Obvestilo bralcem Bralke in bralce Štajerskega tednika obveščamo, da bo naslednja številka Štajerskega tednika Kanadi praznika mlampetek, 30. aprilomI I I ■■■■■ mm M Uredništvo Aktualno Ptuj • Nova stanovanja za ceno parkirišč in zelenih površin O Stran 2 Štajerski Ptuj, petek, 23. aprila 2021 Letnik LXXIV • št. 32 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR ZGODBA TEDNA Njegovo veličanstvo - OSKAR Spodnje Podravje, Ptuj • Prvi teden odprtih teras gostinskih lokalov Gostinci plačujejo najvišji davek krize Milan Gačanovič - ' Gacho »Še danes se najde kakšen nejeverni Tomaž, ki tega ne verjame« n voditelj RTV Slovenija Novi kolumnist revije Stop vJ Aktualno Ptuj • Pogrebi začasno na starem rogozniškem pokopališču O Stran 3 Podjetništvo Dornava • Tisoč in ena pomanjkljivost na kanalizaciji O Stran 5 V središču Slovenija • Nesmisel: vložki in tamponi še vedno del luksuza O Stran 6 Kultura Podravje • Na Ptuju odrezani, v Selnici ob Gostinci so lahko v tem tednu po večmesečnem zaprtju za vse goste znova odprli vrata gostiln, a napitke in hrano so smeli streči le na terasi oziroma vrtu. Vodja ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje Tomaž Žirovnik je prepričan, da gostinska panoga v koronakrizi plačuje najvišjo ceno. „Iz podatkov, s katerimi razpolagamo, je razvidno, da vsak mesec ugasne kakšno podjetje in s tem nekaj delovnih mest." Več na straneh 6 in 7. Foto: Črtomir Goznik Dravi nasmejani O Stran 13 Podravje DEM • Najprej most in prvi koraki k celoviti prenovi HE Formin _ _t 9 O Stran 9 Drobne ormoške radosti • Deveturno politično ' Črna kronika • Kakšno srce tisti, ki uniči celo igralo invalide?! 2 Štajerski Aktualno torek • 20. aprila 2021 Ptuj • Pomisleki stanovalcev Ciril-Metodovega drevoreda Nova stanovanja za ceno parkirišč in zelenih površin? Pomanjkanje stanovanj in parkirnih mest sta dva velika ptujska problema. Enega občina zdaj želi reševati z investicijo za avtobusno postajo, kjer bi (če bodo na razpisu sploh uspešni) skupaj s Stanovanjskim skladom RS gradili novo večstanovanjsko stavbo. Ker bi se delno gradilo na parkirišču, pa so glasni pomisleki, da bo ta investicija le še poglobila drug problem parkiranja. Obenem so občani izrazili še eno skrb, in sicer da se bo posegalo v zelene površine, kijih tako ni veliko. Ptujska občina se bo v kratkem prijavila na razpis Stanovanjskega sklada RS za izgradnjo neprofitnih stanovanj. Na ta način naj bi zagotovili sredstva, potrebna za izgradnjo 49 stanovanj, za avtobusno postajo. Potrebe po dodatnih stanovanjskih kapacitetah na Ptuju so velike, a kot poudarjajo kritiki: ne za vsako ceno in na vsaki lokaciji. V času razgrnitve Elaborata lokacijske preveritve za individualno odstopanje o prostorskih izvedbenih pogojih v MO Ptuj so največ pomislekov imeli stanovalci bližnjih blokov, ki so podali številne pobu- de. Večina se jih nanaša na zagotavljanje parkirnih mest po izgradnji in „žrtvovanje" zelenih površin. Svetnik: »Županja daje . • v • • • nasprotujoče si izjave« Mestni svetnik Matej Siebenreich je v imenu stanovalcev Ciril-Metodovega drevoreda izrazil skrb, da bi bile zaradi gradnje novega stanovanjskega objekta uničene zelene površine, ki blažijo neugodne okoljske vplive. Županji Nuški Gajšekje očital, da glede te problematike daje nasprotujoče si izjave. Po eni strani, da zagotavlja, da se v zelenice ne bo posegalo, v odgovoru stanovalcem pa navaja, da se bo starejše drevje ohranjalo le, če bo to mogoče. „Tudi na načrtu v projektni nalogi stanovanjski objekt neprofitnih stanovanj je zelenica označena kot predvidena lokacija objekta," še zatrjuje Siebenreich. Stanovalci namreč izpostavljajo velik pomen zelenih površin, saj da te služijo čiščenju in hlajenju zraka, pa tudi prestrezanju hrupa. Prav zato dvomijo, da bi bilo po izvedbi te naložbe zagotovljeno čisto, mirno in predvsem zeleno okolje. Sredstev za izvedbo te naložbe pojavljajo številni pomisleki. Občina: »Razmišljamo tudi o problemu parkiranja« Na vsa ta vprašanja in dileme so tako županja kot strokovne službe MO Ptuj odgovarjali že večkrat. Vnovič so zatrdili, da obstoječa zelenica v pretežni meri ostane in se parkovno uredi: „Zelenica je označena kot območje projekta, saj vsaka gradnja objekta zahteva tudi ureditev zelenih površin. Načrt bo javno predstavljen, ko bo izbrani projektant glede na vse omejitve določil točno lokacijo objekta in izdelal vizualiuzacijo prostora." Kar se tiče pomisleka o zagotavljanju parkirnih mest za stanovalce obstoječih blokov na ptujski občini zagotavljajo, da razmišljajo tudi o tem. Zavedajo se, da je problematika dostopnosti prevoznih sredstev poglobila problem parkirnih prostorov v zadnjih letih. Na občini pravijo, da bodo preučili možnosti ureditve dodatnih parkirišč: „Smo pa tudi zato, da gremo nasproti stanovalcem, iz plačlji- vih parkirišč izvzeli parkirišče na železniški postaji. Problematiko mirujočega prometa bomo morali reševati celovito in ne samo za določene večstanovanjske objekte. Ker se zavedamo, da je parkiranje v celotnem mestu težava, skupaj z Javnimi službami iščemo rešitve za dodatna parkirna mesta, tudi z izgradnjo parkirnih hiš." Prav ta lokacija, za avtobusno postajo, naj bi bila med zelo verjetnimi lokacijami za postavitev garažnega platoja. Dženana Kmetec , ki bi omogočila gradnjo 49 neprofitnih stanovanj, še ni zagotovljenih, se pa že Stanovalci blokov se bojijo, da bodo ostali brez zelenih površin, na občini zagotavljajo, da ne bo tako. Foto: CG Foto: CG Gorišnica • Gradnja športne infrastrukture Dolgoletna želja športnikov se uresničuje Župan občine Gorišnica Jože Kokot napoveduje, da bi pred poletjem začeli gradnjo športne infrastrukture v športnem parku v Gorišnici. V ponedeljek so odprli ponudbe izvajalcev, najnižjo ceno v znesku blizu 1,8 milijona evrov je predložilo Cestno podjetje Ptuj (CPP) v partnerstvu s Komunalnim podjetjem Ormož. Občina ima za projekt pridobljeno gradbeno dovoljenje, gradnja bo predvidoma trajala leto dni. Gradili bodo dva enonadstropna objekta, ki bosta drug ob drugem, umeščena sta med veliko nogometno igrišče in cesto. V objektu s tribunami bodo garderobe, sanitarije, tuši in gostinski lokal. Na tribuni bo prostora za 362 sedežev. Skupna velikost tega objekta je 950 m2. V pritličju drugega objekta bodo na 88 m2 shrambe in sanitarije, v nadstropju na 103 m2 pa nadzorni prostor in pisarne. V projekt je vključena ureditev okolice z okoli 80 parkirnimi mesti. Župan Kokot je povedal, da je ponudbe za gradnjo oddalo sedem izvajalcev, cene so bile med 1.770.000 in 2.330.000 evri. Če bo odločitev o izbiri izvajalca postala pravnomočna, bi gradnjo po besedah župana začeli 1. junija. Tribune in slačilnice ter ostali prostori, ki jih za delovanje potrebujejo klubi in društva, so dolgoletna želja Gorišničanov. Četudi ob igriščih, ki so vsa urejena na novo in tudi lepo vzdrževana, ni vse potrebne infrastrukture, se domačini v Gorišnici precej udejstvujejo v športu in v vadbo vključujejo tudi najmlajše. Dokaz so vsak dan polna športna igrišča. Športniki in rekreativci imajo v športnem parku Gorišnica možnost vadbe na različnih športnih površinah. Urejena so veliko nogometno travnato igrišče z atletsko stezo, pomožno travnato nogometno igrišče ter igrišče za nogomet, košarko in odbojko z umetno podlago. V sklopu športnega parka je tudi fitnes na prostem, celoten prostor pa je zagrajen. Mojca Zemljarič Slovenija • Razčiščene nejasnosti pred letošnjo maturo Okuženi maturanti na maturo jeseni Maturanti, ki bodo v času opravljanja mature v spomladanskem roku imeli potrjeno okužbo z novim koronavirusom, bodo imeli z ustreznimi dokazili možnost opravljanja mature v jesenskem roku s priznavanjem za nazaj. Koledar mature ostaja enak. Podatki za minuli ponedeljek, 19. aprila, sicer kažejo, da je potrjeno okužbo v 4. letnikih imelo le 27 maturantov, 199 jih je bilo v karanteni. Dogovorjena je tudi rešitev za dijake, ki bodo v času pisanja mature v karanteni. Ti dijaki bodo lahko karanteno prekinili z negativnim PCR-testom, ki ne bo starejši od 24 ur, in pristopili k maturi. Maturitetne obveznosti bodo opravljali v ločenih učilnicah pod nadzorom učiteljev, ki so covid-19 že preboleli oz. so bili ustrezno cepljeni. Šole jim bodo morale zagotoviti tudi ločene vhode in poti za dostop do učilnic. Med opravljanjem mature bo za maturante s prekinjeno karanteno potrebna tudi uporaba zaščitne maske, pri čemer za maturitetne obveznosti, ki bodo trajale manj kot dve uri, priporočajo uporabo kirurške maske, pri dalj časa trajajočih pa uporabo tipa FFP2. sta Pojasnilo V sestavku »Katastrofa za kmetijske programe - dijakov niti za en razred« smo navedli, da program kmetijsko-podjetniški tehnik na ŠC Ptuj letos obiskuje osem dijakov. Gre za osem dijakov prvega letnika in ne za skupno število vseh dijakov, ki jih je 29. Za napako se opravičujemo. (Ur) Foto: občina Gorišnica Takšen bo videz novozgrajenih objektov v športnem parku v Gorišnici. Spoštovane občankein občani, ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, vamiskreno čestitam. Praznujmo ponosno! Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj torek • 20. aprila 2021 Aktualno Štajerski 3 Trag(ikom)edija ormoških sej Hudo rivalstvo, ki sta ga pred dobrima dvema desetletjema začela stara politična borca Vili Trofenik in Alojz Sok še danes kot temna senca ali bolje rečeno nevihtni oblak vztraja nad mestom Ormož. Čeprav nobeden izmed njiju ni več na županski funkciji in vsaj formalno ne v politiki, vodenje občine pa je prevzela mlajša generacija, se modusa operan-di, ki sta ga vpeljala, mesto nikakor ne (z)more osvoboditi. Užaljenost NSi, ker so izgubili župana, se izrazito kaže na sejah občinskega sveta. Te so zaradi dolgih in pogosto vsebinsko brezpredmetnih svetniških monologov resnično morbidne. NSi in SDS, ki sta bili v preteklosti v Ormožu politični partnerici, danes stojita vsaka na svojem bregu. Svetnik Kolmanič proti županu Vrbnjaku usmerja politične puščice. Užitek bi jih bilo poslušati, če bi bile ostre in dobro ošiljene. Tope in monotone pa so le izguba vsem dragocenega časa. Tu in tam se vmes najde še kakšen pameten Kolmaničev nasvet, ki lahko služi tudi gospodinjam, recimo kako prati in vzdrževati posteljnino v občinskem hostlu. O tem boste brali v eni od naslednjih številk, danes smo ogledalo postavili čez celotno dogajanje zadnje deve-turne seje. Ormoška politika je ujetnica same sebe, škoda nerazumnega 20-letnega političnega rivalstva je v okolju in (ne)ra-zvoju že krepko opazna. Igrajo se parlamentarizma po modelu visoke državne politike, a s tem ne delajo drugega, kot najedajo sami sebe, ljudje pa so jih že davno dali na hladno in jih njihove politične razprave niti najmanj ne zanimajo. Fotografija je simbolična. Drobne ormoške radosti: deveturno politično deklamiranje Ponedeljkova videokonferenčna seja ormoškega občinskega sveta je trajala 9 ur in pol! Začela se je ob 16. uri, končala v noči na torek, ob pol dveh! Takšnih sej, kot je ormoška, ni moč srečati nikjer druge v regiji. Razumljivo je, da so zasedanja občinskih svetnikov dinamična, včasih tudi dramatična. Nedvomno je naloga opozicije, da kritizira in opozarja. A devet ur moledovanja o tem in onem se pa vsak normalni človek resnično naveliča poslušati. Predstavljajte si, kaj vse koristnega bi lahko počeli v tem času: oddelali službene obveznosti ali prepotovali pol Evrope. Šli v Beograd na čevapčiče in nazaj. Tako bi nedvomno boljše izkoristili čas, kot pa da se posluša politična jajca, ki tako ali tako ne prinašajo nobene rešitve. Ormožani pač imajo svojo radost; kot kaže, jih veseli deveturno monotono politično deklamiranje. Morda je skrivnost v plačilu za nočno delo? Da bo seja naporna, je dalo vedeti že potrjevanje dnevnega reda, ko sta Simon Kolmanič in Danilo Kosi županu Vrbnjaku očitala njegovo preobsežnost. Glede na pripravljene monologe, ki stajih recitirala med sejo, sta dobro vedela, kaj bo sledilo. Lahko bi dejali, da so bili preostali člani svetniškega omizja in vsi razpravljavci, ki jih vodstvo občine povabi na sejo, talci dveh govorcev. Ampak po drugi strani gre za kolektivno odgovornost celotnega svetniškega zbora in župana, saj so po štirih urah, ko bi se morala seja v skladu s poslovnikom končati, izglasovali njeno nadaljevanje. S tem so si zategnili zanko okoli vratu in podaljšali sedenje pred računalnikom za naslednjih pet ur. Kdo ve, morda so nočna svetniška zasedanja boljše plačana od dnevnih. Seje, kot jih izvaja ormoška politika, ne pritegnejo prav nobene pozornosti; ne medijske in ne obče. Pa kdo bo to poslušal ... Ali bral. Morda ne bi bilo slabo, če bi svetniki, ki imajo toliko povedati, začeli pisati in snemati blog. Pa naj jim sledi, kdor želi. Na spletu je prostora na pretek. Mojca Zemljarič Ptuj • Čakajoč na zeleno luč Upravne enote za gradnjo mrliške veže V času gradnje pogrebi na starem rogozniškem pokopališču S tem ko je ptujski mestni svet potrdil investicijski projekt za ureditev infrastrukture na pokopališču, so izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev nove mrliške vežice. Dela naj bi začeli še letos. V času gradnje se izvedba poslovilnega dela pogreba seli na staro rogozniško pokopališče, je pa že zdaj jasno, da pol milijona evrov, kolikor je občina rezervirala v letošnjem proračunu, ne bo dovolj. Nova projektantska ocena se giblje okrog 866.000 evrov. Ptujski mestni svetniki so na ponedeljkovi seji potrdili investicijsko dokumentacijo (DIIP) za ureditev infrastrukture na pokopališču. Kot je razvidno iz gradiva, bo ta naložba financirana s proračunskimi sredstvi občine, delno pa tudi s soudeležbo občinskega podjetja Javne službe. Ne pol milijona, ampak kar 870.000 evrov Po trenutni oceni znaša vrednost projekta 865.997 evrov. Ta temelji na projektantsko ocenjenih vrednostih, ki jo je izdelalo podjetje Sokpro iz Gorišnice. Ker ima občina za zdaj v proračunu zagotovljenega pol milijona evrov, bodo nekaj sredstev priskrbeli kasneje, z rebalansom. Skupni znesek, ki ga bodo namenili za to investicijo, se giblje okrog 732.000 evrov, dodatnih 132.000 evrov pa naj bi primaknilo podjetje Javne službe Ptuj kot bodoči upravljavec in izvajalec lokalne gospodarske službe upravljanja s pokopališči. Prenova pokopališkega objekta je naložba, na katero so Ptuj-čani čakali več desetletij. Sedanji objekt je bil postavljen v 70. letih in je dotrajan ter neprimeren. Nov bo bistveno sodobnejši, energetsko učinkovitejši, obenem pa naj bi bili prostori razporejeni bolj funkcionalno. Urejen bo tudi zunanji del, kjer bo ploščad, pokrita z nadstreškom. Da je mestni svet soglašal z investicijskim dokumentom, je bil tako le še zadnji korak na poti k pridobivanju gradbenega dovoljenja. Vežic bo manj in bodo manjše, namesto prostora za duhovnika bo cvetličarna Svetnica Helena Neudauer pa je izpostavila nekaj pomislekov, povezanih s to investicijo. Ti so povezani predvsem s površino prostorov mrliških vežic, ki bodo za dva kvadratna metra manjši od dosedanjih. Nove bodo merile 16,4 m2. „V primeru pokopa s krsto so bile že sedanje vežice premajhne, zdaj jih bomo še manjšali, zato smo na odboru za finance izpostavili dilemo, da bo ta prostor premajhen," je pojasnila Neudauerjeva. Zmotilo jo je tudi, da ni predvidenega prostora za duhovnika, ki je v sedanjem objektu urejen. Bodo pa novi prostori za cvetličarno. Po pojasnilu županje Nuške Gajšek so zadeve projektirali optimalno, saj da so po občinskem podrobnem prostorskem načrtu zelo omejeni: „Dejansko smo zelo omejeni in kvadratni meter gor ali dol lahko pomeni, da bomo to delali komaj čez dve leti, če bi morali spreminjati OPPN." Boštjan Prosenjak, ki je vodja ptujskega pokopališča, je temu pritrdil. Na vprašanje, zakaj je vežic manj, je odgovoril z argumentom, da so izkušnje pokazale, da je to smiselno: „Doslej smo uporabljali maksimalno tri vežice od šestih, zdaj je predvidena ureditev štirih, torej ene manj, kot jo imamo doslej. Nikoli pa niso bile vse v uporabi. Po naših videnjih je to optimalno. Za dva kvadratna metra manjše vežice pa so zato, ker bo skupni prostor večji. Ne verjamem, da bo zato prostorska stiska." Kar se tiče prostora za duhovnika, je prav tako dejal, da izkušnje kažejo, da ta ni bil nikoli v rabi." Tega naj ne bi uporabljali, pač pa duhovniki koristijo druge prostore. Tako bo tudi v prihodnje. Pojasnila županje in vodje pokopališča so bila očitno zadovoljiva, svetniki so namreč investicijski projekt soglasno potrdili. Županja je dejala, da so uskladili potrebe ljudi in upravljavcev. „Sam objekt se modernizira. Zastavljen je kot klasična večna eleganca. Ne želimo pretiravati, saj želimo, da bo zdržal naslednjih nekaj let," je še dodala županja. Dženana Kmetec Foto: CG V času gradnje se bo za izvedbo poslovilnega dela pogreba uporabljal objekt na starem Rogozniškem pokopališču. Kontejnerji so premalo pietetni V času gradnje novega objekta je seveda treba zagotoviti nadomestne prostore za izvedbo pogrebov. Na občini so najprej planirali postavitev mobilnega objekta. Zdaj so ubrali drugačno rešitev. „Odločili smo se, da ne postavljamo kontejnerjev, ker se nam ne zdi dovolj pietetno, čeprav bi ti bili lepo urejeni. Dogovorili smo se s patri, da bomo uporabljali prostore na starem rogozniškem pokopališču. Tam bomo zagotovili primerne prostore. Projektanti napovedujejo, da bi gradbena dela lahko bila zaključena v treh do štirih mesecih," je dodala županja. Pogrebi bodo v času gradnje torej potekali kot nekoč: poslovilni del bo na starem, pogreb pa na novem rogozniškem pokopališču. Naročnik; Svetniška skupina SD v Mestnem svetu MO Ptqj, Mestni trg 1, Ptu PONOSNI NA VELIKE ZMAG Zavezani vrednotam in ciljem osvobodilnega boja in delavskega gibanja, da bo 21. stoletje po meri ljudi. Pravično in svobodno. Socialni demokrati čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju. 4 Štajerski Podravje torek • 20. aprila 2021 Markovci • Epidemija že drugo leto zapored kroji občinski praznik »Najbolj pogrešamo druženje« V Markovcih so vsako leto ob praznovanju občinskega praznika pripravili številne prireditve v organizaciji številnih društev. Prazno vanje je trajalo kar ves mesec, osrednja prireditev pa je navadno tisti petek, kije datumsko najbližje godu sv. Marka (25. april). To je tudi priložnost, ko nagradijo najzaslužnejše občane in podelijo priznanja za najlepše urejeno domačijo. Epidemija je letos že drugo leto preprečila, da bi se občani in občanke zbrali v večnamenski dvorani in skupaj praznovali. V lanskem letu so sicer s pomočjo društev pripravili virtualno prireditev, letos pa so se odločili, da bodo počakali na izboljšanje epidemiološke slike. Čestitka župana Milana Gabrovca »Vsem občanom in občankam čestitam ob praznovanju 22. občinskega praznika in ob 30-letnici razglasitve samostojne države. Epidemija je sicer že drugo leto zapored preprečila, da bi ob godu našega krajevnega zavetnika svetega Marka praznovali skupaj v naši večnamenski dvorani, kar pa ne pomeni, da nimamo veliko razlogov za praznovanje. Ko bodo razmere to dopuščale, se bomo spet zbrali, pregledali naše opravljeno delo in podelili tudi občinska priznanja. TESARSTVO Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 peter.matjasic@teleing.com POSTAVLJANJE OSTRESIJ IN KROVSKA DELA l/im obamm to obmJam želim ptijetkcr piaziMi/cutje, pmzuika ObčiM MaxJcoVCi. Zala/aljujmr A& cen/etUm Wuuécm ¿tv poifovum padmjm za izkazom zaupanje,. Kot je povedal župan Milan Gabrovec, bodo takoj, ko bo znova mogoče druženje večjega števila oseb, organizirali slavnostno prireditev s podelitvijo priznanj. »Želimo si druženje in vsi skupaj že komaj čakamo, da se življenje znova vrne v stare tirnice,« je povedal župan Gabrovec in dodal, da jih do takrat čaka še veliko dela. Uspešni pa so bili že v preteklem letu, saj so večino načrtovanih investicij realizirali. Prepoznali so tudi stiske občanov zaradi epidemije, zato so jih v celoti oprostili plačila gro-barine in nadomestila o uporabi stavbnega zemljišča. S finančnimi sredstvi pomagajo gospodarstvu in omogočajo delovanje številnih športnih in kulturnih društev v občini. Letos za investicije 4,7 milijona evrov Letošnji proračun je od lanskega leta višji za kar dva milijona evrov in znaša 8,8 milijona evrov. Nekaj več kot polovico tega zneska bodo namenili za številne investicije. Župan Gabrovec je izpostavil izgradnjo kolesarske poti Stojnci-Križ-Gmajna (80.000 evrov) in javne poti Nova vas-Bukovci (160.000 evrov) ter izgradnjo komunalne infrastrukture v obrtni coni (430.000 evrov). FASADE O Tel: 02/ 766-90-91 GSM: 041/ 226-204 Zabovci 98, 2281 Markovci Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci. Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje. Župan občine Markovci Milan Gabrovec Največja in najpomembnejša investicija po mnenju župana pa je izgradnja doma za starejše občane, ki so se je resneje lotili že lani. Gre za investicijo, ki jo je Gabrovec napovedal že v svojem prvem volilnem programu pred osmimi leti. V lanskem letu so začeli pripravljati dokumentacijo, pridobili gradbeno dovoljenje in projekti bodo kmalu pripravljeni. Po napovedih župana bi lahko že jeseni položili temeljni kamen in začeli izgradnjo, če bo uspelo pridobiti nepovratna sredstva. Gre namreč za projekt, ki je ocenjen na kar 13 milijonov evrov. Po ocenah župana Gabrovca so napredna in sodobna občina, v kateri je skoraj vse na dosegu roke. »Imamo šolo, vrtec, trgovino, v lanskem letu smo dobili prve posteljne kapacitete, kmalu se bo odprla lekarna, na voljo bodo gradbene parcele in kolesarske poti. Spodbujamo turizem - s tem namenom smo uredili postajališče za avtodo-me, kupili električna kolesa, rafte. Veliko si obetamo od dravske kolesarske poti. Skratka, smo v koraku s časom in imamo še veliko idej, vendar vseh pač ne moremo uresničiti,« je še dodal Gabrovec. Estera Korošec Spoštovane občanke, občani Občina Markovci aprila praznuje svoj 22. občinski praznik. Kljub temu da letos ne bo možno izvesti številnih prireditev, se lahko veselimo uspešno zaključenih projektov in tudi načrtov za prihodnje. Foto: CG Cirkulane • Novost: občinske štipendije Štipendirali bodo dva dijaka Na občini Cirkulane so se odločili, da bodo v prihodnje razpisovali občinske štipendije. S tem sledijo razvojni strategiji za mlade, ki so jo sprejeli lani. Pravilnik, ki bo osnova za podelitev štipendij, je v obravnavi na občinskem svetu. V prvem branju je bil potrjen, pričakovati je tudi potrditev v drugi obravnavi. Ko bo pravilnik dokončno potrjen, bo občina šla v objavo javnega razpisa za podelitev dveh štipendij. Za šolsko leto 2021/22 sta predvideni dve štipendiji v mesečnem znesku sto evrov. Štipendiji bosta namenjeni za srednješolsko izobraževanje za deficitarne poklice. V osnutku pravilnika navedeni poklici so kamnosek, zidar, mehatronik, tesar, inštalater strojnih inštalacij, klepar-krovec, orodjar, izvajalec suhomontažne gradnje, elektri-kar, slikopleskar, avtokaroserist, polagalec keramičnih oblog, pek, gozdar, slaščičar, dimnikar, mesar, steklar (in tehnik), tapetnik in mizar. Prvi dve štipendiji bodo razpisali za prihodnje šolsko leto, razpis bodo objavili predvidoma pred poletjem. Občina ima sredstva za dve štipendiji v letošnjem proračunu zagotovljena. MZ Foto: ČG petek • 23. aprila 2021 Podjetništvo Štajerski 5 Dornava • Tisoč in ena pomanjkljivost na kanalizaciji Sistem v izjemno slabi kondiciji, marsikaj visi dobesedno na nitki Občina Dornava je v preteklosti sama vzdrževala in upravljala kanalizacijski sistem, na katerem se kaže vrsta nepravilnosti. Marsikaj na sistemu ne deluje pravilno, je dotrajano ali v pogojni funkciji. Delovanje dornavske čistilne naprave (ČN) je lani konec leta pod drobnogled vzela okoljska inšpekcija, ki je ugotovila, da na napravi ne deluje merilec pretoka (števec), posledično se niso izvajale predpisane trajne meritve pretoka od- padnih vod na iztoku. Komunalno podjetje (KP) Ptuj, ki zadnji dve leti vzdržuje kanalizacijski sistem in ČN, je nov števec vgradilo v začetku aprila, strošek je bil 3.500 evrov. Trajne meritve na iztoku ČN se tako ponovno izvajajo. Kmalu bodo na kanalizacijski sistem priključili dvorec Dornava, s tem pa končno rešili enega od večjih problemov - odvodnjavanje odpadne vode za sanitarije. Predvsem to je velika rak rana dvorca, saj so sanitarije ena od ključnih funkcionalnih zadev vsakega objekta. Direktorica uprave občine Dornava Nada Kolednik je povedala, da na priključitvi dvorca na javno kanalizacijo že potekajo aktivnosti. Izvedbo del so razdelili v dva dela. Najprej so po naročilu Ministrstva za kulturo, kije lastnik dvorca, izpraznili obstoječo greznico, jo skupaj s priključkom temeljito očistili ter dvorec s kanalizacijskim cevovodom povezali do javne kanalizacije. Naročen je vakuumski priključnijašek (4.200 evrov) in izdana naročilnica za njegovo vgradnjo ter navezavo na kanalizacijski sistem, kar bo predvidoma stalo 1.600 evrov. Ta del bo financirala občina Dornava, KP Ptuj bo dela predvidoma izvedlo do konca tega meseca. Odpravili vrsto tehničnih okvar Sicer pa nedelujoči števec ni edina pomanjkljivost, ki jo je bilo (oz. še jo bo) treba sanirati na slabo vzdrževanem sistemu. V letih 2019 in 2020 je občina Dornava za vzdrževanje sistema in odpravo pomanjkljivosti namenila 72.000 evrov. „Največ del je bilo na vakuumskih priključnih jaških. Vse je bilo treba najprej visokotlačno sprati, zamenjala ali popravila se je večina aktivatorjev, servisirali so se vsi priključni ventili ... Na vakuumskem sistemu se je dogradil elektromagnetni ventil, krmiljen s časovno uro za razbremenjevanje cevovoda v nočnem času," so v skupnem odgovoru pojasnili v vodstvu občine in KP Ptuj. Nujno potrebnih vzdrževalnih del na sistemu in ČN je bilo še več. „V vakuumski postaji je zamenjan kompresor, prav tako ena od vakuumskih črpalk, zamenjane so se preperele cevi za zrak, nadtlačne cevi s spojkami in cevi od vakuumskega rezervoarja do tlačnih črpalk za odpadno vodo. Zamenjana je vsebina biofiltra za čiščenje zraka iz vakuumskega sistema pred izpustom v okolico. Na ČN Dornava se je usposobil polž za izločanje grobih delcev iz odpadnih vod, vključno s krmiljenjem. Kupljena in vgrajena sta nov merilec pretoka ter potopna črpalka za črpanje odvečnega blata, vsi bazeni naprave so v celoti izpraznjeni, očiščeni in odstranjene so usedline večjih delcev, odloženih po cevovodih in op- Čistilna naprava Dornava zahteva kar nekaj posodobitev. „V okoljevarstvenem dovoljenju je določeno, da se morajo odpadne vode iz CN Dornava odvajati v reko Pesnico, pri čemer je navedeno, da je lahko največja letna količina komunalne odpadne vode 116.618 m3, največja dnevna količina odpadne vode pa 200 m3," so povedali na republiškem inšpektoratu za okolje in prostor. remi na celotni napravi. Olje in filtri puhal so bili redno zamenjani." Sistem krmiljenja ČN nezanesljiv Našteto pa še sploh ni vse. „Na vakuumski napravi in ČN bo treba postopno zamenjevati vso dotrajano strojno opremo (vakuumske črpalke, tlačne črpalke, potopne črpalke, puhala) kot tudi elemente elektro instalacij in krmiljenja. Sistem krmiljenja procesov vakuumske postaje in predvsem ČN je nezanesljiv, prihaja do pogostih nepredvidenih izpadov. Zato bi bilo nujno prioritetno vgraditi nov krmilnik s programom krmiljenja in pripadajočimi elektro instalaci- jami na ČN. Ocenjen strošek tega je 10.000 evrov. Letos se bo na ČN uredila fasada, predvideni strošek je 5.000 evrov. Usposobiti bi bilo treba delovanje rezervnega napajanja vakuumske postaje. Dinamika in vrstni red sanacije vseh navedenih pomanjkljivosti na sistemu bosta odvisna od tega, kako dolgo bo obstoječa oprema zdržala brez večjih popravil in od razpoložljivih sredstev v proračunu občine." Mojca Zemljarič Vsem občankam in občanom Občine Videm čestitam ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela. Župan Branko Marlnlč hoto: MZ Foto: MZ Ormož • Čistilna naprava bo končno ustrezala vsem predpisom Zagon milijonskega projekta V Ormožu so ta teden predstavili potek rekonstrukcije in nadgradnje čistilne naprave na območju nekdanje Tovarne sladkorja Ormož. Pogodba z izbranim izvajalcem - Komunalnim podjetjem Ormož -je bila podpisana decembra lani, ta pa je bil v delo uveden januarja,, ko so začeli teči pogodbeni roki. Projekt je vreden 3,3 milijona evrov, od tega je 2,8 milijona sredstev iz Kohezijskega sklada. Kot je povedal ormoški župan Danijel Vrbnjak, so gradbeno dovoljenje za projekt prejeli že leta 2014, obnovljena in nadgrajena čistilna naprava pa bo ustrezala zahtevam okoljske sprejemljivosti in okoljske zakonodaje: ''Čiščenje kanalizacijskih voda mesta Ormož je pomembna nadgradnja, rekonstrukcija čistilne naprave pa bo omogočala tisto, za kar do zdaj ni bilo poskrbljeno - odvoz gošč.'' Višji svetovalec za razvojne projekte Roman Rozman, ki je na občini zadolžen za usklajevanja pogodbenih obveznosti, je pojasnil, da je bila investicija dolgo in težko pričakovana, saj so imeli s staro napra- vo veliko težav, ker ni ustrezala zakonskim predpisom. Po zaključku del bo obnovljena čistilna naprava ustrezala vsem predpisom, zagotavljala bo sekundarno in terciarno čiščenje, izpusti v vodotoke pa bodo bistveno čistejši.'' Čistilna naprava bo delovala po sistemu MBBR - to pomeni, da se bodo vsi procesi dogajali v enem bazenu, kar pomeni manj gradbenih del, čiščenje pa opravijo mikroorganizmi, ki jih je treba nadzorovati in po potrebi dodajati. Teo Vida iz Podjetja GH Holding je izpostavil tri sklope - mehansko predčiščenje, sekundarno in terciarno čiščenje ter čiščenje oziroma obdelavo blata. ''MBBR tehnologija se uporablja že vrsto let. V primerjavi s konvencionalnimi napravami so največja prednost volumni, ki so lahko tudi do štiri- ali petkrat manjši. Prirast biomase na nosilcih je nižji kot pri ostalih napravah, kar pomeni tudi manj presežnega blata. Naprava bo po končani izgradnji dnevno prečistila okoli 1.300 kubikov odpadne vode, je pojasnil.'' S projektom bodo poskrbeli za ureditev odpadnih voda na aglomeracijah Hardek, Lenta in Dolga Lesa, po zaključku pa bo priključe-nost na čistilno napravo 99-odsto-tna. Naprava bo po končani izgradnji dnevno prečistila okoli 1.300 kubičnih metrov odpadne vode. NŠ Naprava bo po končani izgradnji dnevno prečistila okoli 1.300 kubičnih metrov odpadne vode. SDS Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju, ter ob 17. obletnici vstopa v Evropsko unijo. Želimo vam prijetno praznovanje. Mestni odbor SDS Ptuj: Franjo Rozman, predsednik Foto: NS 6 Štajerski V središču torek • 20. aprila 2021 Podravje • Zakaj so ženski higienski izdelki obdavčeni po višji stopnji Nesmisel: vložki in tamponi še vedno del luksuza Mnogi najbrž niti ne vedo, da so ženski higienski izdelki, čeprav za uporabnice nuja in kar velik mesečni strošek, še vedno obdavčeni po višji, torej 22-odstotni stopnji, in so tako v istem košu s sladkimi gaziranimi pijačami in umetniškimi deli. Zato je najbrž na mestu vprašanje, zakaj niso uvrščeni med ostale izdelke za higiensko zaščito, kot so vata, gaze in obveze, ali pa otroške plenice in plenice za inkontinenco, za katere se plača 9,5-odstoten DDV. Higienski izdelki, ki jih ženske uporabljajo med menstruacijo, so vse prej kot luksuzni, a so kot taki obdavčeni. Po svetu in Evropi so v zadnjih letih organizirali več aktivnosti za znižanje davka na izdelke, brez katerih si danes ženska ne predstavlja več svojih menstrualnih dni. Na kreativen način si to prizadevajo v Avstraliji in ZDA, s peticijo so že uspeli v Angliji in Franciji, nazadnje tudi v Nemčiji, kjer so tem izdelkom z novim letom davčno stopnjo s 17 znižali na 7 odstotkov. Spolna diskriminacija Gotovo zahvaljujoč uspešni spletni peticiji pod geslom Menstruacija ni luksuz, ki jo je podpisalo več deset tisoč ljudi, k odločitvi pa je pripomogla tudi domiselna akcija dveh podjetnic, ki sta izdali knjigo, v kateri sta skrili tampon. S tem sta se ognili višji stopnji davka na dodano vrednost na izdelke za menstruacijo, saj za knjige velja nižja davčna stopnja sedmih odstotkov. Zanimivo je, da je med vodilnimi državami na tem področju Kenija, ki je že leta 2011 odpravila davek na dodatno vrednost na damske higienske izdelke, sledile pa so ji še druge države, med njimi Indija, Irska, Kanada, Kolumbija in več ameriških zveznih držav, ki so bodisi odpravile DDV bodisi znižale njegovo davčno stopnjo. Kot ugotavljajo pri Deutsche Welle, so se za ta ukrep odločile predvsem države, v katerih si številne ženske ne morejo privoščiti higienskih izdelkov za menstruacijo. Foto: Dreamst¡me/M24 Proti»menstrualni revščini« na Hrvaškem V nekaterih hrvaških srednjih šolah, predvsem v Istri, so za dijakinje zagotovili brezplačne higienske vložke. Nedavno objavljenajavnomnenjska raziskava je namreč opozorila na »menstrualno revščino« v državi, saj si več kot petina žensk ne more vsak mesec privoščiti zadostne količine vložkov. Prisiljene so varčevati z njimi oziroma kupovati manj kakovostne izdelke. Hrvaška vlada je konec prejšnjega meseca zavrnila predlog opozicije, da bi znižali davek na dodano vrednost na higienske vložke s 25 na pet odstotkov. V Banskih dvorih so se tako odločili kljub drugačnim pričakovanjem. Ker brez vložkov ali tamponov ne morejo ne v šolo ne v službo, se tako očitna finančna diskriminacija prelevi še v družbeno in spolno. 450 menstruacij za 3.000 evrov Ženska ima menstruacijo okoli 450-krat v življenju, po nekaterih ocenah pa v tem času za vložke in tampone v povprečji porabi 3.000 evrov. Če upoštevamo britansko študijo, je ta znesek celo za skoraj sedemkrat višji, vendar so v strošek poleg higienskih izdelkov vključili tudi tablete proti bolečinam, tolažilne sladkarije in novo spodnje perilo, ki ga morajo ženske kupiti zaradi krvavih madežev. V Sloveniji kljub nekaterim pobudam za omenjene izdelke še vedno velja normalna stopnja DDV, to je 22 odstotkov. Da bi ženskam zmanjšali stroške za nakup vložkov in tamponov, ki jih moški sploh nimajo, so v opozicijski Levici pred kratkim predlagali znižanje davčne stopnje na pet odstotkov. Prepričani so, da trenutni seznam blaga in storitev, za katere velja nižja stopnja davka na dodano vrednost, nerazumljivo ne vključuje higienskih izdelkov za ženske, kar so higienski vložki, dnevni vložki, higienski vložki za večkratno uporabo, menstrualna skodelica, čeprav ti izdelki za ženske ne predstavljajo luksu-za, temveč so življenjsko nujne potrebščine, ki jih ženske potrebujejo vsaj enkrat mesečno,« so zapisali v utemeljitvi predloga. Krivična obdavčitev Hkrati so opozorili, da je stopnja tveganja revščine pri ženskah že tako višja kot pri moških, zaradi krivične obdavčitve pa imajo več stroškov. Pri tem so se navezali na podatke iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) za leto 2019, po katerih je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12-odstotna. »To pomeni, da je v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine približno 243.000 oseb, med njimi je 133.000 žensk. Tveganje revščine je višje tudi v enostarševskih družinah, saj je pod tem pragom leta 2018 živela vsaka četrta enostarševska družina, ki v 95,47 odstotka predstavlja matere samohranilke. Žal je epidemija finančno stanje žensk samo še poslabšala,« je opozoril vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec in po vzoru drugih držav napovedal dodatne predloge, s katerimi bi ženskam povečali dostopnost teh za življenje in zdravje nujnih izdelkov, kot so denimo brezplačni vložki v šolah in drugih javnih institucijah. Predlog prvič zavrnjen pred petimi leti Za zdaj še ni znano, kako se bodo na predlog odzvali v drugih strankah, spomnimo pa, da je podobno pobudo Levica v sodelovanju s civilno družbo in Zvezo potrošnikov Slovenije podala že leta 2016. Takrat so predlagali, da bi se davčna stopnja za ženske higienske pripomočke z 22 znižala na 9,5 odstotka, a jih je takrat zavrnil parlamentarni odbor za finance, predloga nista podprla niti tedanja vlada v sestavi strank SMC, SD in DeSUS niti državni svet. Tokrat so s predlogom še drznejši, saj se zavzemajo, kot rečeno, za znižanje na petodstotni DDV. V Evropski uniji je namreč še vedno v veljavi najnižja davčna stopnja petih odstotkov. To pomeni, da države članice niti ne smejo uvesti ničelne davčne stopnje. Irska je sicer odpravila davek na tampone in vložke, a je to storila še pred uveljavitvijo najnižje stopnje na ravni EU. Kot kažejo napovedi, pa bo EU odpravila to omejitev in tako dala proste roke državam članicam, da samostojno odločajo, kako bodo v prihodnje obdavčile ženske vložke in tampone, če sploh. Senka Dreu Spodnje Podravje, Ptuj • Prvi teden odprtih Občutek negoto Gostinci so lahko v tem tednu po večmesečnem zaprtju za vse tudi to ni ustavilo najzvestejših gostov, da se ne bi oglasili na Sprehod po ulicah mesta Ptuj pokaže, da posluje približno polovica lokalov. Gostinci, s katerimi smo govorili, so zadovoljni, da so lahko odprli vrata svojih gostiln: da goste postrežejo, da terasa živi, se sliši kramljanje, žvenket kavnih šalic, kozarcev, jedilnega pribora ... Aljaž Zemljič iz restavracije Luk je dejal, da je ob ponovnem zagonu lokala čutil tremo. „Spraševal sem se, ali bom še znal ugoditi željam gostov, bodo gostje še prihajali, bo staro mestno jedro zaživelo. Prvi dan nam vreme ni bilo naklonjeno, smo pa kljub temu z obiskom zadovoljni, vtisi so pozitivni. Delovnega elana in ambicij ne manjka," je poln optimizma poudaril Zemljič. Pol leta, ko lokal ni posloval, so preživeli s prihranki in državno pomočjo. Del kolektiva še v prihodnje ostaja na V Italiji lokali odprti Boris Repič: „Več kot osem mesecev prepovedi opravljanja dejavnosti pomeni veliko izgubo oziroma finančne težave. Na OZS poudarjamo, da gostinski lokali niso vir okužb. Izkušnje italijanskih kolegov kažejo, da je gostinsko dejavnost ob upoštevanju zaščitnih ukrepov možno opravljati povsem varno tudi v notranjih prostorih. Druženje v zasebnih prostorih in po garažah je bistveno bolj tvegano kot odprti lokali. V sekciji za gostinstvo in turizem tudi ne razumemo, zakaj so bile terase tako dolgo zaprte, saj raziskave kažejo, da je tveganje za okužbo na prostem zanemarljivo." Vrata gostilne Ribič, ki jo upravlja Talumovo odprl teraso restavracije Pan v Kidričevem, kjer čakanju na delo, za delo v lokalu sta te dni prijela Aljaž in njegov sin. „Situacija je negotova. Ne moremo predvideti, kaj bo naslednji teden, naslednji mesec in je treba biti s stroški zelo previden. Če bo vreme dobro služilo, bodo terase lokalov zaživele. V starem mestnem jedru računamo na turiste, ki so nam lani ustvarili lep kos prihodka. Lansko poletje je dalo odličen rezultat in smo si nabrali nekaj finančne zaloge za drugi val epidemije, ko je ponovno sledilo zaprtje. Če bo letošnja poletna sezona takšna, kot je bila lanska, se nimam kaj pritoževati." V Roziki poslovali ves čas in ohranili celoten kolektiv V gostilni Rozika so zadovoljni, da lahko na terasi ponovno sprejemajo in strežejo goste. 13-član-ski kolektiv, ki ga prizadevno vodi Aleš Vilčnik, je polovični delovni Aljažu Zemljiču pri delu v gostilni Bistro Luk pomaga sin Tadej. Foto: SD torek • 20. aprila 2021 V središču Štajerski 7 teras gostinskih lokalov vosti in vprašanje vzdržnosti poslovanja goste znova odprli vrata gostiln, a napitke in hrano smejo zaenkrat streči le na terasi oziroma vrtu. Prvi delovni teden po polletnem premoru je zaznamovalo slabo vreme, vendar kavici ali malici v svojem priljubljenem lokalu. podjetje Revital, ob dravskem obrežju na Ptuju so ta teden ostala zaprta. Je pa Revital imajo urejenih 11 miz s 44 sedišči. V Panu pripravljajo tudi hrano za osebni prevzem. Tudi v kavarni Malina je kolektiv skrčen na družinske Člane. Goste strežeta Drejc Pečečnik in njegova partnerica Brigita. čas delal ves čas drugega koron-skega vala. Pripravljali so hrano za prevzem in dostavo. Tudi prve dni, ko se je lokal odprl, sta dostava in osebni prevzem hrane še vedno predstavljala okoli 90 odstotkov prometa. „Ko bo lepše vreme, bosta terasa in vrt zaživela. Pripravljenih imamo 17 miz, na vrtu imamo v celoti opremljen pult za strežbo, da je delo lažje in enostavnejše. V novo sezono sto- Gostinstvo plačuje najvišji davek krize Vodja ptujske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZZ) Tomaž Žirovnikje prepričan, da gostinska panoga v koronakrizi plačuje najvišjo ceno. Medtem ko so gostinci prvi krajši val lanske epidemije še nekako preživeli, je drugi jesenko-zimski krepko zamahnil z repom. „Iz podatkov, s katerimi razpolagamo, je razvidno, da vsak mesec ugasne kakšno podjetje in s tem nekaj delovnih mest." V evidenco brezposelnih območne službe (OS) Ptuj seje od lanskega oktobra do letošnjega marca skupno prijavilo 202 ljudi iz gostinske dejavnosti. Največji prirast je bil novembra, ko so zabeležili 85 prijav. Žirovnik je opozoril, da številke ne izražajo dejanskega stanja osipa delovnih mest v gostinstvu, temveč je ta še večji, saj se vsi delavci, ki so ostali brez dela oziroma niso želeli čakati na zagon dejavnosti, niso prijavili v evidence brezposelnih, temveč so si neposredno poiskali druge zaposlitve. pamo z nekaj novitetami in osveženo ponudbo. Še naprej bomo izvajali dostavo. Uspelo nam je obdržati celotni kolektiv, četudi nismo imeli pogojev za koriščenje ukrepa čakanja na delo. Bili smo na polovičnem delovnem času, vsi smo ostali. Če se bo delo odprlo, računamo na dodatno iskanje kadra. V lokalu dajemo priložnost mladim, ki lahko pri nas opravljajo prakso, bodisi v kuhinji bodisi v strežbi. Zadnjega pol leta ni bilo enostavno preživeti ter ustvariti dovolj prihodka, da smo lahko pokrivali stroške dela. Bilo je zahtevno, a je uspelo, vseh 13 delovnih mest smo ohranili, lokal je v dobri kondiciji in gremo naprej," je poudaril Vilčnik. Zaposlovati ne upajo, delajo sami Polne terase gostov se je v torek dopoldan razveselil Drejc Pečečnik iz kavarne Malina. „Ko- maj sem čakal, da lahko strežem pri mizah, z gosti poklepetam, se nasmejim, pohecam. Super občutek. Upam, da bomo lahko delali in se bo strežba dovolila tudi v prihodnje. Gostje so zadovoljni, okus kavice je v keramični šalici popolnoma drugačen kot v papirnatem lončku. Veliko vlogo igra interakcija med natakarjem in gostom, ponuditi gostu poleg kave še dialog." Kavarna Malina je v drugem valu epidemije poslovala ves čas. Pripravljali so tople napitke, ki so jih gostom postregli na prevzemnem okencu. „Ves ta čas sem v lokalu delal sam, po odprtju terase se mi je pridružila partnerica. Za zdaj ne upava širiti kolektiva, saj so pri stroških nujna racionalizacija, previdnost in preudar-dnost. Situacija je nepredvidljiva, ne vemo, kaj se bo zgodilo jeseni. Ne upava tvegati z zaposlovanjem, delala bova sama. Zavedava se, da ne bo enostavno, malo bo treba potrpeti, potem pa bomo videli, kaj bo prinesel čas." Kaj pa lokali brez teras ali z majhnimi terasami? Vsi gostinci se v prvem tednu, ko so lahko spet „zadihali", niso odločili za odprtje. Po besedah direktorja Območne obrtno-podje-tniške zbornice Ptuj Borisa Repiča obstajajo lokali, ki teras niti nimajo ali pa so te za izvajanje dejavnosti ob predpisanih pogojih enostavno premajhne, da bi se jim izšla ekonomska računica. Pomemben dejavnik, ki je vplival na odločitev o odprtju lokala, je tudi ta, ali je tera- Zakaj nekateri ostajajo zaprti Razlogov, da se vsi gostinci niso odločili za odprtje teras lokalov, je več. Eden je negotovost, ali se bo ponovno zaukazalo zaprtje ali pa bodo lahko poslovali naprej. Drugi so si izračunali, daje s finančnega vidika boljše, če ostanejo na ukrepih (in financiranju) države. So tudi takšni, ki so med epidemijo ostali brez kadra, tretjim odprtje predstavlja ogromen finančni in organizacijski zalogaj. Ni namreč enako odpreti majhnega kafiča ali pa večje restavracije. Vsako odprtje in zaprtje ima finančne posledice na poslovanje z odpisi neporabljenih zalog ob zaprtju in nabavo novih ob odprtju. sa odprta ali pokrita, je pojasnil Re-pič. Hladno in deževno vreme gostincem v tem tednu ni šlo najbolj na roko. „Po oceni OZS je ta teden gostilne po državi odprla približno polovica gostincev, v Spodnjem Podravju pa okoli 60 odstotkov," je povedal sogovornik in dodal, da je panogi gostinstva in turizma v enem letu, odkar vlada epidemija, zapustilo več kot 12.000 delavcev. Nekateri gostinci se posledično že srečujejo s pomanjkanjem usposobljenega kadra. Mojca Zemljarič Drugi val epidemije v številkah • 125 gostincev je koristilo državno pomoč za čakanje na delo, v ukrep je (bilo) vključenih blizu 500 delavcev. • 27 gostincev je koristilo pomoč za skrajšani delovni čas, ukrep je vključeval 80 delavcev. • 283 oseb je bilo konec marca v panogi gostinstva vpisanih v evidence brezposelnih. Podatki veljajo za regijo Spodnje Podravje, vir: ZRSZZ, OS Ptuj. Aleš Vilčnik iz gostilne Rozika računa, da bo terasa zaživela s toplejšim vremenom. Participativni proračun Mestne občine Ptuj 2022 Vabimo vas, da aktivno pristopite k oblikovanju predlogov, ki bodo izboljšali kakovost življenja v naši občini. Svoje projektne predloge oddajte do 7.5.2021 v času uradnih ur v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj ali po pošti na naslov Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj oziroma do 9.5.2021 do polnoči na občina.ptuj@ptuj.si. Več informacij lahko najdete na www.ptuj.si. Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 23. aprila 2021 Ptuj • Dijaki predstavili poslovne ideje Od domačih jogurtov do salam IV. • z bučnicami Ptujska Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo mladim poskuša prenesti tudi vedno bolj pomembna podjetniška znanja. V okviru strokovnega modula Podjetništvo in trženje dijaki v zaključnem letniku iščejo in razvijajo ideje, kako postati podjetnik, s čim se ukvarjati, kaj jih osrečuje, kaj bi želeli delati, pri čemer je glavni moto spremeniti hobi v delo. Po besedah ravnateljice Darje Harb na šoli posvečajo veliko pozornosti razvijanju ključnih kompetenc pri dijakih, kot so zavedanje strokovne odgovornosti, veščine poslovnega komuniciranja in nastopanja, načrtovanje poslovne dejavnosti ter učenje iz lastnih izkušenj oziroma učenje drug od drugega: »Zelo pomembno je povezovanje teorije in prakse, kjer je ključnega pomena tudi medpredmetno sodelovanje.« Dijaki za svojo poslovno idejo izdelajo poslovni načrt, ki ga javno predstavijo in tako pridobijo dragocene življenjske izkušnje nastopanja. Pri delu so natančni, odgovorni, inovativni, kar pokažejo tudi s svojim izdelkom. Izdelek, ki ga izdelajo sami, ima dodano vrednost in je opremljen z deklaracijo, logotipom podjetja ter je v ustrezni prodajni embalaži. Kot je povedala mentorica Marija Ban, so v letošnjem šolskem letu predstavili izdelke z različnih strokovnih področij: kmetijstva, okolje-varstva in hortikulture. Poslovne ideje iskali na tudi na domačih kmetijah Največ izdelkov je bilo s področja kmetijstva, kjer so dijaki pri iskanju ideje izhajali iz domačega kmetijskega gospodarstva. Pripravili so domače jogurte z različnimi okusi oz. dodatki, skutne namaze z več zelišči, slivovo in hruškovo žganje, salame z bučnicami, naravna sredstva za krepitev in odpornost rastlin. Iz tekstilnih odpadkov so sešili uporabne predmete, tudi trenutno zelo aktualne zaščitne maske,« je pojasnila Banova. Pri razvijanju poslovne ideje se dijaki veliko naučijo o promociji in prodaji ter uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Nova znanja in osvojene veščine pa so jim v pomoč tudi pri načrtovanju nadaljnje ka-rierne poti. Estera Korošec Moje sanje naj bodo moja resničnost Dijak Žan Semenič je skušal stare običaje in dediščino uresničiti v enem izdelku: »S sošolcem Vinkom sva povezala tradicijo žganjekuhe z rokodelstvom klekljanja. Tako je nastal ličen darilni set, v katerem je slivovo in hruškovo žganje. Embalažo sva obogatila s klekljanim logotipom, ki predstavlja začetnici najinih imen in priimkov. Izdelala gaje teta, kije pripravljena poslovno sodelovati z najinim podjetjem tako, da bi izdelovala izdelke iz idrijske čipke, npr. nakit. Prepričan sem, da bo izdelek zanimiv za vse, ki iščejo nekaj unikatnega, hkrati pa jih osrečuje ohranjanje kulturne dediščine in tradicije. Oba s sošolcem si želiva, da bi najina ideja postala poslovna priložnost; in tako sva se odločila za udeležbo na tekmovanju mladih podjetnikov, ki jo prireja Ceacollege.« Foto: osebni arhiv SMC stranka modernega centra Spoštovane občanke, spoštovani občani! 27. april je eden pomembnejših datumov v zgodovini Slovencev, saj smo si z uporom proti okupatorju izborili pravico, da danes živimo v lastni državi. Ob 1. maju pa se opomnimo, da nobena delavska pravica ni bila podarjena. Veliko delovnih uspehov in ponosno praznovanje praznikov vam želi Lokalni odbor SMC Sp. Podravje • Zaposlene iz OŠ dr. Ljudevita Pivka na 64 šolah in vrtcih V porastu govorno-jezikovne motnje otrok »Mobilke« OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj so bile primorane zaradi zaprtja šol stik s številnimi otroki vzpostaviti preko ekrana. V normalnih razmerah ure dodatne strokovne pomoči izvajajo na 64 šolah in vrtcih Spodnjega Podravja, epidemija pa je tudi na tem področju že utečene zadeve postavila na glavo. Način dela so poskušale čim bolj prilagoditi otrokom, ki so v času izrednih razmer še toliko bolj potrebovali njihovo pomoč. Kot je povedala Nataša Zavec Erman, vodja mobilne službe, so strokovne sodelavke ves čas dela na daljavo iskale čarobno palčko, ki bi olajšala delo tako njim kot otrokom: »V prvih dneh šolanja na daljavo smo ugotovile, da veliko otrok potrebuje pomoč pri računalniškem opismenjevanju. Tudi starši jim pri tem pogosto niso mogli pomagati iz različnih razlogov. Mnogi niti niso imeli računalnika doma, prav tako niso imeli možnosti, da bi si gradiva natisnili, kar je še dodatno otežilo učenje. Veliko je bilo težav z organizacijo časa in prostora. Zgodilo se je namreč, da je šola čez noč»priš-la« v njihovo sobo, jedilnico ali drugi delovni kotiček. Svetovale smo jim, da naj poskušajo odstraniti vse |53IAA v, "t O •># @' <■».' ' Potrebe po logopedski obravnavi so v porastu. moteče dejavnike, ki so jim onemogočali zbranost. Pomagale smo jim pri razumevanju navodil in dodatni Nataša Zavec Erman, vodja mobilne službe Šteuilo ur DSP se povečuje Mobilna služba OŠ dr. Ljudevita Pivka zagotavlja dodatno strokovno pomoč otrokom z odločbami, ki so vključeni v redne osnovne šole in vrtce. Otroci, ki so deležni dodatne strokovne pomoči, imajo primanjkljaje, ovire oz. motnje zato, ker je njihov način obdelave podatkov v možganih drugačen. Naš šolski sistem je izredno storilnostno naravnan, zato lahko imajo taki otroci težave na različnih področjih: pozornosti in koncentraciji, branju, pisanju, računanju, pravopisu, pri govoru in jeziku, čustvovanju, vedenju. V mobilno službo je vključenih 36 strokovnih delavk (defektologinje, logopedinje, psihologinje,socialne pedagoginje, inkluzivne pedagoginje), ki na rednih osnovnih šolah in vrtcih izvajajo dodatno strokovno pomoč (DSP) za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj. V letošnjem šolskem letu so prisotne na 64 različnih lokacijah v širšem Spodnjem Podravju, in sicer vse od Ptuja, Haloz, Benedikta do Gornje Radgone. Število ur dodatne strokovne pomoči se iz leta v leto povečuje, v letošnjem šolskem letu jih opravijo okoli 850 na teden. razlagi učnih vsebin. A še bolj kot to so otroci potrebovali pogovore, spodbude, podporo in razumevanje stisk, ki so se z vsakim dnem pouka na daljavo le še poglabljale.« Pri delu na daljavo je najbolj manjkala osebna bližina Strokovne delavke v mobilni službi so predvsem opažale, da so vsi najbolj pogrešali osebno bližino. Slednja je namreč ključna pri opravljanju njihovega dela. »Otroka nismo mogli potolažiti s stiskom roke, z našo prisotnostjo, česar ne more nadomestiti noben ekran. Vse napore in energijo smo seveda vlagali v to, da smo jim bili čim več časa v oporo in na razpolago,« je izpostavila Zavec Erma-nova. Nujno bi potrebovali večje število logopedov V vrtcih in šolah so v zadnjih letih po besedah Zavec Ermanove v porastu govorno-jezikovne motnje. Povečuje se tudi število otrok z avtizmom in hiperaktivnih otrok. »Zelo težko je reči, kje so vzroki za ta porast. Vedeti moramo, da so vzroki za nastanek posebnih potreb zelo različni in so lahko bodisi nevrološke narave, genetsko pogojeni, lahko so primarno v otroku ali v povezavi otroka z okoljem. Nič dobrega pa ne prinaša tudi pretirana raba sodobne tehnologije. Otroci namreč veliko preveč časa preživijo pred različnimi zasloni, zato so vse bolj pasivni in doživljajo premalo gibalnih izkušenj in interakcije z dejanskim svetom,« je dodala Zavec Ermanova. Glede na vse večje število otrok z govornimi in jezikovnimi težavami je potreb po logopedski in de-fektološki obravnavi veliko. Tega strokovnega kadra na trgu dela primanjkuje. Največ povpraševanja je po logopedih, ki jih praktično ni. V ptujski mobilni službi jih je trenutno pet, zaposlili pa bi lahko še vsaj enega ali dva. Kot je poudarila Zavec Ermanova, to pomeni, da veliko otrok ostane brez nujno potrebne logopedske obravnave, ker na tem področju ni kadra. »Pedagoška fakulteta ne razpiše več prostih mest za študij logopedije, kljub temu da se povpraševanje po teh profilih povečuje. Prav tako je premalo defektologov, v prihodnjih letih pa bo najverjetneje vse težje zagotavljati tudi zadostno število psihologov. Pristojno ministrstvo bi moralo težiti k temu, da bi izobrazili zadostno število nujno potrebnega strokovnega osebja, ki ga naši otroci nujno potrebujejo. Gre namreč za specifična znanja, ki jih vsakdo ne more opravljati,« je še dodala Za-vec Ermanova. Estera Korošec Trnovska vas • Sofinanciranje programov kulture in športa Delitev sredstev ne glede na epidemijo Trnovski svetniki so potrdili programa za sofinanciranje dejavnosti s področja kulture in športa za letošnje leto. V proračunu je za kulturne in športne dejavnosti na voljo nekaj čez 4.300 evrov, od tega dobrih 1.800 za kulturne projekte in programe. Športu je namenjenih nekaj več sredstev, in sicer dobrih 2.400 evrov. Skoraj 990 evrov je rezerviranih za športno rekreacijo, slabih 1.500 pa za športne prireditve. »Veliko se je govoril o tem, kaj z denarjem, ki so ga društva dobila za sofinanciranje prijavljenih projektov v minulem letu, ki pa jih zaradi epidemije niso mogla v celoti realizirati. Kot je znano, so nekatere občine to upoštevale letos in društvom zato namenile manj denarja. Mi smo si rekli, da ne bomo malenkostni, saj društva za nastalo situacijo niso kriva, zato pogojev in višine sredstev za sofinanciranje tudi letos nismo spreminjali,« je pove- foio:sd dal župan občine Trnovska vas Alojz Benko. Trnovska društva bodo lahko letos zaprosila za sofinanciranje programou pod enakimi pogoji kot SD lani, in to ne glede na epidemijo. ■ K \wl 1 Í Tü ;L fjB PB^lf g« í»Ni¡l¡ 'Mini^&y p 1 j - ' Foto: CG Foto: CG petek • 23. aprila 2021 Podravje Štajerski 9 Spodnje Podravje • Dela na energetski infrastrukturi na reki Dravi Najprej most in prvi koraki k celoviti prenovi HE Formin Še mesec aH dva in obnova mostu čez kanal v Forminu bo končana. V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) napovedujejo, da bi dela končali v maju, do junija pa pridobili uporabno dovoljenje. „Dela na mostu so v zaključni fazi. Končali smo dela v vodi (ob--betoniranje stebrov) ter začeli zamenjavo poškodovanih ležišč mostne konstrukcije. Gre za poseg, ko je treba celotno mostno konstrukcijo dvigniti za približno dva centimetra, kar omogoča zamenjavo ležišča v posamezni prečni smeri osi stebrov. V prihodnjih tednih bomo na vozišču polagali izolacijo, ga asfaltirali ter uredili priključke. Obnovitvena dela bomo predvidoma končali v maju. Takoj, ko zaključimo glavnino del in pridobimo potrebno projektno dokumentacijo, bomo na Upravno enoto (UE) Ptuj podali vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja. Odprtje mostu bo odvisno od časovnice UE Ptuj, ko nam bo izdala dovoljenje, po vseh časovno določenih rokih bi to lahko bilo v juniju," so pojasnili v DEM. Za obnovo HE Formin dve idejni rešitvi Podravski energetski gigant v Forminu ne bo obnavljal samo javne prometne infrastrukture (most), temveč tudi energetsko. Za prihodnja leta napovedujejo celovito prenovo hidroelektrarne, za katero že pripravljajo dokumentacijo. Konec lanskega leta so izdelali idejne rešitve, ki obravnavajo pet variant. Sledila je izdelava DII-Pa, vključno z ekonomsko analizo, ki je v ožji izbor uvrstila dve idejni rešitvi. Ti bosta po pojasnilu DEM podrobneje obdelani v idejnem projektu (IDP), ki je naslednja faza projektne dokumentacije. DEM glede na potrebe ali dotrajanost postopoma obnavlja vso energetsko infrastrukturo, ki služi proizvodnji električne energije v HE Formin. Minula leta so začeli z obnovami poškodovanih delov oblog na Ptujskem jezeru, v teku je obnova zapornic na jezu Markovci, predvidena je obnova dravskega kanala med Markovci in Forminom. „V okviru projektne naloge (PN) za Rekonstrukcijo hidroelektrarne Formin je treba ugotoviti stanje dovodnega kanala in asfaltne obloge. V ta namen smo v času lanskega Vrednost obnove forminskega mostu znaša blizu milijon evrov, so povedali v DEM. V Markovcih obnavljajo že drugo zapornico DEM so na jezu Markovci lani začele večletni projekt obnove pretočnih polj (zapornic). Pri delu sta jih ovirala epidemija in vreme, a jim je kljub temu uspelo levji delež načrtovanega opraviti. „Na pretočnem polju 5 smo izvedli protikorozijsko zaščito zapornih elementov, sanacijo betonov in pripravili nadomestni hidravlični mehanizem, s katerim bomo izvajali ročno krmiljenje polja 5 v času izvajanja del na pretočnem polju 6. Po končanih vseh delih na šesti zapornici (elektro, strojno in gradbeno) se nato vrnemo na peto zapornico, da končamo sanacijo hidromehanske opreme in izvedemo gradbeno sanacijo mostne konstrukcije. Razlog takšnega vrstnega reda obnove je predvsem v funkcionalnosti delovanja pretočnih polj, saj z enim hidravličnim agregatom krmilimo po dve pretočni polji. Zaradi varnosti se v času obnove šeste zapornice za peto zapornico izvaja nadomestno krmiljenje." Foto: MZ znižanja gladine Ptujskega jezera izvajali določene gradbene posege, vizualni pregled in odvzemanje vzorcev asfalta. Pregledali smo brežine in dno dovodnega kanala, da se ugotovi stanje asfaltne obloge. Raziskave stanja asfalta so v zaključni fazi, ugotovitve pregleda bomo upoštevali v nadaljnjih fazah projekta." Na kanalih Drave sončne, v Pomurju geotermalna elektrarna DEM nameravajo dovodne in odvodne kanale HE Zlatoličje ter HE Formin opremiti s paneli sončnih elektrarn, za kar so na ministrstvo za okolje podali pobudo za začetek postopka državnega prostorskega načrta (DPN). Načrti DEM o nadgradnji energetskih objektov pa niso vezani samo na podravsko regijo, temveč tudi širše. Med drugim se ozirajo po izrabi geotermalne energije na opuščeni plinsko-naftni vrtini v Lendavi, kjer bi vzpostavili geotermalno elektrarno. Mojca Zemljarič Destrnik • Obnova cestnih odsekov v Jiršovcih in na Placarju Dober kilometer cest za 190 tisočakov Letos se bodo na Destrniku s pomočjo nepovratnih državnih sredstev lotili obnove treh cestnih odsekov. Kot najbolj obnove potrebne ceste so opredelili 324 metrov dolg cestni odsek Horvat-Bračič na Pla- carju in 418-metrski odsek Pajenk-Rajšp v Jiršovcih; oba sta še makadamska. Odsek Strmec-Jiršovci v dolžini 498 metrov je sicer že asfaltiran, a potrebuje novo prepla-stitev. Skupno bodo na Destrniku letos rekonstruirali 1,24 kilometra cest, investicijska vrednost pa je po dokumentaciji, ki jo je nedavno soglasno potrdil občinski svet, ocenjena na dobrih 120.000 evrov. Kot je pojasnil bivši županov svetovalec in novi vodja projektov na občini Destrnik Darko Fras, bodo večino denarja, nekaj več kot 183.000 evrov, dobili od države, in sicer kot nepovratna sredstva po 21. členu zakona o financiranju občin. Lastni delež znaša malo manj kot 9.000 evrov, ki so za rekonstrukcijo lokalnih cest in javnih poti rezervirani v občinskem proračunu. »Takoj po potrditvi svetnikov bomo objavili razpis za izvajalca, dela pa naj bi se izvajala med junijem in septembrom.« Roko za obnovo omenjenih občinskih cestnih odsekov je dvignil tudi svetnik Branko Horvat, a s pripombo: »Projekt podpiram, vendar mi je žal, da so to tudi edina sredstva, ki so v proračunu namenjena investicijam v dobrobit občanov.« Da bo šlo letos iz občinske malhe kar milijon evrov za investicije, ga je zavrnil župan Franc Pukšič. »Škoda, da si niste prebrali proračuna.« SD Foto: SD Občina Destrnik bo letos obnovila cestni odsek na Placarju in dva v Jiršovcih. Ptuj • Vodstvo OŠ Mladika verjetno ostaja enako Širovnik dobil soglasje svetnikov Dosedanji ravnatelj Bogomir Širovnik bo verjetno tudi prihodnjih pet let vodil OŠ Mladika. Svetniki MO Ptuj so namreč na zadnji seji soglasno potrdili pozitivno mnenje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kot so zapisali v obrazložitvi, Širovnik s svojim dosedanjim delom uživa zaupanje za ponovno imenovanje na ravnateljsko mesto. Foto: ČG OŠ Mladika bo tudi naslednjih pet let vodil dosedanji ravnatelj Bogomir Širovnik. Kot je povedal Širovnik, gre za veliko zaupanje mestne občine Ptuj in hkrati tudi odgovornost: »Očitno smo delali dobro. Vsekakor si bomo tudi v prihodnjih letih prizadevali naše delo še nadgraditi. Zagotovo sem v iztekajočem mandatu najbolj ponosen na to, da smo letos začeli gradnjo prizidka z jedilnico. Veseli me, da bodo dela glede na trenutne napovedi najverjetneje končana kar nekaj mesecev prej - morebiti še letos.« Ob tem je Širovnik izpostavil odličen kolektiv šole, sodelovanje s starši pa ocenil kot uspešno in vzajemno. Prepričan je, da lahko pri svojem delu največ dosežemo s strpnostjo, mirnostjo in dobro voljo. Nekoliko več pozornosti bo v novem mandatu treba posvečati tudi novim oblikam poučevanja, kot je izobraževanju na daljavo, in se prilagoditi epidemiološkim razmeram. Po njegovem mnenju so se tako zaposleni kot učenci novim razmeram prilagodili, prav tako ne dvomi, da ne bi nadoknadili znanja, ki se je v času epidemije morda izgubilo. Nekoliko težje bo sicer nadomestiti druženje in socializacijo mladih. Širovnik ravnatelj že 10 let OŠ Mladiko sicer v tem šolskem letu obiskuje 390 učencev, kar je nekoliko več kot prejšnja leta. Septembra jih bo sicer nekaj manj, ker je vpis v prvi razred nekoliko slabši. Vsekakor si želijo, da bi pridobili še kakšnega učenca več, tudi na račun novih in sodobnejših prostorov. Spomnimo, da je Širovnik ravnatelj OŠ Mladika že deset let, drugi mandat mu uradno poteče konec avgust letos. Svet šole je konec marca ptujski občini poslal zaprosilo, da v 20-dnevnem zakonskem roku oblikuje mnenje h kandidatu. V odprtem razpisanem roku se je na razpis prijavil samo dosedanji ravnatelj Širovnik, ki je izpolnjeval vse pogoje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na zadnji seji sveta mestne občine Ptuj podala pozitivno mnenje njegovemu imenovanju. Estera Korošec Trnovska vas • Leto 2020 pozitivno Brez bančnih kreditov Občina Trnovska vas je lani izkazala pozitiven rezultat, kar pomeni, daje v leto 2021 vstopila v dobri finančni kondiciji. Foto: SD V Trnovski vasi so lani predčasno poplačali bančne obveznosti. Pri tem so ji nedvomno pomagala dodatna sredstva iz državnega proračuna, in sicer iz naslova višjih povprečnin. »Z njimi smo predčasno poplačali bančni kredit, ki smo ga najeli za investicije in ki bi se sicer iztekel šele letos,« pojasnjuje župan Alojz Benko in dodaja, da so leto 2020 zaključili z dobrimi 55.000 evri plusa. Zaključni račun so na nedavni seji obravnavali in potrdili tudi trnovski svetniki. Še vedno pa občini Trnovska vas ostaja šest brezobrestnih kreditov po 23. členu zakona o financiranju občin, ki pa ne štejejo v zadolženost. Z njimi so se ali pa se še bodo financirale modernizacije cest Trnovska vas-Pesjak, Ločič, Arniš-Pesjak in Širovnik, državi kredit je občina najela tudi za projekt celovite ureditve pokopališča, ki je bil izveden v dveh fazah. Skupaj je občina iz tega naslova gospodarskemu ministrstvu dolžna še slabih 185.000 evrov, zadnji obroki pa bodo poplačani v letu 2030. SD 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 23. aprila 2021 Ptuj, Podravje • ArbadaPark odprl svoja vrata »Igralnica za otroke je bila najin cilj, odkar se poznava!« »Vsi najini dosedanji koraki so bili namenjeni uresničitvi jasnega cilja: odprtja igralnice za otroke. To je pravzaprav družinski projekt. Zavedava se, da je to sploh v teh časih zelo pogumna in drzna poteza, a to je bila najina želja in nikoli nisva pomislila, da bi odnehala,« pravita Tina Vrdjuka Kekec in Matjaž Kekec, lastnika nove, velike ptujske pridobitve ArbadaParka v Qcentru na Ptuju. Novo urejena igralnica na kar 800 kvadratnih metrih površine je pomembna novost, ne le za Ptuj, pač pa celo regijo, najbrž tudi širše. Kljub težkim korona časom in negotovosti, sta se Tina in Matjaž odločila slediti svojim sanjam. »Ideja je nastala takoj, ko sva se spoznala. Takoj sva vedela, da želiva imeti igralnico za otroke, v kateri bova otrokom nudila zabavo, sprostitev, igro, gibanje... Vse se je začelo z najino Arbadakarbo. To je bilo izhodišče: začneva z animacijami, predstavami, trgovino in ko sva pripravljena, narediva še igralnico,« vidno ganjena nad njunim dosežkom pripoveduje Tina. Igralnica je bila ves čas njun cilj, vse, kar sta doslej počela, je bila pot do tega. Z animacijami se oba ukvarjata že vrsto let, podjetje Arbadakarba pa sta ustanovila pred štirimi leti. Tina je sicer Prekmurka, na Ptuj jo je pripeljalo delo, obdržala pa ljubezen. Bila je promotorka za Tina in Matjaž Kekec sta presrečna, da jima je uspel, kot pravita, njun življenjski podvig. Velik interes v prvih dneh po odprtju Za zdaj je zaradi epidemioloških ukrepov v igralnici lahko sočasno le deset otrok. Na ta način zagotavljajo ves čas igre potrebno razdaljo med njimi. Po površini bi jih seveda lahko sprejeli precej več, a so se odločili za varno varianto. Upajo, da se bo stanje kmalu izboljšalo in bodo lahko omogočili vstop bistveno večjemu številu zabave željnih otrok. V kratkem bo rezervacija termina možna preko spleta. Interes v prvih dneh za obisk Arbadakarba parka pa je izjemno velik. Cena vstopnine znaša 6,90 evra za 90 minut, ob prvem obisku pa je nujen še nakup nogavic. »Resnično smo zabeležili izjemno dobre odzive, ljudje kličejo, nam pišejo, želijo rezervirati svoj termin. Vse to dokazuje, da smo na pravi poti in da je to nekaj, kar so na Ptuju, pa tudi širše še kako potrebovali,« pravita Tina in Matjaž Kekec, ki se v družbi najmlajših počutita odlično. Foto: Sandi Kelc Igralnica ponuja ogromno možnosti za zabavo. Perutnino Ptuj. Matjaž je bil njen sodelavec. »Delala sva za Perutnino Ptuj, ki je danes sponzor najine igralnice. Zadeve se v življenju enostavno včasih tako poklopijo, da spišejo neverjetne zgodbe. S Perutnino odlično sodelujemo. Veselimo se dne, ko bomo lahko v našem gostinskem delu ponudili še odlično hrano.« Morala sta postati ekonomista, gradbenika ... Ureditev tako velike igralnice je bila izjemno velik zalogaj. Vso svojo energijo sta v zadnjih mesecih vložila v ta projekt. Kljub težkim časom, negotovosti in ukrepom nista oklevala. Nikoli nista pomislila, da bi storila korak nazaj. »Tudi če se je pojavil kak dvom, sva ga skupaj takoj odpravila,« pravi Matjaž. Priznavata pa, da so spreminjajoči se ukrepi pred njiju na različnih področjih postavljali različne ovire. Sočasno z igralnico vodita tudi trgovino, v kateri ponujata izdelke za zabavo. »Najin cilj je kakovostno preživljanje prostega časa, želimo otroke spraviti od telefonov in igric ter jim ponuditi možnost gibanja. Zabava, druženje, to je tisto, kar potrebujejo,« pravita. V igralnici bodo ponujali možnost praznovanj, ne le za otroke, pač pa tudi za odrasle, organizacijo team buildin-gov ipd. Igrala, ki so postavljena na skoraj 800 kvadratnih metih površine, so primerna za vse starosti. Ogromni trampolini so namenjeni tudi za odrasle. »To je bil gradbeno, organizacijsko in finančno izjemno velik zalogaj, lahko bi rekla življenjska investicija. Planov je še veliko, upamo, da jih bomo uresničevali postopoma,« še napovedujeta Tina in Matjaž. Že v kratkem načrtujeta postavitev plezalne stene, ponudili bodo družabne igre ... Ciljajo na obiskovalce iz vseh koncev države, saj podobne igralnice v vzhodnem delu države ni. Kmalu bodo podaljšali delovni čas, ki bo za nekaj ur daljši od odpiralnega časa nakupovalnega centra Qcenter. Izbira te lokacije, na kateri delujejo, se jima zdi izjemna. Kot pravita, ponuja vse, kar sta iskali: parkirišče, urejen prostor, veliko površino in ogromno obiskovalcev. Poslej jih bo zagotovo še veliko več. Predvsem tistih najmlajših. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Hoferjeva dobrodelna akcija Začenja se deveta akcija zbiranja rabljenih očal Podjetje Hofer v sodelovanju z Lions klubom Ljubljana Trnovski zvon organizira že deveto akcijo zbiranja rabljenih očal. Med 17. aprilom in 15. majem 2021 boste lahko v posebne škatle, ki bodo nameščene v vseh 89 trgovinah Hofer, odložili navadna ali sončna očala z dioptrijo in s tem lepši pogled v svet omogočili slabovidnim v gospodarsko manj razvitih državah. Foto: arhiv M24 Posebne škatle bodo nameščene na pakirnih pultih poleg blagajn. Vanje lahko odložite korekcijska očala, ki vam ne služijo več, a so še uporabna. Vsa zbrana očala bodo člani Lions kluba Ljubljana Trnovski zvon pregledali, očistili, razvrstili in poslali v francoski zbirni center Medico France. Tam bodo še dodatno preverili, ali so primerna za nadaljnjo uporabo in odposlali v države tretjega sveta, kjer bodo olajšala življenje slabovidnim otrokom in odraslim, ki si okulistične oskrbe in očal ne morejo privoščiti. V lanski akciji se je v Sloveniji kljub specifičnim razmeram za slabovidne iz gospodarsko manj razvitih držav zbralo kar 8100 rabljenih korekcijskih očal (od tega 980 sončnih korekcijskih očal), v celotni zgodovini akcije pa skupno že več kot 77.000. S.Š. Podravje • Kmetijski minister obiskal Štajersko Pomoč preko interventnega zakona Medtem ko komisije ocenjujejo in popisujejo škodo, ki jo je zlasti sadjarjem pa tudi vinogradnikom povzročila nedavna večdnevna pozeba, sije stanje na terenu ogledal tudi kmetijski minister Jože Podgoršek. Milan Breg (v sredini) kaže kmetijskemu ministru Jožetu Podgoršku in prvemu možu KGZ Ptuj Andreju Rebernišku posledice, ki jih je pozeba pustila v njegovih nasadih. Prejšnji teden se je mudil na delovnem obisku na Štajerskem, med katerim je skupaj z Andrejem Reberniškom, direktorjem ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, obiskal tudi kmetijo Breg-Tajhman na Krčevini pri Vurberku. Lastnika Milan Breg in Sonja Tajhman sta ga popeljala skozi svoje vinograde in sadovnjake, ki letos zaradi pozebe ne bodo dali želenega pridelka. Minister Podgoršek, ki si je škodo po pozebi v Sloveniji ogledoval že ves prejšnji teden, je ponovil namero Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo pripravilo pravne podlage za izvedbo pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji. Kot je znano, je delovna skupina, ki je bila imenovana za pripravo ukrepov po letošnji spomladanski pozebi, predlagala, da se za izvedbo ukrepov pripravi interventni zakon. Spomnimo, da je po prvih ocenah v Sloveniji škode za 40 do 50 milijonov evrov, kar pomeni, da je primerljiva s škodo po pozebi v letih 2016 in 2017, ki je takrat dosegla približno 45 milijonov evrov. Po Re-berniškovih besedah naj bi pozeba na območju KGZ Ptuj povzročila za vsaj osem milijonov evrov škode. SD Ormož • Novo iz Osnovne šole Ormož Pouk kemije še pestrejši V Osnovni šoli Ormož so se v teh dneh razveselili nove pridobitve - obnovljene učilnice za pouk kemije. Gre za učilnico, kjer učenci delajo v skupinah in temu primerno so prostor tudi opremili. Foto: OŠ Ormož Učenci bodo v prenovljeni kemijski učilnici lahko delali v manjših skupinah. Ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman pravi, da so pri prenovi uporabili del starega pohištva in poskrbeli, da bo to še bolj uporabno, učenci pa bodo pri pouku lahko lažje in še bolj kakovostno delali vse tiste stvari, ki spadajo k učnim uram kemije. ''Temu smo prilagodili razporeditev pultov in naročili nekaj novih, v prvi vrsti pa smo poskrbeli za varnost, s tem da smo namestili odsesovalno oziroma odzračeval-no napravo. Pri pouku kemije namreč potekajo poskusi z različnimi snovmi, ki sicer niso strupene, po vonju pa so lahko precej neprijetne, zato je dobro, da te neprijetne pline izločimo iz prostora. Že nekaj časa smo razmišljali o namestitvi odsesovalne naprave, ki bi prečistila zrak v učilnici in bi tako učencem zagotovili maksimalno varne prostore za delo. Zdaj smo to dobili, imamo pa tudi dodatne prostore za delo v posameznih manjših učnih skupinah. To pomeni, da je delo lahko še bolj kakovostno, učenci dobijo bolj trajnostno znanje in jim snov bolj ostane v spominu,'' pojasni Šterman. Investicijo v OŠ Ormož je financirala ustanoviteljica, Občina Ormož, ki je za posodobitev namenila 5.000 evrov. Šterman je zadovoljen, ker občina upošteva potrebe šol: ''Vsako leto z občino usklajujemo investicije in v občinski upravi imajo res posluh za nas, saj se vsako leto trudijo, da nam zagotovijo primerno višino sredstev in omogočijo, da gremo v korak s časom ter nadgradimo učilnice in opremo.'' Učilnica za pouk kemije pa ni edina posodobitev na OŠ Ormož v tem letu. V tem času namreč zbirajo ponudbe za prenovo sanitarij v prizidku šole. Čeprav ta del imenujejo novi del šole, pa je star že trideset let, zato je prenova nujna. V tem letu bodo prenovili sanitarije v zgornjem nadstropju, vse pa poteka v obsegu investicijskih sredstev, ki jih zagotavlja občina. Foto: CG petek • 23. aprila 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Čistilna akcija: od embalaže do svinjskih glav Iz narave pobrali kar 15 ton smeti Z vidika količine pobranih odpadkov bi lahko rekli, daje bila letošnja čistilna akcija na Ptuju uspešna. Skupaj so iz narave pobrali več kot 15,5 tone smeti Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, daje to kar 11 ton več kot lani Udeleženci ugotavljajo, da se število novih odlagališč povečuje, da bi ponekod lahko bilo nameščenih več košev, pa tudi, da se vsebina odpadkov razlikuje po lokacijah Ponekod je ogromno embalaže, kosovnih odpadkov, papirja, ob Dravi so našli celo svinjske glave. Foto: DK Ob Dram je bilo zelo veliko kosovnih in drugih odpadkov. Minulo soboto je v vseh četrtnih skupnostih MO Ptuj potekala čistilna akcija. Po oceni organizatorjev se je zbralo okrog 350 udeležencev, levji delež pa so že dan pred tem opravile osnovne šole in vrtci, ki so čistili tudi v tednu po čistilni akciji. V sobotnem dopoldnevu so nabrali 15,5 tone odpadkov: 5,2 tone mešanih komunalnih odpadkov (v letu 2020 2,5 tone), 6,3 tone kosovnih odpadkov (kar je v primerjavi z lani trikrat več) in 4,1 tone odpadnega lesa. To je 11 ton več odpadkov kot v letu 2020. Občinski svetnik Janez Rožmarin ugotavlja, da se je stanje v zadnjem letu korenito poslabšalo. Na desnem bregu so našli več črnih odlagališč, tudi številne nove lokacije. Nekaj točk izstopa: območje okrog Pinčarjevega mlina, nekdanji vrtički na poti proti termam in parkirišče Ob Dravi, v krožišču s Puhovo in Zagrebško, kjer je vedno več parkiranih vozil. Tam so našli celo svinjske glave, kosovne odpadke in ogromno embalaže. Ta pravzaprav predstavlja velik problem v vseh četrtih. Dejstvo, da je epidemija prispevala k večji porabi hitre hrane za prevzem stvari, zadeve le še poslabšuje. McDonal- dsove vrečke, polne odpadkov, so tako rekoč stalnica predvsem v Mestnem parku. Epidemija se pozna celo na onesnaževanju Na nabrežju na poti v ptujske toplice, kjer so nekoč zemljišče obdelovali vrtičkarji, so pobrali ogromno kosovnih odpadkov, ki so jih za seboj pustili vrtičkarji, steklenic, lesa in azbestnih plošč. Eden izmed udeležencev čistilne akcije Stojan Stijakovič je dejal, da so to lokacijo za čiščenje izbrali, ker je tik ob obljudeni turistični poti. Dosedanje stanje, ki kazi lepoto tega dela mesta, je po njegovem nesprejemljivo: „Odločili smo se, da priskočimo na pomoč in vsaj delno pospravimo, saj je odpadkov na celotnem zemljišču res ogromno. Tudi za vzor pred novo turistično sezono." Pričakujejo pa, da bo svoj delež opravil tudi lastnik zemljišča, podjetje Agis tehnologies. V Ljudskem vrtu so našli veliko plastenk, kartona, celo kondomov. Nov problem, ki smo mu priča, je tudi odlaganje zaščitnih mask v naravi, te so tako rekoč pobirali povsod. Težava marsikje ostaja odmetavanje odpadkov iz avtomobilov, letos se je opazno povečalo onesnaževanje zelenih parkovnih in javnih površin. O tem na ptujski občini pravijo: „Gre predvsem za sprehajalne poti, parke in druge zelene javne površine, kar bi lahko pripisali tudi trenutni epidemiološki situaciji." Dženana Kmetec Podlehnik • Čistilna akcija uspela Odpadke pobiralo 450 občanov Tradicionalne spomladanske čistilne akcije v organizaciji Občine in TD se je letos udeležilo rekordno število prebivalcev občine Podlehnik. Odvržene smeti je pobiralo več kot 450 prostovoljcev. Očistili so 50 odsekov cest po vsej občini, pobirali smeti ob Rogatnici, v jarkih, ob robovih gozdov... Foto: Zdenka Golub Občani in občanke zavihali rokave in nabrali 1,5 tone mešanih odpadkov. Kot so sporočili iz občine Podlehnik, so s samo izvedbo čistilne akcije zelo zadovoljni, pa tudi z odzivom ljudi, ki se zavedajo pomena čistega okolja. Zaradi epidemije je bilo odpadkov nekoliko več - najverjetneje tudi zaradi porasta embalaže »za s seboj«, s katerimi se koši za odpadke na javnih površinah hitro polnijo, odpadki pa nato pogosto ostanejo na tleh. Skupno so nabrali okoli 1,5 tone mešanih odpadkov. Čistilna akcija je zaradi epidemioloških razmer potekala v manjših skupinah. Njen glavni namen pa je spodbujanje družbene in okoljske odgovornosti Estera Korošec Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Promocijsko sporočilo Ormož • Medobčinsko zasedanje otroškega parlamenta Večina mladih želi ostati v domačem okolju V minulih dneh so se zvrstila številna zasedanja otroških parlamentov na občinski, medobčinski in regijski ravni, na 31. zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta pa so svoje poglede na svet predstavili osnovnošolci iz vse Slovenije. Na 14. medobčinskem otroškem parlamentu občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so sodelovali učenci 8. in 9. razredov OŠ Ormož, OŠ Stanka Vraza, OŠ Velika Nedelja, OŠ Ivanjkovci, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Sveti Tomaž in OŠ Miklavž pri Ormožu. Organizator dogodka je bila Medobčinska zveza prijateljev mladine Ormož, otroci pa so razpravo opravili na daljavo, preko spleta. Aleksandra Kociper, predsednica Medobčinske zveze prijateljev mladine Ormož, je pojasnila: ''Seveda je izvedba otroškega parlamenta na daljavo povsem drugačna, kot je bila takrat, ko smo se lahko družili v živo, ampak v vsaki slabi stvari je treba najti nekaj pozitivnega in dobro je, da smo lahko dogodek izpeljali vsaj na takšen način.'' Šole se v vodenju otroškega parlamenta izmenjujejo, letos je dogodek vodila Osnovna šola Ormož, parlamentu je predsedovala njihova učenka Žanamari Kaloh. Vsako šolo sta v družbi mentorja zastopala po dva učenca, razprava pa je potekala po vsebinskih sklopih. Mladi parlamentarci so se dotaknili vprašanja, kakšen poklic bi radi nekoč opravljali in kakšna so njihova pričakovanja glede znanj, ki jih bodo ob tem potrebovali. Govorili so o tem, kakšne poti vodijo do določenih poklicev, kakšni bodo poklici v prihodnosti, pa tudi o vplivu co-vida-19 na izbiro srednješolskega izobraževanja o o tem, zakaj mladi izobraženi ljudje odhajajo v tujino. Med zaključki Aleksandra Kociper izpostavi, da epidemija pri mladih ni vplivala na njihovo poklicno izbiro, večina jih želi ostati v domačem okolju, otroci pa so se tudi strinjali, da je s pridnostjo in delavnostjo mogoče doseči svoje cilje. Na nacionalnem zasedanju otroškega parlamenta sta ormoško območje zastopali učenki Osnovne šole Ormož Žanamari Kaloh in Veronika Viher. nš Zasedanje Medobčinskega otroškega parlamenta je potekalo na daljavo. Foto: Aleksandra Kociper Najboljše iz jeansa v Sinsayju Sinsay Qcenter Ptuj je ponovno odprl svoja vrata in vas pričakuje z novostmi in modnimi predlogi za celotno družino in dom. Nova Sinsay kolekcija poudarja najbolj brezčasen trend - jeans. V množici modelov boste zagotovo našli pravi modni kos za vsakega člana družine. Jeans že desetletja velja za modno klasiko, ki sledi svojim pravilom, hkrati pa jo navdihujejo trendi posameznega obdobja. Jeans je Sinsay oblikovalce to poletje navdihnil, da so kolekcijo posvetili celotni družini. Med novostmi boste našli veliko modnih predlogov zanjo, ki poleg hlač in srajc v klasični modri barvi vključujejo tudi obleke, poletne kombinezone in kratke hlače. Posebno pozornost so oblikovalci namenili obrabljenemu videzu v slogu devetdesetih let, učinku »spranosti« in posameznim modelom v bež in umazano beli barvi. Osnovo moške jeans kolekcije predstavljajo različni kroji hlač za vsak dan: kavbojke s klasičnimi in ožjimi hlačnicami, jogerji in kratke hlače. V ko- lekciji prav tako ne manjkajo srajce in jakne v odtenkih modrega in sivega jeansa, ki najbolj pridejo do izraza v kombinaciji z belo majico in super-gami. Kolekcijo dopolnjujejo različni predlogi za najmlajše; pri deklicah se zagotovo ne boste mogli upreti jeans kombinezonu z belimi pikami, za fante pa so udobni jogerji tako rekoč nepogrešljiv kos v garderobni omari, poleg njih pa v kolekciji najdete tudi jeans srajce in klasične kavbojke. Jeans kolekcija pomlad/poletje 21 vas že čaka v poslovalnici Sinsay v Qcentru Ptuj v Puhovi. Sinsay - super moda, supercene. 12 Štajerski Kronika petek • 23. aprila 2021 Ptuj • Vandalizmu in uničenim igralom v parkih ni videti konca Kakšno srce ima tisti, ki uniči celo igralo za invalide?! Pet najstnikov, ki sredi dneva tako dolgo in močno tolčejo v edino igralo za invalide v ptujskem mestnem parku, je prizor, ki te težko pusti ravnodušnega. Njihov edini namen je bil poškodovati ali celo uničiti igralo, ne glede na to, daje bil park poln otrok in njihovih staršev. Seveda so se ob opozorilu odraslih odstranili, a kot kaže praksa, se vandalizem ponavlja. Tisti, ki igrala popravljajo, ugotavljajo, daje žal takšnega početja vedno več. t-.- . JrL • V .-.B Poškodovani ročaji se redno zamenjujejo, a jih uandali redno tudi uničujejo. Če ne gre povsem odtrgati, se pa vsaj zlomi. Uničeni ročaji, poškodovane plezalne mreže, zažgani kosi lesa, odtrgane deske, uničeno sedalo za zip line, povsem zlomljene hiške za knjige ipd. so ponavljajoče se zadeve, ki smo jim priča v obeh ptujskih parkih. Čeprav je nemogoče verjeti, da se je kdo pripravljen igrala lotiti zgolj z namenom, da ga poškoduje, takšni primeri še zdaleč niso redki. Podjetje Javne službe Ptuj, vzdrževalec igrišč in igral, preglede izvaja enkrat tedensko. Ko delavci ob pobiranju smeti ugotovijo, da so igrala poškodovana, se naročijo in izvedejo tudi izredni pregledi. „Pri vseh ogledih ugotavljamo, da prihaja le pri 20 % igral do poškodo- vanja zaradi dotrajanosti, ostalih 80 % poškodb igral je povzročenih z vandalizmom. V primerih vanda-lizma policije ne obveščamo. Ugotavljamo, da se največ poškodb igral zgodi v popoldanskem času in čez vikend. Poškodbe igral se ne dogajajo samo v Ljudskem vrtu, ampak na vseh lokacijah, kjer so igrala postavljena, je pa res, da sta najbolj izpostavljeni lokaciji Ljudski vrt in Mestni park. Največ poškodb je na plezalnih jeklenih vrveh, na katerih z ognjem poškodujejo plastično zaščito, in na malih vitalnih delih igral, ki se lahko zlomijo. Poškodba igrala se odpravi v najkrajšem mogočem času, odvisno od tega, kaj je poškodovano in v kolikšnem času se lahko novi del poškodovanega igrala naroči in dobavi. Vsi deli, ki so na zalogi, se zamenjajo takoj," zagotavljajo v podjetju Javne službe Ptuj. En dan popravljeno, drugi dan spet poškodovano Ne glede na to, da se trudijo popravilo izvesti kar se da hitro, so vandali vztrajni. Številne poškodbe se ponovijo v roku nekaj dni. Zip line v Ljudskem vrtu je bil poškodovan 24. marca letos, del so zamenjali že naslednji dan. Kljub izvedenemu popravilu je že čez nekaj dni nekdo ponovno odstranil sedalo zip lina. V podjetju Javne službe Ptuj bodo seveda ponovno namestili manjkajoči del. Zaradi otrok, ki se pridejo v park igrat. Problem pa ostajajo tisti, ki pridejo z drugačnim namenom. Po navadi gre za starejše otroke, najstnike, ki prihajajo v park brez spremstva staršev. Tudi dejstvo, da jih opazujejo drugi ljudje jih pogosto ne odvrne od ideje, da se igral lotijo grobo. Najbrž je krivo tudi to, da nekateri opazovalci le nemo spremljajo dogajanje. Seveda zahteva pogum, da se odpraviš v gručo podivjanih mladeničev, pa vendar tudi apatično spremljanje uničevanja družbene lastnine, ki je namenjena otrokom, dovoljuje, da se vandalizem nadaljuje. Potreben večji nadzor policije, redarjev ... Glede na stanje bodo morali biti tudi nadzori pristojnih služb pogostejši. Ni velika skrivnost, da je predvsem park Ljudski vrt leglo ne le vandalov, pač pa tudi uživalcev različnih substanc. Ti se zelo pogosto zadržujejo v paviljonu, ki je tik ob igralih. Tako redarji kot policija so tam redko prisotni. Enako velja za ptujski mestni park. Strošek popravila igral zaradi van-dalizma je v letu 2019 znašal skoraj 6.000 evrov, lani so bila igrala zaradi epidemije večinoma zaprta. Zdaj, ko so v uporabi, pa strošek popravil iz dneva v dan raste. Urejanje otroških igrišč podjetje Javne službe Ptuj izvaja v sklopu vzdrževanja javnih površin, sredstva za to namenja ptujska občina. Za teh 6.000 tisočakov, ki smo jih namenili za popravila poškodb, ki so jih povzročili objestneži, bi na primer lahko nabavili novo igralo. Veselje otrok, ki pridejo v park z enim samim namenom - da jim je lepo -, je namreč nepopisno. Še sreča, da je le peščica iz vrste tistih, ki s tem, da se lotijo igral, kažejo svojo (ne)moč. Dženana Kmetec Podravje • Policijska statistika Našli dva ukradena BMW-ja V enega od pooblaščenih podjetij v Mariboru je 37-letni Mariborčan v ponedeljek na tehnični pregled pripeljal osebni avtomobil znamke BMW 850i Coupe xDrive in ga želel registrirati. A je bilo v postopku ugotovljeno, daje bilo vozilo januarja ukradeno na Poljskem. Foto: PU Maribor Policisti so vozilo zasegli, ob tem pa obravnavajo sum storitve kaznivega dejanja prikrivanja, so danes sporočili s Policijske uprave Maribor. V ponedeljek pa so imeli policisti opravka še z enim ukradenim avtomobilom. Na avtocesti na mejnem prehodu Šentilj so zvečer kontrolirali 41-letnega državljana Črne gore, ki je z osebnim avtomobilom znamke BMW X6, čeških registrskih oznak, vstopal iz Avstrije v Slovenijo. Policisti so ugotovili, da so vozilo in registrski tablici v schengen-skem informacijskem sistemu od sobote zavedeni kot ukradeni. Kot takšni so jih označili na Slovaškem. Po usmeritvah pristojnega tožilca so policisti vozilo in registrski tablici zasegli, obravnavajo pa kaznivo dejanje zatajitve. Za to je tako kot v primeru kaznivega dejanja prikrivanja zagrožena kazen od enega do treh let zapora. Podravje • Migrantske poti se preusmerjajo Več ilegalnih prehodov Policija je v prvih treh mesecih letos obravnavala 1.114 nezakonitih prehodov državne meje, kar je skoraj 40 % manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 1.847. A statistika ni enaka za vsa območja; število najdenih migrantov se je namreč letos povišalo na območju PU Koper in PU Maribor. pozor! državna meja Foto: arhiv Svet24 Kar dobro polovico vseh ilegalnih prehodov letos je obravnavala koprska policijska uprava, kar kaže na to, da se nedovoljene migracije očitno preusmerjajo. Trend rasti števila prehodov se je sicer s toplejšim vremenom začel, a je še vedno manjši od pričakovanega, na kar po mnenju policije očitno vpliva omejena mobilnost zaradi omejevanja pandemije. Na območju PU Koper so tako v prvem trimesečju letos obravnavali 607 nezakonitih prehodov meje (lani v istem času 430), na območju PU Maribor pa 256 (lani 150.) Precej manj tovrstnih prekrškov so obravnavali na območju PU Novo mesto - le 117 (lani 613) in na območju PU Ljubljana 49 (lani 571). Ce je na Jurija (23.) lepo, vina dosti bo. Igralo za invalide je namenjeno zgolj invalidom. Uničujejo tudi edino igralo za hendikepirane osebe V mestnem parku in v parku Ljudski vrt sta bili lani postavljeni igrali, namenjeni izključno invalidnim otrokom. Že ob predaji te pridobitve svojemu namenu, je bilo jasno povedano, daje to igralo predvideno zgolj in le za uporabo invalidov. Na to opozarja tudi tabla, kije postavljena ob njem. To pa posameznikov ne odvrne od uporabe, pa tudi uničevanja tega igrala. To je dejstvo, ki bi nas kot družbo moralo še posebej skrbeti. V kakšne odrasle bodo zrasli otroci, najstniki, ki so pripravljeni namensko uničiti igralo, namenjeno hendikepiranim osebam, kaj počnejo njihovi starši? Danes bo povečini sončno, zjutraj in dopoldne bo predvsem v osrednji Sloveniji nizka oblačnost. Ponekod bo pihal veter vzhodnih smeri. Jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvišje dnevne od 15 do 19 °C. OBETI: V soboto in nedeljo bo pretežno jasno, v nedeljo popoldne se bo oblačnost povečala. 4-dnevna napoved za Podravje Petek Sobota Nedelja j 24 04 2021 EB * • * 3 3 7 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 14 13 17 Popoldan Popoldan Popoldan 4 Hitn>sivefra1.5ntfs Hitrost vetra2.2rrVs Hitrost vetra2.Qm/s Foto: DK Foto: DK Foto: DK Vir: ARSO petek • 23. aprila 2021 Kultura Štajerski 13 Kristian Novak: Cigan, ampak •1 v • najlepši Ne vem, ali se spomnite - ampak ob koncu leta sem v našem bralnem kotičku izdelal bralno statistiko 2020 in ob tem ugotovil, da je bilo na straneh našega časopisa omenjenih dosti premalo knjig z območja nekdanje skupne države. Letos poskušam to popraviti. Pa ne samo zato, ker človek skupnega življenja, ki je trajalo 45 let, vendarle ne more kar tako izbrisati iz spomina (najbrž tudi ločenci kdaj v sanjah 'živijo' z nekdanjim partnerjem), pač pa tudi zato, ker nas veže večja podobnost v razmišljanju, geografskem okolju, zgodovinskih okoliščinah, tudi jezikovna podobnost ... , kot pa z nekom v azijskem delu sveta. Ali - bog ne daj - s kakimi združenimi državami... Roman, ki vam ga tokrat predstavljam, te ugotovitve izrazito potrjuje. Preselili se bomo na Hrvaško. Pa ne nekam na Jadransko morje, kjer poznamo že vsak zaliv in vsak otoček, pač pa bomo skočili kar čez bližnji mejni prehod Središče ob Dravi. Roman Cigan, ampak najlepši se namreč dogaja v Medžimurju. Tako rekoč na našem hišnem pragu. Čeprav v romanu omenjenih krajev Dinjc, Bukov Dol in Sabolščak na medžimurskih zemljevidih ne boste našli, so pa omenjeni bolj znani Sv. Martin na Muri (krasne toplice!), Varaždin, Čakovec... Roman nam predstavi odnose med cigani iz Bukovega Dola in njihovimi sosedi - 'belimi' (to je 'necigani') iz Sabolščaka. Odnosi niso dobri, cigani med belimi niso dobrodošli, razen če imajo kako poklicno spretnost, ki jo sosedje nujno potrebujejo, zato med njimi ni druženja. Poleg romske problematike je v romanu predstavljen problem migrantov iz vzhodnih, azijskih pokrajin, pa tudi koruptivnost med nekaterimi predstavniki lokalnih hrvaških oblasti (policisti) in okoriščanje z denarjem 'evropskih projektov'. In če povežemo migrante, prebivalce obmejnih hrvaških vasi in policiste, že lahko zaslutimo, da se bo roman zapletal okrog tihotapljenja ljudi čez mejo. Zgradba romana je zanimiva. Izmenoma nam namreč svojo usodo predstavljajo osrednje osebe romana: kurdski begunec Nuzat, 'bela' vaščanka Milena, cigan Sandi in policaj Plančic. Da se bralec ne bi izgubil med posameznimi osebami, avtor pripovedovalca predstavi na začetku vsakega poglavja z začetnico njegovega imena. Prvo poglavje se začne takole: '1. M / Rahla tla' (pripovedovalka je Milena); drugo: 2. N(uzat) / Strmoglavljeni kraji; v nadaljevanju še na primer: 3. P(lančic) / Presneto resna kolobocija; 7. S(andi) / Kaj komu pripada... Avtor je spretno vpletel osebne težave svojih junakov v sodobno družbeno dogajanje, polno predsodkov, nestrpnosti, obsojanja ... - vse to, kar je značilno za današnjo družbo (ne samo hrvaško, tudi slovensko in še kakšno). Le kako si upa 'bela' Milena zaljubiti se v cigana? Le kako si drzne cigan imeti odnos z 'našo' žensko? Le kaj iščejo neki Kurdi pri nas, kaj sploh rinejo v Evropo? To seveda beremo tudi na slovenskih spletnih straneh, pisatelj Kristian Novak pa na primer na str. 249 zapiše nekaj hrvaški spletnih komentarjev. Še nekaj je treba omeniti v zvezi s tem romanom: odličen prevod ter zelo posrečeno in spretno uporabo prekmuršči-ne v slovenskem prevodu. Svoje Dinjčane, Bukovdolčane in Sabolščane namreč pisatelj občasno pusti govoriti v domači medžimurščini, prevajalka pa je v takih primerih iz knjižne slovenščine prešla na prekmurščino. Res slikovita in zelo simpatična popestritev romana (čeprav bo moral bralec, ki ni iz Prekmurja, večkrat kak stavek prebrati dvakrat, trikrat ... , da bo vedel, kaj je nekdo povedal). Za ilustracijo samo majhen navedek s strani 20: »Nikan nej deš, nika ne vejš, reče prvi. Drugi pa: Če pa nekan ideš, dvej pijvi spigejš pa pa nika ne vejš.« Uživajte v romanu. In ne ustrašite se njegovih 564 strani! Jože Šmigoc Slovenija, Podravje • Vlada občine postavlja pred izvršena dejstva Na Ptuju odrezani, v Selnici ob Dravi nasmejani Vlada ima do konca meseca čas, da pripravi in v Bruselj pošje načrt za okrevanje in odpornost (NOO), s katerim bomo črpali sredstva iz pokoronskega finančnega paketa Evropske komisije. Dokument je bil v pripravi zadnjega pol leta, večji del tega časa pa je nastajal pod oznako interno. Javnosti je še vedno na voljo samo decembrski osnutek. Foto: Sta/M24 Že zdaj se govori, da bo država iz NOO financirala sanacijo gradu Viltuš. V občini z županjo, ki ima Člansko izkaznico SDS. Slovenija lahko iz omenjenega sklada črpa 5,2 milijarde evrov, od tega bo 1,6 milijarde nepovratnih sredstev. Javnost pri tem, kako naj se sredstva razdeljujejo ni imela niti vpogleda, kaj šele besede. Zvonko Černač, vodja službe za razvoj in kohezijsko politiko, ki je pristojna za pripravo načrta, je pred mesecem pojasnil, da so bili posveti organizirani z razvojnimi sveti regij, razvojnimi agencijami in lokalnimi skupnostmi. V drugih evropskih državah so dokument pisali na očeh javnosti; pri nas ga nismo, tudi zato je opozicija na to temo že februarja zahtevala sklic izredne seje Državnega zbora. Posavska regija: načrt je izrazito centraliziran Minuli teden so na centralizirano sprejemanje načrta opozorili v Svetu regije Posavje, ki se je seznanila z njegovim prvim osnutkom. Tudi iz Regionalne razvojne agencije Posavje sporočajo, »da je Načrt za okrevanje in odpornost naravnan izrazito centralizirano ter da ne upošteva Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, zaradi česar bodo razlike med Vzhodno in Zahodno kohe-zijsko regijo še večje, saj v Načrtu za okrevanje in odpornost ni vključenih najpomembnejših regijskih projektov, ki bi pomembno vplivali na hitrejše okrevanje regije po epidemiji Covid 19.« MO Ptuj: noben naših projektov se ni znašel med strateškimi Kritike na račun priprave načrta imajo tudi na Mestni občini Ptuj (MOP), kjer so v odgovor na novinarska vprašanja pojasnili, da so vse svoje ključne projekte komunicirali z ministrstvi. »Pričakovati bi bilo, da se kakšen od navedenih projektov znajde na seznamu strateških projektov države,« sporočajo iz MO Ptuj, kjer ugotavljajo, da so od strateških projektov odrezani. Država bo namreč denar Evropski komisiji NOO poslala s seznamom strateških projektov, ki bodo financirani neposredno, medtem ko bodo ostali projekti lokalnih skupnosti, podjetij in drugih upravičencev po večini izbrani na javnih razpisih oziroma preko drugih ukrepov. Na MO Ptuj so državi posredovali več projektov, med ostalim si želijo zagon Arheološkega razstavišča v stari žitnici Ptujskega gradu in revitalizacija gradu in parka Turnišče ter več energetskih prenov stavb v katerih se nahajajo šole in vrtci; vendar so naleteli na hladen odziv. »Ne glede na to, kateri projekti bodo sofinancirani s sredstvi iz Sklada za okrevanje in odpornost ali t. i. kulturnega evra, se bomo še naprej, kot že doslej, trudili pridobivati sredstva za projekte, v katere verjamemo in menimo, da so za naše mesto nujni, pomembni,« pravijo na MOP. Ima država dvojne vatle? O tem, da so dobili podoben, morda manj markanten projekt kot je ureditev prostorov arheološkega muzeja v najstarejšem mestu, pa že sedaj javno govorijo v občini Selnica ob Dravi. Ministrstvo za kulturo namreč načrtuje celovito obnovo dvorca Viltuš - denar bodo dobili iz omenjenega NOO. A kot je povedala županja omenjene občine Vlasta Krmelj, bo končna odločitev znana konec aprila. Je pa zelo spodbudno že to, da na državni in lokalni ravni potekajo številne in konkretne aktivnosti v tej smeri, je povedala Krmeljeva. Kako se občina Selnica ob Dravi razlikuje od MO Ptuj Zakaj v Selnici ob Dravi že danes vedo, da bo obnova kulturnega spomenika domnevno uvrščena med strateške projekte države nismo uspeli izvedeti. Morda je razlog iskati v tem, da županja Selnice ob Dravi prihaja iz vrst koalicijske SDS, župani vrste drugih občin in mestnih občin pa ne? Več bo jasnega do konca aprila, ko bo javnost končno dobila vpogled v NOO, ki je nastajal pod uradnim geslom: »Nikogar ne bomo pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo zapostavljen.« Žiga Kariž Foto: Sta/M24 Za žitnico (v ospredju) ptujskega gradu, v kateri želi občina urediti težko pričakovano arheološko razstavišče, ni politične volje. Slovenija • Kulturno ministrstvo objavilo razpis Nekaj denarja za slovenske filme Ministrstvo za kulturo je objavilo razpis za sofinanciranje projektov, ki spodbujajo nove možnosti razširjanje avdiovizualnih in kinematografskih del. Do sofinanciranja bodo upravičeni projekti, ki v celoti ali pretežno vključujejo slovenske celovečerne in kratke igrane, animirane in dokumentarne filme za distribucijo v Sloveniji. Prijavijo se lahko pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki so v Sloveniji registrirani za kinematografsko dejavnost in/ali distribucijo filmov ter prijavitelji s projektom, ki v celoti ali pretežno vključuje slovenske celovečerne in kratke igrane, animirane in dokumentarne filme za distribucijo v Sloveniji. Pri tem je do sofinanciranja upravičen le tisti del, ki vključuje slovenske filme, piše v razpisu. Foto: Arhiv M24 Razpis se nanaša na letošnje in prihodnje leto, njegova okvirna vrednost pa je 250.000 evrov. Prijaviti se je mogoče do 17. maja. Cilja razpisa sta doseči večjo dostopnost in distribucijo kakovostnih slovenskih celovečernih in kratkih igranih, animiranih ali dokumentarnih filmov v celostni Sloveniji ter oblikovanje novih distribucijskih in poslovnih modelov z večjo uporabo digitalnih tehnologij, vključno z avdiovizualno storitvijo na zahtevo. 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 23. aprila 2021 Zdravstveni nasveti Bolečine v križu Zakaj pride do bolečin v križu Vzrokov za pogoste bolečine v križu je mnogo. Med najpogostejšimi vzroki enostavne bolečine v križu so mišične bolečine. Točnega vzroka težavam včasih ne najdemo, delno tudi zato, ker je hrbtenica telesnemu pregledu težje dostopna. Tudi zgradba hrbtenice je mnogo bolj zapletena kot katerikoli drugi sklep, zato je odnose med znaki in bolezenskimi spremembami težko izmeriti. Včasih povzroča težave kombinacija več vzrokov in ne le en. Degenerativne spremembe hrbtenice so pogost razlog za kronično bolečino v križu in se kažejo s spremembami na malih sklepih vretenc in na medvretenčni ploščici. Glavni vzrok splošne okvare medvretenčne ploščice (diskusa) pri človeku je predčasno staranje, npr. zaradi slabe prehrane lahko že zgodaj vidimo degenerativne spremembe, po 30. letu starosti pa je le malo hrbtenic, ki ne bi kazale znakov staranja. Te spremembe torej nastanejo pri vsakem človeku prej ali pozneje, so bolj ali manj močno izražene, povzročajo težave ali pa tudi ne. Kdaj in kako si lahko pomagate sami Pri zmernih bolečinah, kjer je gibljivost ohranjena, je treba čimprej zaužiti primerne odmerke protibolečinskih zdravil, ob tem pa obdržati čim več dnevnih telesnih dejavnosti. Kratkotrajni relativni počitek v postelji (počitek na ravni, trdi podlagi se ne priporoča več) je učinkovit le pri hudih bolečinah, pri blažjih pa ne predstavlja učinkovitega zdravljenja. Kdaj morate k zdravniku K zdravniku družinske medicine je treba oditi ob pojavu zelo hude Foto: dreamstime/M24 bolečine v križu. Pregled pri zdravniku je potreben še v primerih, ko se bolečina pojavi po padcu, udarcu ali prometni nesreči, v primeru, da se pojavijo motnje v občutenju dotika na nogah, zmanjšana moč mišic nog ter posebej pomembno, če ob bolečini v nogah ne morete nadzorovati izločanja urina in blata. Ob slednjem znaku je treba resnično nemudoma oditi k zdravniku. Katere ukrepe zdravnika lahko pričakujete Zdravnik vas bo po informativnem pogovoru pregledal in se glede na klinično sliko odločil za nadaljnje ukrepanje. V večini primerov bo predpisal zdravila za blaženje bolečin, »relativen« počitek (tj. počitek le ob hudih bolečinah, si- cer pa čim več telesnih dejavnosti); izvajanje vaj za ledveno hrbtenico takoj, ko bodo bolečine popustile, ter druge ukrepe pod točko 2. Katere so najpogostejše diagnoze ob bolečinah v križu Lumbalgija (bolečina v predelu ledvene hrbtenice), dorzalgija (bolečina v hrbtu), lumboishialgija (bolečina v ledvenem delu hrbtenice, ki se širi v eno ali obe nogi), mialgija (bolečina v mišicah). Kateri so načini zdravljenja Zdravnik bo glede na bolečino predpisal zdravila za lajšanje bolečin, ki jih bo bolnik jemal od 1- do 3-krat na dan, odvisno od vrste zdravila. Samo v izjemnih prime- rih, ob zelo hudih bolečinah, bo morda nekaj dni sam ali preko pa-tronažne službe bolniku apliciral enkrat na dan injekcijo v mišico ali analgetično mešanico v žilo, lahko pa bo predpisal tudi rektalne svečke, predvsem pri bolnikih, ki težje uživajo zdravila v tabletah. Ob tem je treba opozoriti, da v primeru kakršnih koli težav prebavnega trakta niti svečke niti injekcije ne pomenijo varne uporabe teh zdravil, saj zdravilna učinkovina deluje sistemsko (na celo telo) in lahko tudi ob taki uporabi pride do neljubih zapletov (npr. krvavitev iz prebavil). Zaradi tega je bolje izbrati taka zdravila, ki ne okvarijo sluznice prebavnega trakta, npr. paracetamol ali tramadol ali kombinacijo enega in drugega). Predpisal bo tudi vaje, ki jih bo bolnik začel izvajati takoj, ko se bodo bolečine začele zmanjševati. Ravno tako bo odsvetoval daljše ležanje. Po umiritvi simptomatike bo po potrebi predpisal še fizikalno rehabilitacijo pri fizioterapevtu. Kako poteka spremljanje bolnika z I I V« • I »v bolečinami v križu Bolnik bo naročen na kontrolo v 7 do 10 dneh po prvem obisku v ambulanti. Če se bolečine stopnjujejo, ali se pojavljajo težave, ki kažejo na prizadetost živčne korenine, je kontrola potrebna tudi v krajšem času. Ali in kako lahko bolečine v križu preprečite Da do bolečine v križu ne pride, oz. da pride čim redkeje, je potrebno redno izvajanje vaj za ledveno hrbtenico, redna telesna dejavnost in redno plavanje (predvsem hrbtno). S tem se krepi obhrbte-nično mišičje, t. i. mišični steznik, ki hrbtenici nudi dodatno oporo in s tem zmanjša pritisk na medvretenčne ploščice in vretenca. Seveda je nujno potrebno tudi zmanjšanje telesne teže, če je ta previsoka. Metka Petek-Uhan, dr.med.spec.družinske medicine, ZD Ptuj Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Tedenski mikroskop Stanje v bolnišnicah boljše naslednji teden Foto: Sašo Svigelj/M24 Epidemiološka situacija se v državi umirja in strožji omejitveni ukrepi, ki so v državi veljali od 1. do 11. aprila, kažejo svoje učinke, je ocenila vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. Po njenih predvidevanjih se bodo ti učinki naslednji teden začeli kazati tudi v bolnišnicah. V začetku tega tedna so bile v bolnišnicah postelje za covidne bolnike zelo zasedene, čez vikend so se morali tudi kar precej usklajevati, da so zagotovili ustrezno oskrbo vsem, ki so zaradi covida-19 potrebovali bolnišnično namestitev. Poudarila je, da v bolnišnice sprejemajo le tiste, ki v resnici potrebujejo zdravljenje - bodisi zaradi tega, ker potrebujejo dodaten kisik, ali pa se jim je poslabšalo stanje osnovne bolezni ob prebolevanju covida-19. Logarjeva se zaveda prihajajočih prvomajskih praznikov, ki jih bodo verjetno mnogi izkoristili tudi za obisk svojcev v tujini ali pa za letovanje na Hrvaškem. Vse, ki bodo obiskali svojce, je pozvala k spoštovanju ukrepov, ki naj veljajo enako za vse, ki niso člani istega gospodinjstva. Na vprašanje, kdaj bi se lahko začelo samotestiranje dijakov, je odgovorila, da trenutno čakajo dovoljenje Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki validira teste. Zaključena naj bi bila v nekaj dneh, kar pomeni, da bi lahko v petek imeli izobraževanja glede testiranja na šolah in potem bi se lahko začeli dijaki samotesti-rati. Glede cepljenja maturantov pa je Logarjeva povedala, da če se ne bodo odločili zanj danes, v petek, dodatnega termina v spomladanskem delu ne načrtujejo. Glede morebitnega dodatnega termina za cepljenje maturantov pred jesenskim rokom mature pa še niso govorili. Glede skrbi maturantov o morebitnih stranskih učinkih cepljenja pa je dejala, da ima vsako zdravilo, tudi cepiva, določene neželene učinke. Opozorila je tudi, da se krvni strdki pojavljajo pri 40 % bolnikov s covidom-19, ki jih zdravijo v enotah intenzivne terapije, pri 25 % so ti zapleti resni. Pomagajmo si Čemu služi vranica in kako jo sami okrepimo Tradicionalna kitajska medicina vidi vranico kot glavnega partnerja želodca pri prebavi. Želodec prebavlja hrano, vranica pa tudi informacije in čustva. Kaj pravzaprav je vranica? V zdravem odraslem je to organ velikosti sedem do 14 centimetrov, ki tehta 150-200 gramov in leži v zgornjem levem delu trebušne votline, natančneje med devetim in enajstim rebrom. Na eni strani je njen sosed želodec, nad njo je trebušna prepona, s spodnjim delom pa se dotika trebušne slinavke. Ko zateče in je preobremenjena, to čutimo kot zbadanje pod levim rebrnim lokom. Zakaj je vranica na udaru Tradicionalna kitajska medicina vidi vranico kot glavnega partnerja želodca pri prebavi. Želodec prebavlja hrano, vranica pa tudi informacije in čustva. Za oba je po- treben ogenj oziroma energija, ki jo priskrbi prav vranica. Ta pogreje želodec, da hrano lažje prebavimo, ter pošilja energijo tkivom in mišicam. Ohlapne mišice, spremembe na spodnji ustnici ali pogoste modrice so tipični znaki primanjkljaja v delovanju vranice. Kako vemo, da potrebuje pomoč Sladek okus stimulira vranico. Zato z upadanjem njenih moči raste naša potreba po sladkem. A ko v avtomobilu, ki mu pojemajo moči, vse močneje pritiskate na plin, boste le pospešili obrabo motorja. Sladek okus vranico res zažene, vendar tako, kot bi silili motor in vozili na rdečih obratih. Dolgoročno to ni zdrava strategija! Oglejte si svoj jedilnik in hitro boste ugotovili, kateri organ peša. Če morate v vsak grižljaj dodati čili, kličejo na pomoč pljuča in debelo črevo. Če vas mikajo grenčice, se oglašajo jetra in žolčnik. Če pa mora biti vse sladko - je čas, da pomagate vranici! Kako ji pomagati Vranica si želi predvsem miru! Dobesedno! Želi, da podpišete »mirovni sporazum« s seboj, z okoljem in življenjem. Če se vam ta strategija zdi preveč poetična, pazite vsaj, da uživate čim več juh ter pijete čaje in druge mlačne pijače ali vsaj segrete na sobno temperaturo. Vranično energijo izčrpava tudi uživanje presne hrane, solat in smuti-jev. Ti so sicer v zmernih količinah zdravi za zdravega človeka. Ko gre za primanjkljaj energije v vranici, pa je takšna hrana kljub obilju koristnih snovi, ki so v njej, zanjo prenaporna in kontraindicirana. Tea Dečman Vranica je vojašnica, knjižnica in servisna postaja našega imunskega sistema. Vojašnica zato, ker v njej počivajo rezervisti različnih krvničk (limfociti, plazmatke in makrofagi), ki jih imunski sistem po potrebi pokliče v akcijo. Ženske jo po navadi »čutijo« pred menstruacijo, saj telo ve, da bo treba proizvesti dodatne zaloge krvničk, ki bodo nadomestile to, kar bo pri mesečnem perilu izgubljenega. Tudi sla po sladkem je povezana s povečanimi potrebami vranice. Knjižnica je zato, ker filtrira antigene in kot v knjižnici shranjuje vsa naša »skrivna orožja« proti patogenom, s katerimi smo se že srečali ter proti njim razvili svojo strategijo obrambe. Servisna postaja je zato, ker v njej recikliramo in servisiramo rdeče krvničke ter razmnožujemo limfocite. Če imamo težave s kostnim mozgom, lahko vranica prevzame tudi del te vloge in je pomemben krvotvorni organ Foto: Dreamstime/M24 petek • 23. aprila 2021 Za kratek čas Štajerski 15 Tedenski horoskop ANTIBES - letovišče na francoski rivieri, ELUARD, Paul - francoski pesnik nadrealist Slovenija • Prvomajski prazniki pred vrati Hrvaška vabi - kakšni so pogoji vstopa Prvomajski prazniki se za učence in dijake, ki so se komaj vrnili v šolske klopi, začenjajo že jutri, v soboto, trajali pa bodo do 2. maja. Trenutno izboljševanje epidemiološke slike pomeni, da bo marsikatera družina praznike lahko izkoristila za potovanje in oddih na hrvaški obali, kjer že pričakujejo prve goste. Tistim, ki ste v zadnjih šestih mesecih preboleli okužbo s koronavi-rusom, in tistim, ki ste bili že cepljeni, se ne bo treba obremenjevati s prehodom meje. Pri slednjih je treba pokazati potrdilo, da ste drugi odmerek cepiva prejeli pred najmanj štirinajstimi dnevi. Tisti z imunostjo na okužbo pa morajo s seboj imeti potrdilo o pozitivnem testu na SARS-CoV-2 ali potrdilo zdravnika o prebolelosti. Za ostale potnike hrvaške oblasti zahtevajo negativni PCR- ali hitri antigenski test, pri čemer ne smeta biti starejša od 48 ur. Če vstopite v državo s hitrim testom in ostanete več kot deset dni, se od vas zahteva, da v času bivanja na Hrvaškem opravite še en hitri test. Za PCR test na Hrvaškem 66 evrov Po kratkotrajni prepovedi izhodov iz Slovenije je nastopila liberalizacija prehodov meja tudi Letos ponovno ni za pričakovati izjemne gneče; tudi ulice Dubrovnika ne bodo polne. Foto: Reuters/M24 na slovenski strani, zato so lahko po novem latniki, ki imajo nepremičnine na Hrvaškem, prek meje in nazaj v roku 48 ur. Hrvaška, ki se želi v še eni pandemični sezoni tržiti kot varna destinacija pod sloganom Safe stay in Croatia (Varen dopust na Hrvaškem), napoveduje, da bo vzpostavila tudi vse več točk za opravljanje PCR- in/ali hitrih testov za turiste, da bi imeli kar se da brezskrbno bivanje in lažjo pot domov. Cene PCR-testa se praviloma gibljejo okoli 500 kun (66 evrov). Hrvaška prav tako vsem turistom -tako kot lani - svetuje, naj, preden se odpravijo na pot, izpolnijo formular na spletnem naslovu Enter-croatia.mup.hr. Otoki vabijo Hrvaško ministrstvo za turizem je ta vikend zagnalo tudi iniciativo Hrvaški otoki - cone brez covida. Neprimerno boljša epidemiološka situacija na otokih, kjer je kar tre- tjina vseh nastanitvenih kapacitet, je namreč spodbudila tamkajšnjo vlado, da bodo stavili ravno na element varnosti v upanju, da bo ta privabil čim več turistov. Po optimističnem scenariju odgovorni v Zagrebu upajo, da bodo dosegli lansko število osmih milijonov obiskovalcev. A letos bo verjetno dopust minil v mirnejšem vzdušju. Ne pričakujte velikih koncertov, kaj šele obiskov nagnetenih nočnih klubov. A. K. 3 OVEN (21. 3. - 20. 4.) Bodite bolj prilagodljivi in z odprtimi rokami sprejmite spremembe v poslu. Spremembe so v življenju nekaj običajnega. Da boste lažje dihali in zadihali, pa si le poiščite družbo tistih, ki vam bodo pripravljeni nuditi nasvete, na katere se boste lahko zanesli. BIK (21. 4. - 20. 5.) Na poslu boste precej brezvoljni in le težko boste delali in se dogovarjali, predvsem glede zelo kompleksnih dogovorov. Če boste pobrskali po svoji preteklosti, bodo na plan prišle dolgo zakopane in zanimive skrivnosti, s katerimi si boste lahko pomagali pri poslu. i t) (rt (21. 6. - 22. 7.) RAK Na poslovnem področju ne bodite tako negotovi in negativni. Če boste verjeli vase, bodo tudi drugi postali bolj uvidevni do vaših želja in mej, ki jih boste postavili. Zaradi trenutne izolacije, v katero ste se spravili sami, lahko izgubite dobrega prijatelja. m r LEV (23. 7. - 22. 8.) Reševali boste predvsem svoje finančne težave. Pri tem bodite previdni, da ne bi pozabili česa plačati. Glede zdravja si privoščite obilen zajtrk in lahko večerjo. Prineslo vam bo čudežne spremembe. Počutje se bo bistveno spremenilo. k DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Ohranite smisel za humor. Tudi če vam kdo kaj zakuha, si mirno recite, glej ga tepčka. Če bi se radi dokopali do ustreznega odgovora glede poslovnih zadev, morate spremeniti način iskanja. Sproščali se boste v krogu najboljših in zvestih prijateljev. c O TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) ,ya,,a dvojčka MVL (21. 5. - 20. 6.) Na poslovnem področju bodite neposredni in takoj preidite k stvari, ne odlašajte. V jutranjih urah si vzemite malo več časa za sebe. Na ljubezenskem področju bo zelo pestro, pripravite se na prav zabavne viharje. Kar ste si želeli, bo prišlo. Ne naprezajte se in lepo ležerno korakajte skozi poslovni vsakdan. Razlogov za negotovost ni. Zahtevajte tisto, kar vam pripada. Ne bodite presenečeni, ko boste ugotovili, da se nova znanstva kar kopičijo. Glede spora med sorodniki ohranite mirno kri in se oddaljite. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Čeprav trenutno menite, da si ne morete privoščiti novih poslovnih podvigov zaradi manjkajočih financ, le naredite to, obrestovalo se bo. Sodelavce pa presenetite s svojimi nenavadnimi idejami, ob tem še malo spremenite sebe (pričeska, obisk pri kozmetičarki ...). STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Cel kup poslovnih zadev ste že postorili v tem obdobju, in to zelo pohvalno. Pred vami pa je še nekaj neizpolnjenih obljub, ki jih boste tudi s pomočjo vaših sodelavcev zelo uspešno realizirali. V vaši ljubezenski zvezi ni prostora za dvome in oklevanje, povejte, kar čutite. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) V službi ne bodite tako trmasti in neprilagodljivi, saj se vas bodo kmalu vsi naveličali. Ne začnite brezglavo zapravljati, čeprav bo na vašem bančnem računu več denarja kot običajno. Oglasil se vam bo nekdo, ki vas bo s povabilom, da se sestaneta, prijetno presenetil. VODNAR (21. 1. - 18. 2. Na poslu se ne zaletavajte z glavo skozi zid, ker ne boste dosegli želenega učinka. S sodelavcem, ki vas ves čas izziva, se preprosto ne splača pričkati. Izognite se mu. Za preurejanje stanovanja vprašajte za nasvet prijatelje. RIBI (19. 2. - 20. 3.) V teh dneh boste morali sprejeti neko zelo pomembno poslovno odločitev in zelo prav se boste odločili. Sedaj imate kar veliko zalogo močne in pozitivne energije, ki ste si jo nabavili s poležavanjem in sproščenim klepetom. V domačem krogu ne zaupajte sorodniku. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 23. aprila 2021 \s Štajerski drugačnim pogledom na dogajanje Naročite Štajerski tednik in izberite darilo! Vrhunski vzglavnik NEO Novost na tržišču. Hibridni vzglavnik NEO Neo Bamboo Memory omogoča novo dimenzijo spanja. • Individualno prilagodljiv uporabniku po višini in trdoti • Edinstvena kombinacija materialov - inovativne kocke iz spominske pene in mikrovlaken ClimaSoftza idealno podporo vratu • 100% bombaž in bambus v zunanji prevleki vzglavnika • Prevleka pralna na 60 stopinjah C • 2 leti garancije a£l »Po 1825 nočeh spite enako dobro kot prvi dan!« Vsestranski mešalnik Namizni mešalnik Rosmarino Infinity Easy Mix Univerzalni mešalnik/ blender s 500 W (za pripravo zdravih obrokov (sadnih, zelenjavnih napitkov, otroških obrokov, omak ali juh) • 2 hitrosti + dodatna pulzna funkcija • 4 rezila iz kakovostnega nerjavečega jekla (za drobljenje in sekljanje oreškov, kavnih zrn ...) • Zmogljivost posode 1.500 ml • Enostavno čiščenje 2 leti garancije Akcija je zaradi velikega zanimanja podaljšana do 30. aprila. i Letno naročnino sklenite z naročilnico. T NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov: Pošta: Telefon: Datum naročila: Podpis: Izberite darilo: I vzglavnik NEO | namizni mešalnik Rosmarino Naročnino bom plačeval/-a: Q mesečno od 11,21 eur do 12,72 eur (odvisno od št. ¡zdaj v mesecu) letno v znesku 141,88 eur S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica. RADIO TEDNIK Ptuj, d. o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Nogomet Pravi toči sledila še toča golov Rokomet Tudi v Ljubljani na zmago Stran 18 Stran 18 Strelstvo Ptujčani premagali Juršince, zmagal tudi Miklavž Stran 19 Odbojka Prva zmaga Ptujčank v 1. mladinski ligi Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 29. krog tednik íPoiluíají¿ naí na vjitounm. íjilitu! RADIOPTUJ tea. ¿ptettc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Zmaga vredna štirih točk Opogumljeni z remijem proti Mariboru so se Kidričani odpravili k naslednjemu štajerskemu tekmecu, k branilcem državnega naslova iz Celja. Ta je sicer daleč od lanske šampionske forme, a občasno kaže šibke znake prebujanja (točka na Fazaneriji prejšnji teden). Več od tega jim pod vodstvom češkega trenerja preprosto ne uspeva ... „Zaigrali smo s tremi centralnimi branilci, kar smo na treningih kar dobro izpilili. Na kratek rok je to kar nevarno početje, na daljši rok pa imamo na izbiro eno možnost več. Če lahko med tekmo spremeniš sistem igre, potem je to zagotovo lahko presenečenje za tekmece," je odločitev o začetni enajsterici, v kateri so bili Pantalon, Petek in Aze-movič, pojasnil Drobne. Sistem sam po sebi ni prinesel kakšne prednosti, Kidričani vsaj v prvem delu enostavno niso bili pravi. V sredini in napadu so izgubljali preveč žog z nenatančnimi podajami, pri obrambnih izbijanjih pa tudi niso bili prepričljivi in dovolj odločni. „Proti Mariboru smo se energetsko močno izpraznili, kar se je v prvem polčasu videlo v tem, da smo bili premalo konkretni, tako v fazi napada kot obrambe. Še sreča, da smo ta del 'preživeli' z ničlo," je prvi polčas videl Drobne. Trikrat v okvir vrat Kanček sreče so imeli že v 3. minuti, ko je Nizozemec Martis poslal predložek v kazenski prostor, Janžekovič pa je s skrajnimi močmi žogo preusmeril v vratni-co. Najboljšo akcijo prvega dela so šumarji izvedli v 28. minuti, ko Gašperju Pečniku s slabim strelom Celje - Aluminij 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Kadrič (60.). CELJE: Jurhar, Martis (od 31. Kadušič), Špom, Zaletel, Brecl, Benedičič, Vrbanec, Rorič (od 64. Novak), Matjašič (od 64. Kuzmanovič), Božič (od 86. Kerin), Dangubič (od 64. Hajrič). Trener: Jiri Jarošik. ALUMINIJ: Janžekovič, Krefl, Petek, Pantalon (od 71. Mujan), Azemovič, G. Pečnik (od 80. Ploj), Čermak, Prša (od 71. Kim), Flakus Bosilj, Derlek (od 87. Jauk), Kadrič. Trener: Oskar Drobne. ni uspelo unovčiti odlične podaje Berleka. Drugi del so odprli precej bolje, a strela Prša in Berleka nista našla cilja. Nato so do svojih priložnosti prišli tudi domačini, ki so v kar dveh primerih zadeli okvir vrat: Brecl je v 53. minuti oplazil prečko, strel Dan-gubiča pa je tri minute kasneje v vratnico preusmeril Pantalon. To je dokončno prebudilo goste, ki so v naslednjem naletu zavzeli celjsko trdnjavo. Najprej so domačini v 59. minuti strel Flakusa po lepem protinapadu izbili v kot, po katerem je Derlek natančno podal v sredino, Azemovič pa z glavo zadel prečko. Ko je kazalo, da so se Celjani ubranili, pa je Gašper Pečnik prestregel žogo in jo poslal do Flakusa, ki je s predložkom našel samega Kadriča, ki mu ni bilo težko zadeti v polno - 0:1. Za napadalca Aluminija je to na peti odigrani tekmi drugi gol, oba je zabil Celjanom. „Lahko bi se strinjal s tem, da mi Celjani 'ležijo', a je še bolj pomembno, da pomagam ekipi na najboljši mogoči način. Trener mi zaupa in me postavi v vlogo, ki je za ekipo najboljša. Vesel sem zase in za klub, da nam gre v tem trenutku zelo dobro," je dejal Haris Kadrič, strelec edinega zadetka na tekmi, ki nato ni ponovil napake iz prve medsebojne tekme, ko je moral zaradi ugriza tekmeca izpustiti kar pet tekem. „V garderobah smo se pogovorili in odšli na igrišče v precej boljši po- 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 29 16 9 4 42:19 57 2. MARIBOR 29 13 11 5 53:35 50 3. MURA 29 12 10 7 32:21 46 4. DOMŽALE 29 11 11 7 42:33 44 5. KOPER 29 11 7 11 3S:43 40 6. BRAVO 29 S 12 9 31:32 36 7. CB24 TABOR SEŽANA 29 10 6 13 34:3S 36 8. ALUMINIJ 29 7 10 12 20:36 31 9. CELJE 29 7 7 15 24:34 2S 10. GORICA 29 5 7 17 20:45 22 dobi - posledica tega je bil tudi zadetek. Jasno je, da so Celjani imeli svoje priložnosti, a smo v obrambi dobro reagirali, pa tudi Luka (Janžekovič, op. a.) je dodal svoje," je drugi del opisal Drobne. Šest tekem brez zadetka iz igre Domači strateg je takoj po golu Kadriča opravil tri menjave, ki so prinesle nekaj svežine v ekipo, a do spremembe rezultata ni prišlo. Najlepši priložnosti sta imela Hajrič v 76. minuti (strel tik mimo gola) in Kuzmanovič v 93. minuti (Janžeko-vič je z izjemno parado odbil njegov strel). Na drugi strani bi lahko Mujan že pred zaključkom poskrbel za višje vodstvo Aluminija, a mu iz dveh protinapadov ni uspelo premagati Jurharja, ki je dobil na golu Celja Foto: Martin Metelko / m24 Nogometaši Aluminija (na fotografiji strelec edinega zadetka Haris Kadrič) so še drugič v sezoni ugnali Celje (na fotografiji kapetan Klemen Zaletel in vratar Metod Jurhar), tokrat na njihovi Areni Z'dežele. prednost pred Rozmanom. Nekdanja člana Aluminija Vrbanec in Matjašič sta začela v prvi postavi, Jure je igrišče zapustil pred koncem tekme. Celjani na zadnjih šestih tekmah niso dosegli niti enega samega zadetka iz igre. PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 29. KROGA: Celje - Aluminij 0:1 (0:0); Maribor - Domžale 1:3 (0:3); strelci: 0:1 Šoštarič Karič (29.), 0:2 Jakupovič (38.), 0:3 Ibričič (44., z 11 m), 1:3 Martinovič (72.); CB24 Tabor Sežana - Mura 3:1 (1:1); strelci: 0:1 Karničnik (16.), 1:1 Stančič (21.), 2:1 Rovas (80., z 11 m), 3:1 Azinovič (86.). Rdeči karton: Lovrič (48., Mura); Olimpija - Koper 6:2 (3:1); strelci: 0:1 Palčič (9.), 1:1 Žužek (12., ag.), 2:1 Delamea Mlinar (23.), 3:1 Pungaršek (45.), 4:1 Bosič (59.), 4:2 Vršič (77., z 11 m), 5:2 Bosič (82.), 6:2 Vombergar (93.); Gorica - Bravo 3:2 (1:1); strelci: 0:1 Tučič (8.), 1:1 Begič (10.), 2:1 Colley (51., z 11 m), 2:2 Kramarič (81.), 3:2 Vipotnik (91.). ■ V V II» »V I * Je že cas za hlajenje šampanjca? Medtem ko so strelci v prejšnjem krogu po dolgem premoru še nastavljali svoje strelske naprave in so izenačili rekordno nizek dosežek te sezone (6 golov), so med tednom odšli v drugo skrajnost - z 22 goli na petih tekmah so močno popravili strelski rekord sezone, ki je doslej znašal »borih« 18 zadetkov (3. krog). Le Celjani se niso udeležili tega lova na gole ... Izstopali so igralci vodilne Olimpije, ki so imeli dodaten motiv, saj so že vedeli za poraz Maribora. S prepričljivo zmago proti Kopru so najbližjim zasledovalcem pobegnili na velikih sedem točk. Je že čas za hlajenje šampanjca? Če ne bodo delali večjih zaporednih spodrsljajev, potem da, sicer ne gre pozabiti, da je v igri do konca sezone še 21 točk . Maribor tudi v drugi tekmi pod vodstvom Simona Rožmana ni zmagal, proti Domžalam so v prvem polčasu za nameček dobili še lekcijo iz učinkovitosti. Medalja ima vedno dve plati in resnici na ljubo bi lahko Maribor proti Domžalam ob polčasu tudi vodil s podobnim izidom, če bi iz izjemnih priložnosti le našel pot mimo vratarja Ajdina Mulaliča. Povedno je bilo predvsem dogajanje ob kotu Maribora v 20. minuti, ko so v enem samem napadu štirikrat nastreljali gostujočega vratarja! Pri rezultatu 0:0, na odlično pripravljeni zelenici in z ekipo, ki igra napadalen nogomet . Pomanjkanje športne sreče, psihološka bariera ali kaj tretjega? V manjši strelski krizi je zagotovo tudi Mura, ki je na zadnjih štirih tekmah zabila le dva zadetka. Enega od teh v Sežani, ki pa ni bil dovolj za zadržanje serije neporaženosti, ki je trajala pet tekem. Še drugič zapored so črno-beli tekmo končali z igralcem manj na zelenici, tokrat je precejšnja naivnost Dragana Lovriča (nepotreben prekršek na sredini igrišča) posredno vplivala na rezultat tekme. Tudi Gorica še kaže »znake življenja«, čeprav je kljub zmagi proti Bravu še vedno v nezavidljivem položaju. Ji pa gredo vse čestitke za nepopustljivost, saj so do šele pete zmage v sezoni prišli v sodniškem podaljšku. Bravo na drugi strani slasti zmage ni okusil še na šesti zaporedni tekmi. Celjani so glede tovrstne statistike še slabši, na polni izkupiček čakajo sedem krogov. JM Do zmage z »mišicami« in kompaktnostjo Oskar Drobne, trener Aluminija: „Tekma je s sabo veliko prinašala, zato je bilo čutiti živčnost na obeh straneh. Realno je zmaga vredna štiri točke, saj smo sedaj v primeru enakega števila točk boljši od Celjanov v medsebojnem dvoboju. Zmago smo si priborili 'z mišicami' in našo kompaktnostjo; zelo me veseli, da smo že četrto tekmo končali brez prejetega zadetka. Prisoten je bil tudi kanček sreče, to priznavam, a do tega je tudi treba priti. Spomnim se začetkov moje skupne poti z Aluminijem, ko smo vsako tekmo igrali dobro, a do zmage nikakor nismo mogli. Verjamem, da se nam s poštenim odnosom do dela sedaj občasno to vrača." Haris Kadrič, Aluminij: „V obeh ekipah se borimo za isti cilj, zato je bila tekma trda, z veliko taktičnega boja. V prvem polčasu smo odigrali nekoliko slabše, a smo domačine vseeno z dovolj čvrsto postavitvijo pričakali na svoji polovici, saj smo vedeli, da imajo težave z organizacijo akcij in igro v napadu. V drugem polčasu smo se zbudili, predvsem je bilo pomembno, da smo zadeli praktično v idealnem trenutku. Bili smo pripravljeni na pritisk z njihove strani, dejansko smo brez večjih težav odbijali vse njihove poskuse napadov in pretili iz protinapadov. Nekaj priložnosti je bilo na obeh straneh, a smo tekmo pripeljali do konca na želeni način." Jože Mohorič Šumarji želijo nadaljevati v zmagovitem ritmu Nedeljski popoldan šumarjem prinaša domači obračun s sežanskim Taborom. Glede na lestvico gre za najbližjega tekmeca pred njimi, zato bo tudi v tem srečanju vložek velik. „Tudi tokrat se bomo na tekmeca dobro pripravili, naredili podrobno analizo, na igrišču pa je vedno veliko odvisno tudi od dnevne forme. S Taborom nas loči le nekaj točk, vse je še ulovljivo, a v osnovi ne razmišljamo o tem, želimo le nadaljevati v zmagovitem ritmu," je dejal Oskar Drobne, ki bo po odsluženi kazni rumenih kartonov lahko v ekipo znova uvrstil Nemanja Jakšiča in Klemna Bolha. Nedvomno lahko tudi tokrat računamo na vsaj delno spremenjeno ekipo, za ohranitev visokega ritma so rotacije v ekipi pač nujne ... „Z zadnjimi dobrimi predstavami in osvojenimi točkami se nikakor ne smemo zadovoljiti, stremeti moramo k temu, da se še bolj približamo sredini lestvice. V nedeljo bomo znova štartali v tekmo z mislijo na zmago," je dodal napadalec Haris Kadrič. 1. SNL, 30. KROG: Aluminij - CB24 Tabor Sežana, v nedeljo ob 15.00, v Kidričevem. Dosedanje medsebojne tekme v sezoni: 3. krog: Tabor Sežana - Aluminij 3:1 (1:0); Babič, Djalo, Stare; Kuku-ličič; 12. krog: Aluminij - Tabor Sežana 0:0; 21. krog: Tabor Sežana - Aluminij 1:1 (0:1); Djalo; G: Pečnik. 18 Štajerski Kmetijstvo petek • 30. aprila 2021 Nogomet • 2. SNL, 15. krog Pravi toči sledila še toča golov Drava Ptuj - Nafta 1903 4:5 (2:1) STRELCI: 1:0 Bolla (9., ag.), 2:0 Kahrimanovič (12.), 2:1 Szabo (39.), 3:1 Burič (55.), 3:2 Živko (57.), 3:3 Oštrek (60., z 11 m), 3:4 Haljeta (72.), 4:4 Kahrimanovic (82.), 4:5 Oštrek (90.). DRAVA: Klasinc, Kryeziu, Brest, Martinčevič, Kralj, Nelson, A. Ro-gina (od 70. Šlamberger), Kahrimanovic, S. Rogina (od 77. Erhatič), Lovenjak (od 46. Capitelli), Burič. Trener: Viktor Trenevski. NFTA 1903: Raduha, Bolla, K5r-mendi (od 46. Židan), Pirtovšek, Živko, Szabo, Rebernik, Oštrek, Vinko (od 46. Ubochioma), Bizjak (od 90. Pozsgai), Haljeta. Trener: Dejan Dončič. V torek so nogometaši Drave končno odigrali prvo tekmo v sezoni na domačem Mestnem stadionu, doslej so zaradi prenove zelenice domače tekme gostili v Zavrču. Vrnitev je postregla s spektakular-no tekmo v smislu golov, rezultats-ko pa za dravaše ni bila uspešna ... Po prekinitvi dva hitra Drave gola Kmalu po uvodnem žvižgu sodnika Denisa Haliloviča je sledila nekajminutna prekinitev, z neba se je usula drobna toča. Ta je očitno bolje delovala na modre, ki so že do 12. minute dosegli dva zadetka. Pri prvem je močno podajo Luka Lovenjaka v lastno mrežo nesrečno preusmeril Gergo Bolla (1:0), drugi pa je bil mojstrovina Amirja Kahri- Trenevski: »Preveč naivnih zadetkov« Viktor Trenevski, trener Drave: „Tekma je bila dobra, igralci so svoje oddelali, napake se nam niso dogajale v pozicijski igri, ampak so bile individualne narave. Za ugoden končni izid smo enostavno dobili preveč naivnih zadetkov, na katere se pri tako mladi ekipi ne da vplivati. Začeli smo odlično, pa potem nekoliko padli, se znašli v zaostanku. Uspela nam je vrnitev in izenačenje na 4:4, tudi priložnost za 5:4 smo imeli, na koncu pa mi je zelo žal za prejeti gol - vsaj točko bi si nedvomno zaslužili. Preostane nam liga za obstanek in tekma proti Kopru v pokalu, kjer se želimo predstaviti v kar najboljši luči." Anton Rogina, Drava: „Prva uradna tekma na novi zelenici bi bila nedvomno poslastica za gledalce, nam pa je sedaj lahko le žal za izgubljeno priložnost. Zavedali smo se težavnosti obračuna, a smo vseeno dobro stali na igrišču, vodili 2:0 in 3:1. Sledil je nerazumljiv padec v igri, v obrambi smo naredili preveč napak. S petimi prejetimi zadetki vsekakor ne moremo biti zadovoljni, posledično tudi nismo mogli osvojiti kakšne točke. Urnik bo v nadaljevanju strnjen, potrebno bo res veliko truda, da s tako malim številom igralcev uspešno izpeljemo sezono." Dončič: »Nora tekma« Dejan Dončič, trener Nafte: „Nora tekma, že dolgo nisem videl časa podobnega. Tekmo smo začeli zelo slabo, kot da bi nas toča preveč ohladila. Po zaostanku smo najprej poskušali na silo, kar ni šlo, nato smo se vendarle umirili. Kontrolirali smo žogo, obenem pa smo se zavedali, da imamo v napadu dovolj kakovosti, da zabijemo več golov od domačinov. Ti so zabili praktično iz vsake priložnosti, ki so jo imeli, kar nam je močno otežilo delo. Vztrajali smo pri svoji igri, imeli smo veliko priložnosti, zato je zmaga zaslužena. Tudi domačini pa so pokazali kakovost in vztrajnost." Žiga Živko, Nafta: „Tekma je bila zagotovo bolj po meri gledalcev kot igralcev. V osnovi gojimo napadalno igro, s katero puščamo nekaj več prostora tekmecem, tako da veliko število zadetkov ni presenečenje. Kljub temu bi si proti lažjim tekmecem želeli mirnejše tekme. Veseli me, da smo na koncu pokazali pravi karakter in tekmo zmagali." manoviča, ki je s strani zadel v polno tik ob stičišču prečke in vratnice - 2:0. Temu je sledil pritisk gostov, ki se jim je obrestoval v 39. minuti, ko je Bence Szabo zadel iz kakšnih 18 metrov - 2:1. Lovenjak bi lahko v Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 30. KROGA, V SOBOTO OB 16.15: Bravo - Maribor; OB 18.00: Domžale - Celje; OB 20.00: Koper - Gorica; V NEDELJO OB 15.00: Aluminij - CB24 Tabor Sežana; OB 17.15: Mura - Olimpija. 2. SNL, LIGA ZA PRVAKA RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Kalcer Radomlje - Rudar Velenje, Roltek Dob - Triglav Kranj, Krka - Vitanest Bilje, Brežice Terme Čatež - Nafta 1903. 2. SNL, LIGA ZA OBSTANEK RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Krško - Šmartno 1928, Fužinar Vzajemci - Primorje eMundia, Beltinci Klima Tratnjek -Brda; V NEDELJO OB 17.00: Jadran Dekani - Drava Ptuj. 3. SNL - vzhod RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Dravinja - Videm, Šmarje pri Jelšah - Cirkulane, Kety Emmi Bistrica - Rogaška, Koroška Dravograd - Šampion, Zreče - Dobrovce; OB 18.00: Korotan Prevalje - Podvinci. Pokal Slovenije, četrtfinale: RAZPORED TEKEM, V TOREK, 27. 4., OB 15.00: Celje - Kalcer Radomlje; OB 17.30: Domžale - Maribor; V SREDO OB 15.00: Drava -Koper; OB 17.30: Nafta - Olimpija. 1. mladinska liga 9. KROG: Drava - Ilirija (v soboto ob 13.00 na igrišču z umetno travo). 1. kadetska liga 9. KROG: Drava - Ilirija (v soboto ob 11.00 na igrišču z umetno travo). Rokomet • NLB liga RAZPORED 23. KROGA, V PETEK OB 18.30: LL grosist Slovan - Trimo Trebnje; OB 19.00: Ljubljana - Jeruzalem Ormož, Slovenj Gradec - Dobova; OB 20.30: Maribor Branik - Riko Ribnica; V SOBOTO OB 17.00: Urbanscape Loka - Koper; OB 18.00: Butan plin Izola - Krka. Tekma Gorenje - Celje PL bo odigrana 12. 5. 2. SRL (m) RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Moškanjci-Gorišnica - Ajdovščina; OB 19.00: Drava Ptuj - Radovljica-Cerklje; OB 20.00: Kronos - Velika Nedelja. Futsal • Pokal Slovenije, četrtfinale RAZPORED TEKEM, V PETEK, 23. 4., OB 20.00: Siliko - FC Hiša daril Ptuj, Bronx Oplast Kobarid - Meteorplast, Škofije - Dobovec, Mlinše - Litija. JM Foto: Črtomir Goznik Na ptujskem Mestnem stadionu je bila v torek odigrana prva nogometna tekma na prenovljeni zelenici. Odločitev v 90. minuti Ko je že kazalo, da se bo srečanje končalo s pravičnim remijem, pa je najprej v 89. minuti Drilon Kryeziu slabo izpeljal obetaven protinapad, ki bi Dravi lahko prinesel celo zmago! Na drugi strani so zapretili tudi Lendavčani, slabo izbito žogo pa je Stjepan Oštrek s kakšnih 18 metrov poslal tik ob vratnici v mrežo - 4:5 . Nafta je z zmago ostala v boju za morebitno napredovanje v 1. ligo, Dravi pa preostane boj za obstanek. V prvi tekmi se bodo v nedeljo pomerili v Dekanih z domačim Jadranom. Že v sredo jih na Dravi odvzeli tri točke Na lestvici 2. lige smo na uradni spletni strani NZS opazili, da je pri ekipi Drave zvezdica, v točkovnem zbiru pa ji manjkajo tri priborjene točke (10 namesto 13). „Disciplinski organ NZS nas je kaznoval zaradi dvodnevne (!) zamude izplačila zaostalih obveznosti nekdanjemu trenerju Muamerju Vugdaliču. Gre za precejšnjo vsoto denarja, ki jo je predsednik sicer pravočasno nakazal, zaradi uradnih postopkov pri izvajanju plačil iz italijanskih računov na klubske pa je prišlo do omenjene zamude. Nobeno pojasnilo ni pomagalo, kazen je bila odvzem treh točk," so sporočili iz NK Drava Ptuj. 44. minuti povišal prednost Drave, bil je sam pred gostujočim vratarjem, a je bil slednji uspešnejši. V 55. minuti je sledila izjemna miniatura Marka Bresta, ki je preigraval na levi strani in podal v sredino, kjer je Antonio Burič zadel v polno - 3:1. Le trenutek nepazljivosti je bil dovolj, da so gostje izenačili: najprej je Žiga Živko z glavo zadel po podaji iz kota (3:2), nato pa je odbito žogo Marko Klasinc poskušal izbiti pred napadalcem Nafte, a pri tem storil prekršek za 11-metrovko - uspešen je bil Stjepan Oštrek - 3:3. To pa še zdaleč ni bilo vse, kar so akterji na zelenici ponudili. Najprej je novo napako v domači obrambi izkoristil Nermin Haljeta, ki je odbito žogo poslal pod prečko in poskrbel za prvo vodstvo gostov na tekmi - 3:4. Domačini se niso predali, nagrada za agresivnost je prišla v 82. minuti, ko je Raduha slabo izbijal žogo iz kazenskega prostora, do nje je prišel Amir Kahrimanovič in še v drugo zadel v polno - 4:4. V boju za naslov ostala trojica Zadnji krog skrajšanega rednega dela sezone sta po pomembnosti zaznamovali tekmi v Radomljah in Kranju. Na Gorenjskem so pri Triglavu gostovali Korošci iz Raven, ki bi v primeru zmage še lahko ujeli vstop v Ligo za prvaka. To jim ni uspelo, za njihov poraz je poskrbel Tim Matič, nekdanji igralec Olimpije in Gorice. V Radomljah je bil odigran derbi med prvouvrščenima ekipama lige. Srečanje je bilo pomembnejše za goste, ki bi v primeru poraza za Kal-cerjem zaostajal že velikih sedem točk. To se ni zgodilo, kljub igralcu manj so Dolenjci v drugem polčasu uspeli zadržati remi in realne obete za neposredno uvrstitev v 1. ligo. Točkovno se je s Krko poravnal Roltek, ki je šele v zaključku tekme strl odpor zadnjeuvrščene ekipe lige iz Šmartnega. domačem stadionu čaka zahtevni četrtfinalni pokalni obračun proti Kopru. Lahko ptujski modri prip- V spodnjem delu lestvice je pomembno zmago dosegla ekipa Brd, ki je v enem izmed dveh primorskih obračunov ugnala ajdovsko Primor-je. REZULTATI 15. KROGA: Drava Ptuj - Nafta 1903 4:5 (2:1); Kalcer Radomlje - Krka 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Ihbeisheh (1.), 1:1 Parris (10.). Rdeči karton: Kastrevec (46., Krka); Triglav Kranj - Fužinar Vzajemci 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Matič (20.); Roltek Dob - Šmartno 1928 2:1 (0:0); strelci: 0:1 Trop (48., z 11 m), 1:1 Šipek (89., z 11 m), 2:1 Zenkovič (94.); Brda - Primorje Emundia 3:2 (1:1); strelci: 1:0 R. Bužinel (37., z 11 m), 1:1 J. Kodermac (44.), 1:2 J. Kodermac (55.), 2:2 A. Marinič (76.), 3:2 R. Bu-žinel (80., z 11 m); Jadran Dekani - Vitanest Bilje 3:2 (1:0); strelci: 1:0 Meštrič (32.), 1:1 Matič (48.), 2:1 Bešir (60.), 2:2 Šturm (75.), 3:2 Frešer (90., z 11 m). Rdeči karton: Tavčar (90., Bilje); ravijo podobno presenečenje kot proti Muri v osmini finala? Jože Mohorič Rudar Velenje - Beltinci Klima Tratnjek 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Katu-ša (70.); Brežice Terme Čatež - Krško 1:1 (1:1); strelci: 0:1 Ribič (12.), 1:1 Petric (29.). Rdeči karton: Korošec (56., Krško). Liga za prvaka: 1. KALCER RADOMLJE 15 12 2 1 2. KRKA 3. ROLTEK DOB 4. NAFTA 1903 5. BREŽICE ČATEŽ 6. VITANEST BILJE 7. TRIGLAV KRANJ 8. RUDAR VELENJE 15 10 4 15 11 1 15 8 4 15 8 15 8 15 7 15 6 Liga za obstanek 1. KRŠKO 15 5 2. FUŽINAR VZAJEMCI 15 4 3. BELTINCI TRATNJEK 15 5 4. JADRAN DEKANI 5. DRAVA PTUJ (-3) 6. PRIMORJE 7. BRDA 8. ŠMARTNO 1928 15 4 15 4 15 2 15 3 15 2 3 7 5 6 1 9 3 8 1 10 3 10 0 12 3 10 39:11 38 38:15 34 38:20 34 47:20 28 22:19 28 28:23 26 18:17 23 18:18 22 15:25 18 31:23 17 22:28 16 16:24 15 22:33 10 10:27 9 9:39 9 12:43 9 Rokomet • Jeruzalem Ormož Rokomet • 1. mladinska liga A V* V »V »V I _ 1. t • 1 1* • Ormozani uspešni še osmič zapored Tudi v Ljubljani na zmago Sviš - Jeruzalem 23:24 (12:13) Prvenstvo v elitni slovenski rokometni ligi je prešlo v zaključno fazo, situacija na vrhu pa se precej zapleta. Za to so v prvi vrsti „poskrbeli" Celjani, ki so v prejšnjem tednu doživeli dva boleča poraza: najprej proti Gorenju v zaostali tekmi, nato še v Kopru v tekmi rednega 22. kroga. S tekmo več imajo sedaj Celjani samo še tri točke prednosti pred Gorenjem . V igri zgodovinski dosežek Ormožani so v soboto v razburljivi tekmi proti Maribor Braniku vknji-žili remi, po Izoli je bil to že drugi zaporedni (prej v celotni sezoni niso odigrali niti enega). Tako še vedno ostajajo v igri za zgodovinski dosežek: moštvo Jeruzalema namreč že 18. leto zapored nastopa v elitni druščini, ekipa pa ima letos možnost, da osvoji najvišje število točk na domačem igrišču v eni sezoni. Letošnji izkupiček Ormožanov na Hardeku je sledeči: 11 tekem, 8 zmag, 1 remi in 2 poraza. Za zdaj to znaša 77 % uspešnosti osvojenih točk na domačem igrišču. Rekord iz preteklosti je iz sezone 2015/16, ko so Ormožani osvojili 73 % točk na domačem terenu. Tako je za potrditev novega rekorda potrebna še vsaj zmaga in remi proti Slovanu in Loki. V naslednjem krogu varovanci Saša Prapotnika ne bodo igrali doma, ampak se odpravljajo v prestolnico, kjer bodo že v petek gostje MRK Ljubljana. Z Ljubljančani so v prvem delu sezone v 10. krogu slavili na Hardeku (32:28), zmaga pa še zdaleč ni bila rutinska. To je najboljše opozorilo pred morebitnim podcenjevanjem ekipe iz spodnjega dela lestvice, ki se še vedno bori za obstanek. Vsakemu rokometnemu opazovalcu je jasno, da so to tekme, kjer je kljub višji igralski kakovosti za zmago treba vložiti tudi maksimalno možno energijo. UR JERUZALEM: Skledar (13 obramb), Zemljič; Kovačec 2, Fergola, Sovič 1, Torič, Lukman 10, Novak, Cvetko 2 (1), Borko 1, Toplak 3, Škrinjar 5. Za mladinci Jeruzalema je doslej najtežje gostovanje v prvenstvu, in sicer v Ivančni Gorici, kjer domuje ekipa Sviša. Gre za ekipo, ki jo vodi članski trener Sviša Aleksander Polak, njihova igra pa ima glavo ter rep. Gostje, ki so do tekme s Svišem nanizali sedem zaporednih zmag, so tekmo odprli odlično in v 10. minuti povedli z izidom 2:5. V uvodu tekme je v golu Jeruzalema odlično branil Alen Skledar. Na račun nepotrebnih izključitev Ormožanov so se sviškoti do odmora vrnili v igro in izid v 23. minuti izenačili (10:10). V zaključku so sviškoti imeli priložnost, da povedejo, a jih je na tej poti z izvrstnimi obrambami zaustavil Skledar. Simon Vidmar je s sedemme-trovke 40 sekund pred koncem poskrbel za izenačenje (23:23), čemur je sledila minuta odmora na zahtevo ormoške klopi. V zadnjem napadu je Jure Lukman 10 sekund pred koncem tekme zadel za novo vodstvo (23:24). Gostitelji so krenili v zadnji napad preko „hitrega centra", a na srečo jeruza-lemčkov izgubili žogo ... To je bila osma zaporedna zmaga Jeruzalema, ki ostaja v boju za najvišja mesta v državi. Mladen Grabovac, trener Jeruzalema: „Po pričakovanjih je bila to težka, vendar prava prvenstvena tekma na mladinski ravni. Prav na takšnih tekmah se igralci veliko naučijo. Glede na prikazano z obeh strani bi bila delitev točk najpravičnejša, vendar je bila športna sreča tokrat na naši strani. Čestitam ekipi za predstavo; čeprav jim ni šlo vse po načrtih, so z veliko mero borbenosti v obrambi nadoknadili številne napake v napadu." UK 1 3 3 3 5 6 5 petek • 23. aprila 2021 Šport, šport mladih Štajerski 19 Strelstvo • 3. turnir 1. A in 1. B državne lige s puško in pištolo 10 m Odbojka • 1. mladinska liga Ptujčani premagali Juršince, zmagal tudi Miklavž Prva zmaga ptujčank v prvi ligi Tretji turnir 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo 10 m je bil odločilen za zaključek prve polovice ligaške sezone, po kateri smo dobili po štiri najboljše klube, ki se bodo v drugem delu tekmovanja borili za naslov ligaškega prvaka, oz. za uvrstitve (od 5. do 8. ter od 9. do 12. mesta. V 1. A DL so Ptujčani s tretjo zaporedno zmago z rezultatom 6:0 v gosteh proti Juršincem kot edini izmed vseh 48 ekip osvojili prav vse točke (18) in se s polnim izkupičkom treh zmag uvrstili v skupino za prvaka. Tam se bodo merili z ekipami Lotrič Železniki, Rečica in Marok Sevnica. Ptujčani imajo po treh tekmah tretji najboljši povprečni rezultat s 1677 krogi. Prepričljivo najboljši so bili Rečičani s povprečnim ekipnim dosežkom 1703 krogov, v zahtevni skupini z Rečico, Domžalami in Trzinom pa se je odlično odrezala tudi sevniška ekipa Maroka, ki je zbrala po 1687 krogov na tekmo. Drugi del ligaške sezone nam bo tako postregel s strelsko poslastico dvobojev najboljših ekip. Miklavška ekipa Jožeta Kerenči-ča (s povprečjem 1639 krogov) je v »spodnjepodravski« skupini v zadnjem dvoboju zanesljivo premagala Turniščane s 6:0 in v skupini osvojila drugo mesto (10 točk) ter se uvrstila v skupino za končne uvrstitve od 5. do 8. mesta (ob njej še Brežice, Grosuplje ter Domžale). Juršinčani so osvojili tretje mesto v skupini (7 točk) in se bodo v zaključnih bojih z neugodnimi nasprotniki iz Olimpije, Trzina in Turnišča poskušali ubraniti zadnjih dveh mest, ki vodita v izpad v 1. B DL. V dvoboju Juršincev in Ptuja je Sašo Stojak (564) premagal Ludvika Pšajda (552), Majda Raušl (550) Mirka Moleha (537), Matija Potočnik (551) pa je bil boljši od Nika Pšaj-da (532), kar je Ptujčanom prineslo tudi ekipne tri točke za zmago s 1665:1621. V dvoboju Miklavža in Turnišča je bil odličen Aleksander Ciglarič (566), posamični točki pa sta si priborila tudi Boštjan Simo-nič (555) in Simon Simonič (541), Miklavževčani pa so zanesljivo zmagali z rezultatom 1662:1543. V skupnem seštevku posameznikov po drugem turnirju vodilna strelca v ligi, ligaški rekorder Jože Čeper in Sašo Stojak, tokrat nista imela najboljših rezultatov in tudi športne sreče ne, saj sta pristala šele na 8. in 9. mestu, a sta imela le dva oz. tri kroge manj kot vodilna Foto: Strelsko društvo Juršlnci Na 3. turnirju 1. A DL s pištolo so Juršinčani (z leve Ludvik Pšajd, Niko Pšajd in Mirko Moleh) gostili vodilno ekipo iz Ptuja in izgubili z rezultatom 0:6. V drugem delu sezone jih čaka zahtevni zaključek in boj za 9. do 12. mesta. sedmerica strelcev z zmagovalcema Petrom Tkalcem in Sevničanko Mojco Kolman na čelu. S Stoja-kom na tretjem mestu v skupnem seštevku se je izenačil še Klemen Tomaševič, s katerim se bosta na Ptuju pomerila v naslednjem neposrednem dvoboju. 1. A-liga pištola Skupno posamezno - 3. krog: 1. Peter Tkalec, D. Poženela (567) 76 (2.) 2. Mojca Kolman, Sevnica (567) 55 (7.) 3. Klemen Tomaševič, Železniki (566) 67 (4.) 4. Mario Hološ, Trzin (566) 66 (5.) 5. A. Ciglarič, Miklavž (566) 29 (16.) 6. Klemen Juvan, Sevnica (566) 46 (9.) 7. Jagoda Tkalec, D. Poženela (566) 44 (11.) 8. Jože Čeper, D. Poženela (565) 78 (1.) 9. Sašo Stojak, Ptuj (564) 67 (3.) 10. Blaž Kunšek, Sevnica (562) 59 (6.) 12. Anja Prezelj, Železniki (556) 51 (8.) 13. Boštjan Simonič, Miklavž (555) 32 (15.) 14. Ludvik Pšajd, Juršinci (552) 45 (10.) 16. Matija Potočnik, Ptuj (551) 26 (17.) 18. Majda Raušl, Ptuj (550) 39 (12.) 26. Simon Simonič, Miklavž (541) 0 (31.) 27. Mirko Moleh, Juršinci (537) 11 (24.) 31. Niko Pšajd, Juršinci (532) 0 (37.) Ormožani Kovinarja so se uvrstili v skupino za prvaka V tretjem dvoboju 1. A Državne lige s puško so Ormožani Kovinarja gostovali v Cerknici in premagali domačine z rezultatom 1:5, oziroma s Šport Od 26. aprila se sproščajo vsa športna tekmovanja in treningi Vlada je sprejela nov odlok za šport v času pandemije novega koronavirusa, po katerem se sproščajo vsa tekmovanja in treningi, rekreativni šport pa bo dovoljen ne le posamično, ampak tudi v skupini do desetih. Odlok bo začel veljati 26. aprila in se bo uporabljal do vključno 2. maja. Dovoljeno bo izvajanje športnih tekmovanj v uradnih tekmovalnih sistemih, a še vedno brez prisotnosti gledalcev. Dovoljeni bodo tudi treningi vsem športnikom po zakonu o športu ne glede na starosti in kakovost, vendar le 1817.9:1848.8 krogi. Posamični točki sta si priborili Urška Kuharič (626,7) in Nuša Žnidarič (611,.8), domačin Erik Kandare (616,4) pa je premagal Jana Šumaka (610,3). S tretjo zaporedno zmago so se Ormožani (15 točk s povprečjem 1849) uvrstili v skupino za prvaka, kjer jih v uvodu čakata nova domača dvoboja proti Grosupljem (1842) in Trzinu (1858), nato pa še v gosteh proti favorizirani Olimpiji (1859). Na tretjem turnirju je še tretjo zaporedno zmago slavila letošnja zmagovalka ISSF svetovnega pokala v Indiji Živa Dvoršak (630,4 oziroma s povprečjem 628,8), druga je bila mlada Trzinka Teja Medved (627,2), odlična Ormožanka Urška Kuharič (povprečje 625,1) pa je osvojila tretje mesto, ki ga zaseda tudi v skupnem seštevku. Z ligaškim rekordom v sezoni se je na tretjem turnirju zelo izkazala ekipa Trzina, ki je dosegla kar 1865,1 krog in premagala Železnike 6:0. 1. A-liga puška Skupno posamezno - 3. krog: 1. Živa Dvoršak, Olimpija (630,4) 90 (1.) 2. Teja Medved, Trzin (627,2) 45 (7.) 3. Urška Kuharič, Kov. Ormož (626,7) 70 (3.) 4. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (624,1) 74 (2.) 5. Sonja Benčiča, Olimpija ( 623,5) 67 (4.) 10. Urška Hrašovec, Ruše (617,7) 57 (6.) 15. Nuša Žnidarič, Kov. Ormož (611,8) 28 (16.) 20. Jan Šumak, Kov. Ormož (610,3) 28 (17.) Kovinar tudi brez Vente v skupino za prvaka V 1. B državni ligi s pištolo so Ormožani Kovinarja doma gostili Kamničane in izgubili z 0:6. Ormoža-na Gregorja Polajnka (539) je premagal Rožle Repič (557), Žanu Tomažiču (527) je zmanjkalo samo pet krogov proti Marjanu Repiču (532), tretji Ormožan Rok Tomažič (515) pa ni bil konkurenčen kamniškemu veteranu Romanu Radeju (542). Z ekipnim dosežkom 1631:1581 so si Kamničani priborili tudi ekipne tri točke. Le točka pa je Ormožanom (11 točk) zmanjkala, da bi osvojili prvo mesto v skupini, uspešnejši so bili Kamničani (12 točk), a so se kot najboljša drugouvrščena ekipa po povprečju prav tako uvrstili v skupino za prvaka 1. B DL. V naslednjem dvoboju sledi „revanša" s Kamničani v gosteh, nato domači dvoboj z Velenjem in v zaključku še v gosteh v Kidričevem. Več uspeha so v Gorenji vasi imeli Kidričani, ki so domačine premagali s polnim izkupičkom 6:0. A pot do popolnega uspeha ni bila tako enostavna, saj so se vsi trije dvoboji posameznikov končali z minimalno prednostjo. Kidričan Matevž Mo-horko (538) je premagal Martina Benedičiča (532), kidričevska strelka Mateja Levanič (549) je z najboljšim rezultatom v sezoni bila boljša od Olge Justin (546), srečno zmago pa je slavil tudi Uroš Mohorko (543) proti Davidu Cankarju (542). Kidriča-ni pa so si dodatne tri točke priborili še z ekipnim dosežkom 1630:1620. Izjemno pomembna zmaga je Kidri-čanom (povprečje 1609) zagotovila končno zmago v skupini s 16 točkami in uvrstitvijo v skupino za prvaka 1. B DL, v kateri se bodo pomerili v uvodu doma s favoriziranimi Vele-njčani (povprečje 1630), nato v gos-teh pri Kamniku (povprečje 1619) in v zadnjem dvoboju doma z Ormoža-ni Kovinarja (povprečje 1618). 1. B-liga pištola Skupno posamezno - 3. krog: 1. Klara Smolič, Gorjanci (562) 59 (3.) 2. Sebastjan Kordiš, Š. Loka (558) 67 (2.) 3. Rožle Repič, Kamnik (557) 32 (12.) 4. Aleksander Ošep, Velenje (556) 72 (1.) 7. Mateja Levanič, Kidričevo (549) 31 (14.) 10. Uroš Mohorko, Kidričevo (538) 30 (16.) 15. Gregor Polajnko, K. Ormož (539) 43 (8.) 17. Matevž Mohorko, Kidričevo (550) 40 (10.) 29. Žan Tomažič, Kov. Ormož (527) 10 (32.) 32. Rok Tomažič, Kov. Ormož (515) 0 (36.) Kevin Venta, Kovinar Ormož (/) 30 (15.) Simeon Gonc v obliki t. i. mehurčkov oziroma zaprtih oziroma fizično ločenih skupinah. Omogočena bo samostojna ali strokovno vodena individualna športno-rekreativna dejavnost ter športna vadba v vadbenih skupinah do 10 vadečih, tako na zunanjih površinah oziroma na prostem in tudi v zaprtih prostorih. Dovolilo se bo tudi izvajanje javno veljavnih programov usposabljanj za strokovno delo v športu, ki so vpisani v razvid po zakonu o športu, prav tako z omejitvijo do desetih oseb. Pri vseh dejavnostih bo treba upoštevati navodila ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. sta Nogomet • 3. SNL - vzhod Spremembe v igralskem kadru Tretjeligaši bodo konec tedna nadaljevali sezono 2020/21, v kateri so zadnje tekme odigrali v sredini oktobra. Po 11. odigranih krogih se bodo ekipe razdelile v Ligo za prvaka in Ligo za obstanek. Na lestvici prepričljivo vodi Bistrica, njihov edini resni konkurent za vrh bi lahko bila Rogaška. Ekipe Cirkulan, Podvincev in Vidma tekme pričakujejo okrepljene glede na jesenski del, še najbolj je to očitno pri Videmčanih, ki so imeli jeseni velike težave z maloštevilnim igralskim kadrom. Podvinci Prišli: Marcel Žižek (Avstrija), Denis Fras (Drava), Rene Vidovič (Videm) Odšli: Marko Šegula (Videm), Matic Marinič (konec kariere) Foto-arhiv ZOK GSV Ptuj Mladinska ekipa ŽOK GSV Ptuj na tekmi na Ptuju V športni dvorani Gimnazije Ptuj je Ženski odbojkarski klub GSV Ptuj v nedeljo v sklopu 1. mladinske lige izvedel turnir za štiri ekipe: SIP Šempeter, Nova KBM Maribor, ŽOK Kajuh Šoštanj in ŽOK GSV Ptuj. Vsaka ekipa je odigrala po dve tekmi. REZULTATI 2. TURNIRJA: ŽOK G.S.V. Ptuj - SIP Šempeter 0:2, Nova KBM Branik - ŽOK Kajuh Šoštanj 2:0, SIP Šempeter - Nova KBM Branik 2:1, ŽOK Kajuh Šoštanj - ŽOK G.S.V. Ptuj 0:2. 1. BRASLOVČE 4 4 0 8:0 8 2. SIP ŠEMPETER 4 4 0 8:1 8 3. NOVA KBM BRANIK 5 4 1 9:2 8 4. FORMIS 5 3 2 6:6 6 5. PREVALJE 4 13 3:6 2 6. TURBINA 5 1 4 2:8 2 7. ŽOK G.S.V. PTUJ 5 1 4 3:8 2 8. ŽOK KAJUH ŠOŠTANJ 4 0 4 0:8 0 ŽOK GSV Ptuj: Oancea, Pignar, Tomanič, Boroja, Ribič, Koren, Ar-nuš, Ploj. Trenerka: Marijana Horvat. V prvih dveh tekmah so bile na igriščih med ekipama velike razlike v kakovosti, Mariborčanke in Šem-petrčanke so bile enostavno boljše. Naslednji dve preizkušnji sta bili veliko bolj izenačeni ... Domače igralke ŽOK GSV Ptuj so se dobro zavedale, da lahko osvojijo prvo zmago v 1. ligi mladink. Tekmo proti ekipi ŽOK Kajuh Šoštanj so začele zadržano in po navodilih trenerke Marijane Horvat, kar je pomenilo, da niso delale veliko nepotrebnih napak. Po dobrem servisu in solidni igri v polju so Ptujčanke prevzele pobudo na igrišču in zaigrale bolj sproščeno. Brez težav so osvojile oba niza in zmagale z rezultatom 2:0 (25:11, 25:11). Na drugem igrišču se je igrala vrhunska odbojka dveh verjetno ta trenutek najboljši mladinskih ekip v Sloveniji. Več sreče in znanja je bilo na strani ekipe SIP Šempeter. Že to nedeljo se bodo igralke ŽOK GSV Ptuj borile za nove točke proti ekipi Prevalj in Braslovč. Turnir bo v Draš centru v Mariboru. David Breznik Plavanje • PA Kurent Kurenti na tekmovanju po šestih mesecih Videm Prišli: Sulejman Fatai Adedoja, Matic Kmetec (Tržec), Marko Šegu-la (Podvinci), Boštjan Kramberger (Podlehnik), Nino Kokol (Cirku-lane), Ali Šendel (Hrvaška) Odšli: Rene Vidovič (Podvinci) Cirkulane Prišli: Matevž Kukovec (Avstrija), Adrian Bezjak (Bukovci) Odšli: Rok Kajzer, Tomaž Bru-men, Nino Kokol (Videm) 1. K. E. BISTRICA 9 9 0 0 30:8 27 2. ROGAŠKA 9 7 1 1 19:5 22 3. CIRKULANE 9 5 1 3 13:7 16 4. DRAVOGRAD 9 5 1 3 14:9 16 5. ZREČE 9 5 1 3 13:12 16 6. DRAVINJA 9 5 1 3 17:17 16 7. ŠAMPION 9 4 0 5 14:17 12 8. PODVINCI 9 3 1 5 17:15 10 9. KOROTAN 9 3 1 5 11:12 10 10. ŠMARJE 9 2 0 7 11:29 6 11. VIDEM 9 1 1 7 10:21 4 12. DOBROVCE 9 1 0 8 10:27 3 JM Foto - arhiv PA Kurent Špela Sedič in Ema Zoreč (obe PA Kurent) V soboto je v Kranju potekal 2. Pokal Triglav za kadete, mladince in člane v 50 m bazenu. Prvo tekmovanje je potekalo konec marca, na katerem pa člani PA Kurent niso nastopili. Na tokratnem tekmovanju je nastopilo 250 registriranih plavalk in plavalcev. Za PA Kurent je bilo to prvo tekmovanje po šestih mesecih, pod vodstvom trenerja Boštjana Maračica sta se ga udeležili kadetinji Špela Sedič in Ema Zorec. Minimalna prisotnost je posledica pomanjkanja treninga v bazenu, ki ga akademija trenutno na Ptuju nima, ter posebne zahteve za nastop zaradi trenutne situacije. Za Špelo Sedič in Emo Zorec je bil to njun prvi nastop po daljšem obdobju, posledično so bila tudi pričakovanja nižja. Špela je odplavala blizu osebnih rekordov, nastopala je na 50, 100 in 400 metrov prosto, medtem ko je Ema izboljšala dva osebna rekorda: za stotinko sekunde na 50 m prosto (30,60 s) in za dobro sekundo na 100 m prosto (1:07,63 s). Plavala je tudi v disciplini 50 m delfin. Pri rezultatih se pozna manjši obseg vodnih treningov, saj se morajo Kurenti na vodne treninge voziti v Maribor, kjer pa imajo omejene možnosti za vadbo. UR 20 Štajerski Naše prireditve petek • 23. aprila 2021 Maribor • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona Prvi polfinale Zarje in Sare Oder projekta otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je iz sezone v sezoni večji. V sedmi sezoni se je razširil že v skoraj vse slovenske regije, tudi na obalo. Med tistimi šolami, ki so se na novo vključile, je tudi OŠ Tabor I Maribor. Gre za tretjo največjo mariborsko osnovno šolo, ki jo obiskuje okrog 600 učencev. Sponzorji prireditve fjAVP QSAZAS ^SAdcfn ANpro Technik d.o.o. T * I UM Lahkota prihodnosti S svojimi nastopi so že v prvi sezoni navdušili. Večina jih tudi poje v šolskem zboru, kjer je poudarek na slovenski ljudski pesmi. Zelo radi pa imajo tudi angleške pesmi, ki jih pogosto pojejo, so povedali udeleženci svoje prve sezone projekta. Svojevrstna izkušnja pa je bila zanje tudi nastop pred mikrofonom v radijskem studiu. Na OŠ Tabor I Maribor so se za sodelovanje v tem vedno bolj vseslovenskem projektu, ki podpira petje slovenske pesmi, odločili skupaj s starši na njihovo pobudo, je povedala ravnateljica Martina Rajšp. „Odločili smo se zato, ker iskreno verjamemo, da je slovenska (ljudska) pesem nekaj, kar nam omogoča ohranjati narodno identiteto, učvrstiti narodno zavest, biti Slovenec, biti tu in biti zdaj. Lepo je, da domovino tudi povezujemo s tem našim prvim jezikom, našo materinščino, vsebina teh pesmi pa je tudi največkrat povezana z našo Slovenijo oz. navezanostjo na to našo pokrajino. Iz tega vsega pa tudi Sponzorji so bili: ATP avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih rnrou, Sazas, Talum, Klima Ptuj, Anoprotehnik, Baustoff+Metal in Elektro Maribor. Peli so: Lucija Bubič, Nina Mihajlovič, Ela Melliva, Zarja Hristov in Inti Dea Černec Dramlič v mlajši kategoriji ter Eva Žunko, Doroteja Dominko in Sara Šegula v starejši. izhajata narodna zavest in domoljubje. Naši otroci so se v projekt vključili prostovoljno, vsem pa je skupna 1 f f fe Na voljo npob aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik ^ Prenos« H NA VOLJO V • App Store BjK Google play Foto: Črtomir Goznik Lucija Bubič, 4. a-razred, pesem Nisi sam (Ula Ložar): „Sama sem se prijavila, ker rada pojem. Pri tej pesmi mi je še posebej všeč glasba. Pojem pri pevskem zboru. Pesmi, ki jih prepevamo, pogosto pojem tudi doma. Rada pa imam angleške pesmi. Od slovenskih pa pesmi, ki jih poje Ula Ložar, zato sem si tudi izbrala pesem, ki jo ona poje. Rada pa prisluhnem tudi skupini BQL. V šoli mi gre odlično, imam same petice. Rada imam šport, glasbo in matematiko. Igram klavir, se igram in treniram gimnastiko, tako je moj prosti čas polno zapolnjen. Doma pomagam pri pospravljanju. Malo že tudi razmišljam o svoji prihodnosti. Veseli me programiranje in tudi knjižničarstvo, ker tudi zelo rada berem." rdeča nit, da radi pojejo pesmi v slovenskem jeziku," je še dejala ravnateljica OŠ Tabor I Maribor. V mlajši kategoriji se je po odločitvi strokovne komisije v polfinale uvrstila Zarja Hristov s pesmijo Ne bodi kot drugi. V starejši kategoriji pa je uspelo Sari Šegula s pesmijo Kot nekdo, ki imel me bo rad. Foto: Črtomir Goznik Inti Dea Černec Dramlič, 4. b-razred, pesem Zbudi se (Tanja Ribič): „Rada pojem različne zabavne pesmi, blues. Pesem mora biti zanimiva, da mi je všeč, ustrezati pa mi mora tudi glasba, da se je hitro naučim. V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pa želim čim bolje zapeti. Že nekaj časa pojem pri šolskem pevskem zboru. V šoli je v redu, radi se družimo in smo prijatelji. Rada imam družbo, matematiko, naravo in tehniko, šport. V prostem času rada rolam, skačem v trampolinu, se kopam. Rada kuham skupaj z mamo. Rada imam otroke, zato želim postati vzgojiteljica." Vsi udeleženci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo dobijo za spomin majice projekta. Najboljša v obeh kategorijah sedme sezone pa tako kot je že od tretje sezone naprej, čaka lastna pesem. MG Foto: Črtomir Goznik Sara Šegula, 7. b-razred, pesem Kot nekdo, ki imel me bo rad (Ditka Haberl): „Všeč so mi zimzelene melodije, zato sem si tudi izbrala to pesem, da bi jo najbolje odpela. Sicer pa rada prisluhnem pesmim Nine Pušlar in skupini Kingstoni, odvisno od dogodka in tudi razpoloženja. Peti sem začela v vrtcu, pojem tudi v pevskem zboru OŠ Tabor I, odkar jo obiskujem. Naša šola je super šola, v razredu se zelo dobro razumemo, si medsebojno pomagamo. Najraje imam slovenščino, sicer pa lahko rečem, da so vsi predmeti enako pomembni, vsak prinaša neko novo znanje, ki bo nekoč koristilo. Treniram balet, šesto leto se izteka. Zame osebno pa so nadvse, življenjsko pomembne vrednote: marljivost, prijaznost in biti dobra osebnost." Foto: Črtomir Goznik Eva Žunko, 6. b-razred, pesem Med iskrenimi ljudmi (Majda Sepe): „Všeč so mi stare, zimzelene pesmi, ker so lepe, zato sem si tudi izbrala to lepo popevko z željo, da jo odlično odpojem. Rada imam tudi pesmi, ki jih pojejo Nika Zorjan, Eva Boto in Tanja Žagar ter skupina BQL. Prav tako pa tudi pesmi glasbene lestvice Radia Center. V šoli mi gre odlično, imam same petice. Najbolj pa mi je všeč glasba. Rada plešem, obiskujem glasbeno šolo, kjer igram klavir. Izobražujem pa se tudi v petju, obiskujem solo petje. Zelo rada ustvarjam izdelke iz najrazličnejših materialov, kot so krožniki za na mizo, zapestnice, ogrlice. Rada pa tudi slikam, predvsem pa se posvečam črno-beli risbi. Želim postati pevka in radijska novinarka." Foto: Črtomir Goznik Ela Melliva, 4. c-razred, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Rada pojem slovenske pesmi. Všeč so mi pesmi, ki jih pojeta Ditka in Nina Pušlar. Rada imam živahne pesmi, ker sem tudi po naravi živahno dekle. Kot vsi, ki sodelujemo v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, si tudi sama želim, da bi se uspešno predstavila, kar najbolje zapela in pri tem uživala. V šoli mi gre dobro. Uživam v športu, glasbi in likovni umetnosti. V prostem času igram klavir, se igram in ustvarjam iz papirja origami metuljčke. Doma pomagam pri pospravljanju in čiščenju. Moj izbrani poklic je že sedaj zdravnica, želim zdraviti in pomagati ljudem." mm, m Foto: Črtomir Goznik Doroteja Dominko, 6. c-razred, pesem Oba (Manca Špik & Isaac Palma): „Že od prvega razreda pojem pri pevskem zboru. Rada imam pesmi, ki jih pojeta Manca Špik in Ula Ložar; najraje pa pop in bolj romantične pesmi. Od predmetov v šoli imam najraje glasbo in slovenščino. V prostem času se ukvarjam tudi s plesom, plešem v plesnem studiu, že osem let treniram hip-hop, trenutno pa s skupino zaradi korone ne tekmujemo. Doma rada pomagam v gospodinjstvu, pečem mafine in pripravljam testenine z bolonjsko omako. Če bo po sreči, bom nekoč pevka, tudi film me privlači, prav tako mi je všeč zdravniški poklic. Bomo videli." TO ELEKTRO fUARIBDR www.filfiktrn-maribnr. si Foto: Črtomir Goznik Nina Mihajlovič, 4. b-razred, pesem Maček Muri (Neca Falk): „Rada pojem, pojem pa že od malega, pojem pri šolskem zboru. Za nastop sem se pripravljala zelo kratek čas, en dan in pol sem imela na voljo, ker je prišlo do spremembe pri pesmi. Rada imam srbske pesmi, srbsko glasbo. Poznam pa tudi zelo veliko slovenskih pesmi. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je zelo zanimiv projekt. Moja najljubša predmeta sta likovna umetnost in glasba. Zelo rada rišem in izdelujem najrazličnejše izdelke, za katere dobim navdih na YouTube kanalu. Želim postati slikarka, ker rada rišem." Foto: Črtomir Goznik Zarja Hristov, 4. c-razred, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Peti sem začela že v vrtcu. Pojem v šolskem zboru. Zelo všeč mi je pevka Ditka in pesmi, ki jih poje. Všeč pa mi je tudi veliko angleških pesmi. Šport in glasba sta mi od šolskih predmetov najbolj pri srcu, pa tudi umetnost. Že od četrtega leta treniram ritmično gimnastiko. V prostem času tudi rada rolkam in plešem. Zelo rada imam živali, zato želim postati vete-rinarka, da bi jim pomagala. Kot udeleženka projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pa se želim kar najbolje predstaviti, odpeti, tako kot najbolje znam, da ne bom imela treme in pozabila besedila." petek • 23. aprila 2021 Naše prireditve Štajerski 21 Hajdina • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona Novi polfinalistki Ana in Neža V projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je v sedmi sezoni vrnila tudi OŠ Hajdina, s podporo občine Hajdina. Sestavili so lep in zanimiv preplet slovenskih zabavnih pesmi, malo starejših in novejših, takšnih, ki jim je mogoče prisluhniti vsakodnevno v radijskih programih, na različnih platformah in tudi sicer. Še vedno pa je tako, da se mladi pevski talenti najpogosteje odločajo za pesmi Nine Pušlar, Klare Jazbec in Alyje. Sponzorji prireditve oculus jfATP ^SAZAS B Odern ANpro Tachnik d.o.o. Vsak njihov nastop pa žanje navdušenje vseh, ki jih poslušajo. Mladi pevci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki se vse bolj širi v slovenski prostor, dokazujejo, da se za slovensko pesem in glasbo ni bati. Nekatere med njimi pa čaka tudi zelo uspešna pevska kariera, če bodo dovolj vztrajni. O tem so prepričani tudi v komisiji projekta, ki jo vodi operni pevec in akademski glasbenik Tim Ribič. „Občina Hajdina je znana po izjemno bogatem društvenem in družabnem življenju. Kulturno dogajanje ima več kot ioo-letno tradicijo organiziranega delovanja. Kljub epidemiji, ki je spremenila tok dogajanja in življenje naših občanov, pa se ve- Peli so: Ela Gabrovec Vidovič, Ajda Širovnik, Lara Kramer, Lovro Vaupotič, Aljaž Ozmec in Ana Vauda v mlajši kategoriji, v starejši pa Neža Angel, Manca Sitar in Luka Šlamberger. Sponzorji so bili: občina Hajdina, ATP autobusni in touomi preuozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Drauske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Sazas, Talum, Klima Ptuj, Anprotehnik liko naših mladih udejstvuje v glasbeni dejavnosti. Podobno kot pretekla leta, se je veliko glasbenikov vključilo v projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V preteklosti so naši mladi pevci na tem tekmovanju dosegali zavidljive rezultate, saj so posegli po najvišjih mestih. Prepričan sem, da so pri tem uživali in si nabirali bogate izkušnje za življenje. f S tem pa so tudi lepo promovirali svojo osnovno šolo in tudi lokalno skupnost. Vsem, ki se trudijo s tem projektom, se zahvaljujem za ves trud in želim, da bo projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo uspešen tudi v prihodnje," pa je povedal hajdinski župan Stanko Glažar, ki je pevskim talentom iz OŠ Hajdina in občine Hajdina zaželel uspe- šen nastop tudi v 7. sezoni projekta. V polfinalu 7. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bosta OŠ Hajdina in občino Hajdina predstavljali: Ana Vauda s pesmijo Največ v mlajši kategoriji, v starejši pa Neža Angel s pesmijo Najino nebo. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Luka Šlamberger, 9. razred, pesem Jutro (II Divji): „V prejšnjih nastopih sem pel narodno-zabavne skladbe. Tudi zaradi mutacije pa sem prešel na zabavne pesmi. Pesem, ki sem si jo izbral za letošnjo sezono, pa želim čim bolje odpeti. Že sedem let igram tudi harmoniko, zdaj pa še bariton. V šoli je v redu, kmalu bom zapustil osnovno šolo. V jeseni bom šolanje nadaljeval na ekonomski gimnaziji Maribor. V šolo se bom vsak dan vozil. Ob igranju, sem tudi član skupine Štajerski fraj-tonarji, in petju se posvečam tudi nogometu. Igram v U-15 pri NK Golgeter Hajdina. Začel sem kot vratar, sedaj pa se preizkušam na vseh položajih." Aljaž Ozmec, 5. razred, pesem Zemlja pleše (Avia band): „Sem eden tistih, ki letos v tem projektu sodelujemo prvič. Pred leti sem že poskušal, a mi na šolski avdiciji ni uspelo. Pesem, ki sem si jo izbral, mi je zelo všeč, njeno besedilo in glasbena zgodba. Želim pa se kar najbolje predstaviti. Pojem tudi narodno-zabavne pesmi. Rad imam slovenske in angleške pesmi. Moji predmeti so glasba, matematika in angleščina. V prostem času igram tudi harmoniko, obiskujem glasbeno šolo. Rad kuham, še posebej pa pečem pecivo. Recepte poiščem na spletu, najraje pa pripravljam specialitete. Rad igram tudi igrice." Ana Vauda, 5. razred, pesem Največ (Klara Jazbec): „Zelo rada pojem in poslušam vso glasbo. Pri pesmih me pritegneta tako glasba kot besedilo. Od slovenskih pevk sta mi še posebej všeč Klara Jazbec, zato sem si tudi izbrala njeno pesem, in Ditka. V šoli mi gre dobro, najraje imam angleščino. Pojem tudi pri osnovnošolskem zboru. Družim se s prijateljicami in uporabljam TikTok. Pri Sitarjevi kapeli je igrišče z igrali, ki ga prav tako rada obiščem. Želim pa si postati frizerka, urejati ljudi, ker me to delo privlači. V letošnji sezoni pa se želim čim bolje odrezati." Foto: Črtomir Goznik Ela Gabrovec Vidovič, 3. razred, pesem Dobro jutro življenje (Alya): „Sama sem se odločila, da bom sodelovala v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tudi doma pred tem nisem povedala, da sem se prijavila. Rada pojem slovenske in angleške pesmi, še posebej pa pesmi Alyje. Sem veselo dekle, zato rada pojem vesele pesmi. V šoli je vse super, rada pa rišem. Igram na diatonično harmoniko, moj učitelj je Tomaž Vidovič. Tudi moja mama se je začela učiti igranja na harmoniko. Obiskujem tudi treninge košarke, zanjo me je navdušil Luka Dončič. Včasih sem igrala tudi nogomet, v skupini prijateljev, kjer sem bila na začetku edino dekle." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ajda Širovnik, 3. razred, pesem Ta svet ne zna živet (Nina Pušlar): „Letošnji nastop je moj prvi. Želela sem sodelovati, zato sem se prijavila. Tudi pesem sem si izbrala sama. Malo sem jo znala že od prej. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Še posebej pa so mi všeč pesmi, ki jih poje Nina Pušlar. Za prvi nastop pa si želim, da bi ga čim bolje opravila, da bi vse teklo gladko, brez treme. V šoli je zdaj, ko smo ponovno skupaj, super. Najraje imam športno vzgojo, igro med dvema ognjema, ker tečemo in se gibljemo. Rada plešem, v glasbeni šoli pa se prvo leto učim igranja na kitaro. Veliko sem se že naučila, večinoma pa igram zase." Foto: Črtomir Goznik Manca Sitar, 7. razred, pesem Prva ljubezen (Lina Ku-duzovic): „V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sodelujem od drugega razreda. Pesem sem si sicer izbrala sama, da naj jo pojem, pa mi je priporočila tudi učiteljica solo petja. Všeč mi je besedilo, pa tudi naslov pesmi me je pritegnil. Raje pojem slovenske kot angleške, všeč so mi pesmi Nine Pušlar in Klare Jazbec. V šoli je odlično, še posebej sedaj, ko smo ponovno skupaj. Moj predmet je matematik. Igram tudi saksofon v GS Karola Pahorja Ptuj. Treniram pa tudi atletiko in twirling. Zaradi epidemije pa že nekaj časa treningi ne potekajo. V korona obdobju sem se začela učiti francoščino. Solanje želim nadaljevati na gimnaziji." Lovro Vaupotič, 4. razred, pesem Pravljica o mavričnih ljudeh (Šank Rock): „V šoli so povedali, da bomo tudi letos sodelovali v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Odločil sem se, da bom sodeloval, saj doslej na tem odru nisem sodeloval. Nisem pa vedel, da bomo peli v studiu, kar je tudi nova izkušnja. Pesem Šank Rocka je zanimiva, tudi besedilo je v redu, zato sem si jo izbral. Raje imam angleške kot slovenske pesmi. Rad imam angleščino, spoznavanje okolja (naravoslovje), matematiko, šport. Od nedavnega sem član kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Igram pa tudi nogomet, U-10, pri NK Golgeter Hajdina." ANA BOŽIČ s.p. Ulica Bratka Krefta 50 Sveti Jurij ob Ščavnici Tel. št.: 02 568 13 07 Fax: 02 568 11 00 Gsm.: 041 731 612 info@vrtnarstvo-iris.com www.vrtnarstvo-iris.com Želite da letos balkoni in terase zacvetijo, na vrtu pa sadike bogato obrodijo? Na naši vrtnariji dobite vse, kar potrebujete za vaš vrt in okolico. Lastna proizvodnja balkonskih rož, enoletnic, trajnic in sadik zelenjave nam omogoča, da so rastline ob nakupu sveže in dobro pripravljene za presajevanje - na prosto ali v lonce, korita. Z veseljem vam bomo svetovali pri izbiri, vaša korita in lonce po želji tudi zasadimo. V naši ponudbi najdete prav tako okrasne drevnine in grmičevje, rastline za živo mejo in sadno drevje. Našo ponudbo preverite na wvw.vrtnarstvo-iris.com J] Vrtnarstvo iris Foto: Črtomir Goznik Lara Kramer, 3. razred, pesem Tokrat (Trkaj): „Sodelujem prvič. Projekt nam je v šoli predstavila učiteljica. Ker rada pojem, sem se prijavila. V tretjem razredu je odlično, s sošolci smo veliki prijatelji. Še posebej pri srcu so mi šport, glasba in likovna umetnost, zelo rada rišem. V prostem času tudi rada plešem in se družim s prijatelji ter igram s svojo muco Blosom. Svojo sobo pospravljam sama, pomagam tudi v kuhinji, zlagam brisače. O prihodnosti veliko razmišljam, več kot enajst poklicev je tistih, ki me v tem obdobju privlačijo. Morda bom nekoč izbirala med filmsko igralko, vzgojiteljico ali plesalko in pevko." Foto: Črtomir Goznik Neža Angel, 7. razred, pesem Najino Nebo (Gaja Pres-tor): „Letos sodelujem že četrtič, dvakrat sem bila že tudi finalistka. Pesem, ki sem jo izbrala za letošnjo sezono, je malo drugačna. V preteklosti jo je pela ena prijateljica, zelo mi je bila všeč, naučila sem se jo. Pri izbiri pesmi me vodita besedilo in glasba. Pogosteje pojem angleške kot slovenske pesmi. Moji predmeti so: matematika, slovenščina, likovna umetnost, šport, nemščina, angleščina, tehnika. V šoli mi gre odlično. Obiskujem solo petje pri Arsani, treniram gimnastiko, pomagam pri domačih opravilih, se družim s sestro in prijateljicami." 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 20. aprila 2021 ••• • • • • • v J PISANA - ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 23. april 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:20 Predstavitev športnih klubov 9:40 Utrip Ormoža 10:50 Pogled nazaj 11:10 Pomurski tednik 11:45 Film Campus 12:00 Ptujska kronika 12:25 Portal 12:35 Obzornik TV Dravograd 13:45 Cista umetnost - april 14:00 Glasba za vse 14:35 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Moja dežela lepa in aostoljubna 19:50 Mali Prim 20:00 Ptujska kronika 20:25 Zadnji človek na svetu 21:50 Dok. film o dr. Ljudevitu pivku 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost - apri! 22:40 Pogled nazaj 23:00 Operni večer na Panorami 00:50 Videostrani SOBOTA 24. april 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Predstavitev športnih klubov 9:20 Vstop niprepovedan 10:00 Tadej tos in odpadki 10:45 Cista umetnost - april 11:00 Pogled nazaj 11:20 Glasba za vse 11:50 Film Campus 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:40 Proslava ob 1950 letninici Ptuja 14:00 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal 18:35 Glasbena osmica (slo.) 19:05 Pogled nazaj 19:25 Cista umetnost - april 19:40 Film od blizu 20:00 Pregled tedna 20:30 Kapitan Kid 21:50 Mali Prim 22:00 Ptujska kronika 22:25 Deček in njegov pes 00:15 Videostrani NEDELJA 25. april 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Zmajevska sulica 9:35 Guliverjevo potovanje 10:55 Pogled nazaj 11:15 Glasba za vse 11:45 Film Campus 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:40 Čista umetnost - april 12:55 Izgubljen, da najden 14:20 Videostrani 17:05 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (tuja) 19:15 Cista umetnost - april 19:30 Risanke 20:00 Pregled tedna 20:30 Kapitan Kidd 22:00 Ptujska kronika 22:25 Portal 22:35 Vsega je kriva Nina 00:15 Videostrani PONEDELJEK 26. april 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:45 Skozi trpljenje v svobodo 9:30 Cista umetnost - apri! 9:45 Glasba za vse 10:15 Pogled nazaj 10:35 Predstavitev športnih klubov 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:45 140 let glasbene šole Ptuj 14:20 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Pogled nazaj 19:15 Risanke 20:00 Pregled tedna, pon. 20:30 Slovesnost ob 80 letnici OF 21:25 Čista umetnost-april 21:40 Film Campus 22:00 Ptujska kronika 22:25 Portal 22:35 Zadnji človek na svet 00:25 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv ^ telemach M;ll»ll.l.i.il T a s M^Tabavne Petek, 3. septembra 2021 Prijave na razpis www.ptuiski-festival.si SENČILA VRATA 02 / 780 04 24 i INFO@VRATA-TUNINGSI OSOJNIKOVA 12, PTUJ H 0 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 9 5, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Program TV Ptuj 24. in 25. aprila 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Čistilna akcija v Mestni občini Ptuj v okviru vseslovenske prostovoljske akcije, 12. dan za spremembe. Ponovno odprtje gostinskih obratov s strežbo na terasah in vrtovih. Film Z znanostjo do uspeha predstavlja stare obrti, ki gredo v pozabo. Redna seja Mestnega sveta MOP Svetniki so se seznanili z zaključnim računom občine za leto 2020. Predstavljena ena najlepših knjižnic v Sloveniji, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ki hrani ene najstarejših knjig na Slovenskem. Arhivski posnetek prihoda papeža Janeza Pavla Drugega v Maribor ob beatifikaciji Antona Martina Slomška. V ptujski knjižnici je predavala Vida Žabot na temo konflikti in stres. 11. svetovno srečanje spačkarjev iz 31 držav s 1.476 vozili Citroen, na letališču v Mariboru l. 1995. Balonarski praznik z mednarodno udeležbo na Ptuju, v tekmovanju za Pokal Ptuja, pripravil Balonarski klub Ptuj. Predstavlja se v Sloveniji priznana in uveljavljena vokalna skupina Kresnice. Članice pevske skupine pojejo tudi pesmi, ki so že pozabljene. Brendiju v spomin dve pesmi iz njegovega koncerta. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. kmetijska zadruga Planta VRTNA SEMENA PARADIŽNIK -Širok izbor Sort in hibridov CEPLJEN PARADIŽNIK - obet za visok pridelek 1 Vzgajamo ga kot navadnega. Sadimo ga na enako globino, kot je bil vzgojen v lončku za presajanje. Kobsteblu namestimo močno,visoko oporo. Rastlina i koreninski sistem, zato lahko vzgojimo ¡¡stlina je zelo bujna, zato potrebuje več a za optimalen razvoj. BENCINSKA KOSILN STIHL RM 25 Travnate površine do _ {m2): 1.800 ^ Širina košenja {cm): 51;Višinakošenja{mm): 25-75 Volumen košare za travo (1): 55; Tip motorja: B&S, serija 625 E 0HV RS; Delovna prostornina (cm: Moč{kW/KM): 2,2/3,0; Delovnoštevilovrtljajev (vrt./min): 2.800; Teža {kg): 28 CEPLJENASADIKA (¿514 1/1 BPtF Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12 | 2250 Ptuj T: 02 749 03 00 E: kz.ptuj@siol.net ŠtajerskiTEDNIK radioPTUI Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Kungota in Osnovno šolo Kungota prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Kungota s podružnicama. Oddaja bo v sredo, 28. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Kungota. ptuj jfATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI SAZAS oculus --5 - Wellweite Industriemontagen ■ BO dem dravtkc elektrarne maribor Najvecji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov T * i V «t Lahkota prihodnosti ' KLIMA PTUJ d).®.®. OGREVANJE, VODOVOD. PUH. HLAJENJE. torek • 20. aprila 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO NEPREMIČNINE STORITVE FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. Iahnuš okna vrata d.o.o. IPVE OKNA, WRÄTÄ, SEMÈIL www.roletarstvo-arnus.si 02 788 54 17 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnlc Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. RAZNO > PRODAM 800-l kompresor, 380-voltni. Tel 02 775 95 91. PRODAM bolniško posteljo, možna menjava za kaj drugega. Tel. 031 309 069. PRODAM skuter, 500 kubični, Aprilia, letnik 2003, in dva mopeda APN 1, registrirana. Tel. 070 826 526. HIŠO na Ptuju, obnovljeno, zelo lepa lokacija, z vrtom, garažo in vso infrastrukturo, ugodno prodam. Tel. 070 270 130. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktorje Zetor, Deutz, IMT, Tomo Vinkovič, John Deer, Class in druge znake v kakršnem koli stanju ter druge kmetijske priključke. Tel. 070 519 447. PRODAM dve telički simentalki, stari 3 mesece, in enega črno-belega bikca, starega 3 mesece. Tel. 041 494 107. NESNICE, rjave, črne, grahaste, sussex in leghorn, v začetku nesnosti, prodajamo. Za purane, 6-tedenske, in piščance, 4-te-denske, sprejemamo naročila. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM suha bučna semena, pakirana po 40 kg, cena 3,8 €/kg. 041 258 832. PRODAM dva trosilnika za gnoj Tehnostroj 4 t in silažno prikolico Sip in silos kombajn sip SK80. Tel. 02 740 15 56. PRODAM kultivator Gorenje Muta, frezo 60 cm in koso 100 cm. Tel. 041 887 026. PRODAM luščeno koruzo. Tel. 040 571 404. PRODAMO - gradbeno parcelo z lepim razgledom v Zgornjem Velovleku 776 m2, gradbena dok. v izdelavi, komunalni prispevek plačan. Cena: 23.000 EUR, ■iS?- p p tut * V tel.: 041 933 151, W poetovio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da vaju več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, moža, starega ata, pradedka, tasta, strica in svaka Franca Čuša IZ ZAGORCEV 56 Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tašče in tete Nežike Čuš IZ ZAGORCEV 56 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter vsa izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo Ireni Trop za nesebično pomoč, gasilcem Grabšinski breg, gospodu Janku Vučinu za molitev, govornici gospe Dragici Petek za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljeno sveto mašo in cerkveni obred, gospodu Mateju za odigrano Tišino in podjetju Mir. Žalujoči: vsi njuni PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. k PE Ki Uli PTUJ Razpisujejo prosta delovna mesta v proizvodnji kruha in peciva. Zainteresirane delavce živilske stroke vabimo, da se prijavijo po pošti na naslov: PPS - Pekarne Ptuj, d. o. o., Rogozniška c. 2, 2250 Ptuj ali na elektronski naslov: komerciala@pps.si. Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a vedi, da v naših srcih za vedno živiš. OSMRTNICA V 86. letu se je poslovila draga mama, tašča, babica, teta Zinka Bohinc upokojenka tiskarne Ptuj IZ REMČEVE ULICE 11 nazadnje stanovalka DU Ptuj Od nje se bomo poslovili v četrtek, 29. aprila, ob 12. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: sin Zvonko, snaha Jasmina, vnuka Peter in Anita 16 STRANI RECEPTOV Tunini zrezki, kebab za malico, francoske sladice in mladi grah SE SPOMNITE TELEVIZIJSKEGA ŠEFA RUDOLPA VAN VEENA? Z njim smo se pogovarjali o novi oddaji in veselju do peke POMLADNA POMLADITVENA DIETA Odnese kilograme in prinese vitamine in raven trebuh 10 STRANI PRILOGE ZDRAVA IN LEPA Zjogo nad bolečine in s hojo do zdravega, krepkega srca Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. Lepi spomini ne bledijo! ESEES : IZ VSEBINE P£T0 BRIMDIBSKO P01ETJ! v caCm IPTUJ Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega M SSTK.™» Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas aiivaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase aiijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 23. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 120 let Tamburašev Gorišnica 10:20 Utrip Ormoža 11:30 Praznik Občine Lenart 2016 13:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Družina poje, Jur. Dol 2016 20:00 Kulturno življenje v Gorišnici, 2001 21:55 Astro — v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 24. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Praznovanje Markovega malo drugače, 2020 10:00 Utrip Ormoža 11:00 Ptujska kronika 11:30 Oddaja iz občine Miklavž na DP 12:00 Seja sveta Markovci - ponovitev 13:00 Video strani 18:00 Dobrodelni koncert na OŠ Majšperk 20:00 Sv. Marka čas, 2007 21:10 Žetev v Prvencih 2007 22:00 Ujemi sanje 23:30 Video strani S P > D. < CD Oä NEDELJA, 25. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Koncert žena in deklet Gerečja vas 10:00 20 let KD Draženci 2017 11:00 13. Praznik Občine Videm, 2019 12:00 Razstava - Naš vsakdanji kruh Videm 2019 13:00 20 let okteta Dornava 2015 13:15 Društvene igre na Polenšaku 2014 15:00 Kulturno življenje v Gorišnici, 2001 17:00 Alfi med prijatelji 18:00 Oktet Pesnica s spominom na prijatelja 20:00 Otroci pojejo slovenske pesmi, Markovci 2016 21:40 Video strani PONEDELJEK, 26. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Osti Jarej, ujemi val 2006 09:30 24. kmečki praznik Leskovec 2019 10:30 Utrip Ormoža 11:30 Ujemi sanje 13:00 Ptujska kronika 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 13. Praznik Občine Videm, 2019 19:00 Razstava - Naš vsakdanji kruh Videm 2019 20:00 Sv. Marka čas, 2007 21:10 Žetev v Prvencih 2007 23:00 Video strani 24 Štajerski Križem Kražem petek • 24. aprila 2021 Hrvaška • Varteks z zanimivo reklamo Sp. Podravje • Pomladno čiščenje okolja Obleka s protivirusnim premazom Sodelovanje tekstilne in biomedicinske industrije je prispevalo k izdelavi moške obleke s protivirusnim premazom, ki ga je na hrvaški trg poslalo podjetje Varteks iz Varaždina. V podjetju trdijo, da inovativna tkanina ViralOff, iz katere so izdelali obleko, v dveh urah skoraj popolnoma odstrani viruse, če so na oblačilih. Tehnološko inovativno tkanino ViralOff je izdelal in razvil italijanski proizvajalec tkanin Marzotto, ki je ob tem sodeloval z bi-omedicinsko družbo Polygiene, so zapisali na spletni strani varaždin-skega podjetja. Ob spletni predstavitvi proti- virusne obleke so sicer priznali, da premaz ne ščiti popolnoma pred virusi, a zmanjšuje njihovo morebitno prisotnost na površini tkanine za več kot 99 odstotkov v dveh urah. »Protivirusna zaščita deluje zgolj na viruse, ki padejo na tkanino obleke. Da bi se znižala možnost okužbe, je še treba upoštevati vse protikoronske ukrepe,« so opozorili. sta Prepovedano kurjenje biomase Ko se lotimo spomladanskega čiščenja vrta in okolice, dobimo kupe zelenega obreza, odpadne trave, listja in drugih biološko razgradljivih odpadkov, ki smo jih vajeni skuriti. Foto: Arhiv M24 Fotografija je simbolična. Juršinci • Čistilna akcija vaških odborov in občinskih društev Še zmeraj se nabere veliko odpadkov Kljub epidemiji so v občini Juršinci tudi letos organizirali sicer tradicionalno čistilno akcijo. »Bolj individualno ali po mehurčkih, kot se to zdaj po novem reče, pa vendar z dovolj prostovoljci, ki so znova nabrali velike količine odpadkov,« je povedal juršinski podžupan Alojz Herga. Čistilno akcijo so po trinajstih jur-šinskih vaseh oziroma naseljih iz- peljali vaški odbori, pri pobiranju odpadkov pa so sodelovala tudi številna društva. Kot je znano, so z letošnjim letom tudi v Juršincih ukinili ekološke otoke, ki so kazili podobo občine. Ti so namreč postali odlagališče najrazličnejših odpadkov. Tako so bili otoki nastlani z zavrženimi stvarmi, ključavnice na posodah so bile nenehno polomljene, v posodah in ob njih pa vse, le tisto ne, kar bi naj vanje sodilo. SD Sveža biomasa je težje gorljiva, zato sprošča neprimerno več gostega dima, smradu in saj, kar ogroža vsa živa bitja. Mnogi so celo še vedno zmotno prepričani, da se s kurjenjem izboljša rodovitnost tal. S kurjenjem in biološkimi odpadki se ukvarjajo tri uredbe: uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, uredba o odpadkih ter uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Nobena od njih kurjenja ne predvidena kot možnost »predelave« biorazgradljivih odpadkov, v večini primerov ga celo prepoveduje, za nespoštovanje pa so zagrožene tudi precej visoke denarne kazni. Kako torej pravilno ravnati z zelenim obrezom? V službah varstva okolja svetujejo, da take odpadke razrežemo in kompostiramo v hišnem kompostniku, če to ni mo- Svežo biomaso je prepovedano kuriti, najbolje je, da jo razrežemo in kompostiramo v hišnem kompostniku. goče, pa jih prepustimo javni komunalni službi. Ker pa se obenem zavedajo, da je kurjenje obrezanih vej, listja in druge biomase težko povsem preprečiti, opozarjajo na previdnost pri kurjenju in priporočajo zaščito kurišča, saj lahko v sušnih obdobjih že majhna neprevidnost zaneti požar. SD O OKNA, VRATA 0 GARAŽNA VRAM www.naitors.si sj J NAIiORSnoo Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE V občini Juršinci so v začetku leta odstranili z vsemi mogočimi odpadki I AKCIJA! Alu vhodna vrata nastlane ekološke otoke, med drugim tudi tega v Zagorcih. - - .tVasernsere^sele,kojernojSpartak Okovov spolnega ^^ z ustajaYni j- L* človek svobodno uHra: U.oko-s^no^neAovene^ Kurji moi}«A sokoV oK^ ^ bo „.„ „„¡(,0 šla Zemlja V aanaNib^^'^L/miUlaA^ - «fORBMlTWT«®1 <^^ Nagradno turistično vprašanje Inn) Tudi v podravski regiji so od ponedeljka odprte terase gostinskih lokalov. Po več mesecih zaprtja, je tako ponovno mogoče kavico popiti sede. Ponovno odprtje teras pa je vezano na dosledno upoštevanje zdravstvenih ukrepov. Gostinci pa si najbolj želijo, da bi že končno lahko goste povabili tudi v notranje prostore lokalov. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož od srede, 21. aprila, pa do 13. junija vabi v Salon umetnosti, kjer so odprli razstavo Kabinet čudes Muzejskega društva Ptuj. Na pogled so postavili raznolik in širok nabor predmetov iz prve kulturnozgodovinske zbirke Mestnega Ferkovega muzeja. Ta prikazuje zbirateljsko vnemo Franca Ferka in vidnejših članov ptujskega muzejskega društva ter različnih donatorjev od konca 19. stoletja naprej. Kot poudarjajo v PMPO, muzealije iz Kabineta čudes prav tako odstirajo zanimive zgodbe njihove provenience pred prihodom v muzej. Od 21. aprila pa je možen tudi vpogled v publikacijo o razstavi na muzejski spletni strani. V teh dneh se zaključujejo spomladanske akcije čiščenje okolja, ki so uvod v tradicionalno tekmovanje Turistične zveze Slovenije, Moja dežela - lepa in gostoljubna. Turistična zveza Slovenije pa je v teh dneh že četrtič zapored objavila razpis za izvirni gastronomski in kulinarični spominek. Tokrat za Srednjo Slovenijo & Ljubljano. Natečaj je razdeljen v dva dela: Terase so ponovno polno obiskane. prehranski spominek in gospodinjski pripomoček. V tem projektu je TZS partnerica projekta Slovenija - Gastronomska regija 2021. Trinajstega aprila letos sta pretekli dve leti od odprtja Regionalnega promocijskega centra Expano. S postavitvijo paviljona RPG Expano in revitalizacijo južnega dela soboškega jezera je Murska Sobota in z njo regija pridobila pomembno in novo turistično destinacijo, ki ima številne potenciale za razvoj. V dveh letih jo je obiskalo več kot 200.000 obiskovalcev od blizu in daleč, ki so si ogledali tudi več kot 160 organiziranih dogodkov ob jezeru in Expanu. V interakcijski doživljajski park pa je vstopilo več kot 30.000 obiskovalcev. Banka Slovenije je te dni objavila vrednosti izvoza potovanj za februar 2021. Ta je znašala 22,6 milijona evrov ali 85,1 odstotka manj kot februarja leta 2020. V prvih dveh mesecih letos je vrednost izvoza potovanj znašala 45,19 milijona evrov ali 86 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2020. Med tujimi turisti, ki so v jeseni leta 2020 pripotovali v Slovenijo, jih je bilo po podatkih Statističnega urada Slovenije več kot 80 odstotkov tranzitnih, le 10 odstotkov pa jih je pri nas v okviru enodnevnega izleta. Največ jih je v Slovenijo pripotovalo iz evropskih držav: Nemčije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Poljske. Najpogostejši enodnevni obiskovalci Slovenije pa so bili Italijani, Hrvatje, Avstrijci in Nemci. Veliko pa jih je bilo tudi iz Bosne in Hercegovine. Več kot polovica teh obiskovalcev je prišla v Slovenijo zaradi nakupov, 19 odstotkov iz poslovnih razlogov, 12 odstotkov jih je obiskalo sorodnike in prijateljev. Le osem odstotkov pa je bilo takih, ki so prišli v Slovenijo kot izletniki. Nagrado za pravilen odgovor na nagradno turistično vprašanje bo prejela Mira Sok (Velika Nedelja), ki je pravilno odgovorila, da je na območju MO Ptuj pet ulic, ki so poimenovane po ženskah: Natašina pot, Ulica Anice Kaučevič, Ulica Anice Kolarič, Ulica Jožefe Lackove in Ulica Vide Alič. Vseh ulic na območju MO Ptuj pa je okrog 200. Danes sprašujemo, kdo je zaslužen za to, da se vinoteka Ptujske kleti ponaša z najstarejšim slovenskim vinom. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko koristili po sprostitvi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s covidom-19 v termah. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 30. aprila. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdo je zaslužen za to, da se vinoteka Ptujske kleti ponaša z najstarejšim slovenskim vinom? Foto: Črtomir Goznik Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: SD Foto: SD