306
Kako sta ss. Ciril in Metod Sloveacom sveto
vero prinesla.
Posnetek iz prof. Metelko-vega govora v zboru zgodovinskega
društva 9. oktobra 1856.*)
Preden o ss. Cirila in Metod-a v kratkem kaj več povemo, je treba slišati, kaj nam je Nestor o njima zapisal, s kterim se moramo tudi nekoliko bolj sozaaniti. Nestor je bil rojen Rus, ki je živel v 11. stoletji kot menih v Kievu. Pisal je rusko kroniko v slovenskem jeziku; zakaj Rusi niso od 10. stoletja do čara Petra L, t. j. do 18. stoletja rusko pisali, temuč slovensko. Nestorja moramo pa mi Slovenci čislati, pervič, ker je on pervi slovenski zgodovinar, drugič pa je pred 299 leti naš slavni rojak, baron Žiga Herberstein, rojen Vipavec (r. 1486) v Rušil sam Nestorjevo kroniko našel, bral, razumil in v izhodni Evropi razglasil.
Nestor pa pripoveduje o Cirilu in Metoda v svoji kroniki:
Ko so se Slovenci pokristjanili, so poslali njih knezi: Ratislav, Svetopolk in Kocel može v Carigrad k cesarju Mihelu III.; ti so temu rekii: Naša dežela se je pokristja-nila, pa učenikov nimamo, kteri bi nas vodili in učili, in sveto pismo razkladali. Mi sami ne razumemo ne greško ne latinsko, (ne razumejem ni gerčeskomu ni latinskomu.) Ta uči tako, uni tako; ne razumemo tedaj svetega pisma. Pošljite nam torej učenikov, kteri nam morejo skazati besede pisma in kako jih je razumeti (iže mogat ny skazati knižnaja slovesa i razumv ih.) To slišati, je poklical cesar vse svoje svetovavce in jim je povedal besede (reči) slovenskih knezov. Odgovorili so svetovavci: V Soluna je mož, Leon z imenom. Ta ima dva sina, ktera slovensko razumita in eta bistra (hitra) učenika (filozofa). Ko je cesar to slišal, je poslal po nju k Leonu in rekel: Pošlji nam skorej sina svoja (pošli k nam vskorie syna svoja) Metoda io Konstantina (kteri se je pozneje po kloštersko Ciril imenoval). Ko je to slišal Leon, ju je koj poslal. —Prideta k cesarju in ta jima reče: Glejta, slovenska zemlja je poslala k meni in prosi učenikov, kteri bi znali svete bukve tolmačiti (iz tol ko va ti); to žele. — In šla sta v slovensko deželo h knezom Ratislav, Svetopolk in Kocel. Ko sta prišla, sta začela slovensko abecedo delati, in preložila evangeli in aposteljne (simaže prišedšima načesta sostavljati pismena azbukovnaja slovenskii, i preložista . ..) In radovali  so  se  Slovenci,   ko  so  slišali  veličastne  dela
») Mittheilungen des histor. Vereins fur Krain; Juli 1857.
307
božje v svojem jezika (i radi by*e slovene, jako slišase veličjia božija svoim jezikom.) Preložila sta tadi še psalme in ostale bukve.