LETO (ANO) XLVIII (42) Štev. (No.) 15
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 20 de abril — 20. aprila 19^9
Zdaj je čas !
ALEPH
PROCES PROTI NIKOLAJU TOLSTOYU
Uredniki Svobodne Slovenije okoli leta 1950. Ob ustanovitelju lista Milošu Staretu (urednik od 1941-45 in 1948-84) sedi Pavel Fajdiga (1984-79), zadaj dr. Tine Debeljak (1948-56 in 68-89), Pavle Rant (1948-58), Ruda Jurčeč (1948-54), Janko Hafner (1949-62), Joško Krošelj (1949-69).,
Pred nekaj tedni smo brali na tem mestu poziv in prošnjo, naj podpremo grofa Nikolaja Tolstoya, ki se bo letos junija branil pred britanskim sodiščem. Dokazati bo moral, da so določeni angleški oblastniki izza časa druge svetovne vojne odgovorni za nasilno vračanje in potemtakem posredno tudi za kasnejšo likvidacijo neštetih beguncev pred komunizmom.
Ta javna razprava je po skoraj 45 letih nedvomno edinstvena priložnost za širjenje zgodovinske resnice o nepreglednih tisočih beguncev, o prevarah in prisilnih vračanjih pa množičnih umorih oseb, ki so se zavedale komunistične nevarnosti in nasilstva ter si želele le svobode.
Res, ni verjetno, da bi se taka izredna možnost, seznaniti svetovno javnost tudi s slovenskimi žrtvami povojnih spletk in komunističnega terorja, v dogledem času še kdaj ponovila. Zato je naša dolžnost podpreti z vsemi sredstvi Nikolaja Tol-
V	Prešernovem koledarju 1989, ki ga je izdala Prešernova družba z namenom, da pošlje med ljudi sedanjemu režimu naklonjene knjige, je Zdenko Roter, profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (po določilih slovenskega pravopisa bi se moralo glasiti „časnikarstvo“) napisal člantek z naslovom „Drugačna prihodnost?“ Naj omenimo, da je omenjeni profesor tudi izvedenec za verska vprašanja.
Iz članka je razvidno, kakšne spremembe so se -v dušah nekaterih močnih režimovcev izvršile v zadnjih letih doma. Preje fanatični pre-ganjavci vsake najmanjše opozicije zoper komunistični režim, sedaj pa krepki udrihači zoper „vladajočo politično elito“, ki obstaja iz vodilnih članov partije, ki so nas „končno pripeljali v sedanje krizne razmere“, kakor pravi Roter.
V	uvodu članka pravi Roter, da je nesporno ugotovljeno, „da je večinsko mnenje prebivalstva izjemno kritično do sedanjih razmer, do pogojev osebnega, družinskega, skupinskega in narodnega življenja.“ „Ta kritičnost pa se manifestira predvsem kot globoka kriza zaupanja slovenskega prebivalstva v delujoče ustanove političnega, gospodarskega in socialnega sistema.“
Še v letu 1980 so smatrali ljudje razmere v Sloveniji za ugodne. V zadnji raziskavi iz 1. 1988 se prednosti naše dežele v očeh javnega mnenja dobesedno sesujejo. Roter navaja te primere: leta 1980 je bilo 74% ljudi prepričanih glede vplivanja ljudstva na družbene odločitve, dočim je pri zadnji preiskavi padel ta odstotek na 24%. Glede možnosti za napredovanje človeka je padel odstotek od 67 na 18.5%. Najbolj radikalno pa je sesutje glede dobrega gospodarjenja in hitrega razvoja znanosti in tehnike.
Pa poglejmo še nekaj številk. Med ključne sestavine nove politične demokracije prebivalstvo šteje najprej neposredne volitve od občine do federacije (52.9%) in volitve z več kandidati (64.6%). Druga sestavina nove zamisli je zavzemanje za politični pluralizem. Značilno je, da je za Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL) kot enotno organizacijo z vodilno vlogo komunistov“ le 6.7% prebivalstva. Podobno velja tudi za odgovor, da le 5,8%. vprašanih meni, da je „politika, za katero se zavzema zveza komunistov (ZK) pri nas sklada z interesi večine“...
58.6% vprašanih pravi, da naj se ZK dokončno odreče monopolu odlo-anja o družbenih zadevah.
stoya, da bo razširil in utemeljil svoj zagovor in s tem dal zgodovinarjem nespodbitne dokaze o dogodkih, ki jih mi poznamo, a so svetovni javnosti še vedno neznanka.
Ko bomo brali čez nekaj mesecev v časopisih o poteku te, za nas lahko tako pomembne razprave, bo že prepozno, če se nam bo tedaj oglasila vest, da bi morali pomagati, ne bo več časa. čas je zdaj.
Denarna pomoč, ki jo oddamo te dni, bo pripomogla k skupnemu naporu in razpravo bomo lahko spremljali v zavesti, da govori pred britanskim sodiščem in pred svetom tudi naš zastopnik.
Da si ne bomo kasneje očitali pozabljivosti ali neinformacije, se pričnimo medsebojno opominjati: „Zdaj je čas!“
Obe organizaciji borcev, „Vestnik“ in „Tabor“, zbirata denar v ta namen. Oddajmo svoj prispevek eni ali drugi, a oddajmo ga brž.
Marko Kremžar
46.5% vprašanih zahteva, da naj se ZK odreče v ustavi zapisani vodilni in usmerjevalni vlogi v družbi.
69.6% jih zahteva da naj ZK o-blikuje program družbenih sprememb.
86.1% jih zahteva, da naj ZK izloči vse tiste, ki so vanjo stopili iz koristoljubja.
Posebno značilno je, da se je 72,2% ljudi odločilo, da zahtevajo od ZK, da naj se odločno zavzame za suvereno in avtonomno republiko Slo*. venijo v okviru jugoslovanske fede. racije.
79,8% ljudi se je izreklo za to, da naj ZK podpre vsa prizadevanja za razjasnitev vseh napak, storjenih v povojnem razvoju.
54.6% vprašanih se je izreklo za to, da naj se ZK odreče nereligioz-nosti kot pogoju za vstop v ZK.
Pa še na nekaj drugih očitkov, ki krožijo po Jugoslaviji, je ta anketa odgovorila. 84% jih je odgovorilo, da Slovenci niso nastrojeni proti silam JLA. 82% jih izjavlja, da Slovenci niso egoisti, zaverovani' sami 'vase in v svoj standard ter da jih problemi drugih narodov ne zanimajo.
Naj še to navedemo, da so se vprašani z veliko večino strinjali z naslednjimi zahtevami:.. Odpravijo naj se vse omejitve v razpolaganju podjetij z dohodki; vse oblike lastnine naj bodo enakopravne (državna, družbena, zadružna, privatna); vsakdo lahko prične z gospodarsko dejavnostjo ; tam, kjer družbena lastnina ni sposobna zagotoviti dohodka, naj se spremeni v zadružno, delničarsko ali zasebno lastnino.
Navedli smo nekaj ugotovitev iz Rotarjevega članka, da se iz teh vidi pravo razpoloženje slovenskega ljudstva.
Sm R
HMiMiiiiiiiHiiininiiniiiHiiiiiumiJiiiiiH
MOGOČE PA ŽE VESTE, I>A...
—	da so se v ljubljanskem dnevnem tisku pojavile zahteve, naj bi pre-imenovali Ploščad Borisa Kraj-gherja kakor tudi Univerzo Edvarda Kardelja...
—	da je o pokojnem dr. Tinetu Debeljaku, nestorju slovenskih emigrantskih intelektualcev, ki je ne-davno umrl v Buenos Airesu, pred leti zelo lepo pisal pisatelj Lojze Kovačič v prvi knjigi svojih PRIŠLEKOV...
—	da je v Tokiu prišlo do ustano. vitv.e prve judovske naselbine...
MLADIKA, Trst, št. 2/3
Vedno se stresem, ko se spomnim te BorgesoVe povesti. Začenja se, k® protagonist, prežet od žalosti zaradi smrti svoje ljube spozna, da se življenje ni ustavilo, da teče naprej in da se nihče ne ozira na njegovo žalost, ki ga hoče pridržati v enem samem trenutku, kot v eni sami točki te črte večnosti.
Zgodba se je dogajala baš v San Telmu, buenosaireški četrti, v kateri sem spoznal glavne igralce naše lastne drame — drame slovenskega izseljenstva v Argentini. In na povest sem se spomnil tisti prvi ponedeljek po smrti Miloša Stareta, ko sem se po starih kamnih ulice Estados Unidos spotikal ¡proti Vilkovi tiskarni. Nekaj tednov za tem so me isti kamni spominjali na minljivost, po slovesu od Slavimira Batagelja. In žalostno se oziram po starih zidovih, ko poteka že peto leto odkar sta se poslovila in deset let kar ni več Pavla Fajdiga in dvajset od smrti Joška Krošlja in ko od prvotnega uredniškega zbora ni nikogar več.
Le ob starih fotografijah se moremo še ustavljati ali obujati spomine in moč, ko listamo letnike tistih prvih časov. Tedaj je peščica idealistov, ki se ni hotela sprijazniti s izgubo domovine, in je s strahom v srcu gledala, kako življenje teče naprej, iskala po ulicah starega mesta in našla, kot Borgesov junak, Aleph, čudežni kamen, v katerem je odsevalo vse dogajanje tega sveta: ljubezen in sovraštvo, smrt in rojstvo, objem in udarec, žrtev in pohlelp ...
Našli so ta pravi čudež življenja v obuditvi ideje in poučlovečenju vizije, kateri so dali časopisni format in jo ponovno, kot v najhujših letih vojne in revolucije, znova krstili za Svobodno Slovenijo.
Kako jih vse imenovati, ne da bi vsem storil neke vrste krivico, saj so vsak s svojega zornega kota in s svojimi talenti, osvetljevali to čudežno zrcalo, v katerem sta odsevala svet in Slovenija. Nihče ne more zanikati očetovstva Milošu Staretu. Ali ljubezni, s katero je nenehno, do zadnjega diha, brusil ta biser Joško Krošelj. Poetski navdih,
Oživljeni „
Novi predsednik Jugoslavije bo po
15.	maju eno leto Slovenec Janez Drnovšek. Slovenci so prvič po vojni izbirali, na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah med dvema kandidatoma: Markom Bulcem in Janezom Drnovškom. Oba sta seveda preizkušena komunistična politika, zato so volivci imeli na volitvah le malo zadoščenja. Na veliko presenečenje vseh je dobil največ glasov mlajši Drnovšek. V resnici je zmagal „ne-Bulc“ oziroma ljudje so se odločili za politika, ki si še ni imel priložnosti umazati rok v enopartijskem komunističnem sistemu monopolov in manipulacij.
Milan Kučan je sedaj, po pisanju Mladine, tudi javno priznal, da ga obiskujejo tkim. „zdrave sile“ oziroma komunisti stare (upokojene) garde: Maček, Kraigher, Popit, Ribičič... ter vršijo na svoje liberalne naslednike neposredni pritisk. Danes je povsem očitno, da razen pod zaščito vojske, nima ta' stara kompromitirana garda komunistov na slovenskem političnem prizorišču kaj iskati. To so danes popolnoma osovraženi ljudje.
13.	aprila je Hrvatski sabor izvolil Stipeta Šuvarja v predsedstvo Jugoslavije. To je bila pravzaprav velika klofuta za Miloševičevo Srbijo s hrvaške strani, šuvar se je ob tej priliki zelo odločno postavil proti Miloševičevi politiki. Isti dan je Mi-
ki mu ga je vlival dragi Tine Debeljak. Ognjevitost Pavla Ranta v prvih in zadnjih letih, svetovna razgledanost Ruda Jurčeca v začetku. Hafner nas je vodil v svet tehnike in nas popeljal v visemirje s svojimi članki. Potem sta prišla Pavel Fajdiga in Slave Batagelj, tedaj še kot predstavnika mladega rodu.
Tako so tekla leta, medtem ko so padale matrice linotipa in ropotali tiskarski stroji, najprej tu, potem tam, dokler se niso zasidrali v stari stavbi, ki jo je v San Telmu našel Vilko Čeč, brez katerega si tudi ne moremo misliti Svobodne Slovenije. Tam ¡sem jih našel, tam najprej spoznal. Tam pričenjal razumevati ljubezen, ki jih je skoraj bolestno, teden za tednom gnala v stalno vztrajanje, nenehno metanje luči in občudovanje tega Alepha, ki je zanje bila Svobodna Slovenija. In tako bo se vrteli v tem začaranem krogu, kjer sta bila čas in svet le izgovor za nenehno pričevanje, da se niso ustavili sredi poti, da niso omagali, da so brez ozira na kraj in na težave nadaljevali pot do cilja, kjer je blestelo dvoje besed: Bog in Slovenija.
In ob teh kamnih, sad tisoč-
fifty - fifty "
loševic v Beogradu odkrito grozil vsem, ki so mu na poti. Že naslednji dan je vodil Šuvar v Beogradu sejo GK ZKJ, ki je obravnavala preobrazbo ZK. Takoj na začetku so Srbi zahtevali, naj Šuvar ne bo v delovnem predsedstvu, ker da je v Zagrebu govoril proti Srbiji. Zahtevo so dali na glasovanje, nakar je dobil Šuvar podporo s 111 glasovi, proti njemu pa je bilo „samo“ 23 glasov (srbskih). Ta rezultat je zelo pomemben, saj se na njem lepo vidi trenutno razmerje sil v Jugoslaviji, v katerem je bila Miloševi-čeva agresivnost še enkrat poražena. V svojem referatu o predobrazbi ZK je podal Šuvar zelo '„revolucionarne“ poglede, saj se je zavzel za politični pluralizem ter proti ZK kot centralistični organizaciji.
Miloševičeva politika je sedaj prerasla v odkrito genoeidalno agresijo, saj je bilo na Kosovu ubitih okoli 200 Albancev. Tam trenutno vlada sicer navidezni in moreči mir zaradi prisotnosti vojske, velikega števila policije ter policijske ure; ob vsem tem pa se izvajajo obsežne kadrovske čistke.
Zgodil se je tudi svojevrsten incident, ko je vojska 6. aprila mobilizirala čez sto slovenskih rezervistov ter jih v veliki tajnosti poslala na Kosovo, kar je Slovenija sprejela z velikim ogorčenjem in kot očitno provokacijo. Še eno dokazovanje mo-
letnega dela narave, pa sile človeka, ki jih je oklesal in z njimi po-tlakoval cesto, medtem ko padajo matrice v linotipu in ropotajo stari tiskarski stroji, se jih znova spominjam: po mesecih, po petih, desetih, dvajsetih letih, čas ni važen, važna je ljubezn, važno je spoznati in razumeti — mimo človeških napak in človeških razlik — njihovo ljubezen. Le tako moremo, s srcem polnim upanja, nadaljevati njih delo, ohranjati pri življenju ta Aleph, ob katerem se srečujemo z njimi — vsak teden, vse dni...
Tome Mizerit
Pozneje je vstopil v uredništvo Slavinih- Batagelj (1958-84); na sliki pri delu za dnevnik Zedinjena Slovenija v Senigaliji leta 1946.
či s strani vojske. 12. aprila so prepovedali 14. številko Mladine, ker je v uvodniku zapisala, da vlada v Jugoslavji vojaška diktatura. V prepovedani številki je tudi članek o teritorialni obrambi, ki je bil očitno glavni vzrok za zaplembo.
Uredništvo Nove revije je izdalo knjigo dr. Tineta Hribarja Slovenska državnost, ki je neke vrste nacionalni program Slovenije. Hribar v njej pokaže pogoje slovenske suverenosti in izpostavi elemente, ki manjkajo, da bi imeli zares svojo državo. Duhovna prostost Slovencev je izvir ne le ekonomske in socialne, ampak tudi politične in kulturne svobode oziroma samostojnosti, pravi Hribar,
Gorica, 15. 4. 1989
TELEFONSKO SPOROČILO
Iz Gorice ¡smo dobili že v sredo,
12.	t. m. telefonsko sporočilo od V. Levstika, da je bila najnovejša (14.) številka Mladine zaplenjena. Žal je bilo že prepozno, da bi novico objavili v našem listu. Vzrok zaplembe in druge podrobnosti bodo razvidne iz zaplenjene številke, ki je že na poti v Argentino.
javno mnenje-proti partiji
VINKO LEVSTIK PO TELEKSU IZ GORICE
Politična uganka
Pri Mladini so se konec 1988 odločili obravnavati slovensko politično emigracijo (SPE). Jasno je, da je za režim ta eno najbolj delikatnih področij. Problem v bistvu danes ni več toliko obravnava dogodkov iz leta 1941-45, ki teče in bo še tekla vse do momenta, ko bo vsa resnica znana celemu narodu. Gre za oblastni monopol partije. To je bila dilema leta 1941 in za to in samo za to gre zadnja leta v domovini. To, tako jasno, dejstvo1, je partiji strašno neugodno.
Kot je znano, je po močnem angažiranju poznanega hotelirja Vinka Levstika prišlo do objave nekaj prispevkov SPE v Mladini, februarja t. 1. Gre za spomenico SNO, pisma SNO Mladini podpisanega po M. Lobodi, Kremžarjevega in Urbančevega prispevka. Kolikor je znano, niso popravljali prispevkov SPE, samo članek P. U. je bil v bistvenem delu skrajšan za eno petino!
Kot odgovor prispevku so bila objavljena stališča nekaterih faktorjev iz domovine. Vsi ti prispevki so bili pisani, če že ne objektivno, pa z dokajšnjo mero odprtosti, dobre volje in civiliziranosti. Izjema je članek Boštjana Zupančiča, ki pa je pisan tako primitivno, nesmiselno, da je komaj vreden obravnave. Manj pozitivno so bile izbrane fotografije, ker pokažejo domobranstvo, Stražarje, neobjektivno in lažno. Tu je mišljena fotografija, ki prikazuje Stražarje, ko pozdravljajo po nacistično. (Mladina 16-1989, str. 1!!)
Udarec po SPE, specifično proti Vinku Levstiku, je prišel iz povsem nepričakovane strani in sicer anonimno s strani C. Groma. Zadnje informacije so, da je ta anonimee blizu uredništva Mladine in blizu četverici obsojenih! Ta navaja o V. L. stvari, ki jih je mogel dobiti samo iz aktov slovenske politične policije. Nekajdnevni obisk Levstika v domovi-nini in dejstvo, da si upa živeti v Gorici, naj bi bil prepričljiv dokaz, da ima Levstik neke nečedne povezave. Še slabše kot Grom pa se zneseta nad V. L. do,sedaj najbolj premočrtna slovenska oporečnika Igor Bavčar in Janez Janša. Bila sta na 'obisku pri Levstiku, prodala sta mu knjige in potem spišeta članek „Fimi-granti med represijo in kolabora-cionizmom s SDV“. Tam najdemo povsem nedokazane očitke V. L. :
a)	Levstik je v pogovoru z njima-hitel dokazovati svojo lojalnost (režimu?, op. p.).
b)	Predal jima je proglas črne roke, ki bi mogel oba kompromitirati, če bi ga nesla domov. (Gre za knjigo Italijana v italijanščini o dogajanjih 1943-45 na vzhodno* italijanskih mejah, povsem nnedolža in nenevarna zadeva! op. p.)
c)	Markantni emigranti in oblastna vrhuška sklepata v skrbi za lastne privilegije najbolj nizkotne kupčije.
d)	Služba državne varnosti naj da na razpolago vse podatke o stikih z Vinkom Levstikom od marca 1987 do danes. (Mladina 6/89, str. 61)
Janša in Bavčar bi morala dokazati gornje trditve, ali jih preklicati! Gre za njun moralni lik, za njun prestiž.
V istem članku poskušata oba pisca še prepričati bralce, da med partizanstvom in partijo ni mogoče potegniti enačaja. Teror partije od julija 1941 do julija 1942 in kasnejšo komunistično revolucijo izenačita na moralni ravni s samoobrambo naroda in se znebita takele: „Partizani so za poboje (Kočevje, Teharje itd.) izvedeli šele leta 1975.“
Bavčar in Janša, ki se do tega članka v Mladini nikoli nista dotaknila tematike iz let 1941-45, sta s tem člankom padla v skupino slovenskih oporečnikov, ki se drže v svojem delu okvira, predpisanega po CK ZKS. Povsem tako kot prof. F. Bučar, časnikar V. Blažič, prof. D. Rupel itd. poudarjajo in ostajajo pri mitu NOB in narodnega izdajstva. Zavestno ali podzavestno s takim delom razbijajo v notranjem in zunanjem slovenskem prostoru eno opozicijsko skupino proti drugi. Povsem so podobni delavcem, ki se bore za boljši kos kruha s slikami Tita, rdečo zvezdo in gesli kot „bratstvo in edinstvo“... Ponižujoče in brez upa na uspeh!
Ta indirekten napad Mladine na V. L. in SPE je morda bila cena za objavo prispevkov SPE. Janšev prilog pa bi mogel biti del cene, ki jo mora plačati za odlaganje pripora. To pa je tisto barantanje, za katerega se je Janša zaklel, da ga’ ne bo uporabil. Taktika dela slovenske opozicije, ki si hoče pridobiti možnost omejene dejavnosti s krivičnim blatenjem SPE, domobranstva ali slovenske Cerkve, je moralno neopravičljiva. Slovenska opozicija iz let 1941-45 ni uspela ustaviti prodora komunistične diktature. Domači faktorji kot NDH ali mednarodne okoliščine so to preprečile. Današnja opozicija ima lažje delo. Komunizem je odpovedal povsod in na celi črti, drži ga samo še surova sila. Z napačno taktiko in pretirano previdnostjo bi mogli predolgo' čakati na svobodno Slovenijo!
dr. Peter Urbanc
LJUBLJANA — Tujih turistov je bilo lani kar za 6% več kot predlanskem. Obisk računajo na podlagi prenočitev in teh je bilo lani vsega skupaj 3,87 milijona. Manj pa je bilo domačih (jugoslovanskih) gotov: za 9 odstotkov manj, to je 4,93 milijona prenočitev.
Tome MizesrH
I,	1Ö1IC Bil
á IZ3VL3EN3A V ARCENTI
Nenadoma se je država znašla V kaosu. Inflacija aprila pravijo, da bo segla do 30% ali čez. Vemo pa, da so statistike mnogokrat lažnjive. In v teh dneh je najbolj poskočila cena takoimenovanim „življenjskim potrebščinam“. Ubogi delavec, ki živi od svoje plače, je izredno prizadet, ko je moka poskočila čez 100 odstotkov, enako kot olje, jajca... Kaj pa mleko? Sladkor? Lahko bi nenehno naštevali. A bralci sami dobro poznajo položaj. S političnega’ vidika je važno gledati, kako je do tega položaja prišlo, in kaj se bo iz tega skuhalo.
KDOR SEJE VETER...
...žanje neurje, pravi pregovor.. Radikalna gospodarska ekipa je sejala še vse več kot le pohlevne vetrove. Umetno stiskana inflacija je v kotlu zbirala tako silo, da se je bilo eksplozije že davno bati. Vsi smo vedeli, da bo eksplodiralo. Le da je vlada računala, in z njo radikalna
stranka, in večina prebivalstva, da bo do eksplozije prišlo šele po volitvah.
Trdijo, da predsednik Alfonsin še sedaj ni pogoltnil tega pelina. Da je osebno prepričan, da je stanje sad neke zarote. Ni še spregledal, da se je dragi' mu minister Sou-rouille že tolikokrat zmotil, in da so njegovi plani vedno padli v vodo mnogo prej, kot pa je bilo predvideno. Tako tudi to pot, le da sedaj — ddkončno.
Novi minister Pugliese se je znašel pred popolnoma prazno blagajno, v polnem inflacijskem procesu, V katerem nobeden izmed predpisanih ukrepov ne more obroditi zaželenih sadov v kratki dobi. Poplava je torej tu, in le gledati je treba, kako se da čim več rešiti za čase, ko se bodo vode umaknile in bo treba pričeti obnovo.
To pa nam predstavi dvoje različnih prizorov: tistega, ki želi radikalna stranka in pa onega, ki si želijo peronisti. Le ministru Puglie-
Slovenščina - moj jezik
RED HLAČNE PODVEZE IN NAGLAS
Najvišje angleško odlikovanje je Red hlačne podveze. Morajo biti že zelo ponosni nanj, saj bi sicer ne odlikovali z njim svojih zaslužnih mož že dobrih šeststo let. V davnih časih je namreč neki odlični dami na kraljevem dvoru izpod bleščečih in našopirjenih kril zlezel trak, ki bi moral nekje pod kolenom skrbeti za pravo obliko nežnega spodnjega perila, če bi se to primerilo, navadnemu človeku, bi se skrili in zabrisali nesrečo. A dama je bila odličnega rodu. Tudi njena nezgoda je tako dobila pečat odličnosti in celo rodila stoletja smešne slave.
Nekomu med nami ise je posrečilo ujeti neroden trenutek v kdovečiga-vem govoru. Govornik je moral že biti imeniten,- ker bi sicer ne sprejeli napake kot nekaj vzvišenega — podobno kot so Angleži tisto hlačno podvezo sprejeli kot .svojega malika. In kaj je bila ta napaka?
Značilno za našo sklanjatev je poleg drugih posebnosti premikanje naglasa. To daje govoru muzikal-nost, ki ji je komaj francoščina malo podobna. Še večje valovanje pa daje naši 'govorici spreminjanje širine samoglasnikov. Široki E in ozki E sta med seboj tako različna kot sladkor in kis v kuhinji. Kdor to dvoje narobe rabi, bo kriv podobne-
ga občutka kot nekateri naši govorniki, ki prav pogumno, celo s ponosom raztegnejo ustnice pri drugem sklonu besed kot so tele, žrebe, Smole, namen, potres. — Kdor ve, da je v prvem sklonu neke besede vokal širok in ga prav izgovarja, je v prvem sklonu dokazal, da ga dobro pozna, da je ponosen na to našo odličnost, da bi se rad izkazal s prožnostjo pri izgovarjavi. Hvalevredno. Za naprej ima pa dve poti: Svoje izražanje naj spretno priredi (brez truda ne bo šlo), da bodo takšni samostalniki vedno samo v prvem sklonu. Morda bi se dalo. Druga pot je pa že dobro uhojena in ■lepa, polna valovanja in zvočnih u-činkov: spreminjanje naglasa in širine vokala.
Tele — teleta — teletu — tele Gora — gore — gori — goro Smole — Smoleta Pogreb — pogreba Namen — namena Potres — potresa Če bi pa kdo na vsak način hotel obdržati v 2. in 3. sklonu širok i! ali širok 6 — ker je neki imenitni govornik tako izgovarjal — bo moral najprej dokazat/ da je bil začetnik te posebnosti res silno imeniten. Najde naj si tudi kakšen viden znak občudovalcev tistega plemenitaša. Morda kaj tako nežnega kot je hlačna podveza...
M. A.
seju je treba priznati, da :se je edini znašel v tem zamotanem položaju. Mesec dni je prekratka doba; odmevi inflacijskega sunka bodo še vedno hudo bobneli v trenutku, ko bodo Argentinci volili novega predsednika. Torej se s tega vidika ne da prav nič storiti. Treba je torej resno delati za „prehodno dobo“ in morda s to resnobo nekoliko vplivati na voljo volivcev, ki bodo neodločni stali pred izbiro.
PREMIRJE
Zato je Pugliese takoj razglasil, da njegovo delo ob krmilu državnega gospodarstva ne bo imelo nikakih volilnih interesov. Njegov cilj da ni
14.	maj, ko bodo volitve, niti 10. avgust, ko se bo zbrala volilna zbornica, marveč 10. december, ko bo Alfonsin pustil prazen predsedhiški prestol in se bo nanj usedel drugi državljan.
Hitro je stari lisjak spoznal, da kaos nima le gospodarskega obraza, marveč tudi mnogo politične primesi. Zato je pričeval navezovati stike z opozicijo, z gospodarskimi in finančnimi sektorji. Zlasti sedaj, ko se še ne ve, kdo bo zmagal (peronisti o tem ne dvomijo) je možno in nujno, da se pride do sporazuma glede tistih sedmih mesecev, in tudi glede 'nekaterih točk po 10. decembru.
Te razgovore ni bilo težko uresničiti, ker je med političnim vodstvom raznih strank že vladala zavest, da je treba postaviti temelje bodočemu delovanju. Kanibalizem je dopusten za predvolilne čase, a je usoden za narodovo življenje in državo. Že prej so radikali predlagali podobne sporazume, in tudi peronisti so se resno zanimali za ta podvig. Alsoga-ray je s svoje strani tudi podprl pogovore glede enotnega kriterija za prehodno dobo. Zato Puglieseju ni bilo težko doseči, vsaj v principu, sporazum večine političnega sveta.
Primer peronistov je svojstven. Izgleda, da se oni, še bolj kot radikali zanimajo za uspeh novega ministra. Prepričani so v lastno zmago in se boje, kaj bo po 10. decembru. Vse kar bo mogel Pugliese prej storiti, zlasti „umazano“ delo (povišanje tarif, zvišanje cen), bo koristno njihovemu nadaljnjemu delu. Vedo, da so volilne obljube ena, vladno delo pa druga zadeva. Prvotni optimizem so zamenjali za bolj stvarne govore, če je pred časom kandidat za podpredsednika, Eduardo Duhalde. trdil, da bodo napravili red v gospodarstvu v dveh mesecih, sedaj Menem trdi, da bo potreboval tri leta, da ,se pozidajo ruševine. Pa dobro vemo, da v najboljšem primeru komaj trideset let zadostuje, da .se pozidajo ruševine, v katerih se nahaja država.
A naj bo mnenje tako ali drugačno, dejstvo je, da so stiki gladki med Pugliesejem in Menemom, da pod^
'»amansa&BflnaaaaaBBaaBaa-BBBaa&MRKRSftttasanBaanaMasnaoBBftMnflHRffaRraBnaaeMasaPBaaHaaanaBaBSPnaroaHaRttttNaBUttanBanBattaaaaaaaanBaMsaaa!
laaaaasBaaaoeaHattaaaaaMaBBaaaaBBaaaBBBaaaaBaaaaeaaaaaanBaiBnBBaaaaaaaaiMiansaanaaaaaBBaBaaBaaaBaaBaaaaaaaaaaBaaatraaaaaRaaMaaa»«««»
MARKO KREMŽAR	(6)
Ob usodnih' odločitvah
PRIPOMBE OB BRANJU „USODNIH ODLOČITEV“ FR. BUČARJA
Na ta način razloži pisec praktično nemoč skupnega boja proti okupatorju. Pa tudi vzporedni nastopi demokratičnih ilegal in komunistične „fronte“ so bili nemogoči, ker je šlo partiji v bistvu za monopol nad oblastjo. S svoj« taktiko je KPS prisilila nasprotnike, da so se znašli v položaju, ki ga niso- niti iskali niti hoteli. Katoliška stran npr. ni mogla sprejeti upora „zoper okupatorje ne glede na posledice“ in je bila tako „izločena iz morebitne delitve oblasti“, če pa je partija z nadaljnjo radikalizacijo upora; prisilila katoliško stran „tako daleč, da se mora zateči po zaščito k okupatorju“, je bil njen cilj dosežen, (str. 46)
Čeprav se je partiji načrt posrečil, vloga katoliškega tabora le ni bila tako pasivna, kot bi sodili lahko po branju „Odločitev“. Ob „totalnem“ uspehu KP se zdi morda nesmiselno razpravljati o tem, a če nočemo zapasti v neke nove vrste „črno-belo“ slikanje, kjer je ena stran poosebljena aktivnost, druga pa gola pasivnost, se je treba varovati poenostavljanja.
Tudi uporaba izrazov kot so ,,zmagovalci“ in „premaganci“, ki se jih avtor pogosto poslužuje, lahko za-
vedejo bravca, ki zgodovine ne pozna, v prepričanje, da je v državljanski vojni ena stran premagala drugo. In vendar, kot znano ni prišlo do vojaške definicije te naše notranje vojne. Končala s-e je zaradi zunanjih dejavnikov, to je prav zaradi tistih, na katere OF ni „hotela“ računati in katerim je preveč zaupala demokratska stran. Ta je sicer izgubila vse, čeprav ni bila „premagana“.
Iz „Usodnih odločitev“ izzveni ne ravno novo mnenje, da je bila' napaka demokratskega vodstva v tem, da se ni odločneje naslanjalo na svoje ilegalne organizacije ter da je v veliki meri sledilo samoobrambi, ki je imela vsaj dovoljenje italijanskih okupatorjev. Gledano nazaj je gornja kritika videti upravičena, čeprav menijo nekateri, da je šlo za „usodno“, drugi pa1, da le za „taktično“ napako. Vendar ostane še vedno neodgovorjeno vprašanje, če je bilo v taboru, ki ni poznal prisile, ter ob rastočem partijskem terorju to sploh mogoče? Pa tudi, ali bi v nasprotnem primeru res lahko pričakovali različen potek revolucije? Na ta vprašanja ne bomo nikdar poznali odgovorov, a jih bo nepri-
stranski zgodovinar vendarle upošteval.
Da, kot očita Bučar, ni prišlo v Sloveniji do tesnejšega sodelovanja demokratične ilegale z Mihajlovice-vim zastopstvom, je dolga zgodba1, ki kaže, kako globoko je bila ukoreninjena med mladim slovenskim rodom upravičena težnja po slovenski vojski. Še neobdelana zgodovina tega sodelovanja pa bo verjetno pokazala tudi na težaven položaj, ki nastane, kadar med vojaškim poveljstvom in moštvom ni enakega vrednotenja. Teh razlik ni moglo premostiti politično vodstvo, ki se je sicer zavedalo nujnosti sodelovanja z Mihajlovičem, pa tudi samo občutilo v stikih z njegovimi zastopniki prav isto osnovno različnost v presojanju in vrednotenju, ne glede na nezaupanja, ki so v takih okoliščinah, med ljudmi, ki se dobro ne poznajo,, dokaj razumljiva, pa na človeške slabosti in verjetno kdaj tudi na ambicije, ki otežkočajo razsodnost.
Dejstvo, da so kasneje domobranci vojaško obvladovali večji del Ljubljanske pokrajine, je do neke mere postavilo v protikomunističnem taboru demokratično ilegalo, v ozadje, čeprav je ostala’ njena organizacija neokrnjena. Ko pa je Gestapo pozaprla ilegalno vodstvo domobrancev, je pomen njihove podtalne organiziranosti naenkrat spet postal pereč, a časa je bilo vedno manj. Zavezniškega izkrcanja na Jadranu, katerega so demokrati, pričakovali, med
tem, ;ko so se ga komunisti bali, ni bilo. Angleški predlog za vdor v Srednjo Evropo je zaradi sovjetskega nasprotovanja propadel. V vrtincu dogodkov se je iztekal čas in puščal vedno ožjo stezo za samostojne odločitve.
Verjetno piscu ni znano, da so npr. ilegalnega poveljnika slovenskih domobrancev, polkovnika Peterlina, ‘u-strelili v Ljubljani po vojni in da je bil peljan na morišče še v suknjiču dachauskega jetnika. Ali dejstvo povojnih likvidacij ne vzame v veliki meri stvarnost ugibanjem o možnosti drugačnega izida? Partija je dosledno, hotela uničiti vse nasprotnike, ne glede na to, ali so nosili domobransko ali dachausko uniformo.
Partija je bila res „edina politična sila“, ki je bila od nekdaj pripravljena na ilegalo in je bil v primeri z njo demokratični tabor le skupina amaterjev. Ne drži pa avtorjeva trditev, da je bila KP edina politična sila, ki je ostala po polomu Jugoslavije, čeprav „vezane na državo“, so demokratične stranke pričele takoj s podtalnim delom, ker enostavno niso ¡priznale okupacije kot dokončnega stanja; šle so v ilegalo, to je na teren na katerem so imelg manj skušenj in poklicno iz-vežbanih kadrov kot KP. To je dajalo 'totalitarnem prednost pred demokrati, kot se je dogajalo tudi drugod po svetu v podobnih razmerah. Demokrati se morajo podtalnemu delovanju šele privaditi, ker ¡so prista-
ši družbene ureditve, ki je zamišljena !za mir in ne za vojno, če pa upoštevamo, kar poudarja 'tudi Bučar, da kristjan zavrača sredstva, pred katerimi komunistični revolucionarji nilso oklevali, še laže razumemo težavni položaj ljudi, ki so bili istočasno demokrati in praktični katoličani. Lahko je tedaj kritično gledati na posamezne odločitve podtalnega demokratskega vodstva, ni ;pa mogoče iti mimo njih, 'kot dela na ■tem mestu avtor.
Kmalu po okupaciji je bilo v Ljubljani več demokratično usmerjenih ilegalnih gibanj. Pri tem ne gre zamenjavati različnosti z razcepljenostjo. Lahko bi rekli, da je v demokratični ilegali prihajalo do veljave (na žalost ne vedno) načelo enotnosti ob spoštovanju različnosti. Ko nam pisec „Odločitev“ večkrat očita neenotnost, ima marsikaj prav, a zdi se, da ne upošteva zadosti resnične demokratičnosti, ki se je v narodu razvijala ob pritisku treh totalitarizmov.
Če demokracije 'že v izhodišču ne preprečijo možnosti, da se organizirajo pod njihovim okriljem stranke, katerih namen je uničiti demokracijo, potem je ta le prehodno stanje med totalitarnimi obdobji. V rednih razmerah razpolagajo v ta: namen z zakonitimi sredstvi; v izrednih razmerah pa naj bi bilo nujno „uničiti“ partijo iz „preventivnih“ razlogov, kot nam „svetujejo“ nekateri danes iz zgodovinske perspektive. To pa je za kristjana ne-
NOVICE IZ SLOVENIJE
Primorci so ogorčeni
LJUBLJANA -— Mobilno telefonijo bi uvedli na Slovenskem in Hrvaškem, če dobijo zadosti porabnikov, ki bi bili pripravljeni financirati projekt. V Sloveniji bi morali dobiti vsaj tisoč porabnikov, ki bi prispevali po 40 milijonov dinarjev (decembrske vrednosti). Pri vsem je še tekma s časom, ker je v Evropi govora o vseevropskem sistemu gibljive telekomunikacije, ki naj bi bil leta 1992 že realiziran.
LJUBLJANA — Marjana Lipovšek, svetovno znana mezzosopranistk ka‘, in orkester Slovenske filharmonije, sta se predstavila ljubljanskim ljubiteljem glasbe s tremi deli: Beethovnovo uverturo Leonono III., op. 72 a, Marijana Lipovška Pesmi iz mlina (na besedila pesmi Svetlane Makarovič) in Stravinskija Posvečenje pomladi. Pesmi iz mlina »o na tem koncertu doživele krstno predstavo.
LJUBLJANA — Arh. Maks Fabia.
ni sodi med največje srednjeevropske mojstre okoli leta 1900. Proslavil se je z obnovo Ljubljane pa potresu; ne samo arhitekturno, tudi urbanistično slovi, saj še danes ob-
jetniki s svoje strani zaskrbljeno gledajo, in da je sredi te predvolilne vojne, ko se politično koljejo naprej, gospodarska prišlo do premirja. Drugega izhoda pač ni bilo.
BO POČILO?
Še nekaj je vse pripeljalo do tega zaključka, ko podjetniki isami vladi predlagajo, naj hitro in temeljito zviša delavske plače: venezuelski primer je še vsem pred očmi in v spominu. Tako vlada, kot peronisti, kot GOT1 in podjetniki, se resno boje socialne eksplozije. Sunek inflacije, posebno 'v prehrani, je bil izredno krut. Ljudje izgubljajo vsako upanje na zboljšanje. In v tem brezupu se lahko porode hude misli. Zlasti kadar ne manjka agitatorjev, ki na-peljavajo vodo na svoj mlin.
Zato vlado najbolj skrbi, da med številnimi močnimi sindikati in podjetniki ni sporazuma glede povišic. Medtem so znova pričeli rovariti železničarji in kovinski sindikat zahteva več kot 50% povišico. Obresti na bančne naloge rastejo, dolar pa kar noče popustiti. Bo kaj pomagalo, če inšpektorji tajništva za trgovino nadzirajo cene po trgovinah? Maj se hitro bliža, za marsikoga prehitro. Drugi pa le želijo, da bi čimprej prišel in tako vsaj nekoliko omilil socialni pritisk. Da le ne bi prej počilo.
čudujejo njegov ljubljanski regulacijski načrt. Poleg Ljubljane so njegova dela tudi v Trstu (Narodni dom), v Gorici, na Dunaju in mnogi manjši kraji so zasnovani po njegovi urbanistični zamisli. Zdaj so odprli razstavo s petstotimi dokumenti v Cankarjevem domu, ki kažejo na podovito in domiselno dejavnost.
SLATINA PRI ŠMARTNEM — Keltske grobove so odkrili v tem kraju Rožne doline. Spadajo v srednji latenski čas (2. stol. pr. Kr.). V njih so pokolpani otroci in odraisli (ostanki pepela in kosti) z vojaškimi in lepotilnimi izdelki. Vse predmete analizirajo na ljubljanski fakulteti, v laboratoriju Pokrajinskega muzeja in v znani restavratorski delavnici v Mainzu v Nemčiji.
LJUBLJANA — Največji banko.
vec v letošnjem letu bo veljal sto-tisoč dinarjev. Izdali ga bodo v drugi polovici leta in je sad inflacije. Sedaj bi protivrednost bila približno 14 dolarjev; koliko dolarjev bo možno kupiti, ko pride v roke porabnikov, pa še nihče ne ve...
UMRLI SO OD 13. do 18. februarja 89:
LJUBLJANA — Franc Jančič; Pavlina Žnuderl roj. Urič; Jožefa Klemenčič; Andrej Končan st.; Angela Jurkovič roj. Oiblak, 88; Edo Marc, 87; Kri tina Perme roj. Vidrih, 83; Angela Ku-relovič roj. Toni; Alojz Jus; Rado Juvan; Alojz Bolta; Hedvika Trelc, 78; Terezija Arhar (Kopinova Rezi), 84; Ana Jenič roj. Erjavec; Stane Pogačar; Jože Vreže; Josipjna Zorič; Katarina Snoj roj. Čemažar, 95; Stane Štrukelj; Antonija Ločnik roj. Lužar; Franc Belcijan; Emil Škrlj; Viktor Tarman, 89; Mara Zuccato roj. Sintič; Leon Samec; Albin Škoda;
RAZNI KRAJI — Eilica KapS, Novo Mesto; Ignac Bizjak, 84, Radovljica; Marija Zavišek roj. Žnidarič, 71; Bizeljsko; Roža Grotnar roj. Lavrenčič, Ptuj; Fani Kisela roj. Krapež, 56, Domžale; Jože Gašpar, Kranj; Ančka Grčar, roj. Fale, Kamnik; Anton Kunc, Sinja Gorica; Boris Ostan, 84, Bovec; Frančiška Jamnik roj. Kalan, 88, Žab-nica; Stanislav Mrfšek, 65, Kranj; Micka Tompa roj. Terner, Lendava; Ivan Mandelj, Podkum; Josipina Berčič roj. Pavelek, Tržič; Ivanka Milič, Domžale; Marija Rupnik, Logatec; Ivan Ogrinc, Škofja Loka; Pepca Raičič roj. Kurnik, Gabersko; Ljudmila Premrl roj. Štoka, Vipava; Alojz Škerlavaj, Koper; Terezija čistar roj. Jeras, 81, Povodje; Marija Burgar roj. Orehar, Predoslje; Leo. pold Cigoj, Šentjakob; Jožica Verk, Celje; Vinko Peterca, Zadvor; Milka Grah, Celje; Slavko Belak, Celje; Koris Valenčič, Kranj; Marija Vider roj. Vidmar, Vel. Mlačevo; Vladimir Gogala, 87, Mengeš; Mihaela Kočar roj. Dovjak, 90, France Podpadec, Brezovica.
V San Franciscu v Kaliforniji, ZDA, je 10. aprila umrl Bojan Ribnikar, ki je pred leti živel med nami. Naj počiva v miru!
Intervju predsednice Triglava ge. Majde Sosič je globoko zabolel vse zavedne Primorce v srce. V našem listu smo objavili protest vodje Slovenskega kotička na radiu Alberta Čuka ter dirigentke ge. Lučke Kralj Jermanove iz Bariloč, ki odločno zavračata trditve predsednice Triglava.
Protest pa so objavili tudi v Sloveniji. Dopisnik Dela v Argentini Marko Jenšterle je objavil poročilo o sestanku kakih 20 zavednih Slovencev iz Triglava dne 20. marca.
Dne 1. aprila pa je v Delu med Pismi bralcev odgovoril na krivične obdolžitve Albert čuk. Oba protesta objavljamo spodaj. Med pismi bralcev je odgovorila tudi dr. Irene Mi-slej z ljubljanske univerze, katero bomo objavili prihodnjič.
SLOVENCI v ARGENTINI
Osebne novice
Krsta: Dne 8, aprila je bila krščena y cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Karina Soledad Boštjančič, hčerka Francija in Anice roj. Jemec. Botrovala sta Pavle Jemec in ga. Jožica Boštjančič por. Babnik. Krstil je Janez Petek CM.
16.	aprila ie bila krščena v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Cecilija Porto, hčerka Jorgeja in Lojzke roj. Koprivnikar. Botrovala sta Ciril Jan in Silvia Porto. Krstil je Jože Bokalič CM.
¡Staršem čestitamo!
Poroke: Dne 8. aprila dopoldne sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Jože Cukjati in Olga Lenarčič.
Za priče so bili nevestini in ženinovi starši Alfonz in ga. Anica Lenarčič ter Ivan in ga. Katarina Cukjati. Poročne obrede je med sv. mašo, ki so jo darovali ženinovi bratje — duhovniki Janez, France in Marko, CM, opravil Franeé Cukjati.
S. aprila zvečer sta se v slovenski cerkvi Marije Pomagaj poročila Marijan Grilj in Jožica Malovrh. Za priče so bili nevestini in ženinovi starši Pavle in ga. Jelka Malovrh ter Marijan in ga. Francka Grilj. Poročne obrede je med sv. mašo opravil delegat 'dr. Alojzij Starc.
Dne 15. aprila sta se v slovenski cerkvi Marije Pomagaj poročila Danijel Pavšer in Angelca Petek. Za priče so bili nevestini in ženinovi starši Lojze in ga. Marija Petek ter Boris in ga. Ivanka Pavšer. Poročne obrede je ob asistenci nevestinega bratranca, župnika Franceta Urbanija in prof. Franceta Berganta, opravil nevestin stric superior Janez Petek CM.
Vsem mladoporočencem iskrene čestitke !
Smrt: V Eizpeleti je umrl Lojze Po-zelnik (76 let), v Castelarju pa Lojze Stanjko. Naj počivata v miru!
Nova diplomantka: Marija J. Likozar
iz Morona je na moronski univerzi končala svoje študije in dobila naslov contadora pública. Čestitamo!
Kot direktor radijske oddaje Slovenski kotiček v Argentini se čutim dolžnega odgovoriti na intervju s predsednico društva Triglav Majdo Sosič, ki je izšel v Delu.
Vašega časopisa žal nimam priložnosti prebirati redno. Dobimo premalo izvodov in mnogi se izgubijo. Intervju z gornjim naslovom so mi poslali iz Slovenije, če ne bi poznal vašega dopisnika Marka’ Jen-šterla, bi mislil, da gre za pomoto ali tiskarsko napako. Intervju je namreč tak, kot bi ga delali sovražniki primorskega in slovenskega' naroda, saj intervjuvanka govori, kot bi bila državljanka kakšne od sosednjih držav, ki so v zgodovini Slovenije in Jugoslavije hotele razdeliti našo zemljo. Ob prebiranju njenih odgovorov mi je namreč razbijalo srce, misli pa sta mi prežemala jeza in presenečenje. Počutil sem se, kot bi bil spet v letu 1940 v Biljah in Gorici, ko so nam v šoli prepovedali govoriti, učiti se in peti v svojem jeziku. Videli ¡smo, kako fašisti pretepajo naše matere, očete in slovenske ljudi, ter jim z oljem tešijo žejo. V zaporih in taboriščih so ljudje umirali za svojo slovensko Primorsko in mislim, da ljudstvo nobenega dela Slovenije ni tako hrepenelo ¡po svobodi in samostojnosti, kot prav Primorci. Danes pa predsednica enega največjih društev v Argentini, ki so ga naši prvi priseljenci zgradili zato, da bi imeli svoj slovenski dom, meni, da noben Primorec ni zvest svoji deželi in celo, da ne vemo kakšnega rodu smo. Ti ljudje pa so svojo deželo zapustili ravno zaradi fašizma in svoje zavedmosti. Predsednica Triglava Majda Sosič v svojem srcu prav gotove ni nikoli poslušala in čutila pesmi Simona Gregorčiča in drugih naših pesnikov, kot tudi ni ljubila svojega rojstnega doma in slovenske zemlje. Prav gotovo ljubi druge interese in narode., Žal mi je samo, da Slovenci v Jugoslaviji preko Slovenske izseljenske matice s svojim delom pomagajo vzdrževati takšne ljudi v društvu Triglav. Večina Slovencev se zaradi njih iz društva namreč počasi umika, saj slovenščine v njem sploh ni več slišati. Današnje vodstvo namreč nima posebnih interesov, da bi se ta ohranjala.
Prepričan sem, da vsi Primorci po svetu in v Sloveniji omenjenega intervjuja predsednici ne moremo odpustiti. če bi to zamolčali, bi se prodali in zatajili ter postali izdajalci svoje slovenske zgodovine, trpljenja in žrtev naših mučencev ter padlih bratov.
Čeprav se ne .strinjam z vašim današnjim režimom (saj menim, da bo prava svoboda šele, ko bo Slovenija imela pluralistično družbeno
ureditev in bo vsak državljan lahko izbiral in volil, kogar bo hotel), se kljub temu ne moremo prodati in pozabiti, da v naših žilah teče kri slovenskega rodu.
Albert čuk, IBuenos Aires
DRUŠTVO TRIGLAV V ARGENTINI JE ODPRTO ZA VSE JUGOSLOVANE
Slovenski člani društva so ogorčeni nad izjavami predsednice — Bolj kot nacionalne jih ločujejo politične ideje
Buenos Aires, 19. marca. — „Primorci se nikoli nismo obračali po vetru. Celo obratno. Trdni smo kot kraški kamen.“ Tako je na petkovem večernem sestanku okoli dvajsetih članov slovensko - jugoslovanskega vzajemnega društva Triglav iz Buenos Airesa dejal Boris Košuta in v tem smislu je izzvenel tudi ves sestanek.
Primorci so se zbrali zaradi intervjuja predsednice kluba Majde Sosič, objavljenega v sobotni prilogi Dela, 4. februarja letos. Predsednica Triglava v njem med drugim trdi, da imajo Primorci slabo navado obračanja po vetru, češ da nikoli ne vedo kaj so — Italijani, Slovenci, Jugoslovani ali Argentinci.
Njene izjave so med tukajšnjimi slovenskimi izseljenci povzročile pravo ogorčenje. Med člani Triglava je sicer že dalj časa mogoče opažati nasprotja, ki so se zdaj še zaostrila. Primorci so spomnili, da je Triglav nastal z združitvijo treh slovenskih klubov (Zarja, Ljudski oder in Naš dom) in da je to slovenski kljub, ki pa je odprt za vise Jugoslovane. Svoji predsednici so očitali, da ne pozna razlike med nacionalnostjo in državljanstvom, kot tudi, da ji je popolnoma neznana primorska zgodovina. Zaradi slovenske govorice je v obdobju fašizma v Italiji umrlo veliko ljudi. Mnogi Slovenci pa so morali emigrirati v Argen-tino, kjer so takoj ustanovili slovenske domove. „Vedno, kadar je prišel odločilen trenutek, smo se odločno poistavili za svoje pravice,“ je dejal Boris Košuta. „Težnje po jugoslovanizaciji kluba' obstajajo že od leta 1984, ko je prišlo do 'prvih sporov s predstavniki sedanjega u-pravnega sveta društva,“ je dejal' Carlos Pernarčič.
Zavrnili so tudi trditve Sosičeve, da se jim Slovenci iz povojne politične emigracije nočejo približati. Ravno obratno.
Danes v klubu visi samo jugoslovanska zastava, r.e pa tudi slovenska. Slednja bi morala viseti že iz samega spoštovanja do njegovih ustanoviteljev. Na predsedničine obtožbe, da se ljudje v klubu ločujejo po nacionalnostih, pa so razpravljalci odgovorili, d;a do ločevanja bolj prihaja zaradi političnih idej, kot pa nacionalnih razlik.
Marko Jenšterle

iBBiaagiavaaaaiiiiBiiasaiiiiainBiiiiiiiaaaEiiaiiiKiiiBBBBaaiiaMk; aaaaBaaaaaBBaaBBBaaa*aaBaBBa&.iBaaaaaBa0BaaaBBaBaaaaBaaBaaBa«aaaaaaaaaBaaBBBBaaaBBaaaBBBaaaaaa^aaaaflBaaaaaaBa
sprejemljivo in zato te možnosti ni nihče niti upošteval. Jasno pa je bilo že tedaj, kot bi moralo biti zdaj, da je sodelovanje s KP nesmiselno, dokler se ta ne odpove svoji prirojeni težnji po političnem monopolu.
In. tu lahko presodimo kot politično napako dejanje, ki je bilo gotovo ena najplemenitejših odločitev pokojnega bana dr. Marka Natlačena. Kot je znano, je dal uničiti pred prihodom Italijanov v Ljubljani vse arhive, kjer so bili zapiski o slovenskih komunistih, da ne bi prišli v roke okupatorju. Na ugovor, da bi ti zapiski morda le utegnili biti koristni, je odločno zahteval, da se uničijo, češ tudi komunisti so Slovenci.
Čeprav je ta „politična napaka“ stala Natlačena življenje in morda bistveno spremenila potek dogodkov med okupacijo, smo na take napake ponosni. Dokaže bistveno razliko, ki smo jo imeli do vrednotenja naroda eni in drugi. Izgubiti politično oblast za kristjana ni tragika, medtem ko je samoobramba moralna dolžnost, pa četudi bi nas kak sodoben kristjan v domovini rad prepričal, da ni tako.
„Greh ni storjen samo z dejavnostjo, ampak tudi z opustitvijo“, pravilno opominja prof. Bučar, (str. 67) pa pri tem misli na katoliško stran, „ki jadikuje nad katastrofo...“ pa se po njegovem ne zaveda, da „tudi sama ni nedolžna žrtev“.
Ali je res tako? Izgubiti med revolucijo in po njej velik del svojega moškega rodu je gotovo katastrofa in prav bi bilo, da bi ves narod jadikoval nad to nesrečo še tisoč let, kakor jadikujejo Srbi ob spominu na kosovski poraz. To ni tarnanje nad izgubljenim, temveč možat spomin na težko preizkušnjo.
Če bi res le „jadikovali nad katastrofo“, prof. Bučar ne bi imel bravcev na drugi polobli, med vnuki „poražencev“. Za preživetje v svetu je potreben ponos, ki ni v skladu z brezplodnim tarnanjem. V emigraciji je malo priložnosti za politična dejanja, a kolikor jih je, niso ravno v znamenju „jadikovanja“.
Pa tudi beseda „žrtev“ ima v različnih ustih različen prizvok. Za kristjana žrtev ni nekaj negativnega in tudi nima pasivnega naglasa, .ki zveni iz avtorjevih stavkov.
Malo naprej pa nas pisec preseneti s trditvijo, da nismo imeli voditeljev. Ker se isto mnenje kasneje spet ponovi na drugem mestu, zasluži razmisleka.
Najprej poglejmo v pričetke slovenske katoliške politične organiziranosti. Imeli smo velike državnike kot npr. Šušteršič, spretne in daljnovidne politike kot Korošec, gospodarske vizionarje kot Lampe, ljudske tribune in socialne reformatorje kot Krek. Ni treba opisovati, v čem je bila njih veličina, za to je dovolj branje zgodovine. Imeli so v marsičem različne poglede in poli-
tične koncepte, kar je konec koncev za narod lahko prednost. Tragično pa je bilo pomanjkanje razumevanja med njimi in to še posebno, ker so rasli iz istih svetovnonazornih o-snov.
Težko je imel kak narod istočasno toliko velikih mož iz krščanskega občestva kakor naš. Ko bi ob vseh darovih, ki so jih imeli, znali združiti sile in se medsebojno podpirati, pa čeprav bi bili eni v rezervi, ko bi drugi delali, bi bila naša politična usoda lahko drugačna.
Tudi kasneje nismo ravno ostali brez voditeljev, saj je dr. Korošec zavzemal odločilno mesto vse do vojnih let. Z njegovo smrtjo .se je pričenjalo obdobje reorganizacije, ko bi laičnih vodniki nove generacije pričeli svoje delo. Kulovec je bil človek, ki naj bi s pomočjo sodelavcev izvedel ta prehod. Pa smo po njegovi smrti izgubili v nekaj mesecih še Natlačena, Ehrlicha, Tomca, Peršuha, kasneje v Rimu pa primorskega voditelja Janka Kralja in to ne glede na može, ki so odšli z jugoslovansko vlado v tujino.
Sicer pa, ali ni voditelj deloma tudi sad ljudstva, ki hoče biti vodeno? Pri nas pa je bil ob pričetku vojne čut za avtoriteto že nalomljen. Partija je pri tem odločilno pomagala, medtem ko je svoje vodstvo uveljavljala s silo. In vendar so preostali ' demokratični voditelji (ustanovili “organizacijo konkurenčno OF” (str. 69), kot svetuje Bučar, česar pa niso mogli sprejeti, je
metod, kii bi bile konkurenčne z VOS. Te je v nekaterih primerih šele kasneje vsilil potek revolucije, a niso bile nikdar sad načelnih političnih odločitev.
Pri tem se človek ne more obraniti misli na „neznanega voditelja“, ki ga je izgubilo slovensko katoliško občestvo v nepoznanih grobovih, med revolucijo in po njej.
Prvi del „Usodnih odločitev“ je tako poln trditev in tez, da je nemogoče obdelati vse, ne glede na to, ali se z njimi strinjamo ali ne. Pri tem ne gre za preproščino, da bi ploskali vsemu, kar udarja po nasprotniku, in zavračali vsako kritiko. Vseeno pa se ob branju lahko večkrat odkrito vprašamo: ali je Bučarjevo razpravljanje objektivno? Če je znak objektivnosti to, da pisec enakomerno oporeka na1 desno in na levo, potem vsekakor je. Pa se bralcu vendarle utrne dvom, ali zamenjuje avtor objektivnost, ki je metoda dela in odnos do resnice, z neko hegeljansko zrcalno sliko teze in antiteze?
Gotovo bo še marsikdo imel kako pripombo k knjigi, ki naravnost sili k razmišljanju. Vendar predno se dotaknemo njenega drugega dela, naj omenimo še en avtorjev vidik.
Pravilno opozarja Bučar na „razlikovanje med komunisti, ki so postali člani partije med vojsko“ (137) od onih, ki so revolucijo pričeli in teh, ki so bili sprejeti po
vojni. Zanikati, da so obstajali komunisti idealisti, prav kakor partizani, ki so bili izigrani, je nesmiselno in to je bilo med nami že večkrat rečeno. Osebni razlogi in nameni so iz moralnega vidika odločilnega pomena, z družbenega in zgodovinskega pa so manj pomembni. Vsekakor pa moramo upoštevati če in koliko so bile te odločitve res svobodne. Ko pa presojamo primernost taktike, katero so s svojo odločitvijo sprejeli tudi komunisti i-dealisti, postane njihova odločitev že bolj vprašljiva, med tem ko je s stališča končnega rezultata brez dvoma tragična, če že iščemo “usodne odločitve” polpreteklosti, moramo u-videti, da je bila vsaka pomoč KP, tudi dobronamerna, končno le u-sodna pomota.
Tudi pri rojakih, ki so se revoluciji uprli, bodisi iz idejnih razlogov, bodisi iz samoobrambe, je treba uporabljati isti ključ. Upoštevati je treba oseben namen in razloge za njihovo odločitev, pa presojati taktiko, katero so s svojo odločitvijo sprejeli, čeprav morda ne popolnoma svobodno in ki je gotovo lahko vprašljiva, kot je že poudaril tik pred usmeritvijo leta 1945 pisatelj in mučenec Narte Velikonja. Slednjič pa se moramo vprašati po namenu njihovega boja pod vidikom osebne in družbene obrambe pred totalitarizmom. Družbena ureditev, ki bi obdržala demokratičen okvir, ne bi mogla nikdar privesti do tragedije, kot jo še doživljamo.

Un crimen de guerra
MALI OGLASI
ARHITEKTI
Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo . del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. — P. Moreno 991, 5. nadstr. C. — 8400 Barilocke.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ZA DOM
FOHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0852.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za
vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 2a8-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M, in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E.
312-2127.
...
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
»LOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernnndarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sjoge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10.80 do 12.30 (g. Nande češarek).
Así tituló la columnista Carmeh Vrljicak-Espain su artículo en el diario “La Prensa” el pasado 16 de abril. En el mismo la periodista pone en conocimiento de los lectores que aparte de los crímenes de guerra nazi, juzgados en Nüremberg, hubo otros no juzgados por la “repatriación forzada a Rusia de dos milones de prisioneros entre rusos, rusos blancos, cosacos, croatas, eslovenos y serbios”.
Estos crímenes están ahora en el tapete gracias a la constancia del historiador Nikolaj Tolstoy, quien se empeñó en buscar a los culpables de que “unas 400.000 personas, cosacos, rusos blancos, croatas, eslovenos y serbios, incluidos mujeres y niños, fueron entregados a los rusos después de que las autoridades militares britnicas aceptaran su rendición en 1945.
La investigación hecha posteriormente en los archivos de la Oficina
de Guerra y del Servicio Exterior reveló anomalías muy grandes, archivos alterados, documentos suprimidos, con el propósito de inculpar al comandante de campo Alexander. Por fin se pudo. desmentir esto y se probó que MacMillan había ingeniado todo el asunto. Las pruebas también alcanzaron a Toby Low, en ese tiempo brigadier general del Qunto Cuerpo: el hombre que firmó las órdenes conviniendo la entrega de cosacos, eslovenos y croatas. Hoy Low es lord Aldington.
MacMillan murió hace algunos a-ños sin responder a los cargos levantados en su contra, y hoy hay un tribunal ante el cual Low deberá rsponder. Todos los hechos saldrán, es de esperar, a la luz en un futuro. De todos mOdos cualquier reivindicación que haya para las víctimas de la repatriación forzada vendrá —por desgracia— demasiado tarde.”
OBVCSTILO
SOBOTA, 22. aprila:
Razstava olj in akvarelov Ivana Bukovca pri SKA; v (Slovenski hiši ob 20.
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Našem domu v San Justu ob 20. uri igra Figole-Fagole. Po igri na razpolago večerja.
NEDELJA, 23. aprila:
Razstava Ivana Bukovca v Slovenski hiši od 10.30 do 12 in 16 do 20.
V	Slomškovem domu po maši sestanek SLS za vse prijatelje in somišljenike. Za zaupnike stranke je udeležba častna dolžnost.
SREDA, 26. aprila:
Učiteljska seja v Slovenski hiši ob 20. uri.
NEDELJA, 30. aprila:
Slovensko romanje v Lujan.
SREDA, 3. maja:
Redni sestanek ZSMŽ ob 17 v Slovenski hiši; predavanje dr. Katice Ou-kjati: Oris političnega življenja v Argentini.
SOBOTA, 6. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 7. maja:
29. obletnica Slovenskega doma v Carapachayu s celodnevno prireditvijo.
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
nudi službo
HIŠNIKA/HISNICE
pod zelo ugodnimi pogoji: Plača po dogovoru.
Dvosobno stanovanje in možnost zaslužka pri prodaji.
Poleg tega nudi tudi službo
PROFESORJA TELOVADBE
za telesno vzgojo članov Doma. Več informacij za obe službi pri predsednici Doma ge. Keržičevi tel. 751-7404, podpredsedniku Zupančiču tel. 755-2678 ali v Domu po nedeljski sv. maši.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
Director: Valentín B. Debeljak
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
*1® Hä?	FRANQUEO PAGADO
	Concesión N9 5775
S S-Ö °4j 2 ^ o	TARIFA REDUCIDA
	Concesión Nf 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1989: Za Argentino A 460; pri pošiljanju po-pošti A 550; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2;
v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
TATIERES GRAFICOS *rVH-KO” S.R.L., ESTA DOS UNTOOS 425, 1101 - BUENOS AIRES • T. E 362-7215
LETALSKE KARTE etc.
NAJNIŽJE TARIFE! OMENITE TA OGLAS!
Sr. SALVADOR
Esmeralda 973 / I “B”	- Capital
Tel. 313-9143 (9.80—12.30, 14)—118.30)
ZVIŠANE SOCIALNE PODPORE ZA ČLANE MUTUALA,
KI IMAJO
KARTO SLOGA
Od 1. maja 1989: A 3.000 za poroko, rojstvo in dovršitev uradne srednje šole.
A 3.000 za popolno in stalno nesposobnost za delo, in smrt.
Do 30. aprila 1989 še lahko dobite KARITO SLOGA, če vložite vsaj A 600 v navadno hranilno vlogo v MUTUAL SLOGA. Po 1. maju 1989 bo potrebna naložba znašala A 1.000.
Tistim, ki že imajo KARTO SLOGA, ni treba nič doplačevati!
V SLOGI JE MOČ!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. Azijska država. 5. Kamen za o-strenje, nožev. 9. Vzvišen del cerkve zadaj nad vhodom. 12. Dovršen. 14. Obrobni del mesta. 16. Pokrivalo. 18. Vprežna živina. 19. Pomanjševalnica 20. Nedoločni etevnik (3. sklon). 21. S kladivom obdelan. 22. Slušni organ.
24.	Pralni pripomoček. 26. Čigav mož je bil Adam? 28. Površinska mera. 29. Glavno mesto Koroške. 31. Kazalni zaimek. 32. Ne govori resnice. 34. Krstno ime pisatelja Cankarja.
35.	Prebivalec Čičarije.
36.	Besedilo v verzih. 38. So brez ostrine. 40. Prekop. 41. Tak, da se mu vidijo kite. 43. Nadlegovati pri opravilu. 45. Ašker. čevo krstno ime. 47. Tresenje zraka. 48. Dvignjeno prestavlja. 49!. Solze pretaka.
Navpično: 1. Vas pri Ljubljani. 2. Nasilni od-. vzem tuje lastnine. 3. O-četovo. 4. Preostanek po razplinjenju premoga. 6.
Podzemeljski predor. 7. U-čenje. 8, Nočna ptica (4. sklon). 9. Revno razvit organizem. 10. Presoditi vrednost. 11. Vodna žival. 13. Trenutno stanje ozračja. 15. Sovražnik divjačine. 17. Ublažim. 19. Latinsko ime za dvojino. 21. Obdelovati s kladivom. 23. Raskavo. 25. Zasledovanje z namenom nekaj u-jeti. 27. Ne mara. 29. Via.
darski naslov. 30. V množici element 1. 38. Pri poroki važna oseba. 35. Brez primesi ali umazanije. 37. Znana slov. tovarna športnih potrebščin. 39. Zaboj ali koš za družino čebel. 40. Prostor med dvema stičnima ploskvama. 41. Začimba. 42. Pretakanje. 44. Osebni zai-. mek (4. sklon). 46. Predlog.
t
Z veliko žalostjo sporočamo, da nas je dne 15. aprila v 76. letu starosti za vedno zapustil in odšel k Bogu naš dobri mož, oče, stari ata in brat, gospod
Lojze Pozelnih
K večnemu počitku smo ga pospremili v nedeljo, 16. aprila' na pokopališče v Ezpeleto.
Iskrena zahvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, posebno še g. Jožetu Guštinu za sv. mašo ob krsti in molitve ob odprtem grobu ter Ivanu Korošcu ga tople besede na pokopališču.
Žalujoči:
Žena: Ana roj. Škulj, hči: Marta por. Tenuta, vnuki: Sonja in Maksimilijan, sestra: Micka z družino in brat: Janez
\
Ezpeleta — Argentina:; Škrlovica, Velike Lašče — Slovenija.

IBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBOaBBBBaBBBBBHBBBBaBBBBBPaBMBBBBBBBBBCaBBBBI
„MLADINA“ Majda Vrhovnik
Slovenska politična emigracija
Sčveda je tudi slovenska opozicija pripravljena priznati krivdo in obžalovati primere, kjer bi bili podani resni dokazi, da je bila na njihovi strani v. samoobrambni ■ uporabljena čezmerna trdnost.
Samo tak razvoj bi bil prava piot k narodni spravi. Emigracija ni ni. koli govorila, pisala o kakem maščevanju. Dobromisleči rojaki, posebno iz duhovniškega stanu, nas v emigraciji stalno opominjalo, da je sedaj prišel čas odpuščanja. Tako opominjanje je sila nad našim pojmovanjem pravičnosti. Toda dokler niso elementi sprave (priznanje, obžalovanje in popravilo krivic) podani tudi :na drugi strani (režimski), je odpuščanje nesmiselno.
Pri pričevanju je diaspora opravila ogromno delo. Mirne duše lahko rečemlo, da nima noben narod, ne Hrvatje, ne Srbi, niti Poljaki, niti Rusi, tako podrobnega opisa revolucije v vseh njenih odtenkih. Še med revolucijo so bile izdane Črne bukve. Sledile so cele knjige o revoluciji, še posebej o vetrinjski tragediji. Vestnik in Tabor že 30 let prispevata vsak mesec nove dokumente in pričevanja o dogodkih iz let 1941/46. S Kosovo Zgodovino stalinistične revolucije, katere dru-
gi in zadnji del bo kmalu izšel, bomo prišli do zaključka tega' pomembnega poslanstva emigracije. Spričo množice neizpodbitnih dokazov so morali partija in njeni sopotniki spregovoriti. Pod težo dokazov je prof. E. Kocbek končno zaznal tragedijo Kočevskega Roga in spregovoril o veliki krivdi. Pri režimu »mo leta 1987 prišli že tako daleč, da je zgodovinar Tone Ferenc v svoji zgodovini vstaje slovenskega naroda priznal nič manj kot verodostojnost črnih bukev ter grozoto likvidacij in mučenj nedolžnih v ob. dobju 1941 do julija 1942, ko se je narod končno začel braniti.
Drugo poslanstvo politične emigracije je politično delo. Kot Poljska s papežem, čehoslovaška zgledna demokracija pred vojno, Vzhodna Nemčija z zaslombe mogoče Zahodne Nemčije, Litva itd., tudi mi Slovenci ne moremo pokazati vidnih uspehov. Vendar se ne motimo, če imamo danes, po 42 letih begunstva, zavest, da ima narod opravičen občutek, da ni sam. Nekje v daljnjem svetu žive in delajo Slovenci za skupno dobro naroda. Za baklo svobode, ki bo' nedvoumno enkrat zasvetila v naši tako težko preizkušeni domovini. Peter Urbanc
(7) TARAS KERMANUNER:
ODGOVOR NA ANKETO O SPE
Slovenska politična emigracija (SPE) bo tabuizirana tako dolgo, dokler bo slovenska družba počivala na izključnih vrednotah stalinistične revolucije oziroma tiste skupine, ki je prišla iz državljanske vojne kot vojaško zmagovita. Tako dolgo se ne bodo smeli pojavljati v jugoslovanskem tisku avtorji, ki pripadajo SPE, kaj šele, da bi mogli v Jugoslaviji normalno, drugim enakopravno politično delovati. To pa ne bodo mogli, dokler vsi jugoslovanski •državljani ne bomo mogli normalno politično delovati, enako kot člani ZKJ oz. kot tisti, ki pristajajo na program, statut in realno vlogo ZKJ oz. danes vse bolj ZKS.
Sodelovanje, bi smelo biti v prihodnje prepovedano le tistim, ki skušajo nasilno podreti obstoječi red, vendar se mora obstoječi državno, družbeni red tudi institucionalno formalno, ustavno zakonsko tako spremeniti, da bistveno ne bo odsto. pal od ustav in ureditev, kakršne so v veljavi v zahodnih demokratičnih državah, recimo v EGS.
Dokler Slovenci ne bomo dosegli tega, za nas povsem normalnega, zgodovinsko utemeljenega in ideološko zaželenega cilja, bomo živeli še naprej pol v eksperimentalnem prehodnem obdobju, pol v stalinizmu kot eni od oblik sodobnega totalitarizma. Vse simpatične spremembe, ki so se dogodile v zadnjih letih, bodo
le zamanski poskus in samo slepilo, če slovenska družba ne bo pristala na temeljne zahodnoevropske politično socialne norme in jih institucionalizirala v pravno-moralne obvezen sistem.
Zgodovinska vloga današnje slovenske ZK je predvsem v tem, da opisano nalogo reevropeizacije izpelje, da ta cilj udejani. S tem bo dokazano, da sta v NOG ob stalinistični obstajali tudi nacionalna in civilna revolucija; prva je bila po vojni bistveno omejena, druga strta, če ju bo današnja ZKS obnovila, bo na eni strani zvesta idejam, zaradi katerih se je tolikšno število Slovencev odločilo za NOG, na drugi pa bo vsaj do neke mere odkupila zgodovinsko krivdo stalinističnega krila NOG, ki je v glavnem vse zasluge, ki si jih je pridobilo med vojno z bojem zoper okupatorja in z akti-vizacijo Slovencev, po vojni s svojim terorjem, nazadnjaško politiko, samovoljo in zločini zapravilo.
V pravno državno družbeni obliki, za katero se zavzemam in ki je za slovensko prihodnost nujna, pravimo ji civilna družba (CD), čeprav je naziv nenatančen in preširok, bodo mogli najti enakopravno mesto vsi člani najrazličnejših grup SPE, razen pripadnikov totalitarizma. Zakaj ne bi mogli ustanoviti svoje zve. ze ali stranke, če taka svobodno hočejo?
CD ne temelji na nobeni vnaprejšnji totalitarni psevdopolitični ideologiji; le na novoveškem humani-
zmu (ki je kombinacija reduciranega krščanstva in grške polis), brez katerega ni mogoča civilna zasnova družbe. Spori, ki so jih imele kate. re koli pretekle politične skupine na Slovenskem, liberalci s klerikalci, ko. munisti z domobranci itn., ne morejo imeti zal civilno bodočo Slovenijo nikakršne obvezne moči, ne kot ideološka usmeritev, še manj institucio-nalnoi pravno.
Vsi takršni spori se v CD razrešujejo ideološko intelektualno znotraj kultivirane, nadzorujoče se, vsestransko' svobodne javnosti, politično oblastno pa znotraj parlamentarnega političnega pluralističnega sistema, y katerem imajo do oblasti e-nako pravico in šanso vsi tekmeci, le da se drže večinsko izvoljenih pravil in dogovora, o vnaprejšnji onemogočitvi slehernega monopola oz. dogovora o tem, da je na oblasti skupina, ki je izvoljena na svobodnih neposrednih in tajnih volitvah -— udejanjenih v Sloveniji —, ne pa zaradi nekih svojih'predpostavljenih zgodovinskih ali svetobitnih nalog, obveznosti, poslanstev.
če bo in ko bo realizirana na Slovenskem kompletna in radikalna CD — dokler pa ni radikalna, je le poskus in želja —, bodo odpadle debate o dovoljenjih za vnos iz tujine v Slovenijo kakršne koli literature, razen takšn.e, ki je prepovedana po mednarodnih načelih; in tudi debate o danih ali odtegnjenih potnih listih Slovencev v tujini in tujcev v Slovenijo.
I
a