SLOVENSKA PESEM NA MOOMBI čili v povorko s svojim vozilom, na katerem smo predstavili nekaj karakteristike slovenske zemlje: Skalo s slapom, pa brajde vinske trte pod katerimi so godìi 'Slaki' in plesali polke pari oblečeni v narodne noše. Slakov ansambel je nastopil tudi na koncertu, ki je bil prirejen na "Show-boatu" na reki Yarri in, katerega si je ogledalo na desettisoče ljudi. V naslednjih letih smo nekajkrat sodelovali na predstavah etnične folklore v Alexandra Gardens. Leta 1980 je S.D.M celo prejelo trofejo za "Najlepšo novo uvrstitev" v sprevodu Moombe. Letos pa je na koncertu, ki ga je v sklopu Moombe priredila etnična radio postaja 3EA zadonela tudi slovenska pesem. Moški pevski zbor S.D.M. je nastopil kot poslednja točka maratonsko dolgega folklornega koncerta v Sydney Myer Concert Bowl v Alexandra Gardens v nedeljo 11 .marca popldne in na katerem je sodelovalo preko dvajset etničnih skupnosti iz Melbourna. Pevci S.D.M. so s svojim samozavestnim in pevsko dobro izvežbanim nastopom napravili izvrsten vtis. Odlično ozvočenje je dalo naši pesmi vrednosti, katere se v neakustičnih dvoranah ali pri nepravilnem ozvočenju skoraj izgubijo. Izvedba je bila zelo dobra, glasovi ubrano uravnovešeni. Opazno je bilo, da so položili na dinamiko izvajanja več pažnje, kar je seveda občutno zmanjšalo enoličnost pesmi za one, ki ne razumejo slovenskega jezika. Z vidika dojemanja poslušalcev, posebno onih, katerim je ozadje pesmi nepoznano in nerazumljivo je važno, da so v program izbrane pesmi, ki s svojim temperamentom vzbude čustva, ki jih sentimentalno besedilo pač ne more. Zato ni čudo, da 'Žabe' ali pa 'Ribniška', 'Triglav, moj dom', 'Morje Adrijansko' in slične vedno 'vžgejo', pa naj si bo pri naših ljudeh ali pa tujcih. Vsekakor, nastop zbora S.D.M. na Moombi je bil pokazal velik napredek, ki se da doseči le s stalnim in resnim vež-banjem. Za Slovence pa bi bilo še mnogo večje vrednosti ako bi organizatori uvrstili naše pevske točke nekje v sredino programa, ne pa na sam konec, takoj za nad vse živahnim in pestrim nastopom španske plesne skupine, potem ko je že mnogo poslušalcev pričelo zapuščati svoja mesta. Odličen napor naših pevcev tega ni zaslužil in v bodoče bodo morah tisti, ki so odgovorni za take nastope bolj paziti na vse dane možnosti in zahtevati najugodnejše pogoje. 'Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" »mESSEnGER« GIPSIIO SlOVEfìCEV V RUSTRRIIJI LETNIK XIX , štev. 3 MARCH 1984. (nadaljevanje stran 5) Cvetje, venci zelenja in velika množica narodnih noš, vse to je dajalo ob vhodu v novi dom 'Planice' praznično ozračje. Ena najlepših in najdaljših cest v Mel-bournu je Dandenong Road. Ta te prav iz centra mesta popelje proti predmestju Springvale na južnovzhodni strani Melbourna. Rojaki, ki so prišli v Melbourne v prvih letih po vojni bodo vedeli povedati, da je takrat bila tam le velika planjava, ki se raztezala od hribovja Dande-nongs proti morskemu zalivu Port Philip Bay. V tistem času je bila v glavnem razdeljena v vrtnarije in sadovnjake iz katerih so zalagali potrebe Meščanov Melbourna. V zadnjih tridesetih letih pa je tu zraslo novo napredno predmestje z veliko industrije ter novimi, modernimi stanovanjskimi hišami, v katerih prebiva velik odstotek prebivalstva, ki je neangle-*^ega etničnega izvora. r Tudi precejšnje število Slovencev si je tukaj našlo delo, si ustvarilo podjetja in se tudi tu naselilo. Zato se ni čuditi, da seje pred kakimi enajstimi leti pojavila med njimi zamisel, da si ustanove svoje društvo, kajti razdalje do drugih, s Slovenci gosteje naseljenih središč so bile nepraktično velike. Dom naPlanici'uradno odprt Na stotine rojakov je prisostvovalo uradni otvoritvi doma društva 'Planica-Springvale', katerega je uradno odprl minister za Etnične zadeve Viktorije g. Peter Spyker z odkritjem spominske plošče. Zastopana so bila skoraj vsa slovenska društva Avstralije. Dom je dokaz slovenske delavnosti, zavednosti ter složnega dela. Moški pevski zbor S.D.M. je samozavestno nastopil na etničnem koncert Moombe Prvi "week-end" v marcu se je v spomin na dan ko so delavski sindikati v Viktoriji izvojevali 8-urni delavnik slavil nek-slavil kot "Labour Day". w Pred desetletji pa so ta praznik delavskega pokreta preuredili v kulturno— športni festival ter mu dali ime Moomba, kar pomeni v jeziku tukajšnjih domorodcev nekako: Skupna zabava. Slovenska skupnost v Melboumu je že večkrat tekom let sodelovala na prireditvah tega festivala. Ko nas je pred dvanajstimi leti obiskal Ansambel Lojze Slak smo se vklju- vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI Lastnik Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic., 3095. Telephone 437 1226 Predsednik President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik Editor MARIJAN PERŠIČ Stalni sodelavci — Permanent contributors ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN,LAVRIČ JANA,LONČAR BOŽO,MANDELJ PETER PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN DARKO, ŠPACAPAN SIMON Tiska - Printed by CHAMPION PRESS Cena - Price: 50 cents Letno - Annual Suscription: 6 Dollars Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec. ZA NASELJENCE PO DEŽELI Victorian Ethnic Commission bo izbrala šest uradnikov za povezavo in pomoč etničnim skupinam na podeželju. Ti uradniki bodo imeli svoje baze v Geelongu, Sheppartonu, Milduri, Wanga-ratti, Morwellu in Warrnamboolu. Njih naloga bo, da zbirajo informacije in ugotove kje so potrebe najnujnejše ter, da obveščajo naseljence o njih pravicah in jim zagotove pomoč raznih vladnih u-stanov. ITALIJANI ZA DIJAKE Devet dijakov 11. leta srednjih šol v Viktoriji, ki se uče italijanskega jezika je bilo izbranih za brezplačne počitnice v Italiji. To je nagrada, ki so jo podprli Mini-sterstvo za Etnične zadeve v Viktoriji, Italij ansko-Avstralski vzgojni fond in večje število tgovskih tvrdk. Stanovanjske in prehranbene stroške pa bodo nosile razne pokrajinske vlade v Italiji. Natečaj za to nagrado je bil razpisan v javnih glasilih ter po šolah. Za nagrado je zaprosilo 170 dijakov, izmed ka-, terih je bilo za dokončno oceno izbranih 25. Eden pogojev je bil, da so dijaki iz družine, ki ne bi mogla omogočiti potnih stroškov iz lastnih sredstev. Od avstralskih podjetij, poleg mnogih italijanskih tvrdk, so gmotno pomagala pri tej zamisli ANZ Banking Group, CUB Ltd.,Kraft Foods Ltd in Cadbury-Schweppes. Ti dijaki bodo tako imeli priliko, da poleg prakticiranja v italijanskem jeziku vidijo iz prve roke tudi način življenja v Italiji. ŠE JE ČAS Odbor za proučitev S.B.S. (Special Broadcasting Service) je dobil odobreno podaljšanje termina za dokončno izdelavo predlogov o bodočem razvoju več-kulturne in večjezikovne radio-TV v Avstraliji. Svoje poročilo morajo po novem predložiti Ministru za Komunikacije do 30 .novembra 1984. Podaljšan je bil tudi rok za vloge temu odboru, in sicer do 12.aprila 1984. Dolžnost tega odbora je, da preseda operacijske in programske smernice S.B.S, njeno administracijo, odgovornost in organizacijo. Raziskali naj bi tudi do kakšne mere bi lahko druge Radio-TV organizacije, vključno ABC doprinesle k večkulturnim in večjezikovnim Radio—TV oddajam. PODPORE, A KOMU - V naslednjih treh letih bo avstralska federalna vlada nakazala etničnim organizacijam 7 in pol milijona dolaqev. Kakih sto organizacij bo lahko s pomočjo te podpore nastavilo socialne delavce. Imena organizacij, ki bodo dobila, pomoč je objavil federalni minister za Imigracijo in etnične zadeve g. West pri-četkom januarja. Od etničnih skupin jugoslovanskih narodov so dobile to podporo, ki znaša od 22.000 do 32.000 dolarjev na leto sle- Macedonian—Australian Welfare Society v NSW; V Viktoriji: Australian Yugoslav Welfare Society (dve podpori) in Croatian Community Welfare ter v Queenslandu Yugoslav-Australian Centre "Jedinstvo" polovico podpore. V South Avstraliji bosta deležni po polovico te svote Yugoslav Australian Association for Humanitarian,Cultural and sporting Activities "Jedinstvo -The Unity". V Western Australiji pa -bo nakazan denar Macedonian Community of Western Australia. Med temi številnimi organizacijami pa nismo mogli zapaziti imena niti ene slovenskih, čeprav bi tudi mi z vso isto pravico lahko kaj zahtevali. VESTNI K je naše skupno glasilo! Skupno ga podprimo in širimo med rojaki. SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE J vabi na svoj 18. LETNI PLES z imenovanjem prejemnic naslovov DEKLE SLOVENSKE SKUPNOSTI in KRALJICA DOBRODELNOSTI za leto 1984 Ples bo v dvorani S.D.M., Ingrams Rd.,Eltham-Research 12.maja 1984, s pričetkom ob 7.uri zvečer. Igral bo orkester 'SAVA' Vstopnina, vključno z večerjo: člani S.D.M.......15 dolarjev nečlani..............18 dolarjev Reserviratjte pri: Maks Hartman - tel. 850 4090 Anica Markič -tel.870 9527 VEČERNA OBLEKA PO MOŽNOSTI ZAŽELJENA! —- Na 18. Letnem plesu Slovenskega Društva Melbourne, v soboto, 12 maja 1984, bo proglašena ena naših mladenk za "DEKLE SLO -VENSKE SKUPNOSTI". Dekle, ki bo nabralo največjo denarno vsoto potom prodajanja listkov za srečolov, čigar glavni dobitek je potovanje za dva v Wrest Point Casino, bo proglašleno za "KRALJICO DOBRODELNOSTI". Nikaor pa ni rečeno, da morda oba ta naziva ne dobi eno in isto dekle. Možnost je tudi v tem, ker sodnikom ni dano na znanje, katera od mladenk je nabrala največ denarja v prid društva. Pogoji za kandidatke so sledeči: da je eden od staršev Slovenec ali, da so starši člani katerekoli slovenske skupnosti v Viktoriji (ne-glede na narodnost), ter, da je dekle vsaj v sedemnajstem letu staro- Stl Prijave sprejema do 15. aprila Anica Markič, tel .št. 870 9527. PRISLUHNIMO ŠE DRUGIM POTREBAM Za vse nas, ki smo prisostvovali uradni otvoritvi veličastnega doma Slovenskega društva 'Planica—Springvale ' in tudi za vse Slovence Melbourna bo sobota 10.marca 1984 dan, katerega se bomo spominjali se mnoga leta. Spominska plošča vzidana ob vhodu v dom pa bo tudi generacijam, ki bodo prišle za nami pričevala o uspešnem in vztrajnem delu, katerega sta zmozna slovenska pnd- - pisana, niti izgovorjena beseda pa ne bode uspela pričarati nazaj vzdušja radosti, vzajemnosti in ponosa, ki je bilo karakteristično za vse prisotne. Ne samo člani in sodelavci 'Planice', ki so imeli se poseben razlog za take občutke, tudi vsi ostali rojaki, ki so se z veseljem odzvali povabilu in pnsh iz skoraj vseh večjih mest Avstralije so doživljali isto. V teh skupnih občutkih je dokaz, da vsi pripadamo narodni skupnosti ki mia svoj izvor v prelepi zemlji med Sočo, Jadranom, Dravo, Muro Sotlo in Kolpo Da izhajamo iz slovenskega rodu, katerega ime je bilo stoletja zanikano, ki je bil stoletja nasilno deljen, pa je vendar ohranil svojo osebnost. S pridnostjo, trdnim delom, z resnostjo in razumnostjo si je kljub svoji maloštevilnosti končno pridobil ugled m spostavate, ki mu je vedno pripadalo. . ., . , Kakor vsepovsod po svetu tudi mi, Slovenci v Avstraliji nazorno izpričujemo, da si znamo sami pomagati in v mnogočem prednjačimo . Veličastna stavba Planice je nazoren dokaz naše slovenske zmogljivosti in zato smo kot Slovenci vsi ponosni na delo rojakov združenih v komaj deset let starem društvu Plamca-Sprmgvale . Slovenci v Melbournu in Viktoriji lahko z zadovoljstvom gledamo na nase društveno udejstvovanje. Od onega časa pred tridesetimi leti ko se je skupina kakih, štiridesetih ljudi zbrala v St. Albansu in postavila temelje Slovenskemu društvenemu življenju v Melbournu smo zadovoljivo napredovali. Iz majhnega jedra so se na področju Melbourna in Viktorije razvila društva, ki se sedaj ponašajo z gospodarskimi in moralnimi uspehi kot le malokje. Samo v predmestjih Melbourna imamo Slovenci kar štiri svoje dvorane z mnogimi drugimi spot, nimi in kulturnimi ugodnostmi. Pa tudi v Geelongu in Albury-Wodonga se, kljub svojemu manjšemu številu članstva, lahko pohvalijo z uspehi, ki so enakovradni svojemu manj številnemu članstvu Slovenska društva lahko pohvalijo z uspehi, ki so enakovredni onim iz Melbourna. . . Vsakdo od nas. ki z nepristransko razumnostjo gleda in ocenjuje to delovanje naše skupnosti pa bo moral priznati, da sta prav sloga in sodelovanje največ prispevala vsem tem uspehom. Med tukajšnjimi našimi društvi m bilo nikoli razprtij niti resne ljubosumne zavisti. Prav nasprotno. Odkritosrčno smo se veselih uspehov drug drugega in bilo kakršne razlike smo vedno znali poravnati z dobronamernim, poštenim in odkritosrčnim razgovorom. Če bo tako razmerje obstojalo tudi v bodočnosti, potem lahko z zaupanjem pričakujemo, da bodo uspešno končani tudi drugi nameravam projekti. Izgraditev domov naj bi bila šele prva, a najvažnejša stopnja. Sedaj pa ko smo vsi pod svojimi lastnimi strehami pa bo treba prisluhniti drugim potrebam: Vec kulturne dejavnosti, oskrba osamljenih in ostarelih rojakov, večje udejstvovanje nase mladine in končno tudi večje uveljavljanje slovenske etnične skupnosti v javnosti. Tudi na vseh teh poljih bo edino sousmerjeno delovanje vseh slovenskih organizacij prineslo zadovoljive sadove, katere bomo lahko vsi skupaj uživah in na katere bomo lahko tudi vsi skupaj ponosni, kol smo bili ob svečani otvoritvi na 'Planici'. TUDI MAKEDONCI PROTI Društvo makedonskih pisateljev se je odločno postavilo proti predlaganim osnutkom jeder šolskega izobraževanja, proti katerim so že popreje protestirali tudi tudi literarni, izobraževalni ter mnogi drugi krogi v Sloveniji. V resoluciji, ki jo je v petek 9.marca sprejela skupščina društva makedonskih pisateljev je rečeno, da je reforma vzgoje in izobraževanja v delu, ki se nanaša na družbene znanosti, še posebej pa na jezik, književnost in zgodovino, popolnoma nesprejemljiva. Ugotovili so, da je po dosedanji praksi in rezultatih tako imenovane reforme veliko dokazov, da je zgrešena in napačno usmerjena. Zato zahtevajo od celotne skupnosti, da jo kritično analizira, oceni in revidira, da bi lahko pravočasno preprečili nezaželene posledice. Društvo makedonskih pisateljev se zavzema za ustrezno obravnavo jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije, njihove književnosti in zgodovine v vzgoji in izobraževanju. Zavzema se tudi za graditev trdnih temeljev, saj je le na njih mogoče še naprej vzajemno dosegati najvišje kulturne vrednote narodov in narodnosti SFRJ in graditi skupno zavest o vrednotah.Društvo makedonskih pisateljev meni, da je "odrivanje" nacionalnih jezikov, književnosti in zgodovine enako škodljivo za vse narode in narodnosti SFRJ in, da je to splošen jugoslovanski problem. NOVI ADRESAR Z novim letom bo Department za Imigracijo in etnične zadeve zopet izdal adresar Etničnih organizacij. Zadnji tak adresar je bil objavljen leta 1981 in je vseboval naslove kakih 3000 organizacij, katere je vzpostavilo 110 et- ničnih skupnosti , ki prebivajo v Avstraliji. To je naznanil minister West, ko je uradno pričel 5. Konferenco Federacije Svetov Etničnih Skupnosti Avstralije, ki je zasedala v Hobartu od 9. do 1 l.decemra 1983. TT"1»TT 2ELITE NAJETI DRUŠTVENO DVORANO ALI JEDILNICO? To vam je na razpolago pri S.D.M. po zmernih cenah celo leto, pa naj si bo to za praznovanje obletnic, rojstnih dnevov, zarok, porok itd. Ženska sekcija S.D.M. pa vam je pripravljena ob teh prilikah za zmerno odškodnino prevzeti vso skrb pripravljanja in tudi postrežbe in kuhanja. Za vse informacije v tej zvezi se oglasite pri tajnici S. D. M. Anici Markič, po telefonu na številko 870 9527. Na hribu ob Yarri LOVSKO - RIBIŠKI KOTIČEK Naši lovci so sc 25. februarja na 'Planici' spet dobro izkazali. Tekmovanje je bilo z zračno puško za zvezni pokal. Dobili smo prvo mesto brez naslona in drugo mesto z naslonom. Kot posamezniki je dosegel prvo mesto v naslonu nihče drugi kot naš podsta-rešina S. Ličen, a prvo mesto brez naslona pa T. Udovičič. Tako, da je bilo res uspešno. Rezultati zveznega pokala 25.2.1984: V naslonu: 1. 'Planica'.............. 483 točk 2.S.D.M................ 478 točk 3.S.Z.Geelong............ 469 točk 4.St. Albans............. 468 točk 5. 'Mura' 441 točk Brez naslona: 1. S.D.M. 2 'Planica' 3. St. Albans 4. S.Z.Geelong 5. 'Mura' 301 točk 252 točk 231 točk 226 točk 206 točk Doseg mest za prenosni pokal: 1. S.D.M. 779 točk 2. 'Planica' 735 točk 3. St. Albans 699 točk Posamezniki v naslonu: 1. mesto S.Ličen, S.D.M. 2. mesto D. Erzetič, 'Planica' 3. mesto E.Kontelj, S.Z.Geelong Posamezniki brez naslona: 1. mesto T.Udovičič, S.D.M. 2. mesto E. Kontelj, S.Z.Geelong 3. mesto J. Klemenčič, St. Albans. Posamezniki brez naslona: 1. mesto T. Udovičič, 2. mesto D.Rob, 3. mesto S.Blatnik, St.Albans. S.D.M. 'Mura' NA RACE! Teden dni kasneje pa je bila otvoritev sezone na race. Tega znamenitega dneva se je udeležilo 47 lovcev. Bilo je res nekaj lepega. Vsi so bili veseli. Na žalost so bile race bolj pametne kot pa "jagri", a vseeno jih je nekoliko padlo (večinoma od truda), tako da popolnoma prazen ni šel nihče domov. Nekateri z racami, a večina z glavobolom. Pujsek se je vrtel na ražnju in seveda po skupni večerji je Franc Hartman pričel igrati na harmoniki in slovensko petje se jc čulo ob čaru večernega ognja do zgodnje jutranje ure. Imeli smo tudi lepo licitacijo. Frank Jelovčan je podaril za ta namen eno šunko in eno steklenico viskija. Na žalost je lahko domov s seboj prinesel le kost za psa in prazno steklenico viskija. Vsi so se gostili na Fekonjev račun. Vsi prisotni so bili veseli, da so med seboj spet videli starega prijatelja Petra Krnela. Upajmo, da bo drugo leto še bolj e in najlepša hvala za udeležbo. Več ljudi, več veselja. TEKME OB SLAVJU V PLANICI Na 10. marca se je lovska družina zopet udeležila prijateljskega tekmovanja na 'Planici', ob priliki uradne otvoritve doma.Fantje so spet pokazali kaj znajo. Dva prva mesta in eno drugo mesto. Rezultati za pokal "Otvoritev Planice": Medklubski: 1. mesto S.D.M...........801 točk 2. mesto 'Planica'.........768 točk 3. mesto St. Albans................699 točk 4. mesto S.Z.Geelong..............668 točk 5. mesto 'Mura'........... 647 točk Posamezniki z naslonom: 1. mesto F.Rozman, 'Planica' 2. mesto S.Ličen, S.D.M. 3. mesto E.Kontelj, S.Z.Geelong V nedeljo, 11. marca pa so se pomerili med seboj trije člani ekipe S.D.M. in to: F. Jelovčan, S.Ličen, F.Fekonja. Ponosni so bili, da so 'Planici' odnesli pršut (prva nagrada) in steklenico šampanjca (četrta nagrada). Upam, da bo tako dobro šlo še naprej. Lovske pozdrave pošilja starešina Frank Jelovčan. (i mesto S.D.M. 801 točk Naši lovci so «e 25. februarja spet dobro izkazali na tekmovanju na "Planici" SAMORASTN1KI IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIIIf IIIIII II DOM OD DOMA - TVOJ VELIKI DAN V ljubezni smo si dom zgradili, v njega znoj in žulje vlili. Nekoč tako smo si želeli, da dom od doma bi imeli. Zdaj topli domek nam stoji, domača pesem v njem doni. Tako naprej naj bo veselo, v pozabo žulj in težko delo. O dom, bodi mati nam dvorana, v srcu vedno — domovina naša mala. K tebi dom — naj se rojak zateče, ko na tujem zaželi si rodne sreče. DRAGOCEN SPOMIN Ne daj Bog, da bi zgubila tega kdaj spomina, kjer matere, očeta mi je domovina. Tam ima svoj dom beseda mila, ki po materi je v meni vzklila. Kar po meni vzklilo je slovensko, z ljubeznijo zalivala bom cvetko, ne bom pustila jo veneti, ne daj Bog — besedi materini kdaj umreti. SSS3P lvan Lapuh: Mešani pevski zbor S.D.M. je nastopil na otvoritvi doma 'Planice'. ŽENSKA SEKCIJA POROČA knjižničarki S.D.M. ga. Milena Brgoč in gdč. Ana Mandelj vedno radi postrežeta z lepimi slovenskimi knjigami. Za nami je že dve trtinji leta. Za ves ta čas ki je bil zelo opterečen z delom (kuhinje) na našem hribu se želim zahvaliti vsem članicam ženske sekcije. Delo opravljajo z dobro voljo in požrtvovalnostjo, ker vse kar delajo je za našo skupnost. Ženska sekcija se zahvaljuje tudi vsem našim članom in članicam, ki tako redno izpolnjujejo svojo nalogo pri društvu. Velikokrat nam na pomoč nekateri naši člani, ki niso bili na dežurni listi in seveda s tem olajšajo naše delo. Šestdeset procentov naših članov se redno udeležuje dežurstva ob nedeljah, sobotah pri zabavah in piknikih. Vendar ostalih štirideset procentov članov pozabljajo, da je to delo skupnosti nas vseh. Postavljamo vprašanje, kaj naj storimo ob tistih trenutkih in kdo naj bi dežural, ko se vi odpoveste dežurstvu? Vidite, spoštovani člani in članice, tako moramo neštete nedelje nadomeščati to dežurstvo članice ženske sekcije in se odpovedati še in še skupnih nedeljskih popoldnevov s svojimi družinami. Brez naše zavednosti, da je treba žrtvovati eno nedeljo in en sobotni večer v letu pri našem društvu, bomo zelo težko dosegli cilj in želje nas vseh. Vem, da je v vseh naših srcih velik ponos na to kar je ustvarjenega dosedaj s skupnim delom in ponosni smo kar vidimo pred seboj v prekrasni naravi našega slovenskega hriba v Elthamu. S skupnimi močmi bomom ustavarili veliko več. Ženska sekcija pod vodstvom Marije Cvetko Se redno udeležuje dežurstva ob nedeljah, OBVESTILO ČLANICAM S.D.M.: Dne 29. aprila ob 2.30 popoldne ste vse vabljene na čajanko in razgovor v dvorani v Elthamu. Pridite vse! THE ROLE AND FUNCTION V.REMŠNIK: QF SLOVENIAN ASSOCIATION THE STRUCTURE OF S.D.M. S.D.M.'s structure has not changed greatly during its years of existence. As was the case in the fifties, the organisation is run by the Committee of Management. This committee is made up of, the President, two Vice-Presidents, the Secretary, the Treasurer, the immediate Past President, and ten committee members. All business and affairs of the organisation, are managed and controled by the Committee of Management. Regular meetings, usually fortnightly, are held by the Committee of Management. The President presides over the meeting, and in his absence, the vice-president chairs the meeting. The proceedings of each meeting are recorded in the official minutes, which must be approved. Members at the meeting have the opportunity to voice their opinions, objections, and also present any relevant reports. Also usually included on the agenda of the meetings, is the general business matters from the previous agenda, and the mail. The job of the president òf the S.D.M. is much the same as presidents of other organisations. The duties are "to preside at all meetings, preserve order, and give an impartial report on all votes". (S.D.M. rule book). As one S.D.M. president said, " A president is expected to have an answer for everything." The Secretary's responsibilities are varied and numerous. Apart from having to attend meetings, the secretary must also record and process the minutes of meetings, record number of members voting in any election. Also the secretary must handle the correspondence, maintain the Register of Members of the Club, and prepare the annual report. There are many other functions which the secretary must perform. Although the Treasurer is expected to manage and record all money transactions, a qualified Auditor is employed once a year to audit the organisation's books and accounts. The treasurer is responsible for keeping these records in order an up to date, and also for presenting an annual financial report to the Committee of Management. Other ethnic organisations have in the past formed a separate organisations, that is, committee and rules, for each interest based organisation or club. S.D.M. is an umbrella organisation in that it has the one committee, the Committee of Management, controling all sections of interest. Currently S.D.M. has the following sections: building, women's, bowling, hunting and fishing, pensioners, youth, the Vestnik, school, culture and welfare. The building committee is responsible for planning, organising and executing construction plans, within certain restrictions. It must also be involved in forward planning, present a budget for approval of the Committee of Management. The women's section is mainly involved in the organi- sation of preparation of meals to be available in the organisation's kitchen They are also involved in fund rising activities and welfare activities. The bowling committee organizes activities associated with bowling. It plans competitions with other clubs and also arranges a bowling dance each year. The hunting and fishing group, in order to provide an opportunity to enjoy its interest, organises trips to a variety of places. These hunting expeditions are keenly attended by a number of interested people. Another achievement of the hunting and fishing group, is the construction of a shooting gallery built amidst the superb pine trees. This group also arranges its own annual dance or ball. The pensioners group meets once a month on the club premises, and S.DJM. provides them with supper, prepared by the women's section. It has long been the intention of S.D.M. to construct a pensioners' home on the Eltham property. In fact, the original plans made in 1972, when the land was purchased, included a pensioner's home. Unfortunately, due to a number of factors, mainly financial problems, this has not yet become a reality. However, in the near future, a committee will be formed, with the responsibility of organising funds and planning for the pensioners' home. (Se nadaljuje) kaj, kje, kdo ? V soboto 11. februarja 1984 sta se v cerkvi sv. Jožefa, Boronja, poročila AndreaBurmeister in Ciril Camplej. Obred je vodil tamkajšnji duhovnik v angleškem jeziku, somaševal pa je paetr Baz- zilij. Gostje so nato odšli na nevestin dom, kjer se je vršila gostija v prelepem vzdušju z vsemi dodatki, ki jih ponavadi lahko pričakuješ samo v restavracijskih prostorih. Dne 25. februarja 1984 pa sta si u slovenski cerkvi v Kew obljubila zakonsko zvestobo Julie Golenko in Albert Fistrič. Ženin in neve'sta sta nato nada- ljevala slavje v prisotnosti velikega števila gostov v Tudor Court, Caulfield. Obema paroma iskrene čestitke in mnogo sreče v skupnem življenju. VOLILNI USPEH NA TRŽAŠKEM Albert Fistrič in Julie Fistrič, roj. Golenko na dan poroke Na otvoritvi doma 'Planice' v Springvale. Z leve v desno : Ivo Leber, radio 3EA, pater Bazilij Valentin, županja mesta Springvale ga. Jane Tresize; v ozadju minister Peter Spyker._ AKCIJA ŠTUDENTOV NA DUNAJU Dunajski klub slovenskih študentov s vseh devetih deželah Avstrije, vzbudil Koroškega, ki šteje čez sto članov, je precejšnjo pozornost v javnosti, zadnje dni s podpisno akcijo proti "a- Heimatdienst na Koroškem pripravlja partheidu v Avstriji", ki jo ob podpori namreč referendum za uvedbo jezikov- socialistične mladine Avstrije vodi po no ločenih razredov. SLOVENKA V TEATRO COLON Mezzosopranistka Bernarda Fink je na lanskoletnem natečaju za nove operne pevce, ki ga je v Argentini organizirala Institution Internacional Wagner, prejela v svoji legi prvo nagrado. Mlada pevka je stalna članica zbora najbolj poznanega gledališča v Južni Ameriki: Teatro Colon v Buenos Airesu. Zadnje čase pogosto nastopa na raznih koncertih po Argen- Parlainentarne in deželne volitve na Tržaškem xxxxxxx v preteklem letu so razmajale moč Liste za Trst in pokazale napredovanje Slovenske stranke. Do nazadovanja je prišlo le na Goriškem, kjer pz so bile tudi pokrajinske volitve, na katerih je Slovenska skupnost izvolila svojega zastopnika dr. Mirka Špacapana ml. Slovenska skupnost je napredovala v številu glasov in v odstotkih, kar je pomembno ob poznavanju dejstva, da prebivalstvo posebno v Trstu krepko upada. Na Tržaškem je glasovalo 10.000 ljudi manj kot leta 1978. Izidi volitev v preteklih letih so za slovensko stranko pokazali sledeče rezultate: Leta 1964 - 10.008 glasov 1968 - 10.841 1973 - 10.185 1978- 9.473 1983 - 10.465 Za poslansko zbornico je stranka prejela skupno 9.437 glasov, za senat, kjer PORABSKI SLOVENCI je višja starostna meja za upravicence pa 8.899 V posameznih okrožjih je imela Slovenska skupnost te izide: okrožje Trst 6.715 (prej 5.885) okrožje Gorica 2.776 (prej 2.954) okrožje Videm 602 (prej 365) okrožje Tolmeč 166 (prej 154) okrožje Pordenon 206 (prej 115) To kar zadeva deželne volitve je bilo za Slovence najpomembnejše. Kljub slabi organizacijski prisotnosti med Slovenci na Videmskem, so glasovi porasli. V deželni svet je bil izvoljen dosedanji predstavnik Slovenske skupnosti odvetnik Drago Štoka. Na uspeh stranke je verjetno vplivala povečana dejavnost njenih predstavnikov, pa tudi razočaranje slovensk'' socialistov, odpor do večnega zavlači'' vanja z zaščitnim zakonom ter dejavnost novofašistov z izzivanjem v predvolilnem času. tini in tamošnji rojaki Slovenci imajo priliko doživljati njeno umetnost tudi po televiziji. To je že druga Slovenka, ki je dosegla odrske deske Teatra Colon. Pred nekaj leti je tam nastopala kot solistka slovenska operna pevka Franja Golob—Sta-retova. S pesmijo in ljudskimi plesi so se na 17.marca v Cankarjevem domu v Ljubljani končale dvodnevne kulturne prireditve rojakih iz Porabja. Med nastopi so prikazovali izdelovanje raznih pletenih izdelkov za vsakdanjo uporabo. Ponazorili so nekatera stara opravila kot pranje ponjav, na katerih se je sušilo zrnje. Prizor z lujpanjem (luščenjem) bučnic je ponazaijal nekdanje zimsko delo v kmečkih hišah in v dogajanje pritegnil občinstvo z delitvijo vrtankov in domačega žganja. Razmere so se za Porabske Slovence po letu 1969 v mnogočem zboljšale. Madžarske oblasti so pričele tedaj bolj skrbeti za hitrejši razvoj domačega gospodarstva in s tem zaustavile množično odhajanje Porabskih Slovencev na delo v notranjost države. KOROŠKA POJE- Na 11. marca je Krščanska kulturna zveza v Celovcu pripravila prireditev pod naslovom Koroška poje — Naša pesem in beseda. Nastopilo je več pevskih zborov iz Roža in Podjune, tamburaški zbor "Jepa—Baško jezero" iz Loč, pa še moški zbor "Stane Žagar" iz Krope in mešani pevski zbor "Rupa/Peč" iz Gorice. Na prireditvi, katere se je udeležil NOVA REVIJA V CELOVCU Koncem preteklega leta je zagledala dan prva številka nove slovenske revije v Celovcu, kateri so dali naslov "Celovški zvon". Glavni urednik je dr. Reginald Vosper-nik.Med ostalimi uredniki pa so tudi nekateri kulturni delavci iz zdomstva, kot dr. Anton Stres, prof. Alojzij Rebula, mons. dr. Alojzij Ambrožič, ing. Franc Leta 1979 so bili uvedeni v Porabju dvojezični krajevni in topografski napisi, Slovenci so dobili svojega predstavnika tudi v centralnem komiteju madžarske socialistične delavske partije. V Porabju imajo tri osemletke in tri podružnične šole, v katerih si nabira znanje ob pomoči 14 učiteljev trenutno 320 učencev iz porabskih vasi. Pripravljajo se tudi na celovito uvedbo dvojezičnega pouka. V vrtcih je blizu 80 malčkov že drugo leto deležno tudi delne vzgoje v materinščini. Na visoki šoli v Szombathely imajo katedro za slovenski jezik, na fete ri bodo izobraževali učitelje za slov<„_ ski jezik. Slovenska oddaja na radio Gyor bo od 1.aprila naprej trajala pol ure na dan. tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Marko Križišnik, je prof. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze, v pozdravnem nagovoru dejal, da bo odslej Krščanska kulturna zveza vsako leto razpisala po tri nagrade za doslej še neobjavljene narečne pesmi z aktualno družbenopolitično vsebino. Kattnig, dr. Marija Spieler in dr. Karika Cukjati. Revija si je, kakor je razvidno iz njenega uvodnika zadala nalogo : izmeriti iz krščanskega gledišča geografsko in duhovno daljo in globino naše biti na Koroškem, v Sloveniji, v zamejstvu (zlasti na Tržaškem in Goriškem) in v svetu, tako imenovanem zdomstvu. V soboto, 10. marca ob 5.uri popoldne je bilo razsežno parkališče ob novi zgradbi, tenis igriščih ter baliniščih že do skrajnosti napolnjeno z avtomobili. Ce ne bi bilo članov lovske družine Planice', ki so oblečeni v svoje kroje, skrbeli za urejeno parkiranje, bi precejšnje število vozačev imelo problem najti mesto za parkiranje. Tako pa je'šlo vse v najlepšem redu. Množica ljudstva, številne narodne noše, z zelenjem in zastavami okrašen vhod v dvorano, vse je dajalo vtis, da se dogaja nekaj velikega. In res. Kmalu po peti uri je pri glavnem vhodu v Dom, minister za etnične zadeve Viktorije, g. Peter Spyker, v prisotnosti poslanca v parlamentu Viktorije za okraj Springvale, g. Terry-ja No-rrisa, županje mesta Springvale ge. Jane Tresize, predsednika društva 'Planica— Springvale', g. Lojza Kovačiča ter predsednikov številnih drugih slovenskih društev in ostalih častnih gostov, odgrnil zastor pred spominsko ploščo, vzidano v steno Doma, na kateri je zabeležen ta zgodovinski dogodek. Prerezal je še trak pred vhodnimi vrati in tako je bil ta najnovejši in doslej največji Slovenski dom vna področju Melbourna uradno odprt. Predsednik 'Planice', g, Lojze Kovačič, županja Jane Tresize in minister Spyker ob odkritju spominske plošče. Kot sledeči del svečanosti je v veliki »korani sledila akademija z nagovori, de-tvamacijami. petjem in plesom. Pred nabito polno dvorano se je odgrnil zastor in odkril s cvetjem in zastavami okrašen oder, na katerega je stopil predsednik 'Planice' g. Lojze Kovačič in pozdravil vse prisotne goste med katerimi je posebej imenoval ministra za etnične zadeve Viktorije g. Petra Spykerja, poslanca Terry-ja Norrisa, županjo go. Jane Tresize, patra Bazilija in patra Bernarda z redovnicami iz Slomškovega doma, go. Aleksandro Ceferin, predsednico Slovenske učiteljske zveze v Viktoriji, zastopnike radia 3EA, Heleno Van de Laak in Iva Lebra, urednika 'Vestnika', Marijana Peršiča, bivše predsednike 'Planice' g. Martina Uršnika, g. Lado ta Sluga in g. Matija Cimermana ter predsednike ostalih slovenskih in drugih bratskih društev. V lepih besedah se je nato zahvalil vsem 'Planičarjem', ki so s svojim proizvoljnim delom pripomogli do slavisti tega dne. Še posebej pa je omenil g. Toneta Cevca, ki je v glavnem vodil vse delo ter vztrajal vzlic raznim problemom ki so se pojavili tu in tam. Nato je predal besedo ministru g. Petru Spykerju, kateri je izrazil svoje občudovanje nad tem kar so 'Plani-čarji' naredili z lastnim delom in sredstvi brez bilo kakšne pomoči od drugod. Za njim je spregovorila županja mesta Springvale ga. T resize ter izrazila svoje zadovoljstvo nad tem, da je bila povabljena na otvoritev. Springvale ima, kakor je dejala, velik odstotek prebivalstva, ki se je doselilo iz vseh koncev sveta. V svojem nagovoru se je potem gospa Ceferin ozrla na preteklost Plsnice, njene prve početke in delovanje..Ga.Helena Van de Laak pa je v imenu 3EA čestitala 'Planičarjem' ter še posebej zaželela naj ostanejo složni, ker le složno delo jim bo prineslo zadovoljive rezultate. Lepo je bilo videti potem veliko število predstavnikov bratskih društev, ki so prišli na oder in prinesli Tlanici' pozdrave, čestitke in darila . (Nadaljevanje s 1.strani) Dom na Planici'uradno odprt Predstavniki bratskih društev. Z leve na desno: Peter Mandelj-S.D.M.,Ivan Valenčič-Jadran, Jože Rarnuta—GeelongJanez Klemenčič-Veseli lovcijanez Ristoč-Adelaide, Lojze Kovačič--Planica,Branko Jerin-Albury/Wodonga,Peter Krope-Sydney (Triglav),Stefan Kolarič-Mura, Jakob Grb-Učka, Toni Brajkovič—Istra in Ivan Penca—Canberra. Kot prvi je spregovoril predsednik najstarejšega našega društva, S.D.M., gospod Peter Mandelj in povdaril, da je to že četrti naš dom Viktoriji in dostojen rezultat skupnega in dobrovoljnega dela. Predsednik 'Jadrana' g. Ivo Valenčič je dejal, da se tudi na 'Jadranu' vesele uspeha 'Planice', da je sodelovanje predpogoj za uspeh in, da upa, da se bo skupno delo nadaljevalo tudi v bodočnosti. G. Jože Ramuta, predsednik slovenskega društva v Geelongu je naglasil, da je naš narod majhen po številu, a velik po delu. G.Janez Klemenčič, predsednik 'Veselih lovcev' iz St. Albansa je izrazil svoje veselje nad dograditvijo tako lepe dvorane. G. Janez Ristoč, predsednik Slovenskega društva Adelaide je med drugim dejal:" Kar ste naredili je možno le s slogo in ljubeznijo do domovine." Zatem je v izbranih besedah čestital g. Branko Jerin, predsednik društva Snežnik' iz Albury—VVodonga. Iz Sydneya je prišel predsednik Triglava' g. Peter Krope in tudi on je povdaril : "Dokazali ste, da je v skupnosti moč." G.Štefan Kolarič, predsednik društva 'Mura' pa je dejal: "Napravili ste primer vsem, ki še nimajo lastnega doma". Zastopnik društva Triglav' iz Can-berre,g. Ivan Penca pa je pristavil : "Rek, da je v slogi moč še vedno velja." Tudi predsednika bratskih istrskih klubov, g. Jakob Grb za Učko' in Toni Brajkovič za 'Istro' sta se pridružila z darovi in čestitkami popreje navedenih. Na odru se jim je pridružil urednik 'Vestnika', Marijan Peršič ter dejal, da 'Vestnik' z veseljem beleži za kroniko naše skupnosti v Melbournu uspehe prav vsakega naših društev, kakor tudi posameznikov. Sledil je kulturni program. Napovedovala pa sta ga g. Lado Sluga in gdč. Anica Sestan. Pričel se je z deklamacijo pesmi gospoda Ivana Lapuha iz Sale: Dom od doma - Tvoj veliki dan. Deklamiral jo je avtor sam. (Pesem objavljamo na drugem mestu.) V dvorani je minister Spyker nagovoril navzoče. Ljubka Lidija Lapuh je deklamirala pesem Dragocen spomin . Iz daljne Adelaide so prispeli mladi plesalci in godci, da nam pokažejo našo folkUjru! v prijetnem pogovoru.Od leve: P.Mandelj, P.KropeJane Tresite, J.Ristoč in B Jerin. Folklorna skupina "Rdeči cvet", katero sestawljajo člani 'Planice'. Prijetno je presenetila folklorna skupina Slovenskega društva Adelaide. Sestavljena iz kar velikega števila mladenk in mladeničev je zaplesala po zvokih in ob petju svojega lastnega mladinskega orkestra pestre slovenske narodne plese, katerih v Melbournu popreje še nismo imeli priliko videti. Vse priznanje rojakom v Adelaidi, da so znali vzbuditi zanimanje svoje mladine v tej smeri. 'Planica' se je odrezala s svojim folklornim nastopom, katerega so izvedli njeni mladinci. Ljubka Lidija Lapuh, ki Še ni* niti v šolski dobi starosti, pa je oblečena v narodno nošo z zelo lepo slovensko izgovorjavo gladko deklamirala pesem, ki jo je sestavil njen očka Ivan Lapuh: Dragocen spomin. Moški in nato mešani pevski zbor S.D.M. je pod vodstvom pevovodje Branka Sosiča izvedel tri pesmi, od katerih je znana "Slovanska pesem" žela buren aplavz. Na odru se je nato pojavila nam vsem dobro znana prikupna Anita Pahor in zapela par lepih slovenskih pesmi. Za njo pa so zadoneli močni glasovi moškega pevskega zbora 'Jadran' pod vodstvom g. Hugota Polha. 'Rdeči cvet', folklorna skupina odraslih članov 'Planice' je prikazala, tudi tokrat brezhibno uvežbane, domače Tudi nastop moškega pevskega kvarteta 'Zvon' je žel veliko odobravanje, saj je njihovo izvajanje bilo zopet na visokem nivoju, katerega smo pri njih nava-jeni. Proti koncu so zopet zapeli in zaplesali mladinci iz Adelaide, nakar pa je mala Anita Pahor z odra pozvala vse prisotne naj se ji pridružijo pri petju pri petju priljubljene "Waltzing Matilda". V novi moderni kuhinji so gospodinje 'Planice' krepko delale, da so uspele po-streči tako številnim gostom z odlično hrano. Pri točenju pijač pa so opravljali zahtevno delo po večini mlajši člani 'Planice' in spretno ter sproti ugaševali žejo veselih gostov. V nedeljo, 11. marca sole nadaljevale tekme lovskih družin in balinarskih odsekov Slovenskih društev. Popoldne je bila v dvorani darovana sv.maša, katero je opravil pater Bazilij in pri kateri je pel slovenski cerkveni pevski zbor iz Kew. Pravtako je bila v nedeljo prirejena tudi razstava del slovenskih slikaijev iz Melbourna. Vse te prireditve je obiskala množica slovenskega življa iz vseh strani Melbourna in s svojim velikim obiskom dokazala, da vsi Slovenci Melbourna čutimo enako, pa naj si bomo na tej ali oni strani tega velikega mesta ali člani tega ali onega našega društva. DROBNE IZ STAREGA KRAJA MLEKO JE, TODA... Zaradi pomanjkanja embalaže grozi mlekarnam v Jugoslaviji, da bodo ustavile stroje za sterilizacijo mleka. V Ljubljanskih mlekarnah imajo embalaže za alpsko mleko le še za kakih 20 dni, poroča "Delo" 18. marca. Razmere v mlekarnah so se močno poslabšale zato, ker so bili pogoji, katere so postavili domači proizvajalci embalaže nesprejemljivi. Zahtevali so kar od 80 do 90 odstotkov višje cene. Mariborskim mlekaijem tudi že nekaj časa primanjkuje embalaže za mleko, prav tako pa ni dovolj PCV lončkov za jogurte in druge mlečne izdelke. Zato, da bodo zagotovili zadosti embalaže, bodo morali mariborski mlekarji, skupaj z drugimi mlekarji brezobrestno kreditirati predelavo nafte za potrebe proizvajalcev folije. To bo letos pomenilo za mariborsko mlekarno okoli 2 milijona dinaijev. KAJ ZANIMA TURISTE Katera mesta v Sloveniji privlačijo največ turistov nam pokaže sledeča statistika po podatkih slovenskega statističnega urada za preteklo leto. Število tujcev, ki so obiskali 26 turističnih zanimivosti se je lani znižalo za 1,8 odstotka, tako da je bilo tujih obiskov skupaj 1,02 milijona. Najzanimivejša za tujce je Postojnska jama, ki jo je lani obiskalo 558.240 tuj. cev. Na drugem mestu je konjerejski zavod Lipica, ki ga je obiskalo 159.439 tujcev.Muzej na Blejskem gradu je obiskalo 98.900 tujcev, blejsko cerkev na otoku pa 56.926. Predjamski grad 38.547 in slap Savico 29.867, Škocjanske jame 18.183, blejski Vintgar 15.197, stolp na Ljubljanskem gradu 11.809, partizansko bolnišnico Franjo 5.872, radovljiški čebelarski muzej 5.352 itd. SPOMINKI PRLEKIJE Turistično olepševalno društvo v Ljutomeru je priredilo prvo razstavo turističnih spominkov v galeriji A. Trstenjaka. Razstava je po številu je po številu in še b'olj po izvirnosti razstavljenih spominkov in izdelkov presenetila številne obiskovalce. V Prlekiji so se nanjo pripravljali dobra tri leta zaradi bogate etnografske dediščine. Saj pravijo, daje imel prleš-ki kmet vedno najlepše in skrbno izdelano orodje, od stope do preše. Razstavili so več kot 320 spominkov in drugih izdelkov, sodelovalo pa je več kot 35 razstavljalcev. SATURNUS V GOLFIH Ljubljanska tvidka Saturnus bo letos prodala 330.000 žarometov tovarni avtomobilov Volkswagen. Vgradili jih bodo v nove Golfe. Zanje bodo v Saturnusu zaslužili približno deset milijonov mark. Pravtako bodo dobavili Volkswagenu tudi zadnje luči za vse tri generacije Golfov. SLOVENSKA ŠTEDLJIVOST Slovensko gospodarstvo bi se znašlo še v mnogo večjih težavah ako naši ljudje ne bi tako pridno varčevali. V slovenskih bankah imajo občani že več kot tretjino vsega bančnega denarja, kar pomaga pri posojilni sposobnosti bank. Zanimivo je, da varčevanje ni jenjalo, čeprav mnogi menijo, da se ob zdajšnjih obrestih sploh ne izplača. Razlog za to je, da je velik del hranilnih vlog namenjen tako imenovani odloženi uporabi — ljudje namreč le težko zmorejo večje nakupe, ne da bi za določeno stvar poprej varčevali kar precej časa. V Ljubljanski banki so leta 1973 imeli 15-odstotni delež denarja prebivalstva, konec leta pa že kar 22-odstotni. Pravtako so konec lanskega leta v združeni Ljubljanski banki na dinarske hranilne vloge pripisali 5,78 miljarde dinaijev o-bresti. RIMLJANI OB SLOVENIJO Dosedanje najdbe iz antične dobe na južnem obrobju Slovenske Bistrice, ob Sloveniki in tik ob nekdanji državni rimski cesti Emona(Ljubljana) — Celeja (Celje) — Petovio (Ptuj) napovedujejo pomembnejše ugotovitve. Tu naj bi bilo po zadnjih domnevanjih veijetno manjše naselje, katerega prebivalci so na cesti in ob njej opravljali določena dela. Prav tako pa so ugotovili, da je bila domnevna mreža cestnih postaj ob tej rimski državni cesti gostejša kot so domnevali. Doslej so odkrili približno četrtino zemljišča, za katerega menijo, daje obsegala ta cestna postaja.Dosedaj so našli gospodarsko poslopje iz druge polovice drugega ali začetka tretjega, stoletja naše ere, dolgo 26 m in široko 13.5 m. V njem so našli več ostankov glinastega posodja, sledove lesne nadgradnje, kurišče, temelje opornih stebrov ter okoli poslopja ostanke prizidkov ali manjših samostojnih zgradb. DOLENJSKO JE TRESLO Potresni sunek je nekaj minut pred 1 .uro popoldne na 11. marca stresel vso Dolenjsko. V glavnem ni povzročil nobenega preplaha. Seizmološki zavod v Ljubljani je sporočil, da so instrumenti observatorija na Golovcu zabeležili dva sunka precejšnje jakosti iz južnovzhodne smeri, v oddaljenosti 70 km od observatorija. Največjo jakost je dosegel na območju Kostanjevice ob Krki. Epicentra potresov sta nastala na obrobju bloka Gorjancev. Saturn je uspel prodreti v tako renomirano avtomobilsko podjetje predvsem zaradi kvalitete svojih izdelkov, v katere je vgrajeno veliko domačega znanja. Saturn je dobil kontrakt za nabavo, čeprav sta napravila ponudbe tudi firmi Bosch in pa Hella. NOVA METLA PRI "PAVLIH! Upravni svet društva novinaijev Slovenije je 2. marca razrešil glavnega urednika priljubljenega in najstarejšega jugoslovanskega satiričnega lista "Pavliha", Miloša Mikelna. Ta je že pred tem odpovedal delovno razmeije, ker po njegovem mnenju ni imel pogojev za uresničevanje u-redniške zasnove 'Pavlihe'. Razrešen je bil tudi dosedanji odgovorni urednik 'Pavlihe' Bogdan Novak. Tako se je končal postopek, ki se je pričel že preid meseci. Čsopis 'The Guardian' pa v tej zvezi Časopis 'The Guardian' iz Beograda poroča v tej zvezi med drugim sledeče: " S padanjem življenskega standarda in z nadaljnim zategovanjem pasov na vidiku so članki v časopisju vedno bolj zahtevali, da se pristopi razkrinkanju oseb, ki so krive za pomanjkanje in neuspehe. Pokazovalo se je na na korupcijo in privilegije nekaterih visokih oblastnikov. Visoki predstavniki oblasti so bili vznemirjeni. Gospod Dimče Belovski, član centralnega komiteta partije, ki ima dolžnost ministra za informacije je ukazal naj tisk ustavi svoje kritike. V republiki Sloveniji je Svet za informacije obtožil neke novinarje, da se igrajo s potrpljenjem oblasti, medtem ko je v Srbiji ta Svet obtoževal pojave male buržoazije in liberalnih idej, katerih se ne more več dopuščati. 'Pavliha', ki se smatra najstarejši satirični časopis v državi, je ostal brez urednika po objavi članka v katerem se je smešila jugoslovanska vojska, kar je izzvalo bes pri vojnih oblasteh. Glavni urednik časopisa za slovensko mladino 'Mladina' je moral podati ostavko, potem ko je v enem članku obtožil bivšega predsednika vlade Veselina Du-ranoviča, daje dovolil, da so za časa njegove vlade zunanji dolgovi visoko porasli." POL PLAČE ZA HRANO Mariborski "Večer" dne 6.marca je objavil značilen članek, v katerem trdi, da ljudje v Sloveniji danes žive na življen-skem standardu iz leta 1971. Med drugim piše: Še pred desetimi in več leti — zlobneži bi dejali v času ko smo se prekomerno zadolževali - smo živeli še kar dobro. Od leta 1980 pa naš standard vrtoglavo pada in tako danes živimo na ravni iz leta 1971. O standardu lahko presojamo na različne načine. Najpogosteje primerjamo osebne dohodke in življenske stroške ali preprosto prihodke s stroški. V preteklosti sta oba tekla približno enako. Od leta 1974 pa se prične dirka v kateri po pravilu zmagujejo osebni dohodki. Tega leta so za 7 odstotkov prehitevali življenske stroške. Tako je bilo vse do leta 1979, v naslednjem letu so bili stroški poravnani z življenski standardom, od tSKiai naprej pa so v strmem padcu. Leta 1980 so bili realni osebni dohodki nižji za 10 odstotkov, naslednje leto 7, lani celo za 15 odstotkov. Lani povprečna delavska družina ni biia zmožna iz osebnih dohodkov pokriti vseh običajnih obveznosti. V takšnih gospodinjstvih so morali spremeniti strukturo potrošnje, zmanjšati so se morali namreč izdatki, ki niso življenskega pomena. Vse večji je delež, ki ga namenjamo za hrano. Leta 1980 je bil ta v deležu celotnega prihodka 39,6 odstotkov, lani že več kot 50 odstotkov. Standard primerjamo lahko tudi iz drugega zornega kotama primer leta 1975 smo za kilogram kruha delali 14 minut, lani že 20. Ali - za gradnjo stanovanja v izmeri 50 kvadratnih metrov smo morali smo morali oddeliti sedem letnih povprečnih osebnih dohodkov (1975.leta), sedaj že dvanajst letnih plač. V gospodarstvu smo se zainvestirali, normalne pa so posledice, ki jih sedaj čutimo pri stroških skupnih potreb, pa vse do osebne porabe. V sindikatih menijo, da je treba takoj ukrepati in zaščititi delavce, ki so že socialno ogroženi. Smola pa je v tem, da še ni meril za določitev eksistenčnega minimuma in da še nihče ne ve, koliJ ljudi se je znašlo na skrajnem robu ž, vljenskega minimuma. Doslej takšnih podatkov še nihče ne zbira Tudi moški zbor društva 'Jadran' je sodeloval na slavju v 'Planici'. Marcela Bole: LAKES ENTRANCE Na postaji smo se zbrali, v Lakes Entrance odpeljali. Upokojenci raznih strani, tam smo bili združeni. V hotelu dobra hrana, postelja lepo postlana. Na večer smo koncert imeli, zraven tudi malo peli. Tam kjer morje se preliva, in v jezerih barke giba. Na vse strani voda vij in bogat je lov na ribe. Pelješ proč se od obale, daleč ni do lepe jame. Skozi grič pelje predor; vise kapniki kot zastor. Jama ni prav velika, a lepota čudovita. Buchan Caves ji je ime, "Pridi pogledat", kliče te. Nova Nova tnalo naprej, razstavo kamnov si oglej; pa tudi ono iz lesa, velika je umetnost ta. Cesta pelje skozi Bairnsdale, oglej si Mary Church, ne bo ti žal. Sto let že tam stoji, naredili so jo umetniki. Ne tarnaj sam doma "ojej", pojdi v družbo iii se oglej. Pod svodom južnega neba naša nova domovina lepote ima. OB OBLETNICI S slavnostno akademijo v sežanski kino dvorani so 17. marca počastili 80-let-nico rojstva pesnika Srečka Kosovela. Na akademiji so podelili nagrade Kulturne skupnosti Sežana najbolj prizadevnim delavcem in ustvarjalcem na področju Sežanske občine.PORABSKI Anita Pahorje tudi tokrat navdušila publiko ' dvorani 'Planice'. ( Upokojenska, družina S.D.M. je pred Božičem organizirala izlet v Bairnsdale. Imeli so se zelo lepo in organizacija ki jo je izvedla ga. Hartner je bila izvrstna.Svoje vtise iz tega izleta je ga.Bole zlila v pesmico in nam jo poslala v objavo.) Odmevi iz Sarajeva , - 1-, , $ ftffj Nepozabna otvoritvena svečanost -KONČNE OCENE "Kot predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja lahko rečem, da so 14. Zimske olipmpijske igre v Sarajevu najboljše v vsej zgodovini olimpijskih iger", je na zadnjem pogovoru z novinarji izjavil predsednik Mednarodnega Olimpijskega Komiteta Juan Antonio Samaranch. "Organizacija je bila izredna. Vse prebivalstvo, še zlasti Sarajeva je dojelo igre kot priložnost, pokazati vsemu svetu, da je Jugoslavija sposobna organizirati tudi veliko športno prireditev. Zdaj ko analiziramo promet, tiskovno službo, protokol, razmere za športnike v olimpijski vasi, za turiste v zasebnih sobah in hotelih, lahko vsemu svetu potrdimo, da so bile to izredne igre. Sarajevo je doseglo rekord že z udeležbo 49 držav. Tp je še povečalo zanimanje za Sarajevo po vsem svetu, prav gotovo pa tudi dejstvo, da je že skoraj polovica držav udeleženk na seznamu tistih, ki imajo dobitnike kolajn. Najbolj pa me je v Sarajevu navdušilo ozračje prijateljstva, sodelovanja, ^ratstva med vsemi športniki, skratka, Sarajevo je velikanski poduk za vse, zlasti še za prihodnje prireditelje in kandidate za organizacijo olimpijskih iger 1992 leta. Se enkrat moram povdariti, da sta Jugoslavija, ki ni velika država in Sarajevo, ki ni veliko mesto, organizirala velike olimpijske igre s skromnimi sredstvi." Glede problema med amaterizmom in profesionalizmom je dejal: "Upam, da bomo rešili ta problem. Sicer pa: v Sarajevu smo imeli 6 športov in probleme le z enim. Hokijistov je bilo 240, problem smo imeli le s petimi. V Los Angelesu bo 23 športov, problemi bodo le s štirimi, petimi. Razlika kar zadeva amaterizem in profesionalizem je, recimo, da ima Stenmark svojega agenta, menežeija, drugi športniki, recimo atleti! ki morda dobivajo denar za nastope, na imajo pogodbe pod kontrolo svojih ■^.ionalnih športnih zvez. Vsaki dve, tri leta spreminjamo člen 26 v olimpijskih pravilih in prepričan da ga še bomo. Ponoviti moram, kar sem v Sarajevu že enkrat rekel: dobro vemo da je svet razdeljen na dva zelo različna politična sistema in da to vpliva tudi na možnosti in razmere športnikov. Mednarodni olimpijski komitet si prizadeva, da bi premostil prepad med blokoma, da bi vsi športniki imeli vsaj približno enake možnosti za udeležbo na o-limpijskih igrah. Mladina je ponazorila olimpijski simbol Po vseh ocenah so zimske olimpijske igre v Sarajevu bile ene najboljših in zelo uspešne, tako v športnem, kakor v organizacijskem pogledu. Za Jugoslavijo so bile izredne propagandne vrednosti, saj so milijoni gledalcev po celem svetu preko TV lahko videli in slišali več o Jugoslaviji tekom par tednov kakor bi drugače v par desetletjih Tudi za nas Slovence, raztresene po vseh koncih zemeljske oble so imele te igre poseben pomen. Saj smo vedeli, da so Slovenci v tehnični izvedbi, pa tudi v tekmovanjih sodelovali v nadpovprečno velikem številu. Smelo lahko trdimo, da bi brez Slovencev Jugoslavija ne dobila srebrne medalje in vprašanje je, če bi sploh mogla izvesti tehnično organizacijo. V sledečem navajamo nekaj izvlečkov in člankov iz "Olimpijskega Dela", ki nam bodo vsaj do neke meje predočili sliko olimpijskega življenja v Sarajevu. Nie se puncam zdaj ne smej... Naši olimpijci dobivajo iz vse Jugoslavije goro pošte s prošnjami za slike in avtograme - Težave in sitnosti z nekaterimi republiškimi funkcionarji SARAJEVO - V jugoslovanskem bloku v olimpijski vasi je kot v čebelnjaku. Športniki, trenerji, gostje vseh vrst in novinarji si poda-'jajo kljuko, telefoni brne brez prestanka. V tein navideznem kaosu vse teče po terminskih načrtih, ki opozarjajo in spominjajo na vse obveznosti članov jugoslovanske olimpijske reprezentance. Vsem, zlasti pa nekaterim gostom ni lahko ustreči ali je celo nemogoče. Zlasti športni funkcionarji, ki so vajeni v svojih republikah in pokrajinah, da so »glavni«, pričakujejo, da bo tako tudi na olimpijskih igrah. Marsikdo od njih misli, da ga bodo na letališču (kadar je odprto) ali na-železniški postaji pričakali godba in belooblečene deklice z mimozami (te dobijo zmagovalci po slovesni proglasitvi). Namesto tega ga zgrabi kolesje organizacijskega stroja, ni pa v računalniku, ki ima v spominu in poveljuje v takih primerih več kot 11.000 ljudem, neposredno ali posredno vključenih v olimpijska dogajanja. Brez akreditacijè se ni mogoče gibati po olimpijskih prizoriščih, vstopnice pa so, recimo, za hokej od 550 do 1.650 dinarjev, za otvoritev so bile 6.000 dinarjev (seveda novih). Zato je bilo doslej največ nejevolje na olimpijskih igrah ne pri tekmovalcih, ne pri pripravljalcih prog ne pri novinarjih - ampak pri "takšnih »padalcih«, ki niso dojeli razlike med organizacijo republiške športne prireditve in olimpijskimi igrami. Obveznosti .vodstva naše re- prezentance so precejšnje, zlasti do tujih poslovnih partnerjev. Česar ne bomo opravili tukaj, v Sarajevu, pravijo naši, za to ne bomo imeli več priložnosti v naslednjih sto letih, saj še enih olimpijskih iger na naših tleh naša generacija ne bo doživela. Nejevoljo pa je med strokovnjaki v našem taboru vzbudila knjižica, ki naj bi predstavila našo olimpijsko reprezentanco. To je prava polomija (nekateri s tem v zvezi uporabljajo besedo škandal). Ne le v primerjavi s smučarsko razvitimi državami, katerih knjižice o ekipah, ki so prišle v Sarajevo, predstavljajo pravo zakladnico podatkov o tekmovalcih (o najboljših je najti skoraj vse, od dne, ko so postali mladinski državni prvaki), tudi sosednji Bolgari so se predstavili svetovni časnikarski javnosti z dosti ugledno publikacijo (razmišljajo o kandidaturi za ZOI 1992). Za primerjavo: v naši olimpijski knjižici je glavni podatek za večino naših tekmovalcev - da so rojeni... Toneta Vogrinca bi zdaj lahko v šali imenovali poldirektorja, saj je v Sarajevu le nežnejši del naše olimpijske alpske reprezentance. Ima pa zato druge skrbi. Kako poskrbeti za predvozačico Polono Pehare, ki ji je huda poškodba na slalomu v Kranjski gori preprečila udeležbo na olimpijskih igrah, da bo za tolažbo zarezala smučino tekmovalkam za kolajne. Pa gore pošte iz vseh krajev Jugoslavije z željami, od avtogra-mov do slik. Sarajevski poštarji namreč ne delajo težav, če dobijo pošiljko, naslovljeno, na primer, Jože Kuralt, Olimpijske igre (ali Olimpijska vas), Sarajevo. Najbolj pa so se v našem taboru razveselili pisma mlade Sanje iz srednješolskega centra v Slovenj Gradcu, ki se je poskusila tudi v pesnikovanju. Za vsakega reprezentanta je napisala po eno kitico, za Toneta Vogrinca celo dve. Med drugim se ji je zapisalo: Dajmo, Bojan, nič ne glej, nič se puncam zdaj ne smej, hitro vozi kar naprej in z uspehom nas ogrej. Za Vogrinca: Tone, kaj si naredil, da so fantje tako dobri-.. .nisi pa smukače spravil za pravi voian... Fantom si kot oče in mama.. .Naše smučanje je kot pravljica. Otroško prisrčno in iz srca, kot vsi privoščimo našim reprezen-tantom da bi bili uspešni. VLADO SLAMBERGER Primož Ulaga, naš najboljši Rezultati iz Planice 4_Podz.mek (ČSSR)(199,3 (88,90), 5. Ploc (ČSSR) 197 4 (89.5 *J> ™at (Avs) 190'7 92> 8°)> 7- Piazzun (Svi) 190,6 (87 5 18?^(87> »J' 9- Sartia (ČSSR) S 83 7 (ZRN (89' 84 5>' (PoO i s'? *5/L12ò H381"1©5 (ZDA 181,7 (83, 84), 13. Bauer (ZRN) 181,6 (87, 81.5), 14. Lotriè (Jug) 180,7 109) ln Vettori (Avs) 160 1 (107 im « Uaga (Jug) 157,4 (110, 106), 7. Dluhoš(ÖSFO 1S? 6fi m 114), 8. Weissflog (NDR) 15& (108, Svetovni pokal, posamično: 1. Weissflog 230. 2. Nykänen 217 A/^Vt8,' o stm8s 123, 5. Parma 122, 6. Utoga 120, 7 Ostwald 119, 8. Bulau 102,9. Puikkonen 101,10. OpUas 96 11 tSOSZPJ? £auer 80- 14- Podzim* 76, 15, Fe der 75; 35. Tepeš 27, 59. Baje 8, 65. Dotar 5, 75. Lotrič Z-etapno: 1 Finska 558 2. NDR 551, 3. ČSSR 479, 4. a5£ 423, 5. Norveška 413, 6. ZDA 208 7. JuoosIaCiia ito s Kanada 125, 9. ZRN 122, 10. Pojska75Tš£ 56^12 Božanja 3 ^ 43' Franc,Ja 20, 15 SZ 12, 16. To so končni rezultati tekem za svetovni pokal v smuških skokih. Vršile so se v Planici na week-end 24/25. marca v prisotnost 25.000 gledalcev. Primož Ulaga je sklenil sezono kot šesti najboljši skakalec na svetu. Istočasno so slavili tudi 50. obletnico prvih tekem na velikankah v Planici. Olimpijci NDR iz uniforme v športni dres Policist ali vojak je pogost poklic vzhodnonemških športnikov in športnic SARAJEVO - Številni člani ; ekipe NDR so pripadniki policije ali armade. Med 62 tekmovalci,-ki zastopajo barve NDR, jih je 8 iz policijskih vrst, 19 pa jih je poklicnih vojakov. Celo ena hitrostna drsalka, ena tekačica in' dve sankačici so policistke ali vo-jakinje. Skoraj obvezno pa je pripisano tudi - študent ali študentka, kajti mnogi vojaki in policisti so tudi izredni študentje. Tipični »profil« vzhodnonem-škega športnika na olimpijskih igrah se je po Lake Placidu komaj kaj spremenil. Štirje izmed petih so favoriti za kako medaljo, trije od štirih so samski, povprečna starost pa je nekoliko nižja kot na prejšnjih igrah - zdaj znaša nekaj manj kot 23 let. Najmlajša tekmovalka v ekipi NDR je 20-Ietna Sabine Brehm, tekmovalka v hitrostnem drsanju iz Berlina, ki je stražnica pri policiji. Carola Anding, 23-letna tekačica, ki je tekla v Lake Placidu tudi v zmagoviti štafeti, je celo poročnik ljudske armade. Najuspešnejši vzhpdnonemški tekmovalci imajo