Izhaja vsako soboto zjutraj. Vsaka druga številka ima poučno zabavno ilustrira-rano prilogo „Družinski prijatelj“.
Uredništvo „Zarje“ jev Trstu, Via dei Kabbri 2 Tja je treba nasloviti vsey; rokopise, ki naj' sa pbjarfrt;. vijo v listu ali pa, v prilogi. Rokopisi se rje vra- ' čajo, nefrankiraua pisegii ■e ne sprejemajo; V nujnih slučajih se, jec poslu? zevati telefona tiskarne štev. 63$.
Upiavništvo .Zarje' je v Trstu, Via dei Fabbri Št 'd. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina „Zarje s pri logo je za vse leto naprej po pošti K. 6.—, za pol leta K. 3.-—. Posamezne številke po 6 v.
Cena inseratom je 10 vi narjev.za enostopno pet t vrsto. Pri večkratnem objavi jen ju primeren popust Poštno - hranilničnega računa štev. 64139.
med priprbštovo. Zlasti odkar je bil v Pragi kongres svobodomislecev, se napenjajo z vsemi silami, da bi dosegli svoje nečedne namene. Sicer nam je stanovitnost v veri očetov, s katero se Slovenci po ogromni večini odlikujejo, porok, da sovražniki na bodo p odrli; tudi ljubezen Slovencev do Cerkve je tisti jez, ob katerem se bodo razbili valovi sovražnikov, lepo razvijajoča se organizacija pocl katoliškim praporom nas navdaja z opravičeno nado, da bo trud sovražnikov zastonj, vendar ne smemo mirno gledati njih počenjanja in rok križem držati. Ne, dolžnost vseh, ki v resnici ljubijo, svoj narod je, da se upro z vso silo na-sprotiiikom, jih pred ljudstvom razkrinkajo in re-■ r šijo nase ljudstvo največjega zla.
Tudi naše primorsko ljudstvo ni ostalo obvarovano pred to strupeno roso. Tudi pri nas se že sistematično seje seme5 brezverstva. Sicer se vrši vse to pod firmo narodnosti; ali to je le navadno slepilo. Razmere, kakoršne so se razvile pod sedanjim političnim vodstvom nepobitno in določno dokazujejo našo trditev. e
Voditelji hinavske narodnjaške politike tržaške so znali dati svojemu .delovanju tak pravec, da se naše ljudstvo ni k ar j nič brigalo za verska vprašanja, ki razburjajo cel svet okrog nas; njih časnik pa o versko-kultu; nih prašanjih molči, ali pa piše tako, da so njihovi čitatelji če že ne naravnost veri nasprotni pa vsaj versko indiferentni. Znano pa je, da od indiferentizma do sovraštva je le majhen korak. — V zadnjem času pa vidi mo rogoviliti po Trstu neke mladeniče, ki se zbirajo v dijaškem društvu „Balkan“, katerih delovanje mora pogubno vplivati na versko življenje in mišljenje ljudstva. Svoj-s^kulturne im Vi ir. delo za “osvobojenje“ naroda so začeli s tem, da so hodili kadit Ricmanjcem, sedaj pa ustanavljajo po okolici knjižnici. — Mi nimamo seveda nič proti knjižnicam, toda proti takim, kakoršne ustanav ja „Balkan“ moramo odlo no nastopati in ljudstvo svariti, da se jih ne poslužuje.
„Balkan“ se namreč prišteva radikalnim društvom, ki imajo namen se bojevati za „napredek“ in „svobodo“. Da pomeni to v prvi vrsti boj veri, ve vsak politični abecedar. Slovenska radikalna društva so bila tudi zastopana na letošnjem kongresu svobodomislecev v Pragi; ta društva so se tudi izrekla na svojem sestanku v Celju za raz-
poroko in brezversko šolo ter za neizprosen boj „klerikalizmu“ (beri: kat. veri); vsem so še v živem spominu dogodki na dijaškem sestanku v Pazinu. Da se torej slovenska duhovščina ne more navduševati za javno delovanje in pa za knjižnice, ki jih ustanavlja tako društvo kot je „Balkan“ je samoposebi umevno; ogrevati se pa more toliko manj za te knjižnice, ker ve, da se izposojujejo mladini pohujšljive knjige. Naše uredništvo je dobilo namreč v iem oziru že več pritožb. Postrežemo lahko z imeni.
Ker „Balkanovci“ dobro vedo, da mora biti duhovščina proti njihovim knjižnicam in ker tudi naše ljudstvo že ve za to, zato pa skušajo delati reklamo za svoje knjižnice s tem, da dajo razumeti ljudstvu, kakor da ni vsa duhovščina nasprotna njih delovanju in se pri tem sklicujejo na nekega duhovnika, ki uživa najveeji ugled pri vseh, ki ga poznajo. Zvedeli smo, da so to sredstvo uporabili tudi ob priliki otvoritve knjižnice v Bazovici. Mi smo pooblaščeni od detičnega gospoda, da izjavljamo, da on ni- rlj^dar priporočal „Balkanovih“ knjižnic in da jim mora’.kot kat mož nasprotovati, odkar je zVfedM, kakšno;--berilo nudijo ljudstvu. —	'i
Tako torej stoje pri nas stvari. Zato pa pozivamo zlasti duhovščino, naj pouči ljudstvo o škodljivosti „Balkanovih“ knjižnic..Stariši ne morejo dati svojim otrokom v roke knjig, kakoršne izposojujejo navedene knjižnice. Ustanovi pa naj se v vsaki župniji ljudska knjižnica, ki naj daje ljudstvu le zdravo, dobro dušno hrano. Dobro vemo, da je naša duhovščina preobložena z delom, toda ta izgovor tu ne velja, ker tu ni treba druzega kot le malo požrtvovalnosti. Zadnji čas pa je, da se kaj naredi. Salus publica suprema, lex.
Potovanje v £urD.
Iz Berna v Švici nam poroča trž. romar :
V pondeljek 11. maja so nas preezvišeni knezoškof ljubljanski prav prisrčno pozdravili v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Zatem so bile pete litanije M. B. — Po dokončani službi božji hajd v Šiško na kolodvor. Nepopisno je bilo veselje, ko se je začel vlak pomikati. 600 romarjev,
VABILO
na prvi redni občni zbor „Katoliškega tiskovnega društva v Trstu“, ki se bo vršil
v četrtek, dne 21. maja 1908
ob pol 11 uri preöpolöne
v prostorih
IIVI&irijiln.egeL doma. v Trstu, ulica s. Francesco d’Assisi 15. I nadstr.
VSUPOZEREZD :
Nagovor predsednika.
Poročilo tajnika in blagajnika. Volitev odbornikov.
Slučajnosti.
K obilni vdeležbi vabi
Odbor.
„pkanovci“.
Pred štirinajstimi dnevi smo bili ponatisnili iz „Mladosti“ članek iz Ljubljane, v katerem pripoveduje dopisnik, kako vcepljajo radikalni visoko-šolci v srca neizkušenih gimnazijalnih dijakov sovraštvo do Kristusove vere in njenih služabnikov. Prišlo je že tako daleč, da se posamezni mlečno-zobi fantiči kar ponašajo s svojim brezverstvom. Toda slovenski liberalci in radikalci ne oznanujejo svojega satanskega delovanja samo med učečo mladino, ne, sovraštvo do vere hočejo zanesti in razširiti tudi med delavsko in kmečko mladino, sploh
LISTEK
Baraba.
Crtica iz 1. 33. po Kristusovem rojstvu. — Spisal
Fran Ks. Steržaj.
(Konec).
III.
Ko je bil Baraba, planil iz krčme na ulico je ostrmel. — Kako? Ali je že tako pozno, da je tema? — Saj je vendar komaj dobrih par ur kar je bil oproščen Čemu ta čudna tema ? — Zakaj ni soluca ? — kaj se je zgodilo? — Nekaj časa je stal Baraba kakor ukopan na mestu, nevedoč, kaj naj stori. Potem pa se mu je zdelo, kakor bi ga neka notranja sila gnala naprej. Stekel je po ulici in letel naprej. Tuintam se je zaletel v človeka postal za nekaj hipov, poslušal in zopet drvil gnan od one nostranje sile. — Skoro nevede je prišel ves zasopljen in upehan do Kalvarijo.
Prizor, ki se mu je pokazal tedaj, ga je še le vzdramil. Množica, broječa več tisoč, obrnjena na vrb hriba, preplašena in zbegana je stala vsa nemirna, kakor bi nečesa pričakovala. Niti šepet se ni čul. Le tuintam nemirno gibanje glav, nestrpno pričakovanje, pa zopet molk. Oči vseh so bile upite na vrh hriba v nekakem groznem strahu.
Razbojnik Baraba se je ozrl proti vrhu in otrdel. — Na vrhu je zazrl troje križev, na njih troje kaznovanih. Vsredi pa — oni Nazarejec, ki ga je druhal zapostavila njemu. „Jezus Nazarenec,
Kralj Judov,“ je pričal napis. On je! — On je! — On sam! Oni Človek, ki je tako mirno sprejel njegovo zaničevanje na Pilatovem dvorišču.
Niti pogleda ni mogel umakniti, da bi se ozrl drugam, da bi ne zrl tega sicer krvavega a milega obličja — Neprestano in nepremično je zrl ta krvavi obraz. Skoro ni slišal in ne opazil, kako se je začela množica ljudi vznemirjati in glasno govoriti. Tuintam so se že začule zamolkle zabavljive kletvine, ki so vedno bolj naraščale. —
Tedaj pa se je Križani premaknil. Glava se je dvignila. Dvoje lepih, milih oči se je ozrlo in za trenutek postalo — Barabi se je zdelo, da so nekaj hipov obstale na njem z nekim milim očitanjem. Ni jih mogel prenesti, teh žalostno otožnih oči. Naglo se je obrnil v stran. Le napol je začul vzdih, ki se je utrgal Nazarenjcu iz prsi: „Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo — ! “
Kakor bi ga bilo nekaj sunilo v sredo srca, je začutil Baraba v istem trenutku. Zakaj tako govori, si je mislil. Zakaj jih prosi odpuščanja? — Zakaj jih ne kolne? — Trpljenje in muko, strašno in grozno so mu pripravili, pa prosi odpuščenja!
—	Ali je človek tega zmožen ? Zmožen tega možak?
—	Ali ne bi poklinjal, ali jih pa vsaj zasmehoval vsak drugi ? Saj bi jih stem pripravil v sramoto !
—	Ko bi bil on na tem mestu, storil bi drugače!
—	Pikre, ostre, sramotilne besede bi jim polagoma metal raz križ, da bi zardeli, osramočeni odšli, — Ta pa molči! Zakaj! — Zakaj ? —
Nemirno je zacepetal z nogama in stisnil pesti. — Oj, dobro je poznal razbojnik na obrazu
vse, kar je zarsala strast in sovražtvo. — A ta gori, Nazarejec, tako otožno milo gleda, brez zavisti, brez sovraštva in jeze na te obraze. Celo strašna muka, ki se je brala Križanemu na obrazu, nimogla tega obličja pokaziti. — Kakor čistost svetost govori ■iz tega obraza. . . .
Besno je stisnil Baraba ustnice z zobmi. Nekak čuden, nepoznan občut v notranjosti mu je hotel prsi razgnati. Nekaj ga je vleklo, da bi planil skozi množico, ter podrl ta križ in oprostil tega. Nedolžnega. — Sam bi se ponudil množici, da bi ga oprostil križa, naj njega pripnejo nanj. On sam ga zasluži, a ne ta, ki visi na njem.
V nemi jezi je stisnil pesti, zaškripal z zobmi in si nato zakril obraz. — Dolgo, dolgo — in potem se je kradoma prilezla 'solza za solzo izza prstov in drselo po njegovem obličju. . . .
jjPolagoma se je začela množica razhajati. Nekatere krvoželjne stvar ni nič več zanimala. Ta mirnotrpeči na križu, ta udanost v tej muki, to ni nič zanje. Nič zanimivega, razburjajočega! Škoda križa zanj ! — — Prostor a Kalvariji okoli križev se je širil. Baraba je zazrl pod njim nekaj ženskih, ki so jokale, videl je vojake a vse le kakor v nekaki polmegli, polsnu. Oči so mu vedno le uhajale na Križanega, visele na njem ter se takorekoc use-sale na njegovi ustni. Željno in znekim hrepenenjem je vsprejel vsako besedo in strepetel, ko je slišal zadnje besede: „Dopolnjeno je.“ Glava se je nagnila telo je strepetalo,“in Križani ni bil več med živimi. . . .
ki so vstopili večinoma v Ljubljani, deloma tudi v Kranju, Lescah, na Jesenicah in Beljaku se je poslavljalo od slovenske zemlje, da pohite v Lurd ter se poklonijo svoji Materi. Po naporni, truda-polni vožnji, ki je trajala pond. 4 02 pop. do torka zjutraj, prispeli smo ob 4. uri v 2 vlakih v Ino-most na Tirolskem Prvotni vlak je imel namreč 23 vagonov ter je vozil od Jesenic dalje s 3 stroji,
2 sta bila spredaj, 1 zadaj. Od postaje Franzensfeste dalje pa se je vlak razdelil v dva, ker je bilo treba voziti čez, Bremerja. V Inomostu so nas prav prijazno sprejeli. Na postaji nas je čakal jezuitski pater, ki nas je spremljal v svetišče, kjer smo opravili svojo pobožnost. Duhovniki (vseh je 70) so bili pogoščeni pri oo. jezuitih, drugi pa v hotelih. Inomost je prav prijazno, mirno, čisto in tiho mesto. Med drugimi znamenitostmi smo občudovali takozvano zlato streho, znano iz zgodovine Friderika s praznim žepom. Že 7-60 smo odrinili proti Feldkirchnu. Na tem potu smo videli strmo „Martinovo steno“, kjer se je na čudoviti način rešil cesar Maksimiljan, kakor nam pripoveduje zgodba. Na vrhu stoji križ, ki se razloči tudi s prostim očesom. Kaj zanimivi so velikani ziller-thalski sne miki, prijazna dolina reke Ine, Arlberg, slavni most čez reko Trisano, strašni pre ad tri-sanski, arlberški predor, ki je 10 klm. dolg in bi ga človek komaj prehodil peš v 1 in pol uri. Pri-šedši ob 12'25 pop. v Feldkirch smo kosili na kolodvoru Vse se vrši v najlepšem redu. Za to gre zasluga v prvi vrsti prevzv. knezoškofu, ki nas komandira kakor kak oficir. — V Buchsu v Švici nam je izposloval, da nam niso čisto nič pregledovali prtljage. Tako je priprost kakor vsak drugi romar V Einsiedelnu je poslušal stoje med možmi pridigo, dočim so drugi sedeli. Med rožnim vencem je klečal nekaj časa na tleh, kakor vsi drugi. Vsi nekranjski romarji občudujejo tega demokratičnega škofa. Govori z vsemi, s priprostimi kmeti je pri isti mizi kakor drugi, za vse skrbi na kolodvorih, navdušuje nas, šali se z nami, ali mu stoji klobuk prav, ali nekoliko na strani, to mu je vseeno. Nad vsem tem je vzvišen. — Samo njegova izvanredna pobožnost, dostojanstvo in škofovska čepica ga razločuje od nas. Čast mu!
V Buchsu smo prestopili na Švicarsko. Do Einsiedelna zopet krasen red. Dolgo walenstädsko jezero, strme, skalne stene, mično ziiriško jezero nas je kratkočasilo na tej vožnji. Marija Einsiedeln ali Marija v Puščavi je bil prvi cilj našega romanja. To je znamenita božja pot švicarska v slikoviti dolini. Cerkev obdaja jelov gozd. Mesto šteje 9000 prebivalcev. Prihaja pa vsako leto do 200 tisoč romarjev iz vseh krajev počastit bi. Devico Marijo. V veliki cerkvi je posebna milostna kapela. Njene stene so zunaj in znotraj pokrite z marmornatim ploščami; nad njimi se vzpenja mala kupola. Nad oltarjem se nahaja v „tronu“ čudodelna podoba Matere Božje, okrašena z zlatom. Cerkev je velika, mogočna in bogato poslikana. Strop sloni na osmih močnih stebrih. Na velikem trgu pred cerkvijo se nahaja vodnjak z Marijinim kipom.
Ob 9. uri zvečer smo imeli šmarnice. Govoril
In tedaj se je stresla zemlja v svoji notranjosti s strašno, mogočno, divjo silo. Pok, grome-nje votlo in zamolklo. . . . Tema se je zgostila, tuintam so rastle bele postave iz tal. . . .
Množica e kriknila, strepetala in se tuleč spustila v beg vsa zbegama in preplašena. . .
Baraba je hotel za njimi, a nekaj ga je vleklo z nevidno močjo bližje, vedno bližje križa. Zgrudil se je nedaleč vstran na tla in naslonil glavo na kraj, ki je bil namočen z krvjo Jezusa Nazarejea....
*
* * *
Cveteli so vrtovi zunaj mesta Jeruzalema. V rudečkasten cvetu mandeljnovem so se žarili obronki, v srebru so se kopale lilije in klinčki so goreli vmes Vmes pa so vabile grlice, žvrgoleli slavčki. . . In nad vsem večerno solnce, trepetajoče...
Nekako zamišljen je sedel Baraba ekoliko nad cesto, ki vodi iz Jeruzalema v Emavs. . . Nemir in zbeganost ga še niste bili zapustili kakor plah zajec se je kradel iz enega kraja na druzega boječ se, da naleti na kakega človeka. Bil je utrujen, nemiren in zbegan.
Po cesti od Jeruzalema sta prihajala dva moža, žalostna in potrta. Tuintam sta nekoliko postala, in zopet stopila po cesti naprej. . . Nenadoma se jima nekdo pridruži.
In ko je Baraba to opazoval, je hipno obledel in strepetal po vsem životu. Naglo je pritisnil desnico na oči in jih z dlanjo obrisal. Zaprl je oči. Ni mogoče ! — To je le sledilo, si je mislil in zopet je pogledal. In vendar, res je. On je, križani, Jezus iz Nazaretu — — —
„Z A R J A“
je zelo ljubeznivo in skrivnostno g. Kociper, mestni kaplan v Mariboru o božji poti v Einsiedelnu ter pripravljal romarje za Lurd. Žal, da smo bili vsi utrujeni in zaspani.
Sicer so pa napravili Švicarji na nas najbolji utis. Na postajah in po cestah mirno kakor bi bile duhovne vaje. To je noč in dan med Švico in Italijo. Tudi so ljudje tukaj zelo postrežljivi in pobožni. V hotelu smo zapazili v kuhinji velik križ. Postrežba točna, poštena. Čisto nič porogljivega posmehovanja, zaničevanja !	—- Za danes
dosti !
politične vesti.
VOJAŠKI DOPUSTI OB ŽETVI.
Minister za deželno brambo fcm. Georgi je obvestil poslanca dr. Stojana in Šilingerja, da se v najkrajšem času objavi odlok o vojaških dopustih k žetvi. Razločevati se mora med vojaki, ki jih reklamirajo kot rodbinske preživitelje, na katere se ni oziralo, in med onimi, ki nima.]o pravice na reklamacijo. Uradno se poizve, če obstoje pogoji za dopust ob žetvi. Reklamirani vojaki se zabeležijo in se morajo pri svojih poveljstvih oglasiti za dopust. Nereklamirani vojaki, ki žele dopust ob žetvi, morajo prositi za dopust pri svojem polkovnem poveljstvu. Dopust se podeli za tri mesece.
NOVA PRESTOLNICA ČRNOGORSKEGA KNEZA.
V soboto so položili temeljni kamen nove rezidence črnogorskega kneza v Baru. Navzoči so bili črnogorski knez Nikolaj, princezinje, diplomati, vlada in veliko ljudstva. Knez je naglašal v svojem govoru, da polaga veliko važnost na razvoj Bara, ki postani središče trgovine in industrije. — Rusija se bo veselila o procvitanju črne gore. Prepričan je, da Rusija in car Nikolaj ne pozabita Črne gore. — Nadalje izjavi, da gotovo mogočna avstro-ogrska sosedna država tudi v bodoče pospešuje črnogorski gospodarski napredek. Hva1ežno se spominja Italije, ki je dvignila s svojim kapitalom črnogorsko podjetnost in pospeševala gospodarski napredek črnogorskega obmorskega obrežja.
FRANCOSKA SOCIALNA aDEMOKRACIJA
NAZADUJE.
Ožje volitve v občinske zastope dre 10. t. m. so pomnožile socialnodemokrašld poraz. V Parizu so prišli socialni demokratje trinajstikrat v ožjo volitev in bodo imeli le deset občinskih svetnikov. Antisemiti so dobili dva občinska svetnika več. — Novi pariški občinski svet bo imel 40 vladnih in 40 opozicionalnih občinskih svetnikov, medtem ko je imela opozicija prej le 36 občinskih svetnikov. A tudi v provinci imajo socialni demokrati znatne zgube.
Videl je roko, ki jo je Križani dvignil, zazrl svetlo znamenje, začul njegov glas : „Ali ni bilo potrebno, da je kristus to trpel in tako šel v svojo čast ? “ In ko je dalje in dalje govoril o Mojzesu in o prerokovanju prerokov. . • Torej ta je Kristus, obljubljeni, od vseh pričakovani Mesija. . ,
In prihajali so oni trije vedno bližje, bližje... Baraba se je zgrudil na koleni in skrit za grmom željno je vsrkaval besede Mesijeve, ki jih je njima govoril. —
- V srcu pa je Barabi vstajal velik dan. Nov človek, prerojen v novo življenje je zrl za Izve-ličarjem. . . .
In solnce je zašlo, zarja večerna je oblila in zavila vso skolico, grlice so grulile in slavčki so žvrgoleli. . . .
Iz češ'ine prevel F. C.
V tem je zopet pogledal mesec skozi pretrgane oblake in Dobrovnlny je zagledal zraven poti dobro znani križ. Vsled dolge poti in še več vsled dušne brikosti silno utrujen, si je žele nekoliko počitka — tam pri križu je zanj najbolj primerno, saj je imel tudi on trpeti, kakor njegov križani Učenik. Brez moči je padel na mrzlo kamnito stopnico pod križem. ...
Ni znal niti, kako dolgo je ostal brez zavesti. Naenkrat je zapihal mrzel sever in iz pleha na-
ČRNOGORSKI ANARHISTI.
V	Belgrad je došel svak črnogorskega kneza Nikolaja kot begunec. Dolže ga sokrivde pri nameravanem bombnem napadu na črnogorskega kneza. Pred posebnim sodiščem se bodo zagovarjali zaradi nameravanega napada tudi kneževi nečaki: Petrovič Negoš, bivši predsednik državnega sveta in Sako Petrovič, bivši predsednik skupščine.
MAROKO.
Sultan Abdul Azis je opustil svoj načrt, da predira proti Marakešu, ker mu nasprotuje prebivalstvo in se Ben Bagdadis noče vrnili v Rabat, dasi to zahteva Abdul Azis. Ben Bagdadis koraka s svojimi vojaki, 7000 mož, v Fez, kjer se poda Muley Hafidu. V Casablanci je zato prebivalstvo zelo veselo, Marakeški paša in mnego feških in marokeških dostojanstvenikov se je podalo Muley Hafidu nasproti, da ga slovesno sprejmejo.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
V	jinanski provinci so nastali veliki nemiri. Iz Šangaja so poslali v Jinan vojake. V Pekinu sodijo, da je naperjena vstaja proti kitajski vladarski rodbini.
ji o v 3 e e
n Hinavstvo tržaških narodnjakov. Tržaški narodnjaki imajo svoje glasilo, ki po krivici nosi lepo ime „Edinost“. Menda ni na celem svetu lista, ki bi bil tako hinavski, kakor je ravno omenjeno glasilo. Izhaja že triintrideseto leto, pa še ni pokazal svoje prave barbe. Prav lepo se vidi ravno v tem, kako slaba tla morajo imati sedanji „voditelji“ tržaških Slovencev, ker si niti v svojem glasilu ne upajo povedati, da so pristni liberalci. Dobro namreč vedo, da kakor hitro bi se pokazali v pravi luči bi jih takoj zapustilo vse pametno ljudstvo, ostali bi jim le še frakarji. Zato se pa tržaški narodnjaki poslužujejo, kada- nikakor ne morejo molčati, liberalnega „Slovenskega Naroda“ v Ljubljani. Mi srno v predzadnji številki obsojali praznovanje prvega maja od strani Nar. del. organizacije. To je pa gospode grozno razburilo in napisali so dolg članek in ga poslali — ne „Edinosti“ ker ta je „prepobožna“, da bi kaj takega priobčila — „Slov. Narodu“. Ponatisniti hočemo v sledečemj nekaj vrstic tega članka, da bodo ljudje spoznali, kaki hinavci so tržaški narodnjaki. V „Slov. Narod“ so tako-le poročali: Piše se nam iz Trsta: V Trstu izhaja na sicer nedolžnem papirju, vsak teden zakoten listič, ki po krivici sliši na ime „Zarja“, mesto da bi se zval „Mrak“, Za obstoj tega lističa se nik-do ne zanima in zanj sploh ne ve noben Tržačan —, razun par na duhu ubogih tercijalk. Ta listič — ki kar cvili hinavske pobožnosti je glasilo ultramontancev, petoliznikov Nemca Nagla in novodobnih reformatorjev na tržaškem ozemlju. Temu
rejena podoba Kristusova, slabo pritjena ne lesenem križu, je zazvenela. Dobro volni se je predramil in se začel spominjati, kje da se nahaja . . .
Bil je prav blizo doma, pri lesenem križu. Poznal ga je že od mladosti. Bil je to križ visok, lesen in rudeče pobarvan, plehasta podoba Kristusova je bila priprosto s živimi barvami slikana; ali vendar je bil križ v velikem spoštovanju pri ljudstvu sosednje vasi. Vsak kdor je šel mimo, je vsaj s pobožnim vzdihlejem pozdravil, če pa je imel več časa, tudi rad nekoliko pomolil. Dobro-volny je pokleknil na mrzlo stopnico, gorko čelo naslonil na les križa, roke sklenil, in goreče in dolgo molil. Mislil je na smrtni boj Kristusov na Oljski gori, mislil na Njegovo ponižanje in zaničevanje, na Njegovo trpljenje na Kalvariji, na Njegov boj za blagor človeštva — in proti temu se mu je zdelo njegovo lastno trpljenje nezmerno manjše ! . . . .
*
* *
Polnoč je že davno minula, ko se je Dobro-volny bližal od križa k rojstni vasici in k rojstni
hiši.
Vse je mirno spalo spanje pravičnih in angelj varih jih je varoval. Dobrovolny se je pomiril, tudi k njemu je prišel angelj tolažnik, da bi ga pokrepčal. Pri pobožnem premišljevanju tam pri križu se je domislil besed sv. Pavla: „Ti kateri so Kristusovi, so križali svoje telo s željami vred.....“
„Crucifixus etiam pro nobis“ .... šepetal je Dobrovolny. . . . „Križan je bil za nas. . . . Tudi jaz hočem hiti križan“. ... —
ZARJA“
zakotnemu glasilcu črnili reformatorjev je v želodcu vse, kar ne trobi v hinavski klerikalni rog. Posebno pa jim je v želodcu in na poti njih spletkarskim načrtom „Narodna delavska organizacija“ v Trstu, itd. itd.
Na to odgovarjamo samo to-le: Gospodje, stavimo, da ima „Zarja“ kljub temu, da izhaja še le štiri mesece, v Trstu več naročnikov, kakor pa „Edinost“, ki izhaja 33 let. In med temi niso samo „na duhu uboge tercijalke“, pač pa „Zarjo“ kupujejo in čitajo vsi stanovi, posebno pridni pri kupovanju in čitanju „Zarje“ ste pa vi sami, gospodje, zakar vam tem potem izrekamo srčno zahvalo.
„Za obstoj tega lističa se nikdo ne zanima“, pižete nadalje in ravno vi ste zopet, ki se skoro naj bolj zanimate zanj. Le vprašajte dr. Gregorina in on vam bo povedal, da je bil tako nestrpen zvedeti kaka bo „Zarja“, da je na način, ki bi skoraj spravil ob zaslužek vašega somišljenika, dobil v roke odtisek prve strani prve številke „Zarje“ že dva dni poprej, predno je izšla in jo potem kazal
v	kavarni navzo im, med drugim tudi gospodu dr. Sancinu. Kaj pa porečete na to ?
Sicer smo pa mi glede praznovanja prvega maja označili svoje stališče in dokazali nedoslednost voditeljev „N- D. 0“. V tem pa nismo osamljeni, ampak vemo iz popolnoma zanesljivih virov, da so mnogi delavci, ki so učlanjeni pri „N. D. O.“, sami bili nasprotni praznovanju prvega maja. Na to nam pa narodnjaki niso ničesar odgovorili. Narodnjaki pišejo tudi, da ima „N. D. 0.“ že nad 4000 članov. Gospodje, ta je pa vendar malo predebela. Računajte za sedaj s stotaki in še teh nam ne smete preveč našteti, potem bomo morda verovali. Res imate morebiti vpisanih veliko število članov v svojih knjigah, ali koliko od teh jih redno plačuje članarino je pa drugo vprašanje. Sicer pa
vi	sami ne veste natanko, koliko članov pravzaprav imate. Domišljujete si pač, da jih je toliko, kolikor vi želite, da bi jih bilo.
n V naš okoličanski Lurd! — Opozarjamo čitatelje na vspored slavnosti, ki se bo vršila v proslavo Brezmadežne dne 24. t. m. v sv. Križu, častilci M. B., ki so želeli iti v Lurd, naj v nadomestilo grejo 24. t. m. v sv. Križ. Kdor le mo-more, tudi članice tržaške Mar. Družbe, naj se vdeležijo že jutranje slavnosti. Prvi vlak, ki se vstavi v sv. Križu, odhaja iz Trsta ob 6-25 zjutraj. K r se pričakuje velike udeležbe, bo preskrbljeno, da dobijo vsi dobro postrežbo.
Marijini družbi iz Trsta pridejo Križani naproti s križem in zastavo. Tudi popoldanska slavnost, kakor kaže, bo nekaj posebnega.
n Marij na družba. 13. t. m. je odšla zopet v boljše življenje družbenica Ana Dolinar. K s hodom zadnje leta ni prihajala ker je bila zelo v letih in bolehna. Za naš Marijin dom se je zanimala. N. v. m. p.
V nedeljo 17. t. m. ob 5 uri se bo ponovila žaloigra Bela nedelja in šalo igra: Nevbogljiva služkinja Peto nedeljo po veliki noči t. je 24 t. m. priredi naša družba malo božjo pot do sv. Križa
v	tržaški okolici da počasti ondotno lurško Mater božjo. Odhod na južnem kolodvoru ob 4 uri 7 min.
n „Bog ali hudič je vseeno samo da dobi delavec košček kruha". — Te besede je izrekel na belo nedeljo o priliki ustanovitve podružnice „Narodne delavs ke organizacije“ v Biljah pri Gorici odposlanec (in menda tudi odbornik) „Narodne delavske organizacije“ v Trstu. Gospodje, radi verujemo, da je vam to vseeno, samo da je vaš žep poln, dvomimo pa, če je to slovenskim delavcem, ki so po ogromni večini krščanski možje in katere vi s svojo po celem svetu znano hinavščino zapeljujete, vseeno. Ob tej priliki nam prihaja na misel shod „Nar. del. organizacije“ na'Eerdenicu lansko leto. Takrat je tudi odbornik te organizacije izrekel te-le značilne besede: „Magistrat nam ne bo pomagal, namestništvo še manj, desetkrat manj^ pa farji.“ Prepričani smo, gospo je, da boste
vi	„Narodno delavsko organizacijo pomagali, pa ne e avcu, ampak — sebi. — Delavci, kedaj se vam
bodo odprle oči, kedaj boste spoznali, da vas vodijo volkovi v ovčji obleki?
n Ne pozabite na 24. maj! — Ta dan poromamo k Materi Božji na sv. Goro pri Gorici. Odšli bomo iz Trsta dne 23. maja ob 10. uri in pol zvečer z državno železnico. Kdor se misli udeležiti romanja, naj se javi pri č. g. Tulu, kapelanu, ulica Vincenzo Bellini 2. IV. ali pa pri g. Renčelju, ulica S, Prancesco d'Assisi 15. I. Oglasite se vsaj^ do 21. maja. Odbor kat. slov. izobraževalnega nrusfcvci v Trstu.
n Avstrijski romarji v Rimu. Sv. Oče so spre-J6“ v^nev ^ t* m. avstrijske romarje, koje je vodil tržaški škof. Nad vse sijajno se je vršil ta sprejem : zastopane so bile vse avstrijske škofije in tudi zastopniki vseli slojev so se poklonili papežu ob njegovem jubileju. Škof Nagi je predstavil sv. Očetu
odbornike dunajske bratovščine sv. Mihaela nadangela in je v krasnem govoru razložil nje veliko nalogo na dobrodelnem polju in za organizacijo romanj v Rim in v razna svetišča. Sv. Oče je dal poljubiti roko vsem in je vsakega nagovoril ter dal končno papežki blagoslov. Nato se je sv. Oče podal v Klementinsko dvorano, kjer je sprejel vse romarje, katerih je bilo okoli 300. Škof dr. Nagi je izrekel dovršen govor v latinskem jeziku ter izrazil vdanost, in zvestobo avstrijskih katolikov, do sv. Stolice. Sv. Oče se je delj časa mudil z romarju in se jim zahvaljeval za udanost, ki sta jo izrazila tržaški škof in predsednik Schreiner v imenu vseh romarjev. „Vaše dolgo potovanje“, je dejal sv. Oče, je dokaz tudi vaše žive vere in vaše zvestobe do rimske stolice, to naj bode v zgled tudi drugim katolikom, mojemu srcu pa je to v veliko veselje. Ko se vrnete domov, recite svojcem, da jih vse ljubim in blagoslavljam, posebno pa blagoslavljam vašega cesarja, vse škofe in duhovnike osobito pa one ki se na poseben način bavijo za dobro vzgojo mladega naraščaja, katerim pa naj dajo lepih zgledov v posnemanje.
n Kdor hoče imeti dober refošk, garantirano prve vrste po nizki ceni (21 gld. hkt) naj se obrne na č. g. Jos. Volka, kapelana v Dolini pri Trstu. — G. Svetko Hanibal Škerl, trgovec pri sv. Ivanu pri Trstu ima na razpolago 500 bektov črnega Istrijanca po 21 K hekt. Proda se od 10 bektov naprej. Na željo se pošljejo tudi uzorci.
n V Lurd je odšel romarski vlak v pondeljek popoldne iz Ljubljane. Tega prvega slovenskega romanja v Lurd se udeležuje nad 600 Slovencev in Slovenk.
n Samoumor dijaka. V ponedeljek zv. ob 9 45 se je v ljudskem vrtu v Gorici ustrelil dijak trž. drž. gimnazije Herman Vovk, stanujoč v ulici Chiozza 33 v Trstu. Bil je matu: ant.
n Najboljše sredstvo proti ščurkom. — Kdor ne verjame, naj poiskusi tole: Vzemi umivalnik ali večjo skledo, vrzi noter nekaj jabolčnih olupkov ali tanko narezane Čebulje ter prilij malo vode. Ob robu sklede pa prisloni naokolo tanke trske tako, da ne sežejo čez rob. Ako to napraviš zvečer, imaš zjutraj obilni lov. Živali je pa treba še s kropom popariti, drugače zopet ožive in se razlezejo. Ako to ponavljaš večer za večerom, boš kmalu odpravil ta nadležni mrčes.
3z okolice.
o Izjava. — Ker gdč. Gregorič v Skednju baje sumniči in kuha jezico nad č. g. kapelanom Piščancem, kakor da bi on pisal članke iz Skednja v zadnjih številkah „Zarje“, izjavljamo, da to ni res. Res pa je, da nas je prav gosp. Piščanc prosil, naj opustimo vso nadaljno polemiko proti gdč. Gregorič. Ako se pa že gospodična mora radi tega nad kom jeziti, naj se spravi nad nas, mi se take jezice prav nič ne ustrašimo, pač pa še nadalje postrežemo gospodični s kakim člankom ako želi, materijala imamo dovolj pri rokah.
Uredništvo.
o Iz Skednja. — Izobraževati ljudstvo pomeni, učiti ga treznega in razsodnega razmi sijevanja, navajati ga k varčevanju in treznosti, dokazati mu, da je Je tedaj 1- oristen ud človeške družbe, ce natanko spolnuje dolžnosti svojega stanu in mu vcepiti v srce veselje do življenja. Žalibog se je v tem oziru v naši tržaški okolici storilo ze o malo. Dop isnik, ki je sam okoličan in ki od svoje mladost i opazuje okoličana, je spoznal potrebo, da se ta dosedaj zanemarjeni okoličan vzdrami, da se ga gospodarsko organizuje in času primerno izobražuje.
V ta namen se vrši v nedeljo dne 17. maja ob 5. uri popoldne v dvorani g. Sancina (Cemot) ustanovni občni zbor izobraževalnega društva. Na ta občni zbor so povabljeni vsi, prijatelji in neprijatelji, možje in mladeniči. Torej pridite v obilnem številu, da slišite izborne govornike, ki vam bodo govorili in da odgovorite na vprašanja. Kedo koristi ljudstvu, tisti ki ga napeljuje k pijančevanju in zapravljivosti, ali tisti, ki ga hoče dvigniti moralno in materijalno?
Krepko naprej z Bogom za ljudstvo!
12. t. m. smo spremili k zadnjem počitku 19. letno dekle Heleno Ribarič. Bila je pošteno in pametno dekle, kakoršnih se tukaj malo najde. Bolezen si je nakopala v tovarni juta; resen opomin vsem dekletom, naj ne zahajajo delat v tovarne, kjer se telesno in duševno pokvarijo. — Tebi pa, Lenčka, bodi zemljica lahka!
o Občni zbor obrtnega in konsumnega društva pri sv. Ivanu se je vršil preteklo nedeljo popoldne. Društvo je začelo poslovati 10. oktobra 1904 in kaže danes prav lepe uspehe. Sezidalo je krasen
dom, kateremu ni zlepa najti para. Rezervnega zaklada ima društvo 5072 K 10 v. Čisti dobiček pretečenega leta iznaša 453 K 07 v., kar je v očigled, da je imelo društvo lansko leto s zidavo velikanske stroške, prav veliko. To je najboljši odgovor na vsa sumnjičenja in obrekovanja, katera so se jako pogosto slišala, pa bila na občnem zboru spoznana kot popolnoma neupravičena. Dotični naj raje pometajo pred svojim pragom, kjer imajo na kvintale smeti!
Pri volitvah v odbor je bil soglasno izvoljen za nadaljna tri leta stari odbor in sicer sledeči gospodje: Svetko Hanibal Škerl, načelnik, Josip Mlač, tajnik, Anton Lozej, blagajnik, Anton Tavčar, Anton Lenardon, Jakob Kus, Anton Križman, Bezeg Franc, odborniki. V nadzorništvo so bili izvoljeni gospodje: Alojzij Pahor, predsednik, Ivan Godnig in Josip Oru.
o Sv. Ivan. Naše izobraževalno društvo namerava napraviti svoj tamburaški zbor. Ker je pa imelo dosedaj društvo, že precej stroškov; ustanovilo je namreč ljudsko knjižnico, ki prav dobro deluje, in mora plačevati pevovodjo in učitelja za teorijo, zaradi tega se isto obrača tudi potom „Zarje“ do vseh rodoljubov ter jih prosi, da bi mu s kakim prispevkom pomagali plačati velike izdatke. Vsak dar se bo hvaležno sprejel. Imena darovalcev bodo naznanjena v „Zarji“. Svojo pomladansko veselico priredi naše društvo v kratkem v prostorih obrtnega društva pri cerkvi. Na vsporedu je krasna igra : Sanje. Natančnejši vspored se objavi pravočasno. — Naša dekliška Mar. družba hoče proslaviti 50 letnico, odkar se je prikazala M. D. v Lurdu z veliko veselico. Igrala se bo priljubljena igra: „Lurška pastarica.“
h 3sire.
i V Loki se je pred kratkim ustanovilo k. s. izobraževalno društvo. Ljudstvo se zelo zanima za novo društvo. Prijavilo se je do 50 članov. Društvo je imelo vže eno poučno predavanje. — Ker je društvo ustanovljeno z namenom, da širi med člani izobrazbo, je odbor sklenil ustanoviti lastno knjižnico. Za tako podjetje potrebuje denarja. Zato se obrača odbor na rodoljube, da bi s prinosi pomagali. Ob tej priliki bodi izrečena zahvala č. g. Jakobu Ukmarju, duhovniku v Trstu, za doposlani 2 K za društv. knjižnico.
i Iz Boljunca nam pišejo: Dne 26. aprila t. 1. se je vršil drugi redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Boljuncu.“ G. predsednik Ivan Maver je pozdravil navzoče in se zahvaljeval za mnogobrojno udeležbo. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela hranilnica in posojilnica lansko leto 120.249 K 42 v denarnega prometa in sicer je bilo sprejemkov 64.663 K 6 v, izdatkov pa 59.585 K 73 v. Stanje hranilnih vlog je znašalo 25.194 K 11 v, stanje posojil pa 55.430 K 54 v. Cisti dobiček znaša 1012 K 7 i v. Pri volitvah v odbor so bili na predlog č. g. L. Šonca izvoljeni sledeči gospodje : Ivan Maver, predsednik, Josip Zobec, Matija Bandi, Jožef Ota in Jožef Žerjal (60). V nadzorstvo so bili izvoljeni gospodje: Jožef Žerjal (79) predsednik, Lovro Maver, Luka Sedmak, Ivan Maver i 169) in Jožef Maver.
i Grozna nesreča. — Iz Prebenega, župnija Dolina p i Trstu, nam poročajo: Bilo je v soboto 9. t. m. Krasen pomladanski dan je bil. Solnce je močno pripekalo. V bližini „reke“, ki izvira v osap-ski jami in katera napravi ob času povodnji velikansko škodo, sta na polju delala oče in 14 letni sin, blizu njih pa drug mož, kateremu je 13 letni sinček pravkar prinesel kosilo. Kmalu po kosilu sta dečka zapustila svoja očeta in šla nekaj korakov dalje ob reki, iskaje primernega kopališča. Kmalu na to sta bila oba v precej globoki vodi. Čez nekaj časa so prišle tjakaj žene in dekleta prat perilo. Zagledale so obleko dveh fantov, a teh niso videle nikjer, klicale, a vse zastonj. Vpitje je privedlo k reki mnogo možkih. — Prišla sta tudi očeta dotičnih dečkov. Zbralo se je tudi več žensk, med temi mati in sestra enega izginolih dečkov (eden deček je bil edini otrok). Iskali so jih povsod, dregali z dolgimi kolci v globoko vodo, ki je padala čez jez in tvorila velike pene, tako, da ni bilo možno nič zapaziti. Naposled sta se naenkrat prikazali trupli dečkov. Oba sta bila mrtva. Prijel ju je najbrž krč, ker je bila voda premrzla. Morebiti, da sta se hotela drug drugega rešiti in tako sta si pomagala v smrt. Oče ni mogel niti spregovoriti od žalosti, mati in sestra sta stali kakor okameneli. Trupli so oblekli v navadno obleko, ki je bila za grmom in odpeljali z vozom domov. Nesreča je grozno uplivala na vse. Bog bodi milostljiv tema dečkoma, ki sta nedavno bila pri prvem sv. Obhajilu.
,Z A R J A“
i Zidarji v Zemunu stavkajo. — Zahtevajo večje dnine in krajši delavni čas. Vrše ss pogajanja z delodajalci.
i Nov železniški načrt v Istri. — Dunajska tvrdka J. L. Münz je dobila dovoljenje za predhodna dela za normalno lokalno železnico, ki bi vezala progo Herpolje-Kozina-Pulj z zalivom v v Preluki; vožnja iz Trsta v Opatijo bi potem trajala le tri ure. Tvrdka Münz je izdelala 2 načrta: po prvem bi šla proga od postaje Lupoglave skozi Učko (po štiri kilometre dolgem tunelu) v Lovran; po drugem bi šla železnica iz Lupoglave črez sedlo U ke (1000 metrov nad morjem) mimo Veprinca v Preluko. Stroški bi znašali 6—7 milijonov kron.
Cerkveni letopis.
Vspored k slavnosti, ki se bo vršila v spomin 50-letnice Prikazovanja Lurške Gospe v župniji sv. Križa pri Trstu.
23.	maja.
Na predvečer ob 8. uri slovesne šmarnice pred duplino; potem pritrkovauje zvonov.
24.	maja.
Zjutraj: Ob 7 in pol sv. maša pri duplini L. G.
Ob 9 uri procesija s kipom L. M. B. v župno cerkev, kjer bo slavnostna pridiga in nato slovesna sv. maša Popoldne : Ob 2 in pol slovesne šmarnice. Okolo 4. ure pride iz Trsta dekliška družba Marijina, ki bo imela tu svoj slovesni shod. Po shodu spremijo družabnice kip L. G. nazaj v njeno cerkvico, kjer bo zahvalna pesem Zvečer ob mraku bo splošna razsvetljava in metanje ume-teljnih ognjev.
V slučaju neugodnega vremena se vrši ista slavnost na Vnebohod t. j. 28. t. m.
Sv. Križ pri Trstu 12, maja 190S.
Andrej Furlan, župnik.
c Iz Sežane. — Jutri v nedeljo 7. t. m. začne pri nas sv. misijon, ki bo trajal do druge nedelje. Vodili ga bodo čč. oo. jezuitje iz Ljubljane.
Razne vesti.
r Katoliški duhovnik odlikovan od turškega sultana- — Velikanskega pomena za tolmačenje sv. pisma, za umevanje političnega in socialnega življenja od petega do prvega tisočletja pred Kristusovim rojstvom in pivih stoletji po Kristusu je raziskavanje Vshoda. Doslej je bilo še veliko krajev posebno v Arabiji, kamor še ni vstopil Evropejec Tudi natančnih zemljevidov od teh krajev je poman jkalo. Seveda j s tako raziskavanje združeno z velikimi nevarnostmi in potreba je posebnega poguma in pa tudi učenosti za tak posel. V zadnjem času se je našel moz, ki je zmožen za tako delo, v osebi katoliškega duhovnika, Čeha dr. Alojzija Muzil-a, Mazil, rojen 1. 1868. je duhovnik olumuške nadškofije. Za doktorja je bil promoviran 1895 in takoj nato se je podal na znanstveno potovanje v Jeruzalem in sploh tamošnje kraje. V Bajrutu je obiskoval univerzo, katero jako spretno vodijo jezuiti. V letih 1899 in 1900 je nadaljeval svoje študije v Londonu, Cambridze, Berolinu in Carigradu. Leta 1904. postal je profesor na c. kr. bogoslovni fakulteti v Olumucu. Ker pa tam ni imel zadosti časa, da bi izvršil svoja znanstvena dela, je dobil dopust in od tedaj dela stalno na Dunaju. V letih 1896—1902 je napravil nič manj nego 16 potovanj v Arabijo Petraeo in na podlagi teh raziskavanj je izdal večje število zna stvenih del, katera so vzbudila največje zanimanje učenjakov celega sveta. Vsa njegova dela je izdala cesarska akademija znanosti, kar je za katoliškega duhovnika in Slovana veliko odlikovanje Naš cesar sam je izrekel željo, naj Muzil nadaljuje svoja raziskavanja in ga odlikoval z redom železne krone III. razreda. Enako se je izrazil papež Pij X. Celo turški sultan ga je odlikoval z osmanskim medžidje redom II. vrste. Koncem tega meseca se bo podal dr. Muzil na novo znanstveno potovanje na vshod, katero bo trajalo 16	18 mesecev.
r Novi Mohamedov prerok. V angleški provinciji „Modri Nil“ se je šejk proglasil za preroka, umoril angleškega nadzornika Scotta Momcrieffa ter napadel' s 150 derviši angleško posadko. Derviiev
je padlo pri tem 35, dočim so Angleži izgubili dva častnika. Poveljnik angleške posadke Dickinson je bil ranjen.|
:	Grba — hranilnica. — Pred nekaj meseci
je umrl v Parizu grbast berač, kateri je 15 let beračil ob cerkvenih vratih. — čim starejši je bil, tem večjo grbo je imel. Nekega dne se je zvedelo, da je ta berač umrl; kmalu so ga vsi pozabili. Nenadoma pa se je obrnil nek njegov nečak na sodišče s prošnjo, naj ranjkega odkopljejo in ob-ducirajo njegovo truplo. Sodišče je njegovi prošnji ugodilo in dognalo se je, da je bila beračeva grba — denarnica v katero je shranjeval priberačen denar. Našli so notri 96 000 frankov.
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖•OO
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
Utiril i» tasaiio Mm Sr. tras
(pri cerkvi)
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolag1 veliko dvorano v pritličju, n ijmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah.
Za oblini obisk se priporoča: Načelništvo.
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖❖.... ❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖■
❖❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖❖
Kupite čevlje
— pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru —
Josipu Stanite
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv- Petra v starem mestu.)
— Ta mojster vam postreže po domače, — z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.


Josip lože
Trst - mizarski mojster - Trst
Via Giulia. — Telefon štev. 1971.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-binska in druga mizarska dela. Posojuje tudi različne odre in scenerije za vsako igro ali koncert. Postrežba točna. Cene jako nizke.
-J!
		-'ui'l
		
Slovenski jtiarijin Dom v Trstu.
Slovenci iu Slovenke pošiljajte prispevke 6. g. blagajniku-tajniku -Vi ul t« K i n It. duhovnik, Trst (nova cerkev Sv. Vincenca.
❖-
Svefko (jffianißaf S°ßer/
TTrist, {Sv. Ivan.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin, in pekarno.
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K.
naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini.
Via Farneto 18, II. nadstr.
Kdorkoli ima kaj usmiljenja in krščanske ljubezni, bode gotovo kaj pripomogel za to velevažno zavetišče za brezposelne služkinje.
Z-AJL.OO-A.
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVC
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor
vsakovrstnih najfinejših in starih vin v butel jkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
Trg©tf$l{e-©brtna zadruga
V TRSTUj ^Via S. Francesco d’Assisi št. 2,1. n.
Telefon št. 16-04.
Via S. Francesco d’ Assisi št. 2, I. n
kjer je bila prej «Tržaška posojilnica in hranilnica*.
Poštno hranilnični račun 74679^
Sprejema hranilne vloge od vsako CZ o Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, gar, tudi če ni Član, inje obrestuje po	o tako da se po 260 tednih dob 800 K
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, iu je realizuje ne da se^ bi obrestovanje pretrgalo.
Daje v najem hranilne pušice, katere so najprimernejše sredstvo za varče anje v družinah	pose no
pa, pri nedoraslih. Hranilne pušice se odpirajo le v uradu. — Deleži so po 20 K m po 2 K.-j , I^adaljna pojasnila se dajejo v uradu med uradnimi urami, ki so: ob delavnikih od 9—12 d.
J	J	_	_	-j     „ r, J	rr r, an rvA o i o TT i m i fl.mflT.vnm
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn	* *•< > v r * i*«&	x 11 «.-<><»» 1»< >	nnnnnnnnn
---------
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po

Davke plača hranilnica sama. 0 Za varnost vlog jamčijo udje
(350) z vsem svojim premoženjem v znesku približno tri milj one Kron.
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. — Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. — Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Ivanu
0
o
o
o
o
o
0
1
Razširjajte in priporočajte »Z/tRJO