Ptuj, 28. septembra 2000, letnik LIH, št. 39 - CENA 130 SIT
TA TEDEN/ta teden
Zabavno, spnšiujoie
ali obremeniujoie
Jesen je na hitro obračunala z dolgim, vročim poletjem, in
če smo še pred kratkim ob večerih na prostem uživali v prijetni
umirjenosti in toploti, se sedaj že raje stisnemo v fotelj in pri-
žgemo televizor. Tako gre vreme na roko načrtovalcem volilne
kampanje, ki se je prav te dni preselila tudi na male ekrane.
Soočanje prvakom in drugih predstavnikov političnih strank
je lahko zabavno, smešno, sproščujoče ali obremenjujoče.
Kakor za koga. Kolikor teže pač kdo da stališčem in obljubam
politike. Bogatejši sloj prebivalstva, ki se je menda po osamo-
svojitvi Slovenije dvignil iz povprečja, se kaj malo zmeni za
politiko, saj svoje uspehe pripisuje svoji sposobnosti. Najrev-
nejši del prebivalstva, ki se je menda prav tako pomnožil, je
apatičen in ga politika prav tako ne zanima, saj od nje tudi
v prihodnje ne pričakuje bistvenega izboljšanja, novih delov-
nih mest in boljšega socialnega stanja. Najbolj zainteresiran
za politiko je torej srednji sloj prebivalstva. Gre za del ljudi,
ki imajo delo in kolikor toliko solidno plačo. Ti si želijo med
bogatejše in se obenem bojijo revščine.
Katera od ponujenih političnih opcij je tista, ki bo slo-
venskemu narodu v naslednjem štiriletnem obdobju zagoto-
vila brezskrbnejše življenje in blagostanje? Merjenje javnega
mnenja že nakazuje medle obrise izida letošnjih parlamentar-
nih volitev, na njihovi osnovi pa je težko napovedati barvo
novega parlamenta in vlade, njuno stabilnost in možnost odlo-
čnejšega usmerjanja političnih in gospodarskih tokov v mali
slc^enski državi. Odločitev večine volivcev na parlamentarnih
volitvah 15. oktobra pa bo le delno vplivala na bodoče življe-
nje Slovencev. Vse drugo je odvisno od dogajanja v evrop-
skem gospodarskem sistemu, v katerega je življenjsko vpeto
tudi majhno slovensko gospodarstvo. Dva milijona prebival-
cev pač ne kroji usode sveta in v zelo majhnem deležu svojo.
Tako je naša prihodnost, ne glede na vladajočo politiko, jasna.
Se naprej nas bo, kot majhno barko, nosil vihar po razburka-
nem gospodarskem in političnem morju Evrope in sveta. Od
nas je odvisno le to, koliko vetra bomo ujeli v svoja jadra
in kako hitro se bomo bližali cilju ter kako spretno se bomo
izogibali čerem. Enotnejši kot
bodo posadka, krmar in kapi-	—
tan, lažje nam bo.	^^
KIDRIČEVO / odmevna akcija turističnega društva
Nailepšim zlati listi, neuglednim koprive
Med lokali je najlepše urejena restavracija PAN v Kidričevem s cvetočo okolico. Foto: M. Ozmec
V občini Kidričevo so sve-
čano proglasili najbolje ure-
jene hiše, kmetije, bloke,
lokale ter vasi v letošnjem
letu. Proglasitev so opravili
minulo nedeljo, 24. septem-
bra, v Starošincah, prijazni
vasici v osrčju Dravskega
polja, ki jo je turistično
društvo izbralo za najlepše
urejeno vas v letu 2000. Naj-
lepše urejenim so izročili
zlate kostanjeve liste, ker pa
so spoznali, da imajo veliko
urejenih hiš, so podelili
še 43 priznanj turističnega
društva. Štirim krajevnim
odborom pa so zaradi neka-
terih neuglednosti podelili
koprive; te opečejo, a tudi
zdravijo.
Več na strani 11.
2
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
PTUJ / pogovor z novim direktorjem podružnice
nove kbm
čim bliže komitentom
in njihovim potrebam
S prvim septembrom letos je
direktorovanje v podružnici
Nove KBM, d.d., na Ptuju
prevzel Vlado Vadlja, uni-
verzitetni diplomirani eko-
nomist iz Maribora. Kot je
znano, je prejšnji direktor
Boris Čekov 1. julija letos
postal direktor časopisnega
podjetja Večer. Nasploh je
značilno, da so se v zadnjih
nekaj letih na tem mestu v
Ptuju zamenjali kar trije di-
rektorji. Vlado Vadlja pravi,
daje prišel z ambicijo, da os-
tane dlje časa, vse dotlej, do-
kler bodo z njegovim delom
zadovoljni komitenti in de-
lodajalci. Pred prihodom na
Ptuj je delal v "bančni vnu-
kinji" TVgofin, ki seje ukvar-
jala z odkupi terjatev, sicer
pa je v Novi KBM zaposlen
od leta 1996.
Novi direktor pravi, da je pri-
šel v urejen kolektiv, urejeno
okolje, za kar je zelo hvaležen
svojim prehodnikom, ker lahko
vpeljano delo samo nadgrajuje
in ga vodi k še višji kakovosti.
Ptujska podružnica Nove KBM
predstavlja v okviru cele banke
pomemben del, na področju, ki
ga s svojimi storitvami pokri-
va, ustvarja 15 odstotkov bilan-
čne vsote, od skupnega števila
v banki zaposlenih pa ji pripa-
da 10-odstotni delež, ta pa se bo
glede na prevzem bivših delav-
cev Agencije za plačilni promet
še povečal, ker je v pripavi po-
tek prenosa plačilnega prometa
v banke.
Prvi vtisi v novem okolju so
pozitivni, ptujska podružnica
oziroma nasploh bančništvo na
tem območju ima že dolgoletno
tradicijo. "Da so ptujski podje-
tniki marljivi in poslovni, pa
vidimo tudi v banki," poudarja
Vlado Vadlja, ki si bo pri svo-
jem delu v prvi vrsti prizadeval,
da bi bila enota, ki jo vodi, čim
bliže svojim komitentom, da bi
jim lahko sledila v vseh njiho-
vih odločitvah glede denarja.
"Bančnik mora biti s komi-
tentom takrat, ko ga ta potrebu-
je. Kar zadeva bančne pogoje,
ki jih nudimo v okviru svojih
poslov, smo si v bankah bolj ali
manj priližno enaki; eni so malo
cenejši, drugi nekoliko dražji,
bistvene razlike pa ni. Edino,
kar nas lahko loči od drugih, je
to, da bomo s komiteiitom ta-
krat, ko nas bo potreboval, da
bomo v resnici dihali z njim in
z okoljem, ki ga s svojo dejavno-
stjo pokrivamo. Če pogledamo
samo vodenje podjetij, vidimo,
da je to izredno težko, ob tem
pa se podjetniki srečujejo še z
nešteto drugimi problemi, ki so
bodisi v tehnologiji, bodisi v tr-
ženju, bodisi pri financiranju.
Če mu banka pri slednjem ne
bo sledila, bo imel lahko še ve-
čje probleme. To je torej polje,
ki predstavlja izziv za bančnike
za naslednjih 15 do 20 let."
Vlado Vadlja je prepričan, da
bo lahko v novem okolju dobro
delal, Ptuj mu ni tuj. Že ko je
študiral ekonomijo v Mariboru,
je s svojimi prijatelji rad zahajal
v Ptuj, ker je ponujal veliko za-
bave. Njihov priljubljeni lokal
je bil Ribič. Pozneje je prihajal
s poslovnimi partnerji na ogled
gradu in ptujskih kleti. V krat-
kem času, odkar je na Ptuju, je
imel priložnost spoznati kar ne«
kaj ptujskih direktorjev. Nova
priložnost bo tudi Dan podruž-
nice na ptujskem gradu, ki bo 19.
oktobra, ko se s komitenti ne
bodo srečali samo ob hrani in
pijači, temveč jim bodo predsta-
vili tudi enomesečne izkušnje s
plačilnim prometom po novem
ter jih bodo skušali dopolniti
tudi predstavniki podjetij, ki so
vključena v ta pilotski projekt.
MG
Vlado Vadlja, univ. dipl. oec., novi direktor podružnice Nove
KBM, d.d., na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / za večji red v starem mestnem jedru
Strpno in usklajeno
nad hrup in vandalizem
v starem mestnem jedru so opazni problemi zaradi hrupa,
ki je še zlasti močan ob koncu tedna - ob petkih in so-
botah, in ga običajno spremlja še vandalizem tistih, ki v
zgodnjih jutranjih urah zapuščajo gostinske lokale na tem
območju. Prizadeti občani so prejšnjo sredo to problema-
tiko predstavili tudi predstavnikom mestne četrti Center,
mestne občine Ptuj, Policijske postaje Ptuj, inšpekcijskih
služb, upravne enote Ptuj in lastnikom lokalov, da bi poi-
skali skupno rešitev za nastale probleme. V tem trenutku
jo vidijo predvsem v poostrenem nadzoru Policijske posta-
je Ptuj, zlasti še ob petkih in sobotah, ko je problemov tudi
največ.
Veliko odgovornosti odpade
tudi na starše, ki bodo morali
veliko bolj kot doslej spremlja-
ti gibanje svojih otrok, da ti ne
bodo prosto tavali cele noči na-
okrog in s svojimi dejanji delali
škodo mestu, ki naj bi bilo pri-
vlačno tudi za turiste. Posebej
v tem trenutku zaskrbljuje do-
gajanje ob koncu tedna v mes-
tnem parku na Ptuju, kjer več
ne gre samo za nedolžno zbira-
nje mladih ob koncu tedna, ki
sicer v tem trenutku na Ptuju še
nimajo pravega kotička, kjer bi
lahko veliko koristneje upora-
bljali svojo energijo, kot jo se-
daj. Prostore Centra interesnih
dejavnosti naj bi odprli proti
koncu leta, vendar je iluzorno
pričakovati, da ga bodo tedaj
obiskovali vsi tisti, ki se sedaj
zatekajo v mestni park in v gla-
vnem uživajo drogo, kot je bilo
slišati.
Predstavniki vseh institucij,
ki so odgovorni za življenje me-
sta, naj bi pripravili ukrepe,
ki bodo v bodoče preprečevali
hrup v mestu in tudi vandali-
zem, mladim pa ponudili pro-
grame, ki jih bodo odvračali od
škodljivega početja. Predvsem
pa je potrebno poiskati konsenz
med prebivalci mesta, tistimi,
ki v njem samo opravljajo svo-
jo dejavnost, in med njegovimi
obiskovalci. V tem smislu je po-
tekala tudi razširjena seja sveta
mestne četrti Center, ki je bila
20. septembra; pobudo za razre-
ševanje omenjenih problemov
so dali občani Prešernove, Slo-
venskega trga in Jadranske uli-
ce. Ker pa se s pretiranim
hrupom in vandalizmom sreču-
jejo tudi na drugih območjih
mesta, bodo rešitve iskali za
širše območje. Eno zelo priza-
detih območij je tudi Dravska
ulica, kjer brez slehernih dovo-
ljenj obratuje tudi neregistriran
gostinski lokal.
MG
ILIRIKA - BORZNOPOSREDHIŠKA HIŠA/tedenski
komentar
Ali prihaiaio tu/d?
Skromni prometi ter negativno drsenje te-
čajev postajajo zaščitni znal< Ljubljanske bor-
ze. Optimizma je le za kanček in še to je hitro
razumljeno kot prodajna priložnost. Primer-
java s tujimi borzami je neumestna in zanje
celo žaljiva. Slovenski borzni indeks se je
v preteklem tednu znižal za 13 indeksnih
točk, njegova vrednost pa je zajadrala krep-
ko pod 1.700 točk. V prihodnjih dneh znat-
nejših sprememb ne kaže pričakovati, saj na
trgu trenutno ni investitorjev, ki bi bili priprav-
ljeni v delnice vložiti več denarja.
Sobotna objava prevzemne ponudbe Pivo-
varne Laško je krepko zamajala tečaj delnice
prevzemnega podjetja. Delnica štajerskega
pivovarja se je pričela gibati v smeri men-
jalnega 'razmerja med delnicama, ki znaša
1,77 v korist Pivovarne Laško. S tem, da se
vrednost delnice Radenske ni bistveno spre-
menila, je Pivovarna Laško popustila pod
prodajnimi pritiski in tečaj se ]e znižat do
4.200 tolarjev, posli z delnico pa so se skle-
pali tudi 100 tolarjev nižje. Do tega Je prej ali
slej moralo priti, le da je večina pričakovala
rast Radenske. Da ni bilo tako, je največ pri-
spevala močna ponudba, kt je tečaj praktič-
no fiksirala na 2.300 tolarjev, posli pa so se
sklepali le nižje. Kljub delni uskladitvi vredno-
sti delnic Pivovarne Laško in Radenske trgo-
vanje vseeno omogoča občasno izvajanje t
i. arbitraže.
Izpred štirinajst dni visoko rastoča delnica
Leka se pri 35.000 tolarjih ni uspela zadržati.
Trg se pomika navzdol, zato so delnice z ne-
davnimi porasti prve na udaru. In Lek je ena
izmed takšnih delnic. Če ne bo močnejšega
kupca, bi tečaj delnice kmalu lahko prišel do
34,500 tolarjev ali celo nekoliko nižje. Izosta-
nek povpraševalcev se je negativno izkazal
prav pri Krki, katere enotni tečaj je v prete-
klem tednu zdrsnil za skoraj 3 odstotke, posti
na zadnji dan v tednu pa so se sklepali celo
pri 25.000 tolarjih.
Medtem se je vrednost delnice Gorenja
lepo stabilizirata nad 1.900 tolarji, pokojnin-
ski boni pa so se spustili pod 40 tolarjev.
Po vsem sodeč bo tečaj nekaj časa nihal
okoli omenjenega tečaja, srednjeročni trend
pa ostaja neznanka.
Izmed ostalih pomembnejših delnic pros-
tega trga velja omeniti tudi delnico Fructala,
ki je pretekli teden pridobila na svoji vredno-
sti kar 5 odstotkov, posredniki pa so sklepali
posle v območju med 2.800 in 2,900 tolarjev.
Visoko rast tečaja lahko še vedno pripisuje-
mo boju za lastništvo v podjetju.
Trg pooblaščenih investicijskih družb se gi-
blje skladno z uradno borzno kotacijo. In-
deks PIX je zdrsnil za nekaj manj kot pot
odstotka. Izmed polnih PID-ov se je lepo
okrepita vrednost Triglavu stebru I. Njegova
vrednost se je povzpela preko 91 tolarjev,
med posli pretekli teden pa sta iztopala dva
posla s svežnjem, v katerem je zamenjalo la-
stnika 1.000.000 delnic po ceni 103 tolarje.
Pregled lastniške strukture PID-a nam kaže,
da so tujci kljub preprekam za vlaganje
v delnice slovenskih podjetij zainteresirani
za nakupe omenjenega PID-a. Poleg naku-
pov Stebra I so se tujici pojavili tudi v lastniš-
kih strukturah pomembnejših podjetij uradne
borzne kotacije, kar pa lahko v prihodnje
povzroči tudi rast trga.
Matjaž Bernik
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVA-
NJE / urad za delo ptuj
Drugaie o pokliiih
"Kaj boš, ko boš velik?" je
vprašanje, ki ga odrasli pogos-
to zastavljajo otroku že v zgod-
njem otroštvu. Takrat zveni to
vprašanje lahkotno, ko gre za-
res, pa postane ena zahtevnej-
ših življenjskih nalog.
Z izbiro poklica se prvič sre-
čamo v težavnem obdobju zgod-
nje mladosti. Vsak posameznik
ima na izbiro veliko možnosti,
med katerimi se mora odločiti.
In prav zaradi različnih mož-
nosti morajo mladi pred poklic-
no odločitvijo spoznavati sebe,
svoje sposobnosti in interese,
spoznati pa morajo tudi različ-
ne dejavnosti in poklice ter pri-
dobiti informacije o možnostih
izobraževanja in izobraževalnih
poteh, ki vodijo do želenega po-
klica.
V	ta namen potekajo različne
dejavnosti, ki pomagajo mladi-
ni pri samostojnem poklicnem
odločanju, izvajajo pa jih v glav-
nem šolske svetovalne službe in
poklicni svetovalci na Zavodu
RS za zaposlovanje. Na voljo je
veliko pisnih virov o poklicih,
video posnetkov, predavanj, vse
to pa še zdaleč ne zadošča za po-
znavanje poklica.
V	želji, da dobijo mladi
čimveč neposrednih informacij
o poklicih v delovnih okoljih, je
Zavod k dosedanjim aktivnos-
tim s področja poklicne orienta-
cije dodal še dejavnost "Drugače
o poklicih," ki je namenjena
poglobljenemu poklicnemu in-
formiranju z upoštevanjem in-
dividualnih interesov. Izvajanje
dejavnosti "Drugače o poklicih"
zajema predvsem spoznavanje
poklicev v njihovem delovnem
okolju in pridobivanju neposre-
dnih delovnih izkušenj. Na ob-
močju Območne službe Ptuj je
zaupana ta dejavnost podjetju
Animacija, ki bo v okviru ak-
tivnosti poglobljenega pokli-
cnega informiranja imelo pred-
vsem organizacijsko vlogo in bo
vsebinsko dopolnjevalo že zas-
tavljeno delo z mladimi na po-
dročju poklicne vzgoje.
Naloge Animacije kot izva-
jalca dejavnosti bodo predvsem
organizacijske in bodo zajemale
vzpostavljanje stikov s šolami,
Uradom za delo in delodajalci.
To povezovanje bo pripomoglo
k boljšemu poznavanju pokli-
cev in delovnih mest, kar pa bo
vplivalo na kvalitetnejšo pokli-
cno odločanje mladine, pa tudi
odraslih pri iskanju poklicnih
poti in zaposlovanju. Tako bo
Animacija skrbela za organiza-
cijo predavanj - predstavitev po-
klicev s pomočjo predavateljev
- strokovnjakov, ki bodo znali
predstaviti poklic v različnih
delovnih okoljih. Največji po-
udarek pa bo namenjen orga-
nizaciji obiskov pri različnih
delodajalcih, kjer si bodo zain-
teresirani ogledali različna de-
lovna mesta. Na tak način bodo
udeleženci imeli priložnost bo-
lje spoznati različne poklice ter
si dopolniti predstave o tem,
kakšna dela lahko opravljajo z
nekim poklicem. Ogledi delov-
nih mest pri delodajalcih bodo
potekali v manjših interesnih
skupinah, kjer bodo udeleženci
imeli možnost aktivnega sodelo-
vanja. Oblikovanje skupin, pri-
prava učencev in spremstvo je v
pristojnosti posamezne šole.
Zavedamo se, da brez pomoči
in pripravljenosti delodajalcev,
da odprejo vrata v svet dela bo-
dočim kadrom, dela ne bomo
zmogli opraviti kvalitetno in
strokovno. Zato vabimo k sode-
lovanju delodajalce, ki so pri-
pravljeni sodelovati pri tako
zahtevni nalogi, kot je vzgoja
bodočih kadrov.
Poklicno odločanje ni enkrat-
no dejanje, temveč ga lahko ra-
zumemo kot kontinuiran proces
večkratnega zaporednega odlo-
čanja. Skozenj mora vsak otrok,
mladostnik in tudi odrasel člo-
vek, da se končno lahko zaposli
na želenem delovnem področ-
ju, kjer bo delal z interesom,
zadovoljstvom in dosegal dobre
delovne rezultate, kar pa je v in-
teresu celotne družbe.
Milica.Robin
TEDNIK je naslednik Poljskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja RADfO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktar: Franc Lačen.
UrednIShfo: Jože Šmigoc
(v.d. odsovorni urednik), Jože Bra-
čič, Majda Goznik, Viki Klemenčič
'Ivanuša, Margn Ozmec (novinarji),
Slavko Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mofiorič
(grafično-tebnični urednik).
Naslov; RAOIO-TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6,2250 Ptuj;
tel. (02) 749-34-10,
mali oglasi 749-34-15, 749-34-37;
faks (02) 749-34-35.
Oglasno trženje: (02) 7493412
Celoletna naročnina 6.760 tolarjev,
za tujino 13,520 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: Delo Roto.
Davek na dodano vrednost je vraču-
nan v ceno izvoda in se obračunava
v skladu s 7. točko 25. člena Zakona
o davku na dodano vrednost, Uradni
list 23.12.1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
Strani na internatu:
»/vi?w.radio-tednik.si.
E-pošta: tednfk@amis.net
nabifalnik@radio-te(fnik.si
f CDNIK - Četrtek, 28. september 2000
3
POaOCMšO, KOMENTIRAMO
ZAČEHK TURISTIČNIH DNEVOV
Vminoritskem samostanu na Ptuju se bodo danes ob 10.
uri pričeli turistični dnevi, ki jih je ob svetovnem dnevu tu-
rizma pripravilo Turistično društvo Ptuj. Do 30. septembra bo-
sta na ogled slikarska razstava in razstava fotografij z motivi
Ptuja. Za pestrost dogajanja bodo skrbeli tudi nekateri obrt-
niki s prikazom dejavnosti domače in umetne obrti, pripravili
pa so tudi razstavo cvetlic. V soboto, 30. septembra, ob 1 O
uri pa bo v kletnih prostorih minoritskega samostana zanimi-
vo predavanje o vzgoji cvetlic in grmičevja. Ob tej priložnosti
bodo podelili tudi 65 priznanj za najbolje urejene hiše.
DAN HAJBOUŠIH V SAVI
utri zvečer bo v Prešernovem gledališču v Kranju svečanost
J ob podelitvi nagrad za izjemne dosežke v lanskem letu.
Delniška družba Sava letos praznuje 80-letnico uspešnega
dela, mesto Kranj pa 80-letnico gumarske tradicije.
NOVA REVIJA V COSTEH NA KMETIJI
^red dnevi so predstavniki Združenja turističnih kmetij Slo-
venije, Kmetijske založbe in Kmetijske svetovalne službe
Slovenije predstavili revijo V gosteh na kmetiji. Nova pu-
blikacija bo informirala in izobraževala kmete, ki se ukvarjajo
s turistično dejavnostjo, in prispevala k dvigu kakovosti po-
nudbe turističnih kmetij. V Sloveniji je v tem trenutku okrog
400 turističnih kmetij, od tega 2]2 stacionarnih in 256 izlet-
niških.
MIADINSKE UČNE PEUVNICE
V organizaciji društva za izboljšanje kvalitete življenja Timo-
tej so se 25. septembra v Dravski ulici 1 8 na Ptuju pričele
letošnje mladinske učne delavnice za nadebudne in radove-
dne srednješolce, ki bodo trajale do 1 2. oktobra. Pod stroko-
vnim vodstvom bodo mladi obravnavali vrsto zanimivih tem,
ki naj bi jim pomagale voditi zdravo življenje.
PTUJSKO-ORMOŠKI FARMACEVTI SINDIKALNO
ORGANIZIRANI
25. septembra je bila v prostorih ptujske lekarne ustanov-
ljena osnovna enota sindikata farmacevtov Ptuj - Ormož,
ki se povezuje v sindikat farmacevtov Slovenije SIFARM, usta-
novljen februarja letos. Ptujsko enoto bo vodila Stanislava
Novak.
TA nDEN NA PTUJSKI TV
Četrtek ob 21. uri; V filmskem kotičku bo na sporedu film
z naslovom "April prihaja".
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri; V prvem delu od-
daje si bomo lahko ogledali prvi del posnetka narodnoza-
bavnega festivala "Graška gora poje", v drugem pa poljudno
oddajo "Kako biti zdrav in zmgovati" ter oddajo "Svetovni
moto šport".
Pripravila: MG
ORMOŽ/skladnejsi regionalni
razvoj
Sreimieiišpmm
Podravja
Prejšnji četrtek so se v Ormožu sestali župani mestne ob-
čine Maribor Boris Sovič, mestne občine Ptuj dr. Miroslav
Luci, občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in župan
Ormoža Vili Trofenik. Tema pogovora je bil skladnejši re-
gionalni razvoj na področju podravske statistične regije.
Obravnavali so zakon o spodbujanju skladnega regionalnega raz-
voja ter uredbo o podrobnejših pogojih in merilih za dodeljevanje
spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj, s posebnim po-
udarkom na regionalnih razvojnih agencijah, ki naj bi pripravile
razvojne programe. 19 občin z območja nekdanje ptujske in lenar-
ške občine se je odločilo za znanstvenoraziskovalno središče Bistra
Ptuj, 12 občin, vključno z občino Ormož, pa sodeluje v okviru kon-
zorcija za Podravje z Ekonomskim inštitutom Maribor.
Zupani so se odločili, da bodo ustanovama predlagali, da pripra-
vita do konca septembra skupni program delitve dela razvojnih
institucij na področju podravske statistične regije in osnutek po-
godbe o sodelovanju le-teh pri pripravi razvojnih aktov Podravja.
Pri tem naj bi upoštevali tudi možnost vključitve drugih razvojnih
institucij s tega območja.
Sedem županov občin z območij posameznih upravnih enot pa
naj bi v bodoče v okviru partnerstva za razvoj Podravja sestavljalo
svet podravske statistične regije, zato bodo na sestanek, ki bo v pr-
^ih dneh oktobra, povabili tudi župane občin Lenart, Pesnica in
J^uše. Proučili bodo predlog programa delitve dela oz. sodelovanja
razvojnih institucij in pravne podlage za ustanovitev Parm^s/ca za
^azvoj Podravja; osnutek zanje bo pripravila mestna občina Mari-
bor.
Majda Fridl
PTUJ / evropski dan brez avtomobila
Kolesarji na Ptuju še nimajo besede
Ptujčani so večinoma prezrli vabilo, da bi se 22. septem-
bra, ob mednarodnem dnevu brez avtomobila, na delovno
mesto odpeljali s kolesom, tako da je bila bojazen, da bo v
mestu zmanjkalo stojal za kolesa, očitno odveč. Požvižgali
pa so se tudi na druge prednosti, ki jih je oznanjal letošnji
evropski dan brez avtomobila.
Ob trinajstih se je pred Mes-
tno hišo na Ptuju zbralo manj
kot 40 kolesarjev, predstavnikov
občine, podjetij, institucij, usta-
nov in drugih, ki so se na čelu s
ptujskim županom Miroslavom
Lucijem popeljali potnekaterih
ptujskih ulicah in trgih. Na poti
skozi mesto so se jim pridružili
tudi kolesarji ptujske Perutni-
ne. Skupno so okrog petnajst
minut vijugali med avtomobili,
ki so tudi na ta dan kot vse dru-
ge dni v letu "zasedli" mesto -
in to tudi na območjih, ki naj bi
bila peš cone. Skoda, da se Ptuj-
čani niso odločili za pravo zapr-
tje nekaterih predelov, kot so to
storili v drugih mestih, ker bi
samo v tem primeru lahko ude-
leženci akcije v resnici prijetne-
je "doživeli" svoje mesto, kot je
v vabilu za sodelovanje na dne-
vu brez avtomobila zapisal ptuj-
ski župan. Zanimivo je tudi,
da med petkovimi kolesarji ni
bilo tistih, ki si ob vsaki prilož-
nosti na glas prizadevajo za ure-
ditev kolesarskih stez na Ptuju
in okolici. Ne glede na obvez-
nosti bi v petek morali biti zra-
ven! Upamo lahko le, da bodo
ptujski mestni oblastniki glede
na "ugotovitve" kratke simbolič-
ne kolesarske vožnje po Ptuju le
ukrepali. Morda pa bi več nare-
dili, če bi na Ptuju večkrat orga-
nizirali velike kolesarske dirke,
ker namreč samo v teh prime-
rih znamo mesto očistiti avto-
mobilov.
MG
Pred začetkom ptujske akcije evropskega dneva brez avtomo-
bila. Foto'. Črtomir Goznik
PTUJ / 12. esperantska konferenca alpe-jadran
Vei kot 90 udeleiemev iz sedmih držav
Ptuj je bil od petka, 22., do nedelje, 24. septembra, gostitelj
12. mednarodne esperantske konference Alpe - Jadran, na
kateri je sodelovalo več kot 90 esperantistov iz Italije, Špa-
nije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine
in Slovenije. V treh dneh druženja so ob rednem delu kon-
ference, ki je v celoti potekala v esperantskem jeziku, imeli
tudi dovolj možnosti za ogled Ptuja in njegovih kultur-
nozgodovinskih znamenitosti. Nekatere je mesto ob Dravi
tako navdušilo, da so po zaključku konference še nekaj dni
ostali tu kot turisti.
Sicer pa so jim prizadevni
organizatorji, predstavniki es-
perantske sekcije pri DPD Svo-
boda v Ptuju, ki jo vodi Ciril
Jukovič, v sodelovanju z Es-
perantsko zvezo Slovenije pri-
pravili zelo bogat in razgiban
program. Po petkovem prihodu
in namestitvi v ptujskih termah
ter dijaškem domu so se spre-
hodili po ulicah Ptuja in vinski
kleti, kjer jim je zaželel dobro-
došlico tudi župan mestne ob-
čine Miroslav Luci. Nato so se
esperantisti iz sedmih držav za-
držali na spoznavnem večeru.
V soboto dopoldne so v veliki
dvorani Narodnega doma odpr-
li razstavo likovnih del pedago-
ga in slikarja Marjana Horvata
iz Lendave in zanimivo fila-
telistično razstavo z naslovom
Turizem in esperanto, s katero
se je na pomemben mednarod-
ni dogodek odzvalo Filatelistič-
no društvo Ptuj. Kot je povedal
predsednik tega društva Boži-
dar Koželj, so predstavili števil-
ne znamke z motivi s področja
esperanta in turističnih zname-
nitosti. Mednarodno esperant-
sko konferenco so počastili tudi
z izdajo spominske kuverte, na
kateri je znamka Ptuja in prilo-
žnostni žig, ter z izdajo posebne
spominske brošure v esperant-
skem jeziku.
Zatem so se opoldne zbrali v
mali dvorani Narodnega doma
na osrednji delovni konferenci,
ki jo je vodil Franc Zadravec.
Uspešno delo jim je zaželel
župan mestne občine Miroslav
Luci, poleg predsednika Espe-
rantske zveze Slovenije Janeza
Juga so o esperantu razpravljali
tudi predstavniki vseh drugih
držav udeleženk konference. Po-
poldne so nadaljevali stroko-
vno delo po skupinah, zvečer
pa so jim v dvorani Narodnega
doma pripravili bogat kulturni
večer. S svojim programom so
se predstavile sekcije DPD Svo-
boda Ptuj: mešani pevski zbor,
folklorna skupina ptujske bol-
nišnice, plesna skupina Gea in
gledališki igralec Oto Mesarič.
Zanimivo je, da je program po-
vezovala Urška Vučak, prav-
nukinja staroste esperanta na
ptujskem Josipa Domajnka.
Zadnji dan, v nedeljo, 24. sep-
tembra, so se ob 9. uri udeležili
maše v cerkvi sv. Jurija, po skle-
pnem delovnem srečanju v Na-
rodnem domu pa so se podali
še na izlet po Halozah in na
Ptujsko Goro. Nazaj grede so se
ustavili v Gorišnici, kjer so si
ogledali Dominkovo domačijo.
v Dornavi pa so položili cvetje
na grob Josipa Domajnka.
Naslednja, 13. mednarodna
esperantska konferenca Alpe -
Jadran bo leta 2002 v Bologni.
M. Ozmec
Med ogledom filatelistične razstave z naslovom Tlirizem in es-
peranto; prvi z desne predsednik filatelističnega društva Ptuj
Božidar Koželj, skrajno levo predsednik esperantske sekcije
Ptuj Ciril Jurkovič
Udeležence 12. mednarodne esperantske konference sta poz-
dravila predsednik Esperantske zveze Slovenije Janez Jug
(stoji) in ptujski župan Miroslav Luci. Foto: M. Ozmec
4
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
DRAVINJSKI VRH / prvi koncert v obnovljeni
cerkvici sv janeza krstnika
Cerkviia kulturno zaživela...
z nastopom vokalne skupine Liguster iz Slivnice pri mariboru je obnovljena cerkvica sv. Janža
v Dravinjskem Vrhu nad Vidmom zaživela kot nadvse prijeten prostor za komorne prireditve
15. septembra se je v napolnjenem starodavnem roman-
skem svetišču ob vznožju Haloz spet predstavila liulturne-
mu občinstvu Vidma in celo poslušalcem iz Ptuja vokalna
skupina Liguster iz Slivnice. Pred dvema letoma so sodelo-
vali na božičnem koncertu na Vidmu. Sestav desetih pevcev
vodi njihov član Aleš Marčič, študent na graški univerzi za
glasbo in upodabljajočo umetnost, hkrati pa diplomant fa-
kultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v
Mariboru.
Poimenovali so se po ligustru,
živi meji, kot simbolu mlados-
ti, vztrajnosti in večne pomladi.
Sedaj je postal prispodoba de-
setih prijateljev, večinoma štu-
dentov fakultet v Mariboru in
univerz v tujini. Našli so se
1993, ko so na predvečer praz-
nika svetih treh kraljev ohran-
jali po izročilu naših prednikov
star ljudski in verski običaj, tri-
kraljevske kolednice.
Izvedba njihovega večernega
programa je pričala o zavidljivi
pevski kulturi. V prvem delu
so pod kamnitim obokom prvič
doslej zazvenele tuje skladbe,
med njimi že klasične črnske
duhovne. Mojstrstvo so poka-
zali z interpretacijo slovenskih
umetnih pesmi v drugem delu,
ko so zapeli pesem Nekoč Zla-
tana Vaude.
Program je simpatično pove-
zoval Tomaž Galun. Razen red-
kih izjem smo med poslušalci
zaman iskali mladih domačih
pevcev.
V nagovoru pred koncertom
je gospod župnik p. Emil Kri-
žan predstavil obnovljeno cer-
kvico sv. Janeza Krstnika in z
veseljem napovedal še en kon-
cert v tem letu. Torej se je zače-
lo ...
EP.
videm -
leskovec - sela
Pestro
ob tednu
otroka
Tudi letos bodo na šolah Vi-
dem, Leskovec in Sela kar vse
teden (od 2. do 6. oktobra) po-
svetili aktivnostim ob tednu ot-
rok, saj so za učence pripravili
lutkovno in gledališko predsta-
vo, športne igre, ples, aktivnosti
s starši, jesenski kros, kostanjev
piknik, v Leskovcu tudi pred-
stavitev projekta Babica, speči mi
kruh, spomnili se bodo na ded-
ke in babice, saj je v začetku
oktobra tudi mednarodni dan
starejših (zanje v Vidmu v po-
nedeljek, 2. oktobra, ob 17. uri
pripravljajo v občinski dvorani
prireditev, v Leskovcu pa jih
bodo šolarji obiskali doma). V
mali šoli in vrtcu pa ves teden
vabijo medse otroke, ki sicer
niso vključeni v njihove redne
programe.
Js
filmski kotiček
Za vsako eeno
(Any Given Sunday)
Včasih so bile vojne. Prinesle so zmagoval-
ce in poražence in s tem uresničevale prasta-
re človeške nagone po dokazovanju premoči.
Danes smo v zadovoljevanju svojih potreb po-
stali bolj civilizirani. Izumili smo olimpijske
igre.
Trener Tony D'Amato (Al Pacino) je življe-
nje posvetil nogometu, zato se zdaj, ko njego-
vo moštvo doživlja poraz za porazom, znajde
v globoki krizi. Zraven tega mu za ovratnik
diha mlada lastnica moštva Christina Pagni-
acci (Cameron Diaz), ki v ekipi vidi samo de-
nar Napočil je čas, da se trener izkaže še
poslednjič, preden zapusti igrišče.
Ameriški nogomet. Le kdo pozna njegova
pravila? Verjetno samo Američani. To nas, Ev-
ropejcev, niti ne bi tako motilo, če ne bi vsi
športni filmi, ki jih posnamejo čez lužo, bili o
ameriškem nogometu. Tako nimamo druge iz-
bire, kot da se pravil na silo naučimo ali pa
gremo v kino kljub svojemu neznanju in upa-
mo, da bomo uživali v filmu o rugbyu, čeprav
o rugbyu nimamo pojma.
In za čudo smo takšni laiki tokrat imeli sre-
čo. V ospredju namreč niso pravila iger, pač
pa borbenost igralcev, teamsko delo ter preži-
vetje najboljših. Igrišče namreč postane sino-
nim za bojišče, trener pa je poglavar, ki pošilja
svoje bojevnike v borbo. In če poveljnik ostari
ali izgubi svojo ostrino? Morda. Toda če se je
to zgodilo filmskemu trenerju, se filmu zago-
tovo ni. Uživali boste v vsaki njegovi minuti.
Največja laž, s katero se slepijo poraženci,
bi lahko bila: 'Važno je sodelovati, ne zmaga-
ti.' Vsakdo namreč ve, da je igrišče neke vr-
ste bojišče, kjer šteje le zmaga. In to za vsako
ceno.
ISataša Žuran
PTUJ / izobraževanje na poklicni in tehniški
elektro šoli
PrekvaUfikatiia za
raiunalniike tehnike
Prva generacija računalniških tehnikov na Ptuju. Foto: Nini
Pretekli teden so prva spri-
čevala prejeli računalniški
tehniki, ki so sodelovali v
programu 5000 Zavoda za
zaposlovanje RS, ki je sku-
paj z Poklicno in tehniško
elektro šolo Ptuj izvajal pre-
kvalifikacijo v ta poklic.
Pred letom dni smo poročali,
da sta Zavod za zaposlovanje
Republike Slovenije in Poklic-
na in tehniška elektro šola Ptuj
organizirala izobraževanje za ra-
čunalniške tehnike za odrasle
osebe. Omenili smo, da je to
bil takrat najbolj iskan poklic
na svetu, saj je bilo takrat
povpraševanje po 200.000 raču-
nalnikarjih, v letu dni pa je pov-
praševanje naraslo za petkrat,
tako da danes svet potrebuje že
več kot miljon računalnikarjev.
Ravnatelj elektro šole Ptuj
Raj ko Fajt je takrat imel dober
občutek za prihodnost v izobra-
ževanju in posluh za sodelovan-
je z brezposelnimi. V programu
je v prvi generaciji, ki je v prete-
klih dneh prejela spričevala, so-
delovalo 22 slušateljev, od tega
jih je končalo 19, saj so si trije
vmes že našli zaposlitev. V pre-
kvalifikaciji pa niso sodelovali
samo iskalci zaposlitve na zavo-
du za zaposlovanje, temveč tudi
tisti, ki so si na svojo željo želeli
pridobiti naziv in znanje raču-
nalniškega tehnika.
Tako so v teh dneh ponovno
razpisali nova učna mesta, in
ker je povpraševanje vedno ve-
čje, niso omejili števila slušate-
ljev. Prijave bodo sprejemali do
konca oktobra.
Milan Krojne Pavlica
ormož
Sedmo tekmovanje godb
V soboto, 30. septembra, se bodo v Ormožu - tokrat že se-
dmič - zbrale godbe na pihala iz različnih koncev Slovenije.
Prireditev, ki je bila prestavljena iz tradicionalno spomla-
danskega termina na jesen, se bo pričela ob 10. uri s prome-
nado godb in mažoretk po mestnih ulicah. Ob 11. uri pa se
bo v športni dvorani Ormož na Hardeku pričel tekmovalni
koncert, v katerem bodo nastopili: godba na pihala Ojstri-
ca, godba na pihala Lovrenc na Pohorju, pihalni orkester
Glasbene šole Slovenska Bistrica, mestna godba Novo me-
sto ter pihalni orkestri iz Mute, Šentilja, Ptuja, Ormoža in
Domžal.
Mf
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Na priso/fif strani
Nekje na začetku Tedniko-
vth knjigarnic sem omenila,
da pišem o knjigah za vas,
dragi bralci Tednika, običaj-
no v poznih nedeljskih veče-
rih. Razlog je bil preprost: v
knjižnici nisem premogla ra-
čunalnika za pisanje. Dobri
teti sta že minili, kar pišem
za Tednik v ponedeljek zjut-
raj - seveda o knjigah, ki jih
berem čez teden doma. To
ponedeljsko pisanje mi je po-
stalo navada, a tudi razvada,
saj ta obveznost izključuje
siceršnje jamranje o zoprno-
sti ponedeljka. Ce se obeta
še tako natrpan in naporen
delovni teden, je pisanje za
Tednik umirjen uvod v knjiž-
ničarska opravila.
Le-ta so v ptujski knjižnici
vse bolj - kajvemkaj - kot
veste, knjižnica začenja s
poslovanjem v zares čudo-
vitih prostorih Malega gradu
ob koncu Prešernove. Toda:
predstavljajte si, da bi morala
peščica ptujskih gledališčni-
kov prevzeti Cankarjev dom v
Ljubljani. Približno takšno je
namreč številčno stanje za-
poslenih v ptujski knjižnici.
Kje je prag zmogljivosti ptuj-
skih knjižničarjev, se sprašu-
jemo vsi razen tistih, ki imajo
v rokah škarje in platno, in da
je mera polna, je minulo so-
boto v novih prostorih še za-
gorelo. Skratka - knjižnične
težave se množijo in le dru-
ženje s knjigo blaži ta nena-
vadna knjižnična razmerja.
Na prisojni strani (nekaj
simbolike za ptujske knjižni-
čarje je v tem naslovu) je
simpatična pesniška zbirka
Slavka Juga, ki je pred krat-
kim izšla pri mariborski zalo-
žbi Obzorja.
Pesnik Slavko Jug se je ro-
dil 27. aprila 1934 v Maribo-
ru, kjer je tudi preminil 25.
novembra 1997. Pesniti je za-
čel in objavljati poezijo že pri
šestnajstih letih (dijaški list
Plamen). V dijaških letih - obi-
skoval je Prvo gimnazijo v
Mariboru - je bil urednik tista
Svit. Doštudiral je primerjal-
no književnost v l^ubijani in
nekaj časa ustvarjal kol svo-
bodni umetnik, nato pa se je
zaposlil na radiu Maribor, kjer
je urednikoval priljubljenim li-
terarnim oddajam,
Slavku Jugu so izšle štiri
pesniške zbirke za odrasle:
Dobro sonce (1958), Verzi
(1963), Kanarčkov! škornji
(1981) in ob avtorjevi šest-
desetletnici izbor poezije Ko
mine čas.
Od leta 1958 je Slavko Jug
objavljal pesmi tudi za otro-
ke, njegova samostojna pes-
niška zbirka za mlade bralce
Nasmejane črke je izšla leta
1974 z ilustracijami Marjance
Jemec Božič, Vse pesmi iz
te zbirke in še neobjavljene
so zbrane v novosti založbe
Obzorja, ki jih je odlično ilus-
triral Marjan Manček. Zbirka
prinaša uspavanke, zbadljiv-
ke, preštevanke, razpoloženj-
ske pesmi na temo letnih
časov, ekološke pesmice in
take o živalih. Vse preveva
humor, a je v njih najti veliko
razumevanja za stiske otrok v
sodobnem svetu. In za konec
današnje Tednikove knjigar-
nice še pesmica Slavka Juga
iz knjige Na prisojni strani:
PRIHODNOST
KUHINJSKSOASTOIA
Lepega dne
se je kuhinjski stol
naveličal
svojega stanja.
Pretegnil
je vse štiri noge
in odkorakal
iz stanovanja.
lAljana Klemenčič
f CDNIK - Četrtek, 28. september 2000
5
gledališče PTUJ / začetek sezone s predstavo
za mladino
Ta presneta ljubezen
v ponedeljek se bodo pnič v tej sezoni odprla vrata ptuj-
skega gledališča. Mlada ekipa gledaliških ustvarjalcev,
ified njimi sta Ptujčan Aljoša Koltak, Mariborčanka Alen-
l^a Tetičkovič ter študenta ljubljanske igralske akademije
>lateja Pucko in Gaber Trseglav, nam bodo odigrali pred-
stavo TA PRESNETA LJUBEZEN.
Besedilo prihaja iz Nemčije in
bo v Sloveniji tokrat odigrano
prvič. Govori o zagatah, dvomih
in problem(čk)ih, ki jih imata
Pavel in Pavla, potem ko se za-
ljubita. Romantnični sprehodi,
zabava v šoli, prvi zmenek in
prvi poljub ..., doma pa prob-
lemi s starši, ki ničesar ne ra-
zumejo oziroma razumejo vse
narobe! Kdo ne pozna vsega
tega? Uprizoritev naj bi na
gledališki način pokazala in
nas poučila: puberteta in z
njo prihajajoče "težavno otroko-
vo obnašanje" je res občutljiv
in kompliciran čas odraščanja.
Tako za starše kakor tudi za mla-
dostnika. Osnovna tema igre o
Pavlu in Pavli je zaljubljenost.
Fantek ni nič več priden fantek,
punčka postaja zapeljivo dekle,
v telesih se dogajajo spremem-
be "100 na uro", starši samo še
"težijo", doma je vedno "stala",
šola je "mimo" - ocene pa temu
primerne! Vsak človek gre sko-
zi to življenjsko obdobje odraš-
čanja. Pa vendar je vedno znova
težavno in marsikdaj konflikt-
no.
Morda nas bo uprizoritev TA
PRESNETA LJUBEZEN po-
novno spomnila, okoli česa se
začne vrteti svet naših mlados-
tnikov. Slišali jih bomo, o čem
govorijo, kako se pogovarjajo,
kaj jih zanima, kje vidijo prob-
leme - in kje sploh ne! Morda
jih bomo tako bolje razumeli,
vzeli njihove zagate bolj in do-
volj resno, morda nam bo pa
celo uspelo, da se bodo o svojih
"srčnih problemih" pogovarjali
celo z nami. Potem bodo lažje
šle z jezika tudi teme, kot so
spolnost, kontracepcija, nevar-
nost spolnih bolezni, AIDS ...
Predstava je namenjena pred-
vsem zaključnim razredom os-
novne šole, pa srednješolcem,
če si jo bodo ogledali še starši
- toliko bolje. Nekomu bo všeč,
drugemu ne - gotovo pa nam bo
dala dovolj snovi in iztočnic za
pogovor. In morda bomo sku-
paj, kakor naša junaka Pavel in
Pavla, na koncu ugotovili: ko
počneš vse tisto - je najpomem-
bnejša iskrena, prava ljubezen!
gP
LENART / pričeli gradnjo prizidka k matični
knjižnici
lenarška knjižnUa kmalu
veija za 550 kvadratov
v Lenartu se je v začetku tedna pričela gradnja več let na-
črtovanega prizidka k tamkajšnji matični knjižnici. Pri-
prave na gradnjo segajo v leto 1991, ko so bili izdelani
projekti in vsa dokumentacija, vendar je za knjižnico vse-
lej zmanjkalo denarja, pravi sedanja ravnateljica Marija
Šauperl.
Gradnja prizidka k matični
knjižnici v Lenartu se uvršča
med večje lenarške naložbe, saj
bo za dokončanje prizidka z op-
remo potrebnih blizu 90 mi-
lijonov tolarjev. Investicijska
vrednost v višini 75 milijonov
tolarjev, vključno z izvedbo gra-
dbenih, obrtniških in instalacij-
skih del, bo poravnana s strani
ministrstva za kulturo in ob-
čine Lenart. Ministrstvo je za
gradnjo zagotovilo 36 milijo-
nov, letos bo prispevalo tretjino
sredstev, občina pa bo zagoto-
vila preostanek potrebnih sred-
stev, tako da bo gradnja končana
predvidoma konec julija priho-
dnje leto. Dodatnih 10 do 15
milijonov tolarjev pa bo potre-
bnih za opremo, dodaja Jože
Dukarič, svetovalec za družbe-
ne dejavnosti v občini Lenart.
Tako v občini kot v knjižnici
menijo, da bodo z dodatnimi
550 kvadratnimi metri velikim
prizidkom odpravili prostorsko
stisko, s katero se danes spo-
padajo lenarški knjižničarji.
Prizidek predstavlja veliko pri-
dobitev za Lenart in novona-
stale občine. Za izvajalca del
so na občini izbrali lenarško
proizvodno-trgovska zadruga
Lipa.
Ravnateljica knjižice Marija
Šauperl je gradnje vesela: "Za-
poslenim v knjižnici že deset let
govorijo o začasnosti in o tem,
kako bomo dobili nove prosto-
re. Zaposleni in obiskovalci, ki
jih ni malo, vemo, da bomo z
gradnjo obremenjeni, vendar se
že zdaj veselimo novih prosto-
rov, saj bo delo potem lažje in
bomo lahko ponujali več."
Matična knjižnica Lenart se
danes spopada z velikimi fi-
nančnimi težavami. Denarja
primanjkuje že za normalno fi-
nanciranje, vendar knjižničarji
upajo, da bo težav konec z grad-
njo prizidka, saj knjižico kljub
delitvi občine obiskujejo še vsi
stari člani, nekateri pa se po štu-
dijsko gradivo pripeljejo tudi iz
Maribora. V lenarški knjižnici
se testno pripravljajo na raču-
nalniško izposojo. Od prvotnih
nekaj več kot pet tisoč stalnih
članov je v novem sistemu tre-
nutno ažuriranih blizu štiri tisoč
bralcev, okoli tisoč pa jih še na-
meravajo vpisati, kar je za lenar-
ško območje veliko. Knjižnica
bo po končani gradnji enkrat
večja, kot je danes, tako da bodo
svoje mesto na policah prihod-
nje leto našle tudi knjige, ki jih
morajo sedaj hraniti v kleti.
"Matična knjižnica Lenart bo
po končani gradnji merila 776
kvadratnih metrov. Pridobili
bomo več prostora, kot ga ima-
mo sedaj, vendar bi po normati-
vih potreboval krepko čez tisoč
kvadratnih metrov, a to zaradi
premajhnih finančnih sredstev
ni mogoče," še ugotavlja rav-
nateljica knjižnice Marija Šau-
perl.
ak
Knjižničarji so veseli gradnje prizidka. Na fotografiji Marija
Šauperl, ravnateljica Matične knjižnice Lenart
ORMOŽ / tiskovna konferenca sls+skd sloven-
ske ljudske stranke
Zapleti ob združitvi na lolialni ravni
v petek, 22. septembra, je v hotelu Ormož potekala tiskov-
na konferenca občinskega odbora SLS -I- SKD Slovenske
ljudske stranke. Predsednik Miroslav Hanželič je pojasnil
zaplete, do katerih je prišlo ob združitvi z Občinskim od-
borom SKD. Kandidat stranke na volitvah v državni zbor
Republike Slovenije, ormoški župan Vili IVofenik, pa je
predstavil svoj politični program.
Predsednik 00 SLS + SKD
Slovenske ljudske stranke je po-
vedal, da je prihajalo do prob-
lemov in nesoglasij med obema
strankama že na samem začet-
ku v juniju, ob združitvi občin-
skih odborov Slovenske ljudske
stranke in Slovenskih krščan-
skih demokratov. Po njegovem
mnenju so bili odnosi s strani
stranke SLS korektni in pošte-
ni. Pojasnil je tudi, da so bila
s strani občinskega odbora Slo-
venskih krščanskih demokratov
na skupni žiro račun prenesena
minimalna finančna sredstva v
znesku 478 tolarjev. Konec av-
gusta je prišlo na občnem zboru
do razpustitve občinskega od-
bora SKD ter sočasne ustanovi-
tve občinskega odbora stranke
Nova Slovenija - krščansko ljud-
ska stranka. Miroslav Hanželič
meni, da šteje ormoški občinski
odbor stranke SLS + SKD Slo-
venska ljudska stranka še vedno
520 članov, kajti do sedaj so pre-
)eli samo eno odstopno izjavo.
Sporno se mu zdi tudi, da občin-
ski odbor stranke Nova Slove-
iiija še vedno uporablja prostore
ter žig stranke SKD, katere
Pravna naslednica je združena
stranka SLS + SKD Slovenska
ljudska stranka.
Vili IVofenik -
kandidat stranke
volitvah
Predstavil pa se je tudi ormo-
ški župan in državni poslanec
Vili Trofenik, ki kandidira na
listi stranke na volitvah v drža-
vni zbor v 2. volilnem okraju
(Ormož) 8. volilne enote. Izjavil
je, da bo tudi v bodoče, če bo
izvoljen, deloval izključno v in-
teresu območja, s katerega izha-
ja, kar je bil tudi osnovni pogoj
za kandidaturo na listi stranke.
Poudaril, da je imel v preteklem
mandatu štiri cilje: hitra cesta
Ormož Ptuj, ormoška gimna-
zija, Dom ostarelih v Ormožu
ter namakalni sistem, in jih vse
uspešno realiziral. Gradnja gi-
mnazije z zaprtim bazenom in
doma ostarelih se bo pričela že
v septembru, etapa hitre ceste
Ormož - Gorišnica, katere izgra-
dnja se bo pričela v novembru,
pa bo končana do leta 2002. Vla-
da RS je pred kratkim končno
dodelila občini Ormož koncesi-
jo za uporabo odvodnega kanala
hidroelektrarne Formin za na-
makanje, zato se bo v kratkem
pričela izvajati tudi 1. etapa 1.
faze namakalnega sistema.
Majda Fridl
PTUJ / tiskovna konferenca socialdemokratov
ptujske regije
Sodaldemokrati obljubliaia razvoj
v ponedeljek, 25. septembra, je svoje kandidate za držav-
nozborske volitve v 9., 10. in 11. volilnem okraju osme vo-
lilne enote predstavila Socialdemokratska stranka ptujske
regije. Gre za stranko, ki se je že pred državo regijsko or-
ganizirala. Na območju ptujske regije je bilo ustanovljenih
26 občinskih odborov.
Slogan stranke na letošnjih
državnozborskih volitvah "Čas
je za Slovenijo" je kandidat v
9. volilnem okraju Franc Puk-
šič dopolnil še z besedami, da
gre za naše kraje in naše ljudi".
Zanje bo poskušal narediti čim
več, zato se je tudi odločil, da
ponovno kandidira. Z volivci
bo skušal imeti kar največ ose-
bnih stikov. Shode napoveduje
od 1. do 8. oktobra.
V 10. volilnem okraju bo
ponovno kandidiral Miroslav
Luci. Prepričan je, da kdor se
bo odločil za socialdemokrate,
se bo odločil tudi za ptujsko re-
gijo. Prizadeval si bo tudi za
regijsko bolnišnico, za takšne
rešitve, ki bodo iz države zago-
tavljale stalni vir financiranja
za dejavnosti vseh kulturnih in-
stitucij, ki imajo regijski značaj.
Volivci se bodo z njim lahko
srečali 7. oktobra na prostoru
pred ptujsko tržnico.
Prvič pa ima stranka SDS
tudi kandidata vil. volilnem
okraju - Spodnjem Dravskem
polju in Halozah. Marjan Pet-
ek je novinec med kandidati
socialdemokratov na letošnjih
državnozborskih volitvah. Gle-
de sežigalnice v Kidričevem bo
zagovarjal voljo ljudi, na obmo-
čju Haloz pa se bo zavzemal
za takšen razvoj, ki bo omogo-
čal ljudem kvalitetno življenje
in preprečil izseljevanje. Večji
shod na območju njegove kan-
didature bo 30. septembra, ko
bo v Cirkovcah javna tribuna o
mladih in volitvah, ki jo prip-
ravljajo mladi socialdemokrati.
Povezali ga bodo s kostanjevim
piknikom.
Na ponedeljkovi tiskovni
konferenci so govorili tudi o za-
konu o zagotavljanju sredstev
za spodbujanje skladnega regi-
onalnega razvoja na območjih
s posebnimi razvojnimi proble-
mi na območjih Haloz, Drav-
skega in Ptujskega polja ter
Slovenskih goric, ki ga je v par-
lamentarno proceduro vložila
skupina poslancev SDS. Gre za
pomemben zakon, ki bo zago-
tavljal paralelni razvoj tega ob-
močja - ob infrastrukturi tudi
gospodarskega.
MG
Združena Ihta na volitve
z vsemi geiteracf/ciftil
Območna organizacija Združene liste socialnih demokra-
tov Ptuj, ki na letošnje državnozborske volitve vstopa z
novo energijo, je na tiskovni konferenci, ki je bila 20. sep-
tembra, predstavila svoje kandidate v 9. , 10. in 11. volil-
nem okraju.
Predsednica Območne orga-
nizacije ZLSD Ptuj Anka Os-
trman je v uvodu konference
predstavila nekatere odmevne
aktivnosti stranke v zadnjem
obdobju, napovedala pa je tudi,
da bo stranka sprožila vprašanje
ustavnosti zakona o zdravljen-
ju neplodnosti, ki je zelo diskri-
minatoren, zlasti še do samskih
žensk, ki so jim kršene ustavne
pravice.
V devetem volilnem okraju je
kandidat študent Miro Čeh, ki
je tudi eden od petih kandida-
tov Mladega foruma, ki kandi-
dira na listi ZLSD, in obenem
najmlajši kandidat Združene li-
ste na letošnjih državnozbor-
skih volitvah. Če bo izvoljen,
bo v parlamentu odpiral nove
teme, predvsem o novi politiki
drog in legalizaciji prostitucije.
Marija Magdalene, upokoje-
na ekonomistka, kandidira v de-
setem volilnem kraju. Ima kar
nekaj idej, kako bi na Ptujskem
zmanjšali nezaposlenost in iz-
boljšali socialno stanje ljudi.
Za večjo prisotnost haloškega
območja v slovenskem parla-
mentu se bo zavzemal Srečko
Primožič, ki je dela kot vodja
likvidature v Slovenski zadruž-
ni kmetijski banki, d. d., Ljub-
ljana, PE Ptuj.
V okviru predvolilne kampa-
nje bodo kandidati Združene
liste dajali prednost osebnim
kontaktom z volivci. Pri tem
bodo uporabili nekatere nove
načine, ki doslej v volilnih kam-
panjah še niso bili uporabljeni.
Organizirali bodo okrogle mize
in srečanja, 13. oktobra pa tudi
javno tribuno o mladih in nji-
hovih problemih.
MG
6
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
OBČINA ZAVRC
ZAVRC / z zupanom miranom vukom pred 4. občinskim praznikom
leto bogate "žetve" uspešnega dela
Občina Zavrč je majhna slovenska obmejna občina, ven-
dar se njena majhnost pri pridnosti in zagnanosti njenih
občanov nič kaj ne pozna. Njen razvoj je v zadnjih letih
na že kar zavidljivi ravni, skromni Zavrčani pa so v haloš-
ke brege uspeli pripeljati pitno vodo, modernizirali so pre-
cej kilometrov nekdaj blatnih cest, pridobili novo, sodobno
šolo in poskrbeli še za napredek na drugih področjih. Pro-
račun občine je skromen, vendar so naložbe uspešne tudi
zaradi velikega denarnega prispevka občanov; tudi v zad-
njih mesecih je bilo tako.
Občina Zavrč zadnjega sep-
tembra praznuje četrti praznik
in takrat bo veliko priložnosti
za izrekanje pohval in izraža-
nje zadovoljstva nad opravlje-
nim delom. Z županom občine
Miranom Vukom smo pogovor
naredili še pred osrednjim pra-
zničnim dnem, ko nam je po-
vedal marsikatero zanimivost o
preteklem delu in prizadevan-
jih, pa tudi o načrtih za prihod-
nje leto, dve.
TEDNIK: Kako kot župan
občine Zavrč razmišljate ob
letošnjem občinskem prazni-
ku? Morda bolj optimistično
kot prejšnje leto?
Zupan Miran Vuk: "Letošnje
leto je za nas dosti bolj polno
optimizma kot lansko, saj tako
bogate "žetve", kot jo imamo
letos, še ni bilo od otvoritve
nove šolske zgradbe. S tem se-
veda mislim na zaključek del
na vodovodnem sistemu, na in-
vesticijo, vredno 180 milijonov
tolarjev, pa tudi na 5,7 kilomet-
ra moderniziranih cest. Ta dela
so občino veljala 110 milijonov
tolarjev. Obe pomembni prido-
bitvi sta za našo občino izred-
no velikega pomena, še posebej
v njem kratkem obdobju obsto-
ja."
TEDNIK: Veliko dogodkov
je zaznamovalo delo in življe-
nje v občini, pa vendar so med
njimi taki, ki se jih je vredno
ob občinskem prazniku pose-
bej spomniti.
Zupan Miran Vuk: "Ne bi
posebej izpostavljal kakega do-
godka. Kar nekaj jih je bilo
pomembnih za občino, nekega
posebnega, rekel bi 'revoluci-
onarnega' dogodka pa nismo
zabeležili. Posebej bi morda
omenil zbor občanov naše ob-
čine, ko smo se odločali o veli-
kih investicijah, ob tem pa ne
smem pozabiti na izredno ve-
like želje naših občanov, da bi
dokončno imeli urejeno komu-
nalno infrastrukturo. S tem se
bo v njihovem vsakdanjem živ-
ljenju marsikaj spremenilo."
TEDNIK: Občinski svet v
Zavrču šteje le nekaj članov,
pa vendarle skupaj z vami
sprejema pomembne odloči-
tve za vse občane. Bi dejali,
da je za vami precej delavno
leto?
Zupan Miran Vuk: "Za nami
je resnično delavno leto, saj
smo uspeli veliko postoriti in
tudi dokončati zahtevne nalož-
be. Zavedamo se, da je potrebno
investicije dokončno zaključiti
tudi s finančnega vidika, prav
tu pa bo potrebno skupaj z ob-
činskim svetom opraviti še kar
nekaj dela, da bomo zagotovili
vsa potrebna, za zdaj še manj-
kajoča sredstva. Velikokrat smo
se morali sestati, veliko dela
smo opravili in sprejeli marsi-
katero pomembno odločitev."
TEDNIK: Dobra razvitost
občine je v današnjem času iz-
rednega pomena in brez ureje-
ne komunalne infrastrukture
ne gre. V občini Zavrč ste
prav infrastruktumi ureditvi -
vodovodu, cestam in teleko-
munikacijam - morali posveti
največ proračunskih sredstev.
Občani so v želji po napredku
pokazali veliko dobre volje in
pripravljenosti, da podprejo
investicije. V kolikšni meri pa
sploh lahko pomagajo?
Župan Miran Vuk: "Občani
prispevajo vsak po svojih naj-
boljših močeh, res pa je tudi, da
so nekateri bolj radodarni, dru-
gi dajo nekoliko manj, nekateri
pa si morajo že skoraj odtrgati
od ust in dati za napredek v
svoji okolici. V največji meri so
bili vsi občani za napredek, za
nove investicije, sicer pa plaču-
jejo krajevni samoprispevek in
po sklenjenih posebnih pogod-
bah tudi delež sredstev za posa-
mezne naložbe."
SKRB ZA OKOUE IN
RAZVOJ TURIZMA JE
BISTVENA
TEDNIK: Na eni strani mora
za razvoj veliko prispevati ob-
čina, na drugi dajejo denar ob-
čani, tu pa je še tretja stran -
država. Kako uspešni ste bili
prav pri pridobivanju sredstev
na naslovih različnih ministr-
stev?
Zupan Miran Vuk: "Uspehe
opažamo tudi na tem področju,
vendar je vse preveč težav in
ovir. V politiki se je marsikaj
spremenilo. V zadnjih mesecih
se je zamenjalo precej ministrov
in državnih sekretarjev, tako da
je kar težko v pogovorih in ka-
snejših pogajanjih. Zgodilo se
je tudi, da smo bili zelo blizu
končnemu dogovoru glede de-
leža sredstev, ki naj bi nam ga
j za določeno investicijo zagoto-
j vilo ministrstvo, pa je prišlo do
j zamenjave na vrhu in tako smo
I bili znova na začetku. Nekaj
I pomoči s strani države smo do-
j bili, čakamo še na nekaj denarja
j in tudi na odgovore, kar bi nam
i seveda zelo pomagalo pri do-
i končanju investicij. Tako smo
! tudi načrtovali"
TEDNIK: Nove pridobitve
boste v občini v uporabo
I predali na sobotni osrednji
I svečanosti. Poleg skrbi za
' infrastrukturo pa pozornost
posvečate razvoju obrti, pod-
jetništva, področju kmetijstva
in turizma...
Župan Miran Vuk: "Bolj
malo proračunskega denarja os-
tane za razvoj teh področij, kaj-
ti občinski svet je primoran še
vedno največji del proračuna
nameniti prav gradnji komu-
nalne infrastrukture. Zavede-
mo se namreč, da bomo lahko
samo tako v prihodnje razvijali
obrt, podjetništvo, turizem in
vse druge dejavnosti, ki našim
ljudem v bistvu prinašajo zas-
lužek za preživetje."
TEDNIK: Turizem je ena ti-
stih gospodarskih panog, od
katere si v Zavrču poleg vi-
nogradništva, seveda, največ
obetate. Naravne dosti imate,
tudi del vinske turistične ce-
ste Haloze in nekaj ponudni-
kov ob njej, pred letom je bilo
ustanovljeno turistično druš-
tvo, vendar vse seeno zdi, da je
to za turistično promocijo ob-
čine premalo. Kakšni so načr-
ti v 'turistični' smeri?
Župan Miran Vuk: "Na vsak
način želimo še podaljšati vin-
sko turistično cesto in ravno z
novo pridobitvijo - skoraj šes-
timi kilometri asfaltiranih cest
skozi prekrasne vinograde in
haloške griče - nam na neki na-
čin to že uspeva. V naše kraje
želimo privabiti več ljudi, radi
bi vsaj malo bolj obogatili turi-
stično ponudbo občine, ampak
na tem področju se bomo mo-
rali še truditi nekaj prihodnjih
let."
TEDNIK: Naloga občine je
tudi skrb za čistejše in bolj
urejeno okolje, sicer pa o tem
velikokrat razpravljate tudi na
sejah občinskega sveta. Težav
ne manjka, ljudje so o tem še
premalo osveščeni, vendar bo-
ste v prihodnje ekološko prob-
lematiko poskušali malo bolje
urediti s postavitvijo treh eko-
loških otokov. Menite, da bo
potem kaj bolje?
Župan Miran Vuk: "Vseka-
kor so ekološki otoki eden od
dejavnikov, ki bodo pripomogli
k čistejši občini oziroma k očiš-
čevanju naših krajev. Ob tem že
razmišljamo za prihodnje leto,
ko načrtujemo gradnjo kana-
lizacijskega sistema, ko naj bi
razširili čistilno napravo pri os-
novni šoli. Na tak način bi po-
skrbeli, da se bo lahko čim
več gospodinjstev priključilo na
čistilno napravo. Kar pa se tiče
enega od predlogov za novo od-
lagališče odpadkov, lahko po-
vem, da je tudi občina Zavrč
predlagala eno od možnih loka-
cij, vendar pa je ta odpadla za-
radi bližine vodnih virov in ne
najprimernejše sestave tal."
NIC VEC BLATNIH
HALOŠKIH ČEVLJEV
TEDNIK: Podporo dajete
tudi ustanovitvi skupne regije
Spodnje Podravje?
Župan Miran Vuk: "Tudi v
naši občini si prizadevamo, da
bi Spodnje Podravje ali bolje
rečeno občine na tem področju
bile združene v regijo. Na tak
način bi lahko več naredili,
imeli bi močnejši glas v državi
in to bi nam vsem občinam zelo
pomagalo pri razvoju."
TEDNIK: Verjamem, da bos-
te na letošnji osrednji občinski
slovesnosti ob prazniku obča-
nom povedali o novih idejah,
načrtih in željah, ki jih imate
vodilni možje občine za priho-
dnost. Kako ste torej z občin-
skim svetom začrtali razvoj
občine?
Župan Miran Vuk: "Prihod-
nje leto bomo vsekakor nada-
ljevali asfaltiranje cest - to bo
pet manjših odsekov. Menimo
namreč, da mora haloški člo-
vek izgubiti tisti negativni slo-
ves, ki pravi, da Haložan zmeraj
pride v mesto z blatnimi čevlji.
Tega v prihodnje več ne bo, to
lahko zagotovim. Se nekaj bo
projektov, ki jih bomo v občini
poskušali pripeljati do konca in
na tak način Zavrčanom izbo-
ljšati kvaliteto življenja."
TEDNIK: Tudi letos niste
pripravili več dni trajajočih
občinskih slovesnosti ob pra-
zniku in zdi se, da želite vse
skupaj opraviti bolj potiho.
Morda ima vse skupaj opravi,
ti tudi z neke vrste skromnos.
tjo?
Župan Miran Vuk (v sme-
hu): "Nikakor ne želimo za našo
občino pomembnih dogodkov
opraviti potihoma, morda bolj
skromno na prvi pogled, saj si
večjih in s tem tudi dražjih pri-
reditev enostavno ne moremo
privoščiti. Skoraj vsa proračun-
ska sredstva želimo vložiti v
razvoj. Slovesnosti bodo v petek
in soboto, ko bo prazničen kar
cel dan, zato verjamem, da bodo
tega veseli tako naši občani kot
tudi gostje, ki so povabljeni na
praznovanje 4. občinskega pra-
znika."
TEDNIK: Vse čestitke torej
ob letošnjem občinskem pra-
I zniku. Zanima me le še, česa
; se kot završki župan v prihod-
I njih letih županovanja najbolj
; veselite.
Župan Miran Vuk: "Zdaj se
I še ne veselim, veselil se bom
: šele, ko bomo vse zadane nalo-
! ge z občinskim svetom uspeli
dokončati. Ko bomo pogledali
delo štiriletnega obdobja, bomo
verjetno zadovoljni in bomo re-
zultate dela ponosno lahko pri-
i merjali z rezultati izpred nekaj
I let."
Tekst in fotografije:
Ta^ana Mohorko
»Veselim se dokončanih investicij,« pravi župan Zavrča Miran
Vuk
Z občinskim praznikom je povezan tudi praznik podružnične
šole Zavrč, Iger imajo tudi že oddelek devetletkarjev
Haloška občina Zavrč je ob letošnjem prazniku bogatejša za
blizu 5 km asfaltiranih cest
f CDNIK - Četrtek, 28. september 2000
7
pTUJ / rotarijanci so se srečali z mladimi
Hove dragocene izkušnje
srečanje ptujskih rotarijancev, ki je bilo 21. septembra,
je bilo še posebej zanimivo. Srečali so se s predstavnikom
prvega društva rotarijancev v samostojni Sloveniji, Rotary
(;luba Ljubljana, ki je bilo ustanovljeno leta 1990, Anto-
nom Glavanom, sicer pa letos v naši državi slavimo že
70-letnico rotarijanstva, in z mladimi s Ptujskega, ki so le-
tošnje poletje udeležili mednarodne mladinske rotarijan-
$ke izmenjave od Carigrada do Skandinavije.
Anton Glavan (stoji) iz Rotary cluba Ljubljana je ptujskim ro-
tarijancem posredoval nekaj dragocenih podatkov o rotarijan-
stvu nasploh. Foto: Črtomir Goznik
Letos se je te izmenjave ude-
ležilo deset mladih s Ptujskega:
Simona Gonza, Slavko Vesen-
jak, Nikola Mudnič, Špela Vi-
dovič, Dolnja Radičevič, Aleš
Radičevič, Monika Horvat,
Primož Visenjak, Darja Slana
in Maja Ferčič. Povedali so, da
so doživeli veliko lepega, spo-
znali mlade s celega sveta, nji-
hovo kulturo, izmenjali poglede
na številne svetovne probleme,
še posebej pa glede problemov
mladih. Bogatejši so za številne
izkušnje in spoznanja, zato si še
želijo doživeti nekaj podobne-
ga. Precej so pridobili tudi na
samozavesti.
Predsednik ptujskih rotari-
jancev Lojze Arko se jim je za-
hvalil za njihov prispevek pri
promociji slovenskega rotari-
janstva in dežele nasploh. An-
ton Glavan, predstavnik Rotary
cluba Ljubljana, ki bodo svojo
desetletnico proslavili 13. ok-
tobra, je ptujskim rotarijancem
podrobneje predstavil rotarijan-
sko poslanstvo, pri tem pa še
posebej poudaril, da je rotari-
janec človek, ki pušča sled v
svojem okolju. Rotarijanci so
ljudje, ki so pripravljeni nekaj
narediti za svoje okolje in tudi
zase, pri čemer morajo vedeti,
da bodo dali več drugim kot
sebi. Večinoma se slovenski ro-
tarijanski klubi ukvarjajo s hu-
manitarno dejavnostjo, manj pa
odpirajo probleme v svojem
okolju, pomembno pa je tudi
druženje med člani. Zaželeno pa
bi bilo, da bi rotarijanci šli tudi
v šole, kjer bi mladim predsta-
vili svoje poklice in potencialne
nove poklice, ki jih mladi naj-
večkrat še ne razumejo. Rotary
International je za Slovenijo po-
memben tudi zato, ker je bil
prva mednarodna organizacija,
ki je Slovenijo priznal kot sa-
mostojno državo.
Ptujski rotary klub praznuje le-
tos pet let uspešnega delovanja.
MG
Devet od desetih mladih s Ptujskega, ki so del letošnjih počitnic preživeli v okviru mednarodne
rotarijanske izmenjave mladih v številnih taborih v tujini
30. september in 1. oktober
Evropski dan
opazovanja ptk
Podobno kot je v zadnjem času vsako neparno leto organi-
ziran Svetovni dan opazovanja ^tic, bo letos organiziran
Evropski dan opazovanja ptic. Široko zastavljeno akcijo
koordinira mednarodna organizacija za zaščito ptic in nji-
hovih habitatov BirdLife International. Prav na ta konec
tedna bodo opazovali ptice v več kot 30 državah po vsej
Evropi.
Društvo za opazovanje in
proučevanje ptic Slovenije
(DOPPS) sodeluje v akciji sve-
tovnega dneva opazovanja ptic
že od samega začetka, ki sega
v leto 1993, v Sloveniji pa bo
organiziralo tudi Evropski dan
opazovanja ptic, ki je letos or-
ganiziran drugič. Podružnice
organizacije BirdLife Internati-
onal so razširjene po vsem sve-
tu, saj varstvo narave ne pozna
meja. Letos je DOPPS postalo
polnopravni član te organiza-
cije. Glavni namen dogodka je
seznaniti širšo javnost z naravo-
varstveno problematiko ptic in
ornitologijo nasploh, poudarek
pa bo tudi na pomenu za ptice
pomembnih območij (IBA).
V ta namen bo organiziranih
osem naravoslovnih ornitološ-
kih ekskurzij, med katerimi so
tri slovenska območja IBA. V
okviru akcije bodo v Mariboru
postavili tudi stojnico, kjer bo
predstavljeno delo društva. Or-
nitološke ekskurzije bodo vo-
dili izkušeni člani društva in
veseli bodo, če se jim boste lju-
bitelji ptic in narave v teh dveh
dneh pridružili v čim večjem
številu.
Vsi izleti se pričnejo ob 9.
uri!
IZLETI
Sobota, 30. september:
-	Sava, Tomačevski prod
(vodi: Dare Fekonja). Zbirno
•nesto je končna postaja avtobu-
sa mestnega prometa št. 19, To-
uiačevo;
-	Gajševsko jezero pri Ljuto-
ftieru (vodi: Borut Štumberger).
Pobimo se pri mostu ob izlivu
^čavnice v jezero;
-	Soštanjsko jezero (vodi: De-
nis Vengust). Dobimo se pri ri-
biškem domu ob jezeru;
-	spodnja Sava pod Brežicami
(vodi: Dušan Klenovšek). Zbir-
no mesto bo pred gradom Bre-
žice;
-	Cerkniško jezero (vodi: Leon
Kebe). Dobimo se pri gostišču v
Dolenjem jezeru (pri Cirilu);
-	sečoveljske soline (vodi: Bo-
rut Rubinič). Odrinili bomo
izpred bifeja na letališču v Se-
čovljah;
Nedelja, 1. oktober 2000:
-	vrhniški glinokopi in Ljub-
ljansko barje (vodi: Eva Vuke-
lič). Zbirno mesto bo na glavni
avtobusni postaji v Vrhniki;
-	vodni zadrževalnik Medved-
ce (vodi: Franc Bračko). Dobi-
mo se pred železniško postajo
na Pragerskem.
STOJNICA
30. september (sobota) Trg
Svobode v Mariboru. Stojnica
bo postavljena med 9. in 15. uro.
Ob 10., 12. in 14. bodo organi-
zirane ornitološke ekskurzije v
mariborski mestni park; zbirno
mesto bo pred stojnico.
Dominik Bombek
Od tod in tam
ORMOŽ/
Teden šipona v Ormožu
Društvo vinogradnikov Jeruzalem ter Klub
šipon sta tudi letos organizatorja Tedna šipona,
ki bo potekal od 14. do 21. oktobra. Pridelovalci
šipona, pridelanega po določilih Kluba šipon iz
Ljutomersko-ormoškega vinorodnega okoliša, ga
bodo ponudili skupaj s tradicionalnimi prleškimi
kulinaričnimi specialitetami v gostilni Prosnik v
Ormožu, gostišču Tramšek v Žerovincih, vinoto-
ču Hlebec na Kogu in v zidanici Malek v Veliča-
nah.
mf
SE DO KONCA SEPTEMBRA
PRIZNANJE STATUSA ŽRTVE
VOJNEGA NASILJA
Zveza borcev in Društev izgnancev obveščata,
da se 30. septembra izteka rok za vložitev zahte-
vka za priznanje statusa žrtev vojnega nasilja ot-
roku, čigar starš je bil ubit zaradi sodelovanja V
NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priz-
nanje statusa žrtve vojnega nasilja po zakonu o
žrtvah vojnega nasilja ali je bil ubit kot talec. Za-
htevek za priznanje navedenega statusa se vloži v
Upravni enoti Ptuj, Slomškova 10, na referatu za
splošne upravne zadeve (soba št. 28), kjer lahko
dobite vse potrebne informacije.
(Ne)Pravi ljudje na nepravih mestih
Janezek je bil brihten pobič, že v osnovni šoli
je bil odličnjak. Vedno je imel opravljeno vso
domačo nalogo, pri pouku je pridno dvigoval
roko in skoraj ni bilo vprašanja, na katerega ne
bi znal odgovoriti. Osnovno šolo je seveda kon-
čal z odliko ter se kot eden najboljših vpisal v
gimnazijo. Tudi v gimnaziji mu je šlo izredno
dobro. Sprva je sicer potreboval nekaj časa, da
se je privadil na novo okolje, a ko se je dodo-
bra aklimatiziral, mu tudi srednja šola ni pov-
zročala kakšnih večjih težav. Nekje v drugem
letniku pa je naš Janezek, do sedaj vsestranski
učenjak, začutil, da so ga nenadoma začele bolj
privlačiti družboslovne, humanistične vede ka-
kor pa kakšna matematika, ki pa jo učitelji,
zadolženi za vcepljanje te po pravici nadvse
spoštovane in čislane eksaktne vede, skoraj vsi
po vrsti zaradi očitnega deficita lastnih pedago-
ških sposobnosti (znanja jim vsekakor ni opo-
rekati - vsaj večini) itak slej ko prej priskutijo
veliki večini srednješolske mularije, če to seveda
ne uspe že njihovim osrurvnošolskim kolegom.
(Na tem mestu kratek intermezzo, povzet iz
lastnih izkušenj podpisanega: v srednji šoli sem
se matematike bal kot hudič križa. Naj mi je
kdo samo omenil matematiko, že sem se začel
potiti in nervozno prestopati na mestu, matema-
tični učbenik pa je bil brez konkurence najbolj
osovražena publikacija med šolskim gradivom.
Peklenskih psihičnih in tudi čisto fizičnih bole-
čin, ki sem jih trpel vedno, kadar je prišel tisti
sodni dan, ko sem nesrečnik prišel na vrsto za
ustno preverjanje znanja pred tablo, se še sedaj
skrajno nerad spominjam, da ne govorim o tem,
kako sem že tri dni pred pisnim testom okoli ho-
dil z želodcem, stisnjenim na najmanjši možni
volumen, ter z velikanskim cmokom v grlu. Se
dandanes sem prepričan, da mi je matematika
v srednji šoli življenje skrajšala za najmanj dve
leti, da o rani na želodcu niti ne govorimo. No,
kakorkoli že, resnični pomen matematike sem
spoznal šele na fakulteti, med - ironično - štu-
dijem filozofije, ki Tui prvi (laični) pogled nima
kaj prida skupnega z matematiko. Vendar pa
sem prav skozi študij filozofije uvidel tesno pre-
pletajočo se vez med eksaktno matematiko ter
humanističnimi znanostmi (no, vsaj filozofijo)
ter spoznal njeno resnično vrednost, lahko bi re-
kli, da sem jo na nek, sramežljiv način, morda
celo vzljubil - pozicija, ki se mi je v srednji šoli
zdela najmanj vsaj nedopustljiva, če ne že ne-
pojmljiva. Ta moja mala metamorfi)za me je
le še utrdila v prepričanju, da srednješolskim
(pa tudi osnovnošolskim) profesorjem nikakor
ni očitati strokovne podkovanosti, kar pomeni,
da snov, ki jo podajajo, v večini primerov ne-
dvomno obvladajo, lahko celo rečemo, da jo
imajo v malem prstu, medtem ko pa so s peda-
goškega vidika popolnoma zanič, kar pomeni,
da so v veliki meri nesposobni svoje znanje pre-
našati na učence, pa tudi drugi pedagoški prije-
mi (na primer odnos do dijakov) so v nekaterih
primerih skrajno vprašljivi, kar vse skupaj po
domače zveni nekako takole: sicer novodobni
učenci Pitagore zelo dobro povedo "kako", za
razliko od mojstra pa se jim očitno ne da truditi
s tistim "od kod", "zakaj".)
No, če se sedaj povrnemo k našemu Janez-
ku, ki se je torej ogrel za humanistične znano-
sti. Sklenil je, da bi rad pomagal ljudem ter
postal socialni delavec. Imel pa je manjši pro-
blem. Doma so namreč imeli družinsko firmo in
seveda mu je bilo namenjeno prevzeti vodenje
te firme, tako da so ga namesto na pedagoško
fakulteto po končani srednji šoli poslali študirat
ekonomijo. Ni treba poudarjati, daje bil Jane-
zek zaradi tega skrajno nesrečen, vendar se je
pokoril želji družine, ki je ni želel razočarati,
študij ekonomije tudi dokončal ter prevzel vode-
nje družinskega podjetja. Rezultat: firma je šla
v stečaj, saj Janezek ni bil pravi za to delo, se-
daj pa je naš Janez zagrenjen birokrat v držav-
ni upravi, ki samemu sebi in svojim strankam,
heh, taistim ljudem, ki jim je še v srednji šoli
želel pomagati, greni življenje. K zgodbi naj
dodam le še pripombo, da je ime našega juna-
ka popolnoma izmišljeno ter da je potemtakem
vsaka podobnost z imeni dveh največjih novo-
dobnih herojev slovenskega naroda zgolj nak-
ljučna.
Kaj se iz te zgodbice lahko naučimo? Prav-
zaprav nič novega. Ena velikih značilnosti, če
ne že postulat, našega (slovenskega) družbene-
ga prostora je, da stvari nekako vedno uredimo
tako, da se pravi ljudje znajdejo na nepravem
mestu, ali še bolje, da se nepravi ljudje znajdejo
na nepravem mestu. Primerov za to še eno iz-
med čudovitih značilnosti našega plemena kar
mrgoli; mi za današnje potrebe navedimo dva,
enega "slovenskega" in enega "domačega", ptuj-
skega: žirija za izbor najlepše Slovenke, tako
imenovane Miss Slovenije, je v precejšnji meri
sestavljena iz že rahlo senilnih gospodov, uspe-
šnih in spoštovanih menedžerjev na svojem po-
dročju, ki so tudi sponzorji prireditve, vendar
pa se na lepoto spoznajo približno toliko, kot se
postrv spozna na stometrski sprint. Da bi bila
žirija sestavljena iz profesionalcev, ki se tako ali
drugače ukvarjajo z modo in lepoto, seveda ne
pade na pamet nikomur. (Zaradi tega s precej-
šnjo gotovostjo tudi naši tokratni miss na žalost
napovedujem zanesljivo neudeležbo med finali-
stkami tega tekmovanja. Boste videli.)
Naše mesto pa nam postreže s čudovitim
primerom, kaj se zgodi, če nepravi človek na
nepravem položaju postavi nepravo stvar na
nepravo mesto: dobimo prelesten vodomet na
sredi Drave. Oprostite moji neinteligenci, am-
pak še sedaj mi ni jasno, kaj ta curek umazane
vode počne sredi še bolj onesnažene reke. Že
res, da so vodometi lepi (če lahko to bljuvajočo
zadevo sploh imenujemo vodomet), ampak to
še ne pomeni, da ga lahko postaviš kamorkoli.
Tudi akt je nadvse estetska zadeva, pa jih tudi
ne razstavljamo na primer po cerkvah in župni-
ščih (heh, si zamislite, Rode bi grmel kot grom).
Blagor vam, če razumete pomen tega zadnjega
izmed ptujskih umotvorov, saj kar se mene tiče,
si ob tem curku (ne vem zakaj) še vedno pred-
stavljam, da v Dravi leži od piva nalit velikan,
ki prebavljeno tekočino neumorno izloča proti
pešmostu.
Naj razume, kdor more!
Gregor Alič
8
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
iščete svoj stil / IŠČETE SVOJ STIL
Branko je za izzive
Branko Rodošek z Mestnega Vrha 89 pri Ptuju orje ledino
med moškimi udeleženci akcije Iščete svoj stil. Zaposlen
je v Paamavtu v Zavrču, je oče 7-letnega Saša, ki je letos
začel obiskovati prvi razred OŠ Olge Meglič. Rad ima iz-
zive, počne to, česar drugi ne, tudi zato je oddal prijavo
za sodelovanje v Tednikovi akciji, ki ji redno sledi. Rad je
lepo oblečen ob vsaki priložnosti. V prostem času se ukvar-
ja z zavarovalništvom, njehov hobi pa je tudi gojenje bon-
sajev in kaktusov - pred hišo ima pravi botanični vrt. 'Ridi
to njegovo ljubezen bomo spoznali v eni naslednjih številk
Tednika.
Koža moškega zahteva poseb-
no obravnavo, ker se v mnogo-
čem razlikuje od ženske. Branko
je prvič obiskal kozmetični sa-
lon, zato se je kozmetičarka
Neda Tokalič še posebej potru-
dila, da mu je predstavila vse
postopke nege, ki jo je začela s
pregledom kože in nadaljevala
s pripravo za globinsko čiščen-
je. Ker je njegova koža mastna,
je v celem postopku nege upo-
rabljala sredstva za ta tip kože.
Končala ga je z masažo in ma-
sko. Priporočila mu je občasni
obisk kozmetičnega salona, dala
pa mu je tudi nekaj koristnih
nasvetov za nego kožo doma.
V frizerskem salonu Stanka
se je Branko prepustil izzivu.
Glede na njegovo obliko glave
mu frizerka Marija ni skrajšala
zgornjega dela, le nekoliko je
sorazmerno kratke lase razred-
čila, skrajšala pa jih je ob stra-
neh in v zadnjem delu. Vrhnje
dele las mu je nato posvetlila,
da je dosegla večjo razgibanost
frizure.
Za še bolj urejen Brankov vi-
dez se je v frizerskem salonu
Stanka potrudila Nina. Rahlo
mu je oblikovala obrvi in jih za
nianso od njegovih potemnila,
prav tako tudi trepalnice, ki so
naravno čisto svetle. S korek-
torjem mu je prekrila tudi nekaj
manjših nepravilnosti, zatem pa
na obraz nanesla tekoči puder v
zelo zmerni količini. Na koncu
mu je na ustnice nanesla vlažil-
no brezbarvno šminko, ki pa ne
daje leska.
Glede na to, da je Brankovo
delo med ljudmi in zahtevo ure-
jenost ob vsaki priložnosti, so
mu v modnem studiu Barbare
Plaveč glede na spremenjen vi-
dez priporočili, da izbira temna
oblačila v kombinaciji svetlih
tonov v športnem in elegant-
nem stilu, kar le še bolj pouda-
ri njegov šarmantni videz. Za
akcijo Iščete svoj stil je oblekel
športna oblačila iz Mercator-
jeve Blagovnice: rjave bombaž-
ne hlače športnega kroja, ki jih
bogatijo našiti žepi, in bombaž-
no polo majico v enakem tonu,
obogateno z modrimi in sivimi
črtami ter z ovratnikom iz reb-
rastega bombaža.
Pri fotografiranju so mu tega
dne asistirale članice popular-
ne sklupine Power Dancers, ki
so bile ravno takrat na obisku
v modnem studiu Barbare Pla-
več, kjer so jim izdelali oblačila
za sobotni nastop na finalni pri-
reditvi izbora miss Slovenije
2000.
V športnem studiu Olimpic
so za Branka izbrali program re-
kreativne športne vadbe. V njem
je poudarek na splošni kondici-
ji in porastu moči, vključuje pa
tudi nekatere vaje iz korektivne
gimnastike. Kot je povedal stro-
kovni vodja športnega studia
Vlado Čuš, so tudi za Branka
pripravili mesec dni brezplačne
vadbe.
MG
Branko Rodošek prej
m pozneje
Branko v športnih oblačilih iz Mercatorjeve Blagovnice na Novem trgu na Ptuju. Pri poziranju
so mu pomagale članice skupine Povver Dancers. Fotografije: Črtomir Goznik
PTUJ / drugačno preživljanje pocitnic
Svedrovci na potepu
Nekateri otroci in mlado-
stniki ne morejo živeti s
svojimi starši. Nekaj izmed
teh je našlo svoj nadomes-
tni dom v domu Malči Be-
ličeve v Ljubljani. Njihovi
vzgojitelji in vzgojiteljice so
jim prijatelji, mnogokrat pa
prevzamejo vlogo staršev. Da
ti otroci ne bi bilo prikraj-
šani za počitniška doživetja,
sta poskrbela tudi njihova
vzgojitelja Liijana in Dušan
Kulovec.
Svedrovci so člani ene od dru-
žin iz omenjenega doma. To ime
so si dali, ker so na svojih iz-
letih in pohodih pošvedrali že
marsikak čevelj. Doslej so obre-
dli že kar lep kos Slovenije. Bili
so v podzemskem svetu in na
dvatisočakih, kolesarili do mor-
ja in po Savinjski dolini, se z
rafti spuščali po Kolpi, pešačili
iz Ljubljane na Triglav in po
hribih do Maribora, taborili s
taborniki ... Letos pa so se pri-
javili na razpis revije GEA za
obisk osmih krajev na obrobju
Slovenije. Na svoji poti so se
ustavili tudi na Ptuju, kjer so
si ogledali zbirko na ptujskem
gradu in se osvežili v termah.
Mladi švedrovci pravijo, da
je tovrstno preživljanje počitnic
zelo poučno, saj so si ogledali
in spoznali veliko krajev, nabe-
rejo si kondicijo ter spoznavajo
sami sebe in svoje prijatelje.
Zakonca Kulovec, ki sta se
odločila, da bosta tudi del po-
čitnic preživela z njimi, imata
veliko pozitivnih izkušenj. Pra-
vita, da mladi znajo ceniti nju-
no prizadevanje in da se od njih
veliko naučita. Imajo se lepo in
tudi letos so doživeli veliko le-
pega. Liijana in Dušan Kulo-
vec sta letos za svoje projekte
prejela v okviru Društva za do-
življajsko pedagogiko mednaro-
dno nagrado Outvvard Bound,
ki jo podeljuje Madnarodni inš-
titut za doživljajsko pedagogiko
univerze v Ltineburgu v Nem-
čiji.
Marija Slodnjak
Švedrovci so se na Ptuju počutili lepo
f CDNIK - Četrtek, 28. september 2000	9
CEUE / se o 33. mednarodnem obrtnem sejmu
lepi dosežlfi ptujskih obrtnikov
Celjski sejem je vsako leto nova priložnost za predsta-
vitev obrtnih dosežkov slovenskih, tudi ptujskih obrtni-
Kov. Sejemsko dogajanje je bilo letos izredno bogato,
njegov cilj pa je bil, da bi čimprej odpadle ovire za hi-
trejši razvoj obrti in podjetništva v Sloveniji. Na dnevu
podjetništva so med drugim predstavili delovno gradivo
strategije razvoja malih in srednjih podjetij in podjet-
ništva v Sloveniji.
Pod skupno streho Območne
obrtne zbornice Ptuj je bilo letos
16 obrtnikov, manj kot deset pa
se jih je odločilo za samostojno
predstavitev. Ambicija zborni-
ce, da bi na sejemsko prizorišče
privabila več občinm letos še
ni dala rezultatov, saj sta pris-
luhnili le dve - mestna občina
Ptuj in Kidričevo. Organizira-
nega ogleda sejma 13. septem-
bra, ki je že tradicionalen in
poteka kot ptujski dan na sej-
mu, so se letos udeležili pred-
stavniki sedmih občin, od tega
štirje župani: Franc Kirbiš iz
Vidma (edini župan, ki se stalno
odzove vabilu Območne obrtne
zbornice Ptuj), Franc Kekec
iz Markovcev, Alojz Kaučič iz
Juršincev in Franc Bezjak iz
Majšperka, mestno občino Ptuj
pa sta predstavljala podžupana
Milan Čuček in Mitja Mrgole.
S predstavitvijo obrti in po-
djetništva na Ptujskem so bili
predstavniki občin v glavnem
zadovoljni. V pogovoru z njimi
smo poskušali izvedeti, kako v
njihovih okoljih spodbujajo raz-
voj obrti in podjetništva.
V občini Videm ponujajo kre-
dite. Zanimanje zanje je sicer
veliko, vendar vsi, ki bi jih žele-
li, ne izpolnujejo pogojev ban-
ke. Prednost pri dodeljevanju
imajo po besedah župana Fran-
ca Kirbiša proizvodne dejavno-
sti in uslužnostna obrt. S temi
krediti so v zadnjem letu Spod-
budili odprtje kar nekaj delov-
nih mest.
V občini Majšperk po nave-
dbah župana Franca Bezjaka
skušajo razvoj obrti in podje-
tništva spodbujati v prvi vrsti
s krediti, na drugem mestu pa
so spodbude za izobraževanje in
manjše dotacije na področju do-
polnilnih dejavnosti na kmeti-
jah. Prednost pri pridobivanju
občinskih namenskih kreditnih
sredstev imajo novi programi
na področju proizvodnje.
Franc Kekec, župan občine
Markovci, je povedal, da skuša-
jo kar v največji meri izpolniti
obljube ob ustanavljanju obči-
ne, da bodo za razvoj skušali
narediti čim več. V občini je
trenutno 110 obrtnikov in po-
djetnikov, razvoj obrti in pod-
jetništva pa skušajo spodbujati
na dva načina: z nepovratnimi
sredstvi, ki so strogo namenska
(izobraževanje in podobno), in
s kreditnimi sredstvi; gre za
sredstva proračuna, ki jih ople-
menitijo z bančnimi. Letos so
pripravili informativni razpis,
ki je pokazal, da prevelikega
interesa za te kredite ni, zato
so zanje namenili manjši zne-
sek od možnega. V krhkem bo
nadzorni odbor občine pregle-
dal porabo teh sredstev in tudi
skušal ugotoviti, koliko novih
delovnih mest je z njihovo po-
močjo nastalo.
V občini Juršinci so po be-
sedah župana Alojza Kaučiča
znotraj proračuna za obrt in
podjetništvo letos namenili 2,5
milijona tolarjev in 1,5 milijo-
nov še posebej za turistične pro-
jekte, ki so jih oplemenitili še
z bančnimi sredstvi. Odkar pa
ni več nepovratnih sredstev, je
tudi za te kredite manj zanima-
nja, poleg tega meni župan, da
tudi ti krediti za obrtnike in po-
djetnike niso najbolj ugodni.
Podžupan mestne občine Ptuj
Milan Čuček je prepričan, da
v mestni občini za razvoj obrti
in podjetništva doslej ni bilo
dovolj narejenega. Predvsem ta
njegova trditev velja, ko gre za
projekte, povezane z zahtevno
tehnologijo, kjer obrtnika samo
en sodoben stroj stane 100 in
več milijonov, pri tem pa ga ob-
činski kredit lahko podpre le
z manjšim deležem. Nekaj več
je bilo narejenega na področju
komunalne infrastrukture, ven-
dar je zagotavljanje prostora in
stavbe za obrt premalo, pri teh-
nologiji pa ostaja obrtnik pona-
vadi sam. Prav na tem področju
bo potrebno narediti več, zlasti
še, kar zadeva garantne pogoje,
tu pa bi morali svoje odigrati
država in banke. Eden večjih
projektov, ki jih bodo morali v
mestni občini v kratkem razre-
šiti, je tudi ureditev občinskega
parkirišča za tovornjake. Sekci-
ja avtoprevoznikov pri Obmo-
čni obrtni zbornici Ptuj s 320
člani je pobudo za ureditev dala
že pred leti; prihodnje leto se
namreč izteče rok, ko naj bi
imel vsak avtoprevoznik ureje-
no parkirišče, pa se ni zgodilo
še nič.
Zelo zadovoljen pa je bil z le-
tošnjo sejemsko predstavitvijo
obrtnikov s Ptujskega na sejmu
v Celju predsednik Območne
obrtne zbornice Ptuj Jože Mi-
lošič. Po njegovem prepričanju
sta obrt in podjetništvo na tem
območju v velikem razcvetu,
zlasti še, kar zadeva proizvod-
njo tržno zanimivih izdelkov.
Med sejemskimi obiskovalci je
bilo zanje veliko zanimanja, čas
pa bo pokazal, kako resni so
bili potencialni kupci. Ptujsko
razstavišče je bilo lepo urejeno.
predsednika pa je tudi letos mo-
lilo, da so bili obrtniki premalo
resni, ko so začeli priprave na
letošnji sejem. Že po tradiciji
jih v začetku predstavitev ni za-
nimala, ko pa je bil sejemski
prostor že oddan, pa bi bili na-
enkrat radi med razstavljavci.
Že sedaj jih poziva, da se na 34.
sejem prijavijo v roku. Če bo
prijav več, bo lahko tudi sejem-
ski prostor večji. Na sejmu je
tudi vsako let več domačih iz-
delkov, bilo pa bi jih še več, če bi
država imela večji posluh za po-
trebe obrtnikov in podjetnikov.
Predvsem bi veljalo več pozor-
nosti oziroma spodbud nameni-
ti proizvodni obrti, ki še vedno
stagnira; zlasti je to opazno na
Ptujskem. Gostiln in trgovin je
že preveč, odpirati bi morali več
proizvodnih obratovalnic, drža-
va pa bi morala v večji meri
stimulirati zaposlovanje. Tudi
zaradi tega, ker tega sedaj ni, je
še veliko zaposlovanja na črno,
tisti pa, ki se tega poslužujejo,
ustvarjajo nelojalno konkuren-
co in podpirajo sivo ekonomi-
jo.
Prisotnim županom in pred-
stavnikom sedmih občin na
Ptujskem, ki so se udeležili ptuj-
skega dneva na sejmu v Celju,
je Jože Milošič ponovno prene-
sel željo, da bi se občine v bo-
doče v večji meri vključevale v
to tradicionalno in največjo se-
jemsko prireditev na področju
obrti in podjetništva v Sloveni-
ji. Prihodnje leto bo Območna
obrtna zbornica Ptuj praznova-
la 30-letnico delovanja. Jubilej
bo proslavila tudi z organizacijo
pete razstave obrti in podjetniš-
tva. V zbornici pričakujejo, da
jih bodo občine podprle v vseh
aktivnostih, ki jih bodo pripra-
vili ob tej priložnosti.
MG
Mestno občino Ptuj sta na sejmu predstavljala podžupana Mi-
lan Čuček (v sredini) in Mitja Mrgole, ki sta jih mimogrede
morala "poslušati" tudi na račun izbire lokacij deponije ostan-
kov odpadkov
Na ptujski dan je na razstavišču Območne obrtne zbornice
Ptuj na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju že po tradiciji
zelo živahno. Zadovoljen je bil tudi predsednik Območne obr-
tne zbornice Ptuj Jože Milošič (v sredini zadaj).
Na skupnem razstavišču Območne obrtne zbornice Ptuj se je
predstavilo šestnajst obrtnikov, med njimi tudi Čevljarstvo in
rokavičarstvo Dolenc (na sliki nosilec obrti Janez Dolenc s si-
nom), ki je predstavilo tudi gasilski škorenj, za katerega so
pridobili certifikat Inštituta za preizkus varnosti na Dunaju
Tiste, ki se zanimajo za prenovo stanovanj, so na ptujskem
razstavišču zanimali predvsem notrai\ji tekstilni dekorativni
ometi. Kot je bilo videti na demonstraciji, je i\jihov nanos zelo
enostaven. Fotografije: M^da Goznik
LENART / velika pridobitev za občino in občane
Odprli kar šest kilometrov ieste
Minuli petek, 15. avgusta, pozno popoldan in zvečer je
bilo na Jurovski cesti, na pol poti med Lenartom in Sve-
tim Jurijem slovesno in veselo, saj so odprli šest kilo-
metrov obnovljene za 1,5 metra razširjene in na novo
preplastene ceste.
V minulih mesecih so dela-
vci Cestnega podjetja Maribor
hkrati uredili tudi odvodnja-
vanje, postavili pa tudi tri av-
tobusna postajališča. Celotna
investicija pa je stala 130 milijo-
nov tolarjev, v celoti pa jo je pri-
spevala lenarška občina. Nova
pridobitev bo, kot smo slišali ob
slovesni otvoritvi, bistveno iz-
boljšal kvaliteto življenja predv-
sem krajanov KS Jurovski Dol,
ki so sedaj lepše povezani s
sedežem občine. Veliko pa so
pridobili tudi drugi občani Le-
narta ter obiskovalci tega prele-
pega predela Slovenskih goric,
saj gre za najdaljši naenkrat as-
faltiran odsek v lenarški občini
sploh.
V navzočnosti številnih go-
stov so trak prerezali lenarški
župan Ivan Vogrin, podžupan
Franc Krive, predsednik KS
Lenart Kari Voginčič ter di-
rektorica CP Maribor Marjana
Žinkovič, novo pridobitev pa
je blagoslovil župnik jurijevske
župnije Alojz Antolin.
Župan Ivan Vogrin je zatrdil.
da so v poldrugem letu naredili
veliko več kot pred tem v štirih
letih, toda kot je dejal, nikakor
se ne smejo zadovoljiti z nareje-
nim, temveč morajo nadaljevati
z enakim tempom, kajti v obči-
ni je še veliko cest, kjer morajo
občani v deževnih dneh imeti
dvojno obutev. Podobno je de-
jal tudi predsednik KS Sv. Jurij
Jože Škrlec in se županu in ob-
činski upravi zahvalil za velik
prispevek pri ureditvi njihove
najpomembnejše prometnice, ki
je stara okoli 30 let in je bila
že dodobra načeta in tudi ne-
varna za udeležence v prometu.
"Moram priznati, da smo v le-
tošnjem letu, ko gre za promet-
no infrastrukturo, v KS Lenart
dejansko naredili zelo veliko in
zadovoljen sem, da je tako," je
med drugim povedal predsed-
nik KS Lenart Kari Vogrinčič.
Direktorica CP Maribor je z
zadovoljstvom ugotovila, da je
občina Lenart v letošnjem letu
za ceste - samo tiste, kjer so iz-
vajali dela mariborski cestarji -
namenili kar 500 milijonov to-
larjev in to je po njenem glede
na število prebivalcev daleč naj-
več med vsemi 31 občinami, ki
jih na Štajerskem pokriva ome-
njeno podjetje.
Besedilo in foto:
Oste Bakal
10
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
PTUJ / konvencija liberalne demokracije
Predstavili šest kandidatov 8. enote
v dvorani mestnega iiina na Ptuju so v ponedeljek, 25. sep-
tembra, na regijski konvenciji Liberalne demokracije Slo-
venije predstavili tri kandidatke in tri kandidate stranke
LDS iz osme volilne enote. Predstavitve sta se udeležila
tudi podpredsednik stranke Tone Rop in vodja poslanske
skupine LDS v parlamentu Tone Anderlič.
Program Liberalne demokra-
cije Slovenije je uvodoma pred-
stavil podpredsednik stranke
Tone Rop in poudaril, da ponu-
ja LDS novo razvojno strategijo
za nove čase in nove izzive, pred
katerimi je Slovenija. Naša drža-
va je danes na vrhu srednje- in
vzhodnoevropskih držav, ki se
potegujejo za članstvo v Evrop-
ski uniji. V desetih letih so s
politiko treh vlad, ki jih je vodi-
la LDS, postavili uspešno drža-
vo in trdno gospodarstvo. Tudi
v bodoče želijo v LDS gospo-
darstvo, v katerem bodo ključni
dejavniki rasti, moč idej in po-
djetništva, moč znanja in in-
formacij. To je koncept nove
ekonomije, s katerim lahko še
pospešimo gospodarsko rast in
ustvarimo bistveno več delov-
nih mest. Po njegovem mnenju
bomo za vstop v Evropsko unijo
pripravljeni leta 2002.
Anton Butolen, sicer župan
občine Žetale, kandidira za ob-
močje Haloz in Dravskega polja
(11. volilni okraj). Je zagovornik
in aktiven pri uresničevanju hi-
trejšega razvoja Haloz, zalo si bo
prizadeval za dosledno financi-
ranje manj razvitih območij, še
posebej projektov oskrbe z vodo,
cestnih povezav, razvoja gospo-
darstva, turizma in kmetijstva
ter ekološko sprejemljivih inve-
sticij v haloških občinah.
Amalija Majda Lukner je uni-
verzitetna diplomirana ekono-
mistka in kandidira za območje
Ormoža. Izkušnje je med drugim
nabirala kot predsednica izvrš-
nega sveta občine Ormož, sicer
pa že nekaj let vodi podjetje za
proizvodnjo in trgovino Plastdi-
spenzer Ormož. Zavzemala se bo
za zmajnšanje dajatev gospodar-
stva, za ustreznejše razporejanje
sredstev, izboljšanje pogojev za
kmetijstvo in turizem, za kako-
vostno vzgojo, vsem dostopno
izobraževanje, ustreznejšo poli-
tiko v šolstvu, kulturi in zdrav-
stvu.
Dragica Toš Majcen je doma
v Grlincih in kandidira za ob-
močje Slovenskih goric in Ptuj-
skega polja. Je univerzitetni dipl.
ing. agronomije, zaposlena na
oddelku za kmetijstvo, gozdars-
tvo in prehrano na Upravni enoti
Ptuj in je svetnica občine Jur-
šinci. Pri svojem delu bo dala
poudarek denacionalizaciji, zav-
zema se za razvoj kmetijstva, še
posebej Haloz in Slovenskih go-
ric, zmajnšanje brezposelnosti,
za možnost izobraževanja sleher-
nega, podjetništvo in varovanje
kulturne dediščine.
Lidija Majnik kandidira za
območje Ptuja in Hajdine. V
ptujski knjižnici je od leta 1983
ravnateljica. Kulturi tudi pokli-
cno namenja vse svoje znanje,
ljubezen, energijo in ustvarjal-
no trmo. Prepričana je o naravni
danosti Ptuja kot regijskega sre-
dišča in želi v parlamentu z moč-
jo argumentov zastopati interese
in pridobiti za njihovo uresni-
čevanje čimveč denarja za svoj
kraj in ga tako narediti še bolj
spoznavnega.
Drago Matjašič je kandidat za
območjf Pesnice.
Kari Vogrinčič kandidira za
območje Lenarta. Je ustanovitelj
podjetja Finesa in njegov dire-
ktor. Kot poslanec v državnem
zboru želi svoje znanje in odlo-
čitve usmeriti v dostopnost šola-
nja mladim in odraslim, v razvoj
turizma v Slovenskih goricah in
v ustrezno gospodarsko politi-
ko, ki bo zagotovila več delovnih
mest na podeželju. V Lenartu se
bo zavzemal za izgradnjo sred-
nje šole in doma za ostarele.
Tekst in foto:
-OM
V dvorani mestnega kina so se predstavili kandidati LDS osme
volilne enote: od desne Anton Butolen, Majda Lukner, Dragica
Toš Majcen, Lidija Majnik, Drago Matjašič in Kari Vogrinčič.
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Prvi dnevi uradne predvolilne
kampanje potekajo v že znanih
okvirih. To pa hkrati pomeni, da
se slovenski politiki in slovenska
politika tudi tokrat oklepajo starih
tem in (v glavnem) preverjenih
modelov političnega marketin-
ga. Drugače pravzaprav niti ne
more biti, ker je v bistvu ponu-
dba kandidatov in programov v
glavnem "standardna", nespre-
menjena. Ni novih idej, novih
zavez in novih ljudi. Na kandidat-
nih listah se praviloma pojavljajo
zgolj stari politiki, stari poslanci.
Nihče od redkih poslancev, ki
so tokrat vendarle izstopili iz tek-
me za poslanske sedeže, tega ni
storil zaradi svojih napak ali sla-
bega dela, ampak zato ker so
se preprosto naveličali. Takšna
so pač uradna pojasnila iz stran-
karskih central, kar z drugimi
besedami pomeni, da v nobeni
stranki niso bili pripravljeni in
sposobni opraviti zares temeljite
(in samokritične) analize vloge
posameznih poslancev in strank
v celoti v preteklem mandatnem
obdobju. Potemtakem bi lahko
rekli, da vlada v večini strank
svojevrstna domačnost in "fami-
liarnost", čvrst monopol tistih, ki
so se ob nekem času uspeli pri-
biti na čelne pozicije. Pri njih
vztrajajo - in ostajajo, ne glede
na svoje dejansko delo in de-
janske sposobnosti. Vsekakor bi
bila zelo zanimiva podrobnejša
analiza, kaj se je dogajalo in kaj
se dogaja znotraj posameznih
strank na kadrovskem področju
v zadnjem desetletju. Vendar pa
očitno nobena stranka nima kak-
šne posebne volje, da bi se s
tem ukvarjala.
KAJ JE "VELIKA
POLITIKA".
Seveda se neposredne posle-
dice kadrovske mlakuže kažejo
tudi pri programski ponudbi na
slovenskem strankarskem trgu,
kjer v glavnem ni zaslediti novih
idej, vsaj ne takšnih, za katere bi
lahko mirne vesti trdili, da niso
uvožene in da se izvirno sooča-
jo s specifičnimi izzivi iz povsem
konkretnega slovenskega življe-
nja. V imenu političnega pra-
gmatizma se v bistvu prodaja
neinventivnost in nesposobnost
ponujanja odgovorov in rešitev
za posamezne dileme in prob-
leme. Zaradi tega se v javnih
soočanjih vsi politiki hvaležno
oklepajo "ideoloških" in "zgodo-
vinskih tem", za katere imajo
vnaprej pripravljene stereotipne
odgovore in ugovore, ki ne za-
htevajo kakšne posebne kre-
ativnosti. Enako velja tudi za
razpravljanje o pridruževanju Ev-
ropi, ki se v glavnem začenja in
končuje s splošnimi deklaracija-
mi, kako so (v glavnem) vsi za
slovensko vključevanje v Evro-
po. Prav neverjetno (in šokant-
no) je, kako malo pretendentov
za mesta v parlamentu se v prvih
predvolilnih dneh pojavlja s kon-
kretnimi (in zavezujočimi) pro-
grami in obljubami za povsem
določna področja gospodarske-
ga in drugega življenja v Slo-
veniji. Vsi se ukvarjajo s tako
imenovano "veliko politiko", kot
da ne bi bila "velika politika" tudi
jasno opredeljevanje (in zave-
zovanje) posameznih strank in
posameznih strankarskih kandi-
datov do politike gospodarskega
razvoja, zaposlovanja, kulturne-
ga in socialnega življenja, ne na-
zadnje tudi do prometne politike
in politike, ki lahko blagodejno
ali pa uničujoče vpliva na odno-
se v povsem konkretnem kraju
ali ulici. Kot da bodočih potenci-
alnih vladarjev in poslancev ne
zanimajo "drobni" problemi lju-
dmi, ki vsak zase in vsi skupaj
predstavljajo urejeno ali neureje-
no državo, prijazno ali neprijaz-
no oblast. Ker je tako, ni čudno,
da v predvolilnih parolah in na
predvolilnih plakatih prevladuje-
jo splošna gesla, posplošene za-
obljube ...
Dnevnikova komentatorka
dvomi v učinkovitost letošnje
predvolilne kampanje. "Kot lep
primer blede in po vsej verjetno-
sti ne najbolje izbrane predvo-
lilne kampanje bi lahko ocenili
akcije socialnih demokratov. Ti
so se letos odločili, da v TV ogla-
su, v prvem delu pa tudi na ve-
likih plakatih, ne bodo nastopali
njihovi vodilni možje in žene, in
tako so v obliko črk SDS 'postro-
jili' čebelice, rdeče vrtnice in la-
stovke. Ob gledanju TV spota se ■
gledalcu najprej utrne misel, da ■
gre morda za oglas kakšne nove
priredbe filma Cvetje v jeseni ali '
pa za kakšen nov oglas iz serije I
Slovenija, moja dežela. Kot pro- |
pagiranje politične stranke pa bi j
čebelice, pšeničko in njivice lah- i
ko povezali kvečjemu s Sloven- j
sko ljudsko stranko. Sodeč po
omenjenem spotu so torej v Jan-
ševi socialdemokraciji ocenili, da
ima stranka še največjo rezervo
med volivci bivše ljudske stran-
ke, a če so se odločili zai prepri-
čevanje teh volilcev z argumenti
veselja do življenja, se z njiho-
vimi oglasi vsekakor ne ujemajo
Janševi nastopi v različnih soo-
čanjih.
Plakat SLS - SKD Slovenske
ljudske stranke kakšnih pretres-
ljivih novosti ne prinaša, morda
je manjša osvežitev le obraz Iva
Bizjaka. Tako kot bi lahko kot edi-
no osvežitev v predvolilnih na-
stopih prvakov ljudske stranke
ocenili povzdignjen glas Franca
Zagožna na soočanju z Jane-
zom Janšo. Ob gledanju plaka-
ta LDS pa se opazovalec najprej
vpraša, zakaj so izbrali prav te
obraze. Da se nam smehlja Ja-
nez Drnovšek, je seveda razum-
ljivo, tudi Tomaž Humar in Milena
Zupančič glede na konvencijo
stranke nista presenečenje, ni pa
jasno, zakaj so se v množici žen-
skih kandidatk za poslanko od-
ločili za Cvetko Zalokar-Oražem
in v množici vplivnih bivših mi-
nistrov prav za Pavleta Gantarja.
Če držijo navedbe nekaterih čla-
nov volilnega štaba, da so s tem
izborom skušali doseči prav to,
da plakat vzbudi zanimanje, so
uspeli. Ob tem je zanimivo, da
smo lahko v LDS slišali na pri-
mer ob izboru Pavleta Gantarja
tudi tako različne razlage, kot da
je k izboru pripomogla njegova
relativna mladost, drugi pa, da
naj bi Gantar pritegnil starejše
volivke in volivce.
Plakat Združene liste je verjet-
no ena najbolj ponesrečenih ak-
cij ZLSD doslej (čeprav v stranki
zagotavljajo, da gre šele za prvi
del in da bo v celotni akciji tudi
ta plakat dobil pravo vrednost).
Načeloma sicer ne slaba ideja
in besedno zanimiv poziv Volite
modro ob sloganu Nova ener-
gija s sedanjo grafično izvedbo
na plakatu mimoidoče prej kot
na volitve spomnita na primer
na nujnost nakupa baterijskih
vložkov ali morda na preuredi-
tev zastarelega načina kurjenju z
uporabo novih virov energije ..."
Znani režiser in profesor na
igralski akademiji Dušan Jova-
novič je za Večer poskušal s svo-
jega zornega kota opisati nekaj
značilnosti vodilnih protagonis-
tov letošnjih slovenskih volitev.
"Najbolj celostno, karizmatično
delujeta Drnovšek in Janša. Do
neke mere celo magično. Oba
sta težkokategornika, oba sta
botra ...," piše Jovanovič. "Zago-
žen v tem pogledu sicer nekoliko
zaostaja, vendar ne dosti. Nje-
gov nastop je specifičen: harmo-
ničen, konzistenten, topel. Kljub
temu ni videti naiven. Nasprot-
no. Najmanj avtoritete prav go-
tovo izžareva Kušar. V njem ni
skrivnosti, tako kot govori, tako
tudi misli. Preprosto, zvesto in
trdno. Bajuk in Pahor sta nekje
z zlati sredini. Bajuk je omikan,
prijazen, svetovljanski uradnik.
Pahor je uglajen aparatčik brez
barve, vonja in okusa. Jelinčič
je posebne vrste tič. Kljub temu
deluje bohemsko, ležerno Malo
mi gre na živce, malo me pa za-
bava ..."
Jak Koprive
ORMOŽ / predstavitev stranke nova slovenija
Dr. Andrej Bajuk na obisku v Ormožu
v torek, 12. septembra, je Ormož obiskal predsednik slo-
venske vlade in stranke Nova Slovenija - krščansko ljud-
ska stranke dr. Andrej Bajuk. V ormoškem domu kulture
je skupaj s kandidati za državnozborske volitve in predsed-
niki občinskih odborov ptujsko-ormoškega področja pred-
stavil osnovne smernice ter delovanje stranke v tem delu
Slovenije.
Dr. Andrej Bajuk je v sprem-
stvu soproge prispel v Ormož
tokrat predvsem v vlogi pred-
sednika stranke Nova Slovenija
- krščansko ljudska stranka. V
pozdravnem nagovoru je pouda-
ril, da so vrednote krščanskega
ljudskega gibanja omogočile ob-
stoj Slovencev kot naroda. Pred-
stavil je delovanje stranke, ki
si bo v parlamentu prizadevala
med drugim tudi za svobodno
gospodarstvo, ki bo dajalo vsem
enake možnosti. Prednost bodo
dali tudi družini in skrbi za mla-
de, na področju izobraževanja pa
poudarjajo, da je potrebno osno-
vno skrb posvetiti državljanski
in domovinski vzgoji, učiteljem
pa vrniti ugled in avtoriteto.
Slovenija naj bi postala članicj
Evropske zveze in NATA ob
ohranitvi svoje kulturne identi-
tete, za ohranitev narodove biti
pa potrebuje Slovenija močno li,
razvito podeželje z urejeno ko-
munalno infrastrukturo. Zato je
potrebno posebno skrb posvetiti
kmetom.
Predstavili so se tudi kandi-
dati za volitve v državni zbor
ptujsko-ormoškega področja;
Franc Bezjak - kandidat za 11,
volilni okraj, Franci Krepša,
kandidat za 9. VO, Peter Pribo-
žič, kandidat za 10. VO, Daniel
Smodiš, kandidat za Ljutomer
in Alojz Sok, kandidat za podro-
čje občine Ormož.
Alojz Sok je v svoji predstavi-
tvi povedal, da se bo v primeru
izvolitve v slovenski parlament
zavezmal za večjo pomoč de-
mografsko ogroženim področ-
jem, med katera sodi tudi občina
Ormož. Zavzel se bo tudi za rea-
lizacijo gradnje ormoške gimna-
zije, doma ostarelih, odlagališče
odpadkov ter cestne povezave
Ormož - Slovenska Bistrica. Pod-
piral bo tudi nastajanje manjših
občin ter večjo demokratizacijo
v občini. Posebno skrb pa si zas-
lužijo po njegovem mnenju tudi
družine in kmetje.
Majda Fridl
Dr. Andrej Bajuk na obisku v Ormožu. Ob njem Alojz Sok in
Franc Bezjak, župan občine Majšperk. Foto: Majda Fridl
GORIŠNICA / javna tribuna sls + skd slovenske
ljudske stranke
la ohranitev življenja na podeželju
v nedeljo je v dvorani kulturnega doma v Gorišnici bila
javna tribuna z naslovom Ostanimo na podeželju; pripravi-
la jo je Nova generacija, ki deluje v okviru SLS-H SKD Slo-
venske ljudske stranke. Osrednji gost mag. Franci But je
z zanimivimi sogovorniki predstavil prednosti življenja na
podeželju.
Mag. But je poudaril, da bi
država morala poskrbeti za
skladnejši razvoj na področju ko-
munalne infrastrukture tudi na
podeželju, predvsem za sodobne
prometne komunikacije (ceste in
železnice), sodobno električno,
telefonsko in kabelsko omrežje,
ki je pogoj za dostop do Inter-
neta, za dostopne cene komuni-
kacijskih storitev, dostopnost do
izobrazbe, javne prevoze do šol
in mrežo izvenšolskih dejavno-
sti, kvalitetno zdravstveno oskr-
bo, skladen ekonomsko-socialni
razvoj regij ter decentralizacijo
države. Seveda, bi tudi slovenske
kmetije morale omogočiti preži-
vetje, kajti prav zaradi slabega
zaslužka se mnogi ne odločajo za
kmetovanje. Mnogokrat se do-
gaja, da kmetje veliko vlagajo v
kmetije, ne dobijo pa ustrezne-
ga vračila. Zato bo država mora-
la še zlasti v času vključevanja v
Evropsko unijo skrbeti, da bodo
naše kmetije in življenje na po-
deželju kvalitetni na vseh koncih
Slovenije. Omogočiti pa bi mo-
rali tudi ustrezna delovna mes-
ta.
Na nedeljski javni tribuni v
Gorišnici so se predstavili tudi
trije kandidati stranke za pos-
lanca v Državni zbor: Alojz Ka-
učič, dr. Robert Ceh in magistra
Darinka Fakin. V pogovoru sta
sodelovala tudi gorišniški župan
Slavko Visenjak in župan Roga-
ške Slatine magister Branko Ki-
drič, ki sta skozi lastno izkušnjo
poudarjala, kako pomemben je
razvoj podeželja, če želimo, da
bomo ohranili poseljenost naših
vasi.
MS
f CDNIK - Četrtek, 28. september 2000
11
KIDRIČEVO / odmevna akcija turističnega društva
Hajlepšim zlate liste, neuglednim koprive
v občini Kidričevo so svečano proglasili najbolje urejene hiše,
liinetije, bloke, lokale ter vasi v letošnjem letu. Proglasitev so
opravili minulo nedeljo, 24. septembra, v Starošincah.
Petčlanska komisija Turisti-
čnega društva Kidričevo, ki
ji predseduje pobudnica akcije
pragica Vtič, v njej pa so še
Franc Trčko, Melita Repec, Ja-
nez Kostanjevec in Vlado For-
bici, je čez poletje opravila tri
najavljene in .več nenajavljenih
ogledov. Za najlepše urejeno vas
so soglasno proglasili Starošin-
ce v osrčju Dravskega polja, ki
štejejo le 60 hiš z okoli 170 pre-
bivalci. Vas, ki leži severno od
ceste Ptuj - Slovenska Bistrica,
je lepo urejena in kljub suši
z balkonov in oken njenih hiš
še sedaj prijazno pozdravljajo
pelargonije, surfinije in druge
okrasne rože. V okolici vasi so
v glavnem lepo obdelane njive,
na vzhodu pa je obsežen nižin-
ski gozd, ki mu pravijo kar "bo-
rovje", saj je v njem največ bora.
Pred leti so imeli v vasi več stu-
dencev, a so jih z gradnjo vodo-
voda opustili. V letošnjem letu
so dva sredi vasi s pomočjo ob-
čine obnovili in iz enega so iz
globine 13 m zajeli pitno vodo.
Za najbolje urejen lokal so
proglasili Vitalovo restavracijo
PAN v Kidričevem, ki izstopa
tudi z urejeno in cvetočo okoli-
co. Drugo mesto so med lokali
prisodili bistroju Capry v Apa-
čah, tretje pa mesnici in kmetiji
Jožeta Fingušta v Stražgonjci.
Med bloki so za najlepše ure-
jenega izbrali blok Kajuhova 1
v Kidričevem, ki so ga stanoval-
ci obdali s svetjem in lepo ure-
dili tudi njegovo okolico. Drugo
mesto so prisodili bloku Čuč-
kova 5, tretje pa bloku v Kaju-
hovi 14 v Kidričevem.
Zlat kostanjev list za najlepše
urejeno kmetijo je prejela Mari-
ca Belec iz Župečje vasi 55, dru-
ga najlepše urejena je kmetija
Marije Podgoršek iz Njiverc 12,
tretje mesto pa je komisija pri-
sodila kmetiji Leopolda Žunko-
viča v Sikolah 20.
Za najlepše urejeno stanovanj-
sko hišo so proglasili hišo Anice
Vrtnik iz Cirkovc 28, druga naj-
lepše urejena je hiša Zore Kores
iz Spodnjih Jablan 28 a, tretje
mesto pa so prisodili hiši Slavi-
ce Mojzer iz Apač 43.
Poleg tega so za lepo urejenost
hiš in okolice podelili še 43 pri-
znanj turističnega društva. Naj-
več, kar pet priznanj so podelili
krajanom Lovrenca, štiri Apa-
čanom, po tri so prejeli v Župe-
čji vasi Pleterjah, Cirkovcah,
Pongrcah, Starošincah, Kungo-
ti, in Kidričevem, po dve v Mi-
hovcah. Jablanah, Stražgonjci,
Šikolah, Njivercah in Strnišču,
po eno pa v Dragonji vasi in
Spodnjem Gaju.
Presenetili pa so s podelitvijo
štirih kopriv. Z njimi so opekli
krajevni odbor Pleterje za ne-
urejenost vasi in poškodovano
kapelo sredi vasi, ki je obdana
z grmovjem in koprivami, KO
Kidričevo za neurejenost indu-
strijskega naselja, KO Cirkovce
za neurejen videz bifeja Damiš
v centru vasi ter KO Kungota
za sramotno propadanje gradu
Ravno polje.
Turističnemu društvu in vsem
dobitnikom priznanj je čestital
kidričevski župan Alojz Sprah
ter vzpodbudil občane in turi-
stično društvo, da akcijo nada-
ljujejo, saj pomeni pomemben
napredek na področju kulture
bivanja v občini. Namen in po-
tek letošnje prve tovrstne ak-
cije sta predstavila predsednik
turističnega društva Kidričevo
Boris Urbančič ter predsednica
komisije Dragica Vtič, ki je ob-
čane pozvala, naj prihodnje leto
prijavijo komisiji še več lepo
urejenih hiš, kmetij, lokalov in
vasi in naj pri tem ne pozabijo
na kandidate za koprive. Turis-
tičnemu društvu za dobro odlo-
čitev, Starošinčanom pa za skrb
in urejenost vasi se je zahvalil
predsednik krajevnega odbora
Milko Marčič, slavje ob progla-
sitvi pa so popestrili harmoni-
karji Stanko Kores, Sašo Hojnik
in Ivan Brus ter člani mladinske
folklorne skupine Vinka Kor-
žeta iz Cirkovc pod vodstvom
Marije Jurtela.
M. Ozmec
Najlepše urejen Je blok v Kajuhovi 1 v Kidričevem
Center Starošinc, najlepše urejene vasi v občini Kidričevo v letu 2000, krasijo lepo urejene hiše
HAJDINA / oživljanje tradicije na vasi
Druženie ob lUkanju
Lansko leto so v občini Hajdina ustanovili Društvo žena
in deklet, ki ima 145 članic, vodi pa jih neumorna Marta
Sitar. Skrb za družabnost in ohranjanje tradicij na vasi je
ob poglabljanju kuharskih in drugih veščin osrednja na-
loga v društvenih aktivnostih. Vse to je bilo moč zaznati
tudi na prvi jesenski dan, ko so se članice v velikem številu
zbrale pri predsednici Marti Sitar na Zgornji Hajdini 58,
pridružili so se jim tudi možje, da pa je bilo še bolj veselo,
so poskrbeli člani pevskega zbora DU Hajdina in člani PD
Staneta Petrovič ater harmonikar Viktor Munda.
V skednju se jih je zbralo sko-
raj več, kot je bilo koruznih sto-
ržev, ki so čakali, da jih slečejo.
se je namuznil eden od moških
udeležencev, ki se je na veseli
dogodek pripeljal kar s kole-
som. Koruzo za "obdelavo" so
nabrali pri tajnici društva Fran-
čki Cartl. Ker se je delo, ki so
ga skušali opraviti po nekdanjih
običajih, hitro končalo, je več
časa ostalo za veseli del. Pesem
in dobra volja sta še dolgo od-
mevali v noč, najbolj vztrajni
so se od Sitarjevih poslovili v
zgodnjih sobotnih urah. Ob do-
bro obloženi mizi in številnih
dobrotah, ki so jih pripravile
članice Društva žena in deklet
občine Hajdina, se je bilo toli-
ko lažje veseliti. Nekoč so se pri
ličkanju sicer gostili zgolj s kru-
hom, grozdjem, jabolki in tudi
orehi, pili pa jabolčnik. Današ-
nja miza pa je ob kmečkih praz-
nikih veliko bolj bogata: na njej
so še meso, potica in pecivo.
MG
Bogato obložena miza je kar sama vabila.
Hajdinski fantje so tudi tokrat pokazali, da znajo dobro peti.
V skednju seje zbralo skoraj več kožuharjev, kot je bilo koruze
Predsednica Društva deklet in žena občine Hajdina Marta Si-
tar v družbi z muzikantom Viktorjem Mundo je bila dobra go-
stiteljica. Fotografije: Črtomir Goznik
Marica Belec pred svojo najlepše urejeno kmetijo v Zupečji
vasi 55
Anica Vrtnik pred najlepše urejeno stanovanjsko hišo v Cir-
kovcah 28
S koprivo so opekli tudi Kungoto za neugledno propadanje
gradu Ravno polje. Foto: M. Ozmec
12
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
OD TOD m nun
ZAVRČ / s seje občinskega sveta
Nadzorni oditor ni ugotovil nepravilnosti
Na redni septembrski seji so se minuli petek sestali sve-
tniki občine /avrč. Največ uvodne razprave so namenili
aktualni lokalni problematiki, predvsem bodočemu statu-
su osemletke, sedanje podružnice Zavrč, gradnji vodovoda,
ureditvi telefonskih priključkov in modernizaciji nekate-
rih manjših odsekov cest. Na nekaj bistvenih problemov je
namreč občinski svet opozoril občinski odbor SDS, pred-
sednik občinskega odbora stranke Dušan Rojko pa je na
seji poskrbel za podrobnejšo predstavitev problematike.
Kot je povedal Dušan Rojko,
s pogovori o spremembi sedan-
jega statusa završke podružnič-
ne šole niso prišli kdove kako
daleč, predvsem ne na medob-
činski ravni. Ministrstvo za šol-
stvo in šport namreč soglaša z
ustanovitvijo dveh enakovred-
nih zavodov z enotama vrtca
v skupen vzgojno-izobraževalni
zavod, je dejal Rojko, kar pa ne
pomeni, da bi šola Zavrč pos-
tala samostojni zavod, kot mis-
lijo nekateri. Sodelovanje med
šolo Cirkulane in Zavrč bi se
tudi v bodoče nadaljevalo, v ob-
čini Zavrč pa so prepričani, da
je treba samostojnost izpeljati
po hitrejši poti, zato bodo že v
teh dneh na to opozorili vods-
tvo občine Gorišnica, ki še ni
dalo uradnega odgovora na pro-
šnjo Zavrča. Sicer pa so svetni-
ki Dušana Rojka tudi uradno
potrdili za člana posebne komi-
sije, ki bo še naprej urejala "šol-
sko" problematiko.
Zupan Miran Vuk je v nada-
ljevanju seje na kratko povzel
dosedanje že opravljeno delo v
infrastrukturi, tako na cestah
kot tudi pri gradnji vodovod-
nega sistema, ob tem pa dejal,
da bodo vsa dela dokončana po
predvidenih planih, zato je vsa-
ka bojazen občanov v tem tre-
nutku odveč. Občinski svetniki
so se ustavili še pri obravnavi
poročila, ki ga pripravil nadzor-
ni odbor. Ta je podrobneje pre-
gledal poslovanje završke šole,
društev v občini in še posebej
temeljito zaključni račun obči-
ne za preteklo leto. Iz poročila
je bilo razvidno, da nadzorni
odbor pri pregledu ni ugotovil
nobenih nepravilnosti.
Svetniki so na petkovi seji so-
glasno podprli še ustanovitev
pokrajine Spodnje Podravje, go-
vorili pa so tudi o programu
prireditev, ki jih pripravljajo ob
koncu tedna v počastitev 4. pra-
znika občine Zavrč.
TM
OD TOD IN TAM
DORNAVA/
Predvolilni kombi LDS
v nedeljo se je tudi v Dornavi ustavil pred-
volilni kombi LDS. Ob tem se je predstavila
kandidatka Liberalne demokracije Slovenije
za 9. volilni okraj za državni zbor Dragica Toš
- Majcen.
MS
JURŠINCI /
Zahvala jeseni v znamenju cvetja
v Juršincih bo 8. oktobra že osma tradici-
onalna prireditev Zahvala jeseni, ki bo letos
v znamenju cvetja. Pokroviteljica prireditve
je občina Juršinci, organizator pa Društvo za
ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci, ki
ga vodi Marta Toplak. V sklopu letošnje Za-
hvale jeseni bodo organizirali dve povorki. V
prvi se bodo predstavile dosedanje kraljice z
darovi, v drugi pa bo poudarek na predstavitvi
cvetja v Juršincih in kraljice cvetja. Nastopilo
bo več folklornih skupin, predstavili bodo naj-
lepše cvetje na vasi, posebej zanimive pa bodo
kmečke igre v izdelavi kmečkega šopka in po-
stavitvi kmečkega voza, izbrali pa bodo tudi
največji in najtežji pridelek. Veselo bo tudi na
družabnem srečanju s prijetno glasbo in ljud-
skimi pevci.
MG
KIDRIČEVO /
Danes o sežigalnici
Svetniki občine Kidričevo se bodo sestali
danes, 28. septembra, ob 18. uri na 15. redni
seji in v osrednji točki razpravljali o termični
obdelavi trdih odpadkov iz naselij severovzho-
dne Slovenije ter njihovem odlaganju po seži-
gu. Poleg tega naj bi sklepali o spremembah
odloka o območjih in delu krajevnih odborov,
o predlogih komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, o povišanju cen pro-
gramov vrtca, določili naj bi cene najemnin
grobnih parcel, mrliških vežic in garaž ter za
vzdrževanje pokopališč, ob koncu pa analizira-
li poročilo o izvrševanju proračuna.
-OM
PTUJ / Priprave na 55. obletnico
MDA Pesnica
Upravni odbor Kluba brigadirjev mladin-
skih delovnih brigad občin s ptujskega obmo-
čja je pred kratkim ustanovil 13-članski odbor
za praznovanje 55. obletnice mladinske delov-
ne akcije Pesnica 1946, na kateri so mladi iz
vse Slovenije urejali strugo te reke. Praznova-
nje naj bi sklenili z osrednjo prireditvijo sep-
tembra prihodnje leto v Dornavi.
-OM
VIDEM/
Gasilski svet podravske regije
v prostorih občine v Vidmu pri Ptuju so se
v torek, 26. septembra, ob 18. uri sestali na
8. seji člani sveta gasilske zveze podravske re-
gije, ki ga vodi Franc Simeonov. Analizirali
so pomembnejše sklepe in informacije s sej
predsedstva Gasilske zveze Slovenije, osrednja
tema pa je bil dogovor o aktivnostih v oktobru,
mesecu varstva pred požari, v posameznih ob-
činskih gasilskih zvezah.
-OM
ROGOZNICA/
Sedmi praznik upokojencev
v društvu upokojencev Rogoznica so v ne-
deljo, 25. septembra, v gasilskem domu v Pod-
vincih praznovali sedmi praznik. Po nagovoru
predsednika društva Feliksa Bagarja so ude-
ležencem pripravili kulturni program, zasluž-
nim izročili priznanja, zatem pa se sprostili z
ansamblom Odmev iz Ptuja.
-OM
PRAGERSKO-GAJ/
24. krajevni praznik
Minuli konec tedna je bilo v krajevni skup-
nosti Pragersko - Gaj svečano, saj so že štiriind-
vajsetič praznovali krajevni praznik, proslavili
pa tudi zlati jubilej domačega upokojenskega
društva ter osem let mešanega pevskega zbora.
Prireditve so se pričele v petek s športnimi tek-
movanji ter komemoracijo pri spomeniku pa-
dlim, nadaljevale v soboto z osrednjo proslavo
v telovadnici osnovne šole Pragersko z boga-
tim kulturnim programom in podelitvijo priz-
nanj krajevne skupnosti, športne prireditve pa
so potekale tudi v nedeljo.
VT
SLOVENSKA BISTRICA /
Podelitev zlate vrtnice
Tednik Panorama, Turistična zveza Sloven-
ska Bistrica ter občina Slovenska Bistrica so
tudi letos organizatorji akcije ocenjevanja naj-
lepše urejenega okolja zasebnih stanovanjskih
hiš, objektov družbenega pomena, naselij in
gostinskih lokalov. Skupaj se za zlato vrtnico
poteguje 141 kandidatov. Ocenjevalna komisi-
ja je svoje delo opravila, zlato vrtnico pa so
podelili v torek, 26. septembra. (Do oddaje Te-
dnika v tisk rezultatov še nismo imeli, zato jih
bomo objavili prihodnjič.)
VT
PTUJ / Avdicije ženskega
pevskega zbora Svoboda Ptuj
ženski pevski zbor Svoboda Ptuj vabi medse
nove pevke mlajše in srednje generacije. Avdi-
cije bodo vsak torek ob 20.30 do vključno 17.
oktobra v pevski sobi v Vošnjakovi 5 v Ptuju
(Narodni dom). Vabljene!
MiG
PTUJ / 20 let ansambla Prijatelji
Ansambel Prijatelji iz Ptuja je ob 20-letnici
izdal kaseto in zloženko pod naslovom Ptuj -
mesto muzej. Oboje so svojim prijateljem in
gostom predstavili v nedeljo, 24. septembra,
ob 13. uri v dolini Vinetu. Ob 20-letnici so na-
stopili tudi vsi nekdanji člani ansambla Prija-
telji, zapeli in zaigrali pa so jim še ansambli
Ptujskih 5, Ambicija, Jožeta Šeruge ter duo
Milan in Ana.
-OM
DORNAVA / s seje občinskega sveta
Gradili bodo kanalizaiijo
Svetniki občine Dornave so se na zadnji seji občinskega
sveta prejšnjo sredo strinjali s sporazumom o združevanju
občin v pokrajino Spodnje Podravje. Obravnavali so tudi
osnutek odloka o zimski službi in nanj imeli kar nekaj pri-
pomb.
Tudi tokrat so se svetniki naj-
več časa ustavili pri prometni
problematiki in gradnji komu-
nalne infrastrukture. Sprejeli so
sklep, da status javne poti obdr-
žijo vse tiste ceste, ki imajo po-
vezovalno funkcijo in jih lahko
vsi uporabljajo. Za urejanje teh
cest bo še naprej skrbela občina.
Vse druge pa imajo status javne
poti, ker služijo le za dovoz do
določenih hiš ali parcel.
Čeprav so na cesti, ki pelje
mimo novega zavoda dr. Mari-
jana Borštnarja zaradi varnosti
postavili prometni znak za ome-
jitev hitrosti, ugotavljajo, da vo-
zniki tega ne upoštevajo, zato so
sklenili, da bodo v prihodnosti
postavili ovire in tako izboljša-
li varnost varovancev. V centru
Dornave bodo uredili krožni
promet in tako odpravili še eno
nevarno točko, ohranili pa bodo
tudi dve stari lipi, ki stojita pred
farno cerkvijo.
Svetniki so ugotovili, da so,
kar se tiče infrastrukture, kon-
čali vse za letos načrtovane pro-
jekte. Zupan Franc Segula jih je
seznanil, da so uspešno končali
letošnje delo na osnovni šoli.
Potek dela si je pred časom ogle-
dal tudi Matjaž Vrčko z minis-
trstva za šolstvo in šport in bil
zadovoljen s potekom gradnje.
Župan je tudi povedal, da
bodo gradili kanalizacijo - v prvi
fazi v naseljih Dornava in Me.
zgovci ob Pesnici. Projekte za.
njo že izdelujejo. Gradnjo bode
financirali v višini sedmih mi-
lijonov tolarjev iz ekološkega
tolarja, enkrat toliko pa bo do-
dala še občina. Čistilna naprava
za 2500 enot bo stala med Dor-
navo in Mezgovci.
Pogovarjali so se tudi, da bodo
v Mezgovcih gradili industrij,
sko cono. Tudi na tokratni seji
pa so občinski svetniki podali
več predlogov in "pobud.
MS
OPLOTNICA, SLO-
VENSKA BISTRICA -
SKUPNI KANDIDATI
ZA VOLITVE
Doslej se je
predstavilo šest
kandidatov
v minulih dneh so v Slo-
venski Bistrici na tiskovnih
konferencah šestih politi-
čnih strank občinski odbo-
ri iz Slovenske Bistrice in
Oplotnice predstavili svoje
kandidate na letošnjih dr-
žavnozborskih volitvah.
Nekaj imen smo v Tedniku
že predstavili. Tako SDS pono-
vno kandidira Jožeta Jerovška,
dosedanjega poslanca, SLS -I-
SKD Slovenska ljudska stranka
dr. Ivana Žagarja, župana ob-
čine Slovenska Bistrica, ZLSD
Andreja Godca, izvršnega dire-
ktorja za vzdrževanje infrastru-
kture pri Slovenskih železnicah
Ljubljana, LDS Marjana Štim-
ca, samostojnega podjetnika,
Nova Slovenija - krščansko ljud-
ska stranka Milana Borka, za-
poslenega pri Elektru Slovenska
Bistrica, Dušan Detiček, sekre-
tar v Območni organizaciji ZSS
za Podravje v Mariboru, pa kan-
didira na listi DeSuS. Programi
vseh strank so naravnani k bolj-
šemu položaju obeh občin v slo-
venskem prostoru.
VT
DESTRNIK/ s seje občinskega
sveta
22 miliionov la navoj
kmetiistva in podSe^išiva
Svetniki občine Destrnik so se konec prejšnjega tedna se-
stali na redni septembrski seji. Pregledali so realizacijo
proračuna, razpravljali o cenah vrtca in plina, koncesio-
narju za šolske prevoze ter kreditih za pospeševanja razvo-
ja kmetijstva, obrti in podjetništva.
Destrniški svetniki so po pre-
gledu realizacije proračuna v
prvi polovici leta in na osnovi
poročila nadzornega sveta ugo-
tovili, da je občina poslovala v
skladu z načrti in brez nepravil-
nosti. Potrdili so ceno storitev
v vrtcu in soglašali s cenami za
odjem plina. Za vrtec bodo mo-
rali na Destrniku odšteti 35 ti-
sočakov, za liter plina pa dobrih
106 tolarjev. Destrniški občinski
svet se je seznanil tudi z rezul-
tati razpisa za kreditiranje kme-
tijstva in podjetništva v občini
ter ugotovil, da bo v prihodnje,
sodeč po interesu, tovrstnemu
pospeševanju kmetijstva in po-
djetništva namenjenih okoli 22
milijonov tolarjev, za kar se ob-
čina že dogovarja z bankami.
Svetniki so imeli na dnevnem
redu tudi razpravo o finačni po-
moči občini Juršinci za obnovo
spominske hiše Janeza Puha in
gasilcem iz Desencev, vendar so
sklenili, da o tem govore na pri-
hodnji seji.
ak
SLOVENSKA BISTRICA / DREVI
DOBRODELNI KONCERT
Denar za obnovo Marijine ierkve
Potem ko so pozno zvečer 31. julija ognjeni zublji po-
polnoma uničili ostrešje Marijine cerkve v Slovenski
Bistrici, si župnijski urad Slovenska Bistrica prizade-
va, da bi zbral potrebna sredstva za njeno obnovo, saj
je škoda ocenjena na 45 milijonov tolarjev.
Da bi pridobili denar, so se obrnili na 4000 gospodinjstev
v občini ter še na 4000 podjetij v Sloveniji. Odziv slednjih
je bil skromen, le deset jih je odgovorilo pozitivno. Mnogi
so jim sporočili, da jim je denar za te namene pošel, jih pa
pri prizadevanjih moralno podpirajo. Dosti boljši je bil odziv
gospodinjstev, 5 milijonov tolarjev so prejeli od posebnega
požarnega sklada, ki ga imajo v okviru škofije, 5 milijonov to-
larjev so jim primaknili iz občinskega proračuna, računajo pa
tudi na pomoč ministrtva za Jculturo.
Z današnjim dobrodelnim koncertom, pričel se bo ob 20.
uri v športni dvorani Slovenska Bistrica in ga bosta neposre-
dno prenašala radio Ognjišče in Štajerski val, na voljo pa bo
tudi posebna telefonska številka, kamor bodo poslušalci lah-
ko dali svoj prispevek, pa želijo zapolniti denarno luknjo pri
obnovi ostrešja cerkve in vsega, kar je potrebno še obnoviti.
Na koncertu sodelujejo ansambli Ptujskih 5, Rogla, Kristali,
Vlasta in Vesna Kidrič, Tine Lesjak in pevci s Pohorja, Alfi
Nipič, bratje Slatinek, družina Galič, ansambel Prerod iz Ptu-
ja, Lado Leskovar, Andrej in Tadej, Jebela cesta, Helena Ko-
drič in Andrej Okreša ter Korado in Brendi. Koncert bosta
vodila in povezovala Danica Godec in Darko Bezenšek.
IT
PTUJ / SKLAD RS
ZA LJUBITELJSKE
KULTURNE
DEJAVNOSTI
Zborovodski
seminar
Sezona delovanja pevskih zbo-
rov in skupin se je začela. In ker
v tem času zborovodje iščejo li-
teraturo za novo sezono, smo
na Ptuju 15. in 16. septembra
zborovodjem ponudili seminar
na temo 20. stoletje - sodobni
zapisi. Razpise smo poslali na
območne izpostave SLKD v
severovzhodni Sloveniji, kjer
vemo, da deluje veliko zborov.
K sodelovanju smo povabili
dva strokovnjaka: skladatelja Ja-
koba Ježa, čigar skladbe so zna-
ne vsem zborovodjem, saj piše
za otroške, mladinske in odra-
sle zbore, ter zborovodjo Ljub-
ljanskih madrigalistov Matjaža
Sčeka. Delo je bilo razdeljeno
na teoretični del, v katerem so
seminaristi spoznali sodobni za-
pis in pomen znakov, ter pra-
ktični del, ki je potekal kot
delavnica. Odprli so se novi po-
gledi in z njimi nove poti. Odziv
prisotnih je bil zelo pozitiven in
upamo, da smo s tem seminar-
jem zborovodje navdušili nad
izvedbo tudi nenotalnih zapi-
sov.
Mateja Lešnik
f CDNIK - Četrtek, 28. september 2000
13
IVANJKOVCI / edina osnovna šola v občini ormož, ki uvaja devetletko
Prvi razred tako in drugaie
v letošnjem šolskem letu so skozi vrata OŠ Ivanjkovci
ppič stopili šestletniki - učenci prvega razreda prve or-
moške devetletne osnovne šole. 20 malčkov sta v igralnici
^prejeli učiteljica in vzgojiteljica, v sosednjem razredu pa
$0 se z osnovno šolo in svojo učiteljico prvič seznanili leto
dni starejši otroci, učenci osemletne osnovne šole.
Včasih je veljalo, da so učenci,
Ici obiskujejo podeželske osnov-
ne šole, za marsikaj prikrajšani
pred tistimi v mestih. Telovad-
nice so bile na podeželju izje-
ma, šolske stavbe so propadale.
Vendar že nekaj časa ni več
tako. Se posebej pa to velja za
sodobno, lepo urejeno osnovno
šolo v Ivanjkovcih, ki je pogosto
korak pred drugimi. Med dru-
gim so se tudi prvi (in zaenkrat
edini) v ormoški občini odloči-
li, da pričnejo uvajati program
devetletne osnovne šole.
Ravnateljica Irma Bezjak
nam je povedala, da so se že
pred tremi leti pričeli seznan-
jati z novostmi, ki jih prinaša
devetletka. Ker so se učiteljice
strinjale, da s sodelovanjem v
projektu lahko samo pridobijo,
so se odločili in letos kot prva
šola v ormoški občini sprejeli
prvo generacijo šestletnih pr-
vošolčkov devetletke. Predho-
dno so organizirali več srečanj
s starši, ki so odločitev šolske-
ga kolektiva lepo sprejeli. Zani-
male so jih novosti devetletke v
celoti, tudi tiste, ki bodo prišle
na vrsto v tretji triadi. Najbolj
pa je starše zanimalo, ali bodo
način dela, vsebine in učbeni-
ško gradivo prilagojeni staros-
tni stopnji otrok. Kljub temu
da so imeli tudi druge možno-
sti, so se vsi odločili, da pošljejo
svojega otroka namesto v malo
šolo v prvi razred devetletke.
POUK V PRVEM
RAZREDU
DEVETLETKE
V prvi razred devetletke je v
Ivanjkovcih vpisanih 20 otrok.
Pouk bo potekal v dopoldanski
izmeni med 8. uro in 11.30. Za
prvošolčke imajo organizirano
jutranje varstvo od 5.30 dalje
ter oddelek podaljšanega biva-
nja, v razredu pa bosta zanje
skrbeli učiteljica Irena Cerovič
in vzgojiteljica Zinka Lukman,
ki sta si pridobili v procesu ce-
loletnega izobraževanja in so-
delovanju v projektu Zavoda za
šolstvo dodatna znanja, ki jih
zahteva naša zakonodaja. Pouk
bo potekal v obliki igre, preko
katere bodo otroci pridobivali
znanje. Vsebine ter oblike in
metode dela so prilagojene raz-
vojni stopnji šestletnih otrok.
Obseg znanja je manjši kot v
prvem razredu osemletne OS.
Novemu načinu dela je bilo po-
trebno prilagoditi tudi učilnico.
Zato so v Ivanjkovcih dokupili
nekaj opreme in igrač, tudi za
pravljični kotiček.
22 otrok pa je na OS Ivanjko-
vci vpisanih tudi v prvi razred
osemletne osnovne šole, kjer bo
pouk potekal "po starem". Toda
kljub temu bo učiteljica upoš-
tevala vse posodobitve in sodo-
bne oblike in metode dela, ki
so prijaznejše za sedem let sta-
re otroke. Na žalost pa učilnice
zanje še niso uspeli posodobiti;
to je naloga, ki jih še čaka.
POSEBNOSTI
DEVETLETNE
OSNOVNE ŠOLE
Ravnateljica Irma Bezjak je
povdala, da čaka učence devet-
letnega osnovnošolskega izob-
raževanja v naslednjih letih še
nekaj novosti: opisno ocenjeva-
nje v prvi triadi (ki pa na OS
v Ivanjkovcih poteka že osmo
leto in ne pomeni novosti), zgo-
dnejše uvajanje tujega jezika v
četrtem razredu, največ novega
pa je v tretji triadi, kjer se učen-
ci glede na svoje sposobnosti
delijo v skupine po nivojih, gle-
de na interesno področje pa se
odločajo med izbirnimi pred-
meti. Irma Bezjak meni, da sta
odprava pomanjkljivosti in iz-
boljšanje slovenskega osnovno-
šolskega izobraževanja odvisni
predvsem od učiteljev, katerih
vloga se je v sodobnem učnem
procesu spremenila. Niso več
edini vir informacij, zato se
morajo prilagajati in sprejema-
ti nove metode in oblike dela,
kajti njihova prva naloga ni več
nekaj naučiti, temveč seznaniti
učence s tem, kako poiskati pra-
vo informacijo. Devetletka je
tudi vsebinsko zelo široko za-
stavljena, tako da imajo otroci
možnosti izbire tistih dejavno-
sti in vsebin, ki jih zanimajo in
preko katerih se potrjujejo.
Osnovno šolo Ivanjkovci je
na prvi šolski dan obiskal tudi
Kari Krivec, svetovalec za prvo
triletje devetletke na maribor-
ski enoti Zavoda za šolstvo.
Povedal nam je, da se je na ma-
riborskem področju 14 šol od-
ločilo, da uvedejo v letošnjem
šolskem letu program devetle-
tne osnovne šole. Na Zavodu
za šolstvo so se v lanskem letu
svetovalni delavci vsak mesec
enkrat srečali z vzgojiteljicami
in učiteljicami ter skupaj na-
črtovali vzgojno-izobraževalno
delo. Načrtovali so tudi izved-
be posameznih učnih tem ter
hkrati iskali rešitve problemov,
za katere so menili, da se bodo
pojavili pri izvajanju pouka.
Posebnih težav ni bilo, največ
dela pa so namenili usklajeva-
nju dela učiteljice in vzgojite-
ljice, ki v prvem razredu kot
tim skupaj enakopravno načr-
tujeta in skupaj izvajata delo.
Kari Krivec je povedal, da za-
četki bolj sproščenega in otroku
prilagojenega dela v naših os-
novnih šolah segajo v devetde-
seta leta, ko smo začeli pri nas
uvajati v OS na razredno sto-
pnjo elemente hrvaškega "osi-
ješkega" pedagoškega modela,
na podlagi katerega se je nato
razvila današnja osnovna šola,
svobodnejša pri izbiri metod in
oblik dela ter prilagojena raz-
vojnim potrebam otrok. Po nje-
govem mnenju je bil prvi šolski
dan v Ivanjkovcih bogat z deja-
vnostmi, vsebino in odnosi.
S prvošolčki devetletke v Iva-
njkovcih bosta šolske dneve
preživljali učiteljica razrednega
pouka Irena Cerovič in vzgoji-
teljica Zinka Lukman. Ker sta
se zavedali, da so spomini na
prvi šolski dan otrokom drago-
ceni, sta se nanj pripravljali kar
dva tedna. Opremili sta razred
in pripravili sprejem za otroke
in starše. Lutki sta otroke po-
vabili v pravljični kotiček s pe-
smijo, nakar so otroci skupaj s
starši izdelali ogrlice - sončke
s svojimi imeni. Ob umirjeni
glasbi in pesmi so se otroci
umirili ter tako pričakali torto,
na kateri so gorele sveče v čast
prvega šolskega dne. Zinka Lu-
kman si je v dvajsetih letih dela
v mali šoli nabrala dragocene
izkušnje. Z učiteljico se bosta
v prvem letu poučevanja učili
druga od druge ter se pri delu
dopolnjevali in usklajevali, kar
ne bo težko, saj sta se tudi sku-
paj usposabljali.
Majda Fridl
Irma Bezjak, ravnateljica OŠ
Ivanjkovci, na kateri so se
prvi v ormoški občini odločili
za uvedbo devetletne osnovne
šole - izziv za celoten kolektiv
V prvem razredu osemletke sedemletni učenci sedijo v šolskih klopeh in pridno rišejo.
Kari Krivec, svetovalec za
prvo triado devetletne osno-
vne šole mariborske enote
Zavoda za šolstvo RS, je sode-
loval tudi v procesu izobraže-
vanja učiteljic in vzgojiteljic,
ki v prvem razredu enakovre-
dno sodelujeta pri oblikovan-
ju učnega procesa
tfčiteljica in vzgojiteljica sta z lutkami sprejeli šestletnike - učence prvega razreda devetletne
Osnovne šole. Fotoi Majda Fridl
MNENJE STARŠEV
Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Bojanom Rajhom,
očetom, ki je pripeljal v prvi razred dve hčerki - eno v osem-
letko, drugo v devetletko. Povedal nam je, da so pred enim
letom dobili prve informacije, spomladi pa so se starši udele-
žili tudi sestanka, na katerem so jih podrobneje seznanili z
novostmi, ki jih prinaša devetletka. Glede na to, da je bil sam
deležen eksperimenta usmerjenega izobraževanja, na katero
ima slabe spomine^ je bil v začetku skeptičen, ko pa je izvedel
za dobre izkušnje tistih, ki so prvi razred devetletke že "dali
skozi", je pomirjen. Vsekakor pa bo zanimiva primerjava med
otrokoma in njun odziv na L razred osemletke in L razred
devetletke. Po prvem šolskem dnevu je bil zadovoljen, saj je
spoznal, da je dogajanje podobno kot v vrtcu oz. v mali Šoli
in šestletnikom prilagojeno, ob dobrem sodelovanju staršev
z učitelji pa meni, da problemov verjetno ne bo. Tudi drugi
starši so povedali, da je prvi šolski dan naredil nanje poseben
vtis in otroci so učiteljico in vzgojiteljico zelo dobro sprejeli.
PREJELI SMO
V posmeh akciji Hitrost ubija
v občini Videm
Takšno in podobno mišljenje si človek ustvari, ko zagleda
pred svojim naseljem tablo, na kateri je ime naselja in še na
isti tabli omejitev 70 km na uro.
To se nam je zgodilo v vasi Pobrežje. Res, da je Pobrežje
precej razvejena vas in da so odseki, ki dovoljujejo takšno hi-
trost, so pa tudi odseki, ki po zdravi presoji tega nikakor ne
morejo dovoliti. Tak odsek je po moji presoji od hiše št. 17
pa do avtobusne postaje pri križu. Moramo se zavedati, da
na tem odseku poteka ali bi morala potekati šolska pot, kajti
vsak dan gredo naši otroci po tej poti na avtobus in nato v
šolo v Videm, nekateri pa tudi na Ptuj. Ta pot je za njih zelo
težavna, kajti na njej ni urejen pločnik niti javna razsvetlja-
va. Otroci morajo hoditi tako rekoč do avtobusnega posta-
jališča po robu cestišča ali celo po jarku ob cesti, kajti tudi
bankine niso primerne za hojo otrok. Kmalu se bodo začeli
mračni dnevi, dež, megla in tudi jutranja tema. In kaj takrat?
Zavedajmo se, da otroška razigranost ne pozna meja, a za
prometno varnost smo odgovorni mi odrasli, mar ne? Mora-
mo pomisliti tudi na naše matere in očete, ki gredo po tej
poti na avtobusno postajališče.
S tako kritiko sem se obrnil tudi na g. župana občine Vi-
dem, vendar sem dobil zelo slab vtis o njem, kajti odgovor je
bil: "Dve leti smo si prizadevali za to, da povečamo hitrost
vožnje skozi naselje Pobrežje s 50 na 70 km na uro." In tu
se postavi vprašanje pravilne postavitve cestne signalizacije.
Po moje pomeni tako, kot je postavljena, dovoljeno hitrost 70
km na uro za vse naselje, tudi za stranske poti ali ceste, ker
drugih izrecnih zahtev glede hitrosti ni. Tako se mi poraja
več vprašanj:
-	Kdaj sme biti hitrost v naselju povečana s 50 na 70 km na
uro?
-	Kje je upoštevana varnost otrok in drugih udeležencev v
prometu, ki hodijo ob omenjeni cesti?
-	Kje so bili ob pobudi za povečanje hitrosti na tej cesti
naši izvoljeni svetniki? Kako lahko podpirajo takšna deja-
nja?
-	Kaj dela svet za preventivo v cestnem prometu v občini
Videm? Se strinja s to pobudo občine?
-	Kje so vsi drugi, ki so po svoji službeni dolžnosti odgo-
vorni za varnost v prometu?
Bilo bi še več vprašanj, a upam, da bo zdrav duh zavel v
vseh odgovornih in pristojnih za to vprašanje in omogočil
•ugodno rešitev za našo vas. Zelo smiselno bi bilo ukrepati,
preden se zgodi najhujše! Nobena minuta, pridobljena na ra-
čun hitrosti v prometu, ni vredna naše žalosti.
Upam, da bom s tem dopisom dosegel svoj namen in rešil,
da se ne zgodi kaj hudega na tem odseku naše vaške ceste.
Viljem Sihila, Pobrežje
14
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
DESTRNIK / odprli splosno ambulanto in
turistični dom
Za vet zdravja in vei turistov
Na Destrniku so v nedeljo
slovesno odprli prostore
prenovljenega turističnega
doma in nove zasebne splo-
šne ambulante Franca Šute,
dr. med. Pridobitev je odprl
minister za zdravstvo dr. An-
drej Bručan, slovesnosti pa
so se ob ministru udeležili še
direktor splošne bolnišnice
Ptuj Lojze Arko, predstavni-
ki Turistične zveze Sloveni-
je, župani sosednjih občin
in drugi gostje.
Odprtje splošne ambulante na
Destrniku sta omogočila mini-
strstvo za zdravstvo in Občina
Destrnik, sodobno medicinsko
opremo pa je prispeval Franc
Suta, dr. med. Destrniška am-
bulanta je po cerkvenjaški in
trnovskovaški ambulanti že tre-
tja ordinacija slovenjegoriškega
zdravnika Franca Šute. Odprta
bo vsak ponedeljek in četrtek,
Destrničani pa bodo izven de-
lovnega časa zdravniško pomoč
lahko poiskali tudi v obeh dru-
gih ambulantah v Trnovski vasi
in Cerkvenjaku. Bolniki bodo
ob ob osnovni zdravniški oskrbi
na Destrniku deležni še labora-
torijskih preiskav in male ki-
rurgije, po besedah Franca Šute
pa bo ambulanta v primerjavi z
nekaterimi mestnimi celo nad-
standardna.
PO 36 LETIH
AMBULANTA
Tako nove zdravstvene ambu-
lante kot sodobno opremljene-
ga turističnega doma so najbolj
veseli občani. Na zdravstveno
ambulanto so čakali 36 let, je
povedal destrniški župan Franc
Pukšič, medtem ko je bilo na
posodobitev turističnega doma
potrebno počakati le dve leti.
Čeprav je bilo pomislekov pred
selitvijo turističnega doma v
prvo nadstropje kar nekaj, teh
danes več ni. Celotna investici-
ja preurejanja prostorov starega
turističnega doma je občino De-
strnik stala okoli 35 milijonov
tolarjev in je bila izpeljana v
dveh letih, dodaja direktor ob-
činske uprave Mirana Čeh.
"Odprtje destrniške splošne
zdravstvene ambulante je drugo
v času vlade premiera Bajuka in
sodi v koncept zdravstvene slu-
žbe, ki je bila zadnja leta zapo-
stavljeno," je ob svojem prvem
obisku na Destrniku povedal
minister za zdravstvo dr. An-
drej Bničan. Tako kot na Destr-
niku, od koder je pred dobrimi
tremi desetletji iz Janežovcev
odšel zadnji splošni zdravnik,
pa je bilo verjetno tudi drugod
po Sloveniji. Politika zadnjih 30
let je bila po besedah ministra
Bručana napačna, prav zato pa
v Sloveniji danes primanjkuje
splošnih zdravnikov.
AK
Preurejen turistični dom in novo splošno zdravstveno ambu-
lanto so na Destrniku v nedeljo skupaj odprli (od leve): zdrav-
nik Franc Šuta, dr. med., župan občine Destrnik Franc Pukšič,
minister za zdravstvo dr. Andrej Bručan in predsednik Turi-
stičnega društva Destrnik, Ivan Zoreč
Članice I\irističnega društva Destrnik so novega turističnega
doma še posebej vesele. Letos je destrniško turistično društvo
pripravilo osem večjih prireditev, ves zasluženi denar pa na-
menilo opremi svojega novega turističnega doma.
PTUJ / prva prodajna razstava plemenske govedi
Dražba govedi tudi pri nas
Najprej so telico predstavili občinstvu, nato je bila na dražbi ponujena kupcem in njen lastnik
je lahko zanjo dobro iztržil. Foto: TM
Služba za kontrolo in selekcijo pri Obdravskem zavodu za
veterinarstvo in živinorejo Ptuj je minulo soboto na sejmi-
šču v Ptuju pripravila odmevno prodajno razstavo plemen-
ske govedi. Udeležba je bila dobra, saj se je odzvalo precej
prodajalcev, ki so na sejmišče privedli 29 glav živine, pre-
težno brejih plemenskih telic. l\idi dobrih kupcev je bilo
kar nekaj in ti so si lahko želeno žival priskrbeli na živino-
rejski dražbi.
Prodajna razstava je bila prva
te vrste na Ptujskem in ena
redkih v Sloveniji, zato je bilo
zanimanje zanjo tudi v nekoliko
oddaljenih koncih države. Dani-
el Skaza, vodja službe za kontro-
lo in selekcijo pri Obdravskem
zavodu za veterinarstvo in živi-
norejo Ptuj, je povedal, da so s
prvo prodajno razstavo, poime-
novano kar dražbo, šele na za-
četku. Tak način prodaje živine
namreč že dobro poznajo v sve-
tu - v državah, ki so živinorej-
sko bolj razvite, zato bi bilo še
kako dobro, če bi tudi pri nas to
vzeli za nekaj povsem običajne-
ga.
"S prijavami prodajalcev živi-
ne smo organizatorji zelo zado-
voljni, saj se prvič pojavlja že 29
živali, od tega 24 živali lisaste
in pet črno-bele pasme. Prete-
žno so to breje plemenske teli-
ce, samo ena od teh je krava.
Na žalost kupcev ni toliko, kot
bi si želeli, zato pa upamo, da
bo vsaj prodaja dobra in da lju-
dje ne bodo imeli občutka, da
so zaman vozili živali na sejmi-
šče. Pripravili smo tudi ocenje-
vanje živine v treh kakovostnih
razredih, predvsem na podlagi
proizvodne matere, upoštevala
se je tudi teža živali in na kon-
cu še zunanji videz živali, ki
pa lahko prinese 10 odstotkov
k zvišanju ali pa tudi znižanju
cene. Največ živali smo uvrstili
v prvi in drugi kakovostni raz-
red, v tretjem pa jih je bilo zelo
malo, kar kaže na kvaliteto go-
vedi. V sredini dražbe je deni-
mo prodajalec za kravo dobil
tudi 240 tisoč tolarjev, cena za
nekatere pa je bila še višja. Žele-
li bi si, da bi ptujska dražba
plemenske govedi z leti postala
splošno znana, s tem pa bomo
lahko imeli zagotovljene tudi
kupce," je zaključil Daniel Ska-
za.
T. Mohorko
Daniel Skaza, vodja službe za
kontrolo in selekcijo OZVŽ
PTUJ / SOŽITJE - MEDOBČINSKO DRUŠTVO ZA POMOČ DRUSEVNO PRIZADETIM
Izobraievaltto-rekreatiiski vikend seminar
Od 15. do 17. septembra je na Debelem rtiču potekal semi-
nar za družine z duševno prizadetimi osebami. Udeležilo
se ga je do sedaj največ članov društva - 54, od tega kar 22
oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.
Za starše so organizirali dve
zelo zanimivi temi predavanj:
staranje ter spolnost pri druše-
vno prizadetih osebah. Preda-
vala sta prof. dr. Anton Kotar
in Brigita Nojič, defektologinja.
Varstvo otrok v času predavanj
so prevzeli spremljevalci Ton-
ček Ivančič ml., Marija Rajh in
Sandra Bezjak. Varstvena obli-
ka seminarja je bila zelo razgi-
bana: družabne igre, sprehodi,
kopanje ... Organiziran je bil
tudi ogled varstveno-delovnega
centra Želva v Ljubljani, akva-
rija in mesta Piran, obisk dis-
koteke, kjer smo naredili pravi
"žur", na poti domov pa so ude-
leženci obiskali še Postojnsko
jamo.
Glede na odziv staršev po se-
minarju velja razmišljati in de-
lovati v začrtani smeri, saj starše
pesti veliko težav in problemov,
potrebno pa jim je samo pris-
luhniti ter skušati najti skupno
rešitev.
Seminarja se je v nedeljo, 17.
septembra, udeležil tudi pred-
stavnik zveze Sožitja Tomaž
Jereb ter staršem posredoval
pravne zadeve v zvezi z njiho-
vimi pravicami in tudi dolžnos-
tmi.
"Na koncu bi rada samo iz-
razila željo, da se člani društva
srečujemo ne samo na semi-
narjih, pač pa tudi v društvu,
kjer poteka kar nekaj aktivno-
sti, predvsem pri ustanavljanju
varstveno-delovnega centra pod
geslom Sožitje je pogled s srcem,
nam je povedala defektologinja
Brigita Nojič.
Ur
Foto: Zoran Podlesnik
ORMOŽ / zlata poroka
zakoncev kaučič
Skromnih in
delovnih 50 let
Nedolgo tega sta zlato poroko praznovala zakonca Kaučič
iz Ormoža, Varaždinska 6.
Jože Kaučič, rojen 21. marca
1924, in Frančiška, rojena 18.
februarja 1924, sta se poročila
pred 50 leti v Podgorcih v cer-
kvi sv. Lenarta. V Ormožu st^i
si ustvarila dom, saj sta si kupi-
la mlin in se z njim preživljala.
Jože je izučen mlinar. Frančka
pa je gospodinja ter mu je ved-
no pomagala v mlinu in gospo-
dinjila. Po devetih letih zakona
se jima je rodila hčerka Jožica,
ki si je ustvarila družino, tako
da imata sedaj še enega vnuka.
S trdim delom sta si ustvarila
topel dom, in čeprav ju načenja
bolezen, jo vendar s trdo voljo
premagujeta.
Zlatoporočencema iskrene
čestitke tudi iz uredništva Ted-
nika.
Ur
f CDNIK - Četrtek, 28. september 2000
19
fflEZGOVCI OB PESNICI / praznično ob novih
pridobitvah
Hovi ploiniki in obnovliena kapela
v IVlezgovcih ob Pesnici je
l,ilo v nedeljo nadvse slove-
sno, saj so predali namenu
nove pločnike s cestno raz-
svetljavo, blagoslovili pa so
tudi obnovljeno vaško kape-
lo.
V zadnjem času so v tem
vaškem odboru poleg omenje-
nih pridobitev asfaltirali in mo-
dernizirali več cestnih odsekov,
izboljšali hidrantno mrežo, ob-
novili igrišče ter s cvetličnimi
gredami poskrbeli za lepši vi-
dez kraja.
Nedeljska slovesnost je bila
za prebivalce tega kraja, ki so
zelo povezani, pravi praznik.
Številni obiskovalci so se naj-
prej zbrali pred obnovljeno vaš-
ko kapelo, ki je posvečena sveti
Družini. Tudi najstarejši obča-
ni se ne spomnijo, zakaj so jo
predniki postavili, vedo le, da
je stara okrog sto let in ves
čas zanjo lepo skrbijo. Zdaj so
ponovno obnovili njeno notra-
njost in zunanjost in župnik
Jože Kramberger jo je v nede-
ljo blagoslovil.
Nato so se preselili pred va-
ško dvorano, kjer so predali
namenu pločnike s cestno raz-
svetljavo. Vrvico je ob sprem-
stvu župana Franca Šegule in
Marjana Korparja, predsedni-
ka gradbenega odbora, prerezal
najstarejši občan, 97-letni Alojz
Černivec. Robert Žiher, pred-
sednik vaškega odbora, je po-
vedal, da je gradnja pločnikov
stala okrog 42 milijonov tolar-
jev, v celoti pa so jih plačali s
proračunskimi sredstvi občine
Dornava. Izvajalec je bilo Ce-
stno podjetje Ptuj. Z novimi
pločniki je kraj dobil ulično
podobo, seveda pa bo odslej
varnejša pot pešcev, še zlasti
šolarjev.
Pripravili so tudi kulturni
program, v katerem so sodelo-
vali: pihalna godba iz Dornave,
tamkajšnje ljudske pevke, moš-
ki oktet in cerkveni pevski zbor.
Uspehe in pridobitve pa so pro-
slavili tudi z družabnim sreča-
njem.
MS
Blagoslovili so obnovljeno kapelo
Vrvico je ob odprtju pločnikov prerezal najstarejši občan Alojz
Černivec (v sredini) ob pomoči župana Franca Šegula in Mar-
jana Korparja, predsednika gradbenega odbora
PTUJ / franc esih prejel priznanje za turistični
spominek
Trd kruh spomtnkarfev
Med nagrajenci letošnjega
mednarodnega obrtnega
sejma v Celju za najboljše
turistične spominke je bil
letos tudi Ptujčan Franc
Esih, ki je prejel pisno pri-
znanje za reliefni plošči z
motivi Ptuja in s kurento-
ma. Izdelani sta iz žgane
gline in zaščiteni s silika-
tnim premazom. Spominka
sta izvirna in prepoznavna
z visoko stopnjo kultivirane
obrtne izelave, je med dru-
gim ugotovila komisija, ki
je ocenjevala prispele izdel-
ke letošnjega natečaja.
Kot je povedal Franc Esih, ne-
zaposlen gradbeni tehnik, ki si
Vztrajno išče novo zaposlitev, sta
omenjeni plošči uradno njegov
prvi spominek. Že od mladih
let pa nenehno nekaj ustvarja iz
gline, lesa, mavca, pa tudi risal
ie nekoč zelo veliko. Prijatelje
le ob praznikih vedno razvese-
ljeval s svojimi izdelki. Zdelo se
'Hu je, da jih bo na ta način naj-
l^olj razveselil. To mu je neke
^rste hobi, iz katerega pa želi
Sedaj tudi nekaj iztržiti oziroma
'^ajti zaposlitev. V njegovi dela-
vnici, ki si jo je uredil v domači
hiši, je veliko izdelkov iz gline,
si jo je izbral kot osnovni ma-
terial za svoje izdelke. Med naj-
zanimivejšimi so gotovo tisti, ki
Ponazarjajo danes že skoraj po-
zabljena kmečka opravila. Nje-
gova velika želja je, da bi izdelal
kolekcijo tudi za razstavo.
Pisno priznanje mu sicer veli-
ko pomeni, še več pa mu bo, če
se bo na področju spominkars-
tva v Sloveniji v resnici nekaj
spremenilo in se bo v bodoče
od tega dalo živeti, če bo ob-
ljubljena pomoč v resnici "meso
postala". Najprej jo spominkar
potrebuje pri sami izdelavi, po-
zneje pa pri prezentaciji in trže-
nju. Kar zadeva njegov status,
ostaja dejstvo, da dejavnosti spo-
minkarstva ne bo mogel oprav-
ljati kot samostojen podjetnik,
lahko pa kot dopolnilno deja-
vnost. Poskusi, da bi pridobil
status domače in umetne obrti,
so se žal izjalovili, ker so na
kulturnem ministrstvu "ugoto-
vili", da gre v njegovem primeru
za dejavnost, ki za državo nima
takšnega pomena. Upa pa, da
bodo za njegove izdelke poka-
zali zanimanje v turistični de-
javnosti, v podjetjih in tudi na
mestni občini, kjer bi njegove
izdelke lahko uporabili tudi v
promocijske namene.
MG
Franc Esih iz Ptuja z reliefnima ploščama, ki sta »kolaž« raz-
ličnih ptujskih motivov. Zanju je prejel pisno priznanje v okvi-
ru natečaja za najboljši turistični spominek za leto 2000. Foto:
Črtomir Goznik
VELIČANE / blagoslov kapele sv. antona
Kapeliia na križišiu treh vasi
v nedeljo, 10. septembra, so v Veličanah slavili postavitev
nove kapele sv. Antona. Krajani so jo postavili z minimal-
nimi finančnimi sredstvi, saj so večino materiala dobili v
dar, prav tako pa so tudi večino dela opravili sami.
Veličane so vas, katere hiše so
posejane po dveh z vinogradi
zasajenih hribih ter dveh doli-
nah. Že od nekdaj so se pre-
življali z živinorejo in ta je še
vedno petim družinam glavni
vir dohodka. Zato ni naključje,
da so že pred 120 leti, ko je v
kraju med živino razsajala bo-
lezen (tako pravi ustno izroči-
lo), ob potoku Sirotka, na kraju,
kjer je bilo nekoč križišče treh
vasi, postavili kapelo, posveče-
no sv. Antonu, zaščitniku živi-
ne. Ker je bila kapela, kjer so
vsako leto opravljali velikonoč-
ni blagoslov jedi, dotrajana, so
se krajani odločili, da bodo po-
stavili novo.
Delo so pričeli v juliju. Za-
radi morebitne kasnejše regu-
lacije potoka so mesto gradnje
prestavili za dva metra. Načrte
za novo kapelo je izdelal do-
mačin Milan Fifnja. Krajani so
zbrali 200.000 tolarjev, Krajevna
skupnost Ivanjkovci, Komunal-
no podjetje Ormož in različni
krajani pa so prispevali velik
del potrebnega materiala. Izgra-
dnjo pa so omogočili tudi Žup-
nija Svetinje, Lovsko društvo
Ivanjkovci in Turistična agenci-
ja Van Gogh iz Maribora. Hvale-
vredno pa je, da tokrat občinske
meje niso bile ovira številnim
posameznikom tudi iz ljutomer-
ske občine in Prekmurja, ki so
prispevali material ter opravili
veliko potrebnega dela, nam je
povedal Milan Fifnja, član gra-
dbenega odbor. Poslikavo kape-
le je opravil rojak Ivo Žnidarič
(ki je bil tudi eden izmed po-
budnikov gradnje kapelice) ob
pomoči Marjana Kralja iz Lju-
tomera. Ciril Meško iz Lahon-
cev pa je podaril križ, ki bo
odslej del notranje opreme ka-
pele. Pomagali so tudi številni
drugi obrtniki in posamezniki:
Jože Ozmec in Stanko Kosi
(zidarska dela), Janko Seme-
nič (umetno kovaštvo), Bojan
Vundrl (izdelava oltarja), Bo-
rut Vajda (izdelava oken), Jože
Vrbnjak (mizarska dela), Franc
Filipič in Otmar Sovič (izde-
lava ostrešja), Jože Slavinec je
podaril zvon, Ciril Novak (pre-
vozi) in kleparstvo Stolnik (ba-
krena pločevina in kleparska
dela).
Otvoritvene slovesnosti z bla-
goslovom, na kateri je zbranim
zapel moški pevski zbor iz Iva-
njkovcevm se je udeležilo okoli
150 krajanov. Blagoslov je op-
ravil župnik iz Svetinj Janez
Gorgner, prvi pa je v kapelo
stopil najstarejši krajan Jakob
Ozmec, ki je pred kratkim do-
polnil 90 let. Zbrane so nago-
vorili tudi predsednik sveta KS
Ivanjkovci Franc Gorjak, pred-
sednik Turističnega društva Iva-
njkovci Stanko Žličar ter član
gradbenega odbora Milan Fif-
nja, ki je predlagal, da bi se
naj v bodoče krajani vsako leto
v septembru zbrali ob kapeli,
v goste pa naj bi povabili tudi
tiste, ki so se odselili iz rodne-
ga kraja. Krajani so se nato ob
glasbi ansambla Prleki otvorit-
ve kapele veselili vse do večera.
Majda Fridl
V Veličanah so krajani postavili novo kapelo sv. Antona. Foto Hozyan
MALA VAS PRI GORISNICI / marija kolaric
sodelovala na letošnjem obrtnem sejmu
Stenski obesek Iz "iefo"
Turistična zveza Slovenije in Združenje spo-
minkarjev Slovenije pripravita vsako leto
natečaj za turistični spominek leta. Najbo-
ljše proglasijo na mednarodnem obrtnem
sejmu v Celju, tretjič zapored pa je bila zra-
ven tudi Marija Kolarič iz Male vasi v obči-
ni Gorišnica - letos z zanimivim stenskim
okraskom.
Najbolje ocenjeni "novi" spominki so na sejmu
v Celju že bili razstavljeni, med njimi tudi spomi-
nek Kolaričeve, narejen iz naravnih materialov
in ročno poslikan. Na njem je upodobila Slove-
nijo, grb domače občine Gorišnica in še bolj zna-
no Dominkovo domačijo. Izdelavo spominka je
predstavila tudi na sejemskem prostoru v Celju,
kar ji je dalo še posebnega delovnega elana za
nova ustvarjanja vščenih domačih spominkov.
Kolaričeva ni bila uvrščena med tri najboljše
spominkarje Slovenije, kar pravi, da niti ni tako
bistveno, vesela je, da je bila v ožjem izboru. Lani
je že sodelovala z vezenim platnenim prtičem, le-
tos je izbrala nekoliko drugačen material in te-
matiko, ki je bliže njeni okolici in domači občini.
Spominek, ki bi lahko bil lep spomin na gorišni-
ško občino, je Kolaričeva opisala takole:
"Okvirček je narejen iz buč, pravimo jim šef ali
potega, uporabljamo pa jih tudi za pretakanje pi-
jače iz soda v steklenico. Zadnja stran spominka
je lesena - iz oblanca, zanke so iz rafije, poskr-
bela pa sem še za ročno poslikavo spominka. Ob
tem so se mi porodili najrazličnejši motivi, za
razstavo sem pripravila tn bol) znane. Izredno za-
dovoljna sem bila, ko sem lahko na sejemskem
prostoru obiskovalcem pokazala potek nastajanja
spominka, vesela pa bom, če ga bom lahko kdaj
vključila tudi v ponudbo spominkov naše obči-
ne. Stenski obsek je le eden od mojih spominkov,
kajti iz naravnih materialov sem v zadnjem času
naredila že marsikaj."
Gospa Kolaričeva je našla veselje in zadvoljstvo
pri tem delu, ki ji je še posebej pri srcu takrat,
ko ji vse lepo uspeva. Njen hobi je nekaj poseb-
nega. Prosti čas, kolikor ga ima na razpolago, pa
zna dodobra izkoristiti v prijetnem ustvarjalnem
vzdušju, polega tega pa je še vodja ljudskih pevk
iz Male vasi in postaj že prava ljudska citrarka.
T. Mohorko
Stenski okraski Marije Kolarič bi lahko bili
lep spominek občine Gorišnica. Foto: TM
20
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
ORMOŽ / naravoslovni dan na os stanka vraza
Pasji iztrebki in smeti v sofslrem pmrku
"Pni teden v začetku novega šolskega leta je bil na OS
Stanka Vraza Ormož zelo delaven. Opravili smo dva špor-
tna dneva. Namenili smo ju plavanju. En dan smo izvedli
družbeno potrebno delo. Pospravljali smo omare, predale
in prerazporedili nekaj opreme. V petek pa smo izvedli še
naravoslovni dan z naslovom Skrb za oklico šole. Naše delo
je bilo usmerjeno k odlaganju odpadkov, pasjim iztrebkom
in okrasnim gredicam v šolskem parku.
Učenci in delavci šole se tru-
dimo, da je naša okolica čista in
urejena. Zato smo zelo razoča-
rani, ko ob ponedeljkih zjutraj
ugotovimo, da je okrog šole pol-
no papirčkov, plastenk in plo-
čevink. Predvidevamo, da jih
odvržejo športni navdušenci, ki
obiskujejo nogometne tekme na
stadionu ob šoli. Za njih smo
izdelali tablo, ki^jih bo morda
spomnila, kam spadajo takšni
in podobni odpadki.
Okolica naše šole je skoraj
vedno lepo urejena. To opazijo
tudi štirinožni prijatelji člove-
ka, saj tukaj najraje opravijo
svoje potrebe. Si predstavljate,
kako neprijetno je, ko se kdo
od nas popelje po svežem pas-
jem iztrebku? Zato smo za go-
spodarje psov izdelali tablo, ki
jih bo spomnila, da šolski park
ni stranišče za pse.
Tretja naloga pa je bila, da iz-
delamo opozorilno tablo za ti-
ste, ki se vozijo ali hodijo po
naših cvetličnih gredicah.
Imeli smo veliko dela. Ko
smo ob zaključku tega dopol-
dneva poročali o opravljenem
delu, smo bili zadovoljni. Upa-
mo, da bodo lično izdelane ta-
ble s prijaznimi opozorilnimi
napisi pomagale, da bo okolica
naše šole čista in urejena."
Tako so nam pred kratkim pi-
sali učenci in delavci OŠ Stanka
Vraza iz Ormoža. A še preden je
pisanje zagledalo luč sveta v Te-
dniku ...
PASJI IZTREBKI NA
ZIDU
Človek bi pričakoval, da se bo
kdo, ki mogoče niti ni pomislil,
da so pasji iztrebki in smeti, ki
jih pušča v okolici osnovne šole,
problem, ozavestil in v bodoče
ravnal drugače. Toda na žalost
je bila reakcija ravno obratna.
V ponedeljek, 18. septembra, je
učence in učitelje čakalo pred
šolo neljubo presenečenje. Nek-
do, ki se je očitno počutil krive-
ga in napadenega, je odstranil
napisne table, eno izmed njih
pa s pasjimi iztrebki onesna-
ženo vrgel pred vhod v šolsko
kuhinjo. Ker pa mu je očitno
"materiala" še ostalo, je pasje iz-
trebke namazal tudi na bel šol-
ski zid.
Komentar verjetno ni potre-
ben. Je pomembno vprašanje,
kdo je storilec in zakaj je do
tega dejanja prišlo? Iz mlados-
tniške objestnosti, se je dejanje
zdelo nekomu "dobra fora" ali iz
revolta lastnika psa, ki meni, da
njemu pa že nihče ne bo govo-
ril, kje naj njegov pes "kaka"?
Ob vstopu v EU bo verjetno
potrebno spremeniti in napisa-
ti še kar nekaj zakonodaje. V
tujini namreč ljubitelji psov ho-
dijo na sprehode z rokavicami,
metlicami in vrečkami, v kate-
re poberejo to, kar za njihovimi
ljubljenci ostaja, kajti v naspro-
tnem primeru so lahko kaznova-
ni. Mogoče pa gre za grafite nove
vrste? Le kako bi lahko poi-
menovali tovrstno "umetnost" in
umetnike? Vsekakor gre za lju-
bitelja pasjih iztrebkov, ki meni,
da še posebej lepo pridejo do iz-
raza na belem šolskem zidu.
Vsak ima možnost, da se v bo-
doče odloči, v katero skupino
ljudi sodi: tisto, ki sta mu po-
čutje osnovnošolskih otrok in
urejenost okolice pomembna in
ne želi, da smeti in pasji iztreb-
ki ležijo med rožami in okrasni-
mi grmi, ali v TISTO DRUGO.
Majda Fridl
Skrbno urejena okolica šole si zasluži, da takšna ostane tudi ob koncu tedna, meni vodja pro-
jekta naravoslovnega dneva, profesorica defektologije Mira Grmič Podgorelec.
Pasji iztrebki tam, kjer naj ne
bi bili - na steni pred vhodom
v kuhinjo OŠ Stanka Vraza v
Ormožu. Foto: Majda Fridl
LOVRENC NA DR. POUU /
odprta prva avtoelektrična
delavnica
AvtoelektHiarstvo
Mariana Gajkoška
v središču Lovrenca na Dravskem polju, ob glavni cesti
Ptuj - Majšperk, je v dobrih dveh letih zrasel velik poslovni
objekt, v katerem si je zasebnik Marjan Gojkošek uredil
avtoelektrično delavnico. V njej je mogoče urediti marsikaj
v zvezi s popravili na osebnih in tovornih vozilih ter trak-
torjih.
Marjan Gojkošek, po poklicu avtoelektričar, si je veliko koris-
tnih delovnih izkušenj nabral najprej v Tamu, zadnjih 5 let pa je že
delal kot zasebnik in svojo samostojno avtoelektričarsko dejavnost
opravljal samo na terenu. V novih prostorih je razširil avtoelektri-
čarsko dejavnost in hkrati tudi montažo dodatne opreme, vpeljal
je tudi prodajo domala vseh potrebnih rezervnih avtoelektričar-
skih delov, poleg tega si je pridobil naziv pooblaščenega zastopnika
za servis in prodajo nekaterih proizvodov nemškega proizvajalca
Webasto za območje celotne Štajerske.
Gojkošek bo imel ob sebi še enega zaposlenega avtoelektričarja,
še naprej pa bo opravljal nekatera dela tudi na terenu.
TM
Delo so v novi avtoelektrični delavnici v Lovrencu že pričeli.
Foto: TM
strokovnjaki energetske pisarne svetujejo
Nastavitev oljnih in plinskih gorilnikov
Nadaljevanje iz prejšnje
številke
Na diagramu št. 1 in št. 2 sta
torej prikazana dva primera na-
stavitve gorilnika na olje in ze-
meljski plin. V primeru A znaša
presežek zraka pri zgorevanju
kurilnega olja 1,41 ali 40 % in
1,31 ali 31 % za plin, kar je še
nekako zadovoljivo. V primeru
B pa znaša presežek zraka za
obe vrsti goriva 3 ali 300 %, kar
pomeni neekonomično obrato-
vanje z veliko porabo goriva.
Primer B je torej tipičen pojav,
kjer imamo dejansko popolno
zgorevanje, vendar s prevelikim
presežkom zraka in s tem pove-
čano koncentracijo kisika (O^) v
dimnih plinih. Pri tem se poja-
vljajo povečane izgube s toploto
dimnih plinov.
Izguba s toploto dimnih pli-
nov v odvisnosti od količine ki-
sika v suhih dimnih plinih je
prikazana v diagramu št. 3.
Najpogostejše napake pri na-
stavitvah gorilnikov so v gla-
vnem naslednje: da bi pri
nastavitvi gorilnika dosegli sa-
javost med 1 in 2, povečujejo
pretok zraka. S tem pa se pove-
čuje vrednost koncentracije O^.
S takšnim načinom nastavljan-
ja gorilnika oziroma lopute za
zrak se seveda manjša CO^. Za-
ključek tega je, da mora imeti
serviser primerno opremo, npr.
cirkonijevo sondo za zaznavanje
kisika (lambda sonda), da lahko
točno izmeri vrednost kisika v
dimnih plinih. Tako lahko po-
sredno z uravnavanjem presež-
ka zraka pravilno in optimalno
nastavi loputo za pretok zraka.
V mnogih primerih se doga-
ja, da se pri nastavitvi gorilni-
ka samo povečuje pretok zraka.
Stranka, pri kateri se vršijo na-
stavitve gorilnika ali meritve
emisij, je zadovoljna, da goril-
nik ne "dimi" in se ne pojavljajo
saje, na ekonomičnost zgoreva-
nja pa v tistem trenutku nihče
ne misli. Ko na koncu kurilne
sezone delamo analizo porablje-
nega goriva, smo včasih šoki-
rani, kolika je poraba, čeprav
smo po lastnem prepričanju iz-
vedli vse ukrepe za racionalno
ogrevanje. Neprimerno nastav-
ljen gorilnik, posebej če še nje-
gova toplotna moč ni usklajena
z močjo kotla, lahko povzroči
več 10 odstotkov večjo letno po-
rabo goriva.
4. Kaj narediti oziroma kako
pravilno ukrepati, ko imamo v
hiši serviserja za nastavitev go-
rilnika ali izvajalca meritve emi-
sij v dimnih plinih:
-	imejmo pripravljen merilni
protokol predhodne nastavitve
gorilnika,
-	poiščimo tehnično doku-
mentacijo za gorilnik in kotel,
kjer so razvidni nazivna toplo-
tna moč obeh naprav in ostali
parametri gorilnika, potrebni
pri nastavitvi (tlak olja, premer
šobe itd);
-	prepričajmo se, da ima ser-
viser ali izvajalec meritev pri-
merno in atestirano opremo
(veljavna nalepka);
-	če se pri merjenju oziroma
nastavitvi gorilnika izkaže, da
je presežek zraka preko 1,5 ali 2
do 3, je to znak, da nastavitev ni
optimalna in se poizkušajte po-
zanimati, kaj je narobe, čeprav
je sajavost med 1 in 2;
-	preverite, ali je koncentra-
cija COj čim bližje 13,5 % pri
kurilnem olju ali 11 % pri ze-
meljskem plinu (seveda mora
biti tudi Oj v realnih mejah);
-	če se vam zdi, da gorilnik ni
nastavljen optimalno, se oglasite
v najbližji energetski svetoval-
ni pisarni, kjer bosta z ener-
getskim svetovalcem pregledala
merilni protokol o nastavitvi.
ZAKUUČEK
Namen članka ni bil v tem, da
bi vse serviserje in izvajalce me-
ritev dali v isti koš, saj je med
njimi mnogo takšnih, ki dobro
opravljajo svoje delo. Sama za-
konodaja na tem področju je
tudi dokaj nedorečena, tako da
so dobili koncesijo za izvajanje
meritev tudi takšni, ki za ta
opravila niso dovolj strokovno
podkovani in uporabljajo teh-
nološko zastarelo opremo.
V letu 1996 je ministrstvo
za okolje oz. Agencija RS za
učinkovito rabo izvedla projekt
Nastavitve in kontrola oljnih
gorilnikov. Rezultati so pokaza-
li, da je povprečna temperatura
dimnih plinov kotlov za cen-
tralno ogrevanje previsoka, pre-
visoke so bile zato tudi toplotne
izgube kotla, prav tako presež-
ki zraka in s tem koncentracija
kisika (O^). Po izvršenih pregle-
dih in ukrepih, to je po ponovni
nastavitvi obstoječih gorilnikov
so bili pri 1500 subvencioni-
ranih gospodinjstvih doseženi
prihranki na gorivu skoraj 3 %■
To je dokaz, da se dajo tudi
obstoječi gorilniki s primerno
opremo dobro nastaviti.
Bojan Grobovšek,
univ. dipl. inž. str-
f CDNIK - Četrtek, 28. september 2000
21
Kuharski nasveti
v ^
Zlinkroti
jlinkrofi so priljubljene polnjene testenine, ki jih pogo-
steje pripravljajo na Dolenjskem kot v tem koncu Slo-
venije. Vendar gre za zelo priljubljeno jed, ki jo lahko
ponudimo kot prilogo na primer k mesnim jedem ali kot
samostojno jed skupaj z omako in jo ponudimo za kosilo
ali večerjo. Vse žlinkrofe pripravljamo iz mehkejšega re-
jančevega testa in nadeva.
Mehkejše rezančevo testo pri-
pravimo iz pol kilograma glad-
ke moke, soli in 2-3 jajc. Testo
zagnetemo s pomočjo mlačne
vode. Gnetemo ročno ali stroj-
no tako dolgo, da je testo kom-
paktno in elastično. Elastičnost
testa dosežemo z močnim priti-
skanjem dlani ob testo in s to-
ploto roke pri gnetenju. Mlačna
tekočina oziroma voda in po-
čivanje na toplem še povečata
elastičnost testa. Da je testo do-
volj zagneteno, lahko preveri-
mo tudi tako, da ga prerežemo,
in če so v notranjosti enako-
merne zračne luknje, je dovolj
zagneteno. Testo prerežemo na
polovico, oblikujemo dva hleb-
čka, po vrhu premažemo z be-
lim oljem in pustimo počivati
vsaj 30 minut.
Spočito testo razvaljamo v pra-
vokotno obliko, nekoliko osuši-
mo ter v primerni razdalji nanj
polagamo manjše kupčke nade-
va. Med kupčki nadeva prema-
žemo z razžvrkljanim jajcem in
prekrijemo z drugo razvaljano
krpo testa. Druga polovica tes-
ta naj bo razvljana 2 do 3 cen-
timetre večje kot prva. Testo
med nadevom dobro stisnemo,
izpustimo zrak, ki ostaja med
testenimi krpami, narežemo s
pomočjo koleščka za testo kva-
drate, te pa nato na vsaki strani
stisnemo, da dobimo obliko
ušes. Testa pri tem ne smemo
poškodovati oziroma pretrgati.
Tako pripravljene žlinkrofe lah-
ko sveže skuhamo ali delno osu-
šimo ter shranimo v hladilnik
ali zamrzovalnik. Čas shranje-
vanja v hladilniku in zamrzo-
valniku je odvisen od nadeva, s
katerim napolnimo testo.
Znana slovenska specialiteta
so idrijski žlinkrofi, ki jih ponu-
dijo kot prilogo zraven bakalice
oziroma jedi iz drobnice. Idrij-
ske žlinkrofe pripravimo tako,
da najprej pripravimo mehko
rezančevo testo. Ko počiva, pri-
pravimo nadev iz pol kilograma
kuhanega krompirja, ki ga pret-
lačimo in mu dodamo na manj-
ši količini maščobe prepraženo
čebulo in slanino. Za pol kilo-
grama krompirja potrebujemo
10 dekagramov fino sesekljane
čebule in 10 dekagramov preka-
jene slanine, narezane na dro-
bne kocke, da se enakomerno
porazdeli po nadevu. Nadev za-
činimo s soljo, majaronom, pop-
rom in narezanim drobnjakom.
S pripravljenim nadevom nade-
vamo razvaljano testo, ga pre-
krijemo z drugo testeno krpo,
dobro stisnemo, razrežemo in
robove-še enkrat stisnemo, da
dobimo obliko ušes. Tako prip-
ravljene idrijske žlinkrofe sku-
hamo v vreli vodi, ki smo ji
dodali sol ter nekaj kapljic olja,
da se ne sprimejo. Vrejo naj
počasi, da testo ne popoka in
nadev ne izteče. Kuhane odce-
dimo, splaknemo z vročo vodo
in prelijemo z bakalico ali dru-
go mesno jedjo, ki je priprav-
ljena z omako, in ponudimo.
Prelijemo jih lahko tudi s sa-
mostojno omako, na primer go-
bovo, zelenjavno, smetanovo ali
paradižnikovo. Zraven ponudi-
mo poljubno solato.
Za žlinkrofe si lahko pripra-
vimo tudi mesni nadev iz me-
šanice mletega mesa svinjine in
govedine, začinimo s česnom,
soljo, poprom in zelenim peter-
šiljem. Da bo nadev mehkejši,
lahko dodamo v mleku ali vodi
namočen beli kruh ali kuhan in
pretlačen krompir. Za izrazitej-
ši okus pri mesnem nadevu lah-
ko dodamo prav tako na majhne
kocke narezano slanino, ki smo
jo na suho ali na manjši količi-
ni maščobe narahlo prepražili;
dodamo jo brez maščobe, ki se
je izcedila med praženjem. Na-
dev si lahko pripravimo tudi iz
ribjega mesa, ki ga povežemo z
bešamel omako in kislo smeta-
no, začinimo pa s soljo, peterši-
Ijem in parmezanom.
Če imate brezmesni dan, pa si
pripravite zelenjavni nadev, ki
ga pripravimo tako, da fino se-
sekljamo čebulo in jo na manj-
ši količini maščobe prepražimo,
ko ovene, dodamo fino naribano
korenje, malo zelene, peteršilje-
vo korenino, na drobne rezance
narezan por in zelje. Začinimo
s soljo, poprom in mleto kumi-
no. Dušimo tako dolgo, da se
zelenjava do zmehča in da izpa-
ri vsa voda. Po želji lahko za bo-
ljši okus dodamo tudi
kislo smetano.
Nada Pignar,
profesorica
kuharstva
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO,
SPEC. KLIN. PSIH. / kako obvaruje-
mo duševno zdravje - 296. nad.
Duševno zdravje otrok
in mladostnikov
Nastanek in vzdrževanje psihosoci-
alnih motenj v otroštvu - 9. nad.
Dejali smo, da je razumevanje duševnih mo-
tenj pri otroku možno le ob poznavanju vseh
partnerjev: otroka in staršev ali otroka in šol-
skega okolja.
Otrok s svojimi lastnostmi, s svojim odziva-
njem, vedenjem, interesi in sposobnostmi vpli-
va na ravnanje zanj pomembnih ljudi v svojem
okolju. Izid družinske ter šolske socializacije
je odvisen tudi od otrokovih individualnih la-
stnosti. Te pa so odvisne od bioloških zasnov,
na katere delujejo vplivi okolja: krepijo, poti-
skajo, tako ali drugače sooblikujejo in preobli-
kujejo posamične lastnosti.
Pomen individualne lastnosti posameznega
otroka za njegove odnose z okoljem je odvisen
od pričakovanj in zahtev okolja. Na primer ot-
rok s slabšimi intelektualnimi sposobnostmi v
družini, ki nima visokih pričakovanj glede ot-
rokove izobrazbe, bo imel zaradi nižje inteli-
gentnosti mnogo manj težav v odnosu s starši.
kot jih bo imel otrok z enakimi sposobnostmi
v družini, ki pričakuje ali zahteva od otroka
dober šolski uspeh in visoko raven izobrazbe.
Gre za vprašanje stopnje skladnosti neke otro-
kove lastnosti z lastnostjo (zahtevami, priča-
kovanji, življenjskim stilom itd.) otrokovega
okolja.
Pa si še poglejmo razlike v izkušnjah.
Značilnosti temperamenta, aktivnost, inteli-
gentnost, spretnost in druge lastnosti soodlo-
čajo kakovost in količino otrokovih izkušenj.
V enakem okolju bodo različni otroci imeli
različne izkušnje. Izkušnja šole je eden naj-
boljših primerov za to, kako se isto fizično,
socialno in učno okolje odraža z različno izku-
šnjo pri različnih otrocih. Medtem ko je za ene
šola izkušnja pretežno prijetnega dogajanja, v
katerem pridobivaš, je za druge ista šola, isti
razred izkušnja pretežno neugodnega dogajan-
ja, v katerem pretežno ali skorajda samo izgub-
ljaš.
Naslednjič pa si bomo pogledali še učinkovi-
to okolje.
PISE: mirko kostanjevec
Brezplaina pravna pomoi obianom
Mestni svet Mestne občine Ptuj je na seji dne 23. VI. 2000
sprejel pravilnik o zagotavljanu brezplačne pravne pomo-
či občanom in občankam mestne občine Ptuj, objavljen v
Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj št. 4 dne 28. VI.
2000. Preden bom pisal o določbah tega pravilnika, želim
napisati nekaj vrstic o nudenju plačane in brezplačne pra-
vne pomoči na splošno in o zadevnih zakonih.
- Nudenje pravne pomoči
proti plačilu
Plačano pravno pomoč nudi-
jo državljanom in državljankam
odvetniki, notarji in drugi pra-
vni strokovnjaki, ko gre za op-
ravila in dejanja, kot so npr.
dajanje pravnih nasvetov, sestav-
ljanje vlog (tožb, pritožb) v vseh
pravnih postopkih pred sodišči,
upravnimi organi itd., sestavlja-
nje listin v pravnih poslih in
razmerjih, zastopanje pred sodi-
šči, državnimi organi, gospodar-
skimi in drugimi organizacijami
itd. To pravno pomoč opravljajo
na podlagi zakonov, kot so npr.
zakonu o odvetništvu, zakonu o
notariatu in drugi.
-	Nudenje in zagotavljanje
brezplačne pravne pomoči
Tu gre za primere, ko držav-
ljani oz. državljanke ne plačajo
pravne pomoči, temveč jo v skla-
du z ustreznimi predpisi dobijo
brez plačila iz svojega žepa.
-	Zakaj so državni in lokalni
organi tako rekoč prisiljeni
sprejeti predpise o brezplačni
pravni pomoči
Ta njihova obveza indirektno
izhaja iz izpolnjevanja ustave,
ki je najvišji državni pravni akt.
Po 2. odstavku ustave Republi-
ke Slovenije (Ur. 1. RS št. 33/91)
je Slovenija pravna in socialna
država, v kateri so vsi enaki
pred zakonom (14. čl.), vsako-
mur je zagotavljeno enako var-
stvo njegovih pravic (22. čl.) in
vsakdo ima pravico do sodnega
varstva (23. čl.).
Nadaljevanje prihodnjič
Krvodalaici
12. september: Miran Šknnjar, Frankovcl 43; Anton
Dragovič, Frankovci 17; Ivan Mazera, Volkrnerjeva 22,
Ptuj; Andrej Kozel, VeJika Varntca 6; Stanko Frčeč, Apa-
če 175; Smiljan Kovačec, Siomi 1; Žetjko Gmrečnjak,
Ui. 1. maja 6, Ruj; Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ptuj; Al-
bina Dovečar, Stfjanci 5a; Ivan Emeršič, DražencI 76b;
Dušan Dragar, Rogaška c. 2b, Ptuj; Jože KampI, Ig.
Hajdina 104č; Marjan Rajti, Lovrenc na Dr. polju 1; Ja-
kob Janžekovič, Strejaci 7; Rudi Horvat, Kajuhova 12,
Kidtičevo; Vlado Mohorko, Kungota 11; Damijan Sobo-
tič, Sp. Polskava 317; Jože Topolovec, Jablovec 39,
14. september: Darja Haiožan, Gomila pri Kogu 7; Mirijo
Meško, Kajžar 35; Robert Plošinjak, Rogozniška c. 4,
Ptuj; Milica Bojič Jadranska 15, Ruj; Dušan Zemijarič,
Nova vas 93c; Albirt Strgar, Vintarovci 38; Drago Sakel-
šek, Videm 10; Marija Kolbl, Žabjak 45; Roman Kostan-
jevec, Zagojiči 21; Ivan Lešnik, Gerečja vas 103; Dušan
CtzerI, Destmik 26; Ivan Auer, Pobrežje 151 a; Anica Ko-
iedfilk, Oolane 31 d; Janez Škerjanec, Tibolci 19b; Zo-
ran Štalcer, Vičava 101; Majda Betšak, Bukovci 85; Ivan
Gorenjak, Gradišča 143; Ivan Grabelj, Krčevina pri Vur-
bergu; Robert Pehar, UI. 8. februarja 23, Starše; Slavko
Vrbančič, Vošnjakova ul. 1, Ptuj; Andrej MatjaŠič, Krče-
vina pri Vurbergu; Boris Bohi, Grajenščak 45; Roman
Križnjak, Formin 39; Rudi Štelcer, Pobrežje 118; Jože
Rojko, Sp. Korena 70; Franc Kuri, Janežovci 3; Irena
Kmetec. Slovenja vas 38 b; Alojz Gojčič, Starše 43; Pri-
mož Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dr. polju;
Jure Koren, Mova ulica 13, Orehova vas; Ivan Lebar, Po-
lenšak 29; Frančiška Brumen, Ciglence 59; Marjan Jur-
kovič, Vodova 4, Pttij; Daniel Visenjak, Dravska pot 6,
Miklavž na Dr. polju; Bogomir Brumen, Ciglence 59; Da-
nilo Svenšek, Lešnikova 13, Orehova vas.
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / v vrtu
¥ ImmmskGm vrtu
^ g	* m m « » » ■	m B ^^^
Vreme na matevževo, dan pred pričetkom koledarske jeseni, po ka-
terem si napovedujemo prihajajočo jesen (pregovor pravi: "Ako je
Matevž vedren, bo prijetna jesen."), je bilo kljub krajši nevihti pretež-
no lepo, po čemer je mogoče sklepati, da bo jesen vseskozi takšna, kar bodri tudi vrtnar-
ja, ki bo z domačega vrta pravočasno pospravil pridelke in opravil mnoga opravila, ki so
že potrebna za prihodnjo vegetacijsko sezono.
V SADNEM VRTU se z obiranjenn in spravi-
lom poznih vrst in sort sadja zaključuje sadjar-
jevo leto, z jesenskinni opavili in pripravanni za
nego sadnega drevja v priliodnje pa se pričenja
novo.
Obiramo in spravljamo še pozne sorte jabolk
in hrušk, tem pa bodo sledile še kutine. Po
obiranju in spravilu trganih jabolk in hrušk in
pobranem sadju, namenjenem za predelavo, v
sadonosniku skrbno poberemo z dreves in po
tleh poškodovano, nagnito in neuporabno sad-
je, ga odstranimo iz sadovnjaka in neškodljivo
uničimo, s čimer preprečimo, da bi sadni škod-
ljivci in bolezni prezimili v sadovnjaku in ome-
jimo pogoje zgodnjili in neposrednih okužb v
naslednji vegetaciji.
S pobiranjem nešpelj še počakamo do prvili
jesenskih slan, ki plodove zmehčajo.
Pobrane lešnike in orehe razgrnemo v plitve
plasti in sušimo na zračnem prostoru. Po potrebi
jih vsakih nekaj dni premešamo, s čimer prepre-
čimo, da bi se razširila plesen, če smo pobirali
vlažne ali mokre plodove.
Pozorni smo v tem času na zorenje in odpa-
danje listja s sadnega drevja. Če listje pravoča-
sno dozori in odpade, je to znak, da so rastline
bile pravilnovprehranjene in negovane ter da so
letošnji poganjki zdravi in dozoreli. Zakasnelo
odpadanje listja je često posledica preobilnega
gnojenja z dušičnimi gnojili, ki vegetacijo časov-
no zavleče v pozno jesen, lahko pa je tudi vzrok
v napačni vzgoji drevesne krošnje, če je ta pre-
gosta in s tem zasenčena, ko mladi poganjki ne
dozore in pozimi pomrznejo.
V OKRASNEM VRTU je v začetku jeseni že
na pretek opravil za njegovo ocvetličenje v nas-
lednjem letu. Na prosto sejemo ognjič, okrasno
enoletno cvetnico, uporabno kot zelišče pri kuhi
in v domačem zdravilstvu. Posevek dobro prezi-
mi, spomladi ga po potrebi razredčimo, cveti pa
od pozne pomladi pa skozi vse poletje.
Septembra posejemo tudi slak. Obstaja mno-
go sort te rastline, od grmičastih do vzpenjavk,
od eno- do trobarvnih ter primernih za cvetlične
zaboje ali obrobja okrasnih gredic.
Med cenjene enoletnice, ki jih sejemo že v je-
seni, sodi mak iz skupine dvoletnic, medtem ko
trajni mak razmnožujemo z delitvijo korenik, kar
pa smo morali opraviti že avgusta.
Če želimo zgodnejše cvetje dišečega grahor-
ja, ga že v jeseni sejemo v hladno gredo, spo-
mladi pa presadimo na cvetlično gredo.
Konec septembra je čas za presajanje in saje-
nje na dokončno rastišče nageljnov, spominčic,
trobentic, zvončic, rožnatega osleza, mačeh,
ivanjšic in drugih, ki se bodo do zime še dobro
vkoreninile, obrastle in utrdile za prezimitev na
okrasnih gredicah. Čas pa je tudi za sajenje
čebulic vseh vrst zgodnjega pomladanskega
cvetja.
Z mnogih vrst okrasnih rastlin je pričelo odpa-
dati dozorelo listje. V njem se naredijo gojišča
raznih glivičnih rastlinskih bolezni in zabubijo ra-
znovrstni škodljivci, zato pograbimo in odstrani-
mo tudi listje okrasnih rastlin.
Tudi ZELENJAVNI VRT dobiva jesensko po-
dobo. Mnoge vrtnine predčasno dozorevajo, še
posebej na tistih legah, ki sta jih prizadeli pole-
tna vročina in suša. Poslednji poletni dnevi so
postregli z lepim vremenom in pričakujemo, da
bo tako tudi vnaprej v jeseni, čeprav je za jesen-
ski čas značilno mnogo nenadnih vremenskih
sprememb, ki često presenetijo z vdorom hlad-
nega zraka in z njim prve jesenske slane. Mno-
ge vrste občutljivejših vrtnin že ob prvi slani
zmrznejo. Skrben vrtnar se na mogoče nagle
spremembe vremena in prve slane pravočasno
pripravi. Škode zaradi zmrzali vrtnin preprečimo
že, če jih tik pred njenim nastopom prekrijemo
s prekrivali, s katerimi zadržimo talno toploto v
območju rastline in preprečimo, da bi izžareva-
la v zrak. Prekrivala so lahko prirejena tako, da
z njimi prekrijemo le eno rastlino, manjšo skupi-
no ali pa celo gredo. So raznih oblik, najpogos-
teje pa je kot prekrivalo uporabljena večplastna
vlaknasta folija, preko lokov napeta polietilen-
ska folija v obliki tunela ali kar tulci, s katerimi
pokrijemo posamezne rastline. Materiali so lah-
ko različni: folije iz polietilena, papir, karton, sla-
marice, pletena trstika, jutovina in podobni. Če
materiali za prekrivanje vrtnin niso prepustni za
zrak, moramo pri njihovi namestitvi zagotoviti
zračenje.
Na spravilo poznih vrtnin - korenovk, plodovk,
solatnic in kapusnic - še ne mislimo, saj prezgo-
daj pospravljene in nedozorele v zimski hrambi
v svežem stanju nimajo tolikšne trpežnosti, kot
če so bile doraščene in dovolj utrjene.
***
Po biokoledarju je priporočljivo sejati, saditi
pa tudi nabirati pridelke, ki smo jih namenili za
hrambo in jih pridelujemo zaradi korenine, od
26. do 30. septembra ter od 6. do 8. oktobra,
zaradi plodov 25. in 26. septembra ter 5. in 6.
oktobra, zaradi lista od 1. do 3. oktobra ter za-
radi cveta 1., 9. in 10. oktobra.
Miran Glušič, ing. agr.
22
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
TOMAŽ KLINKON / južna amerika (čile, bolivija, peru, ekvador, kolumbija) - 21.
Cesfa smrti
Poslovil sem se od skoraj meseca dni, preživetega med and-
skimi vulkani, kaktusi in od včasih že enoličnega peska.
IMed tistim časom sem spoznal, da je življenje na višinah
4000 m in višje nadvse podobno tistemu povsod drugod po
svetu.
Življenjske razmere so res bolj
mejne, ljudstva živijo brez ogre-
vanja, včasih brez vode, brez
zdravil, so tako rekoč izolirana
na svojem območju, a kljub
temu se zelo zabavajo, veselijo
in imajo svoje vrednote, na ka-
tere nikoli ne pozabijo. Ti lju-
dje so ohranili svojo identiteto
in vero skozi številne generacije
kljub stalnemu izkoriščanju ev-
ropskih kolonialistov. Zato so v
mojih očeh postali še bolj spoš-
tovani. Kljub svoji revščini so
vsi kraji in ljudje, ki sem jih do-
živel, vlivali neverjetne količi-
ne energije, okolje pa je samo
po sebi vedno znova nudilo re-
šitve in dajalo odgovore. Na TV
sprejemnike in podobne tehnič-
ne pripomočke nisem mislil, še
manj jih pogrešal, saj so se zme-
raj novi dogodki vrstili z vrto-
glavo hitrostjo.
Cesta smrti se na vsega 70 km
najprej dvigne na višino 5000
m, to je nekaj nad snežno mejo,
ki je v Andih na približno 4500
m, nato pa se strmo spušča na
vsega 1400 m nadmorske vi-
šine do kraja Coroico v podro-
čje Jungas (pokrajina se deli na
Ande = gorovje, Jungas = vme-
sni pas in na Selvo = pragozd).
Vožnja je bila večkrat prekinje-
na z vojaškimi zaporami, saj je
na območju Jungas večina ko-
kinih dreves na svetu. Med vož-
njo po cesti smrti nas je včasih
omočil potok, ki si je udiral pot
točno nad nami in nam potem
prečkal pot, včasih smo se usta-
vili kar tako zaradi megle, vča-
sih pa zaradi srečanja z nasproti
vozečimi vozili. V takih prime-
rih se avtobus običajno izpraz-
ni, saj je že najmanjša napaka
pri manevriranju lahko tragič-
na. Avantura je imela srečen ko-
nec, trajala pa je 5 ur (70 km).
Do želenega Rurenabaque,
kraja, ki je 450 km oddaljen od
La Paza, sem po 19 urah vožnje
prišel povsem izčrpan. V mestu
s približno 1000 prebivalci, ki
je povsem iz lesa in skozi kate-
rega teče reka Rio Beni (eden
izmed mnogih pritokov Ama-
zonke), so najpopularnejše vož-
nje z motorji po vsega skupaj 500
m dolgi ulici. Te so očitno za-
dnji hit in prvi znaki vdora
"zahodnoposestniškega." kapi-
tala. Nebo, polno črnih mr-
hovinarjev, me je še najbolj
spominjalo na kakšne stare
indijansko-kavbojske vestrne.
Andske Indijance so zamenjali
amazonski. Razlika ni velika,
vendar se opazi v spremenjeni
barvi kože, rasti in spremenje-
nih potezah na obrazih ljudi.
RIO TOICHV
Rurenabaque je idealno izho-
dišče za pot v amazonsko di-
vjino. Hitro se nas je našla
skupinica petih s podobnimi
okusi. Nedolgo zatem smo se
dogovorili z vodičem Alejan-
drom. Ta je bil škrbast, zob ni
imel, kljub temu pa se je pre-
šerno in veselo smejal brez ka-
kršnihkoli zadržkov ob vsaki
priložnosti. Izkazalo se je, da
je bil izreden poznavalec živali,
rastlin, hkrati pa tudi reševalec
in zdravnik.
Naslednjega dne se je začelo.
Reka, gozd, v daljavi vidni vr-
hovi Kordiljer, čoln, Alejandro
in nas nekaj nadobudnežev. Vse
je bilo spontano, počutil pa sem
se nekako hipnotiziranega.
Med vožnjo skozi brzice sni(
nekajkrat nasedli, saj so le ozki
poti dovolj globoke in prevoz
ne. Ob robu Selve smo počasi, i
zanesljivo drseli proti toku vsi
do mesta, kjer smo se izkrcal
in zajtrkovali. Že vnaprej so mi
seznanili, da je v Selvi precej te
žko videvati živali, saj te pre
opazijo tebe in zato zbežijo
Se posebej težavno pa je, a
si v skupinici tujcev, ki jo pre
več prevzema radovednost ii
zato nevede povzroča nezaželei
hrup.
Mestece sredi velike džungle
Rio Beni - ena od mnogih rek, vijugajočih se po deževnem pragozdu
PTUJ / taborniki kvedrovega rodu na taborjenju
Vroii dnevi ob Kolpi
Taborjenje je najlepši del taborniškega življenja. Preživeti
nekaj dni v neokrnjeni naravi, v svojem šotoru in se zaba-
vati z vrstniki je prav posebno doživetje. Nagrada za celo-
letno delo. Tako so se taborniki Kvedrovega rodu tudi letos
podali na taboijenje ob Kolpo (natančneje v Srednje Ra-
dence), kjer so v začetku avgusta preživeli deset pestrih
dni.
Kljub začetnim težavam z av-
tobusom, na katerega niso uspe-
li naložiti vse potrebne in manj
potrebne prtljage, kljub zamudi
pri odhodu in predolgi vožnji
skozi vse ovinke njihove poti, je
bil prihod v tabor prava paša za
oči ter oddih za utrujene ude,
saj je bil tabor že v celoti posta-
vljen. To so storili starejši člani
njihovega rodu, ki so se ob Kol-
po odpravili že dan prej, da so
lahko postavili šotore in vse ta-
borniške objekte, ki so nujni za
taborniški način življenja.
In tako se je začelo. Saj veste,
dan se je pričel z jutranjim
vstajanjem, telovadbo in z dvi-
ganjem zastave, ki je obvezno
spremljano s petjem taborniške
himne. Sledilo je delo po vodih,
kjer so taborniki s pomočjo svo-
jih vodnikov pridobivali in utr-
jevali svoje taborniško znanje,
se igrali in peli. Glede na to,
da jim je bilo letos vreme resni-
čno naklonjeno, saj razen ene-
ga popoldneva in ene noči dežja
sploh niso videli, so svoj čas na-
menili tudi osvežitvi v Kolpi,
ki je letos imela izredno visoko
temperaturo v primerjavi z lani.
Da pa se ne bi naveličali ustalje-
nega urnika, je bil program po-
pestren z indijanskim dnevom,
ki je obrežje Kolpe napolnil s
kopico kričečih in bojno po-
barvanih otrok. Tudi bivakiran-
je, ki je oblika prenočevanja na
prostem, je vzbudilo prav po-
sebno zadovoljstvo med tabore-
čimi, ki so se odpravili v gozd
izven tabora, si pripravili večer-
ni obrok ter preživeli noč v na-
ravi, brez šotorov, le s pomočjo
bivakov, ki so jih postavili iz vo-
jaški šotork. Taborniško znanje
so preizkušali tudi z lovom na
lisico, igro, pri kateri s pomočjo
poznavanja potnih znakov ter
drugih taborniških znanj ude-
leženci iščejo starejšega tabor-
nika, ki se skrije nekje izven
tabora. Udeležili so se tudi dveh
pohodov - v Stari trg in na ogled
Forma vive, nekakšnega muze-
ja na prostem.
Vsak večer so prižgali ogenj,
ki je taborniška posebnost. Po-
meni simbol življenja, gibanja,
ljubezni, pomeni jim toplino in
varnost. Tabornik mora znati
varno prižgati ogenj ob vsakem
vremenu, ne da bi razen lesa in
vžigalic uporabljal kakršnokoli
drugo vnetljivo sredstvo. Tre-
nutki s prijatelji ob tabornem
ognju so prav posebno doživet-
je. Kot je že v navadi, so jih tudi
letos razen s petjem popestrili
še s taborniškim krstom, kara-
okami, taborniško poroko in z
raznimi skeči, manjkale pa niso
niti nočne igre, kot je na primer
napad na tabor in pihanje sve-
če.
Te počitnice, daleč stran od
mestnega vrveža in vsakdanjih
skrbi, so bile za taboreče prav
gotovo zanimiva in nevsakdanja
izkušnja, zlasti za tiste, ki so se
taborjenja udeležili prvič. Vsem
bralcem tega prispevka pa poši-
ljajo lep taborniški pozdrav: "Z
naravo k boljšemu človeku"
Jana Skaza
Odhod na bivakiranje je odhod v neznano
Prijetna osvežitev v Kolpi
Tagoda je slavnostni ogenj in je v ponos tistim, ki jo postavljajo
f CDNIK - Četrtek, 28. september 2000
23
0CA
^ Vsak v življenju hoče biti sre-
čen,
hoče imeti vse, hoče vedeti
vse.
Sreča je, če je znanje.
A kakšno, je sedaj vprašanje.
Kako dobiti znanje?
Knjiga je odgovor na vpraša-
nje.
V	knjigi najdeš vse,
kar zanima te.
V	knjigi včasih najdeš sam
sebe.
Mogoče knjiga rešila bo tebe.
Petra Majerič,
OŠ Kidričevo
stekleni možksk
Nekega dne sem se odpravila
|! na izlet. S seboj sem vzela ko-
šaro, v kateri so bile same dob-
rote. Mami mi je rekla zbogom
in tako sem počasi odšla. Prišla
sem v park in se usedla na trato
in kaj kmalu zaspala. V sanjah
me je obiskala vila in mi dejala:
"Pomagaj vsakomur, ki te bo
prosil za pomoč." Zbudila sem se
in ustrašila, saj je zraven mene
stal stekleni možiček. Kar naen-
krat mi je začel pripovedovati o
svoji nesreči.
Dejal je, da ga je hudobna in
velikanska čarovnica razbila na
koščke. Jerica, njegova lastnica,
pa ga je želela zlepiti. Naredila
je, kar se je dalo. Nato je začel jo-
kati. S težavo je nadaljeval. Pro-
sil me je, naj mu poiščem košček
stekla, ki mu manjka. Presene-
čeno sem pogledala, saj se mi je
zdel cel. Videl je moj začuden
obraz, zato mi je pokazal ritko,
na kateri je manjkal košček ste-
kla. Spomnila sem se vilinega
nasveta, zato sem mu dejala:
"Pomagala ti bom, vendar mi
povej, kje naj iščem." Ves vesel
mi je povedal, da je ta košček v
čarovničini hiši. Pokazal mi je
smer in tako sva odšla.
Sla sva v temačen gozd in kar
se da hitro našla čarovničino
hišo. Čarovnice ni bilo doma,
zato sem se zmuznila v hišo.
Vse sva premetala a ničesar ni-
sva našla. Zaslišala sva čarovni-
čin smeh. Dobila naju je v hiši.
Prosila sem jo, naj mu da ste-
kleni košček, ona pa je dejala:
"Sedem let mi moraš služiti."
Pomislila sem na mamo in oče-
ta, ki me bosta iskala. Vendar
sem se spomnila na vilo, ki mi
je dala moč, zato sem privolila.
Čarovnica je vzela košček in ga
Vrgla čez prag. Košček stekla je
premazal z lepilom in si ga na-
lepil na ritko. Spremenil se je v
fanta. Prišel me je rešit in me
tudi je. Takoj sva se zaljubila.
Zdaj me je zanimalo samo še to,
2akaj mi ni povedal, da se bo
spremenil v fanta. Odgovoril je:
"Hotel sem vedeti, ali imaš dob-
ro srce." Poljubila sem ga in de-
jala: "Imam ga."
Odpeljal me je domov in pro-
sil očeta, ali se lahko z menoj
Poroči. Oče je privolil in prire-
dili smo svatbo, ki je trajala se-
'lem dni. S steklenim možicom
Oziroma fantom po imenu Do-
pa sem živela in še živim
srečno.
Janja Zavratnik,
OS Gorišnica
utrinki s počitnic
Med počitnicami swm se ime-
•alepo. Delala sem, kar sem ho-
^ela. Malo sem se igrala, včasih
pisala, risala in kaj malega pre-
čitala. Bila sem tudi na morju.
Veliko sem plavala in se spreha-
jala. Lepo je bilo na plaži, ki je
bila posuta z majhnimi kamenč-
ki. Počitnice sem preživela tudi
pri babici in dedku, ki nas je
večkrat peljal v toplice. Bilo je
zelo zabavno, zato mi bodo po-
čitnice ostale v lepem spominu
Katja Štumberger
Na morju sem se naučila pla-
vati. Doma me je pogrešal muc
Lumpi.
Tamara Zupanič
Počitnice sem preživela pri ba-
bici in doma.
Nuša Vajda
Sedem dni sem priživel na ta-
borjenju v Podčetrtku.
Sandi Janžekovič
Na počitnicah sem bil pri ati-
ju v Ljubljani.
Hari Plošenjak
Nikoli ne bom pozabil, kako
me je pičil morski ježek.
Bojan Sagadin
Praznovali smo 1. rojstni dan
mojih bratcev Davida in Da-
vorja. Imela sta torto v obliki
traktorja. Prišli so sorodniki in
prijatelji. Bilo je zelo veselo.
Anja Segula
Bila sem na morju. Spoznala
sem dve prijateljici.
Tamara Ljubeč
Moje počitnice so bile vesele
in razigrane. Udeležila sem se
nove maše soseda Marka in še
ponovitve v Gorišnici in Slovenj
Gradcu.
Patricija Smigoc
Nekaj dni sem preživela pri
dedku in babici v Halozah. Naj-
lepše je bilo na morju na otoku
Šolta.
Patricija Kokot
Večkrat sem bila v toplicah in
zelo uživala.
Vanja Zemljarič
Z bratom sva šla na počitnice
k babici in dedku na Pohorje.
Sli smo na izlet v Ribnico.
Eva Bratec
Na morju sem se vozil z čol-
nom. Imam plavuti in se znam
potapljati. Rad plavam delfinč-
ka in skačem na glavo.
Mihael Galinec
učenci 2. a OS Markovci
ob začetku
šolskega leta
Začela se je šola in z njo vse
skrbi. Čas brezskrbnih počitnic
je minil. Učenci smo sedli za
šolske klopi. Prvi in drugi dan
smo še lahko malo uživali, po-
tem pa bodo sledile naloge, spra-
ševanja in učenje. Morali bomo
trdo delati za dobra plačila.
Peter Lenart, 6. a
Ni dolgo, kar so se pričele po-
čitnice, a žal so se hitro iztekle.
Zadnje dni sem samo še žalos-
tno odšteval ure do začetka po-
uka. Zanimalo me je le to, ali
so učitelji strogi, kakšen bo učni
uspeh. Rad bi imel vsaj še mesec
dni počitnic.
Uroš Sitar, 6. a
Spet se je začelo novo šolsko
leto in z njim učenje. Moja pri-
čakovanja so letos velika. Vesela
sem, da sem spet srečala prijate-
lje. Med počitnicami sem pomi-
slila, da se bodo spremenili in
jih ne bom več spoznala. Motila
sem se, še vedno so enaki, kot so
bili pred dvema mesecema.
Tamara Habjanič, 6. a
- Naredi si banjo vode in va-
njo nasuj velik koš dišečih vrt-
nic.
-	Naredi si veliko sadno kupo
in kozarec vroče čokolade z ja-
godami.
-	Spominjaj se lepih in toplih
dni, ko si bil-a na morju.
-	V roke vzemi svoj najljubši
zvezek, ki ti je bil lani pri srcu.
Lepo ga prelistaj in skleni, da
bo ta zvezek letos še bolj urejen.
-	Počasi spij vročo čokolado in
pojej čudežno jagodo.
-	Začutil boš energijo po vsem
telesu. Z veseljem boš stopil v
šolo, se razveselil prijateljev, z
muko gledal za učitelji.
Sandra Belšak, 7. b
Čas, ko ti je prijetno, pa res hi-
tro mine! Vedno je tako, da je
vsega lepega enkrat konec. Tudi
s počitnicami je tako, zato pa je
treba še vsako sekundo do pri-
četka resnega dela najbolje izko-
ristiti. Kaj pa početi? Meni idej
ne manjka. Radio navij do kon-
ca, igraj igrice na računalnik,
dokler ti je, poglej vse filme, ki
jih nisi videl med šolskim le-
tom, rolaj se ali igraj nogomet
do onemoglosti, ne hodi spat
pred polnočjo, preživi cel dan s
prijatelji, pojdi v kino, na pico,
prelistaj vse revije, pojdi k babi-
ci, teti ali sestrični ali pa samo
obujaj spomine na poletje in na
morje. Pa še to: nikakor še ne
mislite na šolo. Bo že jutri čas za
to.
Katja Svenšek, 8. b,
Ko so me v nedeljo zjutraj pre-
bujali sončni žarki, nisem in ni-
sem hotel vstati iz postelje. Bil
je namreč zadnji dan počitnic.
V mislih se mi je vrtela le ena
misel - uživaj še danes, jutri bo
šlo že zares. Odločil sem se, da
bom totalka izkoristil dan. Ta-
koj sem zlezel iz postelje, se ob-
lekel in odhitel v kopalnico. Čez
nekaj minut me je že mami kli-
cala k zajtrku. Ko sem prišel do
jedilnice, so bili že vsi pri mizi.
Najedel sem se, nato pa pokli-
cal prijatelja Alena, če pride na
igrišče. Privolil je. Z njim sem
preživel ostanek dneva.
Žiga Korsika, 7. b
OŠ Videm
prijateu
Moj dober prijatelj je Tadej.
Stanuje v sosednji ulici in obis-
kuje malo šolo. Poleti sva veliko
časa preživela skupaj in se igra-
la. Velikokrat sva bila v njegovi
vrtni hišici ali pa sva kolesarila.
Pri njem mi je všeč njegova pri-
jaznost in dobrosrčnost. Ima vse
dobre lastnosti, ki jih mora ime-
ti dober prijatelj. Zaradi tega ga
spoštujem in cenim.
Zan Petemik, 3. b,
OŠ Breg
LUJZEK
Dober den vsaki den! Srečno,
gorice, povitice in prašiče, osta-
nejo še nam samo naše droge
Mice. S tem sen vam hteja pove-
dati, da so gorice v glovnem že
obrane in čakajo sama še pose-
bne in pazne trgatve. Mošt se že
prav pa moško obnaša in Je, kak
hi se reklo, že ta provi kinder-
maher. Tejka o bratvi, saj je že
cajt, da si še kaj drugega pagu-
čima.
A ste vidli naše dečke, zlate
fanteke, ki so nas v Avstraliji na
olimpijskih špilungah tak raz-
veselili? Strelec Dehevec in naša
zlata čolnarja sa nam drgoč
mala slovenskega samazaupaja
vrnali in ohrabrili tudi druge
športnike, da še kaj vidnega
dosegneja. Škoda, da v olimpij-
ski reprezentanci nesmo meli še
kakšnega politika, ki tudi radi
kozle strelajo, saj bi v tati dis-
ciplini čista zagvišna še kokšna
kolajno ftrofili. Saj veste, kak
poje tista pesem: "Če ftrofim
gnes, pa dam za pir." Meni
moja Mica ne dovoli piti, saj
stroga upaštevle tisti pregovor,
ki provi: "Če piješ pir, maš v
hlačah mirP'
Zaj že odštevlema dneve od
bližajočih se volitev. Kandidati
sa znani in zaj se je začela ta
pravo tekmovanje v resničnih,
pa tudi lažlivih oblubah. Jaz kot
kandidat stranke, ki sen vam jo
Že zodjič predstava z imenom
in priimkom, vidim vejke šanse,
da bomo na valitvah zmahali,
če ne drgačik, pa vsaj pomahali
z roko in asrečli valilce, da nas
nede v bodočem parlamenti in
vladi.
Kaj pa pravite na nenehne
podražitve različnih goriv? Jaz
sen že sklena, da bom traktor
prodal in si dvo delavna junca
kupa. Po celem sveti prevozniki
in kmetje štrajkajo, mi Slo-
venci pa nič in pistimo, da nam
na plečah drva sekajo in dnar
štejejo. Maj sosid Juža je že
sklena, da za jurja plačila tra-
ktora niti več štartal nede, saj
je nafta predraga in nega raču-
nice za dela s totim strajom in
jegovimi priklučki.
Pa smo na kunci, zmontrani
kak junci, aktivni kak biki na
ftrganem štriki.
Vas lepa padavlja vaš štrik
LUJZEK
Info - glasbene novUe
Studijska tehnika dandanes dela čudeže in naziv do-
brega izvajalca si glasbenik lahko pridobi z igranjem v
živo na koncertih.
***
Britanski pevec ROBBIE VVILLIAMS je še na lestvicah
s hitom Ročk DJ z novega albuma Sing When you're
VVinning (najboljše pesmi na tem albumu so Singing for
the Lonely, By AH Means Necessary, Better Man, If it's
Hurting you in Love Calling Earth). Robbie je v duet pova-
bil kraljico štanc glasbe KYLIE MINOGUE v pesmi KIDS
(***), v kateri je preveč nerazločnosti in v njej se med se-
boj tepeta ročk in pop glasbene prvine.
***
Britanski band BLUR sestavljajo pevec in klaviaturist Da-
mon Albarn, kitarist Graham Coxon, bas kitarist Alex Ja-
mes in bobnar Dave Rowntree. Mojsti indie ročk scene
izvajajo grob in zatežeh komad MUSIC IS A RADAR (***),
ki se bo nahajal na njihovem novem kompilacijskem albu-
mu Greatest Hits.
***
RADIOHEAD so še eni prvaki britanske neodvisne ročk
scene in njihova največja uspešnica nosi naslov Creep.
Kvartet bo kmalu izdal nov album z naslovom Kid A in prvi
single je psihadelična ročk balada OPTIMISTIC (****), ki ji
da dodatno temačnost izrazit glas pevca Thoma Vorkea.
***
Dva kitarista velemojstra ERIC GLAPTON in B.B. KING
sta letos presenetila z odlično skupno zgoščenko Riding
With the King. Asa se tudi v novi svečani skladbi MARRY
ME (***) igrata s svojimi kitarami v dokaj tradicionalni me-
šanici sodobnega bluesa in ročka.
***
THE DOORS so začeli delovati leta 1965 in končali leta
1971 s smrtjo pevca Jima Marriona, čeprav so po njegovi
smrti izšli še trije albumi: Full Circie, An American Prayer
in She Gried Alive. Legendarna skupina je trenutno spet
v modi z bizare remixom hita RIDERS ON THE STORM
(****), ki ga je posodobil L. Krarup in se nahaja na zgo-
ščenki The Best of The Doors.
***
Italijanski pevec EROS RAMAZZOTTI se je rodil 28. ok-
tobra 1963. Najpopularnejši italijanski izvajalec popularne
glasbe blesti v skladbi FUOCE NEL FUOCO (*****), ki je
zelo prijetna in lahkotna pop/rock skladba, pod katero se
je podpisal Mike Tacci.
***
Ameriška najstnica LEANN RIMES je country zvezdnica
in njene največje uspešnice so Blue, How Do I Live, Loo-
king through your Eyes, You Light up my Life in I Need
you. Simpatična blondinka preseneča z zabavno meša-
nico popa in minimalističnega countryja v pesmi CANT
FIGHT THE MOONLIGHT (****) iz filma Coyote Ugly. Ta
filmski album vsebuje tri stare hite: The Povver skupine
Snap, Need you Tonight skupine lnxs in Unbelivable sku-
pine EMF, ob teh pa še nove pesmi izvajalcev LeAnn
Rimes, The Charlie Daniels Band, Rare Blend, Tamare
VVolker, Mary Griffin in Dona Henleyja.
***
ENRIOUE IGLESIAS je trenutno popularen v duetu s pe-
vko Whitney Houston v uspešnici Could I Have This Kiss
Forever. Lomilec ženskih src tokrat napada s posladkano
latino balado SAD EYES (****); to je priredba ročk bala-
de, ki jo je v originalu izvajal Bruce Springsteen.
***
Ameriški pevec R. KELLV ni doživel večjega uspeha s
svojo zadnjo klasično balado Bad Man iz filma Shaft. Ro-
bert Kelly tudi v novi perfektni soul skladbi I WISH (*****)
vzpostavi intimen stik s poslušalcem; tej pesmi da pose-
bno moč tudi petje otroškega pevskega zbora.
***
September so zaznamovali tile novi albumi: G.O.A.T -
LL COOL J., Pick N'Mix - LOLLY, Nathan Michael Shavvn
Wanya - BOVZ II MEN, Selma Songs - BJORK, Music -
MADONNA, Gold - The Best of - SPANDAU BALLET, The
Best of -THE DOORS, Maroon - BARENAKED LADIES,
Verdi - ANDREA BOCELLI, Television - PAOLA & CHIA-
RA, Righteous Love - JOAN OSBORNE, Red Dirt GirI -
EMMVLOU HARRIS, Mi Refleja - CHRISTINA AGUILERA,
Hey Kandi - KANDI, Best of - MOTORHEAD, Devotion -
AARON NEVILLE, Relevation - 98°, Sailing to Philadelphia
- MARK KNOPFLER ...
David Breznik
24
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
ZA KAZVEMiHO
mali nogomet
^oveniia - Madžarska 1:1 /1:0/
(^RIŠNICA - športna dvorana, 450 gledal-
cev, glavni sodnik Ivan Žunič, sodnik asi-
stent Dušan Turk - oba Slovenija.
§TRtLCA: 1:0 Gačnik /v 15. minuti/, 1:1
Toth /37/
SLOVENIJA: Rutar, Guček, Dobovičnik,
Delameja, Gačnik, Kraut, Tesko, Pungar-
tnik, Pukšič, Kurnik, Parandija. Selektor:
Dušan Razboršek.
MADŽARSKA: Madarasz, Szalontai, Ba-
lasz, Zsamar, Nagy, Kenoszt, Javor, Szente,
Toth, Haffner, Szabo, Torok. Selektor: Joz-
sef Mucha.
Slovenska in madžarska malonogometna reprezentanca
Športna dvorana Gorišnica je
bila prizorišče povratne prija-
teljske meddržavne tekme v ma-
lem nogometu med Slovenijo
in Madžarsko. Po dokaj nesre-
čnem porazu v Zalaerszegu, ko
so slovenski reprezentanti izgu-
bili v zadnjih sekundah, je bilo
tokrat malo drugače. Varovanci
trenerja Darka Križmana in se-
lektorja Dušana Razborška so
zaigrali zelo dobro. Tesno pokri-
vanje igralcev, hitra, predvsem
pa disciplinirana igra sloven-
skih reprezentantov je bilo tis-
to, na kar so stavili tudi bučni
gledalci. V 15. minuti je za vese-
lje v dvorani poskrbel Jože Ga-
čnik, ki je preigral dva igralca
gostov ter se odločil za strel z
devetih metrov. Bil je zelo na-
tančen in je zadel levi spodnji
kot vrat madžarskega vratarja.
Pri naših nogometaših je bila
opazna velika želja po uspehu.
V drugem polčasu so zamudili
priložnost za povišanje vodstva
in morebitno zmago. Po tej pri-
ložnosti pa so pobudo prevzeli
gostje in pletli mrežo okrog vra-
tarja Pungartnika, ki je svojo
delo zelo dobro opravil. Žasl pa
tri minute pred koncem sreča-
nja ni mogel storiti ničesar, saj
so Madžari zelo lepo izigrali ob-
rambo Slovenije in uspeli ize-
načiti.
Po srečanju so bili številni
gledalci v Gorišnici zadovoljni
s prikazanim nogometom in so
vse igralce nagradili z zasluže-
nim aplavzom. Svoje delo sta
odlično opravila tudi sodnika
Ivan Žunič in Dušan Turk. V
Gorišnici so se izkazali kot do-
bri gostitelji, ko so v športni
dvorani lahko prvič prisostvo-
vali meddržavnemu srečanju.
Pohvale si zaslužijo organiza-
torji in številni bučni gledalci.
Danilo Klajnšek
Utrinek s tekme. Foto: Laura
podlehnik
KolesttrskI mmruion
v soboto, 16. septembra, je
bilo v Podlehniku zelo živa-
hno. Lepo vreme je privabi-
lo v ta prelepi, a za mnoge
neznani kotiček Sloveni-
ie veliko ljubiteljev kolesar-
ienja.
Kolesarska sekcija ŠD Podle-
'inik je organizirala 2. kolesarki
•iiaraton Podlehnik 2000. Na-
''lenjen je bil kolesarjenja, da
^Poznajo lepote haloške pokra-
"ne. Potekal je po haloških gri-
čih, kjer se je že slišala pesem
'^lopotcev. Na voljo sta bili dve
Progi, 47 in 23 km. Vsak, ki
prevozil progo, je bil zma-
goval, a vendar je bil najboljši
^odlehničan David Topolovec.
cilju je vsak sodelujoči dobil
z napitkom, medaljo in
ročno izdelano spominsko dari-
lo. Pokrovitelj maratona je bila
Občina Podlehnik. Kolesarje je
pzdravil tudi župan Slavko Fric
in jim zaželel veliko sreče in uži-
tkov pri vožnji po naših krjih.
Lepo je bilo, naužili smo se
lepot in svežega zraka, popol-
dan pa preživeli v prijetni dru-
žbi. Dobimo se spet naslednjo
jesen na maratonu Podlehnik
2001.
D.A.
NAMIZNI TENIS / 5. memorialni urhov turnir
Oba naslova na Hrvaško
Namiznoteniški klub Peto-
via iz Ptuja je izvedel že 5.
memorialni turnir v namiz-
nem tenisu v spomin na tra-
gično preminulega mladega
igralca Urba Straška. Ude-
ležilo se ga je 76 igralcev
in igralk iz Slovenije in Hr-
vaške. Res je, da se je pri-
javilo veliko več igralcev in
igralk, a potem niso prišli.
Prav tako ni bilo nobenega
izmed lanskoletnih zmago-
valcev. Od dobitnikov pri-
znanj je bil samo veteran
Štefan Kovač iz novega pr-
voligaša Kema Puconci ter
ponovil lanskoletno uvrsti-
tev - tretje mesto.
Pri moških je prvo mesto pri-
padlo Hrvatu Redjepu, ki v pol-
finalu in finalu ni imel težkega
dela ter je v zadnjem obračunu
zanesljivo premagal Ungerja, ki
se je verjetno preveč iztrošil v
polfinalnem obračunu s klub-
skim tovarišem Štefanom Ko-
vačem.
Pri dekletih je prvo mesto
prav tako odšlo v Varaždin.
Mlada hrvaška igralka Tamara
Ramič je imela nekaj težav v
polfinalnem obračunu, nato pa
je v finalu brez težav ugnala
prvo igralko ptujske Petovie Ka-
tarino Golič.
Rezultati - moški - polfinale:
Kovač - Unger 1:2 - oba Kema
Puconci, Redjep /Varaždin/ -
Horvat (MT Murska Sobota)
2:0; finale: Redjep /Varaždin/ -
Unger /Kema Puconci/ 2:0.
Ženske - polfinale: Goličeva
/Petovia/ - Mrzelova /Semedela/
2:0, Ramičeva /Varaždin/ - Ko-
zlekova /Varaždin/ 1:2; finale:
Ramičeva /Varaždin / - Goličeva
/Petovia/2:0.
Danilo Klajnšek
Najboljše pri dekletih. Foto Langerholc
Naiboliši pri fantih. Foto Langerholc
ROKOMET / dušan podpecan, rk velika nedelja
1 ambiiiiami v Veliko Nedeljo
Rokometaši Velike Nedelje so po daljšem času le postali člani elitne slovenske roko-
metne lige. Njihov igralski kader je bil dober, vendar je vodstvo kluba na čelu s stra-
tegom Vilijem Trofenikom le poseglo za okrepitvami, ki dajejo njihovim rokometašem
več možnosti za obstanek med prvoligaši. Tako je vrste Velike Nedelje zraven Štruca in
Zormana okrepil še vratar Dušan Podpečan, ki je v predstavitvenih srečanjih pokazal
veliko in zato so lahko z njegovim angažiranjem v Veliki Nedelji zelo zadovoljni in bo
vsekakor prava okrepitev.
TEDNIK: Kako je prišlo do
tega, da ste se odločili za no-
vinca v prvi slovenski rokome-
tni ligi?
"Tu ni kaj filozofirati. Eno-
stavno povedano, sem si želel
braniti in me položaj v Pivovar-
ni Laško Celje ni zadovoljeval.
Želim si braniti ter se dokaza-
ti."
TEDNIK: Kakšen je bil spre-
jem v Veliki Nedelji?
"Moram treči, da so vtisi zelo
dobri. Vidi se, da v tem ko-
lektivu dobro delajo in so zra-
ven tega še ambiciozni. Sprejem
je bil zame dober in se kar do-
bro počutim, kljub temu da sem
daleč od Celja, pa tudi navijači
so me dobro sprejeli, kar je vse-
kakor zelo dobro."
TEDNIK: Veliko Nedeljo in
celjsko Pivovarno Laško je ver-
jetno težko primerjati. Kako
pa bi ocenili delo glede na pri-
prave, ki ste jih do sedaj opra-
vili?
"Rekel bi, da smo zelo dobro
in kvalitetno delali, da so pri-
prave po mojem uspele in to se
bo videlo tudi v prvenstvu. Do-
poldan vadim v Celju, popol-
dne pa v Veliki Nedelji in vsaj
z moje strani ne bo težav, kakor
tudi ne z drugimi igralci. Vsi pa
se zelo želimo dokazovati."
TEDNIK: Napovedi so ved-
no nehvaležne, pa vendar: kje
vidite Veliko Nedeljo po zak-
ljučku letošnjega prvenstva?
"Osebno sem optimist. Dob-
re priprave, močni nasprotniki
v prijateljskih tekmah - to bi
se moralo pokazati. Mislim, da
glede obstanka ne bi smeli ime-
ti težav. In če dodam še polno
dvorano in glasne navijače, po-
tem res ne bi smeli imeti težav
glede uresničitve cilja."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Dušan Podpečan, vratar RK Velika Nedelja
26
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
rokomet.
Ormož' Celje Pivovarna laško 22:28/12:14/
ORIMOZ: Dokša, M. Hanželič 2, Horvat 6, Juršič 2, Pučko
2, Bezjak, Prapotnik 3, Grabovac 1, ivanuša 3, Kirič 3,
Kavaš, D. Hanželič, Šulek, Cvetko.
CEIJE PIVOVARNA LAŠKO: Torlo, Luzar, Načinovič 1,
ŠantI 1, Flajšman 1, Gajič 4, Kugler 2, Stefanovič 8, Kosa-
ber, Žvižej 5, Čudič 6, Lesar.
Na koncu mini priprav v Or-
možu so rokometaši državnih
prvakov odigrali še prijateljsko
rokometno srečanje z domačim
prvo-B-ligašem. Ta jih je precej
namučil v prvem polčasu, saj so
Ormožani imeli prednost 3:1,
9:6,10:7, vendar pa so jih gostje
nekaj minut pred koncem prve-
ga polčasa ujeli in uspeli dobiti
la del igre. V prvem polčasu je
celjski igralec Rastko Stefanovič
dosegel sedem zadetkov.
Tudi v drugem polčasu so se
domači" še nekaj časa dobro dr-
žali, proti koncu srečanja pa je
pričelo vodstvo gostov naraščati
in Celjani so dosegli pričakova-
no zmago.
ŽRK Ptuj - VEGRAD
Velenje 30:34/14:18/
ŽRK PTUJ: A. Potočnik, Ro-
jeva, N. Potočnik 4, Sijančeva
12, Bezjakova 1, Podhostnikova,
Mikoličeva 1, Merharjeva, Sre-
brnjakova 4, Majeričeva 5, Mara-
čičeva 3, Vidovičeva, Kelnčeva.
Mlade rokometašice Ptuja so
se dobro upirale rokometašicam
Vegrada. V prvem polčasu so
vzdržale do dvajsete minute, ko
je bil rezultat nazadnje izenačen,
nato pa malo popustile, naredile
nekaj napak, kar so Velenjčanke
izkoristile in si priigrale pred-
nost štirih zadetkov.
V drugem polčasu je bila igra
enakovredna, Ptujčanke pa so se
gostjam uspele dvakrat približa-
ti na samo dva zadetka zaostan-
ka, vendar jim ni uspelo kaj več.
Gostje so se morale za pričakova-
no zmago precej potruditi. Svo-
je delo pa sta dobro opravili tudi
sodnici Mirka Baklan in Maja
Majnik, saj je redkost, da bi vi-
deli ženske v vlogi rokometnih
delilcev pravice.
rokomet
Drava igra kvalifikatiie za 1. B ligo
Rokometašem ptujske Drave se po izstopu ekipe Radeč iz L B
slovenske rokometne lige ponuja priložnost, da si mogoče s kva-
lifikacijami priborijo igranje v višjem rangu tekmovanja. Lan-
skoletno drugo mesto v 2. SRL - vzhod jim je to omogočilo.
Zraven Drave bodo na turnirju, ki bo v soboto in nedeljo v Gro-
supljem, nastopili še Cimos Koper, Krim in Krško. Igrali bodo
po sistemu vsak z vsakim, zmagovalec pa bo nastopil v L B SRL.
Ptujčani igrajo prvo srečanje v soboto ob 9.30 s Cimbsom iz Ko-
pra.
Danilo Klq/nšek
ROKOMET / turnir v gorišnici
Prvo mesto Trimu Trebnje
Rokometni klub Gorišnica je ob 10-letnici obstoja orga-
niziral močan rokometni turnir, na katerem sta sodelova-
la dva prvo-B-ligaša (Gorišnica in Sevnica) ter prvoligaša
Trimo Trebnje in Gorenje Velenje. Takšni so bili tudi pari
prvih srečanj.
V prvem je bila domača Go-
rišnica boljša od Sevničanov, v
obračunu prvoligaških ekip pa
so Trebanjci ugnali Velenjčane.
V tekmi za tretje mesto so ro-
kometaši Gorenja po pričakova-
njih premagali Sevnico, ki je na
tem turnirju nastopila nekoliko
oslabljena. V finalnem srečanju
pa so rokometaši domače Gori-
šnice dodobra namučili goste iz
Trebnjega. Pripadel jim je prvi
polčas, v katerem so si priigrali
štiri zadetke prednosti. Vodili so
do osem minut pred koncem, ko
so prišle do izraza večje izkušnje
prvoligaša. Gledalci so bili zado-
voljni s prikazanim rokometom,
saj so videli dobro igro in nekaj
atraktivnih potez. Po končanem
turnirju je predsednik RK Gori-
šnice dr. Zlatko Sok podelil po-
kale.
Gorišnica - Sevnica
23:21/11:8/
Sodnika: Mesarec in Lah - oba
Velika Nedelja
GORIŠNICA: Valenko, Sok,
Kelenc, Štorman 3, Alič, Kumer
4, I. Ivančič 4, Perčič 1, Šandor
3, Zuran, Sic, D. Ivančič 4, Fir-
bas. Pisar 2, Margušič 2, Šterbal,
Kovačec.
SEVNICA: Titovšek, Povše 8,
Božič 1, Ošlovnik, Močivnik,
Trupi, Grizolt 2, Zupančič 5,
Bratanovič 4, Horjak, Brečko.
Gorenje Velenje - IVi-
mo Trebnje 16:20/7:6/
Sodnika: Peter in Davorin
Zorli, oba Gorišnica
GORENJE VELENJE: Slam-
nik, Lainšček, Tamše 1, Ruten-
ko 2, Gajšek 3 Kavaš 1, Plaskan
3, M. Oštir 3, B. Oštir, Sovič 1,
Bon, Rozman, Kovač 2, Dubo-
nosov, Gavrilovski.
TRIMO TREBNJE: Zupan-
čič, Šafarič 5, Ostanek, Nežnar-
šič, Kozomara 4, Radelj, Kozličič
2, Blagojevič, Šundai 6, Škof,
Rebolj, Gradišek 2.
Za 3. mesto: Gorenje
Velenje - Sevnica
34:23 /14:11/
Sodnika: Lah in Mesarec, oba
Velika Nedelja
GORENJE VELENJE: Slam-
nik, Lainšček, Rutenko 2, Gaj-
šek 2, Kavaš 1, M. Oštir 4, B.
Oštir 4, Sovič 2, Gavrilovski
12, Bon 2, Rozman 3, Kovač 2,
Fricelj 2, Dubonosov, Dobelšek,
Kartičnik 8.
SEVNICA: Titovšek, Povše,
Borič 1, Ošlovnik 3, Močivnik 2,
Trupi 6, Grizold 4, Zupančič 2,
Bratanovič 5, Horjak , Brečko.
Za 1. mesto:
I^imo Trebnje -
Gorišnica 23:20/9:12/
Sodnika: Peter in Davorin
Zorli, oba Gorišnica
TRIMO TREBNJE: Zupan-
čič, Šafarič 2, Ostanek, Nežnar-
šič 1, Kozomara 5, Radelj 1,
Kozličič 2, Blagojevič 1, Šundai
5, Škof, Pekoli, Gradišek 6.
GORIŠNICA: Valenko, Sok,
Kelenc, Štorman 1, Alič, Kumer,
I. Ivančič 4, Perčič 4, Šandor 3,
Žuran, Šic, D. Ivančič 5, Firbas,
Pisar 1, Margušič 2, Kovačec,
Šterbal.
Danilo Klajnšek
TENIS / dp v radencih
Sestri VukasovU
polfinalistki DP
v teniškem centru Radenci
se je končalo državno prvens-
tvo v tenisu za člane in člani-
ce. Naslova državnih prvakov
sta si priigrala Ljubljančanka
Maja Matevžič in Mariborčan
Marko Tkalec, oba prva favori-
ta turnirja.
Državnega prvenstva so se ude-
ležili tudi ptujski teniški igral-
ci. Med njimi sta bili po daljšem
tekmovalnem premoru v areni
ponovno sestri Tina (državna
prvakinja v letih 1993 in 1994)
in Nena Vukasovič. Slednja je
dosegla odmeven rezultat v igri
posameznic, kjer je izgubila v
četrtfinalu proti kasnejši finali-
stki Nini Zlender iz Maribora.
Dober rezultat sta Vukasovičevi
dosegli tudi v igri dvojic. Na poti
do polfinala sta v prvem krogu
najprej premagali dvojico Ajda
Brumen (TK Ptuj)/Ines Globo-
čnik (TK Celje) s 4:6 6:1 6:1,
v drugem kro^u pa prvi nosilki
Urško Jurič (ZTK Maribor) in
Urško Dobršek (ŠTATB) s 4:6
6:3 6:2. V polfinalu sta tesno
izgubili s 3:6 6:1 4:6 s kasnej-
šima prvakinjama Majo Matev-
žič (ŽTK Ljubljana) in Andrejo
Klepač (Radenci).
VT.
kolesarski klub perutnina ptuj
Prva zmaga Sreika Fercico
Minulo soboto in nedeljo so Perutninini kolesarji zopet
uspešno vrteli pedale in zmagali. Srečko Fečič si je v kate-
goriji ml. mladinci s pobegom prikolesaril najvišjo stopni-
čko, Rado Rogina pa z zmago med člani dokazuje dobro
formo, ki jo bo potreboval na svetovnem prvenstvu v Fran-
ciji prihodnji mesec, /a Slovenijo bo dirkalo pet Perutni-
nih kolesarjev.
V	soboto je bil Aldo Ilešič
v Kamniku na dirki za kriterij
med ml. mladinci odličen drugi.
Huda konkurenca, saj so dirkali
tudi kolesarji iz Kanade, kaže,
da je Slovenija tudi "kolesarsko"
zanimiva.
V	nedeljo je bila cestna dirka s
startom v Koprivnici in ciljem v
Kalniku. Med ml. mladinci si je
prikolesaril prvo zmago Ptujčan
Srečko Ferčič. Po 30 km dirke
se je odločil za pobeg. Do iz-
redno strmega ciljnega hriba si
je prikolesaril dobre tri minute
prednosti in to mu je zadostova-
lo za mago. Pobeg k prvi zmagi
so mu omogočili A. Ilešič, An-
drej Jabločnik, Aljoša Belšak
in David Topolovec.
Na isti progi so 117 km dirka-
li tudi st. mladinci in člani. Pri
mladincih je bil Matjaž Finžgar
tretji, Andrej Čeh pa peti.
V hudi konkurenci je med
člani zmagal Rado Rogina. Po-
novno so premagali vso sloven-
sko, hrvatsko in drugo elito. R.
Rogina dokazuje, da je v dobri
formi, kar je dobro znamenje za
bližajoče se svetovno prvenstvo
v Franciji v Plouayju od 10. do
16. oktobra. Za Slovenijo bod(
dirkali še tile Perutninini kole
sarji: Matej Marin, Gregor Gaz
voda, Andrej Omulec in Matjai
Finžgar.
Roman Zavei
Srečko Ferčič si je prikolesa
ril prvo zmago
NAMIZNI TENIS / 1. sntl ženske
Petovia - Kajuh SIpvan 6:4
v drugem krogu 1. SNTL za ženske so igralke
ptujske Petovie uspele premagati močno ekipo Ka-
juha Slovana iz Ljubljane. Domačinke so na za-
četku povedle za dve točki, saj sta bili uspešni
Mojsilovičeva in Goličeva, vendar pa so potem ne-
koliko popustile in kaj lahko bi se dogodilo, da bi
bil rezultat izenačen. Toda Breda Mojsilovič je v
zadnjem dvoboju zaigrala odlično in brez večjih
težav osvojila šesto točko za domače.
Posamični izidi: Mojsilovičeva - Lesarjeva
2:0, Goličeva - Jeričeva 2:0, Terbučeva - Polon-
čičeva 0:2, Goličeva - Lesarjeva 2:0, Mojsilovi-
čeva - Polončičeva 0:2, Terbučeva - Jeričeva 2:0,
Goličeva/Mojsilovičeva - Polončičeva/Lesarjeva
2:0, Goličeva - Polončičeva 1:2, Samoljenkova -
Lesarjeva 0:2, Mojsilovičeva - Jeričeva 2:0.
2. SNTL MOŠKI
Namiznoteniški igralci ptujske Petovie po uvod-
nih dveh zmagah na gostovanjih niso zaigrali naj
boljše na dveh domačih sobotnih tekmah. Osvojil:
so samo točko, kar je manj, kot so pričakovali.
Petovia - Logatec 5:5
Drčič - Kogoj 0:2, Piljak - Malič 2:0, Janžeko-
vič - Kreuh 2:0, Piljak - Kogoj 1:2, Ovčar - Kreuh
0:2, Janžekovič - Malič 2:0, Piljak/Janžekovič ■
Kogoj/Kreuh 2:1, Piljak - Kreuh 0:2, Janžekovič ■
Kogoj 2:0, Ovčar - Malič 0:2.
Petovia - Škofije 4:6
Drčič - Semolič 0:2, Piljak - Ludvik 2:0, Janžeko-
vič - Bojanič 0:2, Piljak - Semolič 0:2, Drčič - Boja-
nič 1:2, Janžekovič - Ludvik 2:0, Janžekovič/Piljak
- Bojanič/Semolič 2:0, Piljak - Bojanič 2:1, Janže-
kovič - Semolič 1:2, Drčič - Ludvik 0:2.
Danilo Klajnšek
kikboks
Oh 25'letni€i turnir za DP
v soboto, 30. septembra, ob
19. uri bo v dvorani Šolskega
centra v Ptuju potekal finale
državnega prvenstva v kikbo-
ksu v disciplini semi kontakt.
V vseh starostnih kategorijah
bodo tekmovali samo prvi štir-
je uvrščeni na rang lestvici
Slovenije po dveh turnirjih. Fi-
nale je posvečen praznovanju
25-letnice delovanja Kluba bo-
rilnih veščin Ptuj.
Na turnirja bo tudi revija z ne-
kaj nastopi v full in light konta-
ktu kot demonstracija borilnih
veščin.
Klub borilnih veščin Ptuj je
pričel delovati leta 1975 kot Ka-
rate klub Ptuj, v letu 1988 pa
se je preimenoval v današnji
klub. Slovi kot eden najboljših
in najuspešnejših klubov boril-
nih veščin v Sloveniji. Njegovi
tekmovalci so uspešni tako na
državnih kot mednarodnih tek-
movanjih, od koder se nikoli ne
vračajo brez odličij in odličnih
uvrstitev. Naj samo omenimo,
da je članica KBV Ptuj Nadja
Sibila podprvakinja sveta, član
Davorin Gabrovec pa podprvak
Evrope.	^
Klub deluje v svojih prosto-
rih v nadzidavi športne dvorane
Mladika. Že vrsto let imajo veli-
ko aktivnih članov; njihovo šte-j
vilo se od leta 1995 ni spustilfil
pod 105. V letu 1998 so jih imeli
največ, kar 158, lani dva manj. |
Na proslavi obletnice in tur-!
nirju računajo na številne dobre
uvrstitve in veliko gledalcev.
Danilo Klajnšek
ŠPORTNE NOVICE
PTUJ / Ženski rokometni turnir
ženski rokometni klub Ptuj bo v nedeljo, 1. oktobra, organiziral
tradicionalni ženski rokometni turnir za Kurentovo kapo, na kate-
rem bodo zraven domače ekipe nastopile še ekipa Polja iz Ljubljane
in PUV Celje. Turnir se bo pričel ob 9. uri v športni dvorani Center.
(DK)
NOGOMET / Veteranska liga Štajerska 2001
Rezultati 3. kroga: Brunšvik - Hajdina 0:4, Jarenina - Apače 0:5,
Dogoše - Prepolje 5:1, Pesnica - Marjeta 3:0, Radvanje - Pragersko
2:3, Rogoza - Polskava 3:0, Pohorje - Zlatoličje 3:2, Šentilj - Jakob
2:5, Slivnica - Pekre 1:1.
Vrstni red: Pekre in Dogoše 7, Pesnica, Zlatoličje, Polskava, Ro-
goza, Pragersko, Jakob in Pohorje 6, Hajdina in Apače 4, Jarenina,
Radvanje, Prepolje in Brunšvik 3, Slivnica 1, Marjeta in Šentilj O
točk. (DK)
ODBOJKA / Kurentov odbojkarski vikend
To soboto in nedeljo bo v okviru vseslovenske akcije žMesec rekre-
acije' ponovno potekal Kurentov odbojkarski vikend. Prireditev bo
v športni dvorani Mladika med 13. in 18. uro.
PLANINSKI KOTIČEK
Jesenski pogled v skrivnosti bistriškega vintgarjal
Narava se je že odela v pisane jesenske barve in Pohorje ni nobena
izjema. To seveda pomeni, da si ga je vredno pogledati in obiskati. Če
pa za obisk v pljučih Štajerske izberemo kraj, ki nam ponudi še nekaj
zgodovine in naravnih znamenitosti, je to kombinacija, ki nas bo napol-
nila z energijo za ves teden.
Bistriški vintgar sodi med izredno lepe in ne preveč obiskane kraje v
tem delu Slovenije. Struga potoka Bistrica, ki-je izdolbel vintgar, je na-
mreč polna raznovrstnih in raznobarvnih kamenin, ki se bleščijo v kri-
stalno čisti vodi. Tukaj se nahaja beli marmor, ki so ga kopali že Rimljani
in ga uporabljali predvsem za nagrobne spomenike. O tem priča rimski
kamnolom, ki si ga bomo lahko ogledali.
V soboto, 7. oktobra, nas bo ob 8.uri na avtobusni postaji Ptuj pričakal
posebni avtobus, s katerim se bomo podali na pot do Slovenske Bistrice
in še 2 km naprej do vstopa v bistriški vintgar. Od tod nas čaka približno
3 ure in pol zmerne hoje. Iz doline bomo izstopili pri kmetiji Močnik in se
po cesti vrnili do kmetije Blažič, kjer si bomo vzeli čas za igro, zabavo
in uživanje v naravi. Sem nas bo prišel iskat avtobus, s katerim se bomo
okrog 18. ure vrnili na avtobusno postajo Ruj.
Na izlet je potrebno vzeti primerno opremo, kar pomeni planinske čev-
lje, nahrbtnik, vetrovko, malico in pijačo, dobro pa je imeti tudi dežnik,
saj bo izlet izpeljan v vsakem vremenu. Cena izleta je 650 SIT za mlade
do 26 let, 900 SIT za člane PD in 1100 SIT za nečlane. Prijaviti se je po-
trebno do torka, 3. oktobra, na Planinskem društvu Ruj v času uradnih
ur (torek in petek med 17. in 19. uro), kjer dobite tudi več informacij. Izle'
bom organiziral in vodil Peter Šilak, vodnik Planinske zveze Slovenije, s
sovodniki iz PD Ruj.
Peter Šil(^
f CDNIK - Četrtek, 28. september 2000
27
iiOGOMET/ nogomet / NOGOMET
hSHL
pezultati 10. kroga: Rudar - Maribor
PL0:0, hit Gorica - Korotan 4:1, Mura -
Publikum 4:2, Tabor - Domžale 4:3,
Qlifripija - Koper 2:2, Dravograd - Primor-
: OLIMPIJA	10 7 2 1 31:13 23
, MARIBOR PL	9 6 2 1 18:9 20
3 DRAVOGRAD	10 5 2 3 16:12 17
^ rUDAR	10 4 3 3 12:12 15
5HITGORICA	9 4 2 3 15:14 14
jjABOR	10 4 2 4 17:19 14
/KOROTAN	10 4 1 5 13:18 13
jMURA	10 3 3 4 10:12 12
g'CMC PUBLIKUM 10 3 2 5 15:20 11
10 KOPER	10 3 1 6 11:16 10
(IPRIMORJE	10 2 3 5 12:18 9
,2.DOMŽALE	10 2 1 7 11:19 7
Pari naslednjega kroga: Korotan - Ta-
Ijor, Domžale - Mura, CMC Publikum -
Rjdar, Maribor Pivovarna Laško - Olim-
pija, Koper - Dravograd, Primorje - HIT
Gorica.
J. LIGA
Rezultati tekem 8. kroga: Elan - Alu-
niinij 2:1, Esotecii Šmartno - Beltinci 1:0,
Živila Triglav - Zagorje 3:0, Brda - Želez-
ničar Ligro 2:0, Feroterm Pohorje - Dravi-
nja 0:2, Jadran Šepič - Viator 1:1, Šentjur
. Ivančna Gorica 1:1, Renkovci - Nafta
0:2
1.	ŽIVILA TRIGLAV 8 6 1 1 21:3 19
2.	ELAN	8 5 2 1 16:10 17
13. JADRAN ŠEPIČ 8 5 1 2 16:7 16
IIVANČNA GORICA 8 5 12 14:9 16
5,DRAVINJA 8 5 1 2 8:7 16
'5.NAFTA 8 4 2 2 11:7 14
7.FERR0TERMP0H0R. 8 4 1 3 12:11 13
3.ZAG0RJE	8 3 2 3 9:7 11
9,ŠENTJUR 8 3 2 3.13:14 11
3 10.ESOTECHŠMARTNO 8 3 2 3 8:11 11
11,ALUMINIJ	8 2 4 2 12:11 10
12.	VIATOR	8 1 3 4 10:13 6
13.	ŽELEZNIČAR LIGRO 8 1 3 4 11:16 6
14,	BELTINCI	8 1 2 5 4:12 5
15.	RENKOVCI	8 116 9:21 4
16,	BRDA	8 1 0 7 4:19 3
Razpored tekem v nedeljo, 1. oktob-
ra: Aluminij - Brda, Nafta - Esotech Šmar-
tno, Ivančna Gorica - Renkovci, Viator -
Šentjur, Dravinja - Jadran Šepič, Železni-
čar Ligro - Feroterm Pohorje, Zagorje -
Elan, Beltinci - Živila Triglav
ILAN-ALUMINIJ 2:1/1:1/
STRELCI: 0:1 Majcen/2/, 1:1 Pavlovič
■42/, 2:1 Perše/61/
ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Franci,
Kancler, Zemljič, Sambolec, Perkovič,
Čeh /Korez/, Emeršič, Pučko /Jevdženič/
Majcen.
Nogometaši Aluminija so v dolenjsko
prestolnico odpotovali optimistično raz-
položeni, vendar so bili po srečanju
^ domačim Elanom močno razočarani.
Srečanje so izgubili po lastnih slabostih,
Pstali pa so še brez Milana Emeršiča, ki
j® bil izključen, in Danila Pučka, ki se je
Poškodoval in moral pomoč iskati v bol-
'^'šnici. Za Kidričane se je pričelo sko-
sanjsko, saj so že v 2. minuti igre
Povedli z zadetkom Majcna. Nato so bili
^ši, vendar niso bili najbolj natančni,
'^azen je sledila v 42. minuti, ko je ela-
'^ovcem uspelo izenačiti. Drugi polčas
Pa se je pričel s črnim scenarijem. Naj-
poškodba Pučka, nato vodeči zade-
domačih in v 65. minuti še izključitev
^meršiča. Vse to je bilo preveč, da bi na
lahko iztržili vsaj točko.
LICA - SmR
Rezultati tekem 7. kroga: Montavar
Rogoza - Paloma 1:2, Krško - Fužinar
1:1, Ger. vas Unukšped - Mons CIaudius
2:1, TK&EL Stojnci - Vransko 1:0, Kovi-
nar Mascom - Zreče 1:1, Hajdina - Ptuj
1:1, Usnjar - Kozjak 5:3
1.PTUJ	7 6 1 0 20:7 19
2.	USNJAR	7 5 2 0 23:7 17
3.	ZREČE	7 4 3 0 11:4 15
4.	PALOMA	7 4 2 1 13:8 14
5.	KOZJAK	7 4 O 3 14:13 12
6.	MONTAVAR ROGOZA 7 3 1 3 14:11 10
7.	TK&EL STOJNCI 7 2 2 3 7:8 8
8.	FUŽINAR	7 2 2 3 12:14 8
9.	VRANSKO	7 2 O 5 11:14 6
10.M0NSCLAUDIUS	7 1 3 3 9:14 6
11.	KOVINAR MASCOM 7 1 3 3 8:16 6
12.	KRŠKO	7 1 2 4 7:15 5
13.	HAJDINA	7 0 4 3 7:13 4
14.	G. VAS UNUKŠPED 7 1 1 5 8:20 4
Razpored tekem 8. kroga: Paloma -
Kozjak, Ptuj - Usnjar, Zreče - Hajdina,
Vransko - Kovinar Mascom, Mons Claij-
dius - Tk&el Stojnci, Fužinar - Ger vas
Unukšped, Montavar Rogoza - Krško
hajdina-ptuj1:1/1:1/
STRELCA: 0:1 Vogrinec/v 15. minuti/,
1:1 Hotko/32/
HAJDINA: Brodnjak, Črnko, Bauman,
M. Krajnc, VrabI, Zelko, Hotko, Princi, R.
Krajnc, Lončarič, Gaiser
PTUJ: Golob, Šoštarič, D. Krajnc, M.
Emeršič, Klinger, Bratec, Gojkošek, To-
plak /U. Krajnc /, Jurišič, Vogrinec, Zaje.
V	derbiju sosednih ekip so številni gle-
dalci videli zanimiv in dinamičen nogo-
met. Nogometaši Hajdine so lovili v tem
srečanju prvo zmago, gostje pa so po-
trebovali zmago za ohranitev razlike v
točkah z drugouvrščeno ekipo Usnjarja.
Bolje so pričeli Ptujčani in imeli malen-
kost več iniciative. Po nesporazumu v
domači obrambi so gostje to izkoristili in
povedli v 15. minuti z lepim zadetkom
Vogrinca z roba kazenskega prostora.
Na izenačenje nismo dolgo čakali, saj je
Hotko v 32. minuti uspel premagati go-
stujočega vratarja.
V	drugem polčasu je bila igra dinami-
čna in ostra, toda brez pravih priložno-
sti. Na vsaki strani po en strel pa je bilo
manj, kot so pričakovali številni ljubitelji
nogometa. Mogoče so bili nogometaši
zadovoljni z delitvijo točk, vsekakor pa
ne občinstvo.
gerečjavas unukšped'
mons ciaudius 2:1/1:1/
STRELCI: 0:1 Prah /v 6. minuti/, 1:1
Frangež /8/, 2:1 Kmetec /78/
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Lam-
preht, Krajnc, Vidovič, Habjanič/Kmetec/,
Ciglar /Verlak/, Stres, M. Bezjak /Perko/,
Z. Bezjak, Voglar, Frangež, Kaučevič.
V	sedmem krogu prvenstva v 3. SNL
- sever so do pn/e zmage končno prišli
tudi nogometaši iz Gerečje vasi. Toda na
začetku se ni vse razpletalo po njihovih
željah, saj so gostje hitro povedli. A nji-
hovo veselje je trajalo le dobri dve minu-
ti. Takrat je mladi Frangež uspel izenačiti.
Ko loviš prvo zmago, vsekakor igra ni na
visokem nivoju, ker želiš to storiti na silo.
Toda sreča se je domačim nasmehnila v
78. minuti, ko je Kmetec dosegel drugi
zadetek, ki je na koncu pomenil zmago
domačih. Šele s tretjim trenerjem v sed-
mih krogih, Ivanom Zajcem, je nogome-
tašem Gerečje vasi Unukšpeda uspelo
priti do prve zmage.
tk&el stojnci - vransko
1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Lenart (v 83. minuti)
TK&EL Stojnci: Milošič, Purgaj, Ri-
žnar, Petrovič, Šmigoc, Lenart, Zemija-
rič, Štebih, Žnidarič (Ljubeč), Klajdarič,
(Žuran), Golob.
Srečanja dveh ekip iz sredine lestvice
ni navdušilo. V prvem delu nismo videli
zadetka, obe strani sta imeli priložnost,
ki so ostale neizkoriščene.
Po pričetku drugega dela je Puckmei-
ster imel idealno priložnost in z glavo po-
slal žogo čez vratnico. V nadaljevanju so
domačini imeli rahlo inciativo, ki je prine-
sla uspeh in po predložku z desne strani
je Lenart z glavo dosegel zmagoviti za-
detek. (-anc)
L LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 5. kroga: Gorišnica
-	Pragersko 3:1, Videm - Skorba 1:6,
Slovenja vas - Boč Anchiinženiring 3:1,
Središče - Markovci 9:1, Eltehšop Rogo-
znica - Bistrica 4:1, Dornava - Ormož 1:0
1.	SLOVENJA VAS	5	5	0	0 20:6	15
2.	GORIŠNICA	5	4 1	O 7:2	13
3.	SREDIŠČE	5	3	11 17:5	10
4.	PRAGERSKO	5	3	1	1 13:9	10
5.	SKORBA	5	2	1	2 23:10	7
6.	VIDEM	5	2	0	3 15:13	6
7.	ELTEHŠOP ROGOZ.	5	2	O	3 10:11	6
8.	ORMOŽ	5	2	0	3 7:10	6
9.	BISTRICA	5	2	O	3 6:9	6
10.B0ČANCHIINŽENIR,	5 113 9:10 4
11.	DORNAVA	5 113 9:16 4
12.	MARKOVCI	5 0 0 5 5:40 O
Razpored tekem 6. kroga: Pragersko
-	Ormož, Bistrica - Dornava, Markovci -
Eltehšop Rogozn., Boč Anchiinž. - Sredi-
šče, Skorba - Slovenja vas, Gorišnica -
Videm
dornava - holermuos
ormož 1:0/1:0/
STRELEC:1:0Kvar/22/
DORNAVA: Peteršič, Jurič, Serdinšek,
Viher, Hunjet/Florjančič/, Čuš, Čeh, Bez-
jak, Trunk, Kvar, Novak.
HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Skoli-
ber, Boris Prapotnik, Jurčec /D. Pintarič/,
Janžekovič, Gašparič, Kaloh /Kukovec/,
Borut Prapotnik, B. Pintarič, Habjanič,
Jerebič /Jambriško/.
sredisce-markovci 9:1
/4:1/
STRELCI: 1:0 Kolenc/7/, 1:1 Lah /12/,
2:1 Fafulič/16/,3:1 lvančič/26/, 4:1 Fafu-
lič /45/, 5:1 Ivančič /56/, 6:1 Fafulič /61/,
7:1 Kolenc /74/, 8:1 Ivančič /78/, 9:1 Ko-
lenc/81/.^
SREDIŠČE: Horvat, Jelovica, Kirič
/Balažič/, Jurkovič /Dokša/, Ivančič, Hu-
sel, Kolenc, Vizjak, Gašperiin, Lesjak, Fa-
fulič /Žerjav/.
MARKOVCI: Knapič, Rožman, D. Mi-
kša, Tekmec, Plohi /Zmazek/, S. Mikša,
Lah, Korošec, Janžekovič, A. Bezjak, M.
Bezjak.
videm-skorba 1:6/1:3/
STRELCI: 0:1 J. Šmigoc/4/, 1:1 Kokol
/16/, 1:2 Horvat /27/, 1:3 Mohorko /44/,
1:4 J. Šmigoc /60/, 1:5 Mlakar /84/, 1:6
Mlakar/90/
VIDEM: M. Trafela, Topolovec, Kokol,
G. Trafela, Bračič, Skok /Kozel/, Šipek,
Ostroško, Topolovec /Ovčar/, Ciglar
/Koprek/, Varnica.
SKORBA: L. Šmigoc, B. Mertelj
/Klaneček/, Horvat, Žitnik /Škerget/, Jan-
žekovič, Petek, Strgar, Mohorko /Šijanec/,
J. Šmigoc, S. Mertelj, Mlakar
slovenja vas'boč
anchiinženiring 3:1 /2:0/
STRELCI: 1:0 Huzjak /13/, 2:0 Vrbanec
/20/, 3:0 Lenart /48/, 3:1 ŽnuderI /58/
SLOVENJA VAS: Matjašič, D. Panič
/Sitar/, M. Panič, Krajnc, Levstik, Metličar
/Punpračič/, Vrbanec /Zupanič/, Gereč-
nik, F sart, Huzjak, Lenart.
BOČ ANCHMNŽENERING: Pepelnak,
Hrastnik/Habjanič/, Curk, Jug, Kralj, Žnu-
derI, Gajser /Gajser/, Korošec, Volavšek,
Sagadin /Polanec/, Lončarič.
gorišnica - pragersko 3:1
/1:0/
STRELCI: 1:0 Purgaj 35/, 1:1 Dirnberk
/58/, 2:1 Bohi /78/, 3:1 Levačič /82/
GORIŠNICA: Bezjak, Purgaj, Bohi,
Plohi /Munda/, Levačič, Alič, Cigiarič
/Fric/, Bohinec /Brodnjak/, Rižnar, Lapor-
nik. Kosi.
PRAGERSKO: Lubej, Štiglic, Čelan,
Ramadani, Krajnc, Furlan /Pišek/, Debe-
vec, Zoreč /Leskovar/, Dirnberk, Breznik,
Kokol /Lončarič/.
eltehšop rogoinica-
bistrica 4:1 /1:1/
STRELCI: 1:0 Polanec /8/, 1:1 Horvat
j /13/, 2:1 Doki /62/, 3:1 Polanec /72/, 4:1
; Dizdarevič /82. iz 11 m/.
! ELTEHŠOP ROGOZNICA: Krajnc, Kur-
I bus, Vauda, Dizdarevič, Pihler, Mustafi
I /Makovec/, Herga, R. Markež, Polanec,
I M. Markež, Doki.
BISTRICA: Hvaleč, Jamnikar /Romih/,
I Modrič /Pučnik, Zupanič/, Skale, Sep,
' Fridrih, Dovnik, Regoršek, Tkavc, Horvat,
Stražišar
Z LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 5. kroga: Bukovci -
^ Hajdoše 7:1, Zavrč - Grajena 0:1, Pod-
I iehnik - Leskovec 2:3, Apače - Sp. Pol-
: skava (ni bilo gostov), Zg. Polskava -
I Lovrenc 0:6, Podvinci - Tržeč 2:3.
i I.BUKOVCI	4 4 0 0 15:4 12
i 2. LESKOVEC	5 4 O 1 10:6 12
3. TRŽEČ	5 3 11 12:6 10
I 4. PODLEHNIK	5 3 0 2 15:7 9
! 5, PODVINCI	5 2 1 2 16:9 7
! 6. GRAJENA	4 2 1 1 10:7 7
I 7, ZAVRČ	5 2 1 2 7:6 7
8,	APAČE	4 1 3 O 9:4 6
9,	LOVRENC	5 1 2 2 10:8 5
10,	HAJDOŠE	5 1 O 4 15:19 3
11,	SP POLSKAVA 4 0 1 3 6:18 1
I 12, ZG, POLSKAVA 5 0 0 5 3:34 O
Razpored tekem 6. kroga: Hajdoše -
Tržeč, Lovrenc - Podvinci, Sp. Polskava
- Zg. Polskava, Leskovec - Apače, Graje-
na - Podlehnik, Bukovci - Zavrč
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA -
VZHOD
Rezultati 7. kroga: Aluminij - Železni-
čar Ligro 2:0, Šentjur Yurij - Pohorje 4:1,
Nissan Ferk - Krško 1:1, Beltinci - Bistrica
I 2:0, Srečanje Korotan - Nafta bo 11. no-
i vembra. Ptuj in Dravinja sta bila prosta.
Vrstni red: Nissan Ferk 17, Aluminij
i 15, Beltinci 12 ...
j 2. SLOVENSKA KADHSKA LIGA -
VZHOD
Rezultati 7. kroga: Aluminij - Železni-
čar Ligro 0:0, Šentjur Yurij - Pohorje 5:0,
j Nissan Ferk - Krško 0:1, Beltinci - Bistrica
1 6:0. Srečanje Korotan - Nafta bo 11. no-
vembar Ptuj in Dravinja sta bila prosta.
Vrstni red: Aluminij in Krško 14, Želez-
ničar Ligro 13 ....
I	Danilo Klajnšek
NAJ NOGOMETAŠ 2000/2001
Vrstni red po prvem delu glasova-
nja:
2.	SNL: 1, Milan Emeršič, 2,-3.
Matjaž Korez in Aleš Čeh - vsi Alu-
minij
3.	SNL: 1. Boris Klinger, Ruj, 2.
Matej Meznarič, TK&EL Stojnci, 3.-4.
Tadej Jurišič, Ruj, in Matej Golob,
TK&EL Stojnci
1. LIGA MNZ PTUJ: 1. Sašo Hab-
janič, Holermuos Ormož, 2.-3. Tobi-
jas, Ormož, in Aleš Čeh, Dornava
Nagrajenci prvega žrebanja
Izbiramo najboljše
nogometaše:
1.	nagrada (nagrada gostilne Ko-
štomaj iz Skorbe - 3 x pizza -i- 3 x pi-
jača) Bojana Šuman, Gorišnica 172
2.	nagrada (polletna naročnina
za Tednik): Darja Grahel, Koritno 5,
Majšperk
3.	nagrada (karton čipsa Hrusti):
Marija Klemenčič, Skolibrova 10,
Ormož
Nagrajenci dobijo nagrade v taj-
ništvu Tednika, Raičeva 6.
NK Bukovci, vodeče moštvo v 2. ligi MNZ Ptuj
Bojan Vrabl, nogometaš Hajdine
najbousi strelci
2.	SNL: 4 zadetki: Milan Emeršič,
3 zadetki: Matjaž Majcen, 2 zadetka:
Matjaž Korez, 1 zadetek: Igor Perko-
vič , Aleš Čeh in Sebastijan Golob -
vsi Aluminij
3.	SNL - SEVER: 7 zadetkov: Ta-
dija Jurišič, Ruj; 6 zadetkov: Srdan
Gojkošek, Ruj; 3 zadetki: Danijel Vo-
glar, Gerečja vas Unukšped, in Miran
Klajderič, TK&EL Stojnci; 2 zadetka:
Boris Klinger, Damjan Vogrinec in Vla-
dimir Bratec - vsi Ptuj, Viktor Hotko in
Roman Krajnc, Hajdina.
1. LIGA MNZ PTUJ: 9 zadetkov:
Aleksander Mlakar, Skorba; 6 zade-
tkov: Aleš Gerečnik, Slovenja vas,
Jože Šmigoc, Skorba; 5 zadetkov:
Nives Ovčar, Videm, Aleš Huzjak, Slo-
venja vas; 4 zadetki: Robert Šijanec,
Skorba, Mitja Haban, Boč Anciinžene-
ring, Peter Dirnberk, Pragersko, Denis
Kolenc in Zlatan Fafulič, oba Središ-
če; 3 zadetki: Dominik Lončarič, Boč
Anciinženering, Boštjan Stražišar, Bis-
trica, Boško Varnica, Videm, Sašo Ha-
bjanič, Holermuos Ormož, Sandi Čeh,
Dornava, Darko Ivančič, Središče; 2
zadetka: Matjaž Topolovec in Igor Ko-
kol, oba Videm, Silvo Plohi, Dornava,
Sebastijan Kotnik in Vojko Vrbanec,
oba Slovenja vas, David Ramadani
in Ervin Furlan, oba Pragersko, Mitja
Lah, Dušan Polanec, Boštjan Doki in
Dejan Vauda, vsi Eltehšop Rogozni-
ca, Danilo Levačič, Gorišnica.
Danilo Pučko se je v Novem mestu
poškodoval
28
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
PETER ŠILAK / tabor ptujskih planincev - bavščica 2000 (26. junij - 1. julij)
Pet dni v biseru slovenskih dolin
Po dolgih letih preživljanja prijetnega dopusta v sloven-
skih gorah s Planinskim društvom Ptuj v Lipovčevi koči v
(lOzd-Martuljku smo se v letošnjem letu odločili, da "poku-
kamo" še kam drugam. Roko na srce: v Martuljku se več
ni dalo odkriti skoraj nič novega. Srečno naključje je ho-
telo, da je Planinska zveza Slovenije (PZS) v lanskem
juliju zgradila povsem novo kočo - Planinsko učno sre-
dišče (PLIS) Bavšica. Čeprav je to namenjeno izključno
izobraževanju, pa so se odločili, da jo zunaj časa, ko po-
tekajo izobraževalne akcije, ponudijo v uporabo planin-
skim društvom in drugim ustanovam, ki bi v njej izvajale
vzgojno-izobraževalni program z gorniško tematiko. No, in
tako je naneslo, da je naše društvo izkoristilo ponujeno
priložnost in s svojim taborom kot prvo zakorakalo v PUS
Bavšica.
Reportaža vas bo v nadaljeva-
nju popeljala skozi celoten ta-
bor z vsemi podrobnostmi, ki
vam bodo poizkusile pričarati
vse čare in zanimivosti našega
petdnevnega bivanja v biseru
slovenskih dolin. Še preden pa
prav zares začnem pisanje, bi rad
pojasnil še nekaj. Ker bom v tem
zapisu poskusil pričarati čim več
vzdušja, bo več poudarka na do-
godkih, na katerih sem bil sam
prisoten, seveda pa ne boste pri-
krajšani za utrinke iz vsega dru-
gega dogajanja.
Prvo dejanje:
PRIPRAVE
Kot vsak začetek takšnega pro-
jekta, kakršen je tabor planin-
skega društva, je bilo potrebno
že prej postorili veliko drugih
malenkosti, da je tabor potekal
tako, kot se "šika". Prva in naj-
pomembnejša stvar je bila odlo-
čitev, da bo tabor PD Ptuj letos
na novi lokaciji - v PUS Bavši-
ca. No, že tukaj se je stvar malce
zapletla, saj je bil v veliki meri
prisoten strah pred neznanim,
kar je po dolgih letih bivanja v
Gozd-Martuljku povsem razum-
ljivo, pa tudi tradicija je odigrala
svojo vlogo. Zraven vsega tega je
bil zaradi zasedenosti koče edini
možni termin za tabor zadnji te-
den junija, kar je pomenilo spre-
membo letnega načrta. Na srečo
pa nas je v našem društvu kar
nekaj zanesenjakov, ki skoraj do
potankosti poznamo to prekras-
no lokacijo. Torej prepričevanje
ni pomenijo večjega problema in
padla je odločitev: "No, pa gre-
mo v Bavšico!", ki ji je v marcu
sledil dopis na Mladinsko komi-
sijo PZS s prošnjo za rezervaci-
jo PUS Bavšica. Tukaj zadržkov
ni bilo in stvar je bila hitro ure-
jena, podpisati je bilo potrebno
samo še pogodbo, za kar je pos-
krbel predsednik PD Ptuj Tone
Purg.
Tem formalnostim je sledila
izbira vodstva tabora, ki bo tudi
praktično poskrbelo, da bo ta-
bor izpeljan vsem v zadovoljstvo.
Tako je bilo oblikovano vodstvo
na čelu s Hermino Silak, tehnič-
ni vodja je bil Franc Korpar,
pomočnika pa Sandi Kelnerič
in Peter Šilak, oba vodnika
PZS. Glavna naloga je bila pri-
prava finančnega, programskega
in vodstvenega načrta. Še najza-
htevnejši je bil programski na-
črt, ki je moral biti takšen, da
bo zadovoljil prav vse udeležen-
ce tabora. Torej smo se odločili,
da bosta za vsak dan pripravljeni
vsaj dve varianti tur in izletov, la-
žja in nekoliko zahtevnejša, od-
ločitev pa prepuščena vsakemu
posamezniku, ki se bo lahko po-
svetoval tudi z vodniki o zah-
tevnosti in primernosti njegove
udeležbe na določeni turi. Nas-
tal je program tabora, ki pa ni bil
časovno opredeljen, kar pomeni.
da smo ga lahko prilagodili
glede na vse dejavnike, ki se
pojavijo na taboru (vreme, ut-
rujenost ...). Sledil je razpis s
plačilnimi pogoji, pomembnimi
datumi, vodstvom in še vsemi
drugimi podatki. Temu je sledi-
lo najbolj mučno obdobje - čas
prijav. Za izvedbo tabora je bila
namreč omejitev vsaj 20 udele-
žencev. V nasprotnem primeru
bi tabor žal zaradi neekonomič-
nosti izvedbe odpadel. Ta skrb
je relativno hitro odpadla, saj je
bilo zanimanja dovolj in se je list
s prijavami kar hitro začel polni-
ti.
V petek, 23.junija, je bil v pro-
storih PD Ptuj sestanek z udele-
ženci, kjer so bile pojasnjene in
razjasnjene še zadnje podrobno-
sti ... In tabor se je lahko začel.
Drugo dejanje:
NA TABORU
Prvi dan: DOLGA POT
Začetek je potekal nekako ta-
kole:
26. junija ob 6. uri so se vsi
udeleženci tabora zbrali na par-
kirišču pod gradom, kjer so se
prešteli, razporedili po avtih ter
se vsak po svoje odpravili proti
Bavšici. Na voljo je bilo namreč
več poti. Eni so izbrali "panoram-
sko" pot čez Vršič, drugi pa do-
linsko skozi Novo Gorico (zaradi
mene, ki sem se šele tam prid-
ružil po neprostovoljnem ogledu
stare Gorice v Italiji - zanimiva
"štorija", ampak o tem raje kdaj
drugič ...). Pet ur vožnje so tako
nekateri prebili za volanom, dru-
gi s spanjem, tretji s prijetnim
klepetom, vse skupaj pa je obda-
jala neprijetna vročina, ki je pri-
tiskala skozi okna avtomobilov.
Lahko si predstavljate, kakšno je
bilo olajšanje, ki je zajelo prak-
tično vse, ko so končno "prifini-
širali" v Bavšico, stopili iz avta.
zadihali hladen, prijeten, sv^
gorski zrak in se zagledali v pr^
krasno naravo, ki jih je na vseu
lepem objela - vse okrog go^,
in travniki, nad njimi pa krj
Ijestvo dvatisočakov. Fascinani
no, ni kaj! Kakšna škoda, da sej
moral (kot po stari navadi) prij
zadnji, hm ... No mnenja, ki seo
jih slišal kasneje, so potrdila vs«
kar je zgoraj zapisano, in še vej
Zadovoljstvo je bilo namreč J
večje, ko so vstopili v kočo, \
je povsem nekaj drugega kot Li
povčeva koča v Gozd-Martuljku
Motite se, če mislite, da bom se
daj opisoval kočo. Ce vas muč
radovednost, boste morali priti
nami na tabor prihodnje leto.
Po zelo dobrem kosilu, k
nam ga je v rekordno kratken
času pripravila naša dobra kuha
rica Cvetka Majerhofer, je sledi
ogled okolice z obiskom vasio
Logje, ki je dandanes bolj kot ni
zapuščena, čeprav se najde ka
nekaj počitniških hišic, ki oži
vijo ob koncu tedna. Včasih p;
je bilo to zelo živahno pastirski
naselje, saj je bilo tod okrog veli
ko pašnikov (no, saj so še danes
toda samo od živinoreje se tuka
ne da več živeti), kjer so pastirj
pasli svoje ovce in koze. Radove
dneži so se sprehodili še nekoli
ko višje in globlje v dolino Bale
o kateri pa nekoliko več kas
neje. Kljub lepoti ogleda okoli
ce pa smo nekateri raje ostali i
koči, uredili še nekaj malenkost
za nemoteno bivanje, kasneje p;
naredili še nekaj koristnega zi
naše trudne očke - zadremali. Zi
aktiven večer je poskrbel najpre
Franc, ki je pokazal nekaj diapo
zitivov o Bavšici in spominov ni
tabore v Gozd-Martuljku, nate
smo si ogledali film o znanen
slovenskem alpinistu Joži Čopu
Steber, sledil je še spoznavni kle
pet. Dokaj hitro pa je bilo vsegi
konec in koča se je pogreznila i
spokojno tišino.
Nadaljevanje prihodnjič
DRAGO ACIMOVIC SVENSEK / RAZISKOVALNA
NALOGA NA OŠ MLADIKA
Razlike v športnem preživljanju prostega
iasa glede na spol in starost uientev
2. nadaljevanje
Primerno izbrane vsebine, ustrezne metode
in oblike dela omogočajo, da se učenci ob špor-
tnem udejstvovanju počutijo prijetno, se psi-
hično sprostijo, hkrati pa osmislijo in bolje
razumejo šport. Učenci si oblikujejo stališča in
vrednotni odnos do športa kot kulturne sesta-
vine človekovega življenja. K celostnemu razu-
mevanju športa in njegovih učinkov pripomore
tudi povezovanje z vsebinami drugih predme-
tov (spoznavanje okolja, družba, naravoslovje,
biologija, kemija, fizika, geografija, zgodovina,
slovenščina, matematika, glasbena vzgoja, eti-
ka in družba).
Operativni cilji so v vsakem razredu razdelje-
ni v štiri skupine, ki poudarjajo:
-	telesni razvoj in razvoj gibalnih ter funkci-
onalnih sposobnosti,
-	osvajanje in nadgradnjo športnih znanj
-	seznanjanje s teoretičnimi informacijami
-	oblikovanje in razvoj stališč, navad in na-
činov ravnanja ter prijetno doživljanje športa."
(Učni načrt za športno vzgojo)
V preteklosti je bila 'telovadba' privilegij mo-
ških, namenjena le fantom, vodili pa so jo telo-
vadni učitelji (moški). Šele ob koncu 19. stoletja
je bila 'telovadba' pri nas omogočena tudi dekli-
cam, za kar ima največ zaslug A. Spiess. V šol-
ski telovadbi so od vsega začetka tako pri nas
kot tudi drugod po Evropi prevladovali dečki
in moški učitelji in le počasi so bile vključene
tudi ženske oziroma deklice. Telovadba je ime-
la v začetku 20. stoletja značaj veščine in je bila
na zadnjem mestu v predmetniku, kar kaže na
to, kakšen pomen so ji pripisovali.
"Šport je področje splošne kulture, na ka-
terega predstave o spolu vstopajo na različne
načine. Pomeni, da športne aktivnosti niso pre-
proste predstave sedanjosti, ampak so del zgo-
dovinsko pogojenih in družbeno proizvedenih
omejitev in zmožnosti. Prav tako niso statični
odsevi preteklosti niti niso jasne vizije prihod-
nosti, predstavljajo pa položaj, kjer se odražajo
družbeni odnosi moči in privilegijev." (Petrovič
in Doupona, 1996)
Športna vzgoja ima kompleksen pristop k
osebnosti učenca in poleg povsem strokovnih
nalog v učnem načrtu vključuje tudi nalogo, da
učenke in učence uvaja v nekatere moralne ka-
tegorije, nekatere vrednostne opredelitve, ki iz-
hajajo iz odnosov med ljudmi, še posebno med
spoloma. Še vedno je pomembna naloga špor-
tne vzgoje razbijanje predsodkov ter uvajanje
korenitih sprememb v okoljih s stoletno tradi-
cijo. V tem pogledu zavzema učitelj/ica športne
vzgoje pomembno mesto na polju hitre in po-
polne afirmacije ženske športne vzgoje. "Šport
udejanja svoje učinke na otroka predvsem z
motoričnimi sredstvi, toda zaradi stohastične
povezanosti fizične in duhovne narave vpliva
tako na njegovo biološko sfero kot na psihično
in socialno." (Petrovič in Doupona), 1996)
V Sloveniji imamo sicer kvalitetnejšo osno-
vnošolsko športno vzgojo od mnogih razvitej-
ših držav, kljub temu pa je v miselnosti mnogih
ljudi še vedno prisoten negativen predznak gle-
de telesne aktivnosti deklet. Da šport ni 'pri-
meren' za ženske, ne mislijo le starejši ljudje,
pač pa tudi otroci (celo deklice same). Prav
tako imajo mnogi izoblikovan stereotipom po-
dvržen vzorec športnih aktivnosti, ki naj bi bile
'primerne' za ženske oz. za moški spol.
"Pri športni vzgoji so otroci od razredne sto-
pnje naprej ločeni po spolu. To pa ne pomeni,
da se je tega potrebno dosledno držati. Ravno
zato, ker gre pri pouku športne vzgoje za vzgojo
in učenje, ne pa trening, je dovolj razlogov, da
otroci vadijo tudi v mešanih skupinah." (Petro-
vič in Doupona, 1996)
Ker pomeni tradicionalni šolski režiAi nekaj,
kar nasprotuje naravi otrok in njihovim biolo-
škim potrebam, je razumljivo, da je učencem
in učenkam redna športna vzgoja tem bolj po-
trebna. Dejansko bi se morali gibati in vaditi
vsak dan, ker pa imajo v šoli na teden samo po
2 do 3 ure športne vzgoje, bi bilo potrebno, da
se vključujejo v šolska športna društva ali v raz-
lične športne klube. "Da bi se ljudje navadili
na redno vadbo in da bi se ukvarjali s športom v
vseh obdobjih življenja - skratka, da bi vnaprej
uspešneje uresničevali načelo množičnosti, je
opredelila TKS Slovenije tako imenovani te-
lesnokulturni minimum. Gre za program, ki
je pomemben za ljudsko zdravje in je hkrati
tudi praktičnega pomena za življenje." (Ulaga,
1976)
Kot učitelja športne vzgoje me je pri mojem
delu že dolgo zanimalo, ali je možno z dosle-
dnim izvajanjem splošnih in operativnih ciljev
športne vzgoje vplivati na učence, da sprejmejo
šport kot del vsakdanjega življenja oziroma da
športno preživijo del svojega prostega časa.
Zanimalo me je tudi, ali so kakšne razlike v
športnem preživljanju prostega časa med mo-
škimi in ženskami in kakšne so razlike med
različnimi starostmi (11 do 14 let) v športnem
preživljanju prostega časa.
Nadaljevanje prihodnjič
kolesarstvo
Maraton
po Halozah
Kolesarski klub FRENK iz
Ptuja tudi letošnjo jesen or-
ganizira rekreativni kole-
sarski maraton po Halozah
v dolžini 75 in 35 km. Ta bo
v nedeljo, 1. oktobra. Start
bo ob 9.30 uri pred kopali-
ščem Terme v Ptuju.
Proga za veliki maraton (75
km) bo potekala takole: Ptuj
- smer Podlehnik, Majski Vrh,
Dravinjski Vrh, Videm, Lesko-
vec, Podlehnik, Žetale, Ptujska
Gora, Hajdina, Ptuj.
Mali maraton (35 km): Ptuj,
Videm, Leskovec, Podlehnik, Tr-
žeč, Ptuj.
Maraton bo potekal ob nor-
malnem prometu, zato morajo
kolesarji voziti v skladu s ces-
tnoprometnimi predpisi. Proga
bo označena s smerokazi in tal-
nimi oznakami. Za varnost kole-
sarjev bodo skrbeli tudi policisti
in redarji ob progi, kjer bo pote-
kal maraton.
Na cilju bodo udeleženci pre-
jeli spominsko medaljo in mali-
co.
Prireditev bo ob vsakem vre-
menu.
Ljubitelji rekreativnega kole-
sarjenja, vabljeni!
S.P.
UUBUANA / 25.tekmovalni
dan za kasače
Den MS - novi prvak
ilveletnih kasaiev
V nedeljo je ljubljanski hipodrom Stožice obiskalo okoli
1500 ljudi. Ogledali so si lahko resnično elitne dirke naših
kasačev. Prav gotovo je mednje sodilo državno prvenstvo
naraščajnikov, torej šele dve leti starih konj. Z novim re-
kordom 1:17,9 je zmagal Den MS Marka Slaviča iz Ljuto-
mera.
Po več letih je bil zopet na
sporedu maraton. Na 4000 me-
trov dolgi progi se je pomerilo
dvanajst konj, najboljša med nji-
mi pa je bila šestletna kobila
Raisa B na vajetih Mirka Gre-
gorca. Organizatorji pa so pri-
pravili tudi kasaško dirko pod
sedlom in eno galopsko.
Rezultati dirk iz Ljubljane:
L dirka: 1. Deni I (Boc, Krim
) 1:22,9; 2. dirka: 1. Zaria Vita
(Žan, Ljubljana Stožice) 1:21,1;
3. dirka: 1. Caros (Pire, Krim)
1:20,7; 4. dirka: 1. Persugill
(Gregorc, Ljubljana Stožice)
1:18,9; 5. dirka: 1. Suriya
(Maleti', Šentjernej) 1:17,8; 6.
dirka, PRVENSTVO DVELE-
TNIKOV: 1. Den MS (Slavič,
Ljutomer) 1:17,9, 2. Jasin GL
(Gregorc, Komenda), 3. Leona
III (Makovec, Ljutomer); 7. dir-
ka, dirka pod sedlom: 1. Pretty
Lady (Berce, Ljubljana Stožice)
1:25,7; 8. dirka, SLOVENSKI
KASAŠKI MARATON: 1. Raisa
B (Gregorc, Brdo) 1:23,3, 2. Ben
Quick B (Vidic, Brdo), 3. Ameri-
can Express (Oražem, Ljubljana
Stožice).
Predzadnji tekmovalni dan v
letošnji sezoni bo v nedeljo, !■
oktobra, na hipodromu v Kani-
nici.
M. Toš
■imi r--T IITIIIIIIIIIIIIMIIMIIM«^^
velenje
Pokal Seieento Petrol 2000
v soboto, 23. septembra, so organizatorji relija Velenje izpeljali še
sedmo letošnjo dirko za pokal Seieento Petrol. Specialne cestne pre-
izkušnje, ki je od voznikov zahtevala izredno dobro obvladovanje
rumenih dirkalnikov na ozki in s šikanami zaprti progi, sta se udele-
žila tudi ptujska dirkača Aljoša Tušek (zasedel je 4. mesto) in MilaP
Senčar (bil je enajsti). Zmago si je tokrat privozil edini profesionalni
dirkač pokala Seieento Mičo Milosavljevič.
af^
f CDNIK - Četrtek, 28. september 2000
29
30
četrtek, 28. september 2000 - TEDNIH
POSLOVNA IH DRUGA SPOROČILA
f CDNIK - Četrtek, 28. september 2000
31

Maša prva, Antonija tretja
Velika zmagovalka Maša Mere (v sredini), druga spremljevalka Antonija Novak (levo) in prva
spremljevalka Katarina Sevšek (desno). Foto: Črtomir Goznik
23. septembra je v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljub-
ljani potekala finalna prireditev tekmovanja za miss Slove-
nije 2000. Za ta prestižni naslov se je potegovalo 15 deklet,
med njimi tudi vse tri najlepše s ptujskega izbora, na kate-
rem so izbirali miss Štajerske in njeni spremljevalki.
Na koncu se je sreča nasme-
hnila Maši Mere, 22-letni štu-
dentki iz Maribora, ki je bila
na Ptuju druga, v Ljubljani pa
je osvojila tudi lepotna naslova
za miss Ona in miss Interneta.
Prva spremljevalka je postala
Katarina Sevšek iz Ruš, druga
pa Antonija Novak iz Lehna na
Pohorju, ki je bila v Ptuju miss
Štajerske 2000.
Čeprav letos ni bilo med iz-
brankami nobene Ptujčanke, je
ptujskim organizatorjem regio-
nalnega izbora tudi letos uspelo
izbrati najlepša dekleta, uspešna
tudi v slovenskem merilu. Naj-
lepše tri sedaj čakajo pomembne
mednarodne lepotne preizkuš-
nje. Najpomembnejša bo goto-
vo tekmovanje za miss sveta, ki
se ga bo 30. novembra udeležila
Maša Mere.
MG
Dom ŠD Leskovec je pred dnevi čakal na tesarje in krovce
LESKOVEC / ŠPORTNIKI
GRADIJO SVOJ DOM
Gradnja in
dobri rezultati
člani športnega društva Leskovec so
se letošnjega junija lotili gradnje druš-
tveni!] prostorov s slačilnicami in dru-
gimi potrebnimi prostori za delovanje
društva. Njihova glavna dejavnost je no-
gomet, občasno - predvsem v zimsicem
času - pa se srečajo tudi ob lokšni
šahovski partiji. Poleg gradnje doma so
uspešni tudi na športnem področju, saj
so na vrhu lestvice druge medobčinske
nogometne lige. Poleg članske imajo v
NK Leskovec tudi kadetsko ekipo, skupaj
pa šteje društvo okoli 70 članov.
Njihov dom, ki nastaja ob asfaltnem in
travnatem igrišču v Leskovcu, bo kmalu
pod streiio. Meri 14 x 9 metrov, zgradili
pa so ga v glavnem s prostovoljnim de-
lom članov in prispevki sponzorjev in kra-
janov. Občina Videm je za nakup materiala
obljubila 500 tisočakov, KS Leskovec pa je
prispevala 600 tisoč tolarjev. Predsednik
društva Jože Zavec meni, da bodo morali
za nakup materiala zbrati okoli 3 milijone
tolarjev, vse drugo pa, kot že omenjeno,
bodo prispevali s prostovoljnim delom.
MB
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo sončno, zjutraj in del
dopoldneva bo po nižinah megla.
Čez dan bo zapihal jugozahodnih.
Najnižje jutranje temperature bodo
od 4 do 9, ob morju 12, najvišje
dnevne od 19 do 25 stopinj C.
Obeti
v petek in soboto bo spremenlji-
vo do pretežno oblačno, v zahodni
Sloveniji bodo občasno krajevne
padavine. V soboto bo ob morju
zapihal jugo.
umi tatove?
Pri kontroli cestnega prometa
so policisti Postaje prometne
policije Maribor 19. septembra
okrog 3. ure na makedamskem
parkirišči na bencinskem servi-
su Petrol v Moškanjcih opazili
vozilo Peugeut Boxer, za kate-
rega je bilo ugotovljeno, da je
bilo ukradeno v okolici Ljublja-
ne. V neposredni bližini omen-
jenga vozila so bili v vozilu Audi
legitimirani PB., star 32 let, R.L.,
star 30 let, oba iz Loke pri Meng-
šu, ter J.K., star 26. let, iz Ljublja-
ne, za katere je bilo z zbiranjem
obvestil ugotovljeno, da so vozi-
lo Peugeut odtujili.
požar v hiši in
gospodarskem
poslopju
21. septembra je prišlo.do po-
žara na stanovanjski hiši, ki je
povezana z gospodarskim po-
slopjem, v kraju Savinsko, last
A. F. Požar je nastal na lesenem
delu gospodarskega poslopja,
kjer je bilo spravljeno seno, in
se razšilril na celotno zgradbo. V
celoti je zgorelo ostrešje, okrog
4 tone sena, 30 bal slame, ko-
ruza, drva, motorno kolo, na
stanovanjski hiši pa so delno
zgoreli okviri oken, uničena pa
je tudi notranjost. Škoda znaša
po nestrokovni oceni 10 milijo-
nov tolarjev. Po vsej verjetnosti
pa je prišlo do samovžiga sena.
SLOVENSKA BISTRICA *
Drevi ob 20. uri bo v špor-
tni dvorani dobrodelni kon-
cert za obnovo Marijine
cerkve.
SLOVENSKA BISTRICA *
Zavod za kulturo Sloven-
ska Bistrica vabi v petek,
29. septembra, ob 17. uri
k odprtju razstave Helmuta
Jeraka iz Slovenske Bistri-
ce pod naslovom Svet Kel-
tov v viteški dvorani gradu
in galeriji Grad. V kultur-
nem delu sodeluje mari-
borski kvartet flavt.
PTUJ * V nedeljo, 1. ok-
tobra, ob 11. uri vabi Po-
krajinski muzej na javno
vodstvo po razstavi del Bo-
gdana Groma v Miheličevi
galeriji. Vodila bo dr. Marje-
ta Ciglenečki. S tem dnem
se razstava končuje.
PTUJ * V ponedeljek, 2.
oktobra, ob 19.30 uri bo
v Gledališču Ptuj premiera
predstave za mladino Ta
presneta ljubezen v režiji
Nika Kranjca Kusa; igrajo:
Mateja Pucko, Alenka Teti-
čkovič, Gaber Trseglav in
Aljoša Koltak.
PTUJ * V sredo, 4. oktob-
ra, bo v okviru Bachovega
orgelskega cikla koncert
Angele Tomanič. Matinejo
organizira 01 SLKD Ruj v
sodelovanju z Edition Biz-
jak iz Ljubljane.
ORMOŽ * V prodajnem sa-
lonu Renault na Hardeku
je na ogled tematska raz-
stava likovnih del Zmaga
Modica iz Ljubljane ter štu-
dijskih risb slušateljev sli-
karske šole Modic.
ŠTATENBERG * Do konca
oktobra bodo v grajski vite-
ški dvorani na ogled slike
dvajsetih udeležencev de-
vete likovne kolonije Šta-
tenberg 2000.
SLOVENSKA BISTRICA *
Do konca meseca bodo v
Galeriji Val na ogled dela
slikarke Karin Lavin.
KINO PTUJ * Do konca
tega tedna bo ob 18. uri na
sporedu film Kremenčkovi
II, ob 20. uri pa Za vsako
ceno.
nezgoda pri obnovi
blagovnice
22. septembra okrog 9.30 je
prišlo do delovne nezgode na
gradbišču, kjer obnavljajo Mer-
catorjevo Blagovnico na Novem
trgu na Ruju. V.H., star 36 let,
iz Sp. Jakobskega Dola se je pri
hoji po kovinskem odru z lese-
nimi deskami slabo oprijel pos-
tavljene konstrukcije in padel v
globino okrog 8 m na dvorišče
delovišča. Zaradi poškodb je bil
pripeljan v bolnišnico.
padel s hruške
24.	septembra okrog 14.50 se
je v Hrastovcu, občina Zavrča,
poškodoval RT, star 56 let, iz
Selnice ob Dravi. Brez lestve se
je povzpel na starejšo hruško,
se pri tem prijel za manjšo suho
vejo, ta se je odlomila in padel
je iz višine okrog 5 m. Prepeljali
so ga v bolnišnico v Ptuj, kjer je
ostal na zdravljenju.
trčila avtobus in
osebni avto
25.	septembra ob 11.00 uri
se je na glavni cesti izven nase-
lja Podlehnik zgodila prometna
nesreča, ko je voznik avtobusa
W.M., star 39 let, državljan Avs-
trije, vozil iz smeri Hajdine proti
Podlehniku. Z vozilom je zapeljal
na levo na vozišče, ki je name-
njeno vožnji vozil iz nasprotne
smeri, v trenutku, ko ga je pra-
vilno prehitevala voznica oseb-
nega avta Toyota corola. M.D.,
stara 52 let, državljanka Avstri-
je. Vozili sta trčili z bočnimi deli,
osebni avto pa je po trčenju od-
bilo preko levega roba v ob-
cestni jarek. Potnik v osebnem
avtomobilu I.M., star 65 let, dr-
žavljan Avstrije, je bil zaradi po-
škodb prepeljan v bolnišnico
Ptuj. Na vozilih je nastala mate-
rialna škoda, ki po nestrokovni
oceni znaša 1.200.000 tolarjev.
slovenija, avtocesta
za ilegalce?
19. in 20. septembra so po-
licisti na območju Ormoža, ne-
kaj pa tudi v notranjosti države
na območju Slovenske Bistrice,
prijeli 74 tujih državljanov, pred-
vsem državljanov Irana, ki so v
Slovenijo prišli na ilegalen na-
čin.
Tudi 21. septembra so predv-
sem na območju Ormoža obra-
vnavali 112 tujcev, ki so ilegalno
prestopili mejo v R Sloveniji; naj-
več, kar 83, je bilo državljanov
Irana, 20 državljanov Turčije in 9
Bangladeša.
Policisti PP Ormož so 25. sep-
tembra ob 6. uri v Središču ob
Dravi ustavili dva voznika ose-
bnih avtomolDilov M.B., starega
21 let, in D.Ž., starega 36 let,
oba drž. Hrvaške, ki sta v vozi-
lih na ilegalen način v Slovenijo
prepeljala vsak po štiri državlja-
ne Turčije. Za oba bo podana
kazenska ovadba, tujci pa se
bodo zagovarjali pri sodniku za
prekrške.
Istega dne ob 7.40 uri so po-
licisti v kraju Vitan izsledili sku-
pino devetih oseb, za katere so
ugotovili, da so državljani Irana
in so prišli v našo državo na ile-
galen način. Zaprosili so za azil.
Ur
RODILE SO - čestita:
MO: Irena Kropeč, Stogov.
ci 16, Ptujska Gora - Petinj
Ivanka Pohorec, Hrastove^
80, Zavrč - Mirana; Da^j
Dresler, Žepovci 79, Gornjj
Radgona - Luka; Klavdijj
Žabčič, Kremberg 2 l/a. Sv,
Ana v Slovenskih goricah.
Žiga; Jožica Mlakar, Mar.
kovci 56 - deklico; Darja
Plohi, Bevkova 19, Ptuj ^
Zalo; Fadila Maroh, Ja4
ranska 7, Ptuj - Mirelo;
Nataša Koražija, Žibernik
25, Rogaška Slatina - Nušoj
Tanja Cizerl, Podvinci
Ptuj - Lano; Urška Ri^
Hriberšek, Paka 7/a, Vitanji
-	Gajo; Kristina Hrženjak,
Medribnik 26, Gorišnica -
Patrika; Mojca Čeh, Vinta-
rovci 9, Destrnik - Davida;
Andreja Petrena, Savci 48,
Sv. Tomaž - Ano; Anita Po.
točnik, Stanovno 17, Ormož
-	Aljaža; Janja Kolarič,
ičeva 13, Ormož - Tjašo.
POROKE - PTUJ: Slav^
Emeršič in Ida Kojc,
nežovski Vrh 4/a; Vladi-
mir Sitar in Liijana GoluJi
Videm pri Ptuju 11; Uroš
Kumperger, Vrtna ulica 4,
Store, in Avrelija Gojkovič,
Spodnja Hajdina 47/a.
POROKA - DOLANE: Mi-
lan Zadravec in Tanja Ca-
fiita, Dolane 32/a.
POROKE - ORMOŽ: Da-
mjan Stmad, Velika Nede-
lja 19/1), in Jasna Petric,
C. proletarskih brigad 62,
Maribor; Robert Munda in
Borislava Raušl, Strmec pri
Ormožu 2/a; Aleksander
Prapotnik in Frančiška Ri-
žnar, Obrež 137.
UiMRLI SO: Marija Debe-
Ijak, Medribnik 5, rojena
1946, umrla 14. septembra
2000; Marija Gregorin, ro-
jena Slana, Hvaletinci 22,
rojena 1955, umrla 15. sep-
tembra 2000; Marija Arnuš,
Nadbišec 2, rojena 1911,
umrla 16. septembra 2000;^
Marija Anžel, rojena Pišec,
Sela 12, rojena 1923, umrla
16. septembra 2000; Anton
Novak, Koritno 5, rojen
1923, umrl 19. septembra
2000; Ana Kokol, rojena
Hvaleč, Pristava 12/c, roje-
na 1915, umrla 8. septem-
bra 2000; Vinko Cvetko,
Čufarjeva ul. 5, Ptuj, rojen
1928, umrl 20. septembra
2000; Jerneja Brunčič, Kr-
čevina pri Vurbergu 73,
rojena 1997, umrla 11. sep-
tembra 2000; Alojz Stater,
Gubčeva ul. 38, Ptuj, rojen
1943, umrl 19. septembra
2000; Ignacij Prosenjak, Br-
stje 11, Ptuj, rojena 1918,
umrl 20. septembra 2000;
Janez Kovačič, Remčeva ul.
9, Ptuj, rojena 1931, umrl
20. septembra 2000.