T h e best mcdi um to reach the best customers
"KDINOtT-<49 W, •«, H.
Telephone: Canal 9*. Chicago, IS.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMER1KL
CNTKIKD At ftKCOMD CLU8 MAiTTEJt OCTOBKX h.	AT POftT OFFICE AT CHICAGO, ILL.. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1S79.
ŠTEV. (No.) 95.
CHICAGO, ILL, TOREK, 6. DEC. 19a 1.

AMERIKANSKE NOVICE. 1
SODNIJSKA OBRAVANAVA PROTI CHURCHU.
V Chicago se je začela sodni j ska obravnava proti mladeniču Chur-chu, ki je na brutalen način umoril dva agenta avtomobilske kompani-je, od katerih je kupil "karo". Prestani duševni boji so na nesrečnega mladeniča tako upljivali, da je tako oslabel, d^ so ga morali prinesti na stolu v sodno dvotano. Ni mogel več hoditi. — Siromak, kaj ima sedaj od "kare"? Enkrat se je ž njo peljal, pa bo zato šel najbrž na vislice, saj zaslužil si jih je. Mladeniči, kako strašen svarilen zgled! — Plačilo za greh je smrt! — Se ne izplača delati zlo! — Kaj bi Church danes dal in žrtvoval, ko bi mogel storjeno popraviti! —Bolje je preje prav delati! — Stariši, bodjte strogi s svojimi sinovi!
BRAT KRALJICE CITE V CHICAGO.
Ta teden je v Chicago brat kraljice Cite, grof Bourbonski. Prišel je iz Kanade in je gost lesnega milijonarja Hinesa. Časnikarjem je izrazil, "da ne bo več dolgo časa, ko bo njegova sestra Cita zopet sedela na prestolu Avstrije. 80 odstotkov narodov bivše Avstrije je za njeno zo-petno ustanovitev. In Avstrija bo nazaj prišla in sicer bo močnejša, kakor je kedaj preje bila. "Tako se je izjavil brat Cite.
Ako gledamo na zavoženo politiko v Jugoslaviji, ako vidimo proti -versko fanatično početje v Čehoslo-vaški, bodo ljudje -samo veseli, ako jih kdo usmili.
RAZGLED PO SVETU
ALBANIA IN LIGA NARODOV.
Proti nasvetu velesil, da naj tiranska vlada počaka na komisijo lige narodov, ki ima pregledati na licu mesta situacijo, ki je nastala vsled proklamacije Miriditske republike in oštavi nadaljne vojne operacije, je tiranska vlada začela boj proti Miriditom.
Nekaj dni sem iščejo številne miriditske družine zavetje na našem ozemlju.
Čete tiranske vlade so napravile v Miriditskem ozemlju ogromno škodo in mnogoštevilna nasilja.
Komisija Lige narodov je še vedno v Tirani. Tiranska vlada name rava poslati "to komisijo v ozemlje reke Dobra, da bi na ta način dobila časa, da bi zmagala Miridite in jih pomirila, potem se pa bahala solidarnostjo severne Albanije z Tiranom in njeno vlado, katera menda predstavlja voljo celega albanskega naroda.
Zvanični obavestajni biro kraljev. S. H. S. u Wash-ingtonu.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
Doslednost. Okr. glavarstva pošiljajo razglas, v katerem opozarjajo posameznike kakor tudi občine na dolžnost, da dobavljajo potrebne predmete pri domačih tvrdkah in tovarnah, ne iz inozemstva. Lepo to, toda primite najprej central, vlado za ušesa! Kje pa ona naroča? Ali ne dobavlja stvari iz inozemstva, ko bi se lahko doma dobile ceneje, pri tem pa močno trpi domača obrt in trgovina. Še celo demokratski "Riječi" se tako vladno početje zdi nespametno. Zato naj centralna vlada najprej sama sebe prime za nos in naj ona najprej pokaže v tej zadevi lep zgled.
pristavili še vprašanje, če si je mogoče prihraniti tako imetje od ministrskih plač?
Oblastno nemčurstvo. "Jugoslavija" poroča, da je v mariborski plinar-
ni ravnateljstvo na ljubo nemčur-stvu, ki se krije pod socialdemokratskim imenom, odpovedalo službo koroškemu beguncu B. Ta ni zakrivil nič drugega, nego da je opomnil nem-čurske sodruge, da je Maribor v Jugoslaviji. Sodrugi so ga na to pretepli in ranili, a ravnateljstvo ga je tik pred zimo z družino vrglo na cesto. Ali je to pravično?
Med izdatki za zgradbe najdemo v proračunu sledeče postavke: za popravo samostanov (pravoslavnih) v Srbiji 2,800.000 K, za Sokolski dom v Skoplju 400.000 K, za dozi-danje gledišča v Skoplju 4 milijone K, za popravilo cerkev v Dalmaciji le 300.000 K, (ta znesek je najbrž določen za pravoslavne cerkve), dočim ni določen za popravilo katoliških cerkev na Hrvatskem in Sloveniji niti dinar, niti vinar za kršč. prosvetne namene na Hrvatskem in v Sloveniji niti dinar, niti vinar. A kljub temu bi morali po zatrdilu demokratov — molčati, sicer smo — protidržavni elementi.
KATOLIŠKI
ZA MESNICO IN FKAVICO.
L STO (VOL*) ¥H.
Uredba razmerja med cerkvijo in državo. — Belgrad. Na zahtevo ministra vere, da naj katoliška cerkev imenuje zastopnike, ki se bodo udeležili konferenc o zakonu glede razmerja cerkve do države in zakonu o duhovniških plačah, je zagrebški nadškof dr. Bauer v imenu jugoslovanskega episkopata imenoval 5 zastopnikov in sicer dr. Aksamovica, djakovskega nadškofa, dr. Rupinia, profesorja zagrebška bogoslovne fakultete, dr. Čekala, stolnega kanonika v Ljubljani, msgr. Karla Cankarja iz Sarajeva in župnika Sege-diča.
se
Stroški moralne pokvarjenosti. —
New York City: Svet prihaja do spoznanja, da je moralna pokvarjenost stvar, ki .predstavlja veliko gmotno breme za občinstvo. Dognalo se je, da je več kot polovica vseh ženskih kršiteljev zakona bilo (na aretiranih radi spolnih prestopkov. Več kot polovica stroškov za ženska sodišča, več kot polovica stroškov vzdrževanja raznih ustanov, v katere se pošiljajo prestopiteljice za-Rumunska ima^ona, predstavljajo denar, ki ga mo-
Petdesetletnica Henry Wickham Steeda. Sedanji glavni politični rednik "Timesov" Steed slavil svojo 5oletnico. Steed je eden izmed najodličnejših angleških publicistov in današnja Jugoslavija mu je dolž-mnogo hvale za njegovo ogro-
Na Francoskem vzdržujejo kato-i ličani 12.000 svojih šol, vlada plaču-
Nov Pasteurjev zavod za zdrav-,S*m°	Protiverske- KIJub
ljenje stekline grade v Novem Sa-«^ du; grade ga Čehi. Stavba bo go-
tova prihodnjo pomlad.
na krmilu še slabše može, kakor iih ima Jugoslavija, tako so gospodarili, da so pripeljali deželo na boben, kajti minuli teden je celo državna banka propadla in se z rumunskim denarjem ne more več trgovati zunaj dežele! Ali je po tem čudno, če si ljudstvo želi nazaj Avstrije? Ko bi dali Slovencem na razpolago, da glasujejo danes, za kaj so, bi sodili po poročilih, katere dobivamo, da je resnica, da bi 80 odstotkov glasovalo nazaj k Avstriji. — Žalostno!
ZNIŽANJE DELAVSKIH PLAČ
ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV.
Za 50 milijonov znižanje delavskih plač na leto je odločil delavski odbor Združenih Držav za 6 že-lezničkih unij. Odbor je razglasil tudi 148 novih točk pravil, po katerih se bo sedaj delalo po teh delavnicah. Prizna se tudi "Open Shop". Zopet velik udarec delavskim unijam. Nova pravila in določila so prišla v veljavo 1. decembra. "Načelo o "open shop", katerega določa novo pravilo je bolj na papirju, kakor pa v resnici, vsaj za sedaj", pravi izjava, "ko je itak velika večina železniških delavnic unijskfh in so obstoječe unije priznane od odbora in od prevozne postave kot zastopnika večine delavstva. Večina starih delavskih pravil, katere je potrdilo večletna praksa, ostanejo v popolni moči in ostale delavske pravice nedotaknjene."
ramo plačevati za svojo pokvarjenost. Kar se tiče šolske dece in zlasti šol za slepce, je 14 proc. slepcev povzročila kaka spolna bolezen. Ni mogoče preračunati škodo teh bolezni v nezadovoljstvu in uničenih življenjih, da bi se definitivno izračunalo, kaj stanejo spolne bolezni v dolarjih in centih. Občina, ki daje sredstva za borbo proti moralni pokvarjenosti. proti okolščinam, ki jih povzročujejo, in boleznim, ki se vsled iste razširjajo, vlaga svoj denar ravno tako pametno, kakor kadar trosi za vodovode in ognjegaško službo. Javnost, ki vzgaja svoje mlade državljane, da gojijo krepost, si ustvarja silno in stalno imovino. — Jugoslav section foreign language information service.
mno delo pred vojno in med vojno v interesu balkanskih Slovanov. Pred leti je živel kot "Timesov" dopisnik na Dunaju, odkoder je odšel
Tudi znak visokega ugleda. Zagrebške "Novosti" prinašajo v štv. 292 vest, da namerava agencija "O-rientekspresa" izločiti našo državo pri zvezi Pariz-Carigrad ter vprašanje tranzita tako rešiti, da bi vozil u~|ta vlak črez Avstrijo, Ogersko, Ru-je munijo in Bolgarijo, skozi Jugoslavijo pa ne, ker prihajajo družbi dan na dan pritožbe proti postopanju naših carinskih in policijskih organov. Inšpektor agencije za SHS je bil radi tega poklican v Pariz, da poda svoje mnenje in da prisostvuje končni odločitvi. Izid tega posvetovanja še ni znan. Značilno za na-
v katoliških šolah toliko boljša, da hodi v 3000 katoliških šol i milijone otrok, a v 30.000 i šol 3 milijone brezverskih otrok. Zato pa katoličani napredujejo, ker i-majo verske šole. Največji dnevnilč na Francoskem je Croix (kroa—1 križ). Ima 300.000 naročnikov. Ne služi nobeni stranki, pač pa odločno zagovarja katoliška načela. Na prvi strani ima velik križ. Svoj čas so nekateri katoličani mislili, da to ni dobro za list, in so vplivali na izdajatelje, da so križ odstranili z glave lista. Število naročnikov je takoj začelo padati. Ko so kmalu na to zopet postavili križ na naslovno {Nadaljevanje na 3. str.)
tik pred vojno. Na Dunaju je stal j še razmere je pa to, da se vsak tu-v ozkih stikih tudi z nekaterimi Slo- jec, ki potuje po naših krajih, prito-
venei, ki ga imajo še danes v hvaležnem spominu. Za časa svetovne vojne je stal na strani Jugoslov. od-; m bora, kar mu je tedanja srbska vlada zelo zamerila in odtod izvira še danes neka gotova averzija Pašiče-ve politike napram Angležem, o ka-
žuje čez policijo m carino. To ruši naš ugled in dela škodo v političnem gospodarskem oziru.
Kruta carina. Po prizadevanju Zveze lesnih domačih obrti v Rib-niči se je doseglo v korist krošnjar-teri upamo, da ne ostane trajna. Pri-;jem toliko; da se je njih blago osvo
bodilo carine — baš z ozirom na veliko škodo, ki jo morajo nositi obrtniki lesne robe, ker so bile
razne
jateljstva in srčnih odnošajev z mogočno Anglijo, seveda brez klečep-laztva. ni zametati. Anglija za nas
ni storila vsega, ampak mnogo jej predvojne trgovske pogodbe uniče-bilo le in ha teh temeljih bo treba1 ne. Dočim se trgovinsko ministr-graditi dalje. Zaslužnemu jubilan-j stvo ozira na vse to, pa carinske ob-
flf rv o « * sA «	«	n ■ • C 1 —___ _ * ___ "_ _ ' 1 . ♦
tu pa tudi mi, mali Slovenci, srčno čestitamo
STRAŠEN UMOR V CHICAGO.
Mrs. Penses je najbrže v trenutni blaznosti zaklala 3 letno hčerko nekega policaja Coughlina. Telo je potem razsekala in hotela sežgati. Toda ko so preiskali hišo, so našli Mrs. Pensa v spalni sobi na postelji s prerezanim vratom — tudi mrtvo. Zakaj je umorila dete, se ne ve. Baje je bila že v norišnici enkrat. — (Nadaljevanje na 2. strani.)
Velikanska eksplozija na Italijanskem. V Vado Ligure blizu Genove je zletel v zrak del tamošnjih utrdb, in sicer onih na griču S. Elena. Eksplodiralo je v podzemlju 11 ton di-namita. Učinek je bil strašen. Kosi kamenja, železa in lesa so leteli do 7 kilometrov daleč in ranili mnogo oseb. Vse hiše v bližnjih krajih so dobile razpoke in je nevarnost, da -se porušijo. Grič S. Elena je ves razrit in opustošen. Oljčni nasadi so uničeni. Železniška proga med Vadom in Spotornom je bila razrušena. Življenje je izgubilo, kolikor je dosedaj znano, 29 oseb, nad 300 oseb je ranjenih. Eksplozijo pripisujejo zlohotni roki.
robo, jo konfiscirali in poleg tega še (Nadaljevanje na 3. strani.)

IRSKA DUHOVŠČINA ZA IRSKO.
Z bojem za Irsko neodvisnost se pridno širi tudi učenje starega irskega keltskega jezika. Posebno duhovščina je marljiva pri tem. Tako so se pretečeni mesec vršile duhovne vaje za Dublinsko duhovščino, katere je vodil jezuit v keltskem je-
_
._
_
lasti neznansko privijajo vsega u-smiljenja vredne* razprodajalce suhe lesne robe. Carinama v Rakeku Privatno premoženje Pašičevo. z|ie zagrabila pet mladih fantov, ki ozirom na znano afero "Omniurn so na Italijansko razprodajat re-Serbe" je napisal v "Beogr. Dne v- šeta itd- Neglede na to, da je to bla-niku" Krsta Cicvarič oster članek S° carine prosto, so jim pobrali vso proti Pašičevemu sinu, kjer navaja tudi nekaj podatkov o privatnem premoženju starega Pašiča kot dokaz, da neslavnemu sinu slavnega očeta ni ravno treba delati umazanih kupčij. O Pašiču piše: Naš stari državnik je bil nekdaj velik siromak. Ko je 1. 1883. pobegnil pred "prekim sudom" iz Srbije v Bolgarijo, se je nastanil v Vidinu. G. Ra-dosavljevič, ki je istotako živel v Vidinu, je pripovedoval, kako je Pa-šič takrat živel. Nosil je obnošeno obleko, slabo pokrivalo in slabe čevlje, dnevno pa je prejemal od bolgarske vlade kot emigrant najprej 4, potem pa 10 levov (frankov). To potrjujejo tudi drugi emigranti. Po njegovom povratku v Srbijo ga je srbski narod bogato nagradil. Ne le da je postal minister, ampak tudi materielno, tako da ga štejejo danes med najbogatejše ljudi v državi. V Belgradu ima veliko števijo hiš, eno na najlepšem prostoru. Njegovo nepremično premoženje cenijo nad 100 milijonov dinarjev, samoobsebi pa se razume, da ima primeren znesek
tudi v gotovini." — Temu opisu bi
_
YAS DENAR
bo doma najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje.
Mi računamo po najcenejšem dnevnem kurzu istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar. .
Ob izidu te številke smo računali :
Za jugoslovanske krone:
500...............$ 2.30
1,000................ 4.50
5,ooa.................22.50
10,000................42.00
Za italijanske lire:
5°.................$ 2.75
100 . . ............... 5.00
500................ 22.50
1000.................44.00
Vse .pošiljatve naslavljajte < ' na:
"EDINOST", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
%
Z *
*
Z *
z
TE DNI JE IZŠEL V NAŠI TISKARNI NAJNOVEJŠI £
MOLITVENIK
MOJ TOVARIŠ. I
Tako ličnega in pripravnega molitvenika kakor je ta, a-meriški Slovenci še'nismo imeli. Molitvenik je vezan v črne platnico za odrastle in za mladino v bele platnice. Za dečke jfcf" s krasno sliko prvo-obhajanca na prvi strani za deklice s sliko
prvo-obhajanke.	_ gj. 1 | * MSgSHfl ^^^SH' tU
Molitvenik je tiskan z VELIKIM TISKOM. Obsega sa-mo dvesto strani. Tako je knjižica zelo pripravna za v žep kt tudi za može. Molitvenik vsebuje tudi devetdnevnico na čast fČ sv. Ani. S tem smo pa ustregli našim ženam in materam. ^
V resnici bo ta molitvenik dobrodošel starim in mladim in bode krasen božični in novoletni dar za vsakega.
Rojaki, segajte po tej knjižici!
Cena: črne platnice s zlato obrezo................$2.00
bele platnice s zlato obrezo................ 1.25
Naroča se pri:
"AVE MARIA", 1849 West 22nd Street,
I I

"EDINOST"
GLASILO
EDINOST.
SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V Lzjaha dvakntt na teden.
Slovenian Franciscan Press.

St.	Telephone Canal ft.
ADVERTISING RATTC ON APPLICATION.
UL
Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W.
St., CHICAGO, ILL
i4~clafc* matter Oct 11, 1919, at the c**o, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
at Cht-
Zakaj nisem socialist?
Slovenski socialist naj bi se vprašal še teUa vprašanja! '
Kaj so pa že slovenski socijalisti naredili za nas delavca. Organizirali so socijalistiške klube morda kdo pravi.
Ali je socijalistiška stranjka delavska stranjka? Nikdar! V tej stranj-ki so kakor v vsaki politični stranjki vsi, najrazličnejši ljudje in stanovi. iTu so tudi milijonarji, ki jo zalagajo s svojimi milijoni, kakor vsako drugo politično stranjko.
Ali je socialistiška stranjka delavska organizacija. Ne to je samo politična stranjka kakor je na pr. republikanska, ali demokratska ali pro-hibicijska. Ima svoje politične tendence in svoje politične namene, kakor vsaka druga politična stranjka.
Toda v svojem programu ima tudi delavske koristi!
Da, res je, da je sprejela v svoj program tudi nekoliko več in nekoliko radikalnejših delavskih točk, kakor kaka druga politična stranjka. Pa zakaj! Morda zato, ker je delavska stranjka ? Nikakor! Zato, ker hoče po delavskih ramah do moči. Ali so voditelji stranke delavci? Morda imajo enega ali dva v svojih glavnih odborih. Drugače so pa voditelji stranjke enaki možje, kakor so pri vsaki drugi stranjki. Ne bi šli veliko staviti, da so med njimi, ki so bili že člani eksekutive kake. druge stranjke, pa so videli, da tam ne bodo mogli veliko naprej, pa hajd drugam, v drugi tabor! In ako tukaj ne bo kazalo, pa se bo kje kaj boljšega odpiralo, pa drugam !
Socijalistiška stranjka je samo navadna politična stranjka,—kakor so
lavca ali je v tej stranjki ali v kaki drugi.	(
Ako so to raj slovenski rdečkarji organizirali nekaj socijalistiških klubov, dokažejo mi naj, da voditelji in organizatorji pri volitvah niso dobili kakih "podpor" od stranjke ali kandidatov? Pokažejo mi naj, kaj *o s tem klubi naredili kulturnega za slovensko delavstvo?
Da so odtrgali te člane od vere? da so jih prepojili s protiverskim fanatizmom ?_ Je to kak vspeh ? Odločno zanikam, da bi bil to vspeh.
So kakemu zboljšali stanje finančno, razun par voditeljem? Imamo delavci kak cent več plače? Več denarja v žepu? Se nam bolje godi?
So slovenski delavci, ki so šli za rdečimi voditelji, jih poslušali in jim veliko prispevali finančno, ali so kaj na boljem, kakor smo pa mi delavci, ki smo ostali zadaj? ki smo se raje držali druge, stare poti, poti drugih milijonov ameriških delavcev?
V	kraju, kjer živim, imamo veliko socijalistov, ki so že leta in leta navdušeni pristaši te stranjke in teh klubov in tega gibanja. Pa noben nima danes nič.
Poznam pa veliko slovenskih delavcev, ki niso bili nikdar socijalisti. ki so vsikdar stali trdno na stališču, s katerem so prišli sem. pridno vršili svoje verske dolžnosti, toraj bili v popolni temi in nazadnjaški, kakor jim očitajo rdečkarji, pa so danes možje, ki kaj veljajo in ki tudi kaj imajo.
Poznal sem rdečkarja, ki je bil jako navdušen rdečkar. Zastrupil je s temi nauki tudi svojo ženo, da je bila rdeča kakor škrlat. Na stanovanju sta imela veliko fantov, katere sta vse okužila s-temi nauki. Pred časom sem ga srečal in sva g^ orila. Mej pogovorom mi je rekel to-le: "Človek je norec, ki vsakemu vrjame. ki mu lepo govori. Toliko sem vrjel v socijalizem! Pa socijalizem mi je vzel vse! Bordarji so bili brez vesti, so mi drug za drugim odnesli lepe svote. da sem ob vse premoženje. Otroke sem slabo vzgojil, so vsi za nič. Ženo mi je pa bordar odpeljal. To imam od socijalizma. To je meni socijalizem dal!"
V	kolikor poznam razmere tega moža. vem. da je resnico povedal.
t>a, kaj. povejte kaj je socijalizem dobrega naredil za ameriško
Slovence?
To so uzroki, zakaj nisem socijalist.
Iz slovenskih naselbin.

FARANOM SV. ŠTEFANA V CHICAGO.
Da se boste farani lahko razvrstili za adventno spoved, prosim, držite se sledečega reda:
BPa bodo rod'zatrle, ^er nočejo imeti,
vsa dekleta.	' otrok. Druzega že noče, ker se boji
V soboto, 10. decembra je spoved za dela in trpljenja. Pravijo,, da to ni in fante in za člane društev nič greh in da me n~ ne znamo> ker
ske dežele, se ne bojimo dela in ne trpljenja. Zato imamo otroke in jih z veseljem vzgojujemo. Kakor pa vidim tukajšne amerikanske žene
bila tudi dva brata. Eden umrl, Charley Skubic. Za d;
ga asesorja Mr. John Osolin._
Mihelič je sinoči tako nesrečno
del, da si je zvinil nogo. _ Ks
se govori, je Mr. Skubic dobil 300 glasov več kakor Mr. Dečman. Sedaj lahko vidi, kako ga Amerikanci cenijo.	Poročevalec.
9
Steelton, Pa. — Prosim Vas. da bi dali mojo pesmico, katero sem
zložil v "Edinost" :
vse moze
Najsvetejšega imena.	,
V soboto, 17. dec. je spoved za vse, ki smo greenhorni. Tudi me bi lahko bi nikakor ne mogli priti preje.	j to naredile, ko bi se Boga ne bale
Pridite k spovedi samo v soboto od
in večnosti, ko bo treba dati težak
hajilo mož Najsvetejšega Imena med sv.
mašo ob pol osmih. Člani naj store vse po o&redniku. Zvečer ni seje.
Ta dan ima svoje četrtletno sv. obhajilo tudi Juni6r Holy Name. Vsi člani moraji biti navzoči. Stariši skrbite, da bodo vaši sinovi vsi tam.
Dekliška Marijina flruzba ima svoje slovesno praznovanje glavnega družbenega praznika, kakor lani, s tridnevno Poroznostjo, ki se začne v ponedeljek, 5.
vse druge in je glede delavskega vprašanja popolnoma vse eno za de- decembra zvečer ob pol sedmih po ve--	-	-- --	> cernicah. Vodil jo bo voditelj družbe
Rev. Benvenut Winkler OFM. Vsa dekleta ne samo članice, se vabijo k tem pridigam. Na praznik sam je ob pol sedmrh zjutraj skupno sv. obhajilo in zvečer pri večernicah slovesen sprejem novih članic.
Ker je II. decembra v naši cerkveni dvorani dekliška prireditev, ne more biti redna seja društva mož. Zato pa bo naslednjo nedeljo, 18. decembra. Za to priliko bomo najbrže imeli posebnega govornika, ki bo imel nagovor na naše može.
3—6. ure popoldne in od sedmih zvečer dalje.	.	i odgovor in ko bi duše ne imele. Me
V	nedeljo zjutraj morejo opraviti spo- imamo veselo upanje, da je Bog nad
poldrugi* sveti matf StanUiej° "H nami' ki	>>« P^čal ves naš trud
Vsi rojaki, ki daleč stanujejo, naj ne! m vse	skrbi za otroke, ker se
hodijo med tednom k sv. zakramentom J za Boga trudimo. Me vemo, da nam
t^lL^J'A tab^doainb0bdo°J °trOC>	nikdar povrnili ne bo-
do pri sv. maši kakor se spodobi.	i mo- 1 oda v'emo pa, da bomo kmalu
V	nedeljo, 4. dec. je četrtletno sv. ob- pomrle in prišle k Bogu, ki ve za
hajila društva Krščanskih 2ena in raa- naše trpljenje, kajti brez božje voter med sv. maso ob pol osmih. Vse čla-! , . /,	t	, .. , nice so dolžne iti k sv. obhajilu. Zvečer !le tudl otr°k ne bilo po hišah, je potem pri večernicah sprejem novih IV več hišah bi namreč vse radi da-
članic. Po večernicah je pa važen sta-j samo ko bi vsaj enega imeli. Pa novski poduk za vse matere in žene, ne	, , .	.. _
samo za članice. Potem je kratka seja ne dobe' ker Jim BoS ne da-društvenic v dvorani.	j iZakaj, to pa že Bog ve. Dragi u-
V	nedeljo 11. dec. je četrtletno sv. ob- redniki naših lepih listov, kakor sa
Llllo m n 7 \n ICVPt^lč^frl Imsno rvi u
Ko bi se katoliški Slovenci zavedli, da je katoliški političen list "moderna prižnica". kakor jo je imenoval škof iz Dulutha, potom bi naše katoliško časopisje danes ne bilo tako revno in bi se izdajatelji ne morali
boriti s tolikimi težavami, kakor se v resnici.
* * *
List "Edinost", kot neustrašen katoliški list, je taka "moderna prižnica" med ameriškimi Slovenci, kakor je rekel škof McNicholas. Glas iz te'prižnice'gre dalje, kakor glas najglasnejšega pridigarja. Še Mr. Kon-da posluša glas iz te prižnice! Pri "Prosveti" možje nikdar ne slišijo pridige v cerkvi , ker nikdar tja ne gredo. Pridigo iz "moderne prižnice"
z 22. Streeta pa vsako čujejo in preštudirajo.
* * *
Ali so vsi naši rdeči Slovenci socijalisti po prepričanju? Nikakor! 99 proč. jih je tam radi nevednosti. Premotili so jih. Zaslepili so jih. Rdečih modernih prižnic je bilo preveč in te so preveč poslušali, pa so se reveži zmotili. Pa ko bi danes spoznali, da so v zmoti, 90 proc. teh rdečih Slovencev bi se vrnilo nazaj, kjer so bili doma. — Kdo edini jih pa more spreobrniti? Samo "moderna prižnica", samo listi, kakor je "Edinost". — Katoliški Slovenec, se zavedaš tega?
* * *
Recimo, da bi se danes vrnilo nazaj na pravo pot vsaj 50 proc. ameriških Slovencev, ki so danes odpadniki, baj gali! ali ne misliš, da bi bil to velik in lej> dan ?! Ali bi se tega ne zveselili vsi katoliško zavedni Slovenci?! —- Tn če to sicer ni mogoče še danes, ali ne misliš, da je pa mogoče doseči to počasi? — Je mogoče! — P* kako? — Samo po močnih "modernih prižnicah", od koder bi se mogočno oznanjala resnica, z dale-kosežnim, premišljenim in prepričevalnim glasom.
Pueblo, Colo. — Tukaj v Puebel-ski naselbini smo imeli v cerkvi Marije Pomagaj 40urn0 pobožnost od 25. do 27. novembra. Pobožnost je vodil Rev. Dr. Hugo Bren iz Chicago, 111. Imeli smo res krasne pridige in v srce segajoče besede. Vkljub njih slabotnemu zdravju so imeli vsaki dan tri pridige. Bil je to kakor mal sv. Misijon. Vršile so se stanovske pridige. Tako je bilo prijetno poslušati te krasne govore, da bi jih bili radi cele ure poslušali. Dal Bog, da bi si jih vsi globoko u-tisnili v spomin in v srce. Dal Bog tako navdušenemu pridigarju, kakor so Dr. Bren. zopet ljubo zdravje in dolgo življenje, ker bodo še veliko dobrega storili s svojimi lepimi pridigami ! Cela fara je bila vesela in se jim vsi lepo zahvaljujemo. Posebno lep je bil sklep. Cerkev je bila natlačeno polna.
Tu v Pueblo so bolj slabe delavske razmere. Vsem Slovencem in Slovenkam iskrene pozdrave po celi Ameriki.
J. M., poročevalec.
mi vidite, skoraj v vsaki hiši imaio ljudje radi Vaše liste. Z veseljem jih prebirajo. Posebno list "Ave Maria" nam je jako priljubljen. Moji otrcaci ga komaj čakajo. Jaz ga ljubim. Težava je samo, kako jih plačevati, ako ni kje vzeti. Tudi "Glasnik" je lep list.
Naš gospod župnik so prišli nazaj iz starega kraja, kamor so šli o-biskat svoje stare in priletne stari-še. O da bi videli? kakšno veselje je bilo tisti večer, ko so prišli z vlakom nazaj. Moj sin je prišel domov, ko je bila že devet ura. Začel je od veselja vriskati, "Mama, go-
Dva modrijaša.
I.
Slovenski svet ima dva modrijaša:
Kristana in Kondaša. Možgan kot njihove na svetu več ni in ne bo jih dokler svet stoji.
V	politiki oba sta junaka
da smeje se jima mirkuca vsaka
V	veri tako st;/ nevedna, to znajte da oba zaslužila bi "cvajte".
Res srečni da imamo ta modrijaša v njih glavi je sama češplova kaša
II.
Slovenci imamo dva bogataša
Kristana in učenga Kondaša. Kolektata zmiraj le same miljune dereta kot "bučarja" svoje ko-
štrune.
Z njimi rešujeta Trst in Gorico,
obetata delavcem samo medico. Skrivaj pa pravita delavcu "Pepe!" Z denarjem pa flikata lastne si žepe.
John B. Jr. Opomba urednika: Prosimo Vas, še kaj nam pošljite. Urednik.
Chicago, 111.—Krščena je bila preteklo nedeljo hčerkica Helena našega občepriljubljenega rojaka in navdušenega narodnjaka Mr. Ivana Kušarja in njegove soproge Mrs. Kušar, ki imata trgovino na 1847 W. 22nd Street. Botra sta bila Mr. Gra-dišar iz So. Chicago in Mrs. Fr. Flo-rijanec iz Pulmana. Vendar Mr. Gra-( dišar radi bolezni žene ni mogel pri-spod so prišli!" je rekel in takoj so'ti, zato ga je nadomestoval Mr. J bili vsi otroci po koncu, da jih ni Jerič. — Mr. in Mrs. Kušarju Časti-
bilo moč spat spraviti potem. To je bilo zopet pogovorov, kako bodo zopet hodili h krščanskem nauku, kako da imajo gospoda radi. In res smo lahko ponosni, da imamo tako blagega gospoda župnika, ki se za nas tako trudijo. Kako smo zopet veseli, ko jih čujemo v cerkvi, ko tako lepo uče svoj narod. Tudi lep red je v naši cerkvi. Vsakega človeka veseli. Dobro došli, gospod župnik nazaj v našo sredo! Bog naj Vam da ljubega zdravje še dolgo let! Bog blagoslovi Vaše delo med nami! Dal Bog, da bi vas ljubili naši otroci tudi potem, ko bodo odrastli! Vam. gospodje uredniki .pa, ki se z Vašimi listi tako trudite in nam toliko lepega priobčujete teden -za tednom. Vi ne veste, kako smo Vam hvaležni vsi, ki se zavedamo tega. Lepo se zahvaljujem Fathru Plazniku in Fathru Zakraj-šeku za njiju lepe besede in vsem drugim, ki pišejo v Vaše liste. Gospodje, prosim Vas, kar naprej! Nič se ne bojte! Mi, dobri Slovenci cenimo visoko vaše delo in Vi sami morda ne mislite, koliko dobrega s tem storite za Boga in za bljižnje
ga '
tamo! Mali Helenci pa želimo obli-lo sreče in blagoslova v življenju. — To nedeljo je bila krščena tudi mala Katarinca, hčerkica našega dobrega rojaka Prekmurca Mr. Igu. Krapeca in njegove soproge Mrs. Krapec. Botra-sta bila Mr. Ignacij Rebrica in njegova žena Mrs. Re-brica. — Tudi Mr. in Mrs. Krapecu častitamo in mali Katarinci želimo obilno blagoslova in sreče! _
—	Na svetega Štefana večer priredili bodo v cerkveni dvorani u-čenci gladovirja Mr. Račiča zabavni večer.
—	Društvo sv. Štefana je imelo preteklo soboto večer svojo letno sejo in volitve. Člani so bili jako zadovoljni s sedanjim odborom, ki je društvo tako lepo vodil in dosegel, da so je zanesel v društvo zopet mir. Posebno Mr. Anton Kremesec je s svojo mirno narav kot predsednik lepo vodil društvo, da si je pridobil zaupanje vseh članov in da je društvo lepo napredovalo.
AMERIŠKE NOVICE.
(Nadaljevanje z 1 strani.) Tudi je odpadla od katoliške vere ■■■	PiPIPosebno nas veseli, ko tako ne-, in je postala spiritistinja. Baje je bi-
Ely, Minn. - Kakor veste je ve-1TT^l ^	Ver°i la VSa "dušena za to sekto in je
ik preobrat v naši mili slovenski C t T' T	56 nik°gar "e VCr°Vala v duhove'
bojite, temveč jim precej na prste
Toraj ne pozabi: "Edinost" je najpotrebnejša "moderna prižnica" med nami. Zavedaj so toraj tvoje dolžnosti do nje!	mPHHHPMHP
, Kako pa pomagaj pri tem modernem misijonskem pridiganju? S tem,j je"v" večini 'slovenskih'hiš skoraj e-aa pridobivaš kolikor mogoče velika poslušalcev, to je naročnikov, ali vsaj I nako. Me slovenske matere, ki smo citateljev, tem modernim prižnican
lik preobrat domovini in tudi tukaj v našem mestu Ely so se delavske razmere jako poslabšale. Dela se tri dni v tednu. Pa še te tri dni se dela skoraj za polovično prejšno plačo. Potem si pa lahko mislite, kako se more človek preživeti in kako izhajati. Komaj se zasluži za hrano, kajti druge stvari gredo bolj počasi doli s cenami. Posebno obuvala so skoraj vedno pri isti ceni. Če bo šlo še dolgo tako naprej, saj bo svet obupal. Kakor veste, tukaj ni nobene tovarne, da bi otroci starišem kaj pomagali s zaslužkom. Samo ubogi oče se mora truditi, da vsem zasluži vsakdanjega kruha. Tukaj je že veliko deklet, ki nimajo nikakega zaslužka. Rade bi šle delat, pa nimajo iti kam. -Pri nas imamo deset otrok, pa še noben nič ne zasluži. Sedem jih hodi še v šolo. Smelo trdim, da
stopite ! Kar junaško naprej ! Zmaga bo na naši strani! Če pa trpite preganjanje, se pa nič ne bojte! Saj so Jezusa tudi preganjali po nedolžnem. Tudi Vas ne bo zapustil v vašem preganjanju. Če bi se Vi tolike ne mučili in ne l/rigali za nas katoliške Slovence, jej, kaj bi že z nami bilo! Tako pa vedo nasprotniki, da ako napadejo našo vero, da ste takoj Vi zadaj, da jih boste ta-j koj nabrisali, da drugič ne bodo i-meli več tega poguma in se bodo' bali. Pri miru naj naš puste, pa jih boste še Vi. Le naprej!
K. Spreitzer.
Forest City, Pa^ — Glede naših volitev, mislim, da bo ostato, kakor ste sporočili. Za župana je bil izvoljen Mr. W. Serdenšek. za mestnega sodnika Mr. Mike Skubic. Mr. Skubic je bil na Francoskem in je
1	------- — j
prišle iz domovine, iz lepe Kranj-'bil lajtnant pri vojakih. Z njim sta
ZASEDANJE KONGRESA V WA-SHINGTONU.
V pondelek, 5. decembra začelo se (Nadalj evanje na 3. strani)
ZA BOŽIČ
je gotovo da se boste spomnili svojih domačih v stari domo- $ vini in jim poslali kak dar za praznike. Ako hočete da bo denar v pranem času na svojem mestu, pošljite to takoj in sicer skozi podjetje, ki Vam nudi najhitrejšo postrežbo, zanesljivost in pa tudi najcenejše cene evropskim valutam. To podjetje pa je:
Bančni Oddelek " Edinosti", j 1849 W. 22 St., Chicago, 111. \
■HMHnna
. j > ______Uauukjd&ftB&S

^edinost-

ameriške novice.
(Nadaljevanje z 2. strani.) je zasedanje rednega zborovanja kongresa ali "parlamenta. Predsed^ nik Harding je nagovoril kongres v torek.
NASLEDNIK KARDINALA GIBBONSA.
Pretekli teden je bil ustoličen novi nadškof Curley za nadškofijo Bal-timor, v katerega škofijo spada naše glavno mesto Washington. Cela slovesnost je bila brez vsakega zunanjega blišča. Kakor znano, je bil zadnji nadškof v Baltimoru kardi-nad Gibbons.
NOVO ŽlUPNIŠČE GOTOVO.
Novo župnišče Jugoslovanske cerkve v Denverju, kjer je župnik Rev. J. Judnič, je bilo pred kratkim do-gotovljeno. Vsa stavba je lepa in jako primerna. To je nov lep napredek župnije v Denverju, ki kaže kako iepo napredujejo ta župnija in kako so tam dobri farani.
16 obrtnih šol nameravajo ustanoviti v Bosni. - Za slovenske obrtne šole pa ni kredita, tako da bomo morali zapreti še tehnično srednjo šolo v Ljubljani, ker_ ne da država nobenega denarja. Razen imenovane šole imamo še pletarsko šolo v Radovljici in puškarsko šolo v Kranju in par čipkarskih tečajev z o-srednjim zavodom za žensko domačo obrt.
KATOLIŠKI VESTNIK.
(Nadaljevanje z f. strani)
stran, se je število zopet dvignilo.
Razpust katoliške fakultete v Bratislavi. Kakor poročajo "Nar. Li-sty", se katoliška fakulteta v Bratislavi razpusti. Sv. Stolica je zahtevala, da se morajo predavati posamezne discipline v smislu tridentin-skega zbora in da mora profesorje imenovati škof. Češkoslovaška vlada tem zahtevam ni hotela ugoditi ter se fakulteta razpusti.
ca sta bila navzoča naslovni škaf Lz reda kapucinov msgr. Salvator Wal-leser in dr. Marij Besson, škof v Lau-sanne-Genf-u.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom Slovencem v Duluthu, Chisholmu, Evelethu, Ely Gilbertu in po vseh slovenskih naselbinah v Državi Minnesoti, naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš zastopnik' Mr. Leo Mladich, kateri je pobla-ščen pobirati naročnino za naše liste Ave Maria, Edinost in Glasnik Presv. Srca Jezusovega in sploh vse, kakor oglase in drugo, kar je z zvezi z našimi listi.
Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom ga najtopleje priporočamo, ter jih obenem prosimo da mu grejo na roko v vseh ozirih.
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
PAPEŽ ZA, STRADAJOČE V RUSIJI.
Papež je poslal novih 500 tisoč lir v Rusijo za pomoč stradajočim. To je že drugi večji dar, katerega je Vatikan poslal v Rusijo za pomoč
stradajočim. Pa bodo vendar naši rdeči trdili, da je cerkev sovražnica trpečih, ker lajša bedo, katero so povzročili ravno rdečkarji..
OGLASI V "EDINOSTI" SO NAJCENEJŠI.
MEKSIKANSKI OGNJENIK DE-LJUJE.
Mežico City. — Ognjenik Popocatepetl, o katerem se je mislilo, da je že ugasnil in je mrtev, je naenkrat zopet začel delovati. Pretečeni teden je prestrašeno ljudstvo naenkrat opazilo velik dim in oblaki pepela so se začeli valiti iz žrela. Ljudstvo iz najbližnjih vasi je začelo bežati.
Katoliška cerkev v Kragujevcu. V
Kragujevcu je izvoljen odbor za zgradbo katoliške cerkve. Prvo darilo v znesku 20.000 K je poklonil nadškofov Skoplju g. Lazarus Midis.
Pražki nadškof dr. Kordač bo v
prihodnjem konzistorju v Rimu povišan za kardinala. Tako — iz čeških listov.
UREDNIK *4 SUNDAY VISITOR-JA" ODLIKOVAN.
Father Noll, urednik znanega tednika Sunday Visitor, jd5Tl te dni odlikovan s tem, da ga je sv. oče imenoval Monsignorjem.
NOV ŠKOF ZA TOLEDO POSVEČEN.
30. novembra je bil posvečen v Toledo novi škof Stich, naslednik škofa Schrembsa. Posvetil ga je Cin-cinnatski nadškof, kamor spada škofija Toledo. Novi škof je Irec.
Kulturni boj. V Trencinu so imele slovaške katoliške redovnice šolski zavod. Ker so se branile v šolske prostore obesiti Husovo podobo, jih je vlada pregnala ter nadomestila s češkimi redovnicami.
EVHARISTIŠKI KONGRES V RIMU.
Letos bo 25. do 29. maja velik av-haristiški mednarodni kongres v Rimu. Predpriprave so že v popolnem teku. Baje bo letošnji kongres prekosil vse dosedanje v veličastnosti in dalekosežnosti.
ZA PRAZNIKE.
Stara navada ameriških rojakov je, da se spomnijo svojih sorodnikov in prijateljev v domovini s primernim darom za božične praznike.
Ker je sedaj cena denarja nizka, že samo par dolarjev pomeni jako veliko v starem kraju.
Denarne pošiljatve skozi našo banko so navadno nakazane v 14. dneh. Denar dobi prejemnik na svoji domači pošti brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, Slovenska banka, 70—9th Ave.,	New York, City
Dostavek:—Onim, ki žele potovati domov za praznike, priporočamo svojo potniško pisarno.
W. Szymanski.
Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. _
Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalc& gi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo.
Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago.
Se priporočam vsem Jugoslovanom l
1907 BLUE ISLAND AYE., CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL 597.
^ ^	Ht	Ht	fi? Ht
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje z 1. strani)
kaznovali vsakega po 150 dinarjev globe — in to,1 ne ker bi prenašalij prepovedano blago, marveč ker so šli čez mejo po poti, ki ni dovoljena. šli pa so tam, da se ognejo italijanskih biričev. Reveži so se zadolžili, da so robo kupili, šli so čez mejo, ,ker je pri nas že velika nadpro-dukcija blaga, a zato jih državna oblast brez ozira na težke okoliščine tako neusmiljeno upili! Kaj pa nešteto glav govedi in konj, je li to vse, kar gre čez mejo, zacarinjeno? Kamele letijo čez mejo, mušice pa lovimo!
Posvečevanje misijonskega škofa.
Kardinal J. M. van Rossum, C. ss. R., je kot prefekt kongregacije "de propaganda fide" posvetil misijonarja kapucina P. Justina Gumy za škofa v Port Victoria (Vzhodna Afrika.) Posvečenje švicarskega rojaka se je izvršilo na slovesen način v cerkvi usmiljenih sester (Ingebohl — Švica), katerih protektor v Rimu je o-menjeni kardinal. Kot soposvečeval-
POZOR IGRALCI HARMONIK!
Naznanjam cenjenim rojakom po širni Ameriki, da sem se preselil v lastno hišo, ker bom imel večjo delavnico in objednem trgovino vsakovrstnih harmonik svojega izdelka, ka-
FARME! KRASNE* FARME!
Sedaj je čas da si kupite farmo; umaknite se iz tovarne in brezposelnosti. Na farmi si vedno lahko pridelate za svoje življenje in ste poleg tega svoj lastni gospodar. Mi imamo na prodaj vsakovrstne male in velike farme v vseh delih te dežele za. vsako ceno, ki bo ugodna vašim razmeram. Mi prodajamo dobre produktivne farme. Pišite nam takoj in razložite nam. kako farmo si želite in mi smo gotovi, da jo imamo za vas. MODEL LAND AND HOMES CO., Room 317. 15 Park Row,	New York, N. Y.
* * * *
FRANK TOMAZICH
SLOVENSKI GROCERIST
Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo Slovencem in Hrvatom. V zalogi imam vedno najboljše salatno olje, doma narejeno kislo zelje in pravo kranjsko ajdovo moko.
1858 W. 22nd Street,	Chicago, 111.
Phone: Canal 2910.
* ♦
Za bolezni In bolečine
PAIN-EXPELLER
TvorniAka zuuinku re«. v pat. i»r. Z»ir dr.
Prijatelj v Potrebi
KOLEDAR AVE MARIA za leto 1922.
Je krasna knjiga, obsegajoča 224 strani. Poučni članki, povesti in poročila iz raznih naselbin kakor tudi številne slike krasijo delo. Koledar Ave Maria stane s poštnino sam* 160c, za v stari kraj 75c.
Koledar dobite pri U kalnemu zastopniku ali p i pišite na:
"Edinost,"
1849 W. 22 Street, Chicago, 111.
* * * + +
FIDELITY ELECTRIC COMPANY
Frank Schonta, lastnik.
Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ceno. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, glad ilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, ki nas pniporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5.00 nagrade.
Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke.
2049 West 22nd Street,	Phone: Canal 5190.
kor tudi vse tej stroki spadajoča dela. Vsako delo garantiram in točno postrežbo. Edina slovenska trgovina v Clevelandu s har-monikom. S spoštovanjem
Anton Mervar, 6921 St. Clair Avenue " Cleveland, Ohio
DR. J. V. ŽUPNIK.
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Sloven^. Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio.
Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici.
Moje delo je zanesljivo.
I PREPRIČAJTE SE
da je resnica o čemer govorim
ROJAKOM V CHICAGI IN OKOLICI NAZNANJAM,
,1

KOLENDARJI.
Naznanjam da imam zopet velike stenske KOLEDARJE katere bodem razpošiljal po naročilih tukaj in v staro domovino. Koledarji so zelo veliki in. vidni, imajo 12 listin z slikami so zelo primerni za družine ali pa urade posebno še za društvene uradnike; cena v primeri kolendarja je zelo majhna topa zato ker jih naročim po 10. tisoč v kup, z poštnino stane 25 ct. bodisi tukaj ali pa v staro domovino, naročila" po-šlite v denarju, money order ali pa v znamkah, pišite na:
ANTON GRDINA, 1053 EAST 62nd STREET, ^	CLEVELAND, O.
da imam v zalogi najboljše črevlje, za može, žene, fante, dekleta in otroke. Pomnite, da poleg tega dobite pri meni za niafco Ceno dobro in trpežno blago, Vam tudi jamčim vsakj par, ki ga kupite pri meni, da ako Vam ne ugaja ali ni prav, prinesite nazaj in dal Vam bom take, da boste zadovoljni ali pa povrnem Vaš denar!
Zadovoljiti moje odjemalce je prva stvar in moje največje veselje. In j>repričan sem da pri meni najdete boljšo postrežbo, kakor pa pri tujih židovskih tvrdkah. Zato poskusite
in prepričajte se!
ROJAKOM IZVEN CHI-CAGE PO RAZNIH NASELBINAH NAZNANJAM, da pošiljam naročila tudi izven Chicage po pošti. Kdor se hoče naročiti dobre praznične črevlje ali črevlje za na delo, površne črevlje " Rubbers", razne "sliperje" bodisi za može, žene, fante, dekleta ali o-troke vse to dobite lahko pri meni. Pošljite mi samo mero Vaših starih črevljev in sicer takole: Postavite Vaš stari čre-velj na pap?$r in potegnite svinčnikom okrog in okrog podplatov in pete, ter ta obris pošljite meni. Če je bil Vam
Vaš stari čevelj premajhen ali prevelik, pripomnite to v pismu.
Pišete lahko v angleškem ali slovenskem jeziku:
ROJAKE SLOVENCE vabim, da kadar se nahajajo v bližini, da pridejo in si ogledajo mojo trgovino. Rojaki ne pozabimo na geslo:
" S V O JI K SVOJIM ! "
JOSIP PERKO
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI,
2101 W. 22nd St.	Chicago, 111.
________
X.
"Zdaj vas moram zapustiti, plemeniti gospod", nadaljuje lanist po kratkem odmoru, "vendar vas moram ko zvesti prijatelj na nekaj opozoriti. Vi ste res vjetnik, a ne tribunov, ampak Tiberjev. In kolikor razumem, ker poznam deželo in ljudi v njej bolje kakor vif niste vjetnik zaradi sebe. Skrbno čujte nad svojima spremljevalkama. Ker njiju ne veže častna beseda, skrbite, da ju skrijet? nai kakšnem varnem kraju. Mi ue živimo več v starem Rimu — Rim propada. Toraj pazite! Zdravstvu jte !"
Strme ga je poslušal Pavel. Ko se okoli ozre, zagleda sužnja Klav-dija, ki je zahval v kotu dvorišča cvetice. "Neizogibni je zopet tu," misli si mladenič. "Zdi se mi, da me zasleduje. Kdo ve, če ni slišal zadnjih besedi lanistovih." Poteni gre k svoji materi in ji pove svoj pogovor z Telom.
Gospa Lea se je nekoliko prestrašila. Poklicala sta tudi gostilničarja in gostilničarko k družinskemu posvetovanju in so sklenili, da naj mati piše svojemu svaku, bivšemu triumviru in ga prosi, da obe dami sprejme v varstvo na svojem gradu.
"Ta leži visoko na vrhu pečine tik morja", pojašnjuje Krišpina. "Z njega se vidi na milje daleč, tako po suhem, kakor po morju. Ali, milost-ljiva gospa, kakor hitro boste gori, mora prenehati vsako občevanje med vami in vašim sinom."
Vsi so spoznali resničnost te opazke le predobro.
Gospa Lea je spisala enostavno, uljudno in spravljivo pismo. Ostalo je le še vprašanje, kdo naj ga nese na'Monte Circello.-
Krisp je predlagal Klavdija.
"Na tega še misliti ne smemo!" oporeka Krišpina ostro.
"Kaj, na tvojega prihodnjega zeta?"
"To razumem jaz bolje, kakor ti. Moja hči ga lahko vzame, to Tiberiju nič mar — ali tega pisma", — in pri tem pomenljivo pogleda Pavla in soproga. 4'Potem tudi s zetovstvom najbrž ne bi bilo nič, ako bi Tiberijev suženj — prevzel tako nalogo. Še celo Benigna ne sme o celi stvari prav nič vedeti. Česar človek ne ve, tudi izdati ne more. Zapomni si: molčljiv jezik, kakor je moj, gotova omejenost in nevednost kakor je tvoja, prijatelj Krišp, naju je rešila že marsikatere nesreče — in nama ohranila glavo na vratu. Pismo sme nesti le stari Filip in nihče drugi!"
Prerešetavali so še, kaj naj store v slučaju, ako bi se triumvir branil iz strahu, ali kateregakoli drugega vzroka sprejeti svojo svakinjo in nečakinjo v svoje varstvo, a sklenili niso ničesar.
Stari, zvesti sluga se je podal na dolgo pot. Med pričakovanjem njegovega povratka in imperatorjevega prihoda je minulo nekaj dni.
Pavel je porabil sprejeto dovoljenje za manjše izlete v okolici. Mati in sestra sta pa mirno ostale v gostilni. Večji del dneva je Agata prebila v društvu Benigne.
Benigna je bila prijazna, odkrita in na svoj način zelo razumna deklica. Za Agato, ki je občevala ž njo, kakor s sestro, bi bila šla tudi skozi ogenj. Obe mladi bitji, pozunanjosti tako različni, — ena je namreč bila velika in krepka v polni moči dvajsetih let, s poredno jamico v polnih rudečih licih, druga pa fina. sloka, slabotna in nežna, kakor mladika, ki mora moč šele dobiti z velikimi sanjavimi in radovednimi očmi in ko marmor belim čelom — sta se večkrat same smejale nad tem tako izne-nada sklenjenim prijateljstvom. Gotovo je pa pri tem pridobila največ Agata, ki ni »mogla skoraj trenutka prebiti brez nje in je bila vsak večer slabe volje, ako ji je Benigna želela zvečer ; lahko noč, ali se je pa tiho zmuznila doli, da bi, kakor je rekala Agata, "govorila se senco", ki jo je pričakovala na vrtu ob mirtovi meji.
Bilo je zvečer tretjega ali četrtega dne. Pavel se je ravno vrnil z ribolova. Od naravne lepote okolice prevzet, se je zadržal dalj časa, kakor je nameraval. Slučaj, ali kaj je bilo, ga je privedel na isti prostor, kjer se je razvil v drugem poglavju opisan prizor. Se enkrat je gledal v duhu vse, a pomešano s tem, kar mu je razodel Tel. Zopet je gledal lepi grad, posest njegovih pradedgv in se je naslajeval na živih podobah, ki so jih predstavljali bliščeči se marmornati kipi na strehi.
Pa — ali je bila to samo prevara od solnca zaslepljenih oči, ali izro-dek njegove domišljije — ali resnica. Zazdelo se mu je, da so vsi kipi oživeli, ali bolje — ne! Med njimi so se premikale druge bliščeče se postave nemirno sem in tja — se med seboj pozdravljale in se razgovarjale, združile so se v skupine in se zopet razšle. Vsi so bili zelo vznemirjeni — in kakor bi mignil v naslednjem trenutku so izginili vsi, kakor začarani v hišo in bleščeči se kipi so zopet samevali na strehi.
V čudne misli zatopljen je nadaljeval naš mladi znanec svojo pot. Med potjo sreča ovčarja, ki je gnal svojo čredo v mesto.
"Ali ste že slišali", zakliče mu pastir, "imperator je v Formiji. To bo moje koštrune precej podražilo."
Pavel je odhitel s kratkim pozdravom mimo njega. Ko je prišel do gostilne, je bolj tekel, kakor šel skozi vrt, kjer je imel najkrajšo pot v sobe svoje matere. Skupina mladih suženj je skočila ob njegovem nenadnem prihodu prestrašeno vsaksebi in prenehala se svojim smehom in klepetanjem. V malo skokih je stal mladi mož na verandi pri materi in sestri, ki sta ga veselo pozdravile.
"Dobro, da si došel, moj sin", pravi Lea. "Poglej, kaj je ravnokar našla tvoja sestra."
Poda mu košček finega papirja, na katerem je bilo napisano z fino pisavo v najčistejši grščini: "Ako moč in sila krožita, kakor razbojniški kragulj, je čas, da se koklja in piščanec skrijeta."
Kaj neki to pomeni in odkod to pride?" vpraša Pavel začudeno.
Agata je našla ta listek spodaj pri vhodu v senčnico, ko sva ravno prišle z vrta, ali bolje s sprehoda. Obiskale sva CiceronovO vilo pri Foi*-miji, kjer so ga morilci dohiteli in za zabodli. Benigna nama je o vili toliko pripovedovala, da jo je hotela Agata na vsak način videti. To tukaj je ponovno svarilo za nas. Samo ne vem, kaj storiti in kam se obrniti, — upam, da se Filip že vrača in nam prinese zaželjeni odgovor. Potem se takoj napotimo tje."
. Klepsydra, ali vodena ura,~ki je stala v enem kotu sobe na tleh je kazala, da je navadna ura za večerjo že minola. Ko so se naši prijatelji Še začudeno vpraševali, kaj naj bi bilo temu vzrok, je vstopil krčmar, ki se je začel nekako zmedeno opravičevati. Plavil je, da je Benigm slabo
in da bo nocoj stregel on namesto nje. Potrdil je, da je Avgust res prišel in da se bo istom sedaj začelo pravo življenje polno iger in zabav. Tudi je obljubil, da bo dobival za svoje prijatelje od'znancev na dvoru e-den a^ dva dni poprej izgotovljene programe.
AMERIŠKI SLOVENCI PODPI, RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE!
IŠČE SE FRANC HROVAT, "Andrejčetov" iz Gotne vasi štev. 13. pri Novem mestu, Kranjsko, star 37 let ki živi nekako že 16. let v Ameriki. S prva je živel pri stricu Alojziju Hrovat v Joiietu, 111. Mati Ana in oče Anton sta mu u-mrla, brat Alojzij pa se je izgubil v vojni leta 1915. Doma še živijo sestre Micka in Ana, slednja poprej kuharica pri Dr. Travnerju v Ljubljani, ter želijo in ga vabijo da naj se prej ko mogoče zglasi. Pripomni se, da zahaja rad v cerkev k maši prepevat.


& & & & & &
Hiše in farme«
Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois, Ind. Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile! Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar
v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga te vrste dela. _
Prodajava bonde in mortgage.
MLADICH & VERDERBAJŠ, 1334 West 18th Street,	Chicago, I1L
IŠČE SE SLUŽKINJO
za splošna hišna dela. Prednost ima taka, ki je navajena otrokom. Dobra plača in dober dom za pravega dekleta. Za vse podrobnosti vprašajte pri:
Mrs. J. J. Weiss, 6358 So. Artesian Ave., cor. 64th St., 2nd Apartment Chicago.
I KOSMACH
18O4 w. 22nd St., Chicago, I1L
Rojakom se priporočam pri nakupi, raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in zno traj, pokladam stenski papir. Najboljie delo, nanizje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPEK TINKTURA je najuspesaejfe na svetu za rast in proti izpadanj« las. Alpenpontada za brke in kt4o-kurja očesa in bradavice ▼ 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem ▼ 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge boles-ni imam jako uspesna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj.
JAKOB WAHCIC
6702 Bonna Ave, N. E.	Cleveland, O.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
<017 ST. CLATK AYKNUX CLEVELAND, O.
ImMujm MOlMM Oil
IN DB*KS OPRAVE.
NAJLEPŠI DAR ZA BOŽIČ
je draft ček za 1000 dinarjev, ki velja danes samo $1560
Jutri bo morda ceneji, ali pa dražji, kakor cena nanese.
Vložni oddelek t moje, pod nadzorstvom državnega bančnega departmenta stoječe banke je najbolj varno mesto za pohrano vašega denarja. Plačan 4 odstot. obresti.
Prodajam šifkarte. Cena do Trsta $85 in $5 vojnega davka. Jaz sem javni notar.
EMIL KISS, bankir, 133—2d Ave., New York, N. Y.
TINKO ARBANAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1330 West 18th St., Chicago, lit Phone: Canal 4340.
Prepričajte se!
Da mi resnične izdelujemo najkrasnejie ienitovanj-
»ke slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah.
V3em »e priporoča«.
ceK
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111
PHONE: CANAL 3534.


Pripravite se za neodvisnost
fini banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti mad da-veto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol