Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA fn . Jj1Uxia tembnic. § 24. V § 66. se dodaja na koncu drugega odstavka nov stavek, ki se glasi: Ti izpiti se ne smejo v nobenem primeru odložiti. V § 60. se dodaja za drugim odstavkom nov odstavek, ki se glasi: Učenci, ki se med letom izbrišejo ali iz kateregakoli razloga prestanejo biti učenci, sinejo opravljati v tem letu v mesecu juniju izpit kot privatni izpit samo iz razreda, ki so ga pričeli. V § 60. se izpreminja poslednji odstavek in se glasi: Odredbe §§ 51., 55. in 55. a veljajo tudi za privatne učence, samo da nadomeščajo pri teh učencih izpitne ocene letne ocenč. § 25. V § 66. se dodaja na koncu: Za duplikat dijaške knjižice se plača za šolski fond 10 (deset) dinarjev. § 26. V § 67. je postaviti na koncu drugega odstavka vejico in dodati v nadaljevanju besede: Sokola kralje-vinc Jugoslavije in Ferialnega saveza'. V § 67. se dodaja na koncu nov odstavek, ki se glasi: Zunaj šole smejo biti učenci člani verskih združb svoje verske zajednice. § 27. V § 73. se izpreminja drugi odstavek in se glasi: Profesorski izpit je strokovni državni izpit; pravila o njem predpisuje minister za prosveto, ko je zaslišal glavni prosvetni svet. Izpit se opravlja pred stalno izpra-ševalno komisijo, ki se postavlja za tri leta. Predsednik komisije se postavlja s. kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto, člani in njih namestniki pa z odločbo ministra za prosveto. § 28. V § 74. se izpreminja poslednji stavek poslednjega odstavka iit se glasi: Če bi umetniška šola (akademija, konservatorij itd.) ne imela završnih izpitov, opravljajo kandidati ta izpit na drugi enaki šoli v naši državi. 8 29. V § 77. je besedo »štirih« zamenjati z besedo »petih«. S 30. V § 84. se izpreminja točka 12. in se glasi: določa razpored vseh izpitov in skrbi za njih izvajanje: § 31. V § 98. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: Če je gimnazijski tajnik bolan, ga nadomešča nastav-nik, ki ga določi direktor. Če traja to zastopanje več kot 15 dni, dobiva namestnik za svoje delo za ostali čas nagrado po pravilniku o nagradah poslovodij, ki vršijo tudi tajniško službo. § 32. V § 105. se beseda >trimesečja« zamenjuje z besedo »polletja«. § 33. V § 106. se v točki 4. zamenjuje beseda »trimesečja« z besedo »polletja«, § 34. V § 110. se izpreminja drugi stavek in sb glasi: Direktor mora sklicati celotni učiteljski zbor trikrat v vsakem polletju. 8 35. V § 113., točki 2., se zamenjuje bešeda >trimesečja«, z besedo »polletja , v točki 3. pa se črtajo zavrsne besede: kakor tudi razpored izpitov«. § 36. Za § 117. se dodaja nov § 117.a, ki se glasi: Čas, ki se je z izvršnimi odločbami priznal načelnikom, inšpektorjem, direktorjem in nastavnikom za nadaljnje napredovanje ob prevedbi v ustrezne uradniške skupine po zakonu o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929., se šteje prav tako tudi po zakonu o uradnikih z dne 31. marca 1931. 8 37. Za § 119. se dodaja nov § 119. a, ki se glasi: V petih letih, ko stopi ta zakon v veljavo, se smejo postavljati za začasne učitelje veščin za telovadbo osebe, ki so dovršile štiri razrede srednje šole in opravile sokolski prednjaški izpit. Tudi ti pridobe pravico do opravljanja strokovnega državnega izpita po najmanj dveh letih delovanja v šoli in ga opravljajo v smislu predpisov § 75. zakona o srednjih šolah. § 38. V § 125. je zamenjati besedo »oblastic z besedo »banovine«. 8 39. V § 129. se zamenjujejo beseda »oblasti« z bešedo banovine« in besede veliki župan dotične oblasti« z besedami ban te banovine«. 8 40. Kljub §22. tega zakona smejo opravljati nižji, odnosno višji tečajni izpit v mesecu septembru tega leta oni redni učenci četrtega in osmega razreda, ki morajo opravljati popravni izpit iz poedinih predmetov po dosedanjem zakonu, če opravijo ta izpit v mesecu septembru tega leta; prav tako tudi učenci, ki jim je po dosedanjem zakonu odložen nižji ali višji tečajni izpit zaradi bolezni za mesec september tega leta. Po septemberskem roku tega leta se ne sme dopustiti nikomur, da bi opravljal nižji ali višji tečajni izpit zoper odredbe tega zakona. 8 41. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih novinah«. Našemu ministru za prosveto priporočamo, da razglasi te izpremembe, vsem Našim ministrom pa, da skrbe za njih izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, da po njih postopajo, vsem in vsakomur pa, da se .jim pokoravajo. Na Pijesku, dne 20. julija 1931.; S. n. br. 24285. Aleksander s. r. Minister za prosveto: Predsednik Bož. Ž. Maksimovič s. r. ministrskega sveta minister za notranje posle, Videl častni adjutant Nj. Vel kralja, in pritisnil državni pečat armijski general: čuvar državnega pečata, P. K. Živkovič s. r. minister pravde Dimitrije V. Ljotič a, r. Uredbe osrednje vlade. 274. Na podlagi čl. 46., odstavka 1., številke 4. in 51. 49., odstavka 2. uvodnega zakona k zakoniku o sodnem postopanju v civilnih pravdah (civilni pravdni postopnih) z dne 9. julija 1930., (»Službene novinec z dne 30. julija 1930., številka 171-LXV)* predpisujem to-le uredbo o odseku za evidenco važnih odločb in o načelnih odločbah kasacijskega so- 1» V V disca.^* Otlsck za evidenco. Člen 1. Pri vseh oddelkih kasacijskega sodišča (§ 103., odstavek 1. zakona o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja 1929.***, se ustanove odseki za evidenco (člen 46., odstavek 1., številka 4., lit. a) uvodnega zakona), katerih naloga je, da pri dotičnem oddelku: 1. zabeležujejo odločbe pravne veljave v vseh pravnih stvareh razen kazenskih, kolikor gre za vprašanje uporabljanja zedinjenih zakonov, 2. vodijo zbirko važnih odločb in 3. knjigo načelnih odločb (§ 55. zakona o ureditvi rednih sodišč). Poleg t^ga upravljajo ti odseki knjižnice dotičnih oddelkov kasacijskega sodišča, vodijo po pravnih materijah seznam knjig knjižnice in razvid razprav, člankov, beležk in sl., ki so v važnih pravnih vprašanjih objavljeni v strokovnih časopisih. Clen 2. šefa evidenčnega odseka postavlja predsednik oddelka kasacijskega sodišča, pri katerem je omenjeni odsek, izmed števila sodnikov in tajnikov tega oddelka. Predsednik oddelka kot neposredni starešina šefa odseka pregleduje občasno delo odseka in daje potrebna navodila in odredbe za delo v odseku. Člen 3. Kdor je postavljen za šefa evidenčnega odseka, ostane v tem svojstvu ves čas, dokler je v službi pri dotičnem oddelku kasacijskega sodišča. Sicer pa ga sme predsednik oddelka kasacijskega sodišča iz upravičenih razlogov vsak čas zamenjati in postaviti koga drugega za šefa odseka. * »Službeni list« št. 76/12 iz 1. 1931. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. decembra 1930., štev. 301/CVI-645. *** Zakon o ureditvi rednih sodišč gl. »Uradni list« št. 49/14 iz L 1929, Clen 4. Evidenčnemu odseku dodeli predsednik potrebno pomožno administrativno osebje, ki dela pod neposrednim nadzorstvom in po odredbah šefa odseka. Clen 5. Zabeleževanje odločb pravne veljave. Evidenčni odsek mora v vseh pravnih stvareh, omenjenih v čl. 1., številka 1., zabeležiti vsako odločbo pravne veljave ter postopati dalje v smislu odredb §§ 55. in sl. zakona o ureditvi rednih sodišč. Zabeležbe vodi v obliki kartoteke na listih po priloženem obrazcu številka 1. Kartoteke se vodijo ločeno za vsak zakon, uredbo, pravilnik in sl., in to praviloma po poglavjih, delih in paragrafih (členih) zakonov, uredb ali pravilnikov. Clen 6. Listi kartotek (čl. 5.) imajo razpredelke za: 1. tekočo številko, 2. datum in poslovno številko odločbe, 3. kratko vsebino odločbe, 4. ako je kaka odločba v protislovju s katero 2e poprej zabeleženo odločbo, za označbo tekoče številke lista, na katerem je prejšnja odločba zabeležena, 5. datum, kdaj je bil predsednik opozorjen na protislovje (po § 55. zakona o ureditvi rednih sodišč), 6. označbo odločbe plenarne ali redne obče seje, izdane v istem pravnem vprašanju ali v zvezi s to odločbo, 7. opombe. Clen 7. Če je kaka poznejša odločba Istovetna s kako že poprej zabeleženo odločbo, tedaj se kesnejša odločba ne zabeleži, temveč se pri že zabeleženi odločbi v razpredel k u 8 (za opombe) označita samo datum in poslovna številka te druge, istovetne odločbe. Clen 8. Ako se kaka odločba naslanja na več paragrafov, odnosno členov kakega zakona ali uredbe, tedaj se zabeleži samo pri enem od teh paragrafov, odnosno členov, ki prevladuje po mnenju šefa odseka, a pri ostalih se je sklicevati le na dotični paragraf, odnosno člen ter na tekočo številko lista, na katerem je odločba zabeležena. Člen 9. Zabeleževanje kratke vsebine važnih odločb se vrši tako, da se zabeleži v razpredelku 3. (za vsebino odločbe) ob kratkem samo pravno tolmačenje, ki se izreka v odločbi. Zabeleževanje važnih odločb se vrši po redu, v katerem dospejo k evidenčnemu odseku. Clen 10. Da more evidenčni odsek zabeležiti v smislu § 55. zakona o ureditvi rednih sodišč vsako odločbo pravne veljave, mu mora sodna pisarna dostaviti pred odpravo za morebitno zabeležbo vsak spis, ki vsebuje kako odločbo senata v pravnih stvareh, izvzemši kazenskih. Evidenčni odsek mora brez odloga pregledati prejeti spis in na osnutku odločbe označiti, da ga je pregledal, kakor tudi da-li je dotično odločbo zabeležil, kdaj, pri katerem paragrafu, odnosno členu, in pod katero tekočo številko. Zbirka važnih odločb. člen 11. Zbirka važnih odločb se vodi ravnotako v obliki kartoteke, ustrezno odredbi čl. 5., odstavka 2., in čl. 8. Člen 12. Po en izvod odločbe senata, ki se dostavi evidenčnemu odseku v smislu § 56. zakona o ureditvi rednih '.o-dišč. vpiše odsek na način, predpisan v čl. 5., odstavku 2., v zbirko važnih odločb, katero vodi sam, in v zbirke važnih odločb, ki so v posvetovalnicah posameznih civilnih senatov (oddelkov senatov, § 62. zakona o ureditvi rednih sodišč), po en izvod pa se dostavi predsednikom ostalih oddelkov kasacijskega sodišča (čl. 46., odstavek 1., številka 4., lit. a) uvodnega zakona). Hkratu izpolni evidenčni odsek razpredelek 7. do-tičnega lista v kartoteki zabeleženih odločb pravne veljave. Clen 13. Če sklene senat, naj se izvestna odločba vpise v zbirko važnih odločb in se ugotovi, da je v isti stvari v zbirki že vpisana istovetna odločba, tedaj se ta odločba ne vpiše v zbirko, temveč se samo zabeleži pri- poprej zabeleženi istovetni odločbi. Knjiga načelnih odločb. Člen 14. Knjiga načelnih odločb ( Kno-), ki se naj vodi po priloženem obrazcu številka 2., mora biti vezana, njeni listi označeni s tekočimi številkami, prešita z vrvico v narodnih barvah in mora bili opremljena s pečatom dotičnega oddelka kasacijskega sodišča. Knjiga ima razpredelke za: 1. tekočo številko, 2. datum in številko načelne odločbe 3. označbo, katera ali plenarna ali redna obča seja je izdala odločbo, 4. celo vsebino odločbe, 5. označbo datuma in številke prejšnje odločbe (n. pr. >Ps. štev. 40« ali . llos. štev. 15 ), ki se s poznejšo načelno odločbo izpreminja ali razveljavlja, in tekoče številke, pod katero je prejšnja načelna odločba vpisana (n. pr. »Kno. štev. ttk), 6. označbo datuma in številke katere druge istovetne načelne odločbe in tekoče številke, pod katero je vpisana, 7. opombe. Oblika knjige mora biti najmanj 35X50 cm. Člen 15. Poleg knjige načelnih odločb se vodi v obliki kartoteke kazalo, ustrezno odredbi člena 5., odst. 2., in sicer po priloženem obrazcu številka 3. Takoj po vpisu do-tične odločbe v knjigo načelnih odločb se vpiše tudi v to kazalo. Člen 16. V knjigo načelnih odločb se vpišejo vse odločbe, Izdane na plenarni seji (§ 58. zakona o ureditvi rednih sodišč in čl. 46., odstavek 1., številka 4., lit. b) uvodnega zakona) odnosno na redni obči seji (§ 60. zakona o ureditvi rednih sodišč in čl. 46., odstavek 1., številka 4., lit. č uvodnega zakona) kronološki, kakor dospejo v evidenčni odsek. Vsaka zabeležba mora biti ločena od naslednje po vodoravni črti. Če se načelna odločba nanaša na kako odločbo, ki je že vpisana v zbirki važnih odločb, tedaj se istočasno pri tej odločbi zabeležila datum in številka načelne odločbe (n. pr. »Ps. štev. 16« ali : Ros. štev. 25«), kakor tudi tekoča številka knjige načelnih odločb (n. pr. »Kno. štev. 30c), z označbo, da-li je s to odločbo prva odločba izpremenjena ali potrjena. Člen 17. Če je odločba redne obče seje istovetna z odločbo, ki je že vpisana v knjigi načelnih odločb, je evidenčni odsek ne zabeleži v knjigo načelnih odločb, temveč samo označi pri prejšnji načelni odločbi v razpredelkih 7. in 8. datum in številko nove načelne odločbe (§ 60. zakona o ureditvi rednih sodišč). Če se pa z odločbo redne obče seje izpremeni ali razveljavi odločba, ki je že vpisana v knjigi načelnih odločb, tedaj se odločba v celoti zabeleži v knjigi načelnih odločb, pri prejšnji izpremenjeni ali razveljavljeni načelni odločbi pa se zabeležita v razpredelkih 5. in 6. datum in številka nove načelne odločbe ter tekoča številka knjige načelnih odločb, pod katero je nova načelna odločba vpisana Člen 18. Ko je evidenčni odsek postopal v smislu odredb čl. 15. do 17., odredi, da se dotična odločba s potrebnim številom izvodov razmnoži, potem pa dostavi po en izvod te odločbe vsem sodnikom dotičnega oddelka kasacijske-ga sodišča, kateremu pripada (§ 62. zakona , o ureditvi rednih sodišč). Istočasno odredi evidenčni odsek, da se ta odločba vpiše v knjige načelnih odločb, ki so v posameznih posvetovalnicah dotičnega oddelka kasacijskega sodišča (§ 62. zakona o ureditvi rednih sodišč). Sestav in delo plenarne in redile obče seje. Člen 19. Ob koncu vsakega leta izvolijo posamezni oddelki kasacijskega sodišča (§ 103. zakona o ureditvi rednih sodišč) na svoji obči seji (čl. 46., odstavek 2. uvodnega zakona) izmed sodnikov civilnih oddelkov z žrebanjem za prihodnje leto člane plenarne seje (čl. 46., odstavek 1., številka 4., lit. b) uvodnega zakona) ter člane redne obče seje (čl- 46., odstavek 1., številka 4., lit. č uvodnega zakona) kasacijskega sodišča. Takoj po izvolitvi obvestijo predsedniki posameznih oddelkov kasacijskega sodišča (§ 103. zakona o ureditvi rednih sodišč), izvzemši kasacijskega sodišča v Beogradu in stola sedmorice v Zagrebu, predsednike kasacijskega sodišča v Beogradu in stola sedmorice v Zagrebu ter ministrstvo pravde, kateri člani so bili izvoljeni za omenjene seje; predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu obvesti o tem samo predsednika stola sedmorice v Zagrebu in ministrstvo pravde, predsednik stola sedmorice v Zagrebu pa samo predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu in ministrstvo pravde. Člen 20. Plenarno in redno občo sejo sklicujeta predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu, odnosno predsednik stola sedmorice v Zagrebu (§ 46. zakona o ureditvi rednih sodišč). Prva plenarna in prva redna obča seja se vršita pri kasacijskem sodišču v Beogradu, druga plenarna in druga redna obča seja pri stolu sedmorice v Zagrebu, naslednje pa izmenoma pri enem teh sodišč. Člen 21. Plenarne In redne obče seje se sklicujejo praviloma v občasnih razdobjih najmanj treh mesecev ter je skrbeti, da se reši na posameznih sejah čimvečje število stvari. Le izjemoma, in sicer po preudarku predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu, odnosno predsednika stola sedmorice v Zagrebu ali na zahtevo ministrstva pravde se smejo te seje sklicati tudi v krajših časovnih razdobjih, ako to upravičuje nujnost posameznih primerov. O vsakem sklicanju plenarne ali redne obče seje mora predsednik, ki jo skliče, hkratu ko o tem bbvešča predsednike ostalih oddelkov kasacijskega sodišča (čl. 23.), obvestiti tudi ministrstvo pravde. Člen 22. Predsedniki posameznih oddelkov kasacijskega sodišča so dolžni, da vse stvari, ki se rešujejo na plenarni ali redni obči seji, čim zanje zaznajo, predložijo predsedniku kasacijskega sodišča v Beogradu, odnosno predsedniku stola sedmorice v Zagrebu, ki je poklican, da skliče sejo (čl. 20.) in v svoji rešitvi izreče, da-li je po njegovem mišljenju potrebno izredno sklicanje seje (čl. 21.), kar mora obrazložiti. Ti spisi se vpisujejo v vložni zapisnik plenarne seje >Ps«, ki se vodi po priloženem obrazcu 4., odnosno v vložni zapisnik redne obče seje »Ros«, ki se vodi po priloženem obrazcu številka 5. Ta vložna zapisnika sta skupna za oba oddelka kasacijskega sodišča v Beogradu in Zagrebu in sta oba oddelka dolžna, da ju po končani seji in po odpravi odločb (čl. 24., odstavek 2.) izmenoma pošiljata drug drugemu. V zapisnika »Ps« in »Ros« se vpisujejo posamezne stvari na način, predpisan v § 182. uredbe o poslovnem redu za redna kazenska sodišča z dne 21. novembra 1929. Obrazec St. 1 (po 61. 6. uredbe) Člen 23. Predsednik, ki skliče sejo (čl. 20.), mora o sklicanju obvestiti predsednike ostalih oddelkov kasacijskega sodišča (§ 108. zakona o ureditvi rednih sodišč), dostavivši jim v potrebnem številu izvodov seznam stvari, ki naj se rešijo na seji, tako da dobi vsak član plenarne ali redne obče seje po en izvod. Istočasno imenuje izmed članov plenarne, odnosno redne obče seje, za posamezne stvari poročevalce ter jim preko predsednika oddelka kasacijskega sodišča dostavi spise s pozivom, da predložijo v odrejenem roku obrazloženo pismeno poročilo, on pa pošlje to poročilo ostalim članom najkesneje tri dni pred sejo. Predsedniki posameznih oddelkov kasacijskega sodišča morajo takoj dostaviti prejet- spise članom seje svojega oddelka in jih pozvati, da odrejenega dne prisostvujejo seji. Člen 24. O vsaki seji se vodi zapisnik, ki se hrani pri do-tičnem oddelku, kjer se vrši seja. Kot zapisnikarji se smejo uporabljati sodnijski pomočniki onega oddelka kasacijskega sodišča, pri katerem se vrši seja. Odločbe, ki se izdajo na plenarni ali redni seji, dostavi predsednik seje čimprej ministrstvu pravde radi objave v tisku in dostave sodiščem (§ 633. zakona o ureditvi rednih sodišč)., evidenčnemu odseku svojega sodišča ter predsednikom' ostalih oddelkov kasacijskega sodišča, ki jih morajo brez odloga dostaviti svojim podrejenim odsekom radi evidence z morebitnimi navodili ali odredbami, če smatrajo to v poedinem primeru za potrebno. Clen 25. Člani plenarne in redne obče seje, katerih službeno mesto je zunaj kraja, kjer se vrši plenarna ali redna obča seja, uživajo za čas odsotstva iz svojega službenega mesta, potne stroške in dnevnice po predpisih, ki veljajo za službena potovanja državnih uradnikov. Člen 26. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi petnajsti dan po razglasitvi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 27. decembra 1930., štev. 123.991. Minister pravde: Dr. M. Srškič, s. r. Odsek za evidenco List za kartoteko (Naziv oddelka k. s.) v...— Tekoča številka Datum in številka odločbe Kratka vsebina odločbe V protislovju z odločbo ’ Predsednik opo-! zorjen po § 55. 7, o. u. r. s. — Odločbe Opombe plenarne redne obče seje 1 3 4 5 6 7 S II , Obrazec St. 2 (po 61. 14. uredbe) Knjiga načelnih odločb „Kno“ Odsek za evidenco (Naziv oddelka k. s.) v.......... Tekoča številka Datum in številka načelne odločbe Označba seje, ki je izdala odločbo Cela vsebina načelne odločbe Označba načelne odločbe, ki je s to odločbo Opombe izpremenjena ali razveljavljena istovetna Datum in številka Tek. štev. te knjige Datum in številka Tek. štev. te knjige 1 2 3 4 5 6 7 1 8 9 Ob po razec 61. 15. ure St. 3 dbe) Kazalo nat Selnih odločb (Nazi Odsek za evidenco v oddelka k. s.) v a -M > o> 03 •O O M H Datum in številka načelne odločbe v t Kratka vsebina načelne odločbe Vpisana v knjigo načelnih odločb pod tek. štev. Opombo I 2 3 4 5 • Obrazec št. 4 (po 61. 22. uredbe) Vložni zapisnik „Ps“ Odsek za evidenco (Naziv oddelka k. s.) v.......... Plenarna seja o. o a> -st kj Kratka označba stvari Opombe dne Obrazec St. a (po 61. 22. uredbe) Vložni zapisnik „Ros“ Odsek za evidenco (Naziv oddelka k. s.) v.......... Tekoča številka 1 Došlo Kratka označba stvari Redna obča seja Priimek in ime obvestitelja Redna obča seja z dne Oddelkom dostavljena odločba dne Opombe dne od oddelka kasač, sodišča v pod številko Sklicana za dan i Obveščeni posamezni oddelki dne 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 OBCW!5"“ 275. Dopolnitev k pojasnilu o obremenjanju s cestnimi obveznostmi.* Poedina občinska oblastva so ob uporabljanju pojasnila M. G. štev. 55.952/29 na cestne zavezance, ki imajo obrte ali posestva v kaki drugi občini, obremenila s cestno obveznostjo tndi osebe, ki plačujejo v dotični občini manj kot 100 dinarjev letnega davka. Ker bi bilo uporabljanje cestne obveznosti na osebe, ki imajo obrte ali posestva v kaki drugi občini ter plačujejo manj kot 100 dinarjev letnega davka, nepravično in protivno osnovnemu načelu zakona o samoupravnih cestah in ker bi bile te osebe obremenjene poleg cestne obveznosti v občini svojega bivališča s cestno obveznostjo v kaki drugi občini, dasi-ravno plačujejo v tej občini prav majhen, gotovo neznaten letni davek, dopolnjujem to pojasnilo M. G. štev. 55.952/29 v toliko, da se obremene osebe, ki imajo obrte ali posestva tudi v kateri drugi občini, za katere plačujejo nad 100 dinarjev letnega davka, poleg delovne obveznosti ali odkupnine v kraju bivališča, tudi z odkupnino osebnega dela v drugih občinah, v katerih imajo obrte ali posestva. Take osebe pa, ki plačujejo manj kot 100 dinarjev letnega davka, se ne obremene s cestno obveznostjo v drugih občinah. Njih letni davek sporoče občine oni občini, v kateri stanuje cestni zavezanec in ta občina odmerja na podlagi celokupnega davka dotični osebi cestno obveznost na podstavi § 40. zakona o samoupravnih cestah. To pojasnilo se naj razglasi, overjeni prepisi se naj pošljejo^ vsem kraljevskim banskim upravam te občinskim sodiščem mest Beograda, Zemuna in Pančeva radi nadaljnjega pristojnega poslovanja. Beograd, dne 24. decembra 1990., K. M. G. št. 96.190. Minister za gradbe, Fil. J. Trifunovič, s. r. Banove uredbe. 27«. Odredba o ustanovitvi šumarsko-tehničnega odseka za urejanje hudournikov. Na podstavi § 40. zakona o urejanju hudournikov ter §§ 1. in 5. zakona o banski upravi * >Službene novine kraljevine Jugoslavije^ z dne 31. decembra 1930., štev. 301/CVI—650. odrejam: da se s 1. avgustom 1931. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine ustanovi poseben odsek za službo pri hudournikih z nazivom: Šumarsko-tehnični odsek za urejanje hudournikov (17). V področje tega odseka spadajo v smislu § 38., IY., točke 22.), 23.) in 24.) zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929.: 1. posli po zakonu o urejanju hudournikov, kolikor niso pristojna za to podrejena oblastva, in reševanje pritožb zoper njih odločbe; 2. izdelovanje projektov in predhodnih računov za urejanje hudournikov in za melioracijo gozdnega zemljišča, in 3. pregledovanje in odobravanje projektov, kakor tudi kolavddcija izvršenih del, kolikor ne presezajo Din 500.000-—. Odsek je podrejen neposredno meni. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, due 24. julija 1931. I. No. 6103/1. Ban: dr. Marušič s. r. 277. Objava glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931. Objava. Občina Mala Nedelja, srez ljutomerski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave 11 No. 8516/3 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50-— b) od 100 1 pva Din 50-—, c) od lil stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. julija 1931. II No. 8510/3. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik ln odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Slaka in zalaga; Tiskarn* 2>M&rkjKS s Ljubljani; njen predstavnik; .Otmar jVliMlek s Ljubljani