I in s t i tehijajo vsak petek ter stanejov tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. r>0 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po *.T y jí pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za će trt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 ir. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi; tiskarni. - • * Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ,,Novic". ® • A. é j « J f ■ ^ i . . __J 9 ^ ' L _ li # ^ ř % • - • * it . * U V *« f « V Izubijani 7. januar ja 1898. Vabilo na naročbo „Novic" / Leto se J* * f * * ' * JL ^ ' — r * bliža svojemu koncu in bliža se čas, da se bodo čitatelji zopet morali odločiti i kake liste naj si naroče za bodoče leto Kei se je adnj čas slovensko časopisje močno pomnožilo t ni to več lahka stvar. » No vicam u ni treba razvijati svojega programa, ker je že dovolj znan. Njih program je dr. osta, dr. Tomanin Svetec znani stari slovenski program, katerega so se držali dr. BIe iw eis, in kateremu so ,,Noviceu bile zveste v najtežavnejših časih. Hodile bodo nekako srednjo pot in bojo ne bodo iskale, a vendar odločno branile slovensko narodno stališče proti vsakomur. Poganjale se bodo odkritosrčno za najširšo in neposredno volilno pravico, kakor so se so prepričane, da bodo postavodajni zastopi ker dosedaj najdoslednejše izmej vseh slovenskih listov, tem bolje izražali pravo mnenje naroda, čim bolje bo vsem stanovom omogočeno, izražati ob volitvah svoje mnenje. Smatrale bodo za svojo nalogo, zagovarjati koristi srednjih in nižjih stanov. Posebno pozornost bodo obraćale na koristi našega kmeta in obrtnika. Ta dva stanova sta stebra našega na- roda. Posebno kmet nima pri nobenem narodu taceta pomena kakor pri našem. Naš kmet ni samo tišti, ki druge stanove preskrbuje z živežem, tem več najboljši mocje našega naroda so se rodili v kmetskih hišah, naši najboljši pisatelji, učenjaki, politiki so največ iz kmetskih hiš, tako da lahko rečemo da je kmet rešil našo narodnost. mestih je pa najvažnejši obrtni stan. To je jedini nezavisni stan, na katerega se rao-remo Slovenci zanašati, zato je pa dolžnost slovenskih politikov in časopisov, da ne pozabljajo koristi tega stanu. bodo v novem letu v jedrnatili in stvarnih ćlankih pojasnjevale vsa politična ť) o vice a vprašanja. Posebno pozornost bodo obračale kakor dosedaj slovenskim in slovanskim vprašanjem Poganjale Slovanovi se bodo z isto odločnostjo za narodno jednakopravnost in narodne pravice avstrijskih kot so se vedno v njenem polstoletnem obstanku. Skrbele bodo obraćati novim pa tudi za pouk kmeta m obrtnika. Pri tem mislijo posebno pozornost iznajdbam. poučném m zabavnem delu bodo skrbele za primerno poučno m zabavno gradivo. Splošno se bodo „Novice" trudile v novem letu vsestranski zadovoljiti svoje čitatelje i 1 etu m se kaj novih naroč do katerih se obračajo s prošnjo, da jim ostanejo zvěsti v novem nikov pridobe. Dolžnost je pa, da izrekamo koncem leta tudi zahvalo vsem sotrudnikom in jih prosimo naj nam ne odreko svoje pomoči v novem letu. Posebno bi nam bilo ustreženo s kratkimi poročil] o dogodkih po Slovenskem, kar se lahko sporoči na dopisnici. Izhajale bodo ,,Novieeu v dosedanji obliki in obsegu tudi v novem letu UMI m cena ostane stara in sicer za ljubljanske naročnike v tiskarni prejemane: za celo leto 3 gld. 50 kr. i pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. Po pošti prejemane za celo leto gld. 1 za pol leta gld. in za četrt leta 1 gld. Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača ze celo leto 40 kr. Na ročnino se pošilja: Blasnikovi tiskarni y Ljubljani. ■Ill IH Politiški oddelek. »u.......■•■■ku».....•■■■«■•■■■■■i.....•■•••••••■(••••■••••■••in........................................... Leto 1897. ë Nesrečna Srbija tudi lani ni bila deležna notranjega miru. Kraljev oče, razupiti pustolovec Milan, se je s praznim žepom vrnil v Srbijo in začel tirati svojo, narodovi volji in koristim dežele nasprotujočo politiko, vsled katere je nastala velika notranjepolitična in zunanjepolitična kriza, Minolo leto ostane velike zgodovinske znamenitosti, zamore prouzročiti velike homatije. Srbija menda ne naj se motri s katerogakoli stališča, kajti primerile ozi-roma zasnovale so se velike dogodbe, tako da je res vredno, ozreti se nazaj. učaka mira, dokler je bodo vladali Obrenoviči. Premembe v vladi i katere so se lani zgodile na Tudi 1897. Nemškem, niso kar nič vplivale na smer nemške politike, tekla kri v potokih, ne samo v katero smer določa nemški cesar sam. Vsa pozornost bila osredotočena na boj mej vlado in parlamentom Evropi, ampak tudi v Ameriki, v Atriki in v Aziji. Dolgo časa je revolucija na Kreti obračala naso občno pozornost, radi pomnožitve nemških vojnih ladij. Cesar Viljem hoče Posledica te revolucije je bila grško-turška vojska, katera Nemčiji pridobiti kolonij in je radi tega konec leta upri- je za Grško kaj žalostno iztekla in to državo silno osla- zoril ekspedicijo proti Kitajski. Nemci so sicer zasedli bila. Konec kretske revolucije je, da so velesile primo- neki kitajski pristan, toda Rusija je pomen te prisvojitve rale turškega sultana, da je Kreti dal prerej obsežno av- popolnoma uničila s tem i da zasedla ključ h Kitajski i tonomijo. pristan Port Artur. Revolucija je bila dalje na Filipinskih otokih in na Velikánská kriza je lani nastala v Avstriji in od nje otoku Kubi. Prouzročila je te grozovite upore slaba rešitve je odvisen ves ustroj te države, morda celo njena uprava španska, a dočim se je Španski kmalu posrečilo, eksistenca. Državnozborske volitve so bile pripeljale v udušiti revolucijo na Filipiuah, je za premaganje kubanskih dunajski parlament nove ljudij, kateri so se krepko za- ustašev jone, a žrtvovala nad stotisoč ljudij in neštete mili vzeli za to, da se je za časa Taffeja začeta notranja dasi pomuja kubancem dosti ugodno spravo, evolucija nadaljevala. Nemški liberalizem je bil poražen, traja boj še vedno in se konča najbrž z neodvisnostjo v parlamentu je dobila moč nova večina, sestavljena iz Kube. slovanskih in nemških konservativnih |elementov in proti Doslej še vedno najuplivuejša evrop&ka država, svo- tej večini so Nemci začeli najljutejši boj, so strmoglavili bodná in imovita Angleška, je tudi v minolem letu mo- grofa Badenija, prouzročili velikánsko izgrede, na katere rala na raznih krajih sveta z mečem braniti svojo posest so odgovorili Čehi s protiizgredi, in naposled prouzročili, in svojo veljavo, od katere je odvisno vse njeno neizmerno da je novo Gautschevo ministerst/o dejanski uvedlo ab bogatstvo, tako v Afriki in tudi v Indiji. Minolo leto solutizem. Vzlic temu Slovani nimajo uzroka, bati se za praznovala šestdesetletnico vladanja svoje kraljice Viktorije svojo prihodnjost. in o tej priliki pokazala, da je resnična svoboda najtr-dnejša opora monarhizma. Francija ni v minolem letu učnkala nič posebnega gubili celjsko samostojno slovensko-nemško gimnazijo niti v zunanii niti v notranji politiki, kajti z veza z Ru Za slovenski narod minolo leto že celo ni bilo srečno. Na Štajerskem nismo nikjer ničesar pridobili, pač pa iz- Ns dobili smo namreč Koroškem smo pač pridobili nekaj rijo je bila že prej sklenjena in se je lani samo javno svojega poslanca Einspielerja, sicer pa je slovensko gi-priznala, finančni škandali pa, o katerih se je mnogo pi- banje precej nazadovalo in če novi dež. predsednik Frey- niso nič večji od onih, ki se primerjajo drugod a g ne popravi, kar je njegov prednik zlega ukrenil, se skrbno prikrivija. deneg utegnejo za koroške Slovence nastati žalostni časi. Na Italiji so se 1. 1897. izvršile nove volitve v par- Primorskem so je Slovencem najhuje godilo, kajti izgubili lament, katera po vladi niso prinesle pričakovane trdne so tri mandate in laška nestrpnost ni bila nikdar tako večine, vsled česar je Rudini izdal za katoličane kaj ne- brutalna kakor prav v minolem letu. Namestnika Rinal-ugodne naredbe, s katerimi je zvabil v svoje ministerstvo dinija, to glavno uporo italijanstva in stropenega sovraž- Zanardellija ter ž njim začel proti katoliški cerkvi jako nika Slovencev, je vlada sicer spodila v pokoj, ali razmere oštro postopati, ne da bi se bil s tem pridobil kaj boljšo se niso premenile in iredenta dviga svojo glavo ošab-pozicijo. Tudi v zunanji politiki ni vlada dosegla zbližanja nejše kakor kdaj poprej. Tudi na Kranjskem ni narodna Franciji i kar je iz trgovinskih ozirov njena prva stvar napredovala. Slovenci sicer niso ničesar izgubili, skrb. Italija krvavi iz tisoč ran, a nikjer ni videti po- a tudi ničesar pridobili, zakaj če ima ta ali ona stranka moči. nekaj več mandatov, je pač za narodno bilanco, v ka Španska te lani izgubila svojega ministerskega pred- tero se stepejo samo pozitivne pridobitve, popolnoma vse- sednika Canovasa » kateri je pádel kot žrtva anarhistov jedno. Ako motrimo trezno in kritično naše razmere ako Nesreče na Kubi so spravile Špansko v največjo zadrego, povsod so se začeli gibati karlisti in republikanci in prav preiščemo uzroke stagnaciji v narodnem življenju, najdemo konec leta je bivši zapovednik na Kubi, general Weyler, kmalu, da nobena stvar na svetu ne ovira in ne zadržuje prouzročil „pronuciamento", katero utegne imeti kaj ne- našega življenja, delovanja in nehanja tako, kakor tuja prijetne posledice. birokracija. Vseh naših neuspehov, vsehi křivic, ki se nam gode, vseh nasilstev, katerim smo izpostavijeni, je končni združena še v prihodnje v svrho izvršitve popolne jednakoprav- Čas že, da nosti vseh avstrijskih narodov. III. Shod pričakuje od naših poslancev, da bodo z vso dostojno eneržijo in brez mehke popustljivosti vladi ali združenim stránkám nasproti zahtevali od vlade nemudno sistematično izvedbo narodnih in gospodarskih se iz tega spoznanja izvajale po- pravic za slovenski narod na podlagi vseslovenskega shoda uzrok nemška in italijanske birokracija, ki misli, da je nje prva naloga, dušiti naše narodno gibanje in zadrže- vati nas narodni napredek. sledice. Narod slovenski ne bo v nevarnosti in bo nav- dne 14. septembra 1897 v Ljubljani. IV. Shod spoznava, da zlic vsemu nasprotovanju Nemcev in Lahov mogel napredovati materijelno in kulturelno, kakor hitro se iznebi tujih, nemšbih in laškib uradnikov. Ta nauk nam proda oziroma na politične razmere v državi in deželi želeti, da se narodna in katoliško- narodna stranka v deželnem zboru Kranjskem na podlagi popolne jednakopravnosti in s potřeb- ními garancij ami proti poljubnemu druženju jedne ali druge jaje izkušnje minolega leta, od katerega se poslavljamo stranke s tretjo, dogovorita o sporazumnem postopanji v de- brez tuge, dobro vedoč, da mora novo leto biti i. za nas veselejše od prejšnjega. venskemu narodu to pomozi Bog vernemu slo- želnem zboru Shod pričakuje z gotovostjo, da se bode od strani obeh strank lojalno in odkritosrčno delovalo na spora-zumljenje posameznih stanov in slojev na Kranjskem in uva-ževala v javnem življenju umožnost in delavnost in ne strankarska korist. V. Shod pričakuje posebej še od notranj- Položaj Politični pregled. Parlamentarni stroj stoji popolnoma. Par- lament se je razšel, vlada ga je zaključila, da odstrani dose- skih poslancev, da se bodo glede na slabe gospodarske raz mere osobito kmetskega prebivalstva na Notranjskem pri vsaki priliki potezali za potrebna sredstva, s katerimi bi se sedan je žalostné razmere zboljšale. danje predsedstvo in Ealkenhaynov zakon, ter je začela vladati in reševati najvažneje stvari na podlagi 14, na podlagi za silo. Tako so objavljene važne cesarske naredbe za pode- ljevanje podpor iz državnih sredstev onim krajem, ki trpe bedo vsled letošnjih elementarnih katastrof, naredbe, s katerimi se podalšuje nagodba za jedno leto, naredba s katero se po- daljša kvota 70 : 30, kar pomeni za Cislitvansko izgubo več sto miljonov gld. in še razne druge naredbe. Takov je torej 30)etni jubilej naše avstrijske ustave! Dne 31. decembra 1867 proglasila ta ustava, a ravnokar praznujemo nje tride-setletnico s tem, da se vlada brez parlamenta, pomočjo silo, da je faktično zistirana ustava, da vlada absolutizem. se za Takoj v otvoritveni seji se je pokazalo, da ne Deželni zbor štajerski. 3ež. zbora ôtajerskega dne 28. t. m pojde vse gladko, kajti tudi ondi, velja nacelo gospodujočih : Doli s Slovani ! Nemški nacijonalec Walz se je pritoževal, da se deželni zbor ni sklical že prej in je očital vladi, da krati parlamentarne uredbe in svoboščine. Ta poslanec je rekel, da boio Nemci govorili tako glasno, da se bode slišala vsaka beseda do najvišega mesta in da povedo, kako razburjen je nemški narod in ogorčen radi vednega kršenja nemških pravic. Menil je, da mora priti do burnih razprav v zbornici in je rekel, da votira proračunski provizorij samo, ker se zanaša na deželni odbor, da bo isti z najskrajnimi sredstvi branil Papeževa 6o-letnica. Dne 31. dec. 1897. je mi- nemške pravice. No, kaše se, da hoče postati štajerska de- nolo 60 let, od kar je bil sv. Oče Lev XIII. posvečen v maénika. O tem povodu je bila na novega leta dan velika slavnost v Rimu in je sploh ves krščanski svet praznoval to redko slavnost. Nekako čndno pretresa Člověka misel ob tem slavju voditelja katoliške cerkve! Že v dobi navadnega duhovnika je nekaj svetotajnega, ako je doživel 50-letnico svojega želna zbornica mala kopija dunajskega parlamenta v tem ne srečnem letu. Slovenci v dež. zboru štajerskem naj bodo da bodo vračali nemškim „Wolfom" klin s pripravljeni, y klinom". Gališki dež. zbor hoče sestaviti spomenico ter jo poslati cesarju. Spomenica bo naglašala potrebo, da se razširi maševanja. Koliko pa jih je, ki bi doživeli celo 60-letnico! A deželna avtonomija, da se utrdijo v državi načela jednakoprav najvišji glavar katoliške cerkve doživel ta visoki trenotek! nosti« ter da se nelia l)uti národnostní boj, zavira obrav Ako se pomisli, kake naloge se stavijo baš v denašnjih dneh na glavarja rimsko katoliške cerkve, naloge, s katerimi so zdrušeni mnogobrojni duševni viharji onega, na katerem sloni vsa odgovornost za Čast in veljavo te cerkve, tedaj se mora smatrati zares je veliko nebesko milost, da je Lev XIII. do-segel to visoko človeške dobo, oziroma 60-letni dan svojega navo in rešitev socijalnega vprašanja. to svrho bil iz- voljen odsek 32 članov, mej katerimi je tudi pet Malorusov. Načelnik je Dunajewski, namestnika pa maloruski škof Czechowicz in David Dzieduszycki. Abrahamowicz ; poročovalec bo grof Nemški poslanci češkega deželnega zbora še do- maševanja Lev XIII. je še danes jeden najjasnejših duhov, slej ne vedo, kakšno stališče naj zavzemo napram bodočemu kolikor jih je bilo na zlatem stolu cerkvene vlada rimske. On zasedanju. Dočim hočejo Schonererjanci, da se Nemci deželno- je takorekoč vir evropskemu miru, kajti njegov močni duh je, zborskih sej ne udeleže, agitirajo naprednjakizaudeležbo Načelnik odganja vojne furije od bivališča evropskega človeštva, in kluba nemških naprednih dež. poslancev, dr. Schlesinger hoče baš radi tega moramo vsi skupno vzklikati k Nebu, da nam sklicati v Litomeřice vse nemške dež. poslance na posvetovanje. dolgo ohrani ta sveti dragega vir miru v prid človeškega rodu na zemlji. Slava Levu XIII î Malorusi. Strankarski shod maloruskih radikalcev v Przemysla je sprejel resolucijo, s katero zahteva, naj vlada Shod političnega in gospodarskega društva za Notranjsko, kateri se je vršil v Postojni dne 26. decembra državni zbor razpusti ter razpiše takoj nove volitve. Politično društvo « Nada Narodna", je imelo v Lvovu svoj občni je eprejel naslednje resolucije: I. Shod odobrava združenje slo- zbor. Pa Je naglašalo, da treba delovati predvsem na to, da venskih hrvatskih in maloruskih poslancev v državnem zboru se Galicija razdeli v maloruski in poljski upravni del. Klub na Dunaju v „Slovansko kršansko-narodno zvezo" ter solidarno maloruskih deželnozborskih poslancev se je konstitutiral tako, postopanje te s združeno desnico. II. Shod izraža svoje ogorčenje na nečuvenem in skrajno surovém postopanju zjedin- ga Zaj aczkowski deželnega maršala namestnik škof Czechowicz predsednik, in Barwinski podpredsednika, Wachnianin pa jene levice, z brutalno silo onemogočila v državnem tajnik. Malorusi se torej politično krepko gibljejo. zboru vsako plodonosno delovanje, čestita predsedništvu po Rusija Povodom konsekracij novih katoliških slanske zbornice k odločnemu in možatemu postopanju napram škofov v Rusiji bilo je zbranih v Petrogradu več katoliških zdivjani obstrukciji, in izraža svojo radost na solidárném škofov, ki so doposlali carju udanostno adreso Skofj zatrjajo postopanju zjedinjene desnice, trdno pričakujoč, da ostane ista carja v svojem in vseh ruskih katolikov imenu o nepremični zvestobi in udanosti in se zahvaljujejo vladarju za njega skrb valo, da preosnova in vredba posredovanja delà in v prilog potřebám prebivalstva rimsko-katoliškega. Adresa izreka najtopleja voščila za zdravje carjevo in srečo njegovega vladanja. Car je sporoČil škofom svojo zahvalo za ta čin udanosti. Rumunska. Rumuni v kraljevini rumunski se vedno nujno potrebna, Sedanji načini posredovanja děla in služb so nedostatni in ne zadostujejo današnjim socijalnim raz-meram in potřebám. Najnavadnejši in jednostavnejši način, na kateri si brigajo za usodo svojih zatiranih bratov na Sedmograškem. delavci pridobivajo delà ali službe Podpirajo jih moralno in grnotno „Kulturna ligau, kateri načelnik je vseux,ilišČúi profesor Vladescu, ima že velike zasluge popraševanje po v tem oziru. Sedaj, ko hoČejo Madjari izbrisati rumunska kra-jevna imena, so se dvignili tudi Rumuni v Bukureštu ter priredili veliko demonstracijo proti Madjarom. Veô tisoČ Ijudij se je udeleŽilo meetinga, potem pa šio pred kraljevo palačo, za-htevaje pomoČ va krvne brate. Vojaštvo je demostrante raz-gnalo, a narod se je zbral pred kipom Biteazuja pred akademijo, kjer je neki vseučiliščoik pozivljal narod, naj vztrajno delavnicah in hišah. Tako popraševanje za deloje mudno in mučno in poniževalno. Prosilec zgubi časa in mora preslišati mnogo grenkih besedij. Navadno se ga zapovedi m slučaino morda dobi delà ali se sprejme v službo. Brezposelno postjpanje od kraja do kraja pokvari pa še tudi tako pridnega, poštenega in značajnega de- lavca in posla ali služabnika, in ga pogostokrat uniči podpira težnje lige, dokler se ne ustanovi celotno rumunsko materijelno in noralno. kraljestvo, se bo razprostiralo od Tise do ustja Dunava. Razburjeni narod je gromko vpil: „Pereat Madjarija!" — kar pač Čudno odmevalo v Budimpešti, kjer sta se še nedavno bratila ogerski in rumuns kralj. Italija Novo ministerstvo, katero sestavil Rudini Bodi si delavec bodi si posel, ki dlje časa potuje in mora prenaš ti vse vremenske nezgode, %se na potu za nemari in pride včasih ves zamazan in razcapan delo- dajalcu prosit delà. Delodajalec, ki sodi člověka po njegovi zunanjosti, ga zapodi, ker misli, da je malopriden s pomocjo znanega Zanardelija, je že pokazalo, da je duhov- ščini posebno sovražno. Novo ministerstvo je izdalo ukaz na in nepošten postopač. Tak nesrečnež vlači se potem od vse okrajne načelnike, naj skrbno nadzorujejo tište duhovnike, kraja do kraja, dokler tlednjič ne postane postopač iz kateri se poganjajo za obnovitev papeževe posvetne vlade, in naj proti vsacemu, katerega zasasaČijo pri taki agitaciji stopajo z vso brezobzirnostjo. î po- v Spanska. Tudi novému ministerstvu se ni posre- Čilo1 narediti mir na Kubi. Ustaši so ponuđeno jim tesno av- tonomijo odklonili in nadaljujejo boj, Zjedinjene države pa iščejo vzrokov, da bi se vmešale v to borbo Španska že- oma-guje, zdaj da so še jeli še doma gibati Karlisti in se priprav- delomržnje. Beda in obupnost ga mnogokrat napravita tudi za zločinca. In vender bi se tak člověk rešil pogube, če bi se mu dala prilika do delà. Posebno nevarno je tako postopanje za ženske. Tudi delodajalci in gospodarji si morajo v slučaju potrebe sami poiskati delavcev in služabnikov, bodisi z ljati na vstanek. Vse kaže, da nastane na Spanskem velika katastrofa. Kreta. Krecanski guverner ne bo niti polkovnik Schâffer, niti crnogorski vojvoda Petrović Njeguš. Sedaj ho-čejo nekateri, da postane guverner grški princ Jurij. Ta kan- deia aij službe anoncami po časnikih, bodisi s popraševanjem po raznih A mJf j| & prenočiščih, kjer se sbajajo potujoči delavci in tanji slu- žabniki. Kdor si s popraševanjem ne more ali noče dobiti didatura da je že naprej nemožná radi Turčije, torej bo treba še dalje izkati. Turčija. Makedoniji vre zopet. Glasom poročil iz Bolgarija so zahřešili Turki v štirih mestih in 30 vaseh v Makedoniji nasilja tamošnjim bolgarskim podanikom. Vsled oziroma delavcev in poslov ali drugih služabnikov, obrne se na privatne posredovalnice za delo in službe. Te se raziele v zakotne in v koncesijonirane posredovalnice. Najnevarnejše zakotne posredovalnice za delo in službe so prenočišča, ki so združena z gostilnami tega se je .zasnoval v Bolgariji odbor, je v svojem oglasu in s žganjarnami. Tukaj se pije, igra in nesramno go pozval bolgarski narod na boj proti Turčiji. Turki se izgovai- vorj jn marsikak mlad delavec in jajo, da so izvršili omenjena nasilja radi tega, ker so Bolgari baje umorili, jednega bega in jedno tursko devojko, ter da so posel se zapelje in našli pri Bolgarih mnogo oroŽja m spisov, pozivljajočih na upor AítMfcífcifcífeíliífe Obrtnija. =f* pokvari. Mnogokrat še tudi imetnik prenočišča izsesava brezposelne osebe in jih obere do zadnjega krajcarja. slučaju, da jim je pa pridobil delà ali službe, plačati mu morajo visoke posredovalne pristojbine. Prenočišča so tudi v zdravstvenem oziru slaba. Zrak v takih prenočiščih je zaduhel in nezdrav, postelje so ne snažne in polne mrčesov. Ne da se pa tajiti, da so tudi dobra pre- Občinske posredovalnice za delo in službe. Ljubljanski policijski komisar Fran Podgoršek nočišča, ki so velika podpora in dobrota za potujoče de-lavce in posle Zakotne posredovalnice imajo tudi razne privatne nasvetoval obč. zastopu, naj ustanovi svojo posebno pesre- osebe, branjevke, kramarice, i. t d in je število teh po dovalnico za delà in službe. Ta svoj predlog je uteme- vseh mestih veliko. Le-te in pa koncesijonirane posredo- malo vedbe priporočamo v premišljevanje vsem svojim občinam. katere posredujejo tudi delo. Najraje se obračajo na te ljeval z naslednjim, jako zanimivim poročilom, čigar na- valnice posredujejo navadno le službe poslov in Poročilo se glasi: Vprašanje, kako naj se zakotne in koncesijonirane posredovalnice gospodinje, ker organizuje posredovanje njim posredovalci in posredovalke dajejo tudi pojasnila delà in služeb » se je v zadnjih letih mnogo pre- o lastnostih in sposobnosih poslov. Take posredovalnice učevalo in prevdarjalo ter se je vsestransko pripozna- prihranijo delodajalcem in gospodinjam mnogo časa in truda ki ga imeli, če morali iskati delavcev ozi- pozdravila. Naglašalo se je, da imajo dolžnosti in da so roma poslov po prenočiščih ali drugih krajih, delavcem v prvi vrsti poklicana in interesovana, da ustanove take in poslom pa prihranijo nepotrebna in neprijetna pota posredovalnice. po delavnicah in hišah. Brezposelne osebe, berači in postopači napravijo Velik nedostatek teh posredovalnic je, da posredu- mestom veliko troškov, ki se s posredovanjem delà lahko jejo navadno le službe poslov in da se na druge delavce znatno zmanjšajo, ker se tem osebam lahko brez ovire in služabnike ne ozirajo. Nadaljni nedostatki pa so, da nakaže primerno delo. Take posredo val nice dajo tudi mestom pobirajo te privatne posredovalnice visoko vpisnino in posredovalno pristojbino za vsako posredovanje in da tako avtoriteto vpogled v delavske razmere. Mesta imajo tudi potrebna za vodstvo posredovalnic, da izkoriščajo delavce in posle, ne da lahko nadzoroval. jih kdo pri tem so nepristranske in da imajo splošno zaupanje. Vrh tega bi bilo po mestnih posredovalnicah posredovanje Vsled visoke posredovalne pristojbine imajo privatne centralizováno in izkoriščevanje delavcev in posredovalnice interes, da se posli in delavci pogostokrat po privatnih zakotnih in koncesijoniranih delà poslov i posredovalcah menjavajo, ker čim večkrat se to zgodi, več zaslužijo posre- sčasoma prenehalo, ker bi mestne posredovalnióe ne is- dovalci. Dobičkarstvo zapelje tudi posredo valce, da ne po- kale dobička in bi služile le ugodnosti delodajalcev in stopajo vsikdar vestno in da priporočajo tudi nesposobne delojemalcev. Mestne posredovalnice dajale bi tudi večje in nezanesljive osebe. jamstvo za nepristranost in nepodkupnost, kakor vsaka Mnogi nedostatki pri posredovanji delà in služeb po druga posredovalnica. privatnih posredovalnicah provzročili so, da so delojemalci sami prevzeli posredovanje in so isto po svojem uredili. Socijalisti bili so prvi, ki so v svojih strokovnih društvih in v svojih zvezah organizovali posredovanje delà. S tem pridobili so si socijalisti velik vpliv na delavce in posle in druge služabnike. Posredovanje delà po socijalističnih društvih je pri- stransko, ker se preskrbuje delo le članom društva in (Konec sledi.) povzdigo govedoreje. Iz Cerknice nam piše odličen rodoljub, kateri se pristašem njihove stranke. Posredovanje pa je tudi drago, bavi tudi z narodnim gospodarstvom. ker morajo člani plačevati visoke tedenske doneske. Moč resnici, važno je vprašanje, kako pomagati kme- in vpliv socijalističnih društev dala bi se onejiti po po- tijskemu stanju do boljšega blagostanja. Pri sedanjih sredovalnicah j ki bile nepristranske, in ki bi dale vsa- okolščinah kemu enake ugodnosti glede preskrbovanja delà. Delo in službe posredujejo tudi razna občekoristna dobredelna društva, zadruge in oskrbovališča. jedino živinoreja, kat era bi prinašala mnogo dobička, ako se je resno in pravilno uredi. Da živinoreja nekako peša, tiči vzrok jedino v tem, ker ss biki plemenjaki ne vzd.žujejo tako, kakor bi Društva imajo premalo razširjen delokrog in se jih se vzdrževati imeli. delavci in posli in delodajalci le malo poslužujejo. Tudi Sedanji lastniki bikov plemanjakov, se za vzdrževanje nimajo društva zadostne financijelne podlage in morajo premalo . brigajo. Večkrat puste taiste stradati, ker jim vedno prositi podp}re. Vsako društvo se lahko razpusti primankuje potrebnega živeža. Kdo pa vziržuje bike? in nima torej prave stalnosti in avtoritete. Uradniki ni- Večinoma le bolj revni posestniki, ker si mislijo s tem majo v takih društvih potrebnega ugleda in nišo stalno nameščeni ker niso težko dobiti dobrih, zanesljivih kaj prislužiti. Kadar pride čas bikovega zaslužka, takrat se pri uradnikov. Zadruge posredujejo delo navadno le v eni pu^a izstradani brez vsake mere, ter se ga še s palico, stroki in pridejo le pri posredovanji delà in le v večjih ?priganja, samo da je več zaslužka? Ali je moč pričakovati mestih v peštev. novejšem času so tudi oskrbovališča (Verflegsstationen) prevzela posredovanje delà, ali če bodo vspevala, je dvomno, ker se njih delodajalci in delojemalci nega bika dobro hrani in debeli, proda ga pa v ravno tako neradi poslužujejo. kakor dobrodelnih društev. starosti, t. j. v najboljši dobi. Zagovarja se pri takem vravnanji dobrega vspeha. Če se pa slučajno pri nekatarih primeri, da dotič- letu bik žo da Uspevati pa morejo le veleposredovalnice, v ktere imajo upanje delodajalci, delavci in posli. pretežak in preosoren tem da dobi za bika od resnici pa je lastniku mesar ja 80 do 100 gld. na Nedostatki pri sedaj navedenih načinili posredovanja kteri denár nujno potřebuje za druge svoje potrebščine delà in služeb provzročili so znatne reforme. V Ameriki, Ornish si potem zopet kacega malovrednega bika u te- v Avstraliji in v Luksemburgu vstanovile so se državne rega dobi po prav nizki ceni in tako gre ta kupčija posredovalnice za delo in službe. Na Francoskem in na naprej Laškem nastale so delavske borze. vici in v Nemčiji Oglejmo si pa na dalje še dotične hleve, v katerih pa so si vstanovila mesta delavske posredovalnice To je ti reveži bivajo. hlevu vlada zaduhljiv zrak, je malo- bil velik napredek v gospodarskem življenji. Sosebno se kdaj ali nikoli prezračen, ter redkokrat redno posnažen. vstanovitev mestnih delavskih posredovalnic obče Kakor hitro se bik spravi v hlev i ostane v njem vse svoje žive dni. Ne vidi več solnca. Ali je moč pričako- in mu dal naslov barona Holland. Naš Fox se je rodil vati od tacih bikov, kateri se žalibog nahajajo večinoma 18. januvarja 1748. 1. Duševno in telesno krepak je že v tako spridenem zraku zdrava in dobra plemena? v mladih letih kazal redko nadarjenost. Oče njegov je istini so besede nekega posestnika, resnične ki pravi: Dokler bodo imeli siromaki bike plemenjake v bil sam jako omikan, izboren govornik in silno imovit varstvu in vzdrževanji, reja povzdigniti in pospešiti. ter je sinovi vzgoji posvětil največjo skrb in ljubezen. ne bode in nemore se živino- Fox se je že v mladih letih seznanil z angleško politiko Ali ne bilo umestno vpeljati in ustanoviti vsaj za poskušnjo pri večjih občinah posebne postaje za bike plemenjake za govejor ejo, kakor so na pr. žrebske postaje za konjerejo? Upati da bi se dotični stroški pokrili iz do- hodkov, ker vsak živinorejec raje plaçai višjo ceno od skoka bika-plemenjaka, samo da pride do dobrega plemena. Seveda, da živinorejec nebi smel telic pred i 2 do starosti pripuščati ) ako pričakovati hotel dobre in zdrave priredbe. naj Občine oziroma kmetijske podružnice pretresovala prevzele zdrževanje bikov to važno zadevo ter plemenjakov v lastno področje, s katero naredbo odpadla bi marsiktera bremena, která sedaj le preveč tlačijo živi norejca i ter mu jemljejo veselje do prave zivinoreje edinemu pripomočku do boljšega gmotnega blagostanja. E ma i-1* .......................................»...................................................... Poučni in zabavni del. Fox in Pitt. (Poglavje iz angleške zgodovine.) in dobil jasen pregled svetovne politike. Po angleški navadi se goje že na višjih šolah politične discipline, se prirejajo mej dijaki politične debate, povrh pa se je še oče trudil Fox se da mladému Foxu razširil politično obzorje. šolal v Westminstru, v Etonu in na vseuči- lišči v Oxfordu in kar njegov značaj posebno utrdilo, je bilo to, da je že v mladih letih užival skoro popolno svobodo in neodvisnost. Škodovalo mu je to samo v jednem oziru: Fox je bil v denarnih zadevah jako lahkomiseln in je potrošil ogromne svote. Ko se je po očetevi smrti izkazalo, da je od kolesalnega premoženja rodbine Fox izginilo nad petnajst milijonov goldinarjev, je Fox to v poslanski zbornici pojasnil z besedami : pet milijonov sem zapravil jaz, pet milijonov moj brat, pet milijonov pa moj oče. Ali Fox ni samo zapravil ogromnega premoženja, ampak se tudi še tako zadovolji!, da je moral naposled plačevati židom po 500% obresti, a dobil je sploh na posodo samo ker se je v obče mislilo, da podeduje premoženje svojega starejše ga brata. Ko je ta brat njegov nepričakovano dobil dadiča je Fox z njemu lastno ravnodušnostjo izrekel svoj čas uprav krilate besede „Rodil se nam je otročiček". teh razmerah pa Fox ni feizgubil prirojene mu ljubeznivosti in veselosti, s katerimi lastnostmi si dobil pri- vsa srca, odkritosrčnosti, in dobrodušnosti niti je Sredi minolega stoletja začela se je v razvoju usta- ugahnila njegova izredna, ognjevita, duše in srca pretre-vnega življenja, politike in parlamentarne zgovornosti na sujoča zgovornost Fox je bil v pravém pomenu besede Angleškem nova doba » katero so prouzročili boji dveh t,mož ljudstva", kakor so ga sploh imenovali in nepo parov izvedno nadarjenih državnikov. Ti možje so bili stajalo mu Je samo potrpežljivosti in hladne pre-Teh Walpole in njegov nasprotnik William Pitt starejši (po- vdarnosti, katero je državniku v veliki meri treba, znejši lord Chatam), poleg Gladstonea najznamenitejši an lastnostij ni imel in nikdar se ni mogel privaditi tistega gleški državnik, ter nekaj desetletij pozneje William Pitt treznega preračunavanja in uvaževanja vseh okolnostij mlajši in njegov nasprotnik Fox. Kakor je v dobi Wal- od katerega je največ odisno izvršenje velikih idej. polea in Pitta starejšega na vse evropske države uplivala najprej sedemletna vojna in kasneje revolucija v sedanjih zjedinjenih državah severoameriških, tako je bila za časa Pitta mlajšega in Foxa najvažnejša svetovna dogodba francoska revolucija Fox in Pitt sta si bila kot voditelja najmočnejših jedino merodajnih angleških politikov do smrti nasprotnika, a ker sta kot sinova najsvobodnejšega in takrat še najmočnejšega naroda na svetu se boje vala za. najvažnejša načela notranje in zunanje strank an- gleške 5 sta njiju imeni v zgodovini nerazdružno zvezani. Charles James Fox je bil sin k „iaremu" pripadaj oče rodbi ne iz Wiltchireja. Njegov plemstvu stari oce Že 1768 Î v starosti dvajsetih let, Fox posre dovanjem svojega očeta postal član angleškega parlamenta, kateri je bil tedaj prvo torišće javne delavnosti na svetu. Vzgojen v idejah stranke Toryjev, podpíral je v začetku vlado s tako sijajnim uspehom, da je kmalu postal komisar admiralitete in potem celo komisar državne blagajne. Pri velikih razpravah o svobodi sedanjih zjedinjenih držav pa so se razvili njegovi nazori o svobodi in postal odločen nasprotnik toristiške politike. Pridružil se tišti skupini parlamenta, katera je vse svoje delovanje uravnavala po osnovnih načelih angleške ustave i a zlasti krivičnost države napram ameriškim koionijam brez ob- Štefan Fox si je pridobil za kraljevsko rodbino Stuartov zirno pobijala. Nakrat je bil Fox na občno začudenje veliko zaslug in ker je povrh ustanovil slavno Chelsea- vodja opozicije, vodja Whigsov, in najslavnejši pristaši bolnico je bil povzdignjen v viteški stan in imenovan te stranke, kakor lord Shelburne, lord Portland lord njegovemu lordom državne blagajne. Sin Štefana Foxa in oče Char- Chatam in lord Bamden so se radi podvrgli lesa Jamesa Foxa se je poročil z nezakonsko hčerjo kralja vodstvu. In Fox je načelom svobodě ostal zvěst v vseh Karola II. Kralj Jurij III. ga je 1. 1768. imenoval perom okolnostih, on se jim ni izneveril nikdar, niti tedaj, ko je zloraba svobodě za časa frai coske revolucije premnogo svobodi udanih mcž pregnala v tabor reakcije, ampak je tudi takrat očitno zagovarjal to veliko revolucijo; Ostal je zvěst samému sebi in načelom svobodě tudi še tedaj, ko so grozovitosti francoske revolucije, uplivi velikana Pitta, vojne in národnostně strasti v vládni tabor zape-Ijali tudi najzvestejše Fixové pristaše tako, da se je njegova stranka skrčila na kacih dvajset mož, še tedaj, ko mu je najboljši njegov prijatelj Burke prijateljstvo od-povedal ; dasi so mu solze močile lice, se njegov veliki duh ni dal primotiti, ni premenil svojega prepričanja o — # •• j pravih načelih svobodě, o bistvu in potrebi francoske revolucije, o bistvu in potrebi korenitih reform tako na Angleškem, kakor v vsi Evropi. Česar ni dosegla grozovita f ' T ••• - * f * . ê f k zloraba svobodě, da bi bil Fox premenil svoje nazore, to se tuii ni posrećilo duhovitim in strastnim sofizmom, • ' ri i .* • 1 ' « . Jr • mm 8 katerimi je Barke zagovarjal toristiški aristokracizem. Kakor mnogo drugih sovremenikov tako tudi Fox ni verjel, da je Barke bil člověk brez prepričanja, političen špekulant, ki si je svoje politično olepšavanje in opravi- ^ I » ievanje nepoštene toristiške in ministersko politike dal •» J" i 9 à* \ i * ' l « * plačevati v gotovini, a dasi je Burke z vso svojo čudovito ^govornostje zagovarjal aristokratiško avtoriteto^ dasi je pridobil skoro ves parlament na svojo stran, je ostal Fox r « f ^ v » ^ 9 • vender zvest zagovornik francoske revolucije in jo je M * a I I " I A A 9 ^ ' . jmenoval jedno najslavnejših; dogodb v svetovni zgodo-vini in pravi blagoslov za vse evropske narode. Boril se *ç f * i * i / ** f ' i je proti temu, da bi Angleška intervenirala ^v prid pre- / , • - •/%- 4 '' ^ ■ ÎM*! > . •* -v gnanih 'Bourbonov, boril se je za politično in duševno - \ U ^r/ip * 1 j / V . ' ' / ' 1 * J» 4 9 ; •/ v / "1 • p *( ii / v t % svobodo, za odpravo sužnosti, za osvobojenje Ircev in In-dijcev, za emancipacijo angleških katoličanov in disen-terjev, za srečo ljudstva, za srečo Angleške in vsega sveta in vse kar je storily govoril ali ukrenil, vse priča, da je bil jeden najženijalhejših1 i m >ž, kar jih pozna sve- i tovna zgodovina. ; : ^ (Dalje sledi.) L 1 ti i 4 1 Vj %v - / » ' : î V ** » P I ^ » . -i , f i 4 ^ : 1 - w , . . ; 1 m i a i y . .y ; \ , » ' i » A * î ** 1 jBSs! ' t ^ f£V i j * 4 * Hr '' Sl-dt ' fr ! M -ft 4 -v - ^ /i A v jk ^ 4 € ÂlUhiti ftlrhrftrtiiftfttifc,ÀítiAjfirfi-'ÝJifc&itïífc ifcA.'tî.'fi.'fiitilfc1 f^^iiPnNwsr^i'Sii^l 4g"............................................................M................'............................. • 91 % i ,v( . L* t , ' , » . -v ^ . ", r __ v — Osebne vesti., Na-iiož^nir Fran Zužek je it 1 1 • ) x • . ' î i > ' * • vsled zdravstvenih razrner stopil iz dižavne službe v pokoj. Ministerijalni sretnik v pravosodoem ministerstvii dr. Adalbert # 1 I I ^ ! . • % / V.'i '1 : " Oertscher je imenovan generalnim advokatom pri nnjvišjem sodiôôu. Davcnimi nadzoruiki so imenovani davkâr V ktor ^ T« 1 ^ * ? * • j J M Vi iff r f |v *t t : \ ) » A ! ' I' . ; . f., ' r^flV < Orabner in iinanÔna koncipista Fran Gerstenmaier in Jos. Biblmeier. Sodnim pristavom v Logatcu imenovani ljubljanski policijski komisar Fvan Po dgoršek je premeščen k soiišóu v Ljubljani. Okrajnim šolskim nadzornikom za Tol-minsko je imenovan vadnièni učitelj y Gorici Valentin Kumar. Beservnimi častniki so imenovani Ernest Perd an pri bos. pešpolku št 2, Ivan H ribar pri pešpolku št 97, Ivan Poženel pri pešpolku št 17, Leon So u van pri dragonskem polku št, 11, Oskar Vitez Tonkli.....pri lovskem bataljonu št. 7, Ivan Valenčič pri.bos pešpolku št, 2, Alojzij Kosmat pri pešpolku štev. 47, Vik. Eržen in Ivan Vrančič pri bos. pešpolku št. 1, Ivan Mo die in Ivan Šk e r j a n c pri bos pešpolku št. 4. — Imenovanje goriškega knezonadškofa. Uradna „Wiener Zeitung" prijavila je dne 30. decembra cesarjevo odločbo, s katero se ljubljanski knezoškof Nj. preuzvišenos; dr. Jakob Missia imenuje knezonadškofom goriškim. i j • . 4.) ' — Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Prezentován je za župnijo Presko g, Janez Brence, župnik pri Sv Gregoriju Kanonično sta bila vmešeena gg upravitelja Frančiš^k Pavlin zažupnijo Dragatuš in Janez J e 1 e n c z a Ledine. Prem^ščeni se gg, Josip Erker od sv. Petra pri Novem mestu v Mokronog, Josip Jer še iz Mokronoga v Ribnieo, FranÔisek Krumpestar iz Ribnice kot župni upravitelj k sv. Gro-goriju in Josip Vole iz Križev pri Tržiču v Ribûico. — Za družbo sv Cirila in Metoda v Ljubljani so od 20. do 31. decembra 1897. poslili : Č. g. A. Bojanec, kapelan v Škocijanu, 3 gld. 80 kr — Moška podružnica na Vrhniki 41 gld. — Ženska podružnica na Vrhniki 47 gld. udnine in 15 gld 50 kr daiov za oproŠ5enje od novoletnih j , ' . 1 ^ , » 2 L , r t m % I 1| "" 1 • . ■ W ™ _ ^ __. voščil — Podružnica v Liutomeru po g blagajniku J. Karbi 30 gld. — Gdc. Franjica Šmidova na Gašteju iz nabiralnika f * . : i i LV J A 1 _ 5 gld — Ženska podružnica v Dornbergu 54 gld. — Gosp. Luka Svetec, s. kr ,notar v L'tiji, se je odkupil z rodbino od novoletnih voščil s 5 gld — Gospa M Šušteršiceva p. • , * -I . • » f I, ^ { . » fá L ; * I. d Miklavova iz Dolnic. iv g gospa T Vodnikova iz Podutika po g. Žirovniku za novo leto 6 gli. — Moška podružnica v Postojini po g blagajniku Šeberju 75 gld 28 kr. Podružnica v Braslovôah po č g kapilanu A Ve^rniku 20 gld. 85 kr. — Slavna obôina Št Jurij ob Ščavnici 5 gld. po g. županu Brumnu. — Slavna posojilnica v Brežicah 10 gld. - Ó g. A. Šebat, kapelan, iz nabiralnika pri g župana Fr. Peklarju na Dolu pri Hrvatskem 3 gld. — Podružnica za breški okraj 134 gld. — G. Fr Konš^k na Trojanah 3 gld, iz nabiralnika in 2 gld. odknpnin^ od novoletnih voščil. Gospa M. Sebenikar na * Rikeku iz nabiralniki 11 gld. — Gosp. dr, Konrád Janežió na Volov^kem 5 gld za novo leto. — Go3p. V w Ivan St^fe v Ljubljani 1 gld za novo. leto. — G. F. Pod-limbi 5 gld. -— Izieuakademicna podružnice v Gradcu po g. Fr Hrašovcu 11 gld — ó g. Iv Župan, kurát v Št. Petru 55 gld , in sicer so darovali odkupnine od novoletnih voščil p. n gg : R N. Pernet UO kron : Karis. Križaj Spilar z obiteljo, Župan po 5 kron; Kor.»šec, Novak, Studeny po 4 krone; Dekleva, Fr. Rijčevič Iv ;Sajovic po 3 krone; Avcin, Geržina, Jakš, Kralj. Lavrenôiô, Maticic, Medica. Matija Penko, Pavel Požar, Punčah, Ant R-bec, Karol Sajovic, Schiffer» Stele, To-mazin, Torkar Vidicv Weiss, Zelinka, Mat. Zele po 2 kroni ; Albert Ambrožió, Buchberger, Cileušek, Čop, Dolinar, Gabrijel, Javoršek, Kalanv Kebat, Kocmut Luiovik, Milaô Pavlic, Struppi, ' Iv; Sabec, : Simanek, Velepic in Verbic po 1 krono ; 8 kron je i z nabiralnika v gostilni g. Iv. Spilarja v St. Petru. — č. g & Peter Svegelj, akspozit v Koprovi pri Dutovljah 5 gli — Slava slovenski požrtvovalnosti ! Živelo neomajano ^ • . À: . > ' .v. v ) , \ s ) • íi ' A ' * i J / i - . . vodoljubjo tudi v novem letu! , v i V-Jí $ Blagajništvo družbe sv,. Cirila in Metoda. B ť" jm a * * ^ Se n a E II _ 4 I _. jk & l Jít • •* ^ " ; » • H i * , \ " f > « . ;» * » y , . m i1*," ,, . . , i w i k / » f ' i * • — Mestria hranilnica v Radovljici. V mesecu de- decembru 1897. je 123 strank vložilo 35461 glu. 81 kr. t 56 strank vzdignilo 14929 gld 90 kr , 19 stránkám se je izplačala posojil 17340 gld.. stanje ulog 350239 gld. 22Va ke., denarni promet 126S18 gld. 83 kr. ' * , í * • f ^ » f ) • - « - - - « - . _ • —I AM _ _ « * ■ L i s • i 1 • ^ » % • *« e «• , > • ; á/ > * • . \ / i ^ \ v , T > > j w jt| i , . #«c i . « , , * a » " « < * • i '' . i'. . , I } ''V • \ > I £. J — Ustanovitev „Slovenskega čebelarskega društva" s sedežem v Ljubljani ie c. kr deželna vlada dovolila in že potidila predložena ji pravila. Vabimo torej slovensbe cebelarje, naj zglase svoj pristop za sedaj pri kmetijski družbi v Ljubljani in naj ob enem pošljejo letnino po 1 gld O ustanovnem občnem zboru „slovenskega čebelarskega društva" obvestimo ude svoječasno." ? . ; — Proslava petdesetletnice cesarjevega vladanja, Obôinski zastop obôine Bled je v svoji seji dne 19. decembra soglasno sklenil dati to leto v proslavo petdesetletnice césar- jevega vladanja sezidaKa ubožno hišo po nacrtu, po katerem so darilca, katera morajo biti res dobrodošla božična dařila roški preračunjeni na 4800 gld. Ljubljanska mestna elektrarna se je na novega obdarjenima. Samomori. Od 7190 samomoiov (kakor je doka leta dan slovesno otvorila. Elektrarna funkcijonira prav dobro zal Forbes Xinslow) bilo je vzrokom v 1416 slučajih pomanj in je zdaj Ljubljana sijajno razsvetljena. Umrli. Gosp. Josip Škrl. župnik v Bodiku, v Do- linski dekaniji, je umri dne 29. m. m. ljubkinja Iva Gutnikova umrla je 31. m Ljubljanska rodo-m Kot dekle je večkrat nastopila v starem deželnem gledališcu, bila je clenica mnogih narodnih društev, zlasti pa je neumorDO delovala za gmotni prospeh družbe sv. Cirila in Metoda, v kateri dolgo vrsto let vzorno delavna odbornica. bila V Gradci je umri znani vinorejec strokovnjak dež. komisar Ivan Balon. V Gorici je umri kanonik in stolni župnik Fran Košuta v starosri 64 let. * ř Potrjen zakon. Cesar je potrdil v deželnem zboru kranjskem vzprejeti zakonski načrt glede preložitve okrajne ceste od Grabo všcice čez Muljavo do državne ceste pri Studencu Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo za popravo vodovoda Šmihel-Hrenovice dovolilo 950 gld. podpore Vsi troški so proračunjeni na 3500 gli. kanje; v 1262 slučajih družinske neprijetnosti ; 555 se jih usmrtilo radi izgube denarja ; 495 radi pijanosti in nezmer- nosti ; 296 přivedla jih je k tem igra; 532 usmrtilo se jih je radi propale slave; 254 radi nesrečne ljubezni ; 106 pripravila jih je k temu eksaltacija in samoljubje; 86 se jih je usmrtilo radi kesanja in slabe vesti; 17 radi prevelikega fa- natizma; 6 radi misantropije (ljudomržnje) 2048 samomorom bil je vzrok neznan. Ženskih samomorov zvrši se veliko manj, nego moških; le radi ljubezni in propale slaven mori še več žensk. Najnovejši otok na zemlji. Na severni obali otoka Berneo se je nedavno temu dvignil iz morja mal otičič, ki meri v daljavi 200 metrov, a v širjavi 150 metrov. Ta otok, ki pa se še od dne do dne veča, je posledica velikih potresovT razsajajocih na otoku Borneo. Razsvetljava železničnih vlakov z acetilinom, poslednjem času se pečajo strokovnjaki na polju razsvetljave z vprašanjem, kako bi se dalo razsvetljevati železniške vagone z Prisleparjena zmaga. Pri volitvah v okrajni zastop novim plinom acelinom. Poskušnje so se izvi šile debro, kajti rogaški so zmagali nemškutarji. Zgodilo se je to vsled dognano je, da acetilin (vodeni plin) ni tako nevařen, kakor nezaslišanih sleparstev. Tako so to pot z veleposestniki volili se je početkom pisalo o njem; vsaj nevarnejši ni, nego na-tudi neki industrijalci, kateri volijo sicer v skupini industri- vadni premogovec, katerega rabimo po mestih. Acetilin bode jalcev ; glavarstvo jih je přestavilo v skupino veleposestnikov, mnogo ceneji in ustvarja čistejo svitlobo. Indijanci so res čudni. Kakor pripoveduje in da omogoČi zmago nemških nacijonalcev. Z veleposestniki so volili tudi neki posestniki, sicer ne plačujejo po zakonu tam določenega zneska davkov, katere pa je glavarstvo „pomotoma" uvrstilo v to skupino. Seveda, kjer vlada taka pravica, poštena stvar ne more zmagati. Y v 1 Castno občanstvo. Castnima občanoma vrhniške obČine sta bila v izvanrednej obcinskej seji jednoglasno izvoljen dež predsednik baron Hein zaradi zaslug za trg o potresnej sreče" Če si je izbrala strejše za piše angleški učenjak Port, se v nekaterih krajih Indije ne more poroČiti mlajša hči, če ni nje starejša sestra že poročena. pa bi kdo snubil mlajšo sestro, zaljubi in poroči se starejša simbolično s kakim drevesom ali cvetlico ali bodi si fca- terim nečutnim bitjem ker le tako more prepustiti mlajši sestri popolno svobodo do možitve ter jej pripomoči do zaželjene katastrofi in ljubljanski župan Hribar zaradi vsestranske po- jn orehovo drevo a moža" češpljeno, jabolČno moči pri bodočej železničnej progi Ljubljano Vrhnika. Gosp. i dovoljeno jej je o prvi priložnosti razporo Boleslav Bloudek, c. kr. inžener ter voditelj savskih zgradb v Tacnji, bil je v glavni seji občinskega odbora Šmartno pod Šmarno goro soglasno izvoljen častnim občanom. Iga se poroča: Ko se je na Silvestrov fant Janez Uršič s svojimi prijatelji citi se in si izbrati »živega možau. Tragedija na sveti večer. Na Dunaju se je pri petila na sveti večer nastopna žaloig delavnici nekega Umor. večer vraČal kmetski stružarja so se zbrali štirje vajenci rokodelstva in so se imeli dobro po svoje. Jeden vajenec se je igra! z revolverjem. domov, připlazil se je natihoma neki Damijanov ter udaril % nekostvarjo fanta Uršiča tako močno po glavi, da mu je razbil črepiujo in je revež umri v par urah brez vsake pomoči. Ta umor vzbuja splošno ogorčenje in je bil ubijalec že aretovan. ta se sence, da sprožil pri tem Krogla IQ zadela drugega učenca v ta obležal mrtev na mesti. Vsled tega bil An Volk raztrgal Kočevja se poroča, da je ondi dov in volkov v bližino bivališč in volk je v gozdu raztrgal volk nekega kmeta. Vsled zime je prišlo več medv> Jarek raztrgal Antona Hrvata z Marije Gorice ter je požrl vso desno nogo Horvatove Revež težko da ostane na življenju. Nesieča. Te dni je zgorel v Mirnipeči 31eten deček pok. posestnika Rusa. Igral se je pri peči z lučjo in vnela se prvi tako izven sebe, da je vstřelil še samega sebe. » Kdaj zblázni vse evropsko prebivalstvo ? gleški statistik Jakýs dokazuje, da v štiristo letih zblázni vse prebivalstvo Evrope kolikor ga bode živelo v oni dobi. Jakýs pravi da je v letu 1895, spadal na'535 oseb jeden blažen , spadal dočim je danes že med 312 osebami po jeden zmešal razum. ki se mu je mu obleka. Pomoč ni bila več mogoče. te. številke se da sklepati . kako bode v 400 letih Anglež izvaja svoj račun na podlagi natanjčnih statističnih podatkov in pravi: Čez 80 lat bode blaznih ljudij jeden odstotek, čez dve do tristo let bode blažen vsak deseti Strašen umor. neki vasi blizu železniške člověk in čez štiri sto let bode blasno vse. Lepa bodočnost se postaje Št. II) nad Mariborom je ubil neki Vrečko svojega res kaže našim potomcem ? No stavimo pa » ako bil 701etnega tasta in tasčo s sekiro, ter se je polastil njiju denarja. Tast je namreč grozil zapravljivemu Vrečku, da ga iz-dedini, in to je menda přivedlo tega do strašnega zločina. prisotem angleški statistik v letošnjih sejah avstrijske poslanske zbornice, prorokoval bi bil blaznost vsaj za jeden del evrop skega prebivalstva že za prej. nego čez 400 let Lepo božično dařilo. „Ostd. Rudschau0, katere ured- kakor privatna do centinja. Novembra meseca t. nik ta-isti Wolf iz města Homutov v nemški Češki častno darilo znani nemški politični kričač Wolf, poroča, da je dobil, sal kralj Oskar ukaz, da Prva odvetnica v Evropi.' Gdč Elsa Eschelszou dokončala v Upsali svoje juridične studije ter bila takoj kot odvetnica istotam nastavljena, kjer je službovala že prej podpi- ženskam dovoljeno pri sod- tudi • • • niji kakor tudi pri advokaturi službovati. Svedija je tore] v znesku 1700 mark. Isti tist javlja tudi, da je kázeňsko po- prva dežela v Evropi, katera se je emancipovala vseh pred stopanje proti posl. Wolju in Schonerju ustavljeno. No, so sodkov glede ženskega službovanja v odvetništvu. Loterijske srećke. °wĚát' ftfirf ^Ěd lAř WSkr ^kđ • aA« ■v # -fc $1 # - :. ^^^ Lineu dne 31. decembra t. 1.: 2, 65, 29, 81, V Trstu dne 31. decembra t. 1.: 69, 43, 8, 11, 36. Raïnokar je izšla y zalogi J. Blasnikovih iislednikoY y Ljubljani V Pragi dne januar ja t. 1. : 86, 29, 70, 90. Yelika in Mala M priporoca Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani za navadno leto 1898. Tržne cene. V Ljubljani dne 15. dee. 1897. Pšenica gld. 12 25 kr. rž gld. 9 40 kr., ječmen gld. kr., proso gld. kr., grah gld. 14 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) a jda gld. eča gld. 13 kr., oves gld. kr, kr.. turšica gld. 6 50 kr. kr., fižol gld. 9- kr Jedino pravi Samo tista prava Blasnikova „Pratika" 9 ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. lt»»J (Tinctura balsamica) lekarne in tovarne „angelju varhu" farmacevtičnlh preparat o v V svrho varnosti činstva ■ v nic- vrednimi nosim ponareja- sedaj nadalje to-le oblast veno registrováno varstveno znamko A. Thierry-ja Pregradi Rogatec-Slatini Preskušen potrjen oblastev zdravstvenih Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domače zdravilo, uteši prsne in plučne bolesti in že- lodečni tranje zaprta v saka steklenica s srebrno kapico, v katero njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna uporabno no- zunanje. V znak pristnosti je vtis- an- gelju varhu". Vsak balzam leno tiskane varstvene znamke nejo tem nič vrednejo ponaredbo ne nosi zgoraj stoječe ze- odkloni Pazi natančno rejalce čím četo rej vedno Pona- zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kákor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-raj o či Ir drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah nahaja zaloga mojega balzama naroči direktno na- slovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja Pregradi pri Rogatec-Slatini malih dvojnih steklenic stane, franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone Bosno steklenic 4 krone 60 dvojnih steklenic Hercegovino malih dvoj nih Manj majhnih predplačilu razpošilja. Razpošilja se samo proti poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgorajâno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. Pravi trpotčev sok je jedino oni, ka. teri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20 Trpotč ev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah du sni h organov, ter je naj- boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način h i t r o o k r e v a j o. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (12) (79 >Velecenjeni gospod le kar nik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka; potrebujem sem od jih z a moje znance. Jaz dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v i 1 n i s o k v s i m prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. mar ca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi tr-potfev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil r azpo š.ilj aj o se na za-htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi uasleduiki