besed, katere so po pomenu tesno zvezane.50 Primeri : Njune pesmi so s i podobne, Nič novega b i n e vedel, Tudi to se j e zgodilo. V zloženem stavku stojijo kli t ike takoj za vezniškimi besedami, kot je ugotovil že M. Murko!57 preprost i pr imeri so npr . : Rekel sem mu, da se b o stvar slabo končala. — Kakor si si postlal, tako boš ležal. Ne vem, ali me razumeš. 54 Cvetje XI V/1895, zv. 4, str. b. 55 LMS 1892, 75. 58 Ib., str. 74. — Slovenska slovnica 1964 se izraža neprimerno, ko glede tega trdi, da stoje enklitike »za prvim pojmom v stavku« (str. 348). Čisto sodobno zveni Skrahčevo pravilo, da stoji klitika za »mnogobesednim prvim členom stavka« (Cvetje XIV/1895, zv. 4, str. c; členom podčrtal J. T.). 57 Zametoval je po srbohrvaščini prevzeto stavo >,Kam greš?' v p r a š a l jo je Janez.t Dobro je vedel, da je te vrste stava slovenska le v primerih, ko se hoče poudariti kak stavčni člen; navaja: Ker bojim se namesto ker se bojim (st,r. 75). Tako še: Da bi pa kdo ne mislil, da črevljev nima, nosil je je z bekovo trto prevezane črez rame. I udi za vprašaiiiiuii pa r t iku lami t ako j stoje kli t ike: Ali s i videl, kako se je pognal v boj? Mar n e veš, da se to ne sme? Star inski li pa stopi za kli t iko: Si jih li videl. Pri mar je to p rav tako mogoče: Si jih m a r videl? K a d a r je odvisni stavek pred glavnim, se glavni začenja s klitiko:5 ' Čeprav sem vse vedel, m u marsičesa nisem mogel povedati. I o se razume iz pravi la , da se kli t ika postavl ja za prv im stavčnim členom, ta pa je tu izražen z odvisnikom. Гако razlagamo tudi stavo klitike po premem govoru, k je r je dobesedni navedek (premi govor) samo objekt spremnega s tavka: »Takoj pojdi domov,« m i j e rekel. Isto velja za na videz izjemo >Ah, kaj bi!< j e zamahnil z roko, k j e r je glagol dicendi izpuščen. V vseh teh pr imerih je 19. stoletje močno blodilo s svojem »slo van jen ju«. I oliko večja je zasluga p. Ladislava, Škrabca in Murka, ki so se borili proti temu zlu. Klitike pa stoje v slovenščini lahko tudi na absolutnem začetku s tavka (povedi). 2e Murko je nava ja l p r imere kot S e kralj Matjaž oženil je." Škrabec je s tem v zvezi pisal,60 da sme stati kl i t ika na absolutnem začetku le tedaj , če je ortotonični p rv i stavčni člen, kateremu klit ika po pravilu sledi (ali kot je bilo omenjeno, tudi vpraša lna pa r t iku la ali vez- niška beseda) izpuščen. Pr imere je nava j a l take: Le hitro pojdi, j e daleč (za: I k e r I je). — Ptičar pravi: Aha! s e j e že vjela (za [ s e n i c a ] .se je že). — Te zebe? (za [Ali] te ...) — »Ne sme pa po pravici stati enkl i t ika na prvem mestu,« je pisal Škrabec ," »kjer ni spred nič izpuščenega, ali bi se vsa j ne bilo imelo nič izpustiti.« S tega stališča je v nasprot ju z M. Murkom gra ja l pr imere kot S e kralj Matjaž oženil je. J e znala obljubit, j e znala odreči, in celo začetki p r ipovedovan j t ipa B i l j e ime- niten grof mu niso bili po godu. Stare pr imere J e b i l рак en judovski mož v gradi Suza je razlagal z vplivom grških in latinskih svetopisem- skih originalov. Primerov, k je r o takem vplivu ni mogoče govoriti, pa vzročno ni raziskoval. — T ip IUI je imeniten grof se po mojem da raz- ložiti z ortotoničnostjo pomožnika v takih pr imer ih . Je znala obljubit pa si lahko razlagamo kot Urška je znala obljubit , torej, da je tu izpuščen osebek. Drugi taki pr imeri so stilsko označeni, kot bomo še videli. * ** Registrirano že pri Škrabcu. s» I,MS 189C. S4. 00 Cvetje XIV/1895, zv.4. str. d. " 11)., ZV. str. 1). Poudarne partikule stoje pred stavčnim členom ali njega delom, na katerega se nanašajo: Zdaj si pa l e izberi, Si v e n d a r prišel, Že hodi tako, da ni za ni- kamor. P o s e b n o moram povedati, da nisem bil tam. P r a v skakal je od veselja, T u d i delal je samo, kar se mu je ljubilo. Ko bi v s a j molčal. 1-е ( s a m o ) ti si prišel. Že včeraj sem ti rekel to. P o s e b n o oče te mora biti vesel, P r a v tega nam je še manjkalo, T u d i Tone je bil na izletu, V s a j besedico bi lahko spregovoril. * Če je sintaginatična enota pretrgana z vokativoni ali interjekcijo ali z vrinjenim stavkom za prvini stavčnim členom, stoji klitika šele za takim vrivkom. Murko:" Človeka, ptica, s e mi boj. — Drug konj, se ve, bi te brcnil. Iz Gregorčiča'3 navajam: Postrigli, oh. so mi peruti. Vendar v takili primerih tudi položaj takoj za prvim stavčnim členom (torej: Drugi konj b i t e , seve, brcnil) ni slabši. 2e Metelko" je opozoril na stalno stavo osebka in predmeta, če sta oblikovno enaka in se nahajata — bi dostavili — v samostojnem sporo- čilu-stavku. Metelko navaja npr. Bolezen enega dne močno telo premaga. Prim, še: M a t e r e imajo rade hčere, T e l e gleda žrebe ipd. * Stalno besedno stavo predvidevajo tudi nekatere figure. Opozorim nuj le na hiuzcin, loda to spada v stilsko zaznamovano stavo. POSEBNI! ZANIMIVOSTI Ze M. Murko je opazil, da besedili red lahko odloča tudi o pomenu posameznih besed, lako je za ali navajal"5 stavka: Ali ni je še prineslo Ali je še ni prineslo. Prvi je trdilen, drugi nikalen, pravi. k.ot se vidi, " !.. c.. str. 81. 1,3 SK I. 177, Gregorčič: Ujetega ptiču tožba. » " L.C., str. 261. " L.C., str. 75. je ali v prvem adverzativna konjunkcija, v drugem pa interogativna partikula. Naj bo dodano še nekaj takih zanimivih primerov. V slovenskem knjižnem jeziku so relativni pronomeni sicer formalno različni od interogativnih in indefinitnih, imamo pa vendarle enega, ki ni, namreč kateri. Pri tem se pojavlja vprašanje, kako se ločita inte- rogativna in relativna funkcija te besede, saj se v obeli primerih pro- nomen nahaja takoj na začetku: Kateri hoče iti peš na grad? — Kateri hoče iti peš na grad, naj se javi. Razlika je podana s stavčno intonacijo. У vprašalnem stavku je jedro povedi kateri, pri relativnem pa očitno ne. — Seveda pa je tudi tu tako, da se oziralni zaimki rabijo samo v odvisnih stavkih, vprašalni pa v glavnih in odvisnih. In ko smo že zadeli na redundanco, pripomnimo še, da je formalna zaznamovanost relativnih pronominov (prim, kdor — kdo) docela redundantna. Sicer je pa znano, da je v precejšnjem delu slovenskih narečij sploh ni.66 Od besednega reda je odvisen tudi pomen besede sicer. Kot veznik kavzalne paratakse se rabi vedno na začetku drugega neodvisnega ele- menta paratakse: Poberi se, s icer se ti utegne še kaj pripetiti."'' Če pa sicer lahko prestavim na kako drugo mesto v stavku, je to izraz konce- diranja: To je s icer lepo. je pa zame predrago. In na začetku samo- stojnega stavka ima sicer še drugačen pomen: Sicer me pa to nič ne briga. (V nemščini so ti pomeni po vrsti: sonst, zwar, übrigens.) Takšnih primerov, kot je sicer, imamo pri nepravih (tj. adverbialnih) veznikih tudi sicer še več. Omenil bi samo še zakaj, ki je najprej adverb vzroka (Zakaj si danes tako oesel?). v prirednem odnosu do dejanja, ki mu podaja razlog, pa se spremeni v vozniško sredstvo: Vesel sem, zakaj ( = k e r ) po dolgih letih sem prejel pismo od mladostnega prijatelja. (Tu klitika ne more slediti besedi zakaj, kakor sicer mora slediti prav tako kavzalnemu, toda hipotaktičnemu ker.) Adverzativna konjunkcija pa se v slovenščini lahko postavlja tudi za prvim stavčnim členom stavka, ki je v vsebinskem nasprotju s prvim: Vsi so prišli na sestanek, Tone p a je ostal doma. Nmsprotje tega je: Mimo mene si šla, p a te nisem spoznal. Od veznikov kavzalne paratakse je tak (prislovni) namreč: Stari Planjavec ni bil ne doma ne o cerkvi varen, metalo ga je n a m r e č božje. " Prim, razliko med interogativnim in indefinitnim kdo: Kdo je pred vrati? — Je kdo pred vrati?. 1,7 Po Slovenski slovnici. STILSKO ZAZNAMOVANA STAVA Do stilsko zaznamovane stave besed pridemo tako, da spremenimo stilsko nezaznainovano. Najtipičnejša stilsko zaznamovana stava je, če je pri povednih in podobnih stavkih jedro povedi pred njenim izhodi- ščem (ali za njim pri določeni vrsti vprašalnih stavkov). Že na začetku smo iz strnjenega besedila navajali Trdinov stavek Velika družba pri- jateljev in looceo ga je spremila. Iz otroškega govora poznam inverzivne primere kot Oče kje je? Breznik ni mislil na stilsko zaznamovanost ko je naslednje Stritarjevo besedilo popravljal tako. kot kaže njegov drugi zapis: Črni oblaki so bili zagrnili večerno nebo. Kakor čreda gladnih volkov je tulil veter okoli voglov. Živina je tulila po hlevih in zver se je plašno skrivala ... Večerno nebo so bili zagrnili črni oblaki. Veter je tulil okoli voglov kakor čreda gladnih volkov. Po hlevih je tulila živina in plašno se je skrivala zver .. ,68 Prim, še iz Milčinskega:*8 V kapelici [...J je visel zvon iz čistega srebra, rahlo ga je k r a l j i č n a zazibala in zvon je zapel. P e l j e zvon in razlegal se mu je čisti glas po dvoranah in vežah, po trgu in cestah. Ali: O b u p a v a l j e Zlatolas. puščavnik pa ga je z blago besedo poslal naprej.''0 Tu je posebno zanimiv »odvečni« zvon, ki pa ravno zato po- vzroča stilsko zaznamovanost. Stilsko zaznamovana stava pa je mogoča tudi v okviru sintagmatično zloženega stavčnega člena. Splošno znani so primeri kongruenčnega adjektivnega atributa za odnosnico in substantivnega (kongruenčnega ali nekongruenčnega) pred njo, kakor nam ga ponazarja en sam verz iz Prešernove pesmi: Dni mojih lepši polovica kmalo, mladosti leta! kmalo ste minule (za normalno, lepši polovica mojih dni, leta mladosti).''1 Takih inverzij je v pesmih nekaterih umetnostnih obdobij, npr. romantike, vse polno, v drugih jih je manj ali sploh ne. Tudi takšne inverzije pritegu- jejo stavčnemu členu, v katerem se nahajajo, posebno pozornost in so še danes prav običajne." « Cit. po DS 1908. "» Tolovaj Mataj. MK I%"5. str. 98. 70 II)., str. 101. 71 SK I. 57. 75 S tem v zvezi opozarjam na nenatančno pojmovanje invertiranega kon- gruenčnega adjektivnega atributa \ Slovenski slovnici 1964. str. >48: Priredili Posebej velja opozoriti še na primere, ko so zaradi poudarjanja premeščene celo klitike. Že Murko je navajal primere s klitiko na »ne- pravem« (po teoriji) mestu, kot npr.: Tam Turkom je napijala za Tam je napijala73 Turkom. Tu je klitika prišla za drugi stavčni člen zato. ker se je zaradi poudarjanja vrinil prednjo tisti, ki bi bil sicer za klitiko. — Škrabec je navajal primere, v katerih so klitike same poudarjene in na absolutnem začetku stavka (sporočila): So pa eni mej vami. ki ne verujejo. (Tako so pisali že protestanti, vendar so tu ni klitika.) V stilsko zaznamovani stavi je klitiko mogoče postaviti celo med prilastek in odnosnico, tj. med dele sintagmatično zloženega stavčnega člena. Škrabec je, upoštevajoč hrvaške primere kot Moj se brat /.eni, sicer trdil,75 da je slovensko edino Moj brat se ženi (Hrabri Jurišič se je hrabro boril), toda ko bi bil naletel na primere, kakršne sem izpisal iz Milčinskega, tega gotovo ne bi bil storil. (Enako je mogoče vriniti sploh predikat.) Print.: Kraljica je bila lepa kakor mlado jutro, velela mu je sesti na svojo desno stran in še ga je vjirašala. kake ji prinaša novice/' — Devet j e h o d i l dni. hodil jih je deset in še sledu ni našel svojega kraljestva."— Pastir reče: tVrh hruške moram, drugih n i m a m želja.«19 — »Ostani pri meni,«, mu je prigovarjala, >za prvega m i b o š služabnika in svetovalcaZ«7' Tak primer je Škrabec lahko bral že pri Murku:80 Na starem s o trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele. Zanimivi so tudi primeri, ko je zamenjano zaporedje koordiniranih delov povedi, kot npr. pri Prešernu: Z Avre l i j em Droli se več mu prilastki [npr. rimski prestol] stoje redno pred svojim imenom. Pomni. Dru- gačna stava je slogovna posebnost, ki v današnji prozi skorajda ni več v rabi, kvečjemu v zelo privzdignjenem govoru, največkrat pri svojilnem zaimku: Ne- beško lepi njen obrazek. | . . . l« Splošno znano je npr., da so pridevniški prilastki za odnosnico tudi v kletvinah (strela gromska. hudič prekleti) in sploh v emo- cionalno determinirauih izjavah (npr. baba prekanjena ti) tudi v navadnem občevalnem jeziku, torej zakaj ne tudi v prozi. Tudi v poeziji take inverzije niso samo okras, temveč imajo lahko tudi svojo prvotno funkcijo posebnega poudar janja (prim, pri Prešernu: Po cerkvah tvojih hodil sem. Ljubljana. SK I. 64. sonet ]e od veselga časa teklo leto). i 73 I., е.. 73. 74 Cvetje 1805. zv.5, str. c. 75 lh.. zv.4. str. b. 78 Tolovaj Mataj, 09. 77 Ib.. str. 101. 78 11).. str. 115. 78 lh., str. 125. 1,0 !.. c., str. 74, po Prešernu. o bran ne stavi," kar ima vrednost Droh in A vrel i j . . . — Stilska raz- gibanost koordinativnega odnosa se doseza še tako, da se med koordina- tivne dele vrine sintagmatični element: Kraljevska milost, dajte, da grem prej uro ali dve na šetnjo in poliaj, da mi slast p r i d e in mik za tolikšno gostijoZ«82 Tudi veznik da je mogoče zapostaviti. Naša pravopisna tradicija odsvetuje primere kot ne vem, kje da je bil83 (objektni stavek, uveden z vprašalnim zaimkom ali prislovom). Primeri kot kako da noče priti se razlagajo z elipso: kako je to, da noče priti. Tip lovec da je bil pri tem ranjen si razlagam z izpuščenim glagolom dicendi (lovec, prav i jo , da je ...). * lake so glavne značilnosti in zakonitosti slovenskega besednega reda. Objektivnost razodetib spoznanj je mogoče preizkusiti ob nasled- njem Prešernovem sonetu, ki ima v drugem zapisu navadno stavo. Vrli sonca sije soucov cela čeda po neba svitlili potiti razkropljena: od sonca, ljubga svojga, zapušena jih zemlja celo noč z veseljem gleda: ko se zlati oblakov truma bleda, nazaj pripelje zarja ga rumena, tak zemlja je v ljubezni vsa zgubljena de vanje ne obrne več pogleda. Kar zvezd nebo, deklet ima Ljubljana; rad ogledujem vas cvetečolične ljubljanske, ljubeznive gospodične! Л1 dragi taka moč je čezme dana, tie pričo nje sem slep za vse device, zamaknjen v mil obraz srca kraljice. Vrh sonca sije cela čeda soneov, razkropljena po svitlili potih neba: zapuščena od sonca, svojga ljubga, jih gleda zemlja z veseljem celo noč: ko se zlati bleda truma oblakov, ga rumena zarja pripelje nazaj, je vsa zemlja v ljubezni tako zgubljena, de vanje ne obrne več pogleda. Ljubljana ima deklet, kar nebo zvezd; rad vas ogledujem cvetečolične, ljubeznive ljubljanske gospodične! Al čezme je dana dragi taka moč, de sem pričo nje slep za vse device, zamaknjen v mil obraz kraljice srca. 81 SK 1, str. 78, Prešeren: Krst pri Savici, Uvod. 82 Tolovaj Mutaj, str. 115. 83 SP 1962, str. 175. S u m m a r v The author first of all calls the reader's attention to the fact that the pro- blem of word order in Slovene language is comparatively little examined and he makes a link between this fact and a small number of studie« in Slovene syntax that have been written by now. He also calls the reader's attention to the fact that in Slovenska slovnica (The Slovene Grammar), written by four authors (A. Bajec, R. Kolarič, M. Rupel. J. Šolar), there are not even collected the positive results that have been achieved by the scientist studivng the word order in Slovene so far . namely, by F. Metelko, M. Murko, S. Škrabec and A. Breznik. Short definitions of kinds of word order are given next (stylistically neutral and marked, and with neutral the two subdivisions, namely, free and compulsory) and criteria that are decisive for the position of words and parts of speech: they arc divided according to their actuality (actual division of the sentence or contextual organisation of utterance), cliticness, special stress (= poudarek). * There follows a detailed analysis of the stylistically neutral word order. 1. The main criterion of the free word order is the division according to the contextual organisation of utterance. (It was introduced in Slovene lingui- stics by A.Breznik in 1908.) There are the starting point (theme) and nucleus (rheme) of the utterance (e.g. Marjeta p o j d e n a i z l e t ) . The nucleus is after the starting point (Marjeta), as long as the examples of the type: K a m greš? are not in question: there the nucleus is at the beginning. Between the starting point and the nucleus there can hi a transition (pojde). 2. In the described framework of contextual organisation of utterance it is not the words that are ordered, but parts of speech, i. e. subject, predicate, adverbial and object. As the notion about parts of speech are diverse the author explains his views concerning this problem: The scheme of the most develloped sentence includes at most 4 parts of the sentence (subject = S. predicate = P, objects = O, adverbials = A). The scheme is then the following: S P О A (The trends of syntactic influences are marked with arrows (congruence and rection]). An attribute is just a part of a part of speech, e.g.: S A P О Andrej je v potoku ujel ščuko N a š Andrej ] je v potoku, k i t e č e za v a s j o | v e s e l ujel J ščuko r o p a r i со, П-ГГ) 5. Parts of speech in the starting point and in the nucleus follow with regard to the principle: from known (better known) to unknown. The adverbials of manner also follow this rule, as Breznik had alredy established, but in Slo- venska Slovnica the old. wrong opinion is still stated. 4. The succession of coordinated elements of message is dealt with the type o č e in m a t i — m a t i in o č e : v i d i m , a n o č e m . A greater irrelevance of sequence of coordinated elements is established only with "non-qualified" enumeration and in copulative parataxis with coexistent elements. In other cases the succession is regulated; as in the copulative parataxis with successive elements and in adversative, causal and consecutive parataxis, partly also in disjunctive parataxis. With the free succession of the elements of parataxis there is special attention paid to the principle of distribution in the sense of climax or anticlimax. 5. There is also discussed the position of the interjections and vocatives. 6. In the chapter dealing with compulsory order first of all a typical complex syntagmatic structure of parts of speech is discussed (že vsi ti naši zelo razvajeni [var. vsega dobrega vajeni] otroci nove dobe. ki se je začela po drugi svetovni vojni). The nucleus of the part of speech (otroci) is preceeded by an adjectival congruent part of the attribute, together with the adverbial (zelo) and the objective (vsega dobrega) determinants, after the nucleus there is the substantival part of the attribute. 7. The compulsory succession of various adjectival words is also stated (pronouns, adjectives, numerals). 8. A typical succession of clitics is: sem. si... and bi stand before a pro- nominal clitic, je and bom after pronominal clitic, the one in dative case stands before the accusative (genitive) one. Reflexive clitics (se. si) stand between the verbal and pronominal clitic. Propositions stand before the led part of a mes- sage, conjunctions before the part to which they refer (rare exceptions are namreč, pa). <). A clitic or group of clitics stand after the first par t of speech that has an orthotonc word (Nič se ne boj! — K a k o se imenujem, me vprašaš?), after conjunction (Kriči, k e r se boji), after the interrogative ali (Ne vem. a l i m e razumeš). — At the absolute beginning of an indenpendct clause the clitic can stand if the first part of speech (either conjunction or = ali) is not present because of an ellypsis (Le hitro pojdi, j e daleč). 10. The particles stand before that part of speech or part of it upon which they refer to. 11. If the first part of speech is followed by an insertion the clitic stands af ter or before it (Drug konj. se ve , bi te brcnil — Drug konj bi te, se ve , brcnil). IH S l a v i s t i č n a r e v i j a 12. Whenever the forms for nominative case and accusative case are not morphologically differentiated there is also in Slovene laguage the compulsory succession subject — object ( M a t e r e imajo rade hčere), that, of course, in a message that is not influenced by the context. * Stylistically marked word order. The most typical form of the stylistically marked word order is seen in the transfer of the nucleus of the utterance to an untypical position. Inversions in the f rame of a syntagmatic composed part of speech are another characte- ristic form. There is specially stressed the transfer of the clitic to an untypical position. In the final part of the study several uncommon examples are discussed, and the study is concluded with sonnet by Prešeren written in a stylistically neutral word order too.