lllljpnilir ililllll|iWlllllllWIIUIIIi||ll BIIII IBIHMMiIIIiTIiiiiIII illlIIIMilimi II 1*1 lili III
GLASILO 3LOVIIISKZ PHCTI?A3I3TICNE
ZHISKZ ZV3ZE ZA	I^IIJCHSKr.
PRVO 2ASEDANJ2
■W-rkOrA SLOVANSKEGA FAHI.ir^A.
JJed največja čudesa slovenskega naro.=
dnega prebujenja spada prav gotovo zgodo =
vinski dogodek - prvo zasedanje 3lovenske=
ga parlamenta,Slovenskega Narodno Csvobo =
dilnega Sveta. Fo veo kot tisoč letih hlap
cevanja in nevesela preteklosti,po vseh tež
kih borbah s sosedi lačnimi naše zemlje,po
najbolj divjih in brezobzirnih poizkusih
nemških in italijanskih fašistov,da bi nas
razkosali in uničili»pomeni ta dogodek
vstajenje slovenske narodne skupnosti in za
cetek nove slovenske državnosti v veliki,
demokratični državi vseh svobodnih in ena=
ko-pravnih jugoslovanskih narodov - v novi
federativni Jugoslaviji.
Frvo zasedanje prvega slovenskega par=
lamenta je prav gotovo edinstveno v zgodo=
vini narodov. 7 sredi takOzvane Hitlerjeve
trdnjave,na ozemlju,ki ga branijo junaške
partizanske brigade,so se zbrali predstav=
niki iz vseh slovenskih "pokrajin,Štajerci,
Korošci,Gorenjci in Primorci,da združijo
svojo voljo v oblikovanje skupne usode zdru
žene slovenske skupnosti,1'ni iz vrst bor=
cev iz brigad in divizij,drugi iz osvofccje
nih delov Slovenije,tretji tudi iz krajev,
kjer še gospodari okupator,zastopniki Teeh
slojev i:: poklicev,politični delavci in go=
spodarski strokovnjaki,delavci,kmetje,izo=
braženci,tovariši,tovarišice. Da,tudi tova
rišice,naše najboljše,najbolj prekaljene in
požrtvovalne žene,ki' so bile izvoljene na
prvem zhoru odposlancev slovenskega naroda
v Kočevju.Vsem zbranim se je odražala na o
brazih predanost naši veliki stvarivvsem se
-je zrcalila v oceh odlocnos ,resnost in že
Ija pomagati trpeči domovini.Njihova pot
do narodnega zaupanja je bila-rjolna preiz=
kušenj,in nesebičnega dela.-Nikogar cd njih
ni pripeljala na to mesto špokulaoija,žeja
za dobičkom in bogatimi dohodki.ki so ne =
koc deževali lažnim poslancem in goljuf
vim kricacem v parlamenta. Izvalilo jih je
ljudstvo,kot svoje najboljše,najsposobnej=
še predstavnike in jim zaupala težko odgo=
vo.rnost v najtežjih dneh.
Delo ki ga je opravil na svojem prvem
zasedanju SITCS je usodnega pomena za vso
bodočnost slovenskega naroda.Na podlagi dru =
gega zasedanja AVTOJ-a v Jajcu,ki je zacr=
tal o obrise nove Jugoslavije in bratskega
sožitja jugoslovanskih narodov,smo .33 sskLs
pi prvega zasedanja slovenskega parlamenta
Slovenci vključili v to državno federativ=
no skupnost in oblikovali svojo državnost v
novi Jugoslaviji. Potrjeno je bilo. delo. na
:s je. .delegacije v A7IT?J-u,ki (je sodelovala
na zgodovinskem zasedanju v Jajcu,z navdu=
senjem je bila pozdravij sna ustanovitev no
ve jugoslovanske skupnosti- pod vodstvom Na
cionalnega- Komiteta in genijalnega maršala
Ti,ta-. Ustrezno pojmovanje 'jugoslovanske fe
deracije_so bili postavljeni pogoji za for
miranje slovenskega /Nacionalnega Komiteta
kot slovenske narodne vlade. (Jtrdili so se
temelji najbolj popolne in &iro;:e demokra=
cije>po kateri si "bo slovensko ljudstvo : v
novi bodočnosti samo krojilo svojo usodo
skupaj z rratskimi jugoslovanskimi narodi.
Proglašena so bila osnovna.načela, ki bodo
dajala v bodočnosti slovenskemu ljudstvu
najširše demokratične pravice. Sprejeti so
bili odloki sa utrditev in dokončno izgrad
njo slovenske narodne oblasti,odlok o raz-
pisu volitev;o ustanovitvi zakonodajne ko=
misije in verske komisije za.reševanje v=
prasanj,ki so v zvezi z .vero in cerkvijo ,
nadalje komisije za ugotovitev zločinov o=
kupatprjev in njihovih domačih pomagacev .
Po spojitvi Slovenskega Narodnega Sveta za
I-rimorsko z organi celokupne slovenske na=
rodne oblasti je bil z velikim navdušenjem
soglasno- izvoljen za člana predsedstva SNCG
(za članu Izvršnega odbora C?)
pisatelj tovariš
' fIOIOjlICOIO
dosedanji predsednik ^iovenškega ITarodne=
ga Sveta za Primorsko.
V imenu slovenskih mater in žena je med=
Nasedanjem SITOS ocenila veliko pomembn.o.at-
teh trenutkov za izgradnjo slovenske naro=
dne oblasti,tovarisica IJarija Ivancičova ,
ki - je Se na 'Codevskem zboru .kot partizan =
ska mati junakin j a ganila srca vseh navzo=
cih s svo'jo vzvišeno žrtvijo in čudovitolju
bežni jo do slovenske .domovine. cpomnija se
je-'-i'eta-'1'913,agitacije za Jugoslavijo in
silnega~razocaranja -slove-ilslcih mater in Že
na nad državo,ki:je takrat prodala stoti =
sdSe nsfSih Slovencev v suznost„tujcem.?ov=
darila jč•raziika,me d	^ugosiavi fc,. ki
se poraja in v katero se vključuje sloven=
ski narod po prvem zasedanju svojega parla
menta z besedami: "Mar ne "bomo me sloven =
ske matere in žene zaupale naši novi obla=
sti ? Saj smo jo kupile z iastno krvjd, z
lastnimi sinovi. Iz te krvi nam klije ta no
va bodočnost...."
Nadalje so bili Izglasovani ukrepi, ki
naj usmerijo in načrtno vodijo naso gospo-
darsko, finančno, zdravstveno in prosvetno de
lo,tak odlok o zaščiti gozdov,o zaščiti se
men,plemenske živine,obdelavi zemlje,poob=
lastilo za izdajo plačilnega bona in raz=
pis narodnega davka ter Ml "k o us tanovi =
tvi roditeljskih svetov. J si ti sklepi so
se po predlogih,ki jih je stavilo predsed=
stvo ŠN-*>S uveljavili na podlagi obširne de
bate in prostega glasovanja.Ob koncu je bil
ob silnem navdušenju odposlan topel pozdrav
maršalu T i tu, geni jalnemu vojskovodji in u=^
stvaritelju nove Jugoslavije,simbolu na3e
borbe,ki <. dviga tudi vse ostale zatirane
in zasužnjene narode na Loj za osnovne dr=
lavne nacionalne in cloveGanske pravice.
Ni, pretirana samozavest nas Slovencev,
Se vidimo v prveic zasedanju svojega parla=
menta dragocen in nadvse važen zgodovinski
dogodek za izoblikovanje naše borbenosti -
združene in svobodne Slovenije v novi fede
rativni Jugoslaviji. Pravtako visoko je o=
cenil .pomen zasedanja navzoči predstavnik
angl-eškega vojaškega odposlanstva, gospod
major Jones,z besedami : "7i,ki ste tu zbra
ni,ustvarjate nekaj tako velikega,da se te
ga morda niti sami ne zavedate.Moje mnenje
- 5 -
je,da ustvarjate vzor države za ves zapa =
dni svet...."
Bogdan Csolnik..' -
ŽIVEL PRVI stoyEiTSKi_PAHiA:^NT !
CHURCHILLOV GOVOR.
, Dne 22.2.944. je imel gospod Vindston
-. Churchill, mini s ter ski predsednik "teHke Bri-
tanije v spodnji zbornici naslednji govor:
0___v i_j_i:
V Jugoslaviji dajemo pomoč maršalu Titu
kljub najstrahotnejšim nemškim grozode j =
stvom in represaljem nad talci in po dežel
skim prebivalstvom z ženami in otroki"vred
imajo partizani kontrolo v svojih rokah .Nem
ci držijo glavna mesta in si prizadevajo ,
da bi funkcioniral železniški promet.Njiho
ve kolone se pomikajo po deželi sem in tja,
vendar držijo samo tisti teren,na katerem-
se nahajajo in nic drugega. Vse ostalo pri
pada hrabrim partizanom.
Nemške izgube so zelo težke in kolikor
se tiče sedanjih bojev,so mnogo višje,ka =
kor izgube partizanov.Ce pa računamo talce
in civiliste,ki so jih Nemci hladnokrvno po
bili so seveda nemške izgube manjše kot pa
partizanske. Ubijanje civilnega prebival =
stva iz ciste želje po ubijanju samo veča
nemške grehe in bomo morali mi. zato še v
večji meri obračunavati z Nemci. V Jugosla
- 6 -
vi ji sta dve glavni sili.Prvi so gverilski
odredi pod poveljstvom generala Mihajlovi=
ca. Ti so prvi : stopili v "borbo in do ne=
ke mere predstavljajo oborožene sile stare
Srbije. Nekaj časa po oorazu jugoslovanske
redne armade so te sile nadaljevale s gve-
rilsko vojno. Mi jim nismo £Se?li poslati no
bene pomoči ali materiala,razen tegajda smo
jim vrgli nekaj gradiva z letali.Nemei so
na vsako gverilsko aktivnost odgovarjali s
streljanjem skupin 400 do "500 .oseb v Bee=
gradu. Zal pa moram reči,da je general YA=
hajlovič postopoma zašel tako daleč vstran
da so nekateri njegovi poveljniki ~_.skle =
pali sporazume z Italijani in ITemci,zaradi
česar so jih Nemci in Italijani pustili na
nekaterih področjih v miru. Cetniki pa od
takrat dalje niso napravili nič,ali pa prav
malo proti okupatorju. Tedaj se je pojavil
na pozorišču nov in mnogo bolj učinkovit bo
rec za svobodo. Jeseni 1341 so partizani
maršala Tita začeli z besno in krvavo voj=
no za obstanek proti Nemcem in so z golimi
rokami trgali orožje iz nemških rok.
Partizanske vrste so hitro naraščale
Niti nemške represalje tudi če so se se ta
ko krva-vo izvrševale nad talci ali vaš e ari i
jih niso prestrašile. Partizanom je šlo za
smrt ali svododo.Kmalu so partizani začeli
prizadevati Nemcem težke izgube in so po =
stali gospodarji prostranih področij-* Sili
so pod spretnim vodstvom in so nastopali po
gverilskem načelu ter so postali za Nemce
nevidni in smrtno nevarni. Danes so bili tu
jutri tam,bili so povsod. Nemci so : zadeli
ofenzive velilcega obsega, toda partiz anI so
jih vsakokrat dočakali in ko so bili obko=
1 jeni,so pobegnili,potem ko so prizadeli so
vražniku velike muke in izgube.
To gibanje je po številu kmalu pokosilo
silo generala Mihajlovica. Ne samo Hrvatje
in Slovenci temveč tudi veliko štev.' 1 o Sr-
bov s° je pridružilo maršalu Titu,tako da
ima danes pod. seboj vec kot četrt milijona
mož in veliko količino orožja,ki je bilo
odvzeto sovražniku ter ima organizirano aia
.tno število divizij in korpusov. Tako je
formiran ves pokret ne da bi izgubil svoje
gverilske lasnosti,brez katerih ne bi mo =
gel uspeti. Te sile držijo v tem trenutku v
šahu najmanj 14 izmed 20 divizij (nemških)
na Balkanskem polotoku.
Okrog in znotraj teh junaških borcev se
je razvilo narodnostno in zedinjevalno gi=
banje. Komunistični element je imel čast ,
da je to gibanje začel. Toda,ko je to gi=
banje narastlo po moči in po številu,je pri
šlo do procesa prilagojevanja in zedinjeva
nja,v katerem so prevladali nacionalni ide
ali. 7 maršalu Titu so našli partizani o-
dlicnega voditelja,ki si je pridobil že ve
llko slave v boju za svobodo,.
Zal,toda neizogibno so te sile prišle
v nasprotje s silami generala liihajlovica.
Aktivnost partizanov jo križala račune v
sporazumih T.Iihajlovicevih.komandantov s so
vraži?.ikom. Miha j lovi o je do skušal zadušiti
te sile. Prišlo je do mnogih tragičnih borb
in težkih maščevanj med ljudmi iste naro =
dnosti in iste dežele. Te nesreče 30 pri =
šle samo radi skupnega sovražnika. .
Danes je število pristašev Tita mnogo vi =
šje od pristašev Mihajlovica,ki deluje v i
menu kraljeve jugoslovanske vlade.Danes so
seveda partizani maršala Tita edini ljudje
ki.se učinkovito bore proti Nemcem.
Ze dolgo Saša sem se živahno zanimal za
gibanje maršala Tita in se mu poskušal ter
mu poskušam tudi sedaj pomagati na vse na=
čine. Moj mladi prijatelj kapitan Dicken,
ki je zdaj podpolkovnik,se je spustil na
jugoslovanska tla skoraj pred enim letom ter
je bil celih 8 mesecev v Vrhovne mi .Štabu -
maršala Tita. Pri neki priliki je ista bom
ba ranila maršala Tita in podpolkovnika Dic
kena. Od polkovnika Dickena smo dobili živ
opis celotnih borb,v kateri je sodeloval ;
kakor tudi o njihovih voditeljih.
"Lansko leto pa sem poslal v Jugoslavi
jo že precej veliko vojaško misijo pod vod
stvom generala Mac Leona. Danes lahko zago
tovim spodnji zbornici,da bom storil vse,
kar smo sposobni storiti,da bomo' z vsemi
močmi pomagali maršalu Titu in njegovim ju
naškim odredom."
. . "Ko. sem bil bolan,mi je maršal Tito po
slal pozdrav in od tlej naprej si stalno
in prijateljsko dopisujeva. Hi ga bomo pod
pirali z vso močjo ki jo imamo na razpoia=
go v skladu z našimi drugimi glavnimi'obve
znostmi."
"Kakšen pa je v takšni situaciji polo=
zaj kralja Petra in Jugoslovanske vlade v
Kajru ? Kot 17 letni otrok :je kralj Peter u
šel iz kleše namestništva in je z novo ju=
goslovansko vlado našel zatočišče .v . naši
deželi. Mi ne moremo na noben način pretr=
gati zvez.z kraljem.On je brez dvoma zgu =
bil ugled v oceh partizanov zaradi tega' " ,
ker je njegova, vlada delala z Mihajlovicem
in njemu podrejenimi komandanti." i na Bri=
tanskih otokih se držimo monarhističnegai.-
naeela in smo okusili mnoge blagodati.od u
stavne monarhi j e,nimamo pa 'nobenega nacel=
nega namena ali želje,da bi usiljevali na=
se ideje drugim državam. Kolikor se tiče
nas,bodo narodi v mirnih razmerah lahko iz
rasili svojo voljo. G-r ki, Jugoslovani in 1=
tali jeni bodo imeli popolno svobodo da si
uredijo obliko vladavine,kakor si jo želi=
jo. Za enkrat je položaj nekoliko zapleten"
"Upam,da bom užival zaupanje spodnje -
zbornice«ko bom skupaj z ministrom za zuna
nje zadeve delal na rešitvi vprašanj,ki se
bode J tej situaciji pojavila»kolikor bo v
moji moči v soglasju z našima zaveznikoma So
vjetske Ziusije in Amerike,ki že pošiljata
svoje misije k maršalu Titu,kar moram z ve
seljem povedati."
Kaša čustva še ravnajo po načelu,da i=
mamo zaupanj- v čiste,ki so ohranili svoje
zaupanje v nas in da nadaljujemo brez pred
sodkov in ne gleie na politična nagnenja s
tistimi,ki se borijo proti nacizma ter pri
zadevajo sovražniku največjo škodo."
0 m e d z a v e z n i s k i h
odnosih:
OcnošajL med Veliko Britanjo,Ameriko in
Busijo so' tako tesni,kakor niso še nikdar-
bili. Stojimo pred velikimi dogodki,kc bo-
mo podvzel i največje skupne operacije pro=
ti ;>ovražniku. Padli bomo po sovražniku z
morja,zraka in kopnega,kakor smo se dogovo
rili na konferenci v Teheranu.Udarili bomo
z vsemi silami in sicer spomladi in poleti
C Nemčiji:
Vsi zavezniki	. zahtevamo od Nem
cije brezpogojno kapitulacijo. Ta pojem pa
ne znaci zasuženja ali pa uničenja nemske=
ga naroda. Vse kakor leži . v tem pojmu
da zavezniki ob brezpogojni kapitulaciji ne
prevzamejo napram Nemčiji nobenih obvezno=
sti. Zato.za Nemčijo tudi ne more veljati-
atlantska karta in se Nemci ne bodo mogli
sklicevati nanjo,če bodo prisiljeni odsto=
piti drugim državam in narodom nekatera svo
ja ozemlja in pristati na popravila mej .
Takrat ne bo mogoče uveljavljati ugovorov
proti zaveznikom,kakor je bilo to koncem
prve svetovne vojne.ki so se sklicevali na
"Willsonovih 14 tock,ceš,da bi te morale ve
Ijati tudi za Nemcijo.Zavezniki nočejo bi=
ti vezani na Nemčijo na podlagi kake kra -
vje kupčije. Razume pa se,da zavezniki na=
pram Nemcem ne bodo nastopali kot kaki bar
bari in da tudi ne nameravajo izbrisati Nem
M je iz zemljevida.
V ostalem delu svojega govora je Chur =
chill govoril, o italijanskem bojšcu,o zra=
eni vojni,o Poljski in o koncu vojne.
ISJjiVA EC1B3NIH P3IKCHK
NA PP.VI KONFERENCI .
Pripravljene smo vse delo in breme naše
svete borbe v zaledju prevzeti na svoje ra
mena. Vsi možki tovariši pa naj gredo v vej
sko,naj trredo tja,kjer je mesto vsakega za
- 11 -
vednega Slovenca.
Spolnjevale bomo svojo dolžnost in p.ožr
tvovalnost do naše NOV je- z vso močjo pod=
pirale ter nudile najmočnejše oporo našina
rodni oblasti.
Biti hočemo desna roka nešemu 1VI70 J - u
in obljubijamo,da bomo čuvale našo borbeno
enotnost vsega slovenskega naroda, s tem
bomo izpolnile naročilo našega velikega mar
šala in voditelja tovariša TITA.
Zborovalke na prvi pokrajinski
konferenci.
S5JI5 ! SODELUJTE Htl IZGRADNJI
S L 0 VENSIGNAH 0DN2 OBLASTI ~ !
ZEICLJA KLICE.
■ Obdelajmo sleherni košček zemlje - to je
naše geslo letošnjo pomladiDa bomo nasiti=
li našo vojsko ob n j enenpo slednjem smrtono=
snem naskoku- na sovražnika,da bomo vrnili-
zdravje našim ranjencem in vojnim bolnikom
da ne bodo trpeli pomanjkanja politični de
lave i v zaledju, da ne bo lac-na družina, da
nam bo.do otroci rasli v krepke,srečne lju=
di,da bodo pogoščeni tisoči interniranoev-
in izšeljencev,ki se bodo vrnili na svoje
opustošene domove,da ne bo shramba prazna,
ko se bodo po končani zmagi vrnili naši ju
naki na" svoje domove!
Na moževo mesto si stopila v gospodar =
stvu Ti,Žena,na svoje ramena sn padle, vse
neštete skrbi za družino,za hišo,za polje
in gozd,za celotno kmetijo. To je velik pre=
okret v življenju vasi in kmečkega dela.
-cŽ je prijel za puško - žena za plug
fant za mitral jez - dekle zatemp^Lora ta=
ko biti če hočemo doseči svobodo,zakaj le
ona zemlja,ki bo vsa prepojena s krvjo In
znojem prerita in prekopana,bo svobodnatLe
na taki zemlji si bodo svobodni ljudje ure
jali svoje življenje po lastni volji.
31ovensks ž ene so razumele svo ^ e nalo=
ge,ki jim jih nalaga ta težki čas.Zene sre
čas pri oranju i$.v, vidiš jih pri ocdelavi-
yinogradov,v 2:levu pri živini,pri vsakem
-delu.:
7 časili si se,slovenska žena,z možem -
pogovorila o vseh težavah in uprašanjih,ki
jih je prinašalo delo:kje bosta kaj sejala
sadila,kje bosta nabavila +o in ono, kdo
vam bo pomagal pri izvršitvi dela " itd.
."Danes išči pomoči in nasveta pri svojih so
sedah. Vaška skupnost naj bo tista,i:i bo
nadomestila družinsko.S medsebojno pomočjo
bomo prebredli težave in -skrbi,ki so nad -
nami vsemi. Odbori S~ZZ naj bodo inieiato=
ri - organizatorji dela. Organi oblasti 0=
svobodilne fronte bodo storili vse, da se
bo moglo delo na polju izvršiti in z orga=
niziranjem delovne fronte na vasi se bo ob
delala vsa zemlja da bodo imeli naši borci
dovolj hrane in da bo dovolj hrane tudi za
dom.
Slovenska žena! Uveljavi svojo besedo v
vaškem odboru in podpri ustanovitev dela =
vnih čet na vasi! V skupnosti je naša moč.
enotnost rodi uspehe.
Ne pozabi tudi na tisti del kmetijstva ,
ki ga je do slej imela kmečka žena na skr=
bi: prašič j ere ja,perutninarstvo in vrtnar=
stvo. Dobro krmi in neguj prašiče,da bo do
volj maščob za prihodnjo zimo! Nasadi ta =
ko j čim več "dobrih kur nesnic,da dobiš pi=
ščeta že zgodaj spomladi. Pose j in posadi-
cim več zelenjave,ki vsebuje potrebne sno=
vi za našo prehrano!
Naj tvoje delo letošnjo pomlad dokaže
vso ljubezen,ki jo zaslužijo naši borci in
ki jo zasluži naša trpinčena zemlja.Ko boš
obdelala vrt,ne pozabi na rože!Slovenska -
hiša naj bo okrašena za veliki praznik in
partizan ki pojde mimo tvoje hiše naj dobi
pušelc za spomin*
Glavni Odbor
Slovenske protifašistične ženske zveze.
~ NAŠA VOCTSKTIN' NHT~othoci IHWJO1S=
PETI POJLaNJKAITJA ! ZATO NE 3LE OSTATI NI=
TI PED NA§E ZEIILJE NEOBDELANE * !
DROBTINICE IS NASE ZENE .
"Slovenska delegacija se vrača z drugega
zasedanja AVNOJ - a 11
S tako rovico so presenetili Belokranj=
ko so bila na svojem dragem okrožnem zbo =
rovanju v vasi se je ostavila slovenska de
legacija za AVNOJ , ki se je vračala z za=
- 14 -
sedanja v Jajcu. Planile smo kvišku, deba=
ta je bila za hip prekinjena in ugibale srno
kaj so naši'odposlanci prinesli slovenske-
mu narodu 2 zasedanja.In glej,ni trajalo -
dolgo,ko so se odprla vrata in celotna de-
legacija je kljub veliki utrujenosti po
dolgem potovanju stopila v našo sobo. Po
prisrčnih pozdravih nam je tovariš Boris
Kidrič,sekretar ICOiT z ognjevitimi l*Q3sda=
mi poda], kratek pregled sklepov zgodovin =
skega zasedanju v Jajcu. Govoril je o Sude
žnem bratstvu narodov Jugoslavije ki si je
skovalo v krvavih tenkih p/oizkušnjah naše
borbe. Govoril je o veliki ljubezni z kate
ro so bili sprejeti odposlanci vseh naro-
dov povaod,kamar so prišli. IT i bilo krajaT
kjer bi jih ne sprejeli z viharnem navduše
njem,saj so vedeli da so odposlanci govo =
rili,sklepali in odločali v njihovem ime-
nu. Vedeli so,da pomenjajo sklepi zaseda =
nja prelom s staro,gnilo Jugoslavijo in da
se je rodila nova,svobodna domovina.
Na konferenci je spregovorila tudi tova
rišica Hioa Slander, edina slovenska dele=
ga tka ,ki se .je zasedanja udeležila. Pravi
la je o svojem srečanju z našo ljubo Kato
Pejnovič in o prisrčnih dokazih ljubezni -
naših sester z juga napram nam Slovenkam .
Povedala nam je ,da budno sledijo naši bor
bi in se srčno veselijo vsakega našega u~	*
speha.Izročila nam je njihove borbene po ••=
zdrave in govorila tako toplo in prisrčno
o njih,da smo začutile tesno povezanost s
svojimi junaškimi sestrami«,
VSE ANTIFASISTKS•PODVOJIJO SVOJ3 NAP0R3 V
NARODNO OSVOBODILNEM BOJU"!
T0-VAHISIC3
NAM PIŠEJO .
Tako'svobodo nam doprinašajo
"Svabobranei"!
Bilo j?. zgodaj a jutra j*, ko so v našo va=
sico nenadoma pridrveli kamioni.. Prodno
smo so zavedli je že bila hiša,katero se =
do.j vidiš,vsa obkoljena od belogardisti =
onih in nemških psov,mi jo pripovedovala -
stara ^raševka. Zaprli so vsa .vrata, vse
dohode in preplašene stanovalce vrgli v e=
no sobo. Nato so celo stavbo polili z ben=
činom in zažgali. Med groznimi kriki,ki so
pretresli celo vas in katerih ne pozabimo
nikoli,je zgorela vsa družina. Mož,žena ,
hčerke z dvema nedolžnima otrocicema od
treh do štirih let,ter dekle in mož, kate=
ra sta pri hiši pomagala.
7 grbzi in obupu je ženica sklepala ro=
ke in trepetaje gledala pogorišče,ta nemi
prizor groznega trpljenja,ki klice po ma =
šcevanju. Onemela" sem v grozi in neizmerna
bolest mi je stisnila srce ob spominu na
ubogo družino. Spomnila sem se lepih nedol
Žnih otrok,kateri so zma.no ob zadnjem obi=
sku tako prijetno kramljali. Spomnila in
primerjala'sem jih s svojimi nebogljenčki,
stisnila sem pesti in prisegla,da ne odne=
hamo vse dotlej,dokler ne dosežemo cilja ,
kateri je že tako blizu.
Isti dan sem prisegla maščevanje vseh
slovenskih žrtev ter smrt vsem izvrškoni
-16 -
slovenskega naroda - švabobrancem ter nem-
škim psom.
Vsem tistim,ki do danes še ne-vsdo,kdo-
so Rupnikovi izdajalci in nemški okupator-
za nas Slovence,naj jim bo zgoraj navedeni
primer v dokaz.
Kraška Nuša.
rJiTi :?AHTIZAKU -
PHOS T OVOL JCU !
Sin moj,danes praznuješ sedemnajsti roj
stni dan. In že nekaj mesecev se nahajaš -
med vrstami naših borcev,borcev za pravico
in svobodo! Llolcal si! Zlolce si odšel ka =
mor te klice dolžnost. Stojiš v vrstah, ki
dvigajo glas za pravico in svobodoo! Otrok
si še -- in vendar cel mož. Gu\ 1 si znami-
vred na lastnih plečih preganjanja. In za=
vedaš se,da je nastopil sveti trenutek
borba za osvoboditev - in da ne smeš manj=:
kati v vrsti. Odšel si,ne da bi povedal.Ve
dela sem kam si šel,vendar sem bila v skr=
beh - materinska skrb. Nenadoma pa si mi
poslal nogavice,da jih operem in v nogavic
cak listek rekoč: "Mama,odšel sem tja.kjer
je zame me3to. Bodi pozdravljena in polju=
bi jena!" Neizmerno sem bila vesela. Zave-
daš se sin proletarke,da je odločilni tre=
nutek. Deliš s tovariši trpljenje in vese
Ije a plačilo bo neizmerno bogato - narod
slovenski bo osvobojen. V mislih sem pri
tebi in tovariših,spremljam vas.Vroča že =
lja mi kipi v srcu in za voščilo ti jo
klicem: "Bodi čvrst in hraber in ne nehaj
borbe dokler ni "uničena vsa sovražna sila,
poteptana vsa krivica,slovenskemu narodu -
priborjena svoboda in pravica!
Sinko mej in tovariši vsi,ni daleč ta
sveti trenutek, Stojimo na zadnji stopnici
pred vrati velikega vstajenja. Naša beseda
ki je bila prezrta in zaničevana,naša ze =
mlja,ki je prepojena s krvjo lastnih sinov
trpinov,bo odrešena! In s slovensko besedo
na slovenski zemlji bomo postavili spome=
nik zgodovini,ki jo danes svet nima. Pre =
pričana sem,da ta dan ni vec daleč, ko se
boste srečni vrnili domov. Čutim tudi.tvo=
jo vrnitev,sinko moj. Prišel boš na tiho .
Iznenadil me bos na vratih s klicem :
"Ivlama,borci smo se vrnili,vsem pravice
in svobodo priborili." •
Srečna,presrečna tvoja mati in ves na =
rod na osvobojeni slovenski zemlji.
Prisrčno Tj poljublja Tvoja
mati (Vladimira Kras)
Z V I P A V S K E G A.
Kako ljubimo našo vojsko.
Ob 26 letnici Bdeče Armade smo Vipavke
nabrale okrog 90 kg krofov,ki so jih nape=
kig naše požrtvovalne žene. V jerbasih smo
jih nesle naši brigadi "Ivana Gradnika",ki
je bila ravno takrat pri nas. Borci so bi=
li zelo veseli. Posebno so bili veseli te=
ga darila Husi,ki jih je bilo okrog en ba=
- 20 -
taljon in ki imajo svojega ruskega koman -
danta. Skupaj s nami so peli pesem " Cez
gore ----». Tako prisrčno so nas sprejeli,
kot znajo le naši partizani.
Prav tako kot znamo Tipavke ljubiti svo
-jo vojsko,znamo tudi sovražiti nemške ban-
dite in domače izdajalce.
Vipavka - Volga.
z- (t OH I S K 3. a A.
Kako smo praznovele •?.. marec.
Letošnji G.marec je bil velik praznik
za Goriško žene. Praznovale so ga v veliki
ljubezni do naše vojske. Po vseh vaseh so
prirejale mitinge z igrami,recitacijami ,
prepevale so naše borbene pesmi. Po glav-
nih cestah so pisale naše parole.raztresle
slovenske zastavice z rdečo peterokrako zve
zdo. Na vseh'gričih so goreli kresovi in o
pominjali daleč naokrog,da je marec prr-
znik vseh borbenih žena. Na prireditve so
povabile naše partizane,jih lepo sprejele-
in pogostile tako,da je tudi vojska "čuti
la praznik naših žena..	u
" Soriška Petra.	0
Tudi iz ostalih okrožij smo prejele no=
rocilo o pravtako svečanem praznovanju "3,
marca. • ••
(opomba uredništva.)
- 19 -
IZ BED .
Z veliko ljubeznijo smo šle na'delo ko
j2 bil razpisan nabiralni mesec za naše bol
niče. Trudili smo se in nabrale kar smovec
mogle za naše ranjene borce. 3 kako ljube=
znijo so žene dajala vse,kar so le mogle
za našo vojsko. Nemorem popisati.
Vedite borci,Se prav je skromno darilo
toda res iskreno, :no vam pošiljajo briške
žene.
Šmarni ca'.'
S T 0 L..K I S K 3 G A.
V zadnjih dneh je okupator pri nas pri
cel z novo taktikov Aretacije,požigi so na
dnevnem redu. Ti banditi skupaj z domačimi
izvrški hočejo zatreti borbeni polet na
Tolminskem. Toda zaman. Prepozni ste!
Dobro se zavedamo nujnosti naše naro =
dno osvobodilne borbe in sto-pali bomo po
"stopinjah,ki so jih nam začrtali stari tol
minski puri t ar ji.
Tolminka.
I L li I ■ J 6 A N k S.
0-našem okrožju prav malo veste. Toda
■hudi ce nismo pisale,smo vedno delale tako
kot ve ostale. Pletle smo,in smo samo no=
gavic dale 240 parov našim boroem.Ieremo,
šivamo ,kuhamo- za naše borce,v katerih -
gledamo svoje rešitelje.
• Tudi naši narodni oblasti nudimo vso
- PO -
pomoč,saj smo tudi Žene v odborih,kjer vr-
šimo prav tako svoje dolžnosti kot naši to
variši.
Organizirale bomo delavne čete in obde-
lale tudi poslednji košček naše svete zem=
Ue.
.Iz' Idrijskega okrožja.
D3EL3TA IN Ž2IT3 ! PLUG- IN LIOTIJCO V H0K3' !
VSA NASA SESLJA IICHA SITI 0BD3LAITA! - CH «
G-ANIZIHAJZiO D3LOVNS GETE!
+++++++++++++++
n
V januarju se je vrSila v našem okrožju
prva okrožna konferenca SPZZ. Navzoče sobi
le vse aktivistke. Domačinke vasi,kjer se
je konferenca vršila,so v ta namen lepo o=
krasile'"dvorano z zelenjem in napisi,
Cb 11. uri do-poldne se je vršilo zbo.ro
vanje,katero je otvorila tovarisica Llarjes=
tka in podala besedo tovarišu Janku. Z o=
gnjevitimi besedami nam je orisal velike u
spehe naše hrabre vojske ter naših zavezni
'"ov, Lepo je govoril o maršalu tovarišu Ti
tu in o heojskih uspehih,katere žanje NOV
dan 'za dnem po vodstvom našega tovariša Ti
ta. Haglas 11 je naglo napredovanje P.deč.e -r
Armade ter veliko pomoč katero nam nudijo
zavezniki. Posebno navdušenje je zavladalo
v dvorani,ko je govoril o AVNOJ-u in . naši
novi vladi nacionalnem komitetu osvobodi =
tve Jugoslavije,ter o odlokih.sklenjenih
- '21 -
na drugem zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a ,
Iz vzklikov navdušenja in žarečih oči si
lahko spoznal koliko naša Žena čuti z našo
vojsko.
' Tovarišica Ivanka nam je podala in ori=
sala položaj žene v preteklosti,današnjo -
borbo ter naše dolžnosti v današnjih dne*\
*	Navedla nam je par primerov nažih- sester z
juga ter vzhoda,in nas pozvala,da tudi me
sledimo njihovem vzgledu.
Govor tovariša Janka in tovarišice Ivan
ke je bil večkrat prekinjen z navdušenimi-
vzkliki in ploskanjem. ITato je sledilo po=
ročilo o delu. Vsaka rajonska sekretarka -
je podala poročilo o svojem rajonu.Za poro
čili je sledila debata. Skoraj vsaka je i=
mela kaj povedati ali pripomniti. Sklenile
>smo vse enoglasno,da bomo podvojile našo -
aktivnost,da bomo pritegnile v našo organi
zacijo še tisto malo število žena in de. =
klet,ki še danes stoje ob strani,da se ne bo
mo ustrašile nobenih žrtev ter da bomo ta=
ko tudi me doprinesle svoj delea k skoraj=
sni zmagi.
.. Konferenca se je zaključila s prepeva:
njem borbenih pesmi. Razšle smo se srečne
in vesele z novimi načrti za nadaljno delo
j,	Llica.
IZ ISTRE.
Tudi me se danes oglašamo. V imenu Is =
trank vam bom povedala tudi jaz nekaj. Nan
se pozna 25 letno zatiranje fašizma. Naša
Istra je Že po svoji prirodi precej siroma
- 22 -
š.na* 7 prilikah,v kakršni smo živeli toli=
ko časa,se je ta "beda še bolj povečala.Ni =
smo imeli šol,kar se nam tudi zelo,zelo po=
zna. Nasa organizacija SPZZ je tudi pozneje
prodrla k nam, kot v ostale dele Primorske .
Z veseljem smo se oklenile dela. Danes je
.pri: nas že mnogo boljše. Prihajajo partiza=
ni,prinašajo nam č*tivo in počasi se izobra
žujemo tudi mi. In danes se prirejajo sestan
ki v Is tri, katerih se udeleži do. 60 Žena.
Lle vse -ljubimo- našo vojsko in ker za en=
krat ne znamo drugače pomagati in sodelova=
ti v naši narodno osvobodilni borbi, nudimo
vso pomoč našim borcem.
Tovariško vas pozdravlja .
I s t r a n k a.
r Pismo 14 letnega dečka,ki ga je pusbll
-svoji materi pred odhodom v partizane.
Predraga tovarišica I.Iama!
Z bolečino v srcu to zapuščam samo z mo=
jim malim bratom. Očeta iraamo v Nemčiji in
.-tam strada in ga preganja nemška zver.
...Kliče me dolžnost zavednega Slovenca .in
tudi premišljajoč te rane v naši družini ,
grem z veselim srcem med naše tovariše, v
boj za našo zlato svobodo,ki bo v najkraj -
šem času zasijala.'Mlad sem in s tem,da sto
pam med partizane naj bode to vzgled vsem
ostalim.
Za spomin tvojega sina ti pustim sliko ,
s:" partizanskim pozdravom se ločim od tebe
draga-mama.
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Tov% Ivo.
- 23 -
KULTURNI VEČER NA PRVI POKRAJINSKI
KONFERENCI SPZZ.
Ob 3 uri zvečer so priredile lep, zares
lep* kulturni večer. Vsako okrožje.je na =
stopilo s svojimi točkami„ Neizbrisno mi -
• bo ostala v spominu tovarišica Tržacanka ,
ki jc v svoji prekrasni narodni noši z ve=
likim šopom rdečih nagel jev na prsih5dekla
mirala Gregorčičev "Naš narodni dom".Sprc=
stila se je prvič po dolgih letih zatajena
slovenska beseda. Vse zborovalke smo obctu=
tile njeno srečo vse smo občutile težo, ki
je težila ta dol slovenskega naroda toliko
let. Beseda Tržacenke je plavala po dvoran
in trkala na duše. Mnogo deklamatork sem
že slišala v živijenju,ali nikoli še nisem
slišala deklamirati s takim nedopovedlJi =
vim zanosom.	'
Ganjiv je bil prizor matere- in sina, ki
ga je nastuditalo pivško okrožje.Tovariši=
ce iz Pivškega okrožja so tudi plesale hp=
vaško,bosansko in partizansko kolo.V kra =_
sni siovenski,hrvaški,macedonski,crnogor =
ski in srbski narodni noši so prikazale v
kolu bodočo federativno Jugoslavijo.
^	Brezgibno je očpel mešani zbor Vipavske
ga okrožja "vencek narodnih pesmi". T o vari
ši iz tega okrožja so predvajali drugo sli
ko iz Cankarjevega "Hlapca Jerneja"Tovariš,
šice pa so kot kozakinje plesale kozaško -
kolo.Tovarišica s Krasa nam Je z mehkim -
glasom zapela pesem "Slovenka sem"^ Čudno
se zdi človeku,ko sliši, na Primorskem^Slc^
vensko pesem",ki se svobodno razlega in
zdi se mu,da vse tisto,kar je tlačilo "?rl=
morsko 25 let ni bilo res,da so bile le gro
zne sanje.
Vso pozornost občinstva sta pritegnili Tr
žačanki,oblečeni sta bili v bogato vezane -
narodne noše.-Peli sta v dvospevu"temna noč
se je storila" in "Mi smo ubežniki,ni 3mo -
izgnanci" še dolgo potem so mi zvenele v use
sih besede "kmalu,kmalu nas pokliče Trst in
Gorica., - in maščevana bo Bazovica,v sarji
krvavi nebo žari.
Deklamirale so "V pepelnični noci"od C-re=
gorčica in "1'i vstajamo" cd Aškerca. l'aštu=
dirale so že celo vrsto točk,ki nam pričajo
o njihovi delavnosti in o njihovi žeji po -
slovenski besedi.Hadi pozne ure jih nismo -
mogle več predvajati. - Program 3e je zak]ju
čil s solospevom tovarišice s Tolminskega o
krožja.Z lepim visokim glasom je odpela le=
po ".Sonjo" - Z nepopisno mirnostjo in tihim
duševnem zadovoljstvom sem odhajala s tega-
kuiturnega večera.
Ilara.
Vsem tovarišicam!
Javljamo vam,da bcoio rezultati tekmova =
nja za 'nabiralni mesec objavljeni	v prihod=
nji številki Slovenko.Do danes še	nismo pre
jele poročil iz vseh okrožij,zato	tudi ne -
moremo objaviti uspehov.
Smrt fašizmu - svobodo narodu !
Pokrajinski odbor S?Z2 za
Primož s k o.