DOMŽALE, 9. OKTOBRA 1998 • ŠT 1l> LETNIK 37 ODGOVORNI UREDNIK: Bogdan Osolin; S 0609 634505 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Previdni obotavljivci in omahljivci pogosto nihajo med razlogi za in proti. Zdaj je pravi trenutek za rezervnega asa, zato ga je treba do te faze potrpežljivo tiščati v rokavu. Le tako bo ta močna informacija, ki govori obema stranema v prid, dovolj izrazita. Barbara Suša: Uspešno poslovno prepričevanje Urednikovi prebliski Neznosna lahkotnost lahkovernosti So ljudje, ki preveč verjamejo drugim ljudem. So ljudje, ki preveč zaupajo drugim ljudem. Takim pravimo, da so lahkoverni ali naivni. Lahkoverneži skoraj vse vzamejo za suho zlato. Seveda ni nujno, da so takšni v vseh življenjskih situacijah. Morda je človek lahkoveren le takrat, kadar se sreča z Dannyjevimi zvezdami. Zdi se, da človek verjame samo v tisto, kar hoče verjeti. Dobro bi bilo vedeti, zakaj ravno v lislo in ne v nekaj drugega. Večina ljudi se ravna namreč bolj po svojih čustvenih nagnjenjih kot po razumskih premislekih. Stvari so nam všeč ali pa ne. Zakaj je tako, se sploh ne sprašujemo, saj bi nas najbrž premišljevanje o tem pripeljalo v slepo ulico ali pa na začetek misli. »Tako je pač,« rečemo in mislimo naprej kaj drugegk'. Podobno je najbrž tudi takrat, kadar v vsakdanjem pogovoru beseda nanese na politiko. V hipu ali dveh na mesto razuma izbruhnejo na dan naša zatajevana čustva. Kako hitro se ljudje razjezijo, če samo omenimo ime politika, ki je nam všeč (npr. Lojzela Peterleta ali laneza lanšo), našemu sogovorniku pa ne. Prepir je običajno neizbežen. Ali ste se že kdaj prepirali, ne da bi bolj ali manj čustveno odreagirali? O moči argumentov ni bilo nikoli nikjer ne duha ne sluha. Menim, da nas nekaj podobnega čaka tudi na letošnjih lokalnih volitvah. Na volilnih lističih bomo obkrožali kandidale po meri naših občutkov in čustev, ki jih vzbudijo v naši podzavesti. Vse ostalo je bolj ali manj nepomembno. Naj je prva kandidatka za županjo izjavila ali (ne)naredila karkoli, »levi« volivci jo bodo volili, ker je pač »leva«. Ker pa so jo javno podprli še »levi« liberalci, jo bodo najbrž še oni. Pomembno je le, da je »naša* oziroma »njihova«! Najbolj žalostno pa bi seveda bilo, da bi ji svoj glas dali lahkoverneži z desne politične strani, kar se je žal že zgodilo na volitvah pred štirimi leti. Upam, da tokrat ne bo tako, da jim bo »všeč« njen najmočnejši »desni« protikandidat, ki bo v resnici neodvisen, saj zagotovo nima nikjer deponirane »partijske« članske izkaznice, kot jo najbrž še ima (ne) naša gospa /upanja. No, nikar ne mislite, da ji to zamerim, vendar naj tega vsaj ne prikriva pred nami. Josef Kirschner v svoji uspešnici Umetnost manipuliranja piše: »če politik zagotavlja: Voli mene, jaz bom zate izpeljal edino dober program.«, smo lahko prepričani, da se za tako obljubo skriva med drugim tudi namen: »Voli mene, kajti jaz hočem imeti v rokah vzvode oblasti in si na ta način pridobili osebno moč in veljavo.« Ali velja to tudi zanjo;1 Bogdan Osolin - odgovorni urednik Slamnika Uspešna predstavitev Srednje šole Domžale na Celjskem obrtnem sejmu STRAN 21 Na celjski sejem MOS-98 je bila povabljena tudi Srednja šola Domžale. Sodelovala je na predstavitvi treh dualnih programov. Du-alni sistem se je uvedel z novo zakonodajo z Obrtnim zakonom, ki spet uvaja v šolskem letu pol leta teoretičnega izobraževanja v šoli, z enim dnevom prakse v šolskih delavnicah, pol leta pa je vajanec na praksi pri obrtniku. Učenec mora podpisali pogodbo z obrtnikom. Tako se daje večji poudarek praksi, obrtnik pa prevzema odgovornost, da si vzgoji bodočega pomočnika, ki lahko po končanem šolanju po treh letih in opravljenih izpitih ter praktičnem izdelku postane mojster. Posebna privlačnost poklicev naše šole so modne revije. Letošnjo kolekcijo za razstavni prostor je pripravila g. Tanja Podbevšek, kolekcijo za modno revijo pa g. Stanka Vauda. Ta je oskrbela manekena in manekenke za nastop. Usnjena kolekcija je bila izbrana za nastop na sobotni gala prireditvi, kjer so naša oblačila in torbice nosile profesionalne manekenke. skupnos USNJARS in TEKSTIH ŠOL OBČINSKI SVET OBČINE DOMAŽALE Izredna seja STRAN 2 Na podlagi sklepa Občinskega sveta Domžale, sprejetega na zadnji seji pred poletnimi počitnicami, ko so obravnavali informacijo o poteku iskanja lokacije za izgradnjo nove deponije komunalnih odpadkov in drugih obveznosti v zvezi z reševanjem problema odpadkov v občini Domažale, so se na izredni seji 21. septembra 1998 sestali člani Občinskega sveta. Po prvotnem predlogu naj bi bila izredna seja namenjena izključno tematiki razreševanja problematike odlaganja komunalnih odpadkov in sprejemu odločitve o izbiri variant za dolgoročno ravnanje z odpadki, vendar je bilo potrebno glede na dejstvo, da je bila v tem času ustanovljena občina Trzin in da se bližajo lokalne volitve, pravočasno sprejeti tudi ustrezne akte v zvezi z izvedbo lokalnih volitev. Sklenitev pogodb za »pripravljalna dela 2« na avtocestnem odseku Vransko -Blagovica Podpisu pogodbe so med drugimi prisostvovali župan Anastazij Živko Burja, direktor SCT in /irlnr. minister /a nromcl m.iv. Anton Bereaver in minister za kmeiistvo Ciril Smrkelj. Zvonik ob cerkvi na Krtini ima že obnovljeno ostrešje, v teh dneh pa dobiva tudi novo fasado. KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA Obnovljen zvonik cerkve na Krtini Med dragocene gotske in zgodovinske stavbe na Slovenskem prištevamo tudi cerkev sv. Lenarta na Krtini. Soji na jugovzhodni strani krtinske-ga hriba. Krtinti so cerkev zgradili okoli leta 1458. V letu 1471 so < erkev požgali Turki, sedanja gotska cerkev pa je bila zgrajena okoli leta 15(X), ob njej pa je tudi zvonik, ločen od cerkvene stavbe ter pokopališko obzidje kot ostanek nekdanjega taborskega obzidja. Vi'( lcin.1 iiri/adev.ini.i mebiv.ikev in vodstva Krajevne skupnosti Krtina, da bi ta spomeniško zaščiten objekt obnovili, je rodil prve sadove v letu 1995, ko je bib obnovljeno ostrešje in prekrita cerkev, za kar sta finančna sredstva za škrilj zagotovila Ministrstvo za kulturo in Občina Domžale, krajani pa so zagotovili finančna sredstva za delo krovcev. STRA /lamnik Domžale Izredna seja Občinskega sveta Občine Domžale (nadaljevanje s prve strani) Najprej so se člani Občinskega sveta lotili obravnave in sprejema aktov, povezanih z lokalnimi volitvami. Z mesta podpredsednice Občinske volilne komisije Občine Domžale so razrešili go. Biserko Čičerov, saj je bila hkrati imenovana za predsednico Občinske volilne Komisije Občine Trzin. Na nje-, no mesto je bil imenovan g. Franc Anžin. Po zakonu je Občinski svet Občine Domžale pristojen za imenovanje prve občinske volilne komisije v Občini Trzin. Poleg predsednice so bili v komisijo imenovani g. Tone Ipavec, ga. Ada Lovše-Mu-šič, ga. Sidonja Celestina, g. Boris Lukner, ga. Jožica Valenčak, g. Brane Lap, g. Štefan Rozman. Zaradi sprejetega spremenjenega Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bila ustanovljena občina Trzin in občini Domžale priključeni naselji Kokošnje in Zalog pod Sv. Trojico, so člani Občinskega sveta po skrajšanem postopku sprejeli Odlok o spremembi Odloka o določitvi volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v občini Domžale, s katerim je določeno, da se naselji Zalog pod Sv. Trojico in Kokošnje priključita Krajevni skupnosti Krtina. Odlok o določitvi volilnih enot v Občini Trzin, ki je bil tudi sprejet soglasno, pa določa, da se za volitve članov Občinskega sveta določijo štiri volilne enote, v katerih se skupno voli 11 članov Občinskega sveta. Ker k volitvam sodi tudi volilna kampanja, ki se začne mesec dni pred izvedbo volitev, so člani Občinskega sveta sprejeli tudi Odlok o delnem povračilu stroškov volilne kampanje, s katerim se določajo upravičenci do delnega povračila stroškov volilne kampanje ter kriterji za ugotavljanje pravice do delnega povračila stroškov volilne kampanje. Točka dnevnega reda, pri kateri je bilo največ razprave, se je nanašala na aktivnosti v zvezi z iskanjem nove lokacije komunalnih odpadkov in drugih dejavnosti v zvezi z razreševanjem problema odpadkov v občini Domžale. V gradivu, ki je bilo posredovano članom občinskega sveta in ki ga je predhodno obravnaval Odbor Županja zapustila sejo Občinskega sveta Izredna seja domžalskega Občinskega sveta, namenjena problematiki deponije komunalnih odpadkov, ni bila zaključena. Zaradi slabo pripravljenega gradiva, ki bi ga morali županja in občinska uprava pripraviti za to sejo, je bilo svetnikom onemogočeno odločanje. Županja Cveta Zalokar-Oražem brez ustreznega opravičila za slabo pripravljeno gradivo osramočena zapustila sejo. Tako nekako bi v nekaj vrsticah lahko popisal dogodke z izredne seje domžalskega Občinskega sveta. Problematika komunalnih odpadkov je zelo pereča. In če gre verjeti podatkom, bo v deponijo Dob odpadke možno voziti samo do konca tega tisočletja. Zato je nujno in v čimkraj-šem možnem času potrebno poiskati ustrezno rešitev. Občinski svet je na svoji redni seji 8. ju- lija sprejel sklep, ki ga bom citiral, da ne bo kakšne pomote: »Občinska uprava pripravi za izredno sejo Občinskega sveta, ki bo predvidoma 21. septembra 1998, gradivo, ki bo omogočilo odločanje o izbiri variant za dolgoročno ravnanje z odpadki, posebej še tudi podlage za morebitni pristop k projektu CERO. Občinska uprava naj v tem obdobju intenzivira pogovore z Občinama Lukovica in Moravče glede zagotovitve možnosti za novo lokacijo deponije komunalnih odpadkov na območju ene od teh občin.«, konec citata. Kot je torej lahko razvidno iz sklepa, ki je bil sprejet soglasno, bi morali svetniki 21. septembra ODLOČATI o možnosti izbire nove lokacije deponije komunalnih odpadkov, občinska uprava in županja (ki pravzaprav vodi občinsko upravo in je za to tudi plačana) pa bi morala v času od 8. julija do 21. septembra pripraviti ustrezno gradivo in intenzivirati pogovore z Občinama Lukovica in Moravče. Od tega se ni zgodilo (skoraj) nič. Svetniki bodo o problematiki deponije komunalnih odpadkov v občini Domžale odločali na seji 4. novembra, upajmo pa, da bodo takrat županja in odgovorni na občinski upravi le pripravili ustrezna gradiva. Kar sama po sebi pa se seveda zastavljajo vprašanja npr., ali se županji in odgovornim v občinski upravi problematika odpadkov ne zdi tako nujna ali zavestno podcenjujejo sklep«; domžalskega Občinskega sveta (ki so za njih zavezujoči), ali morebiti sploh nočejo dokončne rešitve glede iskanja nove lokacije in bi smeti morali - kljub prezasedenosti deponije, tudi v naslednjem tisočletju še naprej odvažati v Dob? In ne nazadnje, ker so tu tudi lokalne volitve, ali je županja tako sveto prepričana o svoji zmagi na volitvah, da se ji ne zdi vredno reševati tovrstne problematike, ki zadeva prav vse v Občini Domžale? Na srečo imamo sedaj demokracijo in volivci volitve, na katerih volivci lahko svobodno odločamo. Kakšna bo večinska volja voliv( ev in ali bodo kljub vsemu znova izvolili sedanjo županjo, pa bomo izvedeli prav kmalu. JANEZ STIBRIČ za gospodarske javne službe, so bile posredovane informacije in predlogi sklepov, na podlagi katerih bi se pristopilo k izvedbi kratko ročnih in dolgoročnih aktivnosti v zvezi s to problematiko. Po daljši razpravi, ki ni bila zaključena in v kateri so sodelujoči v razpravi predstavljali svoja mnenja in stališča do obravnavane problematike in ki so bila v marsičem različna, so člani Občinskega sveta sprejeli proceduralni sklep, da se obravnava gradiva o omenjeni problematiki prekine in nadaljuje na naslednji seji Občinskega sveta, do takral pa naj občinska uprava na podlagi razprave in sprejetega sklepa na seji Občinskega sveta v mesecu juliju, dopolni predlagano gradivo oz. sklepe. Člani Občinskega sveta so sprejeli tudi sklepa o izdaji soglasja k najemu kredita, ki ga je občina Domžale pridobila od Ekološko razvojnega sklada RS za gradnjo kanalizacije v Krtini ter soglasje k izdaji poroštva občine h kreditu, ki ga je iz istega naslova pridobile Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale za investicije Vodovod Kolovec, Vodovod Količe-vo - Domžale III in Vodovod He-lios-Domžale. LOVRO LONČAR Foto: ROK MAJHENIČ Na podlagi 18. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 10/95, 21/95 in 4/98) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 41. seji dne 30.9.1998 sprejel SKLEP o sprejemu prometne študije občine Domžale v prvi obravnavi Občinski svet sprejema predlog prometne študije občine Domžale in ga posreduje v 30-dnevno javno razpravo. O predlogu študije občinska uprava obvesti krajevne skupnosti v občini Domžale, javnost o javni razpravi obvesti občinska uprava prek sredstev javnega obveščanja. Predlog Prometne študije občine Domžale je na vpogled na oglasni deski Oddelka za gospodarske javne službe, Savska 2, Domžale. Za organiziranje in vodenje javne razprave je odgovoren Oddelek za gospodarske javne službe. OBČINA DOMŽALE Občinski svet Številka: 0T5«)-116798-31 Datum: 30.9.1998 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA dr. Miha BREJC, I. r. Na podlagi Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, štev. 8/82), Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS, štev. 32/ 93), Odloka o oskrbi z zemeljskim plinom v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 6/98) in 18. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 10/95, 21/95 in 4/98) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 41. seji dne 30. 9.1998 sprejel SKLEP o sprejemu odloka o povračilih za priklop na plinovodno omrežje v prvi obravnavi Občinski svet sprejema predlog Odloka o povračilih za priklop na plinovodno omrežje v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razpravo. O predlogu odloka občinska uprava obvesti krajevne skupnosti v občini Domžale;, javnost o javni razpravi obvesti občinska uprava v glasilu Slamnik. Predlog Odloka o povračilih /a priklop na plinovodno omrežje je na vpogled na oglasni deski Oddelka za gospodarske javne službe, Savska 2, Domžale, in v prostorih krajevnih skupnosti v občini Domžale. Za organiziranje in vodenje javne razprave je odgovoren Oddelek za gospodarske javne službe, OBČINA DOMŽALE Občinski svet številka: 01500-115/98-31 Datum: 30. 9.1998 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA dr. Miha BREJC, I. r. Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 Številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 Številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 720-IOO, (0609) 634505 Pomočnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednica strani občine Lukovica MONIKA DOMITROVIČ Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na I jubljanski cesti 69 v Domžalah. LJredništvo ERNA ŽAB|EK-KOČAR, 714-599, 720 100 URADNE URE: vsako sredo od 15.-17 ure lehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT C ilasilo izhaja v nakladi 14.0fX) i/vork>v in na prejemajo vsa Hosfx»(linjMv.l bre/placno. Na [x>H|,i>;i /akona o prometnem davku in mnenja mini slrstva /a kulturo spada glasilo med proizvode, /a kateie se plačuje r>% davek od prometa proizvodov. tISK: 1)1 tO I isk Časopisov in revij, d.d, I jiihl|ana /lamnik Domžale /lamnik 3 41. SEJA OBČINSKEGA SVETA Predstavljena prometna študija občine Domžale Zadnji dan v mesecu septembru so se na svoji predzadnji seji v tem mandatu sestali člani Občinskega sveta Občine Domžale na redni 41. seji. Na začetku seje so ob sprejemu okvirnega delovnega programa za drugo polletje 1998 sklenili) da se v tem mandatu (volitve v Občinski svet bodo 22. novembra) zadnjič sestane-jo na redni seji 4. novembra 1998, na kateri bodo obravnavali in sprejemali predvsem akte, ki so potrebni za nemoteno delovanje in aktivnosti občine v rasu do prevzema funkcije novega ()b(':inskega sveta. Brez razprave so v nadaljevanju sprejeli Odlok o imenovanju ulic v krajevni skupnosti Radomlje-naselje I ludo, s katerim se v naselju Hudo uvaja ulični sistem in poimenujejo posamezne ulice. Sprejem Odloka o spremembah Odloka o glasilu občin Domžale, Lukovica in Moravče je bil prvot- no predlagan po skrajšanem postopku, vendar je predlagatelj na predlog Odbora za družbene dejavnosti, ki je o spremembah predhodno razpravljal in podal k besedilu določene pripombe oz. zahteve pri pripravi odloka za drugo ob- Na podlagi /akona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (l Jr. list SRS, štev. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, štev. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 10/95, 21/95 in 4/98) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 41. seji dne 30. 9. 1998 sprejel SKLEP O ponovni javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka zazidalnega načrta novi Dragomelj 1 ()bčinski svet posreduje osnutek Odloka o zazidalnem načrtu območja Novi Dragomelj v ponovno 15-dnevno razgrnitev in javno obravnavo, lavna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2. lavno obravnavo organizira in vodi Oddelek za prostor in varstvo okolja. V času javne razgrnitve je mogoče pripombe In predloge vpisati v knjigo pripomb, ki Ik) v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja. Obvestilo o ponovni javni razgrnitvi se z enim izvodom gradiva dostavi Krajevni skupnosti Dragomelj-Pšata. OBČINA DOMŽALE Občinski svet Številka: 01500-122/98-31 Datum: 30. 9.1998 PREJ)SEI )NIK ()BČINSKEGA SVETA dr. Miha BREJC, I. r. Akti, ki jih je občinski svet sprejel na svoji 41. seji 30. 9.1998 1. Sklep O okvirnem delovnem programu Občinskega sveta za drugo polletje 1998 2. (kllok o imenovanju ulic v Krajevni skupnosti Radomlje-naselje Hudo * i. Sklep o sprejemu ()dloka 0 spremembah ()dloka o glasilu ob-čin I )omžale, lukovica in Moravče v prvi obravnavi 4. Sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov iz javne raz grnitve in javne obravnave osnutka zazidalnega načrta šole l >ragomelj 5. Sklep o sprejemu Odloka 0 povračilih /a, priklop na plinovodno omrežje v prvi obravnavi 6. Sklep o sprejemu Prometne Studije oličine Domžale v prvi ol> ravnavi Sklep o sprejemu Pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči v prvi obravnavi Sklep o sprejemu (xircx"ila o poslovanju Komunalno-stanovanj-skega podjetja Domžale za leto 1997 9. Sklep o sprejemu poročila o poslovanju (entralne čistilne naprave Domžale-Kamnik za leto 1997 10. Sklep O sprejemu poročila o realizaciji proračuna občine Domžale za obdobje l-VI/0« 11. Sklep o povečanju cene programa Vrtca /a otroke s posebnimi potrebami 12. Sklep o |x>novni javni razgrnitvi in javni obravnavi Odloka o zazidalnem načrtu novi Dragomelj 1 13. Sklep o ukinitvi javnega dobra 14. Odredba o določitvi najemnin grobov v olx"ini Domžale 15. Sklep o imenovanju predstavnikov v Svet javnega zavoda Kulturni rk>m Eranca Bemika Domžale 16. Sklep o imenovanju kandidatov za članstvo v Nadzornem svetu (entralne čistilne naprave I )omžale Kamnik Akti bodo objavljeni v (Jradncm vestniku Občine Domžale štev. 9/98. 7. 8 ravnavo, na seji predlagal sprejem odloka v dveh obravnavah. Predlog sprememb se nanaša predvsem na to, da bi glasilo Slamnik v prihodnje izhajalo kot štirinajstdnevnik. V predlogu sprememb je opredeljen tudi način zavrnitve objave posameznih člankov ter določilo, da mora uredništvo glasila pripraviti poseben pravilnik o načinu in višini honoriranja čankov, ki ga potrdijo občinski sveti ustanoviteljic, ki za posamezne občine za svoje urednike avtonomno določajo nadomestila za njihovo delo. Člani Občinskega sveta so predlog odloka v prvi obravnavi s pripombami in predlogi za pripravo odloka za drugo obravnavo sprejeli. Ob obravnavanju prostorskih aktov so člani ()bčinskega sveta sprejeli stališča do pripomb in predlogov iz javne i,izginitve in javne obravnave osnutka Zazidalnega načrta območja šole I )i,igomelj in hkrati potrdili osnov no različico ureditvenega šolskega kompleksa. Na pobudo Sveta Krajev ne skupnosti Dragomelj - PSata pa je bil sprejet tudi sklep o ponovni 15-dnevni javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka Odloka o zazidalnem načrtu novi Dragomelj 1. Osnutek je na vpogled v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja Ol>< me Domžale, Savska 2, kjer se nahaja lit cli knjiga pripomb. Na i več razprave so člani < fcčiflskega sveta na tokratni seji namenili Prometni studiji < )lx ine Domžale, Studijo je predhodno dvakrat obravnaval Odbor za gos|xxlarske javne službe, na |xxllagi katerih pri-|x>mb je bila študija pred obravnavo na seji Občinskega sveta dopolnjena predvsem v smeri analize prometa v naseljih v okoli-( i mest,] I lonižal. študijo je izdelal Projekt nizke zgradbe d.o.o., v njej pa je analizirano sedanje stanje na |x>drex*ju cestnega omrežja, parkirišč, javnega prometa, kolesarskega promet! in peSprometa. Na |x)dlagi analize sedanjega stanja je v študiji predstavljena tudi zasnova prihodnjega prermetnega sistema na področju cestnega sistem.i, parkirne ureditve, javnega prometa, kolesarskih stez in pešpoti / utemeljitvijo predlaganih ukre|X)v, grolx) cx:eno stroškov in predkrgom etapno sti rešitve. Kljub nekaterim začetnim pomislekom v razpravi O smiselnosti po-sredovanja študije v javno razpravo je razprava na seji ()lx'inskega sveta |X)kaza-l,i, da je prometna probJe matika na našem območju pereča, saj so razpravljak i opozarjali na posamezne kritične točke ureditve prometa v občini. Po daljši razpravi so člani Občinskega sveta sprejeli sklep, da se predlog prometne študije posreduje v 30-dnevno javno razpravo, predlog študije pa je na vpogled na oglasni deski ()ddelka za gos|xx)arske javne službe, Savska 2, Domžale. V času javne razprave bo organizirana javna obravnava, o kateri se bo javnost obvestila preko sredstev javnega obveščanja. V prvi obravnavi je bil sprejet tudi Pravilnik o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči, za izvajanje katerega je v proračunu zagotovljeno 1 mio SIT. S pravilnikom se določajo merila za upravičenost do brezplačne pravne pomcxi, nameni, za katere lahko stranke prosijo za storitve brezplačne pravne pomoči, pristojni organi, ki odtoča-jo o upravičenosti do storitev brezplačne pravne pomoči in način zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. Pravilnik lx> namenjen občanom, ki so prejemniki določenih oblik pomoči po Zakonu 0 socialnem varstvu. Odlok o povračilih za priklop na plinovodno omrežje, ki so ga člani Občinskega sveta posredovali v 30-dnevno javno razpravo, na vpogled pa je na oglasni deski Oddelka za gospodarske javne službe, Savska 2, Domžale in v prostorih krajevnih skupnosti v občini Domžale, določa merila in kriterije za dolcx":itev višine po vračila, ki ga plača investitor oziroma u|X)rabnik za priključitev objekta na plinovodno omrežje. Soglasno so bila v nadaljevanju sprejeta poročila o realizaciji proračuna Občine Domžale v olxk)bju \-W 98, |x>ročilo o poslovanju Komunal-no-stanovanjskega podjetja Domžale za leto 1997 in o poslovanju Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik z. i leto 1997. Občinski svet je sprejel tudi Odred-lx) o določitvi najemnin grolx>v v občini Domžale, s katero se cene za najemnino grobov in poslovilnega prostora povečajo za 9%. S povečanjem cen se bo omogočilo normalno realizacijo programa, ki obsega redne storitve urejanja pokopališč kot tudi ureditve novih ležalnih polj na /aho dnem delu razširjenega pokopališča. Pri točki Volitve in imenovanja sta bila v Svet javnega zavoda Kulturni dom Erarxa Bernika Domžale imenovana dr. Marina Rugelj kot predstav ni( a ustanovitelja ing. Srečko Pirnat kot predstavnik uporabnikov, za kandidata za imenovanje v Nadzorni svet družbe Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik pa g. Bogdan Osolin in g. Toni Dragar. LOVRO LONČAR Foto: ROK MAJHENIČ Odsevi September je bil, kakorkoli ga že gledamo, politično zanimiv mesec. Če smo za silo spremljali časopise in gledali televizijska poročila, lahko hitro naštejemo kar nekaj dogodkov, ki so nam vsakokrat pošteno povečali adrenalin v krvi. Tako smo lahko spremljali izredno Sejo Državnega zbora o odgovornosti Gantarja, ministra za okolje in prostor, in sicer zaradi prepočasne obnove Posočja, takoj za tem pa še o e zgovornosti šolskega ministra Gabra. Za hude zlorabe pcx>blastil v zadevi Jan-kovič ter investicijah v šolske zgradbe. V časopisih smo lahko prebrali tudi oceno aktualnih političnih razmer v Sloveniji, ki so jo pripravili v Janševi Socialdemokratski stranki. Proti koncu meseca smo izvedeli za nove zlorabe pooblastil v ministrstvu za obrambo, ves čas pa so nas mediji zasipavali s podrobnostmi iz intimnega življenja ameriškega predsednika, za zaključek meseca pa je poskrbel konec Kohlove dolgoletne vladavine v Nemčiji in zmaga socialdemokratov, in tako dalje. Kot je pokazala nekajdnevna razprava o obnovi Posočja, bi lahko bila obnova ob potresu porušenega Posočja znatno hitrejša, če se uradniki v ministrslvu za okolje in prostor ne hi tako birokratsko obnašali. Minister ima seveda prav, ko pravi, da mora biti obnova Posočja kvalitetna, da se ne bi ponavljale napake iz časa obnove po rušilnem potresu v Tolminu, vendar pa imajoftajbrž prav tudi gradbeniki, ki so jasno in glasno povedali, da bi lahko z obnovo Posočja začeli v nekaj tednih po potresu in jo končali do septembra. Pa je niso. Tako samo Bog ve, kdaj bodo ljudje v Posočju spet lahko normalno zaživeli. Res je najbrž tudi, da minister ni zadolžen za to, da bi osebno urejal dokumentacijo in izvajal druge potrebne postopke, ampak na nek način bi kot prvi človek v ministrstvu le moral poskrbeti, da bi »njegovi« birokrati končno zavihali rokave in enkrat za spremembo pravočasno opravili delo. Naj se vprašamo tako ali drugače, pridemo do jasnega zaključka, da obnova Posojča zamuja, skratka, da je minister Gantar objektivno odgovoren, ker njegova ekipa ni bila sposobna pravočasno opraviti svojega dela. Bo minister odstopil? Seveda ne. Podobna, vendar z moralnega stališča še precej hujša zadeva je dogajanje v šolskem ministrstvu. Poslanci socialdemokratske stranke in krščanski demokrati, v razpravi se jim je pridružil še poslanec SLS, so v državnem zboru (zasedanje je prenašala tudi televizija) ravnanje ministra Gabra in njegovih sodelavcev v zadevi Jankovič ter pri investicijah v šolski prostor obširno in utemeljeno predstavili, odgovornim zastavili veliko vprašanj, na kalera pa so dobili le medle odgovore, ali pa minister nanje sploh ni odgovoril. Ministru Gabru in njegovim sodelavcem kljub vsej aroganci, poskusom zaobitve nekaterih vprašanj ni uspelo prepričati gledale ev in tako je televizijski pre-nos seje državnega /bora o razmerah v ministrstvu za šolstvo in Spori povedal več: kot kdorkoli. Kot smo lahko videli, je" mi nister Gaber najprej nasprotoval predlogu, da bi poslanci smeli videti dokumentacijo šolske inšpekcije o zadevi Jankovič, ko pa je končno pristal, so poslanci lahko ugotovili, da posredovano gradivo ni bib popolno. Na vprašanja, kje so še drugi dokumenti, pa seveda niso dobili odgovorov. Skratka, tudi če minister ni vedel za primer Jankovič, če tudi ni verjel, da njegovi nekdanji, a od januarja letos upokojeni bližnji sodelavci protizakonito prejemajo poleg pokojnine po 2(X).0O0 tolarjev za delo v okviru ministrslva, luni če ni vedel za dvomljive inveslicije v šolski prostor, to ne spremeni dejstva, da se je vse to dogajalo v njegovem ministrstvu in je zato njegova odgovornost neizpodbitna. Ek> odstopil? Seveda ne. Minister za obrambo Alojz Krapež si je iz sredstev za reševanje stanovanjskih zagat vojaških oseb »zrihtal« okrog 118 kvadratnih metrov veliko stanovanje, za katero je ministrstvo plačalo okrog 30 milijonov lolarjev in to kljub temu, da minister za obrambo ni vojaška oseba in kljub temu, da je vedel, da je za reševanje stanovanjskih zadev ministrov pristojna le vlada. Da se klin zbija s klinom, so menili v ministrstvu in radovednim novinarjem obelodanili, da je stanovanja dobilo tudi še več: drugih zaposlenih v ministrstvu, in to kljub temu, da prav tako niso vojaške osebe. Krapež pa ne samo da ni preganjal nezakonitosti v svojem ministrstvu, se je odkjčil, da se tudi sam pridruži tistim, ki so stanovanja nezakonito pridobili. Zelo zanimiv je vsekakor tudi podatek, da bojda minister Krapež ni »od nekdaj« le najemnik nekega »za ustrezno zavarovanje« neprimernega stanovanja (da prejšnje ministrovo na-jemniško stanovanje ni primerno za namestitev vseh varnostnih naprav, so sporočili javnosti na ministrstvu za obrambo potem, ko so novinarji hoteli vedeti, zakaj nenadna Krapeževa selitev), ampak da je do lanskega decembra stanoval v lastnem (okrog sedemdeset kvadratnih metrov velikem stanovanju v Kosezah, vendar ga je prodal...) Da končam. Tudi če bi se Krapež zaradi pritiska javnosti ne vselil v novo stanovanje, je očitno prestopil prag dopustnega in spodobnega. Bo odstopil? Po dosedanjem obnašanju ministra bi bil odgovor preprost: seveda ne bo odstopil. Toda ob napovedani interpelaciji zoper Krapeža je možno tudi to, ali pa bo vsaj odstopljen - med drugim tudi zato, ker ni iz LDS, ampak iz SLS. Da je prag spodobnosti v slovenski oblasti vse nižji in nižji, je več kot očitno. Več kot očitno pa je tudi, da ljudje na oblasti na eni strani kršijo zakone in se pri tem obnašajo skrajno arogantno in ignorantsko do mnenja ljudi, na drugi strani pa pričakujejo njihovo podporo, češ, vsega je kriva opozicija, ki nerga, ki vnaša prepire med ljudi in ki / neprestanimi vlaganji raznih interpelacij povzroča velikanske stroške. Tako smo že lahko slišali, koliko je na primer stala minula izredna seja parlamenta, nič pa ni bilo rečenega o tem, da morajo poslanci v vsakem primeru dobiti plačo, torej ne glede na to, ali bi izredna seja parlamenta bila ali ne bi bila. V vsaki normalni državi bi ljudje v položajih, v katerih so Gantar, Gaber in Krapež takoj odstopili, verjetno bi proti njim uvedli tudi kazensko preiskavo, njihova politična kariera pa bi bila zapečatena, saj so zlorabili zaupanje volivcev. Bodo slovenski volivci tudi obrnili hrbet poli tikom, ki so odgovorni za slabo delo, za kršitve zakonov ali pa jih celo sami kršijo? Seveda ne. Zato pa se afere v slovenski po- litiki še najin DADA BREJC 301^43 /lamnik Domžale PRAVILA ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOM POLITIČNIH STRANK IN NJIHOVIH PROGRAMOV - REDNE VOLITVE OBČINSKIH SVETOV ŽUPANOV IN SVETOV KS - 22. NOVEMBER 1998 Glede na !>. člen Zakona o volilni kampanji ter 26. člena Odloka o glasilu občin Domžale, Lukovica in Moravče sporočamo vsem organizatorjem volilne kampanje za liste kandidatov oz. kandidate, ki bodo kandidirali na volitvah v občinske svete in volitvah za župane ter rednih volitvah v svete KS, naslednje: \ glasilu Slamnik bomo vsem kandidatom, političnim strankam in drugim predlagateljem kandidatov, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil, omogočili objavo in sicer glede na števib strani glasili število strank in pripadnost posameznih strani izdajateljicam. 11. Številka SLAMNIKA bo izšla 23. oktobra 1998. V njej bodo objavljene uradne informacije, ki jih bo posredovala volilna komisija. V skladu z Zakonom o volilni kampanji in z C)dlokom o glasilu Slamnik bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev list kandidatov in njihovih programov, in sicer tako, da imajo: * vsaka politična stranka in lista kandidatov, ki je že zastopana v občinskih svetih in bo kandidirala na volitvah v občinski svet, ima na razpolago največ ČETRT strani; * vse druge stranke in liste kandidatov, ki bodo tudi sodek)vale na volitvah v oteinske svete, pa imajo na razpolago največ po ENO SEST-NAISTINO strani; " vsak kandidat /a župana ima rta razpolago največ ČETRT strani; * listi- kandidatov /a volitve v svete KS imajo na razpolago ČETRT strani. Kar bo presegalo s sklepom uredništva določen obseg, vendar največ za četrtino (25% od četrt strani), bomo zaračunali po veljavnem ceniku, skladno s 27. členom odloka o glasilu Slamnik. Organizatorji volilne kampanje naj pošljejo na uredništvo Slamnika gradivo oz. predstavitvena besedila najkasneje do 16. oktobra 1998 do 12. ure. 12. številka SLAMNIKA bo izšla 7. novembra 1998. V njej bodo objavljene uradne kandidature, ki jih bo posredovala volilna komisija. V skladu / Zakonom o volilni kampanji in z odlokom o glasilu Slamnik bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev list kandidatov in njihovih programov, in sicer tako, da imajo: ' vsaka pi ilitična Stranka ali liste kandidatov, ki so že zastopane v občinskem svetu in bodo kandidirale na volitvah v občinski svel, imajo na razpolago največ pol strani * vse druge stranke in liste kandidatov, ki bodo tudi sodelovale na volitvah v občinske svete, pa imajo na razpolago četrt strani. * vsi kandidati za župane imajo na razpolago pol strani; Organizatorji volilne kampanje naj gradivo oz. predstavitvena besedila pošljejo na uredništvo Slamnika najkasneje do 30. oktobra 1998 do 12. ure. I redmšivo si glede na številčnost kandidatnih list /a volitve v občinske svete in volitve /upana ter volitve svetov KS pridržuje pravico /manjšati obseg predstavitvenih gradiv - po pogovoru in dogovoru s predlagatelji predstavitvenih gradiv. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN Urednica lukovških strani MONIKA DOMITROVIČ Urednica moravskih strani NADA MAL Občinska volilna komisija Domžale obvešča 1. Redne volitve občinskega sveta in župana Občine Domžale bodo 22. novembra 1998 na 31 voliščih, na katerih so posamezna glasovanja potekala že doslej. Predčasne volitve bodo organizirane na sedežu Občine Domžale. 2. Za volilno enoto za volitve občinskega sveta in župana občine Domžale se v skladu z Ugotovitvenim sklepom o določitvi volilne enote v Občini Domžale Šteje OBMOČJE OBČINE DOMŽALE (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 16/94). 3. Volilne enote za volitve svetov krajevnih skupnosti so oblikovane v skladu z Odlokom o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v Svete Krajevne skupnosti ter dvema popravkoma omenjenega Odloka. Vsi odloki so objavljeni v Uradnih vestnikih občine Ctomžale v štev. 4/%, 5/98, 7/98. Ob tem povejmo, da so kot ena volilna enota določene naslednje krajevne skupnosti: KS Dragomelj-Pšata, KS Preserje, KS Radomlje, KS Slavka Šlandra in KS Venclja Perka, vse ostale KS imajo po več volilnih enot. O njihovem obsegu oz. številu članov sveta KS, ki se volijo v posamezni volilni enoti, lahko dobite informacije na sedežih KS ali pri Občinski volilni komisiji Domžale, tel. 721-321. 4. Predčasno glasovanje bo organizirano na sedežu Občinske volilne komisije Domžale v prostorih Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 89 v dneh 18. in 19. novembra 1998 od 9.00 do 18.00 ure. 5. Kandidature za volitve oE>činskega sveta in volitve župana Občine Domžale ter za svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale bo v času uradnih ur na sedežu Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69, sprejemala ga. Vera Vojska, tajnica Občinske volilne komisije Domžale. 28. oktobra 1998 od 8. do 19. ure pa bodo kandidature sprejemali člani Občinske volilne komisije Domžale. Zadnji rok za vložitev kandidatur je 28. oktober 1998 do 19. ure. Predsednik Občinske volilne komisije Domžale PETER PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. A/ DOLOČANJE KANDIDATOV ZA ŽUPANA 1) Kako določajo kandidata za župana politične stranke? Kandidata za župana lahko določi politična stranka v skladu s svojimi pravili, pri čemer lahko pri določanju kandidata za župana lahko sodelujejo samo tisti člani stranke, ki uresničujejo svojo volilno pravico na območju, za katero so razpisane volitve, torej člani stranke, ki imajo stalno prebivališče na območju občine. Določanje kandidata mora biti tajno. Stranka mora ob vložitvi kandidature pri občinski volilni komisiji priložiti soglasje kandidata, da sprejema kandidaturo, pravila stranke o določanju kandidata ter zapisnik o postopku določitve kandidata. 2) Določanje kandidata za župana z zbiranjem podpisov Kadar določa kandidata za župana skupina volilcev, mora kandidata za župana določiti najmanj 50 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v občini. Podporo kandidaturi da volivec na predpisanem obrazcu, ki so na voljo na upravni enoti. Volivec mora obrazec podpisati na upravni enoti, nato pa ga, potrjenega s strani upravnega organa, odda predlagatelju. Podpora se daje od dneva razpisa do vključno 25. dneva pred dnem glasovanja, ko je potrebno voložiti kandidaturo pri občinski volilni komisiji. Vsak volivec lahko da podporo samo enkrat. Ta kandidatura mora imeti določenega predlagatelja, pri čemer se kot ime in priimek predlagatelja navede ime in priimek enega izmed volilcev - podpisnikov z dodatkom »in skupina volilcev«. Kandidatura mora imeti tudi svojega predstavnika, ki ne sme biti kandidat. 3) Določanje kandidata na zborih volilcev Zahtevo za sklic zbora volivcev za določanje kandidata za župana mora vložiti najmanj 30 volilcev s stalnim prebivališčem v občini. Zahteva se vloži pri občinski volilni komisiji. Zahteva mora biti vložena v 10 dneh od dneva razpisa volitev. Pred sklicem zbora volilcev - najpozneje 40. dan pred glasovanjem - pošlje volilna komisija predloge kandidatur sklicatelju zbora volivcev - županu občine. Le-ta v roku 3 dni po sprejemu predlogov kandidatur skliče zbor volivcev, ki se mora opraviti najpozneje v 11 dneh po sklicu. Zbor volilcev sestavljajo volivci s stalnim prebivališčem v občini. Zbor je sklepčen, če je navzočih najmanj 20 volivcev. Zbor volilcev odloča o predlogih kandidatur, ki so bili predhodno vloženi pri volilni komisiji, lahko pa na samem zboru volivci do začetka glasovanja podajo še dodatne predloge v pisni obliki in s soglasjem predlaganega kandidata. Na zborih volilcev mora kandidata za župana podpreti najmanj 50 volivcev. O predlogih kandidatov se odloča s tajnim glasovanjem, razen če zbor volilcev ne sklene drugače. O delu zbora se vodi zapisnik, ki se najkasneje naslednji dan po opravljenem zboru pošlje sklicatelju zbora volivcev. Ta pa ga po prejemu pošlje občinski volilni komisiji. REDNE VOLITVE OBČINSKIH SVETOV, ŽUPANOV IN SVETOV KS - 22. NOVEMBRA 1998 Kako se določajo kandidati za župana, člana Občinskega sveta ali člana Sveta krajevne skupnosti? B/ DOLOČANJE KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA PRI PROPORCIONALNIH VOLITVAH 1. Kako kandidate določi politična stranka? Politična stranka določa kanidate za člane občinskega sveta po postopku, opisanem pod točko 1. A., ki določa postopek določanja kandidata za župana. Politična stranka lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor se jih voli v volilni enoti - občini. V postopku določanja kandidatov je potrebno imenovati tudi predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat. 2. Določanje kandidatov s podpisovanjem Kandidate za člane občinskega sveta lahko dololoči skupina 1.5 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v občini. Postopek dajanja podpore je opredeljen pod točko 1.B. Vsaka skupina volivcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov sveta se voli v volilni enoti. Vsak volivec da podporo lahko samo enkrat. Ta kandidatura mora imeti določenega predlagatelja, pri čemer se kot ime in priimek predlagatelja navede ime in priimek enega izmed volivcev - podpisnikov z dodatkom »in skupina volilcev«. Tudi ta kandidatura mora imeti predstav nika, ki ne sme biti kandidat. C/ KAKO SE DOLOČAJO KANDIDATI ZA ČLANE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI - VEČINSKE VOLITVE 1. Kako kandidate za člane sveta krajevne skupnosti določi politična stranka? Politična stranka cbloči kandidate za člane sveta po postopku, opisanem pod točko 1. A., pri čemer lahko v vsaki volilni enoti predlaga toliko kandidatov, kolikor se jih voli v volilni enoti. Pri določanju kandidatov lahko sodelujejo le tisti volivci - člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. V postopku določanja kandidatov je treba imenovati tudi predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat. 2. Določanje kandidatov na zborih volivcev Zbori volilcev za določanje kandidatov za volitve v svete krajevnih skupnosti se skličejo na zahtevo najmanj 10 volivcev z območja krajevne skupnosti. Zahteve mora biti vložena v 10 dneh od dneva razpisa volitev pri volilni komisiji krajevne skupnosti. Najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja je treba volilni komisiji posredovati tudi predloge kandidatur, pri čemer lahko vsak volivec predlaga največ toliko kandidatov, kot se voli članov sveta v volilni enoti. V volilni enoti se lahko skliče en ali več zborov volilcev, lahko pa se skliče en zbor volilcev za več volilnih enot. Pri določanju kandidatov za posamezno volilno enoto pa lahko sodelujejo le volivci, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Pred sklicem zbora - najpozneje 40. dan pred dnem glasovanja - pošlje volilna komisija predloge kandidatur sklicatelju zbora volilcev - pred sedniku sveta krajevne skupnosti. Le-ta pa v roku 3 dni od prejema predlogov kandidatur skliče zbor volilcev, ki se mora opraviti najpozneje v 11-dneh po sklicu. Glede sklepčnosti in določanja kandidatov na samem zboru velja enako kot pod točko 1.3. Zbor volivcev lahko določi tudi več kandidatov kot se jih voli v volilni enoti. Po določbah zakona so namreč določeni tisti kandidati, za katere je na vseh /borih volivcev v volilni enoti glasovalo najmanj .30 volivcev. 3. Določanje kandidatov s podpisovanjem Kandidate za člane sveta krajevne skupnosti lahko določi skupina najmanj 10 volivcev. Volivcu ni potrebno dati podrx)re na predpisanem obrazcu, ki bi ga bilo potrebno podpisati pred upravnim organom, ampak je postopek pcx'nostav-Ijen. Volivec da podporo na seznamu, ki vsebuje osebne podatke porlpisnikov, in sicer ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega prebivališča. Seznam je potrebno pred vložitvijo kandidature predati upravni enoti, ki overi podatke v seznamu. Vsaka skupina volivcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti, pri čemer ni potrebno, da ima volivec, ki daje podporo, tudi stalno prebivališče v volilni enoti. Zato lahko skupina 10 volivcev določi kandidate za vse volilne enote, vendar v vsaki le toliko, kolikor članov se v enoti voli. Tudi ta kanidatura mora imeti določenega predlagatelja (ki ni kandidat), katerega ime in priimek se navedeta z dodatkom »in skupina volivcev«. OBVESTILO organizatorjem volilne kampanje in kandidatom na volitvah Županja Občine Domžale je dne 12. 9. 1998 izdala Sklep o določitvi načina plakatiranja v času volilne kampanje, objavljen v Uradnem vestniku Občine Domžale, št. 7/98, na podlagi katerega so organizatorjem volilne kampanje oz. kandidatom na volitvah zagotovljena brezplačna plakatna mesta. Brezplačna plakatna mesta lahko pridobijo organizatorji volilne kampanje oz. kandidati, ki za njih zaprosijo / vlogo, ki jo vložijo najkasneje 10 dni pred pričetkom volilne kampanje (ob letošnjih volitvah je to do vključno 12. oktobra) na ()bčini Domžale. ()dde lek za gospodarske javne službe. Pristojni oddelek najkasneje 8 dni pred pričetkom volilne kampanje z žrebom določi, katera plakat na mesta se dodelijo |xjsameznemu organizatorju volilno kampanje oz. kandidatu. Zaradi zagotovitve enakih pravic organizatorjev volilne kampanje je območje občine razdeljeno na cone, v katerih ima vsak organizator pravico do enakega števila plakatnih mest. Število plakatnih mest, ki pripada posameznemu organizatorju volilne kampanje, je odvisno cxl skupnega številna plakatnih mest v coni in števila prijavljenih organizatorjev volilne kampanje. V času volilne kampanje je možno oglaševati na - reklamnih panojih na drogovih javne razsvetljave dimenzije 100x40 cm; - reklamnih panojih na drogovih javne razsvetljave dimenzije 170x110; - čezcestnih transparentih; - okroglih plakatnih stebrih -1/2 plakatnega prostora; - A - panojih maksimalnih dimenzij 120 x 100 cm. Za nameščanje plakatov in ostalih sporcx"ll sta [xx>blaščena izvajalca EIS Skočaj Milan, s. p., Rožna 7 a, Vir in AMICUS, d.o.o., Ljubljanska 63, Domžale. Organizatorji volilne kampanje zagotovijo reklamni material (za oglaševanje na drogovih javne razsvetljave in okroglih stebrih) ter krijejo stroške tramsparentnega platna in priprave reklamnega spev ročila (pri oglaševanju na čezcestnih transparentih). Za pripravo in postavitev A-panojev ter njihovo vzdrževanje pa organizatorji volilne kampanje poskrbijo sami. OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Trzin obvešča 1. Volitve prvega občinskega sveta in Zupana Občine Tr/in bodo 22. novembra 1998 na dveh voliščih v Osnovni šoli Trzin, predčasne volitve bodo organizirane na sedežu Oltfine Trzin. 2. Občinski svet Občine Domžale je na i/redni seji, dne 21. 9.1988 sprejel ODLOK O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT V OBČINI TRZIN, ki določa volilne enote za volitve članov Občinskega sveta olx ine lr/in ter število članov, ki se voli v posamezni volilni enoti. ()bčinski svel šteje II članov. Občinski svet se voli po večinskem načelu. • Volilne enote /a večinske volitve članov občinskega sveta se oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Za volitve članov občinskega sveta se določijo štiri volilne enote, v katerih se voli 11 članov. Za volitve članov občinskega sve ta se dolcx":ijo naslednje volilne enote, s številom, članov, ki se volijo: I. volilna enota obsega naslednja območja: (emčeva cesta, Za hribom, Mengeška c esta od vključno štev. 4 i dalje. V prvi volilni enoti se volita dva člana občinskega sveta. II. volilna enota obsega naslednja območja: I labatova ulica, Kmetičeva ulica, ljubljanska tesla, I obodova ulica, Mengeška cesta od štev. 1 do vključno štev. 42, Partizanska ulica, Ulica Kamniškega bataljona, Ulic a pod gozdom. V nnifi vnlilni enoti jg vnliin tr^ je člani občinskega sveta. III. volilna enota obsega naslednja območja: Cankarjeva ulica, Mlakarjeva ulica, Na jasi, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Relx)ljeva ulica, Ulic a C )l, Vegova ulica, Župančičeva ulica. V tretji volilni enoti se volijo trije člani občinskega sveta. IV. volilna enota obsega naslednja območja: Blatnica, Berganlova ulica, Borovec, Brezovi e, Brodišče, i tobrave, Gmajna, l Irastovet ,Kidri< eva ulica, Košakova ulic a, Kratka pol, Motnica, Pernetov.i ulica, Peske, Planjava, Prevale, Spruha, Trdinova ulica, Ulica bratov Kotar, Ulica Rašiške čete, Zorkova ulica. V četrti volilni enoti se volijo trije člani občinskega sveta. i. Predčasno glasovanje lx> organi zirano na sedežu Občinske volilne komisije rrzin v prostorih ()lx":ine Trzin, Trzin, Mengeška 9 v dneh 18. in 19. novembra 1998 od 9. do 18. ure 4. Kandidature za volitve občil iski ■ ga sveta in volitve župana ( )lx ine ii /in bo v času uradnih ur na sedežu Občine Domžale, Ljubljanska 69, sprejemala ga. Vera Vojska, tajnica ()b< inske volilne komisije Trzin. V dneh 27 oktobra od 8. do 1.5 ure in 28. oktobra 1998 od 8.00. do 19. ure pa se bodo kandidature spreje male na sedežu občine Trzin, Trzin, Mengeška 9. Trzin. Zadnji rok za vložitev kandidatur je 28. oktober 1998 do 19. ure. Predsednii a Občinske volilne komisije Trzin BISERKA ČIČEROV, Domžale /lamnik 5 Novo vodstvo Krajevnega odbora SDS Jarše-Rodtea V začetku septembra so se na volilni konferenci zbrali člani KO SDS Jarše - Rodica. Sestanka so se udeležili tudi nekateri predstavniki Občinskega odbora SDS Domžale, na čelu z njegovim predsednikom, g. Romanom Kurman-škom. Po uvodnih pozdravnih nagovorih Icr kritičnih ocenah in analizah starija ter delovanja lega krajevnega odbora so nato prisotni člani soglasno najprej razrešili stare organe krajevnega odbora. Po izvedenem kandidacijskem postopku ter predstavitvi kandidatov so prišle na vrsto volitve. Za predsednika KO SDS Jarse-Rodica je bil izvoljen g. Janez Stibrič, za člane predsedstva pa še g. Emil Breznik, ga. Slavka Breznik, g. Stane Osenk in g. losip Smolnikar. Novi predsednik KO SDS larse-Ro-dica lanez Stibrič je predstavil program dela v naslednjem mandatnem obdobju. Ker so pred durmi lokalne volitve, bo v začetku jeseni precej dela namenjeno volilnim opravilom, ob SDS SocialDemokratl Slovenije tem pa se nikakor ne sme zanemariti ostalih zadev. Janez Stibrič je prepričan, da bo SDS na lokalnih volitvah dosegla izjemno velik uspeh, saj opaža, da so ljudje razočarani nad delovanjem sedanje vlade na državni rav- m O SLS O TURIZMU Novi predsednik KO SDS JarSe-Rodica Janez Stibrič (na sredi) skupaj s predsednikom KO SDS Domžale Janezom Grmekom, predsednikom Občinskega odbora SDS Domžae Romanom KurmanSkom ter članom predsedstva KO SDS Jarse-Rodica Josipom Smolnikarjem. ni ter sedanje županje Cvete Zalokar-Oražem v občini Domžale. Volive i y i že opazili, da je SI )S stranka pokom ne rlrže in načel in ker si prizadeva za blaginjo vseh državljanov, ne samo nekaterih priviligirancev, volilni uspeh nikakor ne more izostati. Naj zaveje nov veter, ki lx> ljudem omogočil lepše in znosnejše življenje. J. S. Ustanovili Občinski odbor SDS Trzin Trzin je na podlagi rezultatov poizvedovalnega referenduma in odločitve Državnega zbora postala nova občina v Sloveniji. To je kar samo po sebi narekovalo tudi ustanovitev občinskega odbora Socialdemokratske stranke za območje te nove občine. Kajti doslej je tu deloval krajevni odbor SDS, ki je bil vključen v Občinski odbor SDS Domžale. Do ustanovitve novega občinski !ga odbora SDS je prišlo v četrtek, 17 septembra. Zbrali so se člani SDS s področja občine Trzin, njihovi simpatizerji' in gosti. Ustanovitveni sestanek ji1 vodil g. Roman Kurmanšek, predsednik Občinskega odbora SDS Domžale. Za predsednic o < )b< inskega odbora SDS Irzin je bila izvoljena ga. Irena Novo vodstvo Občinskega odbora SDS Trzin (foto Janez Stibrič) g. Dušan Pavlovič, gdč. Si(k>nija Cele-stina in g. lože Erčulj. Nova predsednica novega obein skega odbora SDS je predstavila pro- levsenak, za člane predsedstva pa Se g. Vilko Voglar, ga. Julija Bajt, ga. Mi lica Erčulj in g. Milan Prešeren, (lani Nadzornega odbora pa so postali gram dela, ki bo sedaj predvsem temeljil na pripravah za lokalne volitve. V občini Trzin bo občinski svet sestavljalo 11 svetnikov in člani SDS so prepričani, da bodo imeli sami ali skupaj s strankami slovenske pomladi ver inr > članov občinskega sveta. Na ustanovnem sestanku v Trzinu so se dogovorili, da bodo do volitev imeli uradne ure vsak četrtek med 18. in 19. uro v prostorih Krajevne skupnosti Trzin, kamor so toplo vabljeni vsi člani stranke, simpatizerji in morebitni volivci. Predstavniki vodstva občinskega odbora SDS Trzin bodo na vsak način prisluhnili tudi njihovim predlogom, kaj vse bo potrebno postoriti v občini Trzin za lepše in prijetnejše življenje občanov. JANEZ STIBRIČ Demokrati Slovenije ustanovili Občinski zbor Trzin Glede na to, da je bila pred kratkim z zakonom ustanovljena nova občina Trzin, v kateri bodo 22. novembra, kot v vseh drugih slovenskih občinah, izvedene volitve občinskih svetnikov in župana, so tudi člani DS ob navzočnosti nekaterih simpatizerjev stranke, v soboto 19. septembra ustanovili občinski zbor DS Trzin. Na ustanovnem zboru, ki je bil v večjem delu posvečen pripravam na volitve, torej evidentiranju kandidati >v in tudi razpravi o odprtih vprašanjih, ki se jim bodo ob Novem letu morali z vso resnostjo posvetiti izvoljeni funkcionarji nove občine, so člani in simpatizerji I )Sže izpostavili nekaj to- Demokratska stranka Slovenije vrstnih najlx>lj perečih vprašanj. Kako razrešiti neprijetni zaplet, ki je nastal v zvezi z izgradnjo centra Ir/ina? Ka ko zagotoviti nadaljnji razcvet nove občine ter hkrati vendarle ohraniti identiteto kraja in dovolj zelenih |x>-vršin? Kako obvladati in zadovoljivo urediti zagate s prometom v Trzinu? Kako zagotovili mladim možnosti za uresničevanje njihovih potreb in želja? Kako preprečiti nadaljnje razraščanje številnih divjih odlagališč odpadkov v neposredni bližini naselja in sanirali stanje, ki je zlasti v gozdu med Mlakami in IOC Trzin v tem pogledu že zelo slabo? In seveda ne nazadnje temeljno vprašanje, kako doseči, da bodo občani Trzina zadovoljni v svoji novi olx*ini? Priprave Demokratov Slovenije na volitve so tako kol drugod po Sloveniji stekle tudi na območju celotne dosedanje Občine Domžale Tako v Občini Domžale kot v Občini Trzin bodo Demokrati Slovenije kot že tudi doslej v Občini Domžale posvečali veliko skrbi neoporečnosti postopkov pri sprejemanju odločitev v občini. To je za mlado demokracijo ključnega pomena, kajti s tem |e I k ivi 'zai k >, žal v Sloveniji že zelo izne- verjeno, zaupanje prebivalstva v demokracijo. V dosedanji občini Domžale se je DS aktivno vključila v oblikovanje zasnove občinske razvojne strategije in občinski zbor DS v Domžalah ter ravno tako občinski zbor DS v Trzinu bosta tudi v prihodnje Spodbujala oblikovanje dolgoročnejših razvojnih strategij, pri čemer je zelo važno, da občinska oblast pritegne k sodelovanju v razmisleku o skupnih ciljih čim več občanov. V občinah se aktivisti Demokratične stranke Slovenije ta čas ukvarjajo z evidentiranjem kandidatov, saj želi stranka volivcem omogočiti glasovanje za čim bolj izkušene in modre kandidate, ki lxxx> znali vedno presoditi, kaj je za občino in občane v zvezi z določenim vprašanjem najboljše. Želijo pa pritegniti h kandidiranju tudi mlade ljudi, ki se bodo kot člani občinskih svetov najlaže poistovetili / vse težjimi vprašanji, s katerimi se spopadajo mlajše generacije v Sloveniji. T. R Za turista je pomemben prvi vtis Stranka SLS Občine Domžale je sredi septembra v Jamarskem domu na GorjuSi pripravila klepet z g. Josipom Baje em, županom Občine Postojna in poslancem v Državnem zboru. Namen srečanja je predstavila ga. Milena Srebotnjak, ki je g. Bajca zaprosila, da predstavi svoje izkušnje in poglede župana v turistični občini. Postojnski župan je najprej naredil korak v zgodovino občine in predstavil vrsto okroglih obletnic, ki jih letos in naslednje leto praznuje Postojna, eno izmed najbolj znanih turističnih mest v naši državi. V kratki uvodni informaciji je predstavil tudi načrtovani razvoj turizma ter prednosti oz. dolžnosti, ki jih ima kot župan turističnega mesta, povedal pa tudi, kako občina Postojna pridobiva denar za to področje, saj v skladu s sprejetim odlokom dobiva manjši del vstopnine od obiskovalcev Postojnske jame. Svojo predstavitev je ilustriral z vrsto prospektov, zloženk in drugih publikacij, med katerimi je veliko takih, ki so nastale kot rezultat medobčinskega sodelovanja, spregovoril pa tudi o realizaciji Zakona o turizmu v njihovi občini. »Če se le da, je občina povsod zraven,« je poudaril in povedal, da v okviru možnosti občina oz. župan sofinancirajo prav vsako turistično oz. promocijsko prireditev. S statističnimi podatki |e področje gospodarstva in turizma v občini Domžale predstavila ga. Ela Rus, so-voditeljica prijetnega večera, v katerem je sodelovala večina prisotnih. Med njimi sta bila tudi ga. Cveta Za-lokar Oražem, županja Občine Domžale, ki je na kratko predstavila aktivnosti na tem podrcx"ju (prospekt, zemljevid, ureditev š|x>rtnih objektov, sofinanciranje revitalizacije fasad, odmevne športne prireditve, projekti ureditve kolesarskih in peš poti ob Kamniški Bistrici), ter g. janež Per, župan Občine Mengeš in poslanec v Držav- nem zboru; spregovoril je o svojih videnjih razvoja Občine Mengeš. V klepetu je bilo največ skrbi namenjene ustvarjanju dobrega počutja za obiskovalce posameznih občin, predstavili so izkušnje dosedanjih prizadevanj na področju turizma v posameznih občinah in poudarili, da je na tem področju Se veliko priložnosti. Tako je g. Jurij Berbt menil, da naše občine ne prepoznavajo kot turistične občine, in poudaril vlogo posameznega človeka pri razvoju tega področja, kjer imamo v občini veliko prikjžno- Shrenslim ljudska slrimkei sti na področju pohodništva, kolesarjenja in kmečkega turizma. Govorili so tudi o potrebah po revitalizaciji posameznih objektov in naselij, zlasti veliko besed je bilo izgovorjenih o bližnjem gradu Krumperk in njegovi usodi, povezavi Železne in Babje jame, pa tudi nadaljnjem razvoju našega mesta kot nakupovalnega centra in dela turistične ponudbe. Veliko možnosti je tudi na področju rekreacije, posebej razveseljivo pa je bistveno povečanje prenočitvenih zmogljivosti. Projekt turistične ureditve ob Rači je predstavil g. Vinko Kepec, predsednik Turističnega društva Rača; poudaril je, da je pri njih najlepše, o tem pa bi radi prepričali tudi vse obiskovake tega novega dela Občine Domžale. (žb koncu so vsi skupaj ugotovili, da je ena izmed najpomembnejših skrbi na tem področju - skrb za čiste in urejene kraje, za turista je pomemben prvi vtis, za nadaljnji razvoj turizma pa celovit razvojni program tega področja v posamezni občini ter povezovanje sosednjih občin pri realizaciji skupnih turističnih projektov. B. V. Gostje klepeta SLS: g. |anez Per, poslanec DZ in župan Občine Mengeš, g. Josip Baje, poslanec DZ in župan Občine Postojna, ga. Cveta Zalokar, županja Občine Domžale, ter gostitelji: ga. Jožica Rus, g. Jurij Berlot ter ga. Milena Srebotnjak. Območni odbor ZLSD ZDRUŽENA LISTA socialnih demokrata v Ustanovna seja občinskega odbora ZLSD v Trzinu 17 septembra 1.1, je bila ustanovna seja Občinskega odbora ZLSD v Trzinu. Izvoljena je bila predsednica Občinskega odbora, I ilij.in.t Smrekar, in obenem je bil Sprejel program dela novoustanovljenega odbora. Na seji su bili predstavljeni kandidati /I SI) za ()bčinski svet v Trznu. Kandidatura Cvete Zalokar Oražem 18. septembra 1.1. je bila v Domžalah tiskovna konferenca, na kateri je Cveta Zalokar Oražem objavila svojo ponovno kandidaturo na mesto županje v( )lxini i tomžale. Na konferem i so bili predstavljeni rezultati javnomnenj- ske raziskave, ki so z večinsko podporo občanov le potrdili njen ugled. ( veta Z. Oražem je povzeli di aedanje rezultate, svojega dela in tudi predstavila pro grani Za v prihodnje. V kandidaturi jo je podprlo več sliank: /I SI), 11 IS, DS in Kljub temu, da je težko opredeliti osnovno vsebino liberalizma, lahko z gotovostjo rečemo, da se je potrebno boriti proti absolutni ali samovoljni moči. Nihče ne more biti nosilec monopola politične avtoritete. Avtoriteta obstaja samo zato, da usposobi družbo, da omogoči pogoje za dosego posameznih ciljev: življenjsko varnost, lat-nino in možnost iskanja sreče. Iz tega sledi, da nihče ne more zahtevati absolutne moči, kajti ključnega pomena je dosega omenjenih ciljev. Te je mogoče postaviti samo na podlagi skupnega strinjanja vseh ljudi, ki so pod določeno avtoriteto. Izključiti kogarkoli iz tega dogajanja pomeni razvrednotiti ga. Temeljni poudarek Iiliir.ili/m.i ll- cl.l Libeberalizem smo rojeni kot svobodne in enakopravne osebnosti. Kot svobodni moramo biti prepričani v svoje dolžnosti, kot enakopravne nas nekaj obveznic. Kot svoboden in enakopraven mora LUS LIBERALNA DEMOKRACIJ« SLOVENIJE biti priznan vsak posameznik tako pred sodno kot politično oblastjo - imeti mora pravico združevanja, da lahko skupaj z drugimi uresničuje svoje cilje na različnih področjih: na socialnem, kulturnem, gospodarskem... Kljub izgledu, da li- Iv.r.ilizeni i H.meri.1 wn. jo pozornost na politične institucije, je bolj razumljen kot teorija za dobro življenje posameznikov, teorija, ki je povezana s teorijo družbenih, ekonomskih in političnih dogovorov, v katerih se odvija življenje. Poudariti moram, da liberalizem ni samo neka enoumna pozitivna slika dobrega življenja za človeka. Za liberalce je namreč značilno skupno empiristično gledanje in |xjudarjanje tega, da lahko samo izkustvo razodene, kaj dejansko pripomore k razcvetu individualnosti. Izredno je pomemben pluralizem, da avtonomni posameznik lahko izbira v množični ponudbi različnosti, katerih skupni imenovalec je dobro in prijetno življenje. I ilx' i Ji ,i .m /elcim<*lir>IK> udarja, da lahko avtonomni individuum postane v polnosti avtonomen samo takrat, če bo zares imel možnost uresničevati svojo moč izbire. Za osebo, ki ne bi imela možnosti izbiranja in odločanja v vsej različnosti bivanja, je kaj malo možnosti, da bi bila srečna. Vsekakor pa ima določen pomen tudi skupnost in odnosi v njej. Notranja zahteva liberalizma je, da zagotovi politične, zakonske in ekonomske okvire, ki se izražajo v opravičljivih principih, kajti prav to omogoča, da posamezniki, ki imajo zelo različno in nekompatibilno |x>jmovanje dobrega, morejo mimo živeti v isti družbi in ob tem uživati enak politični status in sock'lovati v istih ekonomskih odnosih. Vsak posameznik je tako svoboden, da oblikuje svojo koncepcijo dobrega, ki izhaja iz katerekoli teorije, ali pa iz zelo različnih tradicij. Ena od pomembnih nalog liberalizma je, da zagotovi določena pravila, principe, in to ne samo za ekonomsko in politično področje, ampak tudi za vsa druga področja življenja. In tisto, kar vsak posameznik, vsaka skupina pričakuje od takšnih pravil, je predvsem to, da bi ta načela čimbolj podpirala njegove lastne preference. Liberalizem spodbuja človeka k razmišljanju o svoji lastni identiteti kot neodvisni od družbenih odnosov, v katerih ta človek živi. Zares bomo mogli delati to, kar je prav, samo takrat, ko bomo v tem tudi dejansko spoznali, kako je to konstitutivnega značaja, tudi za nas, za naše lastno dobro, za oblikova- iMe nase identitete /.I hteve moralnosti ne smejo biti spoznane kot neke zunanje obveznosti, ampak kot zahteve naše lastne narave, našega bitja. Zelo pomembno vlogo pri tem imajo družina in temeljni odnosi v njej. Odnosi med starši, otroki, dolžnosti, ki jih čutijo drug do drugega, določajo znotraj teh cxino-sov vsakega posebej. Moralne dolžnosti ne prihajajo v tem primeru od zunaj, ampak so del skupnosti, hkrati pa prav to skupnost tudi oblikujejo. V avtentični moralnosti se mora vedno čim bolj stekati skupaj to, kar pomeni izpolnitev in uresničitev mojega življenja kot individuuma, in to, kar je potrebno za urejeno družbeno življenje, torej za skupnost. Samo skladnost med obojim lahko pomeni smiselno osnovo za uresničevanje moralnega imperativa. 27 M-M /lamnik Domžale Gre za napredek in Napredek Domžale, ki ga vodi direktor dipl iur. Stane Skok in je v četrtek, 10. septembra 1998, v |ar-šah pripravil odprtje velikega prodajnega centra. V teh nestabilnih in neurejenih časih, ko vsak dan propadajo številne tovarne, razne ustanove in delovne organizacije, vzporedno pa je vse več delavcev na cesti, smo lahko veseli vsakega novega poslovnega kvadratnega metra ter vsakega kilograma ali tone doma ustvarjenega in prodanega blaga. S tem se ustvarjata nova vrednost in zaslužek, ki dajeta delo tudi na novo zaposlenim. Izredno uspešen poslovnež z vsemi vodilnimi in drugimi zaposlenimi v tej vzorno vodeni in urejeni delovni organizaciji s poslovalnicami v bližnji in daljnji okolici ter v Domžalah je lahko vsem drugim trgovskim podjetjem za zgled. Spoštovani direktor. Prvi, začetni del tega centra je stal in posloval že nekaj let. Kdaj in zakaj ste ga začeli graditi in kako se je razvijal naprej? V letu 1983 smo v Zgornjih Jaršah zgradili Centralno živilsko skladišče v izmeri 3500 m2. V njem smo leta 1992 odprli tudi diskont, kjer je bilo privatnim trgovcem, gostincem, šolam in drugim omogočeno, da so sami prihajali v skladišče, kupovali in odvažali blago, večino blaga pa smo z lastnimi kamioni razvažali v svoje trgovine in vsem drugim kupcem. Promet se je zelo povečal, v štirih letih več kot za sto odstotkov, tako da obstoječe skladišče ni več zadostovalo. Konec leta 1996 smo začeli z izgradnjo prizidka in z modernizacijo obstoječih prostorov. V prvi polovici 1997 je bila končana prva etapa, 5400 m2 novih prodajnih površin. Vmes smo posodobili stare prostore, konec 1997 pa končali z drugo etapo. V tej pa je 460 nV hladilnih površin, 102 m2 prostorov za sadje in zelenjavo, ter posodobili del starega skladišča. Po izvedeni tretji etapi je Napredkov Prodajni center jarše prav gotovo eden najmodernejših in največjih tovrstnih objektov v Sloveniji. V njem so zbrane izkušnje tujih trgovskih hiš kakor tudi domače znanje. Center je v celoti računalniško voden, kar je tudi plod našega dela. Naj navedem še nekaj zanimivih podatkov: - 10.800 nepokritih prodajnih in skladiščnih površin; - 11.700 m- asfaltiranih površin, namenjenih za parkirišča in za manipulacijo z blagom; - stroški dograditve in obnove -več kot milijarda tolarjev; -13.000 vrst domačega in tujega blaga; - z vsem blagom se lahko oskrbujejo zasebni trgovci, gostinci in drugi; - zaposlenih je nekaj več kot sto delavcev; - center je namenjen tudi za večje zasebne nakupe. Videti je, da ste v centru s cenami zelo konkurenčni, predvsem z grosističnimi. Kolikšno področje boste predvidoma pokrivali s prodajo? Bližnjo in ljubljansko okolico; pa še od Trbovelj, Vrhnike, Kranja pa tja do Savinjske doline. Seveda pa je jarški center le velik poganjek na osnovnem drevesu, in to je Napredek, Trgovina d. d. Domžale. Prosim, da nam osvetlite in opišete to veliko gospodarsko družbo. V letu 1952 je iz trgovskih podjetij Potrošnik Domžale in Rašica Mengeš zrasel Napredek Domžale, in to kot občinsko preskrbovalno podjetje za nekdanjo občino Domžale. Iz leta v leto se je obseg prometa povečeval; od začetnih 60 zaposlenih jih je sedaj 640. V letu 1997 je bilo ustvarjenega bruto prometa za nekaj več kot 19 mrd tolarjev. Neto prihodek je znašal 15,6 mrd in čisti dobiček 250 mio tolarjev. Sedaj sodimo med velike gospodarske družbe. Lansko leto smo bili po prihodku v državi na 42. mestu. Ukvarjamo se s prodajo blaga na debelo in na drobno, kar je naša glavna dejavnost; poleg tega imamo še nekaj gostinskih enot, lastno pekarno in slaščičarno. Dobro je razvito pogodbeno sodelovanje z obrtniki in malimi podjetniki - enota Kooperacija. Ukvarjamo pa se tudi s prodajo avtomobilov in opreme po sistemu leasing ter z računovod- skimi in finančnimi storitvami. Napredek ima 12 samopostrežnih trgovin, tri diskontne prodajalne, tri klasične trgovine, osem neži-vilskih trgovin in tri gostinske enote. Največja maloprodajna enota je blagovnica Vele, ki se nahaja v centru Domžal. Ima 25 oddelkov na 8000 m2 prodajnih površin, kjer prodajamo domače in uvoženo blago najpomembnejših domačih in tujih dobaviteljev. Blagovnica Vele je odličen nakupovalni center; ima pa tudi veliko parkirišče. Urejenost prodajnih prostorov, izredna založenost, čistoča, red, disciplina, predvsem pa pri- jaznost in ustrežljivost prodajalcev ter drugih zaposlenih tudi »delajo denar«, oziroma uspešno prodajajo. Ste z vsem tem zadovoljni? Prodajalci so najpomembnejši del naše dejavnosti; oni so povezani s kupci. Vsi vodilni pa moramo skrbeti, da imajo najboljše pogoje za delo in da so motivirani ter da želijo in hočejo pridno delati. Biti morajo tudi primerno izobraženi, v pekarni, slaščičarni, v delavnicah, skladiščih in drugod pa nam pridejo prav priročni, pridni in vestni delavci. Vsi, ki imajo stik s kupci, pa nam soustvarjajo izgled in ugled TRGOVINE, ki ju imamo v javnosti. Prav zato imamo notranji pravilnik obnašanja, izobrazbe in osebne urejenosti. Vsakoletne razprodaje, izredne ponudbe, številne akcijske prodaje, s tremi besedami hi lahko rekla - moderna sodobna prodaja. Je tudi to pri vas uspešno? Kljub temu, da se nam promet stalno veča, pa je pravzaprav kupcev zmeraj enako. Vsakdo pa ima pravico kupca privabiti v svojo trgovino. Zato načini takih modernih prodaj niso več izjema, pač pa nujnost in pravilo. Prednost za vas oziroma za trgovino pa je verjetno v tem, da ne glede na standard ljudje vsak dan nekaj kupujejo. Ali se kakorkoli lahko primerjate s tistimi, ki pridelujejo, proizvajajo in izdelujejo? Mi smo pravzaprav podaljšana roka izdelovalcev, proizvajalcev in pridelovalcev. Saj prodajamo namesto njih samih. Zato vzporedno do limo njihovo uspešnost ali neuspešnost. Slabe firme nimajo izgleda, da bi preživele, če pa sam ne prodajaš dobrega in kvalitetnega blaga in če se ne prilagajaš konkurenčnim cenam, boš pa tudi propadel. r Ali lahko, prosim, zaupate bralcem Slamnika, kakšen je vaš delovni dan? Začnem ob sedmih in naj bi delal do treh popoldne. Toda delovni čas direktorja je danes prilagojen potrebam poslovanja. Popoldne so še sestanki, seje, srečanja s poslovneži, posvetovanja in drugo. Takrat pa se delovni dan potegne v večer ali noč. Tudi sobota ni vedno dan poklicnega počitka. Preidiva še na zasebno življenje. Rodil sem se v Blagovici leta 1937 in imam štiri brate. Mama je imela pred vojno svojo trgovino, ata pa je bil organist in nekaj let tajnik na občini. Ko so nas Nemci izgnali, je bilo zelo hudo, sam sem bil star štiri leta, bratec pa komaj tri tedne. Prišli smo v kraj Miloševac, kjer smo ostali vsa štiri leta vojne. Oče je delal v cementarni v Smederevu. Živeli smo revno in skromno, a se srečno vrnili domov. Po vojni je bila mama zaposlena v trgovini Kmetijski zadrugi in dolga leta v Napredku. V osnovno šolo sem hodil v Blagovico in na Brdo. Nižjo in višjo gimna- zijo sem delal v Kamniku in bil tam v internatu. S pomočjo štipendije Papirnice1 Količevo pa sem uspešno cloštudiral pravo. O vas je bilo že veliko slišati, ko ste bili pravnik v Papirnici. Kakšni spomini vas vežejo nanjo? Je bila to vaša prva služba? Leta 196.3 sem prišel v Papirnico nabit s teorijo. Nekaj povsem drugega pa je praksa, s katero pa se med študijem nisem mogel še nič srečati. Zato je bil začetek zelo težak. Podjetje pravne službe do tedaj še ni imelo in je bilo treba orati ledino. Prišla je prva tožba, predpisi, pogoji in zahteve zavarovalnic, delovno pravo, takse, pravilniki, statuti, delavski sveti, upravni odbori in njihove kompetence, disciplinske komisije, reklamacije izdelkov in še in še. Ves čas pa sem bil tudi soure-dnik časopisa Nase delo, glasila treh papirnic. Večino prispevkov iz naše Papirnice pa sem vedno tudi sam napisal. Toda želja po znanju me je gnala naprej. Nadaljeval sem s študijem ob delu. Hodil sem na prakso na sodišče v Ljubljano in naredil pravosodni izpit. Pri tem pa sem v Papirnici redno opravljal vse svoje delovne naloge. Ste bili dolgo v Papirnici? V letu 1971 je prišlo v Papirnici do kadrovske krize. Tudi sam sem odšel na sodišče v Domžalah kot sodnik za civilne zadeve. Toda na sodišču se vedno nekaj končuje ali konča, sam pa sem imel žilico za ustvarjanje, začetke, organizacijo in povezovanje. Zato sem 15. aprila 1974 odšel v Napredek. Je to vaša življenjska služba ali delo? Tako je. Eno leto sem bil vodja kadrovske službe, od 15. marca 1975 pa sem direktor. Matično poslovalnico Vele ste prenovili in preuredili. Preserska trgovina je nova. Staro Planinko na Zg. Viru ste podrli in že raste nova. Kaj imate še v načrtu? Začeli smo z obnovo trgovine v Krašnji. Kupili smo zemljišče v Blagovici, kjer bomo postavili novo trgovino. Na vrsto prihajajo tudi Radomlje, kjer bo pri prenovi poudarek predvsem na ureditvi parkirišč. Nekaj je bilo slišati, da se bo kamniška Kočna združila z Napredkom. Ali to drži' Da, bo kar držalo. Za združitev pa se poleg Kočne zanima še Tabor Grosuplje. Pismo o nameri je bilo že sprejeto in podpisano. Stvari tx>te-kajo in dozorevajo. Odprto pa je še skupno ime. Se kaj bojite velikih maksimar-ketov, supermarketov in mega-marketov? Kaj bo še' S pametno cenovno politiko se jih niti ne bojimo. Zato je treba mesečno spremljati cene in se jim prilagajati, da ostaneš konkurenčen. In če imaš še okolico s kupci, ki ti zaupajo, nam ostaja upanje, da bomo obstali. Samo razkošna stavba še ni uspešna trgovina. Na vseh koncih in krajih je slišati, da je Napredek vsestranski sponzor. Tudi v Slamniku imate vedno celostranski oglas. Drži. V Domžalah in okolici precej sponzoriramo. Držimo se načela, da trgovina ni samo prodaja ali nakupovanje. Trgovina mora biti povezana s krajem, kjer deluje, mora s kupci skupaj živeti in bivati. Prav zato že dolgo podpiramo različna društva, kulturna in športna ter razne dobrodelne organizacije. Tudi šahisti se že več let zbirajo v Šahovskem društvu Napredek Domžale. Nekaj let smo bili glavni sponzor Nogometnega društva Domžale in še bi lahko našteval. Sedaj s(X)nzoriramo Šahovski klub Domžale, razne nogometne klube, balinarsko ter več drugih društev. Ko sva že pri športu - kmalu bi izpustila še en bistven oris vaše osebnosti. Menda ste od mladih let s srcem, dušo in telesom prizadeven in navdušen športnik. Ali vam šport pomeni zdrav duh v zdravem telesu? Pravi moj življenjski konjiček je zares šport. Sem navdušen za nogo met; več let sem tudi igral v nogometnem društvu Induplati jarše. Rad igram namizni tenis - v tem športu sem bil tudi občinski prvak. Za konec pa še posladek oziroma - malo za šalo, malo zares. V Vele je zdaj na vrhu stopnic: počivališče za otroke in moške »mučenike«, kadar ženske ne znajo nehati z. ogledovanjem in nakupovanjem odličnega blaga. Dokaz, da ste moderna trgovina, je to, da je ideja oziroma pripomba za to padla pred tremi meseci. Vi pa ste jo vzeli zares in tako je tu zrasel v štirinajstih dneh prijeten počivalski kotiček z vodometom, ki je obenem trgovini v okras. Za naprej naj nas druži skupno geslo: Napredek, dobro ime med trgovci in kupci. Gospod Skok, hvala za pogovor. FRANCE CERAR Napredek Domžaie in njegov direktor Stane Skok GOSPA MINKA MAJCEN Življenje je lepo, če sta v njem ljubezen in prijateljstvo Ko sem odhajala z obiska gospe Minke Majcen, ki sem jo obiskala na priporočilo g. Marjana Ručigaja, predsednika Sveta KS Jarše-Rodica, sem bila vesela in sem kar nekam čakala na to, da se vsedem in začnem iz zapiskov pripravljati članek za časopis. Pogovor z go. Minko, ki je v maju praznovala svoj osemdeseti rojstni dan, je bil prijeten, njen prijazni glas je bil kot žuboreč studenec, iz katerega lahko zajemaš vedno nove misli, v katerih ni prostora za sovraštvo, prepir, žalost. Njene besede so polne ljubezni in prijateljstva, lepih spominov na mladost, na sokole in orle, ki niso poznali sovraštva in politike, ki bi jih razvajala. Bili so mladi, bili so prijatelji in srečni, ker so lahko tudi skupaj. Njeni spomini na delo v narodnoosvobodilni vojni so spomini na skupno terensko delo, ki ga je pričela na pobudo organizatorja gibanja Toma Brejca, na zvestobo in ljubezen do domovine, ki je tedaj njo in somišljenike vodila v delu za osvoboditev domovine izpod okupatorjev. In še bi lahko našla veliko lepih besed in spominov na posamezna obdobja življenja in dela gospe Minke, s katero sva pogovor pričeli davnega dne v Dobu pri »Bvantinč-ku«. Tam se je 12. maja 1918 rodila gospa Minka v delavski družini, kjer niso živeli slabo. Oče je bil krojač, ki je bil po potrebi tudi brivec: ali pa je hodil kosit travo na tedanje velike grunte v Dobu. Mati je bila skrbna in je delila usodo tedanjih žena in deklet, ki so hodile šivat slamnike tudi v tujino. Solo je obiskovala v Dobu in že v času zadnjega »ponavljalnega razreda« odšla v Tosamo, kjer je na »ma-Sinah« delala vato. Še prej je bil čas prvih gostinskih izku- čičevih, kjer so imeli včasih gostilno. Tedaj zanesljivo ni vedela, da bo gostinstvo pomembno zaznamovalo življenje veselega dekleta, ki je vedno pripravljena na sproščen klepet in smeh, tako da skoraj nihče ne »porajta«, kdaj ji je hudo. Iz zgodnje mladosti so spomini prijetnih ur pri sokolih, kjer je bila najprej pri deci in nato pri naraščajnicah. Rada se spominja različnih telovadnih prireditev, telovadnice pri Videmšku, številnih čajank, pa tudi prijateljstva, ki ni nikoli ločilo sokolov in orlov. Potem je prišla družina in druge skrbi. Njeno službovanje v tedanji tovarni sanitetnega materiala, od koder je zaslužek prinašala kot prva v družini, je povezano s tudi do 16 ur trajajočim delavnikom, med katerimi včasih ni bilo časa za malico, in s »štrajkom« v letu 1935, morda pa je bilo leta 1936, se zamisli, ki ga je organizirala skupaj s kolegicami in ostala brez službe. Vzeli so jo pri Induplati, kjer pa so bile s sodelavkami le krajši čas, saj jih je lastnik tovarne Kocjančič zaradi njihove pridnosti želel nazaj in so se vrnile z obljubo, da ne bodo več organizirale stavke. Stavke ni bilo več, začela pa se je vojna in v odpor je gospo Minko pritegnil tedanji organizator odpora Tomo Brejc. Najprej je pomagala pri zbiranju sanitetnega materiala za partizane, tudi za Lukovo bolnico, nato se je vključila v mladinsko organizacijo in pomagala partizanom z zbiranjem hrane, obleke, obutve, pletla je nogavice in bila tudi obveSčevalka. Ko se je rodila prva hči, je gospa Minka ostala doma in po vojni veliko pomagala pri obnovi tedaj porušene domovine. V udarniško delo se je vključevala že prej, kar je razvidno tudi s stare fotografije udarnikov, ki urejajo okolico sedanje občine. Pomagala je zlasti otrokom v otroški ——-:: ■1 -- so otrokom in njihovim staršem delili na karte živila za otroke (riž, žemljice ipd.). Bila je tudi organizatorica tedanje AFŽ. Ker je bila vedno zraven, se je na pobudo sodelavk v tej restavraciji zaposlila. Po ukinitvi kart je otroška restavracija postala gostinski objekt, gospa Minka pa tcx";ajka in natakarica, ki ji ni bilo odveč narediti vse potrebne izpite. V »vatikanu« je ostala vse do upokojitve v letu 1975 in rada se spominja številnih gostov, ki so imeli radi njen smeh in prijaznost. Verjeli ali ne: gospa Minka ima 39 let delovne dobe in je kar malce nejevoljna na tiste, ki bi radi komentirali višino njene pokojnine. Danes gospa Minka živi v prijetni hišici na Rodici. Nikoli ni sama. Njeni najbližji so njeni najljubši gostje. To je hčerka jelena, zaposlena v Vzgojno varstvenem zavodu Domžale, pa sin Lovri, hčerka Marija, ki z družino živi v Alžiriji in stara mama je zelo ponosna na vnuka Ferida, ki je zdravnik. Gospa Minka ima ob šestih vnukih tudi tri pravnukinje in ji ni prav nikoli dolgčas. Domači radi prihajajo domov, tako da je hiša vedno polna. Ob prijazni, vedno veseli gospe Minki jih vedno čaka tudi katera od njenih dobrot: orehova potica ali pa jabolčni zavitek, bolj znan kot »Strudel«, ki ga ni nikoli dovolj. Dela ji nikoli ne zmanjka. Skrbi za hišo, posebej vesela pa je, ko ureja vrt. Na njem pridela vse, kar potrebuje, dovolj je tudi za domače. »Vrt je moj hobi, je moj prosti čas, rože so moja ljubezen,« pravi in mi hiti pripovedovat, kako so na njenem vrtu zgodaj spomladi trobentice, kako jih nato zamenjajo druge rože in kako jih z oken in okolice hiše prežene šele zima. Vse njeno življenje je povezano s članstvom v različnih organizac ijah, s sestanki, ki jih ni nikoli zmanjkalo in na katere jo veže veliko prijetnih trenutkov. Bila je članica različnih organizacij, kjer je vedno pomagala pri izvedbi raznih akcij, pa naj je bilo to v krajevni skupnosti, kjer posebej pohvali delo sedanjega vodstva z g. Marjancxn Ruči-gajem na čelu, v organizaciji Zveze borcev ali pa v krajevni organizaciji Rdečega križa, kjer so zbirali oblačila, skrbeli za socialno ogrožene in obiskovali starejše krajane. Sodelovala je tudi pri vrsti prostovoljnih akcij, po katerih je KS Rodica-)arše še posebej znana, in če je bilo treba, pripravila tudi malico. Vse te organizacije je niso pozabile. Na to kaže cela vrsta priznanj in pohval za ckrlgoletno požrtvovalno in predano delo na različnih področjih. Še lx)lj pa je to spoznala, ko je praznovala osemdesetletnico in so jo '■u;-l-l:-l;::"-'-li'v-li"-..............la in ponosna, ko mi pokaže cel kup telegramov in čestitk. To ji dokazuje, da je ljudje niso pozabili, da jo imajo radi, kot jih ima rada sama. Prav za vsakogar od njih najde prijazno besedo in kar težko se ločiva od teh prijetnih spominov in sva pri vsakdanjih stvareh. Gospa Minka veliko bere, naročenih ima vrsto časopisov in je vedno na tekočem / ekrgodki. Pri tem si pomaga tudi z gledanjem TV Nikoli ne zamudi TV dnevnika in je kar malce nejevoljna, če jo obiskovalci, ki jih je vedno vesela, zmotijo med poročili. Včasih gospa Minka Majcen ni nikoli manjkala na različnih prireditvah. Z domačimi, zlasti možem Lovrom, s katerim sta se vseskozi zelo dobro razumela, so bili pogosti gostje na različnih srečanjih, spominskih slovesnostih in proslavah, kjer jim ni nikoli manjkalo družbe, kot jo moji sogovornici danes ne, ko se zaradi zdravstvenih težav drži bolj doma. Nad ničemer se ne pritožuje, le žalosti jo, ker je med ljudmi toliko prepirov. Včasih takih »špetirov« ni bilo, ni bilo politike, ki bi nas delila, bilo je več: razumevanja, več: prijateljstva, več sodelovanja, več pomoči, več ljubezni. Te v življenju ni nikoli pogrešala. Vedno jo je rada sprejemala in jo je tudi sama delila svojim najbližjim in vsem, ki so je bili potrebni. Preden se poslovim, zvem Se, da je gospa Minka sodelovala tudi v pevskem zboru in igralski skupini, da je nastopala v Planinski roži in da ji za nobeno stvar v življenju ni žal. Velikih želja nima, iz|x>lnile so se ji ali pa si jih je sama, saj je vse, kar si je v življenju zastavila, tudi dosegla. Z delom, s pridnostjo, ljubeznijo in prijateljstvom, ki nare elita življenje lepo. Ni lepšega, kot če se ljudje razumemo, če smo prijatelji in se imamo radi, vedno /nova zatrjuje gO spa Minka. Dobro ve, da življenje sestavljajo lepi in žalostni trenutki, ki jih tudi v njenem življenje ni manjkalo. Pa vendar ji verjamem, ko mi zatrjuje, da je življenje še lepše, če se spominjamo predvsem lepih trenutkov, če skušamo, tako kot ona, po svojih mcx':eh, v vsakem dnevu, v vsakem srečanju s sestrama Štefko iz Doba in Francko iz Preserij, / domačimi, s prijatelji in znane i, v vsakem pogo voru najti predvsem lepo in dobro. Tega je tudi v starosti gospe Minke, ki leta zelo dobro skriva, veliko, in Želim ji, da bi tako ostalo tudi v prihodnje; in da bi znala tako v preteklosti kot sedanjosti in prihodnosti najti veliko lepih trenutkov, ki bodo na nje;n mlacJostni obraz ve:clno znova in znova pričarali nasmeh. Domžale /lamnik Zanimivi pogovori zanimive teme Slovenska ljudska stranka -podružnica Domžale je v septembru in oktobru organizirala vrsto zanimivih pogovorov na aktualne teme, ki zanimajo najširši krog občanov. Potrudili smo se in v goste povabili priznane strokovnjake z različnih področij, ki so v obliki pogovora z obiskovalci podali svoj pogled na posamezne probleme in jih postavili v kontekst evropskih političnih in družbenih dogajanj. Posebno zanimiv je pogled na našo problematiko z vidika ljudi, ki podrobneje poznajo vsa družbena dogajanja v Evropi in v svetu in to poznavanje so vsi naši sogovorniki imeli. Prof. dr. Marko Dvoržak -kandidat za veleposlanika v Vatikanu Gospod Marko Dvoržak, ki je profesor slovanskih jezikov, prevajalec, pesnik in predavatelj na univerzi v Nemčiji, član SLS, je imel predavanje na temo: Pogovor in komunikacija med ljudmi, ohranjanje jezika ter identiteta Slovencev v združeni Evropi. Profesor Dvoržak je najprej poudaril, da je komunikacija in pogovor med ljudmi nujno potreben, da človek lahko preživi kot človek. Brez pogovora si ne moremo izmenjati svojih misli in hotenj niti v družini kot osnovni celici družbe, pogovor je potreben tako med možem in ženo kot med starši in otroki. Pogovarjati se je treba na vseh nivojih, v gospodarstvu, družbenem dogajanju in politiki. Pogovor pa pomeni tudi iskanje kompromisov, upoštevanje želja sogovornika in razumevanje 'druge' strani. Brez pogovora in poslušanja argumentov ni demokracije. Mnogo zanimivih misli je prof. Dvoržak povedal o krizi vrednot v današnjem času, ki je zajela ne samo našo domovino, temveč vso Evropo in je splošen pojav tudi v svetu. Kriza vrednot po njegovem mnenju izvira predvsem iz tega, ker je pri današnjih generacijah zamenjana lestvica življenjskih vrednot in je na prvem mestu 'imetij šele potem 'občutiti! Moderno gospodarstvo je postalo cilj življenja, pa bi moralo biti sredstvo, torej podrejeno življenju. Ge bodo tudi bodoče generacije s tem prepričanjem nadaljevale, je to samomor človeštva, je prepričan gospod Dvoržak. Spregovoril je tudi o slovenski samostojnosti in o tem, ali je slovenska pomlad izpolnila pričakovanja. Povedal je takole: »Ljudje smo nagnjeni k temu, da idealiziramo tisto, kar je bilo, kritiziramo to, kar je in se bojimo tega, kar bo. V vseh obdobjih se prepletata dobro in zlo, vendar vse negativne dogodke odrinemo iz spomina in se raje spominjamo lepih in dobrih stvari. To je način, da preživimo vse strahote, ki se v življenju zgodijo posamezniku ali narodu.« Pogovor, ki ga je vodil Jurij Ber-lot, je bil zanimiv za vse, ki so mu prisluhnili in v njem sodelovali. Vpliv novinarstva na oblikovanje javnega mnenja Gost »Zanimivih pogovorov« v organizaciji SLS- podružnica Domžale, 22.septembra, je bil Janko Te-deško, znani novinar in publicist iz Kopra, voditelj oddaj na TV-3, vinogradnik in slovenski Istran. Tedeško je kot novinar in publicist deloval že v prejšnjem sistemu, Se bolj intenzivno pa deluje sedaj v samostojni Sloveniji. Zelo zanimiva je bila njegova primerjava takratnega dela v novinarstvu in sedaj, v času demokracije in večstrankarskega sistema. Poudaril je dejstvo, da novinar s svojim pristopom sooblikuje javno mnenje, zato je zelo pomembna njegova osebna etika, ker z omalovaževanjem in poniževanjem 'druge strani' novinar dokazuje svojo neetičnost in duhovno plitkost, ki je za bralce takoj prepoznavna. Takšno novinarstvo nima posebne teže, čeprav je treba vedeti, da samostojnega in neodvisnega novinarstva ni. Novinar lahko deluje le po svojih spoznanjih in je opredelitev za neko opcijo nujna, saj kot človek zagovarja stališča, ki jih ima. Mora pa korektno in pošteno pisati tudi o drugi strani, ker le tako lahko poda celovito informacijo bralcem ali poslušalcem. O sebi gospod Tedeško pravi, da je zagovornik poštenega novinarstva, ki mora omenjati vse opcije, čeprav je res, da je novinarstvo vpeto v politiko. Janko Tedeško je kot novinar bolj desno usmerjen, zelo dobro razume kmete in njihove probleme, saj izhaja iz kmečke družine na Krasu, ki je okusila italijanski fašizem in jugoslovanski komunizem. Eno in drugo je prinašalo zlo tamkajšnjim prebivalcem. Nekaj besed je namenil tudi spravi, ki Slovencem povzroča toliko problemov. Menil je, da je nujno potrebno, da aktualna oblast prizna mrtve in izda mrliške liste za vse pobite v fojbah, za umorjene v dachauskih procesih in pobite v raznih zaporih po drugi svetovni vojni. »To bi bila možna pot do sprave«, je menil Janko Tedeško ob koncu več kot triurnega pogovora. Jurij Berlot, ki je pogovor vodil, se je gostu zahvalil s knjigo 'Oj, ta slamnik' in zaželel gospodu Tedešku še mnogo uspehov pri njegovem delu. Slovensko kmetijstvo na poti v Evropo V restavraciji Majčev dvor se je odvijal pogovor na temo Slovensko kmetijstvo, gozdarstvo in proizvodnja hrane. Gostje 'Zanimivih pogovorov' so bili državni sekretarji na Ministrstvu za kmetijstvo in sicer: dipl. ing. kmetijstva Boris Jež, dr. vet. Matjaž Kočar, ing. Igor Hro-vat in Janez Pevec, naš someščan, visok državni uradnik na kmetijskem ministrstvu. Zbralo se je tudi precej poslušalcev, predvsem so bili to kmetje, ki jih kmetijska politika neposredno prizadeva. Ti so med pogovorom zastavili številna vprašanja najodgovornejšim, ki vodijo posamezne resorje v Ministrstvu za kmetijstvo. Ena najzanimivejših tem v pogovoru je bila - perspektive kmetijstva ob vstopu Slovenije v Evropo. Gostje so poudarili, da kakšnih posebnih ugodnosti naše kmetijstvo ob vstopu v Evropo ne bo deležno, razen tistih, ki bodo izborjene s pogajanji in tehtnimi argumenti, na kar se v državnih službah intenzivno pripravljajo. Dejstvo je, da ima možnost preživetja izključno s kmetijsko dejavnostjo le kakšnih 10% kmetij v Sloveniji, ki so dovolj velike in imajo tolikanj ugodno lego, da je za kmetijsko proizvodnjo moč koristiti vso razpoložljivo mehanizacijo. Nekatere visokogorske kmetije bodo deležne posebnega statusa, ostale kmetije bodo prisiljene poiskati vzporedne dopolnilne dejavnosti -od turizma do izdelovanja spominkov, ohranjanja starih tradicionalnih obrti, ekološka pridelava sadja in zelenjave in podobno. »Evropa je samozadostna na tem področju, sami si bomo morali iz- boriti svoj prostor pod soncem in si poiskati tržne niše«, je menil ing. Boris Jež iz kmetijske svetovalne službe. »Potreben bo prenos znanja z institucij v prakso. V ta namen je nujno potrebno vršiti izobraževanje kmetov tako na področju vlaganj v kmetijstvo, investicij, pridobivanja sredstev, ki so za kmetijstvo namenjena, pa zaradi neznanja ostanejo večkrat neizrabljena«. Gostje so zagovarjali stališče, da je potrebno Kmetijskim zadrugam, ki so sedaj postale navadne trgovine, dati rpesto, ki jim gre. Preko združevanja v zadruge morajo kmetje videti svojo priložnost za plasiranje pridelkov, mleka ali mesa. Na vprašanja poslušalcev, kam s tržnimi viški (mleko, perutnina, vino) v združeni Evropi, je g. Pevec Janez menil, da ti viški niso nepremostljiva ovira in v primerjavi s potrošnjo v velikih evropskih mestih ne predstavljajo posebnega problema. Seveda pa bo tu potrebna državna regulativa v smislu kritja izgub pri cenah posameznih proizvodov. Spregovorili so tudi o problemu lesarstva v Sloveniji. Cena lesa je nizka, v gozdovih vlada nered, nihče ne pospravlja odpadlih vej in ne skrbi za čiščenje gozdov tako, kot so kmetje počeli nekdaj, ko so spravljali les za kurjavo. Sedaj tudi največje kmetije za kurjenje uporabljajo olje. Ta problem bi bib mogoče rešiti z manjšimi vaškimi kotlarnami (podobno rešitev imajo v Avstriji), ki bi s kurjenjem odpadlega lesa in lubja skrbele za ogrevanje večjega števila hiš ali vasi. To je vsekakor smotrna izraba lesnih odpadkov in bo v tem smislu tudi država morala poskrbeti za določene finančne vzpodbude. Spregovorili so tudi o zaposlovanju v kmetijstvu, o problemu mladih kmetov, o sanaciji kmetij, ki so utrpele elementarne nesreče (toča, pozeba, suša) in o tem, da naše vasi izgubljajo avtohtone elemente, kar se tiče poseljevanja in arhitekture. Pogovor je bil zanimiv in koristen, verjetno so marsikaj novega slišali tudi gostje. Računamo na to, da bodo nova spoznanja in predloge vnesli v rešitve, ki jih Kmetijsko ministrstvo pripravlja za novo tisočletje. JURIJ BERLOT BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA Še o slovenskih besedah Ko smo hodili v osnovno šolo, smo se šli tudi besedne igrice. Ena teh je bila ŠTIRI NOGE. Recimo, Janezek, ki je vodil igrico, je na primer našel nekega »nevednega« Tončka, ki še ni poznal omenjene igrice. Prepričal ga je, da bo Metka uganila neko skrivnostno besedo, za katero pa ne bo mogla vedeti, ker bo šla ona takrat, ko se bosta on in Tonček o besedi dogovorila, iz razreda. Metka gre ven, Janezek in Tonček pa se potihoma dogovorita za besedo knjiga. Metka zunaj zavpije: »Sta gotova?« »Sva, pridi,« odvrne Janezek. Nato jo začne spraševati. Je prava beseda šola?« »Ne«, odgovori Metka. »Je to drevo?« »Ne«. »Je to šivanka?« »Ne.« »Kaj pa šolska tabla?« »Tudi ne.« »Ali je mogoče MIZA?« »Sptah ne.« »Je to KNJIGA?« »Da, knjiga je,« samozavestno odvrne Metka. Tonček je začudeno vprašal: »Ja, kako si pa mogla ugoloviti, saj sva si besedo knjiga fx>vedala na uho.« Skrivnost in obenem rešitev te igrice sta v tem, da mora spraševalec pred koncem spraševanja izreči neki predmet, žival ali kaj drugega, kar je na ŠTIRIH N(X jAH. Prava iskana beseda pa mora slediti takoj za tem. Vsi, ki igrico poznajo, pa to že vedo. Tudi za takele besedne cvetke o črki »p« smo že vedeli: »Prijazni pek Per peče pristne preste po petdeset par.« Ali pa za polindrom: PERICAREŽERAOREP. ki se enako bere naprej in nazaj. Zdfse, da smo Slovenci preživeli do današnjih dni prav s črko »p«. Preživeti - Prehrana - Peka - Perica - Poživitev - Prošnja - Praznik -Prostost - Pohvala - Poštenje - Pomagati - Pisava - Pridelovanje - Punt - Pobožnost - Pogovarjati se in še in še. Ne boste verjeli. Po Stavarju slovenskega knjižnega jezika je na črko »p« več kot 25.000 besed. Za tem rekordom so verjetno besede s predpono »za-«. S tem se jih začne okjrog 4500. S predpono »iz-« se začenja okrog 1700 besed. Med temi pa se jih je veliko ejbrusilo. Ko bi (če bi) na radiu predvajali redne Jezikovne pogovore, kot v nekdanjih zlatih (samo jezikovnih!) časih, bi verjetno marsikatera ob-rušenka prišla med jezikovne mlinske kamne. Žal pa teh pogovorov ne premoremo in na kupe nejasnosti, nedoslednosti in površnosti ostaja. Ni pa ga junaka, ki bi se tega dela lotil. Precej Sfovencev bi glede jezika le rado slišalo: »To in to je pravilno, to pa ne. To in to je pripor(x^jivo, to je lepše, to je pogovorno, to je narečno,« ali karkoli že. Tako pa z izgovarjavo kot tudi s pisavo in tiskom o marsičem tavamo v temi. Prav zato za konec o obrušenkah še nekaj primerov: izpodbosti spodbosti (konja) izpodkopan - spodkopan (zid) izpodmaknil spodmaknil (mu )e stol) izpodnesti - spodnesti (komu nogo) izpodrezovanje • spodrezovanje (poganjkov) izpodsekati - spodsekati (drevo) izpozabiti se - spozabiti se (nad kom) izpregled - spregled izpregovoriti - spregovoriti izpreobrnitev - spreobrnitev izprevideti - sprevideli (napako) iztanjšanje - stanjšanje iztresati - stresati (seno, slamo) Le kdo danes še govori na primer: Izceljena rana, izdeklamirati pesem, izdrdrati besedilo, izfantazirati, izgaran delavec, izgrešen cilj, izkazih sliko, izkidati hlevski gnoj, izlikati hlače, iznebtti se vsiljive a fe in podobne besede so že zdavnaj obrušene. Po drugi strani pa je na stotine besed, ki imajo predpono »iz«. Zato je prav: PREIZKUS znanja; IZKORISTITI dopust, kredit, posojilo, delovne ure, prosti čas. Še lepše pa je: imeti, porabljati ali izrabljati dopust in vse drugo. Ne pa: vse to KORISTITI. V tem pomenu je ta beseda kot tudi KORISTNIK IN KORIŠČENJE - prepovedano. Pomen te besede je prišel z juga - koristiti osustvo; koristio je gužvu. Bralcem se opravičujem, ker sem te besede že kdaj omenjal oziroma opisoval. Omenjam jih zato, ker sem jih nekajkrat slišal tudi iz parlamenta. Za konec pa še nekaj obrušenk, ki se jim glede na prvotno obliko besede spremeni pomen: izklopiti elektriko • sklopiti vagone izbijati klin iz skale zbijati keglje izbrskati krompir /brskati pesek izgnati koga iz države - zgnati živino, ki se pase. FRANCE CERAR Moje prvo pismo, napisano zvezi s postavitvijo antene za mobitel na nekdanji homški Soli z dne 28. julija 1998, sem poslal na uredništvo Slamnika pa tudi na naslov Antena za mobitel - drugič Območje, kjer lahko sprejemamo TV program, ki ga oddaja ATV Sl- Direktor ATV SIGNALA g. Franc Babnik v prostoru za režijo (foto Ja- Krajevne skupnosti Homec - Nožice in na naslov podjetja Mobitel po faxu. G. Kranjc je še isti dao klical in dejal, da sem ga opisal v slabi luči. Naslednji dan pa je okrog osme ure zjutraj telefoniral, da ob devetih pripelje zidarsko pleskarskega mojstra, ki si bo poškodbo ogledal in jo čez nekaj dni popravil. Moža sta zares prišla, čeprav s petdesetminutno zamudo. Na pismo je dokaj hitro reagiral tudi g. Rogina. Dne 3. avgusta je po telefonu poklical mojo ženo Mojco Koncilja, 4. avgusta dopoldne pa smo se dogovorili za podpis dogovora, in sicer istega dne v prostorih KS Homec - Nožice ob 20. uri. G. Rogina je pripravil kopiji dopisa za postavitev Mobitel GSM naprav z dne 7.11.1997 ki ga je podpisal Rok Kranjc, kopiji izhodiščnih podatkov za pripravo pogodbe prav tako z dne 7.11. 1997 kopiji pogodbe med KS Homec Nožice in Mobitelom z dne 26.1.1998, ki sta -'.....1 ■ •'.....1.....'-1 ■ A....... Majzelj in predsednik KS Homec Nožice Alojz Rogina in pa dogovor med lastnikoma stanovanj (Matjažem Kon-ciljo in Bojano Zadel) ter KS Home* Nožice, datirano z datumom 20. januar 1998, ki sva ga z Zadefavo želela podpisati. Na vprašanje moje žene, zakaj tega dogovora nismo dejansko podpisali meseca januarja, kot je bil dokummt datiran, je g. Rogina extge> voril, da je do zakasnitve prišlo zaradi njegovih zdravstvenih težav in operacije. G. Kranjc je telefoniral v petek, 7. avgusta, in spraševal, če se popravilo na ometu lahko opravi v soboto, 8. avgusta ali nedeljo, 9. avgusta. Žena je odgovorila, da nas 8. in 9. avgusta ne bo doma, ker načrtujemo izlet. Zidarsko pleskarski mojster je prišel v ponedeljek, 10. avgusta zjutraj, in v kratkem času (slabe pol ure) popravil poškodbe na ometu. S tem je zgodba o anteni za mobitel na nekdanji homški šoli zaključena. /lamnik Moravče OBČINA M 0 R A V C H Novice s seje občinskega sveta Občinski svet Občine Moravč se je 29. 9. sestal na 46. seji. Osrednja točka dnevnega reda je bila vsekakor obravnava osnutka Ureditvenega načrta za peskokop kre-menovega peska v ležišču Hudej-Ples, s katerim bodo po sprejetju določene smernice za koriščenje novega nahajališča kremenovega peska in za sanacijo stanja med in po končani eksploataciji. Občinski svet je sprejel sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta in določil datum javne obravnave. V času javne razgrnitve bo osnu- tek ureditvenega načrta na vpogled na sedežu občine v Moravčah. Načrt določa mejo območja, funkcije območja s pogoji za izrabo in poseganje v prostor, komunalno in prometno urejanje območja, potrebne rušitve, pogoje krajinskega urejanja peskokopa, pogoje varovanja naravne in kulturne dediščine, pogoje za varovanje okolja in druge pogoje za izvedbo ureditvenega načrta. Upamo lahko, da bo torej rudarjenje na našem območju potekalo v skladu z normami, ki veljajo za tovrstno dejavnost in ne bo pustilo za seboj neurejenih ran v našem okolju. Občinski svet je obravnaval tudi predlog Združene liste socialnih demokratov za rebalans občinskega proračuna za pokrivanje stroškov OBVESTILO Občinski svet Občine Moravče je na seji dne 29. 9. 1998 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka Ureditvenega načrta za peskokop kremenovega peska v ležišču Hudej -Ples v občini Moravče. Osnutek ureditvenega načrta bo na vpogled vsak dan v prostorih Občine Moravče, Trg svobode 4. Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnem vestniku Občine Moravče. V času javne razgrnitve lahko zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge na razgrnjeni osnutek ureditvenega načrta in jih posredujejo Občini Moravče. Rok za pripombe in predloge poteče trideseti dan po začetku javne razgrnitve. Javna obravnava osnutka ureditvenega načrta bo v prostorih Kulturnega doma Moravče dne 28. oktobra 1998 ob 18. uri. OBČINA MORAVČE Na podlagi 97 člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 8V91 z dopolnitvami) in občinskega statuta (Uradni vestnik Občine Moravče št. V95) in Pravilnika o dodeljevanju kadrovsko-službenih stanovanj (Uradni vestnik Občine Moravče št. 2/96) Občina Moravče objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev kadrovsko-službenih stanovanj 1. Predmet razpisa sta kadrovsko-službeni stanovanji v velikosti 29,14mJ in 44,13 m2 na Vegovi 1 v Moravčah. 2. Upravičenci za dodelitev kadrovsko-službenih stanovanj so: a. nujno potrebni delavci v občinski upravi Občine Moravče, b. delavci v javnih zavodih s področja družbenih dejavnosti z območja občine, katerih ustanovitelj je Občina Moravče, c. izjemoma je upravičenec tudi občan, katerega znanstveni, strokovni, kulturno-umetniški in športni dosežki so izjemnega pomena za občino Moravče. 3. Zahtevani podatki v vlogi in potrebna dokumentacija: - o ožjih družinskih članih, ki s prosilcem stalno živijo, - o sedanjih stanovanjskih razmerah s priloženo kopijo najemne pogodbe, - o delu oz. poklicu, ki ga trenutno opravlja, - o stopnji in smeri strokovne izobrazbe, - o skupni delovni dobi in delovni dobi pri sedanji zaposlitvi, - mnenje predstojnika prosilca o upravičenosti do pridobitve stanovanja, - o drugih okoliščinah, pomembnih za dodelitev stanovanja. 4. Razpisni rok: Vloge z vso zahtevano dokumentacijo je potrebno priporočeno poslati ali oddati osebno na Občino Moravče, Trg svobode 4, Moravče, do vključno 6. novembra 1998. Nepravočasnih vlog ne bomo upoštevali. Prednostno listo bo predlagala posebna komisija. Strokovna služba občine bo izdala sklepe o dodelitvi kadrovsko-službenega stanovanja. Zoper sklep je možen ugovor v roku 8 dni po prejemu sklepa. O ugovoru odloča župan občine, njegova odločitev je dokončna. Razpis bo objavljen na oglasni deski Občine in posredovan upravičencem za dodelitev kadrovsko-službenih stanovanj. Moravče, 29. septembra 1998 Uprava Občine Moravče političnim strankam za izvedbo lokalnih volitev, ki pa ga ni sprejel. Med vprašanji, pobudami in predlogi je bila prisotna skrb glede predvidene izgradnje zadrževalnika visokih voda v Vinjah pri Moravčah, podan je bil predlog za ureditev novih parkirnih mest v centru Moravč. Zaradi problematike rekonstrukcije cest pa je bil sprejet sklep o sklicu seje Občinskega sveta, na kateri bo obravnavana navedena problematika, hkrati bo to tudi že priložnost za bilanco aktivnosti občine na komunalnem področju v preteklih štirih letih. Nekaj je gotovo, da je bilo v preteklih letih rekonstruiranih toliko lokalnih cest in javnih poti kot še nikoli doslej. MILAN BRODAR Vabilo na otvoritveno svečanost Občina Moravče in Kulturni dom vabita občanke in občane na slavnostno otvoritev prenovljene dvorane Kulturnega doma v Moravčah. Ob bogatem kulturnem programu, v katerem bodo nastopili domači izvajalci in gostje, bomo lepo pridobitev za našo občino proslavili tudi s kozarčkom vrhunskega ljutomerskega vina. Veselimo se vašega obiska v petek, 6. novembra 1998, ob 19. uri v Kulturnem domu v Moravčah. OBČINA SE PREDSTAVI Režijski obrat V režjskem obratu sta zaposlena dva delavca. Veliko dela je z urejanjem in vzdrževanjem pokopaliških objektov in površin. Sem sodijo tudi vse aktivnosti v zvezi s pogrebnimi dejavnostmi. V središču Moravč je precej javnih površin, za katere skrbi Brane številka ena, ki se trudi, da so v letnem času javne zelenice pokošene in urejene, pozimi pa se spopada s poledico in snegom po pločnikih v samem centru. Seveda pa morajo lastniki stanovanjskih hiš sami poskrbeti, da so pločniki ob njihovih objektih zjutraj pravočasno očiščeni snega. Prav tako so dolžni sami skrbeti za žive meje in drugo okrasno grmičevje, ki mnogokrat že temeljito posega na območje pločnika. Očitno Branetove-ga dela ne cenijo nepridipravi, ki velikokrat onesnažujejo in poškodujejo avtobusna postajališča, ki so tudi v njegovi pristojnosti. Brane poskrbi tudi za čiščenje odtokov, cestnih muld in opravlja druge na- Javni razpis za obnovo starih kmečkih sadovnjakov na območju občine Moravče I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je sofinanciranje obnove starih kmečkih sadovnjakov iz sredstev proračna občine Moravče. Za star kmečki sadovnjak po tem razpisu se šteje ekstenzivni travniški sadovnjak, ki je posajen z visoko in srednje debelnimi drevesnimi vrstami (jablane, hruške, češnje, slive, oreh...). 2. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, imajo stalno prebivališče in zemljišča na območju občine Moravče, ter izpolnjujejo pogoje, določene s tem razpisom. 3. Sredstva iz naslova sofinanciranja obnove starih kmečkih sadovnjakov bo občina razdelila do višine, predvidene v proračunu za leto 1998. II. Kriteriji za dodelitev sredstev 1. Kriteriji za določitev višine sofinanciranja so: a) Kot priznana osnova za sofinanciranje je orientacijska cena sadik b) Maksimalno število nabavljenih sadik je razvidno iz razpredelnice. Orientacijska cena sadik in maksimalno število nabavljenih sadik posameznih sadnih vrst: Cena SIT/sadiko maksimalno število sadik - jablane 800 15 - hruSke 800 10 - slive I.000 10 - čeSnja 1.000 10 - oreh 2.300 5 - breskve, marelice 1.000 5 c) Skpncj Število nabavljenih sadik ne sme presegati 30 kom, ob predpostavki, da predstavljajo novo nabavljene sadike največ do 50% obnove starega kmečkega sadovnjaka. d) Minimalno število nabavljenih sadik je 10 kom. 2. Pogoji za pridobitev sredstev: a) Vse sadike jablan, hrušk, sliv, oreha in breskev morajo imeti za podlago sejanec, češnja mora imeti za podlago colt ali F/12 in marelica mora biti cepljena na mirabolano. b) Vse sorte navedenih sadnih vrst morajo biti odporne na bolezni in omogočati ekološko pridelavo. III. Prijave na razpis 1. Zahtevek z vsemi zahtevanimi prilogami je treba dostaviti najkasneje do 6.11.1998 na Občino Moravče, s pripisom: Za razpis - ni >\> nova kmečkih sadovnjakov«. Informacije v zvezi z razpisom dobite pri Janezu Ocepku, tel. 061 731-236, vsak dan od 7 do 9. ure, kjer lahko dobite tudi vse zahtevane obrazce. IV. Vsebina zahtevka Za sofinanciranje sredstev po tem razpisu mora biti zahtevek vložen kot sledi: 1. Vse vloge morajo biti oddane na predpisanem obrazcu: »Vloga za sofinanciranje obnove kmečkih sadovnjakov«. 2. Vsi upravičenci morajo vlogi priložiti tudi: - obrazec 2 »Izjava vlagatelja«, - mapna kopija parcele, na kateri je sadovnjak (merilo 1:2880), - posestni list, iz katerega je razvidna velikost sadovnjaka, - skica sedanje ureditve kmečkega sadovnjaka z vrisom obstoječih sadnih vrst in sort ter predvideno obnovo nasada. V. Posebni pogoji razpisa - 1. Vlagatelji bodo o rezultatih javnega razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku javnega razpisa. 2. Višina sofinanciranja sadik je največ do .50% orientacijske cene sadik, v primeru, da bil zaradi prevelikega Števila vlog delež občine nižji od 20%, se zmanjša število sadik posameznim vlagateljem. 3. Vlagatelji bodo uveljavljali povračilo stroškov deleža sofinanciranja občine na podlagi nabavljenih sadik in potrdil o plačilu sadik, iz katerih mora biti razvidna vrsta, sorta in podlaga. Občina Moravče loge po navodilih oddelka za komunalne zadeve in urada župana. Brane številka dve skrbi za vzdrževanje objektov, ki so v upravljanju občine, predvsem pa za upravljanje čistilne naprave. Plakatiranje, obešanje transparentov in zastav, okrasitev na- selja so prav tako naloge, ki sodijo v njegovo delovno področje. V občinskem odloku o organizaciji in delovnem področju občinske uprave niso naštete vse naloge, ki jih oba delavca opravita v svojem delovnem času. Vsekakor pa bi bilo manj dela in stroškov, če bi se uničevalci košev, klopi, postajališč: zavedali, da bi denar, ki je za popravilo porabljen iz občinskega proračuna, lahko veliko bolj koristno uporabili kje drugje. S. V. VABIMO VAS NA SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV, KI BO V NEDELJO, 18. OKTOBRA 1998. SREČANJE SE BO ZAČELO OB 10. URI S SVETO MAŠO V ŽUPNIJSKI CERKVI IN SE NADALJEVALO OB 11. URI Z NASTOPOM CERKVENEGA OTROŠKEGA ZBORA IN DRUŽABNIM SREČANJEM V KULTURNEM DOMU. »DOLGOST ŽIVLJENJA NAŠECA JE KRATKA«, PRAVI NAŠ PREŠEREN. ZATOREJ NE IZGUBLJAJMO DRAGOCENIH PRILOŽNOSTI ZA SREČANJE IN POGOVOR. PRISRČNO VABLJENI, DA SI VZAMETE ČAS IN PRIDETE! Župnijska Karitas in KS Poizvedovalni javni razpis za dodelitev subvencije za spodbujanje ureditve pašnikov na območju občine Moravče I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je evidentiranje, prijava in priprava predloga za dodelitev subvencije za spodbujanje; ureditve; pašnikov iz sredstev proračna občine Moravče. Sredstva se bodo dodeljevala za usposobitev novih in za popolno obnovo 10 let in več starih pašnikov. Za pašnik po tem razpisu se šteje kme;tijsko in del gozdnih zemljišč, kjer se izvaja nadzorovana paša živali. 2. LJpravičenci do sredstev po tem razpisu so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dt;javnost, imajo stalno prebivališče in zemljišča na območju občine Moravče, ter izpolnjujejo pogoje, določene s tem razpisom. 3. Sredstva iz naslova subvencij za obnovo in urejanje pašnikov bo občina Moravče razdelila cJo višine sredste;v, ki naj bi bila določena v proračunu 1998 oziroma rebalansu proračna 1998 ali proračunom za leto 1999. II. Kriteriji za dodelitev sredstev 1. Kriteriji za določitev višine subvencije so: a) Za pašnike na gorsko višinskem in kraškem območju ter na območju strmih kmetij znaša višina podpore 50 točk/ha urejenega pašnika. b) Za pašnike na gričevnato hribovitem območju znaša višina podpore 40 točk/ha urejenega pašnika. 2. Predvidena vrednost točke je 1.000 SIT. Občina bo vrednost točke uskladila glede na razpoložljiva sredstva in število vlog. 3. Pogoji za pašnike v gorsko višinskem, kraškem in hribovskem območju ter strme kmetije: a) Lokacija pašnika je po kategorizaciji razvrščena v navedeno območje. b) Najmanjša velikost pašnikov je 1 ha. c) Najmanjša obtežba pašnika je 0,7 GVŽ/ha, največja pa 2,5 GVŽ/ha. III. Prijava na razpis 1. Zahtevek z vsemi zahtevanimi prilogami je treba dostaviti najkasneje do 6. 11. 1998 na Občino Moravče, s pripisom: Za razpis - »Subvencije za spodbujanje ureditve pašnikov«. Informacije v zvezi z razpisom dobite pri Janezu Ocepku, tel. 061 731-2.36, vsak dan od 7. do 9. ure, kjer lahko dobite; tudi vse zahtevane obrazce. IV. Vsebina zahtevka Za sofinanciranje sredstev po tem razpisu njora bili zahtevek vložen kot sledi: 1. Vse vloge morajo biti oddane; na predpisanem obrazcu: »Vloga za subvencije za spodbujanje ureditve pašnikov«. 2. Vsi upravičenci morajo vlogi priložiti tudi: - obrazec 2 »Izjava vlagatelja«, - mapna kopija parcel, na katerih je urejen pašnik (v merilu 1:2880), - posestni list za zemljišča, na katerih je urejen pašnik, - skica ureditve pašnika z opisom tehnologije paše, na mapni kopiji v merilu 1:2880. V. Posebni pogoji razpisa 1. ) Vlagatelji bodo o rezultatih poizvedovalnega javnega razpisa obveščeni do konca leta 1998. 2. Komisija bo izvedla terenski ogled urejenih pašnikov. 3. V primeru, da iz javnega razpisa za sofinanciranje ukrepov za pospeševanje? kmetijstva v občinah (U. I. št. 57/14. 8,1998, str. 5784) ne bo pridobljenih sredstev, bo Komisija za kmetijstvo predlagala v občinski proračun občine Moravče za leto 1999 vključitev postavke za subvencioniranje spodbujanja ureditve pašnikov, o čemer bodo interesenti pravočasno obveščeni. Prednost bodej imeli vlagatelji s tega razpisa. Občina Moravče Moravče /lamnik POMISLEKI. Ob peki kruha Kako predstaviti svoj domači kraj tako, da ga bodo turisti, ki tu počitnikujcjo, vzeli za svojega in se vanj radi vračali, je nerešljivi gordijski vozel. Idej je veliko, možnosti nekoliko manj, se manj pa verjetno volje prevzeti skrb na svoja ramena. Toda kako predstaviti svoj kraj tujcu, da bo ii.iso deželo doživel in ne le sprejel kopice podatkov o znamenitostih kraja. Tudi tu bi lahko govorili po hamletovsko biti ali ne biti, kar pomeni obstajati ali ne. Prepričana sem, da je izhod le en: kraju dati srce in dušo, da bo živel v vsej svoji edinstvenosti. Srce kraja so zagotovo prijazni ljudje, ki znajo gosta sprejeti Z nasmeškom »kljub slabemu dnevu«, z njim pokramljatl o vsakdanjih stvareh in mu ponuditi možnost, da tudi sam vsrka vsaj delček te domačnosti. Najnevarnejša bole/on sk,i je hladna preračunljivost glede zaslužka in zdolgex'aseno naveličan obraz gostitelja. Duša kraja se k.iže v urejeni turistični ponudbi, predstavitvi znamenitosti, obrti in vsakdanjega življenja v kraju. Takšnega mnenja je tudi ga. Iva Dolenc, ki se je s skupino tujih državljank v Sloveniji (žene ali znanke tujih diplomatov ali podjetnikov) preživela lep dan pri Ivanki Novak z Imeni (pri Mejačevi Ivanki). ()b njej so spoznavali vsakdanjik preproste Slovenke s podeželja. Skuhale so si kosilo: gobovo [uho in žgance. Medtem pa so prisostvovale tudi celotnemu postopku jx'ke kruha v krušni |K'<"i. Mejačeva Ivanka mi je sicer zabičala, da je ne smem omenjati v Članku. Toda kako naj obi< lem njeno pdprtoM do lodoveka. To ni bil edini obisk. Ze kar nekajkrat je bila prijazna gostiteljic a. Da je tako, so ji gostje zelo prepričljivo |X>ka-zale s pohvalnimi pogledi, saj tokrat z besedami ni šlo zaradi jezikovnih pregrad. Prepričana sem, cia si lx>ek> Slovenijo za-|x>mnile predvsem po tem zanje edinstvenem dnevu. MAL OŠ JURIJA VEGE MORAVČE Poučno in zabavno Poučevati in zabavati hkrati je umetnost. Če učitelju to uspe, je pot do zastavljenega cilja mnogo krajša in manj naporna kot sicer. In takšna umetnost je uspela učiteljicam Stanki Capuder, Francki Požar in Vandi Urba-nija, ki so v četrtek, 24. 9. 19911, organizirale za četrto-šolce naravoslovni dan 7. naslovom Gozd. Zgodaj so se odpravili v gozd in med drugo učenostjo nabirali tudi gobe. Tokrat ji- bela bira res izjemna. Ko so se ponosni na gobarske trofeje vrnili v šolo, so jih uredili v razstavo in jih opremili s poimenovanji. Tako so si lahko tudi drugi učenci ogledali gobe. Razstava je imela le to pomanjkljivost, da je bila na ogled en sam dan, kar je razumljivo, saj so bile gobe prave in ne umetni ponaredki. Učenci so bili navdušeni in bi takšnih dni v šolski koledar vključili še več. Mladi so se pomenili tudi o tem, k.iko se s|x>štljivo in odgovorno vesti ck) darov narave, saj golx? niso le okusna hrana, temveč tudi zelo jxxnemben živi organizem v sestavi gozdnih tal. Takšnih znanj j)a na žalost |ximanjkuje mnogim odraslim gobarjem ali pa le naključnim sjirehajalcem, ki iz objestnosti ali pa kar tako uničujejo vse, kar se jim pojavi ob poti. MAL Z Rašico še nič novega Štirinajstega oktobra pntečejo delavkam moravškega obrata Rašice pogodbe oz. sklep o napotitvi na čakanje na delo. Trenutno jih je na čakanju še 23 od 72, kolikor h je bilo spomladi zaposlenih v obratu. Pred kratkim je ilo 25 delavk za 6 mesecev razporejenih na delo v In-duplati Jarše, nekaj se jih še vedno vozi v matično tovarno v Gameljne. Nekatere so skupaj s posameznimi delavci v Gamclinah razporejene na čakanje na delo. Prvega oktobra delavke še niso dobile plače za mesec avgust. Sicer pa sta na dopis Občine Moravče odgovorili dve ministrstvi. Ministrstvo za delo, družino in soi ialne zadeve navaja, da je seznanjeno s problematiko našega obrata in da se zaradi pomembnosti le lega njegov predstavnik v projektni skupini, »ki je nosilec priprave (>rogramov za |)restrukturiranje, aktivno vključuje v izdel.ivo ustreznih aktivnosti z.i za|x islili -v delavcev. Zaradi lega je predvideno, da se lx) del delavcev nrezaposlil na lokac ijo, kjer |x»luje matično |X)djelje, del delavcev se lx> [)reza|X)slil k drugemu delodajalcu, ostali delavci bodo imeli možnost vključevanja v programe skladov de la, kjer bodo lahko pridobili znanja, ki bodo povečala njihove /.ipi »slitverie možnosti.« Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v svojem odgovoru opisuje težave, s katerimi se je srečali tudi Rašica ob razpadu bivšega trga in zaradi obsežnega zadolževanja v preteklosti. Zaradi številnih težav poslovodstvo ne more uspešno sanirati podjetja brez dodatnih, predvsem finančnih ukrepov. Zato je bila Kašica s skle|X)m Vlade RS uvrščena v program prestrukturiranja |xxljetij v okviru Slovenske razvojne družbe Ta institucija lx> »intenzivno pristopila predvsem k finančni sanaciji in prestrukturiranju, s hkratnim prestrukturiranjem tudi v |)rogr.imskem, tržnem ter razvojnem smislu.« Rašica je ena izmed |)rvih jxidjetij, ki lx>ek> deležna finančnih ukre|x;v v okviru programa jjrestrukturiranja podjetij. , S. V. i:' Pojoč v dežju po Baragovi poti V Mali vasi je rasla velika osebnost - pravnik, pridigar, spovednik, misijonar. Zgled tega svetniškega človeka, v določeni meri tudi moravškega rojaka (verjetno je v moravski župnijski cerkvi prejel prvo sveto obhajilo), more še danes dvigati duha k prizadevanju za dobro. Marca letos ga je KID Limbar predstavilo z razstavo Svetost v dejanju. Otrokom se je Baraga približal preko šmarničnega branja Krplje ljubezni. To je nekaj razlogov, da se je sezona 1997/98 KID Limbar končala na Baragovi poli. V pričakovanju skupnega odkrivanja Baragove življenjske poti in spoznavanja neznanih krajev Dolenjske smo se odpravili na pot v soboto, 5. 9.199«. Natanko štirideset se nas je zbralo. Pravzaprav enainštirideset; nepovabljeni celodnevni sopotnik je bil namreč dež, ki ni izpustil niti ene točke našega programa izleta. Dan se je odvijal v znamenju odpiranja dežnikov, na fiol mokrih oblačil in črv-jev, a vsemu navkljub v veselem razpoloženju. Z olajšanjem smo stopili na suho - v trebanjsko Galerijo likovnih samorastnikov. Obsežna zbirka razstavljenih kiparskih in slikarskih del je bila deležna pozornega ogleda, zanimiva |c' bila zlasti zaradi lahko prepoznavne vsebine del. Obisk galerije s stalno razstavo del avtorjev z vsega sveta z veseljem pri[xxe>Camo še komu. Krjavljeve koze sta se razveselila tudi Miha in Vid. Ko smo zunai ob župnijski cerkvi zagledali Baragov kip, nam je postalo jasno, zakaj smo se ustavili v Trebnjem. Več nam je povedal domači župnik, prejšnji domžalski kaplan. Med drugim tudi, da je v tej cerkvi Baraga krstil vnuka svoje sestre Amalije. Peš naj bi nadaljevali pot 00 Baragove rojstne hiše (kakih S km). Pa nismo. Najbrž ne bo težko uganiti, zakaj. Z avtobusom smo se I ii i|iel|,ih do graščine Mala vas in (kol bi danes kdo prifx>mnil) posegli v njegovo zasebnost: pgledali smo si posteljo, kjer je spal, prostor, kjer se je igral... Učbeniki, slovarji, krplje (za hojo po snegu), misijonski križ v s|xxninski sobi so hkrati oporne točke njegovega življenja. Baragova družina se je dve leti po Friderikovem rojstvu preselila v Trebnje. Mi smo se odpeljali v bližnji Dobrnič. Med kosilom v vaški gostilni smo skozi okna opazovali župnijsko cerkev od zunaj, kasneje pa smo si ob zanimivi razlagi župnika Ivana Povšnarja ogledali še njeno notranjost. V cerkvi stoji krstni kamen, pri katerem je bil Baraga krščen isti dan, kot se je rodil. l'o prijetnem srečanju v prenovljenem župnišču smo se odpravili v Žužemberk. Tamkajšnja cerkev je vredna Ogleda zaradi zunanje podobe in svoje zgodovine. O kraju nam je spregovorila predstavnica turističnega društva. Še zadnja tex":ka je bila pred nami, Muljava. Tu smo zavrteli časovni stroj za stoletje nazaj in se ob veselem petju prav dobro počutili v »Deželi Desetega brata« pod slamnato streho Jurčičeve domačije. Zlasti navdušeni so bili otroci, težko so se ločili od jiroproste Krjavljeve koče. Ko smo zagledali zvonika domače cerkve, smo zopet videli, da Baraga ostaja med nami: upodobljen na vitražnem oknu župnijske cerkve, ob vstopu v njemu posvečeno spoved™> kapelo ali ob jx)gle-clu na novo fresko Marijinega vnebovzetja, Kar se vremena tiče, pa za dežjem vedno posije sonce. Upamo, da bo v novi sezoni kulturnega ustvarjanja sijalo vsakomur, ki na tem podredju deluje. BARBARA KUNAVAR Naš izlet OO SDS Moravče ie dne 12. 6. 1998 organizirala izlet po južnem delu Slovenije. Kljub deževnemu vremenu se nas je v jutranjih urah pred kulturnim domom v Moravčah zbralo veliko. Nekaj šal za dobro jutro in pot je kaj hitro minila, bili smo že v Vipavi. Sprehod do izvira reke Vipave in kasneje do Vipavskega hrama nam je dobro del. Sledili sta jota in degustacija vin in naše splošno znanje je bilo tokrat bogatejše za informacije o vinu. Tudi pesem ni manjkala in kakšni talenti, človek ne bi verjel, če ne bi slišal. »Krasna si bistra hči planin«, je Simon ( Iregi mič opeval našo najlepšo rekoSočO. Uživali smo ob pogledu na živahen in tudi divji lok reke Soče, ko smo se skoraj ves čas vozili ob njej. Tu si Kobarid - malo mesto, skrilo v vznožju Alp. Naš po-slanek je bil namenjen kobariškemu muzeju. V njem je stal na razstava in predstavitev soške fronte. Ta muzej je bil j soglasen za evropski muzej leta 1993. Zanimiva razlaga vodiča in multimedijska predstavitev soške fronte je v nas pustila priokus trpkosti, bojazni, da se kaj takega ne bi ponovilo. Okrepčali smo se in se podali proti domu, toda pred nami je bila še precej visoka ovira - prelaz Vršič. Šofer bi si prav gotovo želel kakšne ravne ceste, ne pa neskončnih ovinkov in strmin ck) Vršiča. A mi smo uživali, vse je bilo pred nami kot na dlani - še bomo |>rišli, smo bili enotni. Vračamo se domov. Preživeli smo dan, ki je bil pester, drugačen od drugih in spominjali se ga bomo. Ivica, Mateja in Anita so dobro jx>skr-bele za organizacijo in vodenje izleta. Imeli smo dovoli časa, da smo se pogovarjali o naših načrtih, veliko jih je in dela nam ne bo zmanjkalo. Pred vrati so lokalne volitve. Pridružite se nam. IVICA CERAR Ustvarjalci znova dejavni Prišli so dolgi jesenski večeri. Člani skupine USTVARJALCEV so zalo te začeli z ročnimi deli, ob katerih bodo večeri krajši. Sestajali se lx>ek> vsak prvi četrtek v mesecu ob 19. uri v kulturnem ck>mu. Zaceli so s kvačkanjem prtičkov, načrtujejo pa še pletenje, slikanje na svilo in keramiko ter izdelovanje okraskov za lx)žič in novo leto. V svoje vrste vabijo vse, ki bi se radi naučili novih ročnih s|>retnosti, iz|xnx>lnili svoje znanje, ali pa bi radi svoje znanje posredovali drugim. Vabljeni! B. DORIČ PRAVILA ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV, POLITIČNIH STRANK IN NJIHOVIH PROGRAMOV - REDNE VOLITVE OBČINSKIH SVETOV, ŽUPANOV IN SVETOV KS - 22. NOVEMBER 1998 Več na 4. strani; Predstavnika obeh društev sta iz rok upokojenke in gostilničarke Francke Urankar prejela v »trajni spomin« na Limbarsko goro prelepi »majolki«. DU MORAVČE _Med prijatelji Nedavno je DU Moravče v sodelovanju z DU Bukovi« a-Šinkov luni organizirala srečanje na Limbarski gori. Pred tem sta dve srečanji bili na Zasavski gori. Na Limbarsko goro se je povzpelo 67 članov. Uvocf v srečanje s prijatelji je bila sv. maša za jx)kojne člane upokojence obeh društev. Maševal je upokojeni župnik Vincencij Čampa z Vrhpolja. Med mašo so peli cerkvene pesmi prisotni obeh društev pod vodstvom gospoda Atajzija Štefana. Po maši je mežnar Maks Kosmač pojasnil zgodovino cerkve in samega kraja. Za tem je sk'dilo srečanje v prostorih gostilne Francke Urankar s kratkimi pozdravi predstavnikov obeh društev, Jožeta Novaka in Janeza Merčuna. V kulturnem programU je nastopal MPZ DU Moravče, MPZ DU Bukovica - Sinkov Turn OB spremljavi harmonike gospoda Franceta Zormana. Prisluhnili smo še recitalom gospe Francke Kosmač in gospe Fani Nahtigal ter humorista gosjxxfa Franca Hribarja. Po programu je bilo skupno »kosilo«, ki smo si ga privoščili na račun lastnih žepov. Tako je čas za naše druženje prehitro minil. JOŽE NOVAK LIMBARSKA GORA Zaobljuba dela dolg! Tako meni Maks KOSMAČ z Limbarske gore (Šija), upokojeni šofer, kmet in mežnar v Podružni cerkvi sv. Valentina, ki je dal ob makadamski cesti Moravče-Hrastnik-Limbarska gora v kraju Šija, v neposredni bližini domačije Kurimškovih, postaviti križ. Izdelan je iz kostanjevega lesa z bronastim bogcem in je posvečen »zavetniku zdravja«. Pred leti je gospodar Maks hudo zbolel in bil nekaj časa v ljubljanski bolnišnici. Takrat je naredil zaobljubo: »Če bom ozdravel in se vrnil med domače zdrav, bom dal postaviti križ.« To je s pomočjo domačih mojstrov tudi storil. Križ je na virirovn kraju postavljen in pritrjen na veliki kamen, ki tehta cea 2.500 kilogramov. Križ je izdelal Tone Brvar iz Moravč, streho iz pločevine pa France Štefan, jxav tako iz Moravč. Vse stroške, ki so nastali s postavitvijo, nosi družina Kosmač. Lastnik novega znamenja pravi, da je na istem kraju že stal križ. Zakaj in kdaj so ga predniki postavili, ni pisnih virov. Križ je blagoslovil župnik Viktor Primožič iz Moravč v nedeljo, 21. junija 1.1. Slovesnost ob novem križu so s peljem popestrili pevci KD »Limbar« pod vodstvom Elizabete Kunavar. Domači so prisotnim izrazili gostoljubje in jih postregli s pec ivom in kozarčkom domačega vina. Lastnik z družino in sosedje so obljubili, da bodo skrbeli za redno vzdrževanje tega pomnika, kajti (prihodnjim rodovom moramo to neizmerno narodno bogastvo ohraniti. Zapisal in foto: upok. |OŽE NOVAK Krajani Tuštanja na Oktoberfestu v Miinchnu Člani Društva krajanov Sp. in Zg. Tuštanja so se preteklo soboto v zgodnjih jutranjih urah odpravili z dvema avtobusoma na pot v Miinchen z željo po ogledu znanega Oktoberfesta, kjer naj bi teklo pivo v potokih. Organizator potovanja je bil Pavel Barlič. Izleta so se udeležili tudi drugi, ki so želeli spoznati bavarsko prestolnico. Pot nas je vodila skozi predor Karavanke proti Salzburgu. Ko se je pričelo daniti, smo lahko opazovali zanimivo in lepo pokrajino na potovanju proti meji z Nemčijo. Prehod preko avstrijsko-nemške meje je potekal brez ustavljanja. Večji postanek je bil malo pred našim ciljem, kjer je organizator potovanja pripravil izdatno okrepčilo. Vodička Marija je med potjo z zanimivim vodenjem [>red-stavila znamenitosti jx>krajine, skozi katero smo se vozili, nato pa tudi glavne zanimivosti v starem središču mesta bavarske prestolnice. Nakupi niso nikogar prav prevzeli, vsi |ja smo z nestrpnostjo pričakovali obisk znanega Oktoberfesta. Reke ljudi so se valile proti sejemskemu prostoru. Tam pa je sledilo razcx'aranje. Piva praktično nisi mogel kupiti, saj prostih mest v velikih šotorih ni bilo. Kljub temu so se nekateri le znašli in prišli do vrčka jjiva, če že ne na sejemskem prostoru, pa v mestu. Kljub vsem pripetljajem smo vendar ostali dobre volje in bavarsko prestolnico zapustili nekaj pred polnočjo. Tako smo lahko spoznali ves blišč in beek) življenja v Nemčiji. Menim, da smo si bili vsi enotni: Nikoli več na Oktobertest. Organizatorjem hvala za dobro organiziran izlet, prihodnji izlet pa lx>mo v prihodnje usmerili v druge- kraje v naši deželi M. B. V uredništvo smo tokrat dobili neobičajno pismo, toda pričakovano, saj smo v interesantnem času. To jesen, čeprav je do novega leta še daleč, ko navadno obračunavamo dobičke in i/gube, bodo nekateri prejeli takšen aH drugačen obračun glede na uspešnost delovanja v štiriletnem mandatu. Vsekakor je lažje ocenjevati tako na splošno iz ozadja, kot pa prijeti v roko škarje in platno ter krojiti tako, da bo po meri in okusu vseh. Za povrhu pa prevzeti za to tudi vso odgovornost. UREDNICA NEKATERI POGLEDI ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV MORAVČE O delovanju naše občine Pri rednem spremljanju dela Občinskega sveta, župana in uprave ugotavljamo, da je bilo sicer marsikaj narejeno in je bilo vloženo veiiko truda v začetek dela nove občine, vendar rezultati še zdaleč niso zadovoljivi. Mislimo, da se občinski svet pogosto ukvarja s e:elo vrsto ejbrob-nih stvari, o katerih smo včasih odločali sami v okviru posamezne krajevne skup™*ti (od urejanja in posipanja cest, pluženja snega, kanalizacije itd.). Nekako so naše krajevne skupnosti potisnjene v kot. Občina bi morala skozi proračun ustvarjati materialne okvire, samo planiranje in izvedba cele vrste akcij pa bi morala še naprej potekati v krajih in krajevnih skupnostih. Pogrešamo tudi več možnosti za neposredni vpliv ljudi na občinski proračun in sptah extkx"itve Občinskega sveta in župana. Pred 30 leti je bilo ™xmalno, da ie bil osnutek proračuna takratne občine obveano predstavljen in ofxavnavan na zborih volivcev, danes pa poteka njegova obravnava in sprejem v zaprtem krogu svetnikov brez posvetovanja s širšim krofom občanov. Gospodarski in prostorski problemi v novi občini Ugotavljamo, da občina po štirih letih nima sprejetega nobenega dolgoročnega plana razvoja, prav tako tudi ne dolgexočnega proslorskeega plana. Zato samo krpamo manjše, vsakodnevne probleme, nimamo [ja jasneega, skupnega in bolj korajžno zastavljenega cilja in programa. Fciostavno ne vemo, kam gremo in kaj bi radi skupno naredili, pri čemer mislimo, da to ne more biti spet erc/Stav-no rxJločitev župana ali samo nekaj svetniških glav, temveč jx.isle-dica in rezultat organiziranega sodelovanja in programov posameznih krajev in krajevnih skupnosti, podjetij, kmetov in obrtnikov, za-vexiov in vseh drugih skupnosti na našem območju, pa tudi (Ugovorov s sosednjimi občinami o skupnih zadevah Glede gospva za življenje prebivakpv v občini. Mislimo, da bcxno vedno povezani in navezani na zemljo in to okolje. Zato bi bilo jxitrebno jasneje izdelati smernice in okvire za razvoj našega kmetijstva v občini in celostni razvoj naših vasi. Takšno je npr. vprašanje, ali se usmeriti v pridelovanje bio hrane, z bistveno zmanjšano ali nikakršno uporabo pestic idov, umetnin g™>jil itd. Tu potrehujemo jasne strokovne načrte, organizira™^ pospeševal™) službo ter pome/', predvsem pa v zvezi s tem dodatno izobraževanje ter ekjbro organiziran odkup oz. trženje. Brez tega niso realna razmišljanja v tej smeri. Zato se mi v Ž1SD zavzemamo, da se: - čimprej izdala cebvit dolgoročni načrt razvoja naših vasi in kmetijstva, pa tudi turizma in drugih debatnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, • - ustanovi v Mexavčah manjši izobraževalni center za dopolnilno izobraževanje vse-h v kmetijstvu in v dopolnilne dejavreKti vključenih ljudi, - povabi nekatere znane večje predebvake (kot npr.: Eta, Kolin-ska, Droga in podobne) in trgovce, da bi spodbudili naročeno proizvodnjo bkj hrane, kaže pa se tudi potreba, eta bi cxganizirali lastno in seveda v interesu njenih članov delujočo kmetijsko zadrugo. Mislimo tudi, da bi morali čimpreje ali povabiti Napredek ali pa neko drugo organizacijo, da zgradi v Mexavčah večji dobro založen, moderen oskrbovalni center, ki bi zabavljal tudi dobro oskrbo z vsemi pomembnejšimi stvarmi za dom in kmetovanje ter gradnjo. Občina naj bi tudi sicer skrbela za obča™xn prijaz™; ustvarjanje pogojev. Bistveno več denarja bi mexali nameniti za štipendiranje vsen sposobnih otrok, da šolanje ne bo odvis™> samo od materialnih možnosti staršev. Več bi morali tudi narediti za ustvarjanje pogojev za mlade. Zakai ne bi tudi v Moravčah naredili podobno manjšo ploščad za mlade kotalkarje, kot so jo v Domžalah! Mislimo, da tudi ni prav, da smo dovolili odpeljati muzejske predmete iz naše zbirke v kulturnem domu (prej Partizanskem domu) ven iz naše občine, zato predlagamo, da razmislimo o ponovni sistematični organizaciji bkalnega muzejskega oddelka, za kar bi lahko izrabili tako dexn kakor tudi druge prostore. Menimo, da hi morala občina in bodex*i župan nujno organizirati vsaj enkrat tedensko na sedežu obči™' informativni dan, dan odprtih vrat za vse občane, na katerem bi obvezno mexali sextelovati delavci upravne enote iz Domžal, ki bi dajali občamjm pojasnila glede pogojev in možnosti za pridobivanje lokac ijskih, gradbenih in drugih dovoljenj, soglasij itd., saj moramo sedaj za vsako najmanjšo malenkost in pojasnilo vedno v Domžale. Občina bi morala, še bolj kot do sedaj, v večji meri podpirati delovanje kulturnih in drugih društev JANEZ CERAR, Prikrnica AMD M< rrgsvob«. Moravče ORGANIZIRA lečaj o vamem delu s traktorjem in traklorskimi priključki. Pridobitev »f«kategorije (izpit za traktor), pod |X)gojem da ima kandidat ze of.favlK-n izpit -I' kal. Pričete* tečaja dne 26. 10. 199« ob 18. uri v prostori! 4599 /lamnik Lukovica Sklenitev pogodb za »pripravljalna dela 2« na avtocestnem odseku Vransko-Blagovica DARS, d. d., Družba za avtoceste v Republiki je 28. septembra v prostorih Občine Lukovica sklenila dve pogodbi s slovenskimi gradbenimi podjetji GIZ Gradisom ter s Cestnim podjetjem Celje in Cestnim podjetjem Ljubljana, kot partnerjema v združenem podjetju (Joint Venture), za izvedbo »pripravljalnih del 2« na 16,7 km dolgem avtocestnem odseku Vransko-Blagovica. Skupna pogodbena vrednost oddanih del znaša 4,4 milijarde SIT. Uredba Vlade o lokacijskem načrtu je bila sprejeta aprila 1996, istega leta so se začela tudi pripravljalna dela. Gradnja pododseka Vransko-Trojane bo predvidoma zaključena v letu 2002, pododseka Trojane-Blagovica pa leta 2003. Prisotne je najprej pozdravil župan Občine Lukovica gospod Anastazij Živ-ko Burja, ki je v nagovoru načel važnejša dejstva: Lokacija AC je bila občanom Občine Lukovica vrinjena in potrjena v bivši občini Domžale. Občina Lukovica si je v postopku do potrditve Lokacijskega načrta avtoceste prizadevala, da bi sočasno z izgradnjo avtoceste rešila zaostalost na razvoju infrastrukture (ceste, vodovod, telefonija, kanalizacija...) Izgradnja avtoceste je nujna, na to nas opozarjajo vsakodnevne prometne nesreče. Sledil je nagovor ministra za kmetijstvo gospoda Grila Smrkolja, ki je bil v PRAVILA ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV, POLITIČNIH STRANK IN NJIHOVIH PROGRAMOV - REDNE VOLITVE OBČINSKIH SVETOV ŽUPANOV IN SVETOV KS -22. NOVEMBER 1998 (Več na 4. strani) fazi sprejemanja Lokacijskega načrta predsednik občinskega sveta občine Lukovica. Poudaril je, da smo kljub ostrim zahtevam in predlogom občine Lukovica našli skupni dialog s predstavniki MOP-a in DARS-a. Nato je direktor DDC-Projekt 5 (Trojane) gospod Silvo Kosec razložil, za katere odseke se podpisuje pogodba. Po podpisu pogodbe sta navzoče pozdravila še predsednik uprave DARS-a gospod Jože Brodnik in minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer. Razložila sta pomen Rebalansa izgradnje avtocest v Sloveniji in zagotovila, da se bomo iz Ljubljane v Gelje po novi avtocesti peljali že konec leta 2003. Na koncu še nekaj podatkov o odseku Vransko-Blagovica Avtocesta prek Trojan se začne južno od naselja Vransko in se nadaljuje proti Ločici pri Vranskem, ki jo po vzhodni strani obide s predorom. Iz predora se trasa z daljšim viaduktom umseri na severno pobočje ozke doline Črnega grabna, kjer poteka po pobočju Jasovni-ka, nato pa se nadaljuje skozi daljši predor pod lasovnikom. Po izhodu iz predora trasa z viaduktom premosti dolino Črnega grabna iznad viadukta glavne ceste pri Babi. Nadaljuje se v krajšem vseku, nato pa z viaduktom Zlokarje ponovno preide na zahodni breg ozke grape potoka Bolska, po kateri danes poteka glavna cesta. Z viaduktoma Jel-ševica in Črni mlinar se trasa usmeri proti predoru pod Trojanami. Pred naseljem Trojane je predvidena ureditev priključka Trojane, preko katerega se bosta na avtocestno omrežje navezovali regionalna cesta Trojane-Zagorje in glavna cesta Celje-Ljubljana. Predor Trojane se konča pri Šentožboltu, kjer se trasa po krajšem poteku po južni strani doline z daljšim viaduktom Šentožbolt usmeri na severno stran doline Črnega grabna in zaobide Podmilj s predorom Podmilj, ki se konča v dolini Koprivnice. V dolino Črnega grabna se trasa vrne pri Zgornjem Petelinjeku in z viaduktom prečka glavno cesto ter znova poteka po južnih pobočjih doline do Blagovice. Tam z viaduktom ponovno prečka glavno cesto in se na severni strani doline Črnega grabna s priključkom na odsek Blagovica-Šentjakob zaključi. Avtocestni odsek med Vranskim in Blagovico je gradbeno eden izmed najtežjih avtocestnih odsekov v Sloveniji. Poleg avtocestne trase - dolžine 16,7 km, bo na njem - med večjimi premostitvenimi objekti potrebno zgraditi: - štiri dvocestne predore v skupni dolžini obeh predorskih cevi 11,8 km: • predor Ločica, dolžina 766 m, • predor Jasovnik, dolžina 1643 m, • predor Trojane, dolžina 2900 m, • predor Podmilj, dolžina 562 m, • 286 merov dolg enocevni predor »V zideh« (že zgrajen v okviru »pripravljalnih del 1«) - 13 viaduktov v skupni dolžini 3,5 km: Ločica, Jasovnik, Baba, Zlokarje, lelševica, Črni mlinar, Šentožbolt, Log, Javorje, Petelinjek, Vranke, Blagovica in V Zideh, -11 večjih mostov. Služba za odnose z javnostmi DARS, el.cl., in Vinko Pirnat Podpis pogodbe Voda - dragoceni vir življenja Voda je prisotna v vseh delih našega življenja. Ne potrebujemo je le za prehrano, ampak tudi v industriji, kmetijstvu in obrti. Vodo onesnažujemo vsi in pri tem ne mislimo na naše zanamce. Skrajni čas je, da se zavemo, kako dragocen vir življenja je čista neoporečna voda in temu primerno spremenimo tudi odnos do te naravne dobrine. Marsikje po svetu vode primanjkuje in je postala zelo dragocena. Nekatera področja so nenaseljena, ker ni mogoče dovajanje vode. Na drugi strani se pitna voda uporablja za pranje avtomobilov in zalivanje vrtov, milijone kubičnih metrov vode se porabi v industrijskih procesih in podtalnico zastruplja z nevarnimi snovmi. Takoj ko odpremo pipo, iz nje priteče pitna voda. Poleg tega je razmeroma poceni. Vse to prispeva k dejstvu, da večina ljudi še ni dojela, kako veliko vrednost ima voda. Med večjimi onesnaževalci vode je kmetijska dejavnost, kjer je več vzrokov onesnaževanja: pretirana uporaba mineralnih gnojil in rastlinskih zaščitnih sredstev, ki uničujejo zgornje plasti tal, tako da padavinska voda ne more v celoti odtekati v globino; masovna živinoreja, ki povzroča velike količine gnojnice, katera lahko močno obremeni podtalnico; intenzivno namakanje polj znižuje nivo podtalnice. Vsak potrošnik lahko prispeva k izvajanju okolju primernega kmetijskega gospodarstva tako, da kupuje živila od biološko pridelujočih kmetov ali v trgovinah s kontrolirano biološko pridelavo, zahteva več informacij o načinu proizvajanja, razmisli o svojih prehrambenih navadah in se odpove živilom, katerih nastanek je povezan z veliko izdatki (jagode pozimi) ter pazi na kakovost izdelka in se ne zadovolji le z njegovo zunanjo podobo. Proizvodni procesi v industriji zahtevajo ogromne količine pretežno zelo kakovostne pitne vode, posledica česar so močno obremenjene odpadne vode. Tudi za onesnaženje tal in podtalnice s kloriranimi ogljikovodiki in težkimi kovinami je kriva ta gospodarska dejavnost. Tu pomaga tehnologija, ki varčuje z vodo, sprememba postopka pri proizvodnji in izboljšane čistilne tehnike. Potencialno nevarnost za podtalnico predstavlja tudi vsaka deponija. Leta 1995 je bilo v Sloveniji na deponijah odloženih okoli 70% vseh gospodinjskih odpadkov, vendar je le 20% teh deponij urejenih po zahtevanih tehničnih standardih. Vse ostale so stalna nevarnost za podtalnico. Izogibanje odpadkom je torej neposredna zaščita pitne vode. V slovenskih gospodinjstvih je letno porabljenih več kot 50.000 ton pralnih in čistilnih sredstev. Ta lahko podrejo v okolje in obremenjujejo podtalnico (z odpadno vodo ali preko deponije). Uporabljajo se tudi druge kemikalije, kot so kozmetika, barve, razredčila, olja, kisline, zdravila, baterije idr. Naloga vsakega potrošnika je, da se izogiba izdelkov, ki obremenjujejo okolje in se odloča za blage alternative. Vključuje pa naj se tudi v ak< ije zbiranja posebnih odpadkov. Velik problem predstavljajo kanali-za< ijske odplake. Trenutno je v Sloveniji manj kot 50% gospodinjstev preko javne kanaliza< ije povezanih s priključeno čistilno napravo. Neočiščen ostanek dostikr.it odteka v bližnji potok in tako v podtalnica Še večji [problem so prepustne greznice. V gospodinjstvu lahko varčujemo z vodo tako da: - popravimo nezatesnjene vodne pipe in kotličke na VVC (skozi curljajočo pipo lahko dnevno odteče rk> 17 litrov pitne vode), - nabavimo izplakovalnik s tipko za prekinitev, s čimer lahko zmanjšamo porabo do 70%, - namesto kopanja izberemo prhanje, - voda v kopalnici in kuhinji naj ne teče po nepotrebnem, - pri nakupu pralnega ali pomivalnega stroja smo pozorni na porabo vode, - vrt zalivamo z deževnico iz soda. Zemlja se imenuje tudi modri planet, ker 3/4 njegove površine [prekriva voda. Toda čista pitna voda je omejena življenjska dobrina. V povprečju porabi vsak Slovenec okrog 150 litrov pitne vode dnevno. V ta namen uporabljamo čisto pitno vodo, čeprav jo v resnici popijemo le kaka 2 litra. Te količine bi lahko zmanjšali z Uporabo ustrezno predelane uporabljene vode. Z namenom čim bolj zavarovati vodo v Sloveniji, je pripravljen osnutek Zakona o vodah. Izhodišč« za njegovo pripravo je bil obstoječi Zakon 0 varstvu okolja, nadaljevanje izvajanja koncepta uravnoteženega razvoja in težnje Slovenije po vključitvi v EU, ki zahteva harmonizacijo slovenske zakonodaje z evropsko. TATJANA SUHADOLC Prvo ribiško tekmovanje v Črnem Grabnu za Pokal Zeleni Gaj Sonce, voda - odlična zabava, veliko športnih užitkov za tekmovalce in gledalce ter predvsem prva prava predstavitev ribištva v Črnem Grabnu. Da, vse to se je zgodilo v nedeljo, 12. julija, v ribiškem kompleksu Zeleni Gaj. Ljudje smo bitja, ki smo se že sprva preživljali izključno z nabiralništ-vom, kasneje pa smo tudi lovili -predvsem živali in ribe, ker so bile ptice za nas prehitre. Zakaj bi lovili ribe le za golo preživetje, če pa pri tem lahko tudi uživamo? Kadar pravim užitek, to tudi mislim, sicer bi se z mano strinjali vsi sorodniki, tekmovalci in gledalci. Organizacija tekmovanja z geslom nazaj k naravi je bila na najvišji ravni. Tekmovanje je potekalo okrog rib- nika, ki ga domačini že vrsto let imenujemo Štefanova ceg'nca. Ta ribnik je vsestransko uporaben in tudi uporabljen. Vsako zimo se ob njem vaščani bližnjih in nekaterih bolj oddaljenih vasi zbirajo in drsajo. Ta dejavnost ugaja predvsem mlajšim, saj je zastonj in jih razbremeni ogromne količine odvečne energije, ki jo v mladih letih premorejo. Poleti pa nam ribnik ob lovljenju rib večkrat služi tudi kot prepotrobna popoldanska osvežitev, saj vročina predvsem v zadnjih dneh zelo močno pritiska na naše male sive celice. Okolje ribnika je urejeno s sprehajalnimi potmi mimo lepo pokošene trate, na kateri je mogoče najti tudi več klopi za (vse) - boij ali manj utrujene sprehajalce. Na tekmovanju so ribiči sami poskrbeli za lačne in žejne. Slednjih je bilo več. Formalnosti tekmovanja so opravili že ob 7 uri zjutraj. Takrat je organizator z žrebom vsakemu tekmovalcu dodelil mesto ob ribniku. Do osme ure so si tekmovalci na svojih mestih pripravili vse potrebno za lovljenje. 8.00, slišali je močan pok možnar- ja - tekmovanje se je pričeto, /avisl skoraj vseh ribičev je zelo povečal ribič Velika Roka takrat, ko je ujel prvega in takoj zatem še drugega krapa. Ribiči so po nekaj minutah čiste tišine, ki ga je povzročilo ogorčenje, za čeli pogovor s svojimi pritožbami. Po govor je stekel hitro, in ker so ribe pri- čele prijemati tudi drugim, se je prelevil iz tarnanja v samohvaljenje, pri-fioveckivanje zgodbic, o velikem ulovu ter v zbijanju šal nad lastnim neuspehom - Pravi športni duh . Ob 12.00 je možnar počil drugič. Tokrat je naznanjal konec: tekmovanja, a ne konec: predstave. Pravi šou se je šele pričel. Najprej so razglasili, koliko rib je uspel uloviti vsak tekmovalec, nato pa še dolžine in teže največjih - zmagovalnih rib. Tekmovalci, ki so stali na stopničkah, so prejeli pokale, vsi uvrščeni do sedmega mesta pa praktične nagrade na temo ribolov. Tu so rezultati: 1. Silvo Avbelj, RŠ., Krašnja 2. Robi Blazina, R., Rodica 3. Boštjan Roje, R. prof., LJ 4. Janez Omahna st., R., Lukovica 5. Danilo Kašteli«, RŠ., Prevoje 6. Peter Pivec:, RŠ., Lukovica 7 Tomaž Korošec, R., Prevoje Veselje je bilo na višku, rajanje pa se je nadaljevalo vse do poznih večer nih ur. Razpoloženje so povečali še redki, ki so se od veselja pozabili sle či in so se kopali kar oblečeni. Ponedeljek, 1 i. julij 1998, nezaže len konec še ene izmed mnogih priro-ditev, ki so se ali pa se šele lx>do odvile v ciklusu prireditev v vsesplošni pripravi na ustanovitev Ribiške druži ne ('mi ( Irabon, in sic oi v začetku le lošnje jeseni, I epo pozdravljeni! (JUR&ATA) Domžale /lamnik OKTOBER <\ <\ VINOTOK I I Na podlagi 110. člena in I, odstavka 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/'», 7/94, 33/94, 70/95) RAZPISUJEM VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE LUKOVICA 1. člen Volitve v Svete krajevnih skupnosti na območju Občine Lukovic a se opravijo v nedeljo, 22. novembra 1998. 2. člen Za dan razpisu volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje sreda, 2.3. september 1998. 3. člen Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija, volilne komisije krajevnih skupnosti ter volilni odbori. OBČINA LUKOVICA ŽUPAN Številka: 1539/98 Datum: 21. september 1998 ŽUPAN Anastazij Živko Burja, I. r. Občinska volilna komisija Lukovica je na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) na svoji seji dne 30. 9. 1998 sprejela naslednji ROKOVNIK za izvedbo volilnih opravil za redne volitve občinskega sveta, župana in svetov krajevnih skupnosti v občini Lukovica, ki bodo v nedeljo, 22. novembra 1998 Redne volitve članov Občinskega sveta, župana in Svetov krajevnih skupnosti Predsednik Državnega zbora RS je razpisal redne volitve Članov občinskih svetov in županov (Ur. list RS, št. 64/98), ki bodo potekale v nedeljo, 22. novembra 1998. Isti dan bodo potekale tudi volitve članov Svetov krajevnih skupnosti, ki jih je 21. septembra razpisal župan Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 7/ 98). Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje sreda, 23. september 1998. V nadaljevanju podajamo nekaj infor-iii. k ij oziroma navodil glei le načini iy. kan didirahja: Za volitve članov Občinskega sveta (ibčine Lukovica, ki šteje 14 članov, se uporablja propon iona Ini volilni sistem; zanj se uporabljata dva načina kandidira nja: določanje kandidatov političnih strank po postopku, opredeljenem s pravili stranke in pa določanje kandidatov skupine volivcev s |K)dpisovanjem. Ker je glede volitev članov < Ibčinske ga sveta Občina Lukov« .i ena sama volilna enol.i, mora imeti kandidat stalno prebivališče na območju občine, kandidira pa lahko le na eni lisli kandidatov. Pri načinu kandidiranj,] s podpisovanjem volivcev kandidate za dane (»bčinskega sveta lah ko določi skupina 1.5 volivcev, ki Imajo stalno prebivališče' v volilni enoti, torej na območju Občine lukovic a. Podporo lisli kandidatov dajo vćlive i na predpisanem obraze u, ki ga dobijo na Upravni enoti Domžale, lahko pa tudi na sedežu (Ibčinske volilne komisije. Poudarjanic>, cl.i se mora volivec:, ki želi dati svojo podporo, ()SEI3NO zglasiti na sedežu t (pravne eno le, kjer podpise obrazec. Podpora se daje od dneva razpisa volilev (2.3. sepleni ber) do vključno 25. dneva pred dnevom glasovanja (28. oktober), Za volitve župana ()bčine Lukovica se poleg omenjenih dveh načinov kandidira nja uporabila še določanje kandidatov na zborih volivcev; Če skupina volivcev ne vloži Zahteve1 za njegov sklic v roku K) dni od dneva razpisa volilev, se ta način kandidirani,! ne more uporabili. Glede kandidiranja za člane Občinske ga svela oziroma za župana opozarjamo na zadnjo novelo Zakona o lokalni samo upravi, ki jo ie I )i/,ivni /boi sprejel na seji 30. 9. 1998, Ko bodo spremembe slopile v veljavo (predvidoma i ez IT dni, loiej pred iztekom roka za vložitev kandidatur), bo župan prevzel lunkc ijo predsednika svela, pri leni |>.i ne bo imel pi.ivic e gla sevanja. Za volitve članov Svetov krajevnih skupnosti velja večinski sistem izvoljeni bo do kandidati; ki bodo dobili največ glasov. Volivc i lahko določalo kandidate na vse In omenjene načine: 1. S podpisovanjem Volivec da svojo podporo S podpisom na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime, priimek, rojstni datum in naslov Stalnega prebivališča. Seznam ie potrebno pred vložitvijo kandidature predali organu, ki vodi evi denco volilne pravice (Upravna enota I Jomžale), ki overi |x>elatke v seznamu. To lahko stori eden izmed skupine volivcev, ki mora pridobili ludi pisno soglasje kan clidala. ()verjeni seznam se priloži kandidaturi. Vsaka skupina volivcev lahko do loči največ toliko kandidatov, kolikor Članov se voli v volilni enoti. Zalo lahko skupina 10 volivcev določi kandidate za vse volilne enote v krajevni skupnosti (če je te- ta razdeljena na več volilnih enol), vendar v vsaki volilni enoti le toliko kandidatov, kolikor se jih voli v njej. Pomembno pa je, da lahko volivec da podporo s podpisom samo enkrat za posamezno volilno enoto, 2. Kandidati političnih strank vsaki politična stranka v občini lahko določi kandidate v vsaki volilni enoti, in si-(ei največ ioliko-k.uu.lid.i.|ov, kolikor članov se voli v posamezni volilni onotrVod-pori kandidalu je potrebno priložili pravila stranke1 o določanju kandidatov in zapi snik o zboru stranke oziroma postopku določitve kandidatov ier soglasje vsakega kandidata, da sprejema kandidaturo. Pod poro kandidatu lahko dajo samo člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti (48. člen ZLV in drugi stavek 51. člena ZVL). Kandidati se obvezno določajo s tajnim glasovanjem. Za < eloten postopek določanja kandidatur morajo stranke sprejeti pravila, kjer opredelijo Organ, ki določi kandidaturo (npr. krajevni odbor, /boi c l.inov itd.), potrebno veČino, da predlagana oseba poslane kandidat (npr. večina navzočih, največ glasov ali najmanj 5 glasov ipd.), v postopku določanja kandidatov je potrebno imenovah ludi predslavnika kandidature, ki ne sme hiti kandidat. .3. Zbori volivcev Zbori volivcev za posamezno volilno enOtO se sklic ejo na /ahlevo najmanj 10 volivc ev v volilni enoti. Zahtevo jepotreb no vložiti pisno pri volilni komisiji krajev ne skupnosti najpozneje v 10 dneh od dneva ra/pisa volilev. Zahtevi morajo pri ložiti seznam volivc ev s podpisi, imenom in priimkom, datumom rojstva in naslovom stalnega prebivališč a. Skladno / dru gim odslavkom 60. člena /IV skliče zbore volive:ev predsednik sverta KS. fieprav je bil v dosedanji praksi ta način kandidirani.! zelo pogost, je še vedno zelo zahteven, saj /IV določa nekatere formalne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za legitimno kandidiranje. To so predvsem Izvolitev predsedstva zlx>ra, vodenje zapisnika, lajno glasovanje (razen če sam zbor volivcev soglasno sklene drugače) in sklepčnost zlx>ra volivcev. Lola je sklepčen, ce je navzočih najmanj 20 volivcev oziroma najmanj 10 volivcev, Če |e v volilni enoti manj kol 100 prebivali ev. ludi/boi volivc ev lahko določi le loliko kandidatov, kolikor se jih voli v volilni enoti. Ce zbor volivc ev ne bo sklepčen, se vedno obsl.i ia možnost, da se takoj i/vede postopek doloc ilve kandidature s podpisovanjem: Pri vseh načinih kandidiranja (velja za kandidiranje1 v < )lx'inski svet, za Zupana in v svetu KS) je potrebno priložiti pisni iso glasje kandidata, ki je v skladu s 70. c"lo-norn ZLV nepreklic no. Vse k.ui«lid.iluic■ (i/ vseh lieh nae inov kandidiranja) morajo prispeti k občinski volilni komisiji 25 dni pred dnem glasova nj/ člen 74/2 ZLV (žbčinska volilna komisija oz ii. TOK 46, dan 1 )ržavljani tanko do tega dne zahtevajo, ustno ali pisno, popravek volilnega imenika 13. člen ZEVP Državljani 07 ll. 1998 46. dan lavna ob|,iv,i seznamov |xitrjenih list kandidatov in kandidatur 61. člen ZVUZ člen 74/2 ZIV ()lx'inska volilna komisija IS, 11.1098 54. dan Volilvc i, ki lahko glasuiejo |x> ptMtl, morajo vložiti zahtevo za glasovanje jxi pošti 79. člen ZLV (žskrbovanc i ckimov, bolniki v bolnišnicah... 16.11.190B .55. dan Pristojni organ |x>trdi volilne imenike in jih preda otx'inski volilni komisi|i 16 člen ZLVP Upravna enota, Občinska volilna komisija 17 11.1998 56. dan Predstavnik lisle kandidatov (kandidatur) lahko [jredloži seznam zaupnikov olx"inski volilni komisiji Člen 47/2 /IV Predstavniki list kandidaten, (kan didatur) 18.11.1908 .57 dan Predčasno glasovanje na sedežu občinske volilne komisije, Lukovica 46, 122.5 Lukovica (od <».00-17(X) ure) ' 78. člen ZLV ()txjnska volilna komisija 10. 11. 1008 58. dan Volivc i, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, vloži|o zahtevo, da želiio glasovati na svojem domu 81. člen ZIV Volivci 20. 11 1908 do 24.00 ure 24 ur pred lilII VIIIII glasovanja /akl|uček favne volilne propagande 2. člen /VK 22. ii! 19'fir 6T lian Splošno glasovanj na voliščih ()dlok Volivc i, volilni odbejri, volilne predsednik D/, komisije KS, olx'.inska volilna Sklep župana komisija 23.11.1008 1. dan po dnevu glasovanja Volilni oritX)n mora|c> predati volilno gradivo občinski volilni komisiji Gen 89/1 ZLV Volilni odlxin 23.11.1008 ck) 12. ure 1. dan po dnevu glasovanja Glasovnice, ki so prispele1 po pošti do 12. ure, se upoštevajo za volilni izid 88. člen ZLV Volilne komisije KS, občinska volilna komisija- . 23.11.1008 po 12.00 uri Občinska volilna komisi|a ugotavlja izid glasovanja po pošti 88. člen ZLV Volilne komisije KS, občinska volilna komisija Up 28.11.1098 6. dan po dnevu glasovanja Priprava poročila o izidu glasovanja na rednih volitvah občinskega sveta in župana ter svetov KS ter |XKredovanjel le-tega županu 90. člen ZIV (Jbčinska volilna komisija Za morebitni drugi krog volitev za župana bo Občinska volilna komisija upoštevala naslednji rokovnik volilnih opravil: 29. II. 1998 7 dni pred dne'vom glasovanja Pre|x)vedana je objava raziskav javnega mnenja o kandidatih za župana, 0 katerih se glasuje v drugem krogu 2. odst. 4. člena ZVK 29.11.1908 7 dni pred dnevom Volivci, ki lahko glasuiejo jx> pošti, morajo do tega roka vložiti zahtevo za glasovanje po pošli 10. člen ZLV glasovanja 30.11.1908 6 dni pred Pnsto|ni organ jx>trdi volilne imenike Ier jih preda otx"inskim volilnim komisijam dnevom glasovanja _ _ 16. člen ZLVP ' 01.12.1998 70. dan Predstavnik kandidatur oziroma liste kandidatov lahko predloži seznam zau|inikov občinski volilni komisiji 2. odst. 47člena/IV 02.12.1908 Predčasno glasovanje na sedežu občinske volilne komisije, Lukovica 46, 1225 Lukovic a (od 9X10-17 (X) ure) 78. člen ZLV 03.12.1908 72. dan Volivci, ki se zaradi lx>lezni ne morejo zglasiti na volišču, vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem ekimu 81. člen /IV 04.12.1908 do 24. ure 24 ur prea dnevi mi glasovanja Zaključek javne volilne propagande 4 člen ZLV v zvezi s 5. členom ZVDZ 06.12.1998 75. dan Splošno glasovanje v drugem krogu volitev župana Odk/ilev občinske volilne kejmisije 0712.1998 76. dan Volilni odbori morajo predati volilno gradivo olx*inski volilni komisiji l.odst. 89. člena ZLV 0712.1008 po 12. uri 76. dan Občinska volilna komisija ugotavlja izid glasovanja po pošli 88. člen ZIV 12.12. 1098 6. dan po dnevu glasovanja (Jhčinska volilna komisija seslavi poročiki o izidu glasovanja in ga pošlje županu 90. člen ZLV Poleg navedenih rokov, določenih v zakonih, ki urejajo postopek kandidiranja in glasovanja na splošnih volitvah, Občinska volilna komisija občine Lukovica opozarja še na naslednje roke: 08. io. 1998 45 dni pred dnevi m glasovanja lavna glasila moralo določiti in objaviti pravila v zvezi z volilno kampanjo 5. člen ZVK Slamnik 08.10. W)8 45 dni pred dnevom glasovanja ()rganizator volilne kampanje mora Odpreti jxisebni žiro račun z oznako »za volilno kampanjo« 18. člen ZVK Organizatorji volilne kampanje 11. 11.1908 11 dni pred dnevom glasovanja ()rganizator volilne kampanje mora predložiti Državnemu /lxiru vmesno finančno jx>rcx"ilo 18. a člen /VK Organizatoru volilne kampanje 23. M KMJ do .»o. II. 1998 (ck) 24. ure) Volilna kampania 2. člen ZVK iS. 11.1098 7 dni jired dnevom glasovanja Prepovedana je objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov in o strankah Člen 4/2 ZVK V 60 dneh po volitvah Organizalor volilne kampanje ie1 dolžan |iredložili jioročilo o vseh izdatkih za volilno kampanjo 19. čle-n ZVK OPOMBE.: Kratica ZLV je Zakon o lokalnih volitvah (Uradni lisi Republike Slovenije, št. 72/93, 7/94, 13/94, 70/95 in 20/KS) Kratica ZVDZ je Zakon o volitvah v Državni zbor (Uradni list Republike Slovenije, št. 44/')2, 60/95) Kratica ZEVP je1 Zakon o evidenc i volilne pravice (Uradni lisi Republike Slovenije, st. ¥J9Z, 28/90) Kratica /VK je Zakon o volilni kampanji (Uradni list Republike Slovenije1, št. 62/'M, 17/97) Številka: 13/98-OVK Datum; 30.09.1998 Občinska volilna komisija Predsednik: MOJCA STOSCHITZKY, dipl. iur., I. r. 1<) OKTOBER L VINOTOK /lamnik Lukovica Na podlagi 19. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97 70/97 in 10/98), 101. a člena in 15. člena statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik občine Lukovica, št. 2/95 in 5/98) je občinski svet Občine Lukovica na svoji 36. sej dne 17 9.1998 sprejel naslednji ODLOK O DOLOČITVI ŠTEVILA ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI LUKOVICA 1. člen S tem odlokom se v krajevnih skupnostih Blagovica, češnjice, Krašnja, Lukovica, Prevoje, Rafol-08, Trojane in Zlato Polje določa število članov Svetov krajevnih skupnosti v Občini Lukovica. 2. člen Sveti krajevnih skupnosti imajo naslednje število članov: 1. Svet krajevne skupnosti Blagovica šteje 7 članov. 2. Svet krajevne skupnosti Češnjice šteje 5 članov. 3. Svet krajevne skupnosti Krašnja šteje 11 članov. 4. Svet krajevne skupnosti Lukovica šteje 11 članov. 5. Svet krajevne skupnosti Prevoje šteje 7 članov. 6. Svet krajevne skupnosti Rafolče šteje 7 članov. 7 Svet krajevne skupnosti Trojane šteje 6 članov. 8. Svet krajevne skupnosti Zlato polje šteje 7 članov. 3. člen Volitve v svete krajevnih skupnosti izvedejo Občinska volilna komisija, volilne komisije krajevnih skupnosti in volilni odbori. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica. OBČINA LUKOVICA OBČINSKI SVET Številka: 3/36/98 Datum: 17. 9. 1998 PODPREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE LUKOVICA Andrej Burja, I. r. Na podlagi 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je Svet krajevne skupnosti Blagovica na svoji seji dne 16. 9.98 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI ŠTEVILA VOLILNIH ENOT V KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVICA 1. člen S tem sklepom se določi število volilnih enot v krajevni skupnosti Blagovica za volitve v Svet krajevne skupnosti. 2. člen Za volitve Sveta krajevne skupnosti Blagovica se krajevna skupnost določi kot ena volilna enota. Svet se voli po večinskem načelu. 3. člen Volitve v Svet krajevne skupnosti vodi občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti. 4. člen Sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI BLAGOVICA Številka: 31/98 Datum: 16.9.1998 PREDSEDNIK SVETA KS BLAGOVICA Zdravko Prašnikar, I. r. Na jxx1lagi 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95 je Svet krajevne skupnosti Češnjice na svoji 10. seji dne 13.9. 98 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI ŠTEVILA VOLILNIH ENOT V KRAJEVNI SKUPNOSTI ČEŠN|ICE 1. člen S tem sklepom se določi število volilnih enot v krajevni skupnosti Češnjice za volitve v Svet krajevne skupnosti. 2. člen Za volitve Sveta krajevne skupnosti Češnjice se krajevna skupnost dolex!'i kot ena volilna enota. Svet se voli po večinskem načelu. 3. člen Volitve v Svet krajevne skupnosti vodi občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti. 4. člen Sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ČEŠNJICE Številka: Datum: 14. 9. 1998 PREDSEDNIK SVETA KS ČEŠNJICE Stane Žordani, I. r. Na pixilagi 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je Svet krajevne skupnosti Krašnja na svoji 12. seji dne 15. 9.1998 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI ŠTEVILA VOLILNIH ENOT V KRAJEVNI SKUPNOSTI KRAŠN|A 1. člen S terr) sklepom se določi število volilnih enot v krajevni skupnosti Krašnja za volitve v Svet krajevne skupnosti. 2. člen Za volitve Sveta krajevne skupnosti Krašnja se določijo štiri volilne enote, v katerih se voli skupno 11 članov. 1. volilna enota obsega območje naselij: Krajno Brdo in Vrh nad Krašnjo. Voli se .3 člane sveta. 2. volilna enota obsega območje naselja Krašnja. Voli se 3 člane sveta. 3. volilna enota obsega območje naselij: Spcxlnje Loke in Zirovše. Voli se 3 člane sveta. 4. volilna enota obsega območje naselij: Kompo-Ije in Koreno. Voli se 2 člana sveta. Svet se voli po večinskem načelu. 3. člen Volitve v Svet krajevne skupnosti vodi občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne sku-. pnosti. 4. člen Sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI KRAŠNJA Številka: Datum: 15. 9. 1998 PREDSEDNIK SVETA KS KRAŠNJA Franc Novak, I. r. Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95 je Svet krajevne skupnosti Lukovica na svoji izredni seji dne 14. 9. 1998 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI ŠTEVILA VOLILNIH ENOT V KRAJEVNI SKUPNOSTI LUKOVICA 1. člen S tem sklepom se določi število volilnih enot v krajevni skupnosti Lukovica za volitve v Svet krajevne skupnosti. 2. člen Za volitve Sveta krajevne skupnosti Lukovica se določi pet volilnih enot, v katerih se voli skupno 11 članov. 1. volilna enota obsega območje naselij: Lukovica pri Domžalah in Brdo pri Lukovici. Voli se 3 člane sveta. 2. volilna enota obsega območje naselij: Zgornje Prapreče, Gradišče pri Lukovici in Preserje pri Lukovici. Voli se 3 člane sveta. 3. volilna enota obsega območje naselij: Spodnje Koseze, Videm pri Lukovici in Spodnje Prapreče. Voli se 3 člane sveta. 4. volilna enota obsega območje naselja Čeplje. Voli se 1 član sveta. 5. volilna enota obsega območje naselja Trnjava. Voli se 1 član sveta. Svet se voli po večinskem načelu. 3. člen Volitve v Svet krajevne skupnosti vodi občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti. 4. člen Sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica. SVET KRA/EVNE SKUPNOSTI LUKOVICA Številka: Datum: PREDSEDNIK SVETA KS LUKOVICA Franc Cerar, I. r. Na podlagi 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94,33/94 in 70/95) je Svet krajevne skupnosti Prevoje na svoji 22. seji dne 15. 9. 98 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI ŠTEVILA VOLILNIH ENOT V KRAJEVNI SKUPNOSTI PREVOJE 1. člen S tem sklepom se-določi število volilnih enot v krajevni skupnosti Prevoje za volitve v Svet krajevne skupnosti. 2. člen Za volitve Sveta krajevne skupnosti Prevoje se krajevna skupnost rtaloči kot ena volilna enota. Svet se voli po večinskem načelu. 3. člen Volitve v Svet krajevne skupnosti vodi občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti. 4. člen Sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI PREVOJE Številka: Datum: 15. 9. 1998 PREDSEDNIK SVETA KS PREVOJE Janez Kotnik, I. r. Na podlagi 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/9.5) je Svet krajevne skupnosti Rafolče na svoji 15. seji dne 17 9. 98 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI ŠTEVILA VOLILNIH ENOT V KRAJEVNI SKUPNOSTI RAFOLČE 1. člen S tem sklepom se določi število volilnih enot v krajevni skupnosti Rafolče za volitve v Svet krajevne skupnosti. 2. člen Za volitve Sveta krajevne skupnosti Rafolče se krajevna skupnost določi kot ena volilna enota. Svet se voli po večinskem načelu. 3. člen Volitve v Svet krajevne skupnosti V(xli občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti. 4. člen Sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku CJbčine Lukovica. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI RAFOLČE Številka: 41-98 Datum: 17.9.98 PREDSEDNIK SVETA KS RAFOLČE Andrej Iglic, I. r. Na podlagi 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je Svet krajevne skupnosti Trojane na svoji seji dne 12.9. 98 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI ŠTEVILA VOLILNIH ENOT V KRAJEVNI SKUPNOSTI TROJANE 1. člen S tem sklepom se določi število volilnih enot v krajevni skupnosti Trojane za volitve v Svet krajevne skupnosti. 2. člen Za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Trojane se določijo .3 volilne enote, v katerih se voli skupno 6 članov. 1. volilna enota obsega območje naselij: Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah. Voli se 3 člane sveta. 2. volilna enota obsega območje naselij: Bršleno-vica, Podmilj, Prvine, Šentožbolt, Učak. Voli se 2 člana sveta. 3. volilna enota obsega območje naselij: Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Suša. Voli se 1 član sveta. Svet se voli po večinskem načelu. 3. člen Volitve v Svet krajevne skupnosti vcxJi občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti Trojane. 4. člen Sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI TROJANE Številka: Datum: 12. 9. 98 PREDSEDNIK SVETA KS TROJANE Ciril Smrkolj, I. r. Na |xxilagi 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, .3.3/94 in 70/9.5) je Svet krajevne skupnosti Zlato Polje na svoji seji dne 13. 9. 98 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI ŠTEVILA VOLILNIH ENOT V KRAJEVNI SKUPNOSTI ZLATO POLJE 1. člen S tem sklepom se določi število volilnih enot v krajevni skupnosti Zlato Polje za volitve v Svet krajevne skupnosti. 2. člen Za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Zlato Polje se krajevna skupnost dolex"i kot ena volilna enota. Svet se voli po večinskem načelu. 3. člen Volitve v Svet krajevne skupnosti vcxJi občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti. 4. člen Sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ZLATO POLJE Številka: Datum: PREDSEDNIK SVETA KS ZLATO POLJE Roman Klopčič, I. r. Skupna slika VETERANI Dob in ekipa Zlatega polja pred tekmo Nočna tekma: Veterani Dob in _Zlato polje_ Športno Društvo Zlato polje si je v plan športnih dejavnosti za letošnje leto zadalo tudi namen, da odigrajo veliki nogomet v nočnih urah na razsvetljenem igrišču. Tako je že pred časom stekel pogovor s člani veteranov in vcxlstvom N. K. Dob o možnosti, da uresničimo našo željo. Prisluhnili so nam in omog(xy:ili, da se pomerimo z njihovo eki|X) VETERANOV; ta je uspešno končala prvi del rekreativnih ligaškihiekem. Igra obeh ekip je potekala v prijateljskem duhu. Svoj čar so k izrednemu okolju dodali svetlobni žarki iz reflektorjev, saj so čudovito osvetljevali igrišče v Dobu. Ob koncu igre je bil rezultat ugtxlnejši za gosti telje. Z njimi smo preživeli v prostorih kluba nekaj prijetnih uric, pripravili so nam tudi prigrizek. V zadovoljstvo vseh so nam gostitelji zagotovili, da st1 jeseni srečamo v Zlatem polju, seveda na manjšem igrišču. Prisrčrjo se jim zahvaljujemo za gostoljubje. T. HABJANČIČ ZAHVALA 15. avgusta letos sva sklenila zakonsko zvezo na Matičnem uradu EU Domžale in v cerkvi sv. Tomaža v Krašnji. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila članom Športnega društva Krašnja, ker so naju pričakali v tako lepem številu in nama čestitali, česar sva bila zelo vesela. lstex":asno se zahvaljujeva tudi vsem, ki so nama zaželeli srečo na novi življenjski poti. ERIKA IN SI It AS [ IJ A N JERAJ Milan Drčar iz Lukovice - človek, ki mu lahko zaupaš So ljudje, ki delajo veliko hrupa, naredijo pa nič. Milan Drčar je drugačen: miren in nevsiljiv, z blagim nasmehom, ki vzbuja zaupanje. Obiskala sem ga na njegovemu domu v Zgornjih Praprečah, v katerih je »domač« od leta 1983, ko sta se z ženo vselila v še napol narejeno hišo. Milan Drčar se je rodil 28. junija 1949 v Ljubljani kot najmlajši od štirih otrok v družini Drčarje-vih. Po končani osnovni šoli na Brdu se je vpisal v Tekstilno tehnično šolo v Kranju in jo tudi končal leta 1968. Kot štipendist Tosa-me je tam tudi opravil pripravništvo in marca 1969. odšel na služenje vojaškega roka v Bilečo. Leta 1970 se Milan Drčar vrne v Tosa-mo, kjer dela še danes. Začel je kot vodja izmene, a zadnjih 16 let je vodja oddelka belilnice. L3il je predsednik delavskega svefa v TOZD in zadnji predsednik delavskega sveta v Tosami. Kot mladinec je bil član in kasneje tudi sekretar oltfinskega komiteja Zveze mladine Slovenijo. Poleg rednega dela si je našel čas tudi za aktivnosti v domači okolici. Leta 1994 je bil izvoljen na listi ZLSD v Občinski svet nove občine Lukovica. Nekaj časa je bil predsednik Komisije za delitev bivše občine I )omžalo, a jo zara di nestrinjanja s postopki tedanjega župana s tega položaja cxlsto-pil. Svojo veliko željo |x> boljši informiranosti občanov je poskušal realizirati s pripravo občinskega glasila kokovnjač, ki kljub ustanovljenemu uredniškemu odboru še ni zaživel. Krajani sega najbolj spominjajo po aktivnostih za spremljanje priprav na gradnjo avloc osle. /avzel se je predvsem za odpravo moratorija, ki je zadnjih dvajset let peprečeval razvoj lega kraja. Letos bo Milan Drčar ponovil svojo kandidaturo na listi ZLSD za izvolitev v Občinski svet. Kaj je po njegovem mnenju še treba postoriti, da bi življenje v Lukovici bilo lepše in za mlade bolj privlačno? Predvsem je potrebno pridobiti lokacijo za izgradnjo vrtca in nato pristopili sami gradnji le tega. Prometna varnost otrok ni urejena. Namreč -vsi otroci iz doline se vozijo v šolo na Brdo, a do tam manjkajo kolesarske steze in peš poti. Potrebno je še naprej spremljati vse aktivnosti, ki so vezane na gradnjo avtoceste. Za pravilno delovanje je nujna dobra obveščenost kraja nov, ki je po besedah Milana l »i carja še vedno nezadostna. Posebej pa podpira delovanje manj razvitih in številčno šibkejših krajevnih skupnosti. Njegova največja želja je povečati vpliv občanov na -gosto interesi strank premagajo interese krajanov. In kaj počne; Milan Drčar, ko nič ne dela? Kot sam pravi, tudi tukaj se drži pravila, da ni treba biti v ničemer ekstremen. Zato se ukvarja z veliko različnimi stvarmi, a kot |iosebnost je navedel svojo zbirko 70 namiznih zastavic slovenskih olx*in in nekaj drugih simbolov občin. Tisti, ki bi si jih radi ogledali ali le prišli k njemu na klepet, so vedno dobrodošli. MIMI ŠEGINA B+.:^^ Domžale /lamnik Srečanje z invalidi v Domžalah Na nedavnem obisku v društveni pisarni vojnih invalidov Domžale, Ljubljanska 26, in pogovorom s predsednikom društva, gospodom ložetom BRODARJEM, sem zabeležil naslednje: Po ver kol !() letih so ponovno v Domžalah ustanovili društvo vojnih invalidov /a območje bivših občin Domžale in Kamnik. Društvo je nekaj časa vodil |x>kojni Tone KOS, a je lansko letu umrl. lako je društvo zaostalo, na novo ga je vodil tov. BARBIG; ta pa je odstopil /aradi zdravstvenih razlogov. Zato je bilo potrebno izvoliti nov izvršni odlxjr in novega predsednika. Izvoljen je bil l')-članski odbor s pododbori, nadzorni odbor in tričlanska disciplinska komisija, za predsednika zveze pa lože BRODAR. Z lastno organizacijo si prizadevajo tako združeni v današnjem družbe-n(X'konomskrm sistemu ohraniti pravice naših članov. Kol organizirana < i vilna družba branimo in zagotavljamo pravice vojnih invalidov in vdov. Izka zalo se je koristno, da smo vojni invalidi organizirani, saj smo se tako veliko bolje upirali nekaterim težnjam in političnim strujam, ki so bolele orne jiti pravice lako na financ nem pod ročju kot zmanjšati ugled in naš pri spevek za domovino. V društvo s sedežem v Domžalah so vključeni vojaški invalidi iz novih obe u i: I )omžale, Mengeš, li/in, I uko-vica, Moravče in Kamnik. Na tem obrni« |ii živi > !7 upravičene ev, ki preje majo osebno, inv. družinsko ali dodatek. V tej regiji je trenutno 1()0 članov, mirnodobnih 47 in žrtve agresije 1 član, družinskih upravičencev pa 184 oseb. Programske usmeritve so namenjene njihovim potrebam, lx>disi kot pomoč pri uporabi zdravstvenih in socialnih pravic kakor tudi poniue pii rekreativni in družbeni dejavnosti, pravni pomcx"i, dajanju inf. inv. zako nodaje. Sevecl.i vse | M i Zakonu o vojnih inv. republike Slovenije. Sodelujemo z org. Zveze združenj bon ev N( )B Slo venije pri uresničevanju njihovih | >n i gramov dela, pri organiziranju spo minskih sveč anosti in dmgih dejavno stih, skratka, delujemo po program skih usmeritvah dejavnosti za polielie društva vse lelo. ()rganiziramo obiske Presednik )ože Brodar na dorhu v domovih Domžale in MengeJ, ob praznovanju visokih jubilejev jih primerno obdarimo, organiziramo1 družabna srečanja, nudimo |x>moč pri klimatskem zdravljenju. Društvena pisarna je odprta vsak četrtek od 9. do 11. ure v Domžalah, Ljubljanska 26, in v Kamniku vsako sredo od 9. do 11. ure v prostorih občine Kamnik, Glavni trg 24, soba št. 5 (sedež ZB). Za uspešno opravljanje presedni ške funkcije je Jože BRODAR v preteklem letu opravil enotedenski tečaj na Rogli. ()rg,inizator Zveze društev vojnih inv. Slovenije je končal najin |x>go-vor. Se pogovarjal in foto: upok JOŽE NOVAK DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE Veselo v Izoli Komaj je dobro minilo prijetno srečanje prijateljskih društev invalidov Domžale in Izola, ko so bili na Šmarjetni gori gostitelji Domžalčani, že je prišel čas, ko sta se pobrateni društvi srečali v Izoli. Neprijazno vreme ni moglo pregnati zadovoljstva z obrazov članov Dl Domžale, ki so se z dvema avtobusoma napotili proti Izoli, kjer so vedno dobrodošli gostje. In tudi lokr.it je bilo tako. Po končanem ogledu tega dela Slovenije ter poselx'j Mebanotehnike v Izoli jih je pričakala dobrodošlica predsednika Dl Izola g. Zmaga Višnjevca. Temu je sledila dobrodošlica izolske županje, ge. Brede Pečan. Ta jo morala zaradi številnih udeležencev svoj pozdrav ponovili kar nekajkrat, saj je slabo vreme del prisotnih pregnalo v poseben prostor. Vendar to ni oviralo prijetnih kramljanj dobrih prijateljev, izmenjave izkušenj vodstev obeh društev in ludi piijetnega družabnega dela, v katerem je bilo dovolj časa tudi za ples. S tradicion.il nega srečanja v Izoli so člani Dl Domžale odhajali zelo zadovoljni irjsprepričani, da se bo uspešno delo olx-h polna tenih društev nadaljevalo tudi v prihodnje. I'red I )i uši vom invalidov Domžale pa se s prihodom je serri in bJižaia e zime pojavljajo nove naloge, med kalo-rimi je posebej pomemben obisk vseh težkih in starejših invalidov ob koncu letošnjega leta. V la namen vodslvo društva /c' piipi.ivlja vse potrebno z,i oblikovanje vsebine paketov, ki |ih bodu tudi lelos prejeli vsi obiskani invalidi. Ukrali pa so se že začele aktivnosti za pripravo |x>sel> nega koledarja za lelo 1999. V njem lx>do vsi člani Društva invalidov Domžale, ki še vedno (x>kriva obmcx.*je občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče, našli program dela društva v prihodnjemjetu 1999, v katerem bo posebna skrb namenjena težkim invalidom. Zato bo društvo pri oblikovanju programa izletov u|x>števalo možnosti, da se teh udeležijo tudi težji invalidi, načrtovana so številna letovanja, težkim invalidom pa bodo tudi v prihodnjem letu sofinanc irali njihova okrevanja v zdraviliščih. Ob tem so zlasti veseli, da tudi v naši olx"ini odpravljajo arhitektonske ovire in da nova dvigala za invalide v prostorih ol >e i ne; zdravstvenega doma in zdravstvene skupnosti omo-g< ičajo, da so nekatere sli i/be dostopne tudi za invalide z vozički. Koledar bodo pridni poverjeniki, ki so največja opora vodstvu društva pri njihovem delu, ob konc n leta Med športniki, člani Društva invalidov Domžale, je zelo uspešna ženska balinarska ekipa. prinesli v domove vseh invalidov in njihovih prijateljev Ier podpornih članov društva. V vodstvu I )ruštva invalidov Domžale pa pri svo|em delu razmišljajo tudi o svoji prihodnosti, o tem, kako bi invalidom zagotovili še več možnosti za njihovo rekreae ije> in športno vadbo, saj redna vadba zelo blagodejno vpliva na počutje invalidov. Potihem razmišljajo O rekreacijskem centru, ki bi bil prilagojen potrebam in zmožnostim njihovih članov, od katerih jih kar procoi sodeluje tudi v r,i/ln ml seke ijah, društvo invalidov pa organizira tudi regijska in druga tekmovanja. Eno izmed takih je bilo tudi konec seplembia 1998, ko je bilo I )ruštvo invalidov I )<-nižaleorganizator regijskega prvenstva v šahu, od koder sta se dve n.ijlx>jši društvi uvrstili na republiško prvenstvo v šahu. Najbolji so bili invaelili iz I juhljana-Moste, Domžalčani pa so bili trelji. ()moniti pa moramo tudi kegljaški ekipi Dl Domžale, ki sta pred ki.ilikim nastopili na prvenstvu n.i balim šču BSK Budničar na Količevem. Med 14 klubi se je odlično uvrstila ženska balinarska ekipa, ki je bila v sestavi Angelca Vodnik, Angelca Plaznik, Urška Kovač, Geni luvan in loži Kronik', tretja in se sploh lahko ix>hvali z odličnimi uvrstitvami na različnih tekmovanjih. Dosledno uresničujejo tudi letošnji program izletov, ki so vedno dobro obiskani in pripravljeni tako, da si ogledu-je|c i naravne in kulturne znamenilosti krajev doma in v tujini, pomembno mesto pa imajo v programu tudi enodnevni obisk slovenskih toplic, kjer si nabirajo novih moči za premagovanje vsakodnevnih tegob, ki jih prinaša invali dni St. Društvo invalidov Domžale vabi vse invalide, da se jim pridružijo in skupaj z njimi bolj pestro, lažje in lepše pre življajo svoja življenja. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VIR Slovesno razvitje prapora »Spoštovane gasilke, gasilci, gostje in vsi, ki sle se zbrali, da bomo danes uresničili sklep zadnjega Občnega zbora, da v letu 1998 razvijemo nov prapor. Prvi prapor je bil razvit leta 1937. drugi pa leta 1955. Danes pa razvijamo tretjega, in sicer v samostojni slovenski državi, zato naj nam bo v čast in ponos ter naj nas častno predstavlja na vseh prireditvah in spremlja na zadnji poti. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo našemu pokrovitelju, botrom in vsem sponzorjem in darovalcem zlatih žebljičkov in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nabavi novega prapor-|.i. Še enkrat vsem iskrena hvala in pozdrav z našim pozdravom Na pomoč,« je na kratko na slovesnem razvitju prapora PGD Vir spregovoril g. Drago Mrdjenovič, predsednik društva. Ob prisotnosti velikega števila gasilcev iz prijateljskih društev, ki so se sku-|)ai s prapori jx>strojili pred slavnostnim odrom, so ob |x'tju pevcev Okteta TO-SAMA slovesno razvili prapor, ki sta ga z besedami: »Prevzemam prapor in obljubljam, da bo naše članstvo z nesebičnim delom vedno in jx>vsod dokazovalo, da je vredno biti član gasilske orga-nizacije in da bo pod tem praporom enotno in složno«, prevzela predsednik in poveljnik PGD Vir, |xjzdravil pa tudi g. Milan Pirman, v imenu O+rč.in Dom Žale in KS toma Brejca Vir, g. Marjan Slatnar v imenu (»isilske zveze DotflŽa le in g. Marjan Smolnikar v imenu Ob močne obrtne zlx»rnice Domžale, ki je sprejela tudi pokroviteljstvo. Posebej | N srčno sta bila pozdravljena oba botra novega prapora ga. Viasta Šuštar iz BRABOS bara Vir ter Krajevna skupriosi Toma Brejca Vir ter vsi darovalci sjio minskih trakov in zlatih žebljičkov. Pro stovoljno Kasilsko društvo Vir bo tudi v prihodnje pod novim praporom uresni čevak) glavno nalogo: pomoč ljudem v stiski. Ob razvitju novega prapora Jim iskreno čestitamo! V. V. Med slovesnim mimohodom številnih gasilcev: g. Marjan Slatnar, G. Drago Mrdjenovič in g. Marjan Smolnikar. G. Milan Pirman, predsednik sveta KS Toma Brejca Vir, pripenja spominski trak na nov prapor PGD Vir. Foto: A. Majhenič OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO DOMŽALE » Apel « Naj to ne bo zgolj moralna pridiga, pa vseeno, če se zazremo v našo bližnjo in daljno preteklost, smo Slovenci morda edini ali eden redkih narodov, ki se sramuje svojih uspehov, vojaških zmag, narodnih herojev in drugih posameznikov, ki so tako ali drugače zaznamovali našo zgodovino. Eden takih primerov je tudi skrunitev oziroma |xilitje sjximinske ptošče z barvo na partizanskem grobu na Golčaju nad Blagovk o. Spominska plošča je bila |X)Stavljena okoli leta 19.50 v s|)omin desetim, zaradi izdaje oktobra leta 1941 padlim partizanom Radomeljske čete, in šestini partizanom, katerim je takrat uspelo se umakniti, vendar pa so kasneje l>adli v okoliških krajih. Žalostno je, da se to v zadnjih letih dogaja redno, vsakega oktobra, ko imajo na Golčaju preživeli borci Radomeljske čete svojo slovesnost. Letos pa se je to zgodilo v zadnjih dneh julija ali prvih dneh avgusta. Planinsko društvo Blagovica, katerega člani smo nekateri Veterani vojne za Slovenijo kakor tudi bore i N( )B, je 8. avgusta na Golčaju praznovalo peto obletnico ustanovitve in razvilo svoj [irapor. Zato so nas, Veterane vojne za Slovenijo, prosili, da bi jim [ired slovesnostjo pomagati cx'istiti Spomenic, kar smo seveda tudi storili. Upamo, da bo bral, ali brali ta apel tudi vsi tisti, ki to pOOSnjajO. Upamo, da lx>dej s[xiznali, da je skrunjenje, še po- sebno vojaših spomenikov in grobov, sramotno eiejanje zgolj pkjd zaostale miselnosti ali sovraštva lastnega ljudstva Zavedati se moramo, da so se Slo venci zaradi razkosanosti med tuje gospodarje v interesu tujih jx>litik v tujih uniformah boriti med selx>j tako na mačih kot tujih tleh In je bilo zaradi te ga prelite mnogo slovenske krvi. Prvič po mnogih stoletjih je proti koncu I. Svetovne vojne general Ruckilf Ma ister, rojen v Kamniku, organiziral Slo vence v vojne; formacijo, s katero je za varoval slovensko narodno mejo od vzhodne Koroške ck) Radgone. Slovenski partizani |x>d vodstvom komandanta Erane a-Rozmana Staneta so se tudi borili za samostojno Sloveni jo. Samostojnejši tako rekoč na dlani Je Stavene em v erheh voinah spolzela skozi prste. Sele leta 1991 nam je uspelo uresničiti stoletno željo Na sreečo v kratki vojni proti agresorski |A smo spoznali, da smej dovolj močni in nejxemagljivi, le če smo enotni. Zavedati se moramo, da sej voj ne bile, so in brxk.i, venddr.pa bi želeli vsem položiti na srce: Vzgojite svoje si nove v spoštovanju (Jo vseh, ki so se \x>-rili in jradli za domovino. Ce se lxxki morali vaši sinovi lx>riti za domejvino, naj se borao v uniformah slovenske voj ske, pod slovensko zastavo, za Sloveni jo. VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO »1991-1998« SEDEM LEt SAMOSTOJNI IN SVOBODNI Turistično društvo Radomlje in Aktiv kmečkih žena z roko v roki Turistično društvo Radomlje in Aktiv kmečkih /ena Domžale sta zaorala ledino pri usmerjanju kmetovalcev v dopolnilne dejavnosti. Ob vstopu v Evropsko unijo je treba izkoristiti možnost turizma na kme-lij.ih. Turistične kmetije spondubo prenočišč in domače hrane, ali samo s ponudbo doma pridelane hrane in pijače, so trenutno v Evropi oblika turizma, ki se hitro razvija in je zelo privlačen. Sredi septembra, lepe sončne srede, sta obe društvi speljali svoje člane na Avstrijsko Koroško rti strokovni o^led dveh kmetij, ki sta jim na Široko odprli vrata. Na (^birskem, blizu /Vle/ne Kaple, na 8(X) m nadmorske višine, i< M1 kmetija drzužine Bozir, po domače Strugi, na hribu Stru^l-Hof. Prija/n.i ;:<> s|x»dinja jih je po pozdravu najprej postregla ZŠAM DOMŽALE Petič odlično drugo mesto V Velenju je bilo sredi septembra 1998 17. državno tekmovanje voznikov in avtomehanikov, katerega se je udeležila tudi ekipa Zveze šoferjev in avtomehanikov Domžale, ki je reden gost podobnih tekmovanj. Ekipo, ki jo je vodil g. Milan Šinkovec in so jo sestavljali: Peter Šare, Štefan Starbek in Anion Urankar; bila je glede na pretekla lela precej pomlajena, njeni člani pa prihajajo iz različnih sredin in jih v ZSAM Domžale združuje predvsem veselje do lega področja. ZŠAM Domžale je na vseh tekmovanjih osvajala mesta pri vrhu; tudi lani so dosegli drugo mesto. Pred fanti je bila odgovorna naloga, na katero so se prizadevno pripravljali. Državna tekmovanja namreč že vrsto let niso le pritiskanje ha plin, vrtenje volana in uporaba kiju cev, temveč zahtevajo od vseh le krni iv,ilc ev veliko streike rvi i< tgii zn,i nja, spretnosti in izkušenj, l tomžal-ska eki|).i je vse to ludi imela. Fantom in vodstvu ZŠAM ni bilo vse eno, kako pripravljeni bode i odšli na državno tekmovanje, saj so se zavedali, da predstavljajo svojo organi z.ic ijo, I tomžale pa tudi obe ino, v kateri živijo in delajo. V ZŠAM so tako izbrali najboljše voznike, ki so se vseskozi zavedali, da ne gre le za osvajanje medalj in kilcnjc / uspešnim nastopanjem, temveč pred vsem za to, da se čimlx>lj usposobi-jo in na tekmovanju preverijo v praksi pridobljeno znanje In sposobno sti. Teoretični del tekmovanja je zahteval bistveno podrobnejše odgo vore na vprašanja, kol pa jih zalile va vsakodnevno delo. Pri praktk nem preverjanju znanja pa sta bila zelo pomembna čas in natančnost, s c imer se pri svojem delu na cesti ne srečujejo prav vsak dan. Vdolo-< i'm 'm času so ickmov.ili i morali Opraviti vse praktične preizkuse, med katerimi je bilo parkiranje bex"-no, vožnja pod višinsko in širinsko oviro, vzvratna vožnja med keglji, približevanje stojalu z žogo in odmik, natančno približevanje metal ter parkiranje v garaži >. Pod skrbnim vodstvom g. Sinkov« a so bili te kmovak i iz Domžal odlični tako na praktk nem kot leoiolu nem preizkusu znanja in za zmago, ki so jo osvojili tekmovalci iz LPP jim je zmanjkala le ena točka. In kaj sta 0 odličnem uspehu (x>-vedala g. janež Jeglič, predsednik ZŠAM Domžale, ter g. Milan Šinkovce , vodja ekipe: Gospod Janez Jeglič: Naši ekipi in g. Šinkovcu za odlično uvrsti lev iskreno čestitam. Še posebej sem zadovoljen, ker je uspeh (lose gla pomlajena ekipa, veseli pa me tudi, ker so fantje i/ različnih delovnih sredin in bodo lahko svoje znanje in izkušnje prenašali na kolege v službi. Prepričan sem, da bodo Ekipa ZŠAM Domžale, ki je na 17 državnem tekmovanju voznikov in avtomehanikov v Velenju osvojila odlično drugo mesto: Peter Šare, Štefan Starbek, Milan Šinkovec (vodja) ter Anton Urankar. Čestitamo! svoja znanja uveljavili tudi v prizadevanjih za več prometne varnosti na naših cestah. Obenem bi povedal, da je bilo letošnje tekmovanje ekibro pripravljeno in organizatorjem za uspešno izvedbo 17 državnega tekmovanja šoferjev in avto-rrtehanikov c estitam. Gospod Milan Šinkovec: Z us-I x I ic >m sem zelo zadovoljen. Z drugim mestom v državi je poplae an trud in prizadevanja, katera je i'kipa vložila v priprave in sodelovanje na tekmovanju. Fantje so se za tekmovanje požrtvovalno in prizadevno pripravljali, za priprave izkoristili svoj prosti čas in se vsi po vrsti odlično odrezali v Velenju. Želim si, da bi podobne uspehe dosegali tudi v prideluje, hkrati pa je moja želja tudi ta, da bi nekoč državno prvenstvo organizirali v naši občini, če bi jo hoteli uresničiti, bi morali zagotoviti finančna sredstva in primeren prcžstor. Verjamem, da nam bo s skupnimi mol mi to uspelo. V. v. z narezanimi doma narejenimi ekxxotami oel masla, skutinih premazov in sirov do suixxne snatih izdelkov in seveda kruha. Podrotxx; jirn je razložila, kako se je njihova kmetija pre usna-rila. Mož se vedno krnetuje, sin, ki Se obi skuje šolo v Železni Kapli, tudi pomaga star serna.Ze-na vexJi in organizira prasfatogOMOftf. cx)daja sol*' s |xehrano, ki jo pripravlja sama, pa še najde čas za ročna dela vseh vrst in poučevanje mladih, ki se extk»čajo za turistk*!*) dejavnejst. Drugih zajjoslenih ni. Družina |<-slovenska in lepa korejska slovenščina je zve nela v domači izbi Tudi podžupan Železne Kaple, gospod Franc )ozef Smrtnik, ki si je vzel in fas in |>ri šel jxjzdravrt obiskovake, |e o njilx>vern krne lovanju, davCni politiki in različnih možiKistih turizma na vasi govoril v skjvensčini. Na vsa ko vprašanje Je našel extgovnr in |Xj lxirnem razpravljanju so skupaj še eno fknriaCo zajje Ii. To prijetiKi srečan-e je |xx.cx'la lokalna televizija in ga vključila v sve>jo redne; exJdajo v skivenščini, »l.)ober dan, Koroška", ki jo pred vajata lake; avstrijska kot slovenska televizija Costiteljem in [xxlžupanu se je v irrx-nu lun stičnega društva, Aktiva kmečkih žena in ob čine Domžak' zahvalil gos[xxt Bruno Kex lx'k, ki je izlete ludi odlično organiziral in vodil Država pexJjiira razvoj kmečka turizma prek Kmečka zbornice-, ki svetuje, i/daja kala loge in omogoča dojjolnilno izobraŽevanje kmetov. Kmetije cxenjujejo |xc kakcwex.li |X< nudtie s sončničnimi c vetovi. Njilx;va kmeti ja je cxenjena s štirimi cvetovi, kar je najvišja kakovost. Sledil je ogled kiTX-lije družir«' Sadolscek Mikej, ki k-ži celo na KKXJ m nadmorske viši ne. Q>stexn cxtdajajo sobe in apartmaje brez fxehrane, posebej [ja |xidelujejo bx>-hrano za prodajo. Imajo zelo zanimive odprle hleve, sadje in zelenjavo pa txez kakršnihkoli umet nih gnojil in škropiv. Za zakluček so obiskali Se naravno termal no kopalk-*- v Železni Kajjli, kjer imajo poleg zdravilne vexte tudi edini na pexJretf ju Avsln je, Italije in Skivenije jjlinsko kopel z ogljiko vim dkiksiobm. Da ta blagextejno in zelt.ivil no vpliva na krvni obtok, so udeležene i lahko preizkusili na lastni koži. VieJeli so marsikaj zanimivega in koristne-ga Iz |>rve roke so izvedeli, kako so se neka teri zamejski Slovenci že uspešno vključili v Evropsko unijo. < )ba organizatorja zaslužita vso pohvalo in eVsIilkc it i tO naj nebi bil njun zadnji skupni izobraževalni izM. ZLATKA LFVSTfK 1\ OKTOBER t VINOTOK /lamnik Domžale » POGOVOR S S. TEREZIJO ŽERDIN, PREDSTOJNICO V SAMOSTANU NA MALI LOKI Z Bogom in za Boga se Prijatelj sester sv. Križa sem že iz časov, ko je bil hišni duhovnik v samostanu že zdavnaj pokojni Franc Pleša. Pri svojem delu pomoči potrebnim redovnice ne gledajo na versko (ne)pripadnost, ker so zaznamovane z vesoljno ljubeznijo. Ko sem v prvih avgustovskih dneh prinesel v samostan na Mali Loki šopek sončnic, ga je sprejela s. Alojzija z besedami: »Sončnice se obračajo k soncu, mi pa k Jezusu!« - in s tem povedala VSE. No, ne vsega, ker človek nikoli ne more povedati vsega. Tudi s. Terezija, predstojnica Vikariata, se obrača k Jezusu Kristusu in v njem išče in tudi najdeva moč za svoje poslanstvo. Je diplomirana teologinja in to se kaže predvsem pri njenem vodenju molitveno-biblične skupine. Sestra Terezija, lani ste zamenjali s. Sapi jencijo. V tem času ste se že privadili novi službi. Ob sprejemu vaše službe sta bila navzoča nadškof Franc Perko in upokojeni nadškof Alojzij Šuštar, kar daje vam osebno in samostanu posebno vsebino in pomen. Zanima me, kako so vašo izvolitev, s katero je zavel nov veter, sprejele starejše sestre, ki pa imajo seveda prednost s svojimi bogatimi osebnimi in samostanskimi izkušnjami. Še prej pa povejte kaj o sebi in od kod prihajate, kdaj ste se odločili za redovniški poklic. Moja rojstna vas je v ravnem Prekmurju, v župniji Velika Polana. Z redovnicami sem se srečala zelo zgodaj. Sestra moje stare mame je bila sestra sv. Križa. V to redovno službo je vstopila tudi moja teta. Prihajala sem na obisk na Malo Loko. Z mlajšimi sestrami sem si dopisovala in tako je počasi zorel in še zori po klic sestre sv. Križa. Že kmalu po osnovni šoli sem prišla med sestre. Nato sem nadaljevala šolanje v Zagrebu, kjer sem tudi končala srednjo zdravstveno šolo. Med šolanjem sem še bolj spoznavala redovno življenje in se počasi uvajala vanj. Po večletnem obdobju priprave sem skupaj s štirimi sosestrami naredila prve zaobljube. Na željo piojih redovnih predstojnic sem se vpisala na Teološko fakulteto v Ljubljani. Že med študijem sem začela poučevati verouk na Mali Loki. V tistem času smo sestre sv. Križa uvedle duhovne vaje za dekleta. Sama sem od začetka sodelovala pri pripravi in vodenju teh duhovnih srečanj za mlade. Kar lepo število deklet se je v teh letih udeležilo poglobitve v veri. Letos avgusta smo imeli tri skupine deklet v našem samostanu. Zavedamo se, da mora biti samostan duhovno žarišče za našo okolico in za Cerkev na Slovenskem. V samostanu na Mali Loki je 36 sester, večina je starejših. Tudi s starejšimi in bolnimi se razumemo in sodelujemo. Potrebna je obojestranska potrpežljivost. Bogate osebne in samostanske izkušnje pridejo vedno prav. Izvolitev predstojnice Vikariata je demokratična, volimo jo tajno. Vsaka sestra napiše imena treh sester in te listke pošljemo generalnemu vodstvu v Švici. Generalno vodstvo se o rezultatu volitev posvetuje z dosedanjim vodstvom Vikariata in nato imenuje novo vodstvo. Naše skupno življenje zaznamuje medse- bojno spoštovanje. Vsako sestro Bog ljubi, zalo jo je poklical v ta poklic. Zaradi tega skušamo vsako razumeti in jo sprejeti v njeni en-kratnosti. Ker se zavedamo svojih slabosti, računamo tudi z napakami in mejami drugih. V duhu naših Pravil in evangelija sprejemamo druga drugo in si med seboj pomagamo. Kako poteka dan v samostanu? Ali ste kot mlada redovnica z lahkoto našli skupni jezik s starejšimi? V posvečeno življenje me je poklical Kristus. Pri moji odločitvi gre za zaupanje Kristusu in za nepreklicen odgovor njegovemu klicu. Ta klic zahteva celega človeka, je odločitev za' Boga in odločitev za scx':loveka. Redovno življenje je življenje |)o evangeliju. Kot redovnica in predstojnica Vikariata na Mali Loki skušam odkrivati in spolnjevati božjo voljo. To mi uspe včasih bolj, včasih manj. Druga drugo potrebujemo, vse pa potrebujemo Kristusa. Našpoklic je dar, odgovor nanj pa je darovanje. Naš delavnik je prepleten z molitvijo, delom in počitkom. Samostanska dru/itia se zbere zjutraj ob 6.-uri k molitvi, hvalnic, nato je sveta maša, pri kateri se nam vsak dan pridružijo tudi nekateri vaščani. Po zajtrku je polurno premišljevanje, ko se vsaka sestra skuša poglobiti v božjo besedo in prisluhne njenemu sporočilu. V duhovni zbranosti se nato odpravimo na delo: nekatere v kuhinjo, druge na vrt, v vezilnico ali šivalnico, nekatere k bolnim in onemoglim sestram, katehistinje pa se pripravljamo na verouk. K skupni molitvi se zberemo še opoldne in zvečer. Tako nas Bog vodi na različna mesta, da delujemo njemu na čast in za blagor bližnjega. Zelo sem vesel, da vodite in vzgajate molitveno-biblično skupino. Kako potekajo vaša srečanja? Molitveno-biblična skupina že leto dni uspešno deluje. To ni zgolj tečaj, kjer bi preučevali Sveto pismo, ampak se ob tem spleta mreža človeških odnosov. V skupini vsak izmed nas poglablja svoje versko in življenjsko izkušnjo ob prepoznavanju božje govorice v Svetem pismu. Srečujemo se tedensko. V začetku smo se odločili za razmišljanje o nedeljskem evangeliju. Veseli smo novega prevoda ■ Svetega pisma. Besedilo odlomka preteremo, kratko ga razložim, nato pa v tišini vsak sam prisluhne Svetemu Duhu. Povabim udeležence, da v obliki molitve s svojimi besedami spregovorijo, kako jih je božja beseda nagovorila. Včasih se razvije pogovor o lepih in srečnih trenutkih, pa tudi težave skušamo zaupati drug drugemu in skupaj iščemo rešitve. Kot skupina pripravimo enkrat mesečno nedeljsko sveto mašo in v postnem času oblikujemo molitev križevega pota. Jezus pravi: »Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v ne-besib« (Mt 18,19). Pri molitveno-biblični skupini se zbira 10 do 1.3 starejših in mlajših vernikov. Na Mali Loki ste sestre sv. Križa že od nekdaj znane kot tiste, ki pridno delajo na polju. Sedaj pa slišim, da se s kmetijstvom skoraj ne ukvarjate več. Ali je kakšno navodilo prišlo iz Švice, kjer imate svoj sedež, ah pa ste se same tako odločile? Pravila naše družbe naročajo, naj si s svojim delom služimo vsakdanji kruh, kolikor nam moči dopuščajo. To je Stvarnikovo naročilo. Kjer človek dela, razvija božje stvarstvo. Kot delavec izhaja iz Boga in se usmerja k Njemu. Malološke sestre se tega dobro zavedamo. Hkrati moramo imeti tudi pogum, da spoznamo meje svojih možnosti in moči in ustrezno ukrepamo. Veliko let so se sestre ukvarjale s kmetijstvom. Vrhovno vodstvo iz Švice je spremljalo in še spremlja naše delo. Sestre, ki že leta in leta vlagajo vse svoje moči v to težko delo, čutijo, da njihove moči pojemajo. Zato je vrhovno vodstvo naše Druži*: predlagalo, da posestvo damo v najem, in to smo v duhu pokorščine tudi storile. Za ta korak je bilo. potrebno veliko poguma. Sestre v Sloveniji nimamo popolne samostojnosti, ampak smo podrejene vrhovnemu vodstvu v Švicu. V nebesih imate mogočni priprošnjici, in sicer ustanoviteljico blaženo Marijo Terezijo Scherer ter blaženo s. Urško Nisch. Ali se redno obračate k njima? Ponosne smo, da imamo v nebesih veliko občestvo sester. Med njimi je blažena mati Marija Terezija Scherer, ki je s patrom kapucinom Teodozijem Florentinijem leta 1856 v Švici ustanovila našo Družbo sester sv. Križa. Pred tremi leti je bila v Rimu uradno razglašena za blaženo. S. Ulrika Nisch je bila že pred desetimi leti razglašena za blaženo. Kot preprosta kuharica je 35-letna umrla v duhu svetosti. Obema se priporočamo v svojih molitvah. Smrtni dan naše ustanoviteljice je 16. junij, zato se vsakega 16. v mesecu še posebej spomnimo začetkov naše Družbe. O svetniškem življenju Marije Terezije Scherer smo sestre govorile ob naših obiskih v 36 župnijah vseh treh škofij v Sloveniji. 5. Terezija, kaj bi še povedali bralkam in bralcem Slamnika? Slamnik ustvarja nove vezi med ljudmi. Pomaga, da bi se ljudje na tem delu Slovenije bolj spoznali in med seboj zbliževali. Beremo ga tudi v naši hiši. Želimo biti povezane in solidarne z lepimi in bridkimi dogodki. Te dogodke vključujemo v svoje molitve. Vesele smo dobrih pobud, uspehov, zgledov dobrote in solidarnosti. Samostansko življenje ni beg ali umik iz sveta. Če bi se napisani evangelij izgubil, bi morali ljudje iz življenja redovnic in redovnikov spoznati, kakšen je Jezusov evangelij in kakšno je bilo njegovo zemeljsko življenje. Vrata samostana na Mali Loki so odprta za vero-ukarje, mladino, razne skupine, delavniške maše (ob 6.30), nedeljske maše (ob 8. uri), pa tudi za duhovne vaje za dekleta v zimskih in poletnih počitnic ah. Obvestila o duhovnih vajah so objavljena v Družini. Pridi in poglej! Prisrčna bvala za pogovor! Pogovarjal se je IVAN KEPIC ZABAVNO IN POUČNO IZ ZGODOVINE KRŠČANSTVA Veseli svetnik Filip Neri Sveti Filip Neri (1515-1595) velja za »apostola mesta Rima«. Posvečal se je predvsem mladim ljudem. Oznanjal jim je ljubezen do Boga in bližnjega, ponižnost, čut za pravo mero, blagost in veselje. Zato je bil ljubljenec Rimljanov. Imenovali so ga preprosto »svetnik« (il santo). Obdarjen je bil z izvirnim humorjem in si prislužil naziv »humoristični svetnik«. Ustanovil je duhovniško družbo oratorijan-cev. Njegov god na dan 26. maja obhajajo v Rimu še danes kot ljudski praznik. »Bodite veseli!«, je večkrat rekel, če je videl koga žalostnega. »Vedra misel krepi srce in pomaga, da človek vztraja v dobrem. V dobrem napredujemo, če vztrajamo v veselju.« Kot spovednik je znal »brati« človeška srca in tudi sicer je veljal za izrednega poznavalca človekove notranjosti. Zato ga je papež večkrat naprosil, da je preverjal in presojal pristnost kakšnih nenavadnih pojavov, videnj in čudežev ter iskrenost vidcev. Nekoč so ga poslali v neki ženski samostan, kjer naj bi se ena od nun odlikovala po posebni svetosti in doživljala videnja. Filip je obiskal to opatijo, a se je nenavadno hitro vrnil v Rim. »Sveti oče«, tako je napisal v svo- jem poročilu, »ta nuna zagotovo ne dela nobenih čudežev in nima videnj, ker ji manjka osnovna krščanska krepost - ponižnost. V samostan sem prišel utrujen od dolge poti in slabega vremena. V vašem imenu sem nuno poklical predse. Namesto pozdrava sem ji pomolil škorenj, češ, naj mi ga sezuje. Osupla je stopila korak nazaj in namesto da bi bila to storila, se je začela jezili in me oštevati. Mirno sem vstal, sedel na svojega konja in se vrnil v Rim. Prepričan sem, da nobena nadaljnja presoja ne bo več potrebna. Filip je nekoč videl, kako je neki mlad človek po obhajilu brez vsake zahvale in pokleka zapustil cerkev. Poslal je za njim dva strežnika s prižganima svečama. Toliko časa sta ga spremljala, dokler ni razumel, kakšen pouk mu je hotel Filip Neri s tem dali. Vrnil se je v cerkev in se v molitvi zahvalil za obhajilo. Filip Neri si je večkrat privoščil, da je kakšnemu predrznežu ali nasilnežu primazal klofuto. Ko so si takšni korenjaki gladili mesto, kamor je priletelo, jih je Filip tolažil: »Ta klofuta ni za vas. O vas vem, da ste: dobri. Klofuta velja hudiču, ki tiči v vas kot v zasedi.« Nekomu, ki je bil strah in trepet cele mestne četrti, je Filip prisolil takšno, da se je zvrnil na tla. Vsi na okoli so pobegnili, ker so mislili, da se bo sedaj nasilnež spravil nad svetnika. Morda je celo imel takšen namen, saj se mu je približal. Ta pa mu je brez pomisleka primazal še eno. »Ta klofuta pa ni za hudiča«, mu je rekel, »ampak je izrecno zate.« BOGDAN DOLENC IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV Dežele in njihovi prebivalci Pregovori naravnost in neprizanesljivo govorijo o značaju posameznih narodov. Največ je takih, ki s posmehom bičajo njihove napake. V nekaterih se izražajo tudi napetosti med sosednjimi narodi. To golovo velja za Špance, ki o svojih sosedih pravijo: Francoza si izberi za prijatelja, ne za soseda. Takole pa jih ošvrknejo Nemci: Francozi in ženske lahko preživijo brez kruha, ne pa molče. Francozom samim dela težave jezik manjšinskega ljudstva Baskov in trdijo, da bodo vsi Baski prišli v nebesa, kajti ko govorijo, niti hudič ne razume ničesar. O svoji deželi pa samokritično ugotavljajo: V Franciji je preveč gradov in prav zato preveč revežev. Znotraj Francije so mencl.) prebivalci Normandije nekaj posebnega; imajo jih za skopuhe in tatove: Normandijci se rodijo s stisnjenimi pestmi. Ko Normandijec gre iz hiše in nič ne odnese, misli, da je nekaj pozabil. Od Francozov pojdimo k njihovim sosedom Špancem. O njih in njihovi deželi pregovori povedo tole: Španija bi bila lepa dežela, ko v njej ne bi bilo Špam ev. (nemški) Kadar Španec poje;, je znorel ali pa je: brez prebite pare. Kdor ni videl Seville, ni videl čude žev. Afrika se začne s Pireneji. Trije Španci, štiri mnenja. O Afričanih imam pri roki samo naslednji ukrajinski izrek: Črnci si hudiča predstavljajo kot belega. Obiščimo še Cirke, o katerih Nizo-zemci, vajeni ravnine in ze>lenih, obdelanih |X)lj, z občudovanjem ugotavljajo: Grk živi tam, kjer bi še osel poginil od lakote. Naslednja dva pregovor,) sta gotovo krivična, saj kraja in laž nikoli nista bili v zakupu enega naroda: Ko si se rokoval z Grkom, preštej SVOJe prste. Grk samo enkrat na leto pove re-snico. ludi 0 ludih zvemo prej kaj slabe ga kol dobrega: Samo Jud lahko prevara luda. (nemški) Kamor ni mogel priti Jud, pride e i-gan. (ruski) Z Judi ni mogel shajati niti Mojzes, naš učitelj, (judovski) O prebivalcih prostrane Rusije so najbolj znani naslednji izreki: V Moskvi slišiš veliko zvonov, a oe> biš malo za pod zob. (ruski) Rusi so pametni, le da jih pattjel prepozno sreča, (ruski) Ko je Kozak na konju, je nad njim samo Bog. (ruski) če znaš shajati z Armencem, boš znal tudi s hudičem, (perzijski) Raje zaupaj kači kot (udu, raje Judu kot Grku, toda nikoli ne zaupaj Armencu. Iz azijskega prostora omenimo še Kitajce in Indije e: Kilajska ima samo tri verstva, loda slo različnih riževih jedi. (kitajski) Če Evro|)ejec pride v Indijo, se nauči potrpežljivosti, e":e je: nima; ali pa jo izgubi, če jo ima. Na uničevalno silo turškega cesarstva pa namiguje naslednji: Kamor je stopilo turško kopito, trava ne zraste več. Za sklep še po en pregovor o Čehih, Nizozemcih in Slovencih: Vsi Čehi so glasbeniki. Bog je ustvaril svet, Nizozemi i pa Nize izomsko. Irijo Slovenci - pevski zbor. BOGDAN DOLENC S SVOJIMI DELI NAVDUŠILI ČLANE IN PRIJATELJE LIONS KLUBA DOMŽALE Učenci slikarske šole Vere Terstenjak-Jovičič Že skoraj tradicionalno jesensko dobrodelno družabno srečanje članov Lions kluba Domžale in njihovih prijateljev je kljub deževnemu vremenu potekalo v družabnem in prijetnem vzdušju. Svojo drug«) obletnico delovanja so praznovali 12. septembra 1998 zvečer na vrtu in v prostorih gostišča Pri Špornu v Radomljah. Ze ob prihodu so si gostje lah ko ogledali 25 slik, ki so jih učenci Slikarske sole Vere ferstc:njak-Jovičič podarili v dobrodelno dražbo. Veliko razstavljenih slik je iako že pred pričotkofn dražbe v mislih dobilo nove lastnike, saj si je vsak udeležeinee: dražbe želel I i sto, ki mu je bita najbolj vše«. Na vrtu sta ob glasbi ansambla ■M , Hmmmmmiimiiiimi i \mrm' Nekaj slik otrok slikarske šole Vere Terstenjak-Jovičič, ki so bile prodane na dobrodelni dražbi v organizaciji Lions kluba Domžale. Gospa Vera Terstenjak-Jovičič (desno) ob »njeni« karikaturi, ki jo je narisala ti del na učenka slikarske šole. Ob njej sta člana Lions kluba, ki sla z navdušenjem zlicitirala sliko. luvan in prijetnih pesmicah M.uie Zore poskrbeli za imenitno vzduš je v povezovanju prireditve Sanda lerman in Draga |ere.tirta-An2in. Med gosli sta bila ludi aml iasa-dorja UNICEF-a,gledališka igralca Milena Zupančič in Boris Cavaz-za. Vse slike na dobrodelni dražbi so vzbudile veliko zanimanja in bile tudi uspešno prodane, Dela nekaterih avtorjev so bila prodana z, i loo.ooo sit m več. ludi leios so dobiček od prireditve namenili učeni ern < )snoviie šole Roje in slabovidni mladini v naši obi ini. Pohvalno je, da v slikarski šoli Vere Ferstenjak |0viči< pole:; pu dobivanja slikarskega znanja spodbujajo tudi humanitarno zavest pri mladih ljuckth in jih s tem posredno vključujejo v dobrodol ne tokove. leksl in foto STANE ŠIVAVK 652^7706 Domžale /lamnik Ihanski župnik Franc Zaplata pri sveti maši foto: Aco Majhenič Ihanski župnik g. Franc Zaplata praznoval 75. rojstni dan Ni veliko ljudi, ki bi ob dopolnjenem 75. letu starosti še vedno imeli toliko moči in zdravja, da bi še službovali. Eden takšnih, ki še vedno kljubuje letom, je župnik v Ihanu, g. Franc Zaplata. 13. septembra je praznoval lep jubilej, na svetu je že tri četrt stoletja. Rodil se je leta 1923 v Litiji, od leta 1981 pa opravlja bogoslužno dejavnost v Ihanu. Spominja se, da njegova mladost ni bila ravno z rožicami postlana. Doživel je 2. svetovno vojno, bil izgnan v Gonars, a se je srečno vrnil. Nato se je posvetil študiju bogoslovstva. V tem času je hudo zbolel na pljučih in doštudi-ral je ob zdravniški pomoči. Spominja se tudi smrti svojega brata, ki mu je umrl v naročju, star komaj 14 let. Njegove smrti je bila kriva ročna bomba, ki jo je med žetvijo nekdo nesrečno aktiviral. Svojo prvo službo je nastopil kot kaplan v Šmarjeti leta 1948. Zardi bolezni tedanjega župnika, g. Ivana Perka, je moral kmalu prevzeti vse njegove dolžnosti. Pot ga je nato leta 1969 vodila v Trebnje, kjer je do leta 1981 služboval kot duhovnik. Na ta čas ga vežejo prijetni spomini, saj^nu je uspelo tudi s pomočjo prizadevnih faranov precej obnoviti trebenjsko župnijo (na Vinagorici so celo zgradili novo cerkev, kar je bilo v svinčenih, komunističnih časih res pravi podvig) in lahko je upravičeno ponosen na svoje delo. Kaj vse je mogoče doseči z malo truda in dobre volje, pravi g. Franc Zaplata, in nadaljuje, da je močno hvaležen Bogu za njegov neizrekljiv dar duhovništva. Leta 1981 je prišel službovat v Ihan. Tudi tu je dosegel precej stvari, na katere je upravičeno lahko ponosen. Naj omenim samo spominsko ploščo, postavljeno na pokopališču v Ihanu 12. junija I994. leta v spomin žrtvam brezumnega komunističnega nasilja, ki je bila prvi tovrsten spomenik«v tedanji občini Domžale. V Ihanu je dočakal tudi zlato mašo, 11. julija je namreč poteklo 50 let od njegove nove maše, ki je bila leta 1948 v I itljii Ko sem ga malo povprašal o sedanjih dogodkih, je z žalostjo v očeh ugotavljal, da je sedanji šolski sistem izrerlno slab, da se šolski sistem nadaljuje enako, kot je bilo to v času komunizma. Mladi so zaradi tega oropani srčne kulture, ne znajo ceniti življenja, spoštovati osnovnih človeških vrednot. Zaradi tega je toliko samomorov med mladimi, toliko kaznivih dejanj, saj mladi ne najdejo in ne vidijo smisla življenja. Srž teg.) problema pa je seveda v družinah. Samo (X)glejte, koliko časa starši namenijo svojim otrokom in reševanju njihovih težav. Družina bi morala biti cerkev v malem. Martin Slomšek o tem lepo pravi, ko govori o treh stebrih (družini, šoli in Cerkvi). Družina jo prvi steber vzgoje, šola drugi in Cerkev tretji. »Šola, Cerkev in (tfetova hiša se morajo za roke držati. Kar se otrok od očeta in matere nauči, mora šola nadaljevati, Cerkev pa dopolniti«. Tega bi se morali zavedati tako starši kot tudi tisti, ki pišejo našo šolsko zakonodajo, nadaljuje- svoje razmišljanje g. Franc Zaplata in dodaja, ela starši |nemale>krat v celoti odigrajo svojo vlogo. ISlamesto da bi mlade spodbujali k verskemu življenju, namesto da bi skupaj z njimi molili in he>-dili k svetim mašam, jih mnogi v najboljše-m primeru pošljejo samo k verouku in še to samo za toliko časa, da sprejmejo prvo sveto obhajik) in sveto birmo. Mlaelina je naša prihodnost, ne zapravimo jo tako lahkomiselno. Kljub vsemu pa sem vsako leto bolj optimističen, pravi g. Zaplata. Ce trdno verjameš v Boga, se včasih uresniči tudi tisto, kar se sprva zdi povsem nemogoče. Ke) se>m se poslovil od jubilanta, sem še ck>lge) razmišljal o njem, o njegovem delu in trudu, ki ga je vložil in ga še vedno vlaga v duhovniški poklic. Spoznal pa sem ga tudi z druge, človeške plati. Veliko zdravja in sreče ter hvala za vse kar sle dobrega slorili za nas, g. Zaplata. JANEZ STIBRIČ Franci Herle, znan podjetnik in družinski človek Biti uspešen v delovnem okolju, biti dober, skrben mož in oče doma ter se hkrati zavzemati tudi za dobrobit občine in njenih f>rebivalcev, to ni lahko. Vendar v Domža-ah premoremo tudi takšno osebnost, ki ji vse to enkratno uspeva. To je g. Franci Herle. Predno sem ga obiskal za ta intervju, sem se spraševal, ali nam bo morebiti zaupal to čudežno, skrivnostno formulo svojega uspeha. Kakšne čudežne formule tu ni, poskušam biti čimboljši na vseh področjih, kjer se pojavljam. Seveda pa to nikakor ni možno brez velike) truda, dobre volje, hotenja, znanja in odrekanja. In ko mi kaj uspe, je to za mene še dodatna spodbuda. Omenili ste trud, hotenje, znanje, odrekanje. To vas gotovo spremlja vse od mladosti. Se še spominjate vaših šolskih dni? Kje ste jih preživeli? Osnovno in glasbeno šolo sem obiskoval v Domžalah in spomnim se, da sem pri pouku harmonike gospodu Habetu naredil kar nekaj sivih las. Srednjo šolo oz. škofijsko klasično gimnazijo sem obiskoval v Vipavi in ker mi takratna država po štirih letih ni hotela priznati spričevala te gimnazije, sem moral ponovno delati celotno gimnazijo na Viču, da sem se lahko vpisal na Pravno fakulteto. Ker sem se kmalu zatem poretfil in zaradi očetove bolezni prevzel tudi njegovo obrt (parketarstvo), sem po dveh letih študija opustil in ob dodatnem izobraževanju razširil svojo dejavnost še na več podrejčij obrti in podjetništva. Imate tudi družino, ki vam očitno precej pomeni, še posebno sedaj, ko ste pravzaprav že dedek. Da, to povsem drži. Z ženo imava tri otroke, Sabino, Lucijo in Dominika in ker je Sabina že poročena, tudi triletno vnučko Patricijo. Ste zelo aktiven svetnik v domžalskem občinskem svetu in dostikrat je ravno po vaši zaslugi prišlo do nujno potrebnih sprememb, ki so bile pozitivne za vse občane. Vlogo občinskega svetnika ste torej vzeli zelo resno in odgovorno, saj je opaziti, da se vedno dobro pripravite na seje. Res je, da skušam zaupanje svojih scx>bčanov, ki so mi ga izkazali z izvolitvijo za občinskega svetnika, kar najbolje opravičiti s tem, da se redno udeležujem občinskih sej, raznih odborov in sestankov, ki so povezani z delom Občinskega sveta in da tudi aktivno sodelujem pri razpravah in sprejemanju različnih sklepov. Če se ne motim, se veliko gibljete tudi v gospodarskih in ostalih krogih, veliko ste v stiku z ljudmi in verjetno dobro poznate njihove probleme? Glede na to, da delujem na več področjih go s|xidarskega in družbenega življenja in da imam veliko stikov z različnimi ljudmi, naj bodo to predstavniki oblasti, gospodarstva, direktorji, obrtniki in tudi tisti, ki jih je družba zaradi raz- ličnih vzrokov odrinila na rob, pa tudi z otroki in njihovimi starši, mladino pa vse do starejših, v veliki meri poznam tudi njihove probleme, težave in želje. Mnogokrat tudi sam opazim v naši občini določene napake ali pomanjkljivosti, za katere menim, da bi jih bilo v korist vseh prebivalcev naše občine potrebno odpraviti, zato dajem občinski upravi različne pobude ali zahteve. Spominjam se, kako ste orali ledino, da Franci Herle - znani domžalski podjetnik Franci Herle v krogu svoje družine smo v Domžalah dobili prvi katoliški vrtec Dominik Savio in koliko ovir ste srečevali na tej poti. Pa ste kljub vsem težavam tudi tu uspeli. Bogu hvala! Moram reči, da je bila resnično trda ledina in da se nas je nekaj odbornikov v tedanji občinski skupščini z gospodom županom na čelu kar pošteno namučilo s tedanjim občinskim izvršnim svetom, da smo uspeli v teh prizadevanjih. In tudi pozneje, ko sem sam postal član občinskega izvršnega sveta, ni šlo vse ravno gladko. V zadnjem času so se stvari uredile in sedaj že pripravljamo vse potrebno za nov vrtec na Rovah. Ste tudi izredno aktivni v domžalski Kari-tas. Pomagati tistim, ki so pomoči potrebni, bi bilo lahko vaše geslo. Dejstvo pa je, da domžalska Karitas brez vas ne bi bila tisto, kar je. Če sem le mogel, sem vedno rad pomagal ljudem v stiski. Ko je bila v Domžalah ustanovlje-na Župnijska karitas, sem z velikim veseljem pristopil k njenemu delu in poslanstvu - ljubezni do vseh ljudi. Vsi člani smo bili resnično od vsega začetka pripravljeni pomagati sočloveku v njegovi gmotni ali duševni stiski in takoj, ko smo dobili primerne prostore, smo pričeli z delitvijo osnovne hrane in oblačil spcialno ogroženim in beguncem. V lanskem letu smo razdelili več kot 23 ton hrane. Za brezdomce smo uredili prostor za prenočevanje, za mladino smo odprli Mladinski center LUKA in pomagali BUSU VESELJA. Župnijska karitas je tudi ustanovitelj vrtca Dominik Savio v Domžalah, organizator več srečanj za sta- I rane i Herle z ženo in vnukinjo Patricijo rejše in bolne, različnih dobrodelnih prireditev in koncertov (Skupaj na poti), pomaga pri miklavže-vanju in še bi lahko našteval. Letos smo pomagali s prostovoljnim delom tudi obnoviti Plečnikovo znamenje na Ljubljanski cesti v Domžalah. Poznani ste tudi po tem, da vam je že v prejšnjem sistemu uspelo odpreti privatno trgovino, vendar v Kamniku. Zakaj ne v Domžalah, saj ste Domžalčan? Večkrat se v »hecu« rad pošalim, da sem zares rojen Domžatčan, saj me je moja mami rodila kar doma v Domžalah in ne v porodnišnici. Moji predniki izhajajo iz Preserij in Duplice pri Kamniku in že od leta 1833 sta bili doma poleg posest-va tudi gostilna in trgovina. Ta tradicija se je prekinila samo po II. svetovni vojni, ko zaradi tedanjega sistema ni bilo možno imeti privatne trgovine. Vendar sva z ženo Beti že leta 1974 ex)prla eno prvih privatnih trgovin v Sloveniji ejz. tedanji Jugoslaviji. Ker nama takratna domžalska občinska oblast to ni dovolila v Domžalah, sva to storila v Kamniku in šele po 10-ih letih tudi v Domžalah. Bliža se čas lokalnih volitev. Spominjam se, da ste na volitvah leta 1994 kandidirali za župana in v prvem krogu prejeli daleč največ glasov, v drugem pa vas je z minimalno večino premagala sedanja županja. To vsekakor kaže na vašo veliko priljubljenost in zaupanje volivcev, da bi vam zaupali županovanje. Če morebiti ni skrivnost, g. Herle, boste na letošnjih volitvah kandidirali za župana? Da, kandidiral bom kot neodvisni kandidat za župana Občine Domžale. JANEZ STIBRIČ ANDREJ ČEHOVIN - 1810-1855 Slovenska vojaška zgodovina Baron Andrej čebovin je bil eliu gi Slovenec, ki je bil odlikovan z najvišjim avstrijskim odlikovanjem, in najznamenitejši slovenski vejjak ter eden najbolj znanih častnikov celotne avstrijske armade sredi 19. stoletja. V celotni avstrijski armadi je bil prvi vojak in oficir, ki je bil odlikovan hkrati z redom Mari- je Terezije in z zlato in srebrno medaljo za hrabrost, ki jo je izkazal v bitki pri Mortari in No-vari v Italiji. Zaradi vojaških zaslug je bil leta 1850 povzdignjen v barona in povišan v stotnika. Rodil se je 26. avgusta 1810. leta v Dolancih pri Zg. Branici pri Vipavi. Umrl je 10. septembra 1855. leta. Leta 1898 mu je bil pred domačo Slavnostni govornik na pri-reditvi je bil obrambni minister RS, g. Alojz Kra-pež. hišo postavljen spomenik, ejb katerem smo se veterani vojne za Slovenijo iz Domžal v soboto, 12. septembra 1998, udeležili proslave ob 100-letnici postavitve spomenika. Člani združenja veteranejv vojne za Slovenijo iz Domžal, v naših veteranskih uniformah, ob postroju čast- ne enote Slovenske vojske, smo sodelovali v protokolu svečanosti s tem, da smo dvignili slovensko zastavo, sexlelovali pri izvedbi simbolnega veteranskega dejanja in položili spominski venec pred spomenik baronu Andreju Čehovinu. Na prireditvi smo sodelovali na povabilo predsednika ZWS g. Srečka Lisjaka in s tem dejanjem dostojno promovirali Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo iz Domžal v tem majhnem, vendar zelo gostoljubnem zaselku na Primorskem. Spominski kovanec - ob 100-letnici postavitve spomenika, ki smo si ga skoraj vsi veterani sami odkovali, pa bo gotovo trajen spomin na dogodek, ki je večini Slovencev malo znan ali pa celo pozabljen. 1f OKTOBER O VINOTOK /lamnik Domžale cd o cd o N* I—I cd cd -d 3 Ne samo zaradi umetnosti - temveč iz potrebe današnjega življenja izhaja preprosta ugotovitev, da moramo storiti sebi tisto zadovoljstvo neposrednega stika z duhovnimi vrednotami, ki nas bo utemeljevalo in bogatilo. Gledališke predstave in koncerti so tisti dogodki, ki jim lahko sledite neposredno. Brez elektronskih in drugih sodobnih efektov se boste neposredno srečali z umetniki, ki bodo na našem odru ustvarjali lepoto, ljubezen, strast, resnico... -.s svojo govorico, z ustvarjalnimi in poustvarjalnimi energijami. Naši gosti bodo vrhunski slovenski gledališki in glasbeni umetniki. Abonmajska ponudba gledaliških predstav in koncertov Vabimo Vas, da postanete abonenti prve gledališke in koncertne ponudbe čudovitega kulturnega doma. Uživali boste ob kulturnih dogodkih, predvsem pa bo Vaše zadovoljstvo vidno ob lastni ugotovitvi, da ste bogatejši. Duhovno bogastvo je najboljša naložba vsakega posameznika. Tega Vam ne more nihče vzeti. Kulturni dom vzpostavlja s svojo dejavnostjo tudi trdno vez in pripadnost svojemu kraju. Gledališki abonma Vgledališkem abonmaju bo šest gledaliških predstav v izvedbi slovenskih poklicnih dramskih gledališč. Sestavili ga bomo tako, da bo kar se da pester izbor različnih uprizoritev predstavljal estetsko zaokroženo celoto abonmajske ponudbe. Ker je oder našega kulturnega doma manj primeren za večje gledališke predstave, bomo poskrbeli, da bo visoka raven slovenske gledališke umetnosti v našem kulturnem domu prisotna z najbolj aktualnimi uprizoritvami. Sledili bomo tekoči gledališki produkciji in izbirali med najboljšimi predstavami pretekle in letošnje sezone ter tako oblikovali abonmajsko ponudbo gledaliških predstav. Predvidoma bomo pričeli s komedijo "Denar z neba" Mojega gledališča iz Ljubljane. V primeru večjega povpraševanja bomo razpisali dva gledališka abonmaja z enakim programom in sicer RUMENI in ZELENI abonma Koncertni abonma Vkoncertnem abonmaju (ki ga bomo imenovali MODRI abonma) bo sedem koncertov in sicer: - Zoran Potočan - bas, Mateja Arnež - sopran, Nataša Valant - klavir (koncertne in operne arije) - Godalni kvartet Tartini, Branimir Slokar - pozavna (J. Haydn, L.E. Larsson, J.N. Hummel, S. Prokofjev) - godalni kvartet Slovenske filharmonije, Nicoletta Sanzin - harfa, Melina Todorovska - angleški rog (J. Haydn, G.F. Haendl, A. Puscolli, W.A. Mozart, D. Šoštakovič) - pihalni kvintet Slovenske filharmonije - Ciril Škerjanec - violončelo, Mojca Pucelj - klavir - Godalni orkester Slovenske filharmonije s solisti - Simfonični orkester Domžale - Kamnik s solisti Abonmajske ugodnosti - Z abonmajsko vstopnico imate zagotovljen stalen sedež skozi celo sezono in 20% popust glede na ceno vstopnic v redni prodaji. - Abonenti boste lahko izkoristili še 10% popust pri nakupu vstopnice za ogled drugih predstav v kulturnem domu, ki bodo na sporedu poleg vašega abonmaja in katerih organizator bo kulturni dom. - Študenti in dijaki ter upokojenci imajo ob predložitvi indeksa oz. odrezka od pokojnine še dodatni 20% popust. - Vsi abonenti boste obveščeni o "svoji" predstavi s posebnim pismom na domači naslov najmanj en teden pred predstavo oziroma koncertom. Cena abonmaja Gledališki abonma Koncertni abonma za podjetja 7.200,00 8.400,00 za posameznike s takojšnjim plačilom 6.840,00 7.980,00 za posameznike z odloženim plačilom (na 2 čeka) 2 x 3.600,00 2 x 4.200,00 za študente in upokojence s takojšnjim plačilom 5.400,00 6.300,00 za študente in upokojence z odloženim plačilom (na 2 čeka) 2 x 2.880,00 2 x 3.360,00 cena vstopnic v prosti prodaji 1.500,00 1.500,00 število predstav oz. koncertov v abonmaju 6 7 Vpis abonmajev Od 15. do 23. oktobra od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 18.00. ure (v soboto samo dopoldne) v pisarni Kulturnega doma Franca Bernik'a (Ljubljanska 61, vhod iz dvorišča). Informacije: 041 / 752 251 Oblikovani?: D.C.Studio Domžale /lamnik Dekliška pevska skupina Sirene na Slovaškem Vse leto se Sirene z zborovod-kinjo Petro Grkman trudimo omrežiti slovenske mornarje ali pa jih vsaj pripraviti do tega, da nam prisluhnejo. Tokrat smo svoje petje skupaj z zgodbo o morskih deklicah in žarkom podalpskega sonca prvič ponesle tudi v tujino. Od 3. do 6. septembra smo gostovale na FESTIVALU PEVSKIH ZBOROV v ZVOLNU na SLOVAŠKEM. Festival zborovske glasbe je bil posvečen 755. obletnici mesta Zvolen, 115. obletnici Zvolen-skega pevskega zbora, predvsem pa je bil namenjen ljubiteljem glasbe in pa seveda glasbi sami. Sodelovalo je še deset drugih /borov s Češke, Madžarske in Slovaške in vsak od nas se je z nekaj pesmimi predstavil na gala kom er tu v evangeličanski cerkvi v središču mesta. Morske pannv, tako so nas imenovali Slovaki, pa smo delček svojega železnega repertoarja ob spremljavi Idaviaturista TOMAŽA PIRNATA predstavile že dan poprej prav tako v cerkvi in pa tudi na mestnem trgu. Gostoljubja organizatorjev ni mogoče prehvaliti in na naše veliko začudenje smo poleg redkih trenutkov kriljenja z rokami, uporabljali vsak svoj jezik in se tako / lahkoto sporazumevali. Gostitelji so pripravili voden ogled mesta, predvsem zvolenskega gradu v gotskem stilu in srečanje zborovodij z županom mesta Zvolen. Pozabili pa niso niti na zabavo, saj so pripravili več družabnih srečanj vseh zborov, kjer smo, prav tako kot na koncertih, Sirene navdušile z našo tako imenovano mladostno razigranostjo. In kakšen je končni izračun našega popotovanja s Homca v Zvolen Nastop Dekliške pevske skupine SIRENE na zvolenskem mestnem trgu na Slovaškem in nazaj? C )dlk en, le finančna plat je nekoliko slabša in vsem, ki bi nas lahko kakorkoli sponzorirali in s tem pomagali uresničiti del naših sanj, se toplo priporočamo. Tistim, ki pa se še niste naveličali našega petja, pa sporočamo, da je naša kaseta NOČ BOŽIČNA še vedno v prodaji in je še vedno enkratno darilo za pomiritev živcev vaše tašče. ANDREJA KOSMATIN HELENA GRILC NOVA ZGOŠČENKA CITRARKE TANJE ZAJC ZUPAN Tisoč noci Kar navadili smo se že, da nas vsako leto, navadno je to proti koncu leta, ena najbolj znanih slovenskih citrark, Tanja Zaje Zupan, razveseli z novo CD ploščo ali kaseto. Teh je bilo zdaj že skupaj več kot deset in v teh dneh se jim je pridružila nova zgoščenka TISOČ NOČI. Z njo Tanja nadaljuje ljubezensko tematiko; zasanjane, nežne melodije, izbirala je med evergre-eni iz različnih obdobij in koncev, so po mnenju nekaterih najprimernejše za izvedbo s citrami. In če smo lani lahko ugotovili, da so citre in flavta lepa kombinacija, ki popestri Tanjino izvedbo melodij, je letos to presenečenje harmonika, ki skupaj s citrami imenitno zveni tudi v zabavni glasbi. Ko bo- ste to ugotovili, pa vas na pravkar izdani zgoščenki čaka še eno presenečenje: pesem, v kateri boste prisluhnili duetu Tanje in Stojana Auerja. Nekateri se spominjajo njunega dueta in velikega uspeha izpred let, tudi skladbici Tisoč noči, po kateri je zgoščenka dobila ime. Kljub pričakovanju veselega dogodka Tanja ne počiva. Pripravlja se na tradicionalni novoletni koncert, že šesti po vrsti, ki bo 11. decembra 1998, medtem ko bo s svojo novo zgoščenko odšla na pot po novem letu. In ker si Tanja vedno iz bogate zakladnice izrekov i/lrere enega, da pospremi na pot svoje pesmi, je to storila tudi letos. Pesem ne pozna meja, pozna pa pot do vsakega srca, in prav zato Tanji ter njeni novi zgoščenki TISOČ NOČI želimo, da bi našla pot do vseh src, ki imajo njene citre in melodije radi. Ob koncu naštejmo še nekaj melo di), ki jih boste slišali z nove zgoščenke: Goodbve my love goodbve, rhank vou for teh rnusic, Santa Lucia, No more boleros, Sierra Madre del sud in povejmo, da je bila zgoščenka posneta v Studiu Napoleon v Kamniku. V. V. mm mm m m is rs lilL ■ ■a mmm Domžalski rogisti pred stavbo v prijaznem SI. Florijanu, v kateri je velika marmorna dvorana. V njej je ob zaključku letošnjih tekmovanj rogistov nastopilo 90 skupin, med njimi tudi petič zlati DOMŽALSKI ROGISTI. Čestitamo! v DOMŽALSKI ROGISTI Peta zlata medalja O •ki O sobottt, W. oktober 1998, ob 9.30 OTROŠKA MATINEJA ŠIVILJA IN ŠKARJICE Teater za vsi Igrica je primerna za otroke od tretjega leta dalje sobota, 24. oktober 1998, ob 9.30 OTROŠKA MATINEJA KIJUKEC IN PA VLIHA Gledališče Unikat, Ljubljana Igrica je primerna za otroke od četrtega leta dalje sreda, 28. oktober 1998, ob 19.30 Wolfgang Amadeus Mozart: ČAROBNA PIŠČAL S čarobnimi zvoki, ki jih Je z mladimi udeleženci Glasbenega Julija mi obali pripravila sopranistka prof. Irena Baar, pričenjamo sezono. Peli bodo: Mateja AmeZ. Barbara TiSler, Marta Močnik, Aleksandra llrdai, Marta Starbek, lulo Sirah, Primož Kri, Janko Volcansck, leja Saksida, Vikica Školč in Mela l'relovsek. I'ri klavirju bo Alenka Scck Lorenz. petek, 30. oktober 1998, oh 19.30 Zijah Sokolović: CABAres, CABArei Monodramski nastop izvrstnega sarajevskega dramskega Igralca Zijaha Sokolovića, ki te vrste lel polni dvorani- v Sloveniji. i stopnice so v prodat Štirinajst dni pred prireditvami v upravi Kulturnega doma Franca Bemika (Ljubljanska 61. />«/» 'alt, vhod 2 dvorišča) vsako dopoldne <>d 10, 12. me ter eno um pral pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije m rezervacije sprejemamo po telefonu: 0411752-251. Domžalski rogisti, ki so se v skladu z zakonom na novo registrirali in so sedaj uradno Društvo Domžalski rogisti, že od leta 1991 s svojim igranjem razveseljujejo vse ljubitelje te zvrsti glasbe. Uroš Oražem, Peter Pavel Maierhofer, Janez Avbelj, Irena Keš, Matevž Oman, Ivan Kozarič, Gregor Otmar Rettin-ger in Jernej Hribar so najpogosteje dobrodošli gostje na slovesnostih, ki so povezane z zeleno bratovščino. Nastopajo na prireditvah ob jubilejih prija teljskih skupin, srečali smo jih na spomladanski razstavi v Volčjem potoku, na Radgonskem sejmu, kjer so polepšali slovesnost ob 40-letnici Farme Ihan, in še kje, saj imajo v letošnjem programu več kot 30 nastopov, nekaj pa so jih morali zaradi zasedenosti tudi odpovedati. Prav konec septembra 1998 bodo spet gostje na srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov v Kopru, kjer bo po številnih nastopih v manjših krajih sklepna slovenska prireditev. Dobrodošli pa so tudi na tradicionalnih tekmovanjih rogistov v Nemčiji, kamOl jih redno vabijo, rako so se letos /brali 20. junij,) v kraju St. Florjan (nekaj km južno od I in- za), ki je znan po avgust inskem samostanu, enem najlepših baročnih objektov, kjer je tudi poslednje počivališče glasbenika Antona Bruc-knerja. V prijetnem kraju, znanem zaradi svoje mednarodne koncertne scene, na kateri nastopajo svetovno znani orkestri in dirigenti, pa tudi zaradi livarne zvonov, v kateri so ulili največjega od zvonov cerkve sv. Štefana na Dunaju ter orgel s 103 registri in 7.343 piščalmi, ki jih je v letih 1770-1774 izdelal ljubljanski duhovnik glasbilar Franc Ksaver Krizman in so po učitelju in orga-n is tu boli znane k o t Bruc k-nerjeve orgle. V marmorni dvorani se je ob zaključku letošnjega tekmovanja zbralo 1300 rogistov iz 90 skupin iz Nemčije, Švice in Češke, iz Slovenije pa so bili Domžalski rogisti edini udeleženci. Čeprav je težko obdržati visoko kvalitetno raven, ki od članov skupine zahteva veliko vaj in odrekanj, so tudi na letošnjem tekmovanju naši rogisti osvojili zlato medaljo. V zaigranem obveznem programu in prostem, v katerem so zaigrali svečano lovsko koračnico, s£ Domžalski rogisti prikazali uglašenost in kvalitetno rast in se uvrstili v sam vrh ter si že petič po vrsti priigrali zlato medaljo, čestitamo! V. V. ZADNJA KASETA IN CD NIKA ZAJCA Očetov dom... Živeti zdravo, srečno in v uspešnem uresničevanju želja ustvarjalno življenje - to je hotenje mnogih! Niko Zaje, žal tako kmalu življenjsko delo končujoči slovenski godec, je v svojem kratkem delovnem in bivanjskem opusu uresničil veliko svojih glasbenih želja. Docela predan je bil glasbi, prepoznaven v svojem vrhunskem osebnostnem in glasbenem izrazu (soundu) se je razdajal na številnih nastopih, snemanjih in koncertih. Za njim ostajajo številne plošče, kasete in cedejke, njihovo število se povečuje v desettisoče še sedaj, ko Nika Zajca že mnogo mesecev ni več med nami. Potem ko je zastala roka na gumbih njegove harmonike in je otrpnilo srce neponovljivega slovenskega godca, ki mu v naših razmerah ni para, pa sta posmrtno izšli Se poslednji kaseta in cedej-ka; obe nosita pomenljivo ime OČETCJV rX)M. Na teh sodobnih oblikah - prenosnikih glasbenega sporočila je ohranjena za večni spomin njegova lepa domača glasba, ki jo je z besedili Ivana Sivca naslonil na spomine in duhovna izročila očetovega doma. Ta stoji na osončeni legi vasi Čeplje nad Lukovico. Okrog doma, tega simbola mladosti in vsega lepega, ležečega v prelepi dolini kmečkega okolja, se spletajo glasbene zamisli in se rojevajo me-IcKJije, ki jih s kaseto in cedejko Niko kot zadnje svoje glasbene motive razdaja med ljudi. Te melodije ostajajo za njim in so zgovorne, kot more biti zgovorno kako od sporočil: kakšen je bil človek, ki jih je ustvaril. Nika Zajca ni več! So le spomini nanj in glasba je, ki ostaja in bo za njim slovenskemu človeku ostala tudi v prihodnje čase: lepa, domača, v srce segajoča; predvsem zato, ker je bila iskrena in ker je bila ljubezen ustvarjalca položena vanje;. Vsakemu človeku, ki ga pietetno spremimo na njegovo zadnje počivališče, navadno povemo nekaj navidez prav cjbičajnih besed, za katere dostikrat ne pomislimo, kaj točno želimo z njimi povedati. Ob slovesu povemo vsakemu preprosto in spravljivo misel, z nekakšno dokončnostjo se od pokojnika poslavljamo, rekoč: NAJ POČIVA V MIRU! To smo povedali tudi Niku Zajcu, godcu za vse čase, tistega žalostnega dne na homškem hribu. Ali pa smo mu s svojimi ravnanji tudi namenili ta mir, pa naj si odgovori vsak sam... M. B. 1Q OKTOBER O VINOTOK /lamnik Domžale SO TUDI DOMŽALE LAHKO SEJEMSKO MESTO? Prvo in vsa naslednja sobotna sejmarjenja V okviru POLETNIH PRIREDITEV V MESTU DOMŽALE je pod pokroviteljstvom Občine Domžale RADIO HIT 19. septembra 1998 v centru Domžal pripravil SOBOTNO SEJMARJE-N|E V DOMŽALAH. Kolodvorska ulica je skupaj s parkirnim prostorom ob največjem SPB v Domžalah en dan postala sejemsko središče. Ni bilo lahko, so pripovedovali organizatorji, ko so si že dan pred sejmom prizadevali, da bi lastnike jeklenih konjičkov prepričali, naj ta del Domžal en dan postane mesto brez avtomobilov. Pa jim je uspelo, kljub nekaterim kar ostrim besedam, ki niso bile naperjene proti sejmu, temveč so se lastniki avtomobilov predvsem jezili zaradi sicer neurejenih parkirnih mest v centru Domžal. Izšlo se je, tudi po zaslugi |US Secu-ritv, predvsem pa medijsko podprtih prošenj in objavljanj organizatorjev, ki so v Domžale privabili na tisoče obiskovalcev in dokazali, da Domžale so sejemsko mesto. Nekateri so rekli, da mnogo prepozno, ampak bolje prepozno kot nikoli. Organizatorji so obljubljali priznane glasbene skupine, ki so prišle in navdušile - ene bolj druge manj gostoljubno so bile sprejete in zelo dobro ozvočenje jim je pomagalo, da so bile dobro slišane, precej visok oder pa, da so jih tudi dobro videli. Dobro smo videli in slišali tudi županjo, ki je kar z mikrofonom v roki obiskala bližnje stojnice, toplo pozdravljena pa je bila tudi nenajavljena domača pevska skupina, v kateri je gospa Mara še z dvema prijateljicama zapela tri narodne pesmi, ki so dale sejmarjenju čisto majčkeno bolj domač zven. Posebno draž je sejmu dajalo vse, kar je bilo zastonj. To so bile Špornove palačinke, veliko prijaznih besed ob občinskem »štantu«, kjer se je ves dan dalo dobiti zloženke, prospekte, razglednice in druge informacije, slamnate klobučke, dokler jih ni zmanjkalo. Dobro obiskana je bila tudi dobrodošlica v obliki različnih vrst kruha in žganja, dnega izročila. Del tega smo lahko srečali na stojnici Lenčkovih, kjer so bile posebne pozornosti namenjena lectova srca, pohvaliti moramo tudi Čebelarsko društvo Domžale za vse njihove prijazne nasvete in iz- Največ obiskovalcev je bilo ves dan pri gospe Jožici Košak, ki je z več kot sto let starim šivalnim strojem ves dan šivala velike in majhne slamnike, ki bodo obiskovalce prvega sobotnega sejmarjenja še dolgo spominjali na prijetno soboto. OBČINA DOMŽALE Na stojnici Občine Domžale smo fotografirali predstavnike Turističnega društva Ihan, ki so več tisoč obiskovalcev postregli z domačimi dobrotami, ter g. Marka Popoviča, ki je posredoval informacije o naši obči- delke iz medu, nekaj posebnega pa je bila tudi predstavitev Pustne sekcije Striček KD z Vira, ki jim dober obisk njene stojnice obeta, da bo pustni karneval prihodnje leto še bolj obiskan. C)troci ne bodo pozabili slikarke Mojce, s katero so lahko slikali ves dan, pa različnih slikanic in revij, ki so jih ponujali njihovi izdajatelji. Številni obiskovalci so bili deležni še vrste drugih sejemskih izdelkov, ki so jih razstavljavci preko Radia HIT ponujali v različnih družabnih in nagradnih igrah. Zelo dobro obiskanih in težko pričakovanih je bilo tudi nekajkrat po 15 minut zastonjskega točenja piva, ki ga je prvemu sobotnemu sejmarjenju namenil UNION. Zelo dober obisk sejmarjenja, na katerem pa so nekateri vendarle pogrešali več tradicionalnih domžalskih obrti (pogrešali smo tudi domače obrtnike! in podjetnike), je pokazal, da si Domžalčani takih prireditev želimo. Pred ke>ncem zapisa moram pole;g organizatorjev pohvaliti tudi vse, ki ste strpno premestili svoje konjičke z običajnih parkirnih prostorov, predvsem pa delavce Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, ki so poskrbeli, da je bilo prizorišče' zelo hitre) pospravljeno, v razgovorih s številnimi obiskovalci pa so Domžalčani poti-homa izrazili željo, da bi ta del na-šega mesta v večji meri postal priložnost z.i pešce in osrednje- mest-no jedre). Jih bo kdo slišal? ki so jo ponujale članie;e in člani Turističnega društva Ihan, obiskovalcev ni nikoli manjkalo gospe Joži, ki je ves dan šivala velike in majhne slamnike in jih podarjala radovednim obiskovalcem. Ti so se radi ustavljali tudi ob gospe, ki ohranja slovensko narodno tradicijo s pletenjem cekarjev, veliko dela pa sta imeli tudi prijazni lončarici, ki sta ob prijetnem kramljanju z obiskovalci mimogrede ves dan vodili tudi otroške delavnice, v katerih so se otroci učili glinariti. Za vse to je poskrbela prijazna gospa Maja jovan, ki se že vrsto let trudi, da bi tudi v njee-ni trgovinici GINKO (našli jo boste ob koncu največjega SPB-eja v Domžalah) našli svoje mesto izdelki z navdihom slovenskega naro- Šlik, slak nikoli šluk Torek, 15. septembra, je bil v Domžalah dan za pravljico. V dvorani Občinske knjižnice sta Jana Kovač-Valdes in Andres Valdes vsak po svoje poskrbela, da so tudi najmlajši občutili del »Poletja v Domžalah«. Svet čarovnij in pantomime je privabil kakih 90 otrok in njihovih staršev; za urico so pozabili na vsakdanje skrbi in šolske obveznosti. Klepetava gospa TA-PATA, ki vadi za izpit iz čarovništva, in gospod MOMO, ki se vsemu nejeverno čudi, a hoče vsako stvar poizkusiti, si nedolžno nagajata. Ona z besedo, on z gibom in izrazom telesa in obraza prepričata otroke iz vrtca kot tudi prvošolč-ke, da že po nekaj minutah sproščeno sodelujejo v predstavi. Nih- če več ne pogleduje, kje je mami ali oči, tu je sedaj pravljica, najpomembnejša stvar ta trenutek. Odrska igra brez besed je nastala že v antičnem ljudskem gledališču. Sprva je predstavljala prizore iz vsakdanjega življenja. V 18. stoletju spet zaživi v podobni obliki, dandanes pa je pantomima priznana oblika umetniškega izražanja. Pogosto jo spremljata glasba in ples, le besede pri pantomimi čakajo pred vrati dvoran. Pan-tomimske predstave so zelo neposre?-dne, izvajajo se v manjših prostorih, stik med igralcem in gledalcem pa je pristen. Posebej otroci znajo biti po-zomi opazovalci in kritiki. Pravljica »Šlik, šlak nikoli šluk« pa je pokazala, da se da s kombinacijo pantomime in govornih vložkov ustvariti za najmlajše prijetno igrico. Tisti večer so otroci prav lepo zaspali, saj so bili »junaki« TV programov postavljeni na hladno. Ob koncu predstave pa je še Napredek začaral nekaj sladkega za male želodčke. MITJA ŠEGINA Blišč in komerciala »Sobotnega sejmarjenja« v Domžalah Radovednost me je tisto sobotno popoldne, 19. septembra 1998, pripeljala v središče Domžal. Kar nekajkrat sem se s fotoaparatom sprehodil po Kolodvorski ulici gor in dol. Prijetno je bilo srečati nekaj starih kolegov, katerih že celo »večnost« nisem videl. Vsaj pozdravili smo se, kajti bučno dogajanje na osrednjem odru tik železniške postaje pač ni dovoljevalo kakšne daljše komunikacije. Toliko ljudi v središču »glavnega mesta« občine res še nisem videl na tako »majhnem« prostoru. Videti je bilo, da so jih ene samo oči in dvoje ušes. Kar je res, je res: biti med množico ljudi je kot neke vrste omama. Radiu Hit je sicer uspelo (fizično) približati ljudi drug drugemu. To jim je vsekakor treba priznati. In jim seveda čestitati v upanju, da bi se res še naslednje leto lotili takega »družabnega projekta«. Vendar bi predlagal, da bi speljal kako družabno igro, da bi se ljudje še drugače povezali med seboj. K »prvi« plati medalje zagotovo še sodijo predstavitev domače obrti, boljšji sejem, slikarske in kiparske delavnice, različna tekmovanja za otroke. Najbrž bi še kaj lahko naštel! Oh, skoraj bi pozabil zapisati: najbolj všeč mi je bilo ubrano petje sloven-skihjjudskih pesmi treh gospa, katerim sem z velikim užitkom prisluhnil še nekoliko kasneje pri Florjanu. In ne samo jaz, ampak vsi takratni gostje, kajti natakarica je zaradi moje prošnje kar utišala hre-ščeči stolp. Še k drugi plati medalje. Temnejši. Uf, koliko trgove ev / novci! ("i bi hotel našteti vsaj polovico bolj ali manj »uporabnih« oziroma »nekoristnih« predmetov, bi v Slamniku precej hitro zmanjkalo časopisnega prostora. En sam biznis! Money, monev! Zasoljena srečka, ki jo vsak dobi za 10tX) tolarjev! Kar stemnilo se mi je pred očmi. Me prav zanima, koliko so jih prodali! Zdi se, da je biio na »Sobotnem Povsod ena sama nepopisna množica sejrnarjenju« Radia Hit prej v ospredju »nenasitno« kupovanje, kot pa kaj drugega. Najpomembnejša pa je bila zagotovo (ne^kje v ozadju si< er) promocija Radia Hit in županje?! No, hvalevredno je njihovo darilo (pet merilcev krvnega tlaka) Pediatrični kliniki Ljubljana. Naj bo to vse! Naj o »Sobotnem sejmarjenju« še kaj povedo fotografije. Sicer pa imajo vsake oči svojega malarja, kajne? Besedilo in foto: BOGDAN OSOLIN Najlepše so zapele ljudske pevke Regina ! ca, Mara Vilar in Angelca Laznik! Največji »zapravljive ki« so bili otroci! Društvo katoliških izobražencev Franc Bern i k vas vabi na zanimivo predavanje o sinodi na Slovenskem z naslovom IZBERI ŽIVLJENJE. Predavanje bo v torek, 20. oktobra 1998, ob 1930 v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franc Bernik v Domžalah. Gosta bosta g. Ivan Štuhec in g. Peter Kvaternik. Vljudno vabljeni! Domžale /lamnik Dan občine Domžale na Mihaelovem sejmu Tematika letošnjega tradicionalnega Mihaelovega sejma v Mengšu je bila slamnikarstvo in kitar-stvo v Mengšu, kar je nekdaj dajalo kruh številnim družinam v Mengšu in tudi bližnji Občini Domžale. Ta se je prav zato odločila, da se letos s svojo ponudbo prestavi v okviru dneva posamezne občine na omenjenem sejmu. Organizacijo predstavitve je prevzela Komisija za turizem, ki jo v okviru Oddelka za gospodarstvo in finance vodi g. Pavle Pevec. Ta je k sodelovanju povabila turistična društva, nekatere glasbene in folklorne skupine ter posameznike, ki so predstavljali stare obrti in narodne domače jedi. Prospekti, razglednice Predstavitveni dan Občine Domžale se je pričel s postavitvijo stojnic, na katerih so mesto našli prospekti Občine Domžale, razglednice, zemljevidi in drugo turistično gradivo. Obiskovalci so si za spomin lahko vzeli slamniček ali pa pravi miniaturni slamnati cekar, prijazni Marko pa jim je spretno odgovarjal na njihova vprašanja o naši občini. Turistično društvo Radomlje Posebej obiskane, da ne zapišem kar oblegane, so bile stojnice, kjer se je predstavljalo Turisično društvo Radomlje. Poleg razglednic in prospektov so na Mihaelov sejem pripeljali večkratno nagrajenko ptujske razstave domačih dobrot gospo Ivanko Brodar. Njeni čudoviti slastni krofi in flan-cati, pa iz podobnega testa oblikovana srca, dojenčki in še kaj bi se našlo, so zbujali splošno občudovanje med obiskovalci, ki so se jim nabirale sline tudi ob pogledu na domačo, večkrat nagrajeno orehovo potico. Vse te do- brote so po končanem kulturnem programu lahko tudi poskusili in bili navdušeni, saj so bile resnično slastne: za pogled in okus. Ob tej sladki po nudbi sta bila razstavljena še dva domača izdelka, tudi okronana z nagra dami s ptujske razstave. To je bil pravi domači kis, ki ga po starem receptu izdeluje g. Tomo Nastran i/ Radomelj in Se pravi domači sadjevec izrle-li iv.ik a g. Antona Šarca iz Hudega. Iz prijaznih" besed g. Igorja Kuzmiča, predsednika II) Radomlje, pa so obiskovalci lahko zvedeli vrsto zanimivih podatkov o delu in uspehih društva. Slamnikarstvo se na ogled postavi Gospa ložica Košak iz Domžal počasi postaja prava domžalska znamenitost. S svojim starodavnim strojem za šivanje slamnikov, prijaznim nastopom in veliko znanja o šivanju izdelkov iz slame je tudi na Mihaelovem sejmu vedno znova in znova privabljala radovedneže, ki so navadno odhajali šele, ko jim je za spomin na prijazno srečanje izdelala miniaturni (nekaterim tudi pravi) domžalski slamnik. Ob njej sta veliko radovednežev privabila zlasti gospa Veronika Starin iz Bišč, ki izdeluje posebne cekarje iz slame, za katere je prejela že številna domača in mednarodna priznanja, ter soprog gospe Tilke Prosenc z Vira, ki je tudi predstavljal cekarje iz slame. Godba, mažoretke, folklora, Krjavelj Ob predstavitvi na stojnicah je potekal kulturni program, ki so ga pričeli domžalski godbeniki, tem so se pridružile mažoretke, organizirane v okviru Turističnega društva Domžale, ki ga vodi g. Drago Burja. V novih uniformah so s skladnimi gibi navdušile "m. Jt:JL Mažoretke, tokrat v novih rdečih oblačilih, so ob spremljavi Domžalske godbe popestrile program Domžalskega dne na Mihaelovem sejmu. zbrane obiskovale e, da so glasno zaploskali tudi mladim iz folklorne sku-pine iz Turističnega društva Ihan, s katerimi sta bili tudi ga. Mojc a lančar in ga. Slavka Pogačnik, ki sta tudrsicer pomagali pri organizaciji in izvedbi Domžalskega dne na Mihaelovem sejmu, kjer se je predstavil tudi Krjavelj (g. lanez Hafner) s svojo kozo. V govornem delu pa smo obiskovalce seznanili z najpomembnejšimi turističnimi točkami v naši občini in jih povabili, da Občino Domžale, kjer so vedno dobrodošli, večkrat obiščejo. V. V. Najbolj vabljiva je bila stojnica Turističnega društva Radomlje z nagrajenimi dobrotami: ga. Ivanka Brodar z okusnimi krofi, flancati in potico; g. Tomo Nastran s pravim domačim kisom, ter domači sadjevec, ki ga je namesto g. Antona Šarca ponujal kar g. Igor Kuzmič, predsednik Turističnega društva Radomlje. Nepozaben izlet v Prekmurje V četrtek, 17. 9. 1998, smo bili, tako kot do zdaj vsako leto, upokojeni pedagoški delavci iz stare občine Domžale zopet prijetno presenečeni in počaščeni z izletom v Prekmurje, ki ga je organizirala Občina Domžale. Iz Domžal smo se odpeljali z avtobusom prek Trojan do Ptuja, čez Slovenske gorice, Radencev cio Veržeja in čez reko Muro do Ižakovcev, od tam zopet na Ptuj proti Tepanju in nazaj v Domžale. Na Ptuju smo se povzpeli na Ptujsko goro in si ogledali znameniti reli- ef Marije zavetnice človeštva, ki je nastal okoli 1410-1415. Pot smo nadaljevali čez Slovenske gorice v Radence. V Zdravilišču Rađeni i so nas zelo lepo Sprejeli. V kongresni dvorani so nas seznanili z zanimivo zgodovino o nastanku zdravilnih vrelcev in hotelov Radin, Miral in Terapija. V parku sredi zdravilišča Radenci je Marijin dom. Tu je zdaj muzej s stalno muzejsko razstavo, s kratkim pogledom zgodovinskega razvoja Radenske in z etnološko zbirko predmetov iz Radenc ter okolice. Med potjo ob Muri smo si ogleda- Čeprav je bil dan oblačen in deževen, je bil naš izlet izredno zanimiv, gospa vodička iz Ljubljane, ki nam je s svojim bogatim znanjem nevsilj ten deževen dan. Med zanimivostmi severovzhodne Slovenije je prav gotovo edini še delujoči Babičev mlin na Muri. Postali smo ob njem, se spočili in uživali v idilični pokrajini, se nadihali svežega zraka ob žuborenju Mure in ob ropotanju znamenitega starega mlina. li Oljarno Šeruga in se okrepčali z njihovimi specialitetami praženih in ne-praženih bučnic ter olj. Obogatili so nas tudi z znanjem o delu v oljarni, kjer pridobivajo bučni-co, sončnično in repično olje. Ustavili smo se tudi v Gostilni Prekmurska iža v Ižakovcih. V prijetnem lokalu so nam postregli s poznim popoldanskim kosilom okusnih prekmurskih jedi. Ob kosilu smo poklepetali s kok>gi, kolegicami in prijatelji ter obujali spomine na dni, ko smo bili še aktivni. Za ta prekrasen in prijeten izlet se zahvaljujemo Občini Domžale, vsem, ki so pomagali pri organizaciji in programu tega izleta. Presrečni smo, da smo se varno vozili in spoznali ta SV del našega slt> venskega bisera - Prekrnurja, nad katerim je v poznih popoldanskih urah posijalo sonce in nas za slovo pozdravilo skupaj s prijaznimi Prekmurc i. Prisrčna hvala vsem, tudi gospe vo-dički in gospodu šoferju! Želimo in upamo, da se nas bodo v občinskem merilu še kdaj spomnili in nam tako še kdaj polepšali kakšen dan, ki pa bo za nas, starostnike, ponoven izziv, saj nam krepi in spodbuja utrip na jesen našega življenja! AGICA KRIŽNAR bogat in pester, za kar je poskrbela ivo krajšala turoben, a nadvse prije- NADA NEKREP- 4 DEL v po čudoviti Škotski S poti Najina prva postojanka na otočju Orkney je bila neolitska vas. Skara Brae v zalivu Skaill, ki jo je pozimi leta 1850 razgalil močan vihar. Odkril je ogromne količine komposta (midden) in ostanke starodavne naselbine, ki velja za najbolje ohranjeno prazgodovinsko vas v severni Evropi. Vas Skara Brae je bila naseljena, preden so bile zgrajene piramide v Egiptu, in je cvetela kar nekaj stoletij pred gradnjo svetovno znanega kamnitega kroga v Stonehengu. Stara je okrog 5000 let. Vendar je ne dela samo njena starost tako enkratne in pomembne. Predvsem gre za stopnjo ohranjenosti te delno podzemne vasi, kjer je poleg posameznih vaških hiš, ohranjeno tudi pohištvo znotraj njih. Nikjer drugje v severni Evropi ne moremo v tako popolni obliki videti, kako so naši predniki resnično živeli. Samo pljuskanje valov je spremljalo najin sprehod po vasi. Šele kasneje sva z nasmeškom ugotovila, da so tu di drugi, sicer redki obiskovalci, hodili v tišini. Enostavno stojiš in gledaš... in komaj verjameš. Tuliš slik s civilizacijo, ki ji tudi sam pripadaš. Naposled sva le spet zahajala najini kolesi in tiho zdrsela naprej; Po nekaj premaganih hribčkih in spustih sva v daljavi pred seboj ob jezeru Stenness zagledala prav lako S000 let slare Stoječe monolitne kamne, imenovane Ring of Brodgar. Podobnih kamnitih krogov je na Britanskem otočju ve liko, ,i Ring of Brodgar ima enega od največjih preme rov, če ne kar največjega. Kakšen je bil glavni namen 60 kamnov, od katerih jih danes stoji še 27 in ki so visoki od 2 do 4,5 metrov, ostaja skrivnost, sklepajo pa, da je bilo to mesto številnih ritualov, ki so jih gojili ()ločani pred tisočletji, imelo pa je najbrž tudi astronomsko vlogo pri opazovanju Sonca in Lune. Zgodovina naju je prevzela in že sva |x it iskala pedala naprej, proti grobnici Maes Movve, ki je najbolj ohranjena tovrstna zgradba iz kamene dobe na Britanskem otočju. Ima en sam, 11 metrov dolg nizek vhod, ki pripelje v glavno sobano, ta pa ima ob straneh še tri manjše prostore, kjer so hranili posmrtne ostanke pomembnih osebnosti. Grobnica je zgrajena iz kamnitih blokov, ki se med seboj tako prilagaja, da je mednje nemogoče potisniti noževo konico, njihov položaj pod kotom pa zagotavlja popolno vodotesnost, in če lahko verja- mmmiiiiiUiBin Grad Eilean Donan ob jezeru Duich Pravljični grad Dunrobin memo, v vseh teh tisočletjih v notranjost ni pritekla ni-li kapljica deževne vode. Zapisi vikinških runskih znakov so iz kasnejšega obdobja in pričajo o tem, da je bila grobnica okrog 12. stoletja zverinsko izropana, kar močno otežuje delo arheologov. Podobnih mest je na otočju kar nekaj, vendar so manj ohranjeni. Vreme nama je naslednji dan prekrižalo račune, zato sva sklenila, da se vrneva na celino. Čakala naju je dolga pot nazaj ob severovzhodni obali, ki sva jo popestrila z ogledom še enega iz serije pravljičnih gradov, gradu Dunrobin. Grad ima svoje korenine v 13. stoletju, a je bil kasneje večkrat spremenjen, zadnji dodatki so bili narejeni v 19. stoletju po zaslugi arhitekta, ki je tudi »oče« londonskega parlamenta. Med prvo svetovno vojno ga je močno prizadel ogenj, ko so ga uporabljali kot bolnišnico. Še danes pa je v rokah rodbine Sutherland, ki je nekoč posedovala celotno sutherland-sko območje, v 19. stoletju je namreč veljala za največje posestnike v zahodni Evropi. Ob vhodu v grad je stal kar eden od še živečih predstavnikov Sutherlandov, oblečen seveda (kot se spodobi) v škotsko nošo s killom, in delil nasmeške in pozdrave mimoidočim. Grad z mogočno opremo je sicer zelo lepo ohranjen, vendar je najlepši pogled nanj s skrbno negovanih vrtov, ki sva jih bila sicer vajena od vsepovsod, celo iz mestnih središč, a so bili ti kljub temu nekaj posebnega. Ura naju je prehitro pregnala na bližnjo železniško postajo, puhajoči vlak pa naju je popeljal do mesteca Kyk-of Lohalsh na zahodni obali, ki je tudi glavno izhodišče za potovanje na otok Skye, enega najbolj slikovitih in goratih otokov Škotske. Z avtoštopom sva poskusila premagati tistih nekaj milj, ki so naju ločile od gradu Eilean Donan (gr. eilean pomeni otok) ob jezeru Duich, pa nisva imela sreče in čez tri ure sva se vkrcala kar na avtobus. Omenjeni grad je eden najbolj slikovitih gradov Škotske, zato tudi največkrat fotografirani. Leži na jezerskem otočku, ki je z obalo povezan s kamnitim mostom. Njegov začetek sega v leto 1220 in je danes v rokah klana McRae. V času upora jakobincev so ga topovi uničili, vendar je bil kasneje obnovljen. Večerno sonce je bilo neverjetno toplo in kar ni se nama ljubilo poiskati prostora za večerno taborjenje. Sicer pa so se Skoti tudi tokrat izkazali za prijazne gostitelje in prenočevala sva na travniku poleg neke hiše, nedaleč od razgledne točke gradu. Veselila sva se že večernih pejsnetkov, pa so nama načrte prekrižali majhni ležeči žužki, z imenom »mitehes«, ki so glavna leteča pikajoča nadloga v Višavju, posebno ob vlažnem vremenu in ob jezerih. Če si v šotoru varno ločen od br-nečih rojev z mrežo proti komarjem in če si že tako ali tako popikan po vserji telesu, te najbrž na piano ne spravi niti deset večernih gradov. Do zjutraj so leteče pošasti že obupale nad nama. Ko sva navsezgodaj zapuščala najin tabor, iih že ni bilo nikjer več. jutranje fotografije so le nekoliko odtehtale zamujeno priložnost, midva pa sva ujela avtobus za Fort VVilliam in si tako prihranila kar nekaj ur potovanja z vlakom. Ben Nevis, s svojimi 1343 metri najvišja gora Velike Britanije, je bila kot večino dni v letu zavita v oblake, zato sva vzpon nanjo zamenjala s potovanjem v Oban, od tam pa naslednji dan na slikovit otok lono. 07 20 /lamnik Domžale STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE Upravni odbor objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Predmet razpisa so: I. - poslovni prostori v SPB-1, Domžale, Ljubljanska 88, II. nadstropje v površini 53,55 m2 - poslovni prostori obsegajo pisarno v površini 37,40 m2 in souporabo pomožnih oz. tehničnih prostorov (sanitarije, čajna kuhinja, hodnik) v skupni izmeri 16,51 m2 Izklicna višina najemnine za poslovne prostore je 1.900,00 SIT/ m2. II. - poslovni prostori v SPB-I, Domžale, Ljubljanska 76, II. nadstropje v površini 46,95 m2 • poslovni prostori obsegajo dve pisarni: 1. v površini 28,23 m' in 2. v površini 18,72 m2 - najemniku pripada pravica souporabe pomožnih oz. tehničnih prostorov (sanitarije, hodnik) Obstaja možnost najema posamezne pisarne. Izklicna cena najemnine za poslovne prostore je 1.900,00 SIT/ m2. HI. poslovni prostori v Domžalah, Ljubljanska 34, II. nadstropje v površini 55,74 m2 poslovni prostori obsegajo pisarni severno v površini 16,58 nr in 18,20 m' in pisarno južno v površini 20,96 nr ter pripadajoče sanitarije Obstaja možnost najema posameznih prostorov, pisarne južno oz. severno. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore je 850,00 SIT/m2. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (BON 1, BON 2 in BON 3) oz. dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov. 3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajla v najetih prostorih. 4. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe i označenimi dokazili od 1 do 4 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69, DOMŽALE, s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ« ter mestom lokacije poslovnega prostora. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti, povezan z. interesom občine Domžale ter ponudbeno višino najemnine. Vse dodatne informacij« v /vezi / razpisom dobite po telefonu št. 722-022 in 713-686. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri. *»................i—a wiiy&B TO NAS MOTI Ni dolgo še od tega, ko se je v Domžalah zgodila prometna nesreča. Ugasnilo je življenje gospe, prižgale so se ob cestni svetilki sveče, ki pa niso smele dolgo goreti, kajti preveč glasno so opozarjale na neurejen promet v središču domžal... Ali bo moralo umreti še eno mlado bitje, da se bo zganil vrh občinske oblasti? Fotografija je namreč grozeče znamenje nove prihajajoče smrti. Besedilo in foto: BOGDAN OSOLIN Žal drugi o nas USPEH DOMŽALSKEGA PODJETNIKA Mostove podirajo v kosili Nenavaden poslovni, pravzaprav tehnološki uspeh je dosegel samostojni podjetnik Jože Cuzak iz Depale vasi, ki je s svojimi delavci osvojil, deloma pa tudi razvil tehnologijo diamantnega rezanja železobetona. Delo petek, 11. septembra 1998 Prepoznala sta se »Domžale, slovenska prestolnica mamil« Čeprav novinar v domžalskem lokalnem časopisu nI omenjal Imen, sla se v članku o problematiki mamil prepoznala domačina Po rezanjih betona, betonskih plošč in drugega so njegovi delavci začeli podirati nad-vo/ čez železnico v Stožicah. S posebno di,i mantno vrvico so kos za kosom (šlo je tudi za 14.0(X) kg težke kose) odžagovali in jih z žerjavom spravljali na odlagališče. Pomembno pri tem je, da je pod nadvozom, ki so ga s tem odžagovanjem kos za kosom podirali, nemoteno tekel železniški promet in švigali vlaki. Delo, 15 velikih kosov, so opravili v teh dneh. Za Jožeta Cuzaka, njegove delavce in firmo DIAL iz Depale vasi je omenjeno dejanje promocijsko tako odmevno, da so tega uglednega domžalskega obrtnika povabili tudi že na druga mesta. Tam bo opravil svoje tehnološko zahtevno in odgovorno delo ne sami i v slovenskih razmerah, kjer se je to zgodilo prvič. Pri rušenjih nadvozov, podvozov in mostov se pri nas pO zaslugi Jožeta Cuzaka začenja novo obdobje. M. B. KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113 Vlomilci, tatovi, goljufi in ostali nepridipravi so ponovno na delu. Policijske beležnice so polne njihovih dejanj in nič ne kaže, da bi jesensko vreme pozitivno vplivalo na njih. Preberite kratek povzetek policijskih zabeležk iz preteklega meseca. Vlomi v avtomobile in kraje motornih koles V Preserjah, točneje v Levstikovi ulici, je iz avtomobila znamke renault megane, katerega lastnik M. M. ga je pustil parkiranega na dvorišču, izginila denarnica z nekaj gotovine in kreditnimi karticami. Vlomilec je do plena prišel tako, da je razbil stransko steklo na avtomobilu in denarnico preprosto vzel ven, saj je bila postavljena na do- volj vidnem mestu, da jo je neznani vlomilec v trenutku opazil. Podobna zgodba se je primerila na parkirišču za domžalskim zdravstvenim domom. Tudi v tem primeru je vlomilec razbil stransko steklo na avtomoblu, last N. A. in iz njega odnesel torbico z dokumenti in čeki. Policisti oba primera še podrobneje preiskujejo. Ker je bilo vlomov v avtomobile precej, vlomilci pa najraje iz avtomobilov odnašajo akustično opremo ter na vidnih mestih puščene denarnice in torbice, policisti naprošajo vse voznike, da za vlomilce mamljivih stvari ne puščajo na vidnih mestih. Preko noči je še neznani tat ukradel motorno kolo znamke Honda CBR 9000 registrsko oznako L) E1-50, ki jo je imel lastnik K. A. par- TRGOVINA Z AVTO D ELI SIMfiX FILTRI, OUA, ZAVORNE OBLOGE, SVEČKE, AKUMULATORJI, PNEVMATIKE, PLATIŠČA ZA VSA VOZILA. GUME: 145/80-13 CLASSICT2 7.200 SIT 155/70-13 CLASSICT2 8.000 SIT 165/70-13 CLASSICT2 9.780 SIT :Lin iNSšmm? 175/70-13 CLASSICT2 185/60-14 ENERGYXT2 195/50-15 PILOT SX X GTV 9.550 SIT 13.980 SIT 13.480 SIT prodaja in montaža na enem mestu! RF.NAlll.T DOMŽALE, Masljeva 11, tel./'faks: 721-656, 722-691 kirano pred hišo na Trzinski ulici v Domžalah. Policisti se še ubadajo s to krajo in hkrati naprošajo vse, ki bi omenjeno ukradeno motorno kolo videli, naj jim to nemudoma sporočijo. V Lobodovi ulici, tudi v Domžalah, pa je izginilo motorno kolo modre barve znamke Tomos. Neznani tat ga je ukradel z dvorišča pred hišo in se odpeljal neznano kam. Tudi to motorno kolo in predrznega tatu policisti še iščejo. Vlomi in kraje v podjetjih, lokalih, trgovinah in stanovanjih Neznanec je vlomil v poslovne prostore podjetja letus v Domžalah in jim odtujil računalniško opremo ter še nekaj tehničnih predmetov. Za storilcem, ki je to pod jot -je oškodoval za dober milijon slovenskih tolarjev, policisti še poizvedujejo. Neznanci so vlomili v lokal Čep v Loki pri Mengšu. Ker lokal v času njihovega prihoda (beri vloma) ni obratoval, so si vlomilci postregli sami. Dodobra so se napili, na-kadili in nažvečili in s te lastnici povzročili za 40 tisoč tolarjev škode. Tudi za temi vlomilci policisti pospešeno poizvedujejo. V blagovnici Vele v Domžalah je iz skladiščnega prostora izginila denarnica, last prodajalke C. A. Neznani tat se je skrivoma prikradel v skladiščne prostore, kjer je opazil denarnico in jo z njo pobrisal ne- znano kam. Tudi tega zmikavta policisti še iščejo. V Loki pri Mengšu Se je primeril precej nesramen vlom v stanovanjsko hišo. Neznani vlomilec je v hišo prišel skozi odprto okno v pritličju. Za ogled hiše in dragocenosti v njej si je vzel dovolj časa in jo temeljito premetal. Našel je tudi trezor in se ga lotil kar s kotno bru-silko. Ko mu je uspelo odpreti železno blagajno, jo je seveda izpraznil in pobegnil s precejšnjo vrednostjo. Policisti ta primer rešujejo skupaj s kolegi kriminalisti iz Urada kriminalistične službe v Ljubljani. Alkohol, grožnje in pretepi Devetinpetdesetletni V. B. i/ Vira je v popoldanskih urah v precej očitno nakazanem vinjenem stanju prišel domov. Na vsak način je hotel pokazati, kdo je tisti, ki »nosi hlače«. Zet se z njegovim načinom razkazovanja moči ni strinjal in fizično sta se spoprijela. V. B. se je kmalu znašel na tleh, saj ga je zet obvladal in v takšnem stanju sta počakala policiste. Zaradi bojazni, da bo V. B. s svojim početjem po odhodu policistov nadaljeval, so ga le-ti odpeljali s seboj na policijsko postajo, kjer je nekaj naslednjih ure preždel v prostorih za streznitev. Epilog pa bo to dokazovanje moči doživelo pri sodniku za prekrške, saj so policisti V B.-ju napi sali »napotnico« za obisk pri sodniku za prekrške. V Ihanu je [)ijani M. J. »maltreli-ral« svojo ženo in hči. To ni bilo |)r-vič in kot smo izvedeli od policistov, sta se obe pred časom že odselili od njega. Hči je kljub temu nekaj časa želela prebiti pri očetu, ko pa se je hotela vrniti nazaj k mami, je prišlo do prepira. Policisti so prihiteli na kraj dogodka in skušali umiriti pijanega M. j., vendar zaman. Zato so ga odpeljali s seboj in preostanek noči je »junak« preživel v prostorih za streznitev. Tudi on pa je dobil »napotnico«, s katero se bo moral zlgasiti pri sodniku za prekrške. Devetnajstletni B. B., doma iz Krajnega Brda, je na javnem kraju, ob magistralni cesti v naselju Dob, kršil javni red in mir. Policisti so ga želeli legitimirati, vendar se je B. B. »legitimiral« na ta način, da je napadel policiste in enega celo udaril v glavo. Policisti so ga morali obvladati s pomočjo solzivca in gumijevke, noč pa je nadebudni najstnik moral preživeti v prostorih za streznitev. B. B. si ni prislužil samo »napotnice« za obisk sodinika za prekrške, temveč tudi kazensko ovadlx) zaradi poskusa preprečevanja uradnega dejanja uradni osebi. Ponarejen denar, zajetje ilegalnih tujih državljanov in požar na avtomobilu V ekspozituri Ljubljanske banko - Banke Domžale v Moravčah so odgovorni obvestili policiste, da so med tujimi bankovci našli tudi bankovec za 1(K).(XK) italijanskih lir, za katerega sumijo, da je ponarejen. Policisti so sumljiv bankovec zasegli in ga poslali v strokovno ekspertizo, ki je potrebna, da se ugotovi, ali je bankovec resnično ponarejen. Rezultati ekspertize v tem trenutku še niso znani. Domžalski policisti so na Viru ustavili avtomobil murskosoboške registracije. Vozil ga je Šestindvaj-setletni P S. iz Pristave, v avtomo bilu pa so bili tudi trije državljani ZR), ki so ilegalno prišli v našo državo. P S.-ju in trem tujcem so takoj odvzeli prostost. Tujce je »vzel v roke« sodnik za prekrške, ki je za vse tri izdal odločbe o prekršku in jim izrekel izgon iz naše države, zoper RS. pa so policisti napisali kazensko prijavo, mu zasegli vozilo in predmete v zvezi s tem kaznivim dejanjem in ga nato izroči li v zaslišanje preiskovalnemu so ciniku. Polic isti so prejeli obvestilo, da je v Moravčah izbruhnil požar na osebnem avtomobilu znamke-Moskvič, last K. B. Na kraj dogodka so prihiteli tudi gasile i, vendar kljub njihovim naporom avtomobilu ni bilo več pomoči. Ko so [X)li-cisti natančno ogledali kraj dogodka, niso našli nobenih otipljivih ek>-kazov o tem, da bi bil požar na avtomobilu namerno povzročen. Policisti s preiskavo še nadaljujejo. JANEZ STIBRIČ Domžale /lamnik KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA Obnovljen zvonik cerkve na Krtini (Nadaljevanje s prve strani) Po prekril ju cerkve so se lotili obnove zvonika, ki je bil nazadnje obnovljen v letu 1924. Dotrajano ostrešje je zahtevalo celovito zamenjavo, nova pa je tudi vrhnja vez z vencem. Prva finančna sredstva za obnovo zvonika so bila zagotovljena v letu 1996, ko so kupili škrilj, v letu 1997 pa je bil kot najugodnejši ponudnik za izvedbo del izbran Žurbi team iz Kamnika, ki v teh'dneh uspešno zaključuje tudi drugo fazo obnove - obnova vseh poškodovanih delov fasade, obnova fasade ter poslikave, kar naj bi bilo dokončano v oktobru 1998. Večji del finančnih sredstev je prispevala Občina Domžale, svoj delež je na osnovi javnega natečaja zagotovilo tudi Ministrstvo za kulturo, krajani pa so veliko prispevali s prostovolnim delom in plačilom krovca. Investicijo je pod strokovnim vodstvom Zavoda za ohranjanje kulturne in naravne dediščine v Kranju izpeljala Krajev- na skupnost Krtina. S tem pa delo na kompleksu še ni konačno, saj KS načrtuje, da bodo obnovo v letu 1999 nadaljevali z obnovo obzidja, katerega del (približno 30 m) je že obnovljen. KS se je tudi v letošnjem letu prijavila na javni natečaj za pridobitev sredstev od Ministrstva za kulturo. Pridobitev omenjenih sredstev bi jim omogočila dokončanje celovite obnove obzidja, Kar bi pomenilo dokončanje vseh del na Krtinskem hribu in ohranitev zgodovinsko pomembnih objektov za prihodnje rodove. Gospod Franc Peterka, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Krtina, o obnovi meni: »Celovita obnova cerkve, zvonika in obzidja bo sad dolgoletnih prizadevanj vodstva in krajanov KS Krtina, da se ta zgodovinsko najpomembnejši objekt obnovi in ohrani za prihodnost. Ob tem bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k obnovi, /lasti krajanom, Ministrstvu za kulturo, županji Cveti Zalokar Oražem za razumevanje in občini Domžale, ki je z letošnjimi sredstvi iz pro- računa omogočila, da bodo dela pri obnovi strehe in fasade zvonika dokončana še v letošnjem letu. Obnova tega objekta pomeni za našo KS veliko pridobitev, hkrati pa tudi osnovo za začetek dolgoročnih aktivnosti za pridobitev projektov za razširitev pokopališča ob cerkvi na Krtini v neposredni bližini sedanjega pokopališča. Še enkrat hvala vsem, ki ste pomagali, da bo ta del naše KS odslej lepši. V. Uspešna predstavitev Srednje šole Domžale na Celjskem obrtnem sejmu (Nadaljevanje s prve strani) Vajencu se v šolskem letu šteje pol leta v delovno dobo, dobi pa še nagrado pri obrtniku. Kaže, da je ta sistem še premalo poznan, ker so npr. obrtniki izrazili okoli 60 potreb za delovna mesta instalaterja strojnih instalacij, v vsej Sloveniji pa se je za ta poklic odločilo samo 17 učencev in smo v Domžalah edini, ki izobražujemo za ta program. Tako smo na celjskem sejmu predstavili osnovne dejavnosti tega poklica. Pri prikazu dela je sodeloval tudi znani obrtnik in predsednik sekcije za monterje g. Vinko Petek. Predstavili smo tudi dva poklica dualnega sistema za usnjarstvo. Pri usnjarskem galanteristu je sodeloval obrtnik g. Viktor Barlič. Naslednji atraktivni poklic pa je izdelovalec usnjarskih in krznenih oblačil. Tu je pomagala obrtnica g. Marija Požamik. Za uspešno predstavitev dualnih poklicev naše šole je najbolj zasluž- Učenki izdelujeta usnjeno jakno na Obrtna zbornica Slovenije s svojimi sekcijami in enotami, kot tudi našteti obrtniki. Veliko truda in dela pa so vložili tudi učitelji in delavci naše šole in seveda dijaki, ki naj bi s predstavitvijo poklicev pripomogli k večjemu poznavanju teh redkih poklicev. VIKTOR JEMEC Vajenec in učitelj pri prikazu lotanja na bakreni cevi KD JOŽE GOSTiČ HOMEC SIRENE vas vabi na PONOVITEV LETNEGA KONCERTA, k\HBo v soboto, 10.10.1998 v OS 'DomzaCe (Bivša SCandrova soCaJoB 20. uri. Zborovodkinja: Petra Grkman Klaviature: Tomaž Pirnat Bobni: Boštjan Krivorotov Bas kitara: Zoran Potočan Predprodaja kart: Študentski servis Domžale in Kamnik Informacije na telefon: Ob 11727-814 1)611727-287 KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ŠKOCJAN Ukročena trmoglavka na Studencu Letošnjo bogato sezono so v poletnem gledališču na Studencu zaključili 4. septembra 1998 s Shakespearovo Ukročeno trmoglavko, ki so jo predstavili člani Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Predstava, je .bila kot najboljša nagrajena v okviru ledna ki imedije. Navdušila je tudi Številno občinstvo v Poletnem gledališču na Studencu, saj so navdušeno zaploskali vsem igralcem. Ti so se zelo dobro znašli na sh et skromni sosni, ki so jo sproti dopolnjevali in spreminjali in / odlii no igro doka/ali, da se da klasična komedij,) z drobci modernih časov prav dobro odigrati tudi na odru poletnega gledališča. Kulturnemu društvu Miran |an Škoi jan z.i vse, kai so pripravili v letošnji se zoni, iskrene čestitke in nasvidenje v prihodnji! V. V. foto: V. MAIHENIČ ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PONv SREV ČET. 13.00-19.00 TOR., PET. 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. IJ MARIHOR' O »NASMEH, PROSIM!« Člani FKVK MAVRICA iz Radomelj smo pripravili fotografsko razstavo na temo PORTRET. Ta bo na ogled v Likovnem razstavišču Domžale od 1. do 15. oktobra 98. URAD ŽUPANJE OBČINE DOMŽALE Povabilo Ker podjetja, društva in druge organizacije pred obiski svojih prijateljev in sodelavcev v tujini večkrat sprašujejo po promocijskem materialu občine Domžale, vas obveščamo, da je Komisija za turizem pripravila angleški in nemški prevod zloženke o občini Domžale. Gradivo lahko dobite v uradu županje v uradnih urah. PREDSTAVLJAMO VAM Gospod Jože Rozman, predsednik Sveta KS Dragomelj-Pšata Ker se je v času, odkar smo v SLAMNIKU predstavili prvega predsednika krajevne skupnosti iz naše občine, KS Trzin preoblikovala v Občino Trzin, je g. Jože Rozman zadnji predsednik KS, ki predstavlja KS Dragomelj-Pšato. 22. novembra 1998 bodo v Občini Domžale tudi volitve svetov krajevnih skupnosti in lahko bomo začeli. Do tedaj je še dober mesec in pol, zato prisluhnimo, kaj nam je o KS Dragomelj-Pšata in o svojem delu povedal g. Jože Rozman. Najprej sem ga vprašala, s kakšnimi občutki je pred dobrim letom dni sprejel predsedovanje Svetu KS. Predsedovanje sem sprejel z mešanimi občutki, kajti na tem področju nisem imel nobenih izkušenj. Pri uvajanju in nadaljnjem delu pa mi je bil v veliko pomoč celoten Svet KS. Kako bi ocenili delo Sveta KS? Svet KS šteje šest članov. Sestajamo se dvakrat na mesec, če je potrebno, se dobimo večkrat. Na sestanke vedno vabimo tudi svetnika občinskega sveta iz naše KS. Pri svojem delu svet KS namenja največ pozornosti skupnim komunalnim objektom? Katerim komunalnim investicijam namenjate posebno skrb? Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata je ena zadnjih, ki nima rešene kanalizacije. Pobudo za njeno gradnjo so dali pred petimi leti. Pridobili smo PGD in PZI, gradbeno dovoljenje pa bo predvidoma izdano do konca septembra. Izbran je že izvajalec prve stopnje in predviden začetek gradnje - v oktobru 1998. Načrtujemo, da bo gradnja dokončana v štirih letih, kar pa bo najbolj odvisno od finančnih sredstev. Projekt kanalizacije obsega tri krajevne skupnosti (KS Dragomelj-Pšata, KS Simon Jenko in KS Ihan) oz. pet vasi: Dragomelj, Pšata, Bišče, Mala Loka in Šent-pavel. Investicija bo zahtevala okrog 400 mio SIT in jo brez izdatnih sredstev občine zelo težko uresničit i. Kaj bi bilo potrebno še zgraditi v prihodnjih letih v KS Dragomelj-Pšata? Svet KS si je začrtal naslednje naloge: • obnova vodovodnega omrežja, • obnova cestišča in gradnja pločnikov v obeh naseljih, • asfaltiranje ceste Pšata-Beri-čevo, ki »čaka« zaradi gradnje kanalizacije, • obnova javne razsvetljave, • priprava oz. nakup zemljišča za mrliški vežici na Pšati in Šentpavlu, • kabelska televizija (odvisno od zainteresiranosti krajanov). Bo avtocesta zelo »negativno« vplivala na nadaljnji razvoj vaše KS? Če bo AC negativno vplivala I ;'"fv JHr Ji na razvoj naše krajevne skupnosti, še ne vemo, vsekakor pa bo zelo spremenjeno življenje naših krajanov. Prizadevanja za razširitev pokopališča v Šentpavlu so stara že nekaj let. Pričakujete, da se bo zadeva uredila? Prizadevanja v zvezi z razširitvijo pokopališča v Šentpavlu potekajo s polno paro. V nadaljevanju čakamo, da arheologi pričnejo z delom, za kar so sredstva že predvidena. Ko bo izkopavanje končano, bodo arheologi izdali soglasje k lokac ij-ski dokumentaciji. Imamo upanje, da bo v kratkem stvar rešena. Kako ocenjujete sodelovanje z občino? Bi ga lahko izboljšali? Ker je komunalna infrastruktura zeb slaba ali pa je sploh ni, menimo, da se za našo KS namenja premalo finančnih sredstev in zato cbbčene stvari prepočasi potekajo. Kljub težavam, ki spremljajo naše delo, mislimo, da so odnosi z občino dobri, vendar se trudimo, da bi se še izboljšali. Ste zadovoljni s sodelovanjem krajanov? Krajane bi povabil, da po svojih močeh sodelujejo s svetom KS pri prizadevanjih za razvoj obeh naselij. Zavedamo se, da bo pri gradnji kanalizacije in pri obnovi ceste z izgradnjo pločnika skozi obe vasi prihaja-b do težav, vendar upamo, da jih bomo skupaj uspešno reševali. Iz prijetne publikacije, ki ste jo skupaj s PGD Pšata-Dragomelj izdali ob njihovi 75 letnici, je razvidno dobro delo gradbenih odborov. Ste z njimi tudi osebno zadovoljni? Z delom gradbenih odborov smo lahko vsi zadovoljni. Posebej velja omeniti gospo Vero Sladic in gospoda Slavka Blaži-ča za prizadevanja pri gradnji avtobusne postaje v Dragomlju ter razširitev pokopališča v Šentpavlu. V letošnjem letu je Svet KS imenoval Gradbeni odbor za gradnjo mrliške vežice na Pšati in prepričan sem, da bo tudi ta uspešen. Tudi sama sem prepričana, da bo šel razvoj KS Dragomelj-Pšata uspešno naprej, zato se g. Jožetu Rozmanu za pogovor iskreno zahvaljujem in želim tudi v prihodnje veliko uspešnega dela. V. VOJSKA Referendum za ustanovitev občine Trzin 21. 6.1998 z izločitvijo dela občine DOMŽALE v novo občino TRZIN UDELEŽBA IN REZULTATI GLASOVANJA V REFERENDUMSKEM OBMOČJU (t. vol. glasovalo neveljavne v vol. po imen. s potrd. SKUPAI GLAS. oddanih ZA PROTI imen. 2446 1434 0 1434 1433 1052 366 15 58.63% 100% 73.41% 25.54% 1.05% za predsednika volilne komisije za Domžale član MILAN PREŠEREN I. r. /lamnik Domžale FOTOREPORTAŽA Gradbena sezona je na vrhuncu Gradbena sezona je na vrhuncu. Odprta je vrsta gradbišč, kjer se na osnovi javnih razpisov izbrani izvajalci trudijo, da bi posamezne komunalne investicije čimpreje zaključili. Pa poglejmo, kaj vse se dogaja v teh dnen novega na območju Občine Domžale. Najprej pa bi vas radi opozorili na sanacijo Savske ceste v Domžalah. Na prošnje in pritožbe krajanov sta namreč županja in Oddelek za gospodarske javne službe Občine Domžale končno uspela DDC dokazati, da je Savska ulica potrebna celovite sanacije. Izvajalci bodo odpravili napake, narejene pri gradnji kanalizacije, uredili odvodnjavanje in preplastili cestišče na odseku med Aškerčevo in Krakovsko cesto. jwiwi<"........ ■""milili" V KS Dob so komaj dobro zaključili eno izmd večjih gradbišč, ko se po dolgih letih nestrpnih pričakovanj začenja rekonstrukcija Aškerčeve ulice. Makadamska izvedba je že skoraj zaključena in na vrsti je asfalt. (Slika zgoraj) Nadaljuje se tudi sanacija Koliške ceste in na fotografiji si lahko ogledate, kako je leta videti ob Papirnici Kol i če vo, kjer bodo sanirali tudi hodnik za pešce.(Slika desno) V Bistriški ulici gradijo javno razsvetljavo, da bo ta ulica tudi ponoči prijazna. Tokratni obisk smo pričeli kar v centru Domžal, kjer so končno zaključena dela pri ureditvi pločnika in preplastitvi cestišča na Krakovski cesti. Urejene ulice so tudi zaradi znižanja bankin še najbolj veseli vozniki. V Krajevno skupnost Dob bo nekoč pripeljala asfaltna cesta tudi preko Gorjuše iz KS Krtina. Na cesti Brezje-Gorjuša so namreč v teh dneh zaključili še eno od etap asfaltiranja te ceste. Glede na dolžino etape (nekaj več kot 100 m) pa bo na zaključek treba še kar nekaj časa počakati. Ne gradimo pa le cest in ulic, temveč tudi kanalizacijo. Ta se pospešeno gradi v Krajevni skupnosti Krtina, prve zasaditve lopate pa težko pričakujemo tudi v KS Rova in KS Dragomelj-Pšata. Pospešeno pa se nadaljujejo tudi dela pri rekonstrukciji VII. ulice na Homcu. Uredili bodo odvodnjavanje ter preplastili ulico in pločnik. Čez leta bodo zelene površine v Krtini, kjer je naš fotograf presenetil merilce bodoče trase avtoceste, videti čisto drugačne. Zato pohitite in si jih poglejte takšne, kakršne so danes - zelene in Tekst: V Vojska Foto: R Tonkli Domžale /lamnik OB KONCU LETOŠNJE SEZONE Kotalkarsko drsalni klub Domžale »Uspoštevaje vse dosežene rezultate, da je bila letošnja sezona zelo uspešna. Še zlasti na to uspešnost kažejo dosežene uvrstitve na državnem kotalkarskem prvenstvu, kjer je Kotalkarsko drsalni klub Domžale osvojil 11 prvih mest, od tega kar osem v kombinaciji, skupaj pa 24 medalj in tako zopet postal najuspešnejši kotalkarski klub v Sloveniji,« mi je na začetku razgovora povedal g. Bojan Ivančič, novi predsednik Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale. Tekmovalci KDK Domžale letos praznujejo 12 let uspešnega dela. V letošnji sezoni so se udeležili številnih domačih in mednarodnih tekmovanj in z njih praviloma prihajali-z medaljami in odličnimi uvrstitvami. Med največje uspehe zanesljivo uvrščajo nastope treh njihovih članov na evropskih prvenstvih. Tako je Saša Slane uspešno tekmovala na mladinskem evropskem prvenstvu na Portugalskem in v kategoriji mladink dosegla 11. mesto, tekmovalca Matjaž in Alenka Ivančič pa sta se pomerila na kadetskem oz. mlajše mladinskem evropskem prvenstvu v Nemčiji in dosegla: Alenka četrto in Matjaž šesto mesto. Žal zaradi poškodb to sezono ni nastopal eden najboljših slovenskih tekmovalcev Matej Drašček, ki se vrača h kotalkanju. Letošnja uspešna sezona je sad dolgoletnega vztrajnega dela, saj je rodilo bogate sadove. Tekmovalci starejših kategorij praviloma posegajo po prvih mestih, medtem ko se mlajši tekmovalci šele kalijo. Cilj KDK Domžale je po mnenju predsednika kvalitetna rast mlajših tekmovalcev ter množičnost v mlajših kategorijah, zato bodo v prihodnje še več skrbi namenili prav povečanju števila najmlajših kotalkarjev, saj so ti osnova, iz katere prihajajo odlični starejši kotalkarji. Če pa bodo hoteli ta načrt uresničiti, bo potrebno razrešiti dve zadevi: prostor in financiranje dejavnosti. V klubu kot glavna trenerka dela nekdaj odlična tekmovalka Violeta Mor dej, pomagata pa ji Dragana Vu-jovič in Petra Klešnik. Treningi poleti potekajo na ploščadi ob Osnovni šoli Venclja Perka, kar pomeni, da v slabem vremenu treningi odpadejo, še večja težava pa je zagotoviti pozimi možnosti za vadbo. Tekmovalci KDK praktično trenirajo v telovadnicah vseh osnovnih šol v Domžalah in zunaj njih, kjer morajo ob upoštevanju drugih uporabnikov termine tudi spreminjati in prilagajati. G. Ivančič je trdno prepričan, da se bodo zadeve z postavitvijo novega šotora v Športnem parku vsaj delno razrešile. Pričakuje namreč, da bo KDK Domžale dobil prostor v novem šotoru in da se bo mogoče z drugimi uporabniki dogovoriti tako za primerne termine kot za ne predrago najemnino. Prostor pa ni problem le zaradi treningov, saj KDK Domžale onemogoča tudi organizacijo različnih prireditev (novoletna revija, tradicionalna tekmovanja, plesne skupine pa ne morejo več organizirati v hali Komunalnega centra). Hkrati je stalno spreminjanje možnosti za vadbo in menjanje telovadnic povzročilo, da se najmlajši in njihovi starši zaradi neprestanih selitev težko odločajo za so- delovanje s klubom. Še zlasti pa so primerne možnosti za vadbo pomembne, ker so takmovalci v KDK Domžale po starosti in kvaliteti zelo različni in zahtevajo specifične pogoje treningov. Tako najuspešnejšim tekmovalcem zaradi majhnih telovadnic ne morejo zagotoviti celovitih možnosti za vadbo. Majhni prostori namreč onemogočajo skoke in kombinacije skokov, ki jih tako lahko trenirajo le na prostem oz. v primernih prostorih drugod, tudi zunaj naše države. To pa je za še uspešnejše nastope najboljših kotalkarjev veliko premalo. V zvezi s finančnimi možnostmi g. Ivančič pravi, da so v glavnem breme staršev tekmovalcev, saj od Športne zveze Domžale ter v izrednih primerih (za udeležbo na posameznih mednarodnih tekmovanjih ter organizacijo tradicionalnih prireditev SLAMNIK) od Občine Domžale dobijo le manjši del finančnih sredstev. Stroški za posameznega tekmovalca pa so zelo veliki, saj tekmovalci potrebujejo drese, kotalke (najmanj dvoje za posamezno sezono), cena pa je zelo odvisna od kakovosti, stroške povzročajo sodelovanja na tekmovanjih, prevozi na trening, trenerski kader, plačilo vadbenih pro- storov in še kaj bi se našlo. Kljub tem težavam pa KDK vseh 12 let kvalitetno in številčno napreduje. Trenutno v klubu dela 21 tekmovalcev, vendar jih bodo skušali okrepiti z vključitvijo večjega števila mlajših tekmovalcev. Čeprav se klub zaveda, da imajo rolerji trenutno precejšnjo prednost pred kotalkami, je g. Ivančič prepričan, da bo kotalkanje tudi v prihodnje šport, o katerem bomo še veliko slišali. Med prednostnimi nalogami, ki jih KDK Domžale načrtuje za prihodnje, so zlasti naslednje naloge: • vključevanje najmlajših v redno vadbo, • skrb za napredovanje mednarodno uveljavljenih kotalkarjev, • zagotavljanje primernih prostorov za treninge in vadbo, • razrešitev težav pri financiranju delovanja kluba • in zagotovitev primernih pogojev za to, da bomo tekmovalcem na tradicionalni mednarodni kotalkarski tekmi SLAMNIK morda že v letu 1999 spet zaploskali v Domžalah. Vodstvu, trenerjem, zlasti pa kotalkarjem KDK Domžale želimo veliko uspeha tudi v prihodnje! Šahovske novice Mladinski šah - Komenda Na XII. odprtem mladinskem prvenstvu Komende, ki ga je organiziral Šahovski klub Komenda, je od 26. do 29. avgusta 1998 sodelovalo 29 mladih sahistov. Po 9. krogih švicarskega sistema v pospešenem šahu (2 x 60 min.) je bil najuspešnejši 15-letni prvokategornik |an Gom-bač (ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana), ki je - brez izgubljene partije - zbral 7,5 točke. Med mladimi šahisti ŠD Napredek Domžale se je s 5,5 točke najbolje uvrstil 12-letni Luka Pavlic. Med šestimi šahist-kami, ki so sodelovale na šahovskem turnirju, je bila najboljša Petra Brezovšček, ŠD Napredek Domžale, ki se je zavihtela na odlično 10. mesto. Na zelo solidno 25. mesto se je uvrstila njena mlajša sestra Vesna. Končni vrstni red: 1. )an Gombač (I. kat.) 7,5, 2. Uroš Peteh (III. kat.) 7, 3. Klemen Šivic (II. kat.) 6,5, 4. Jernej Novak (II. kat.)... 7 Luka Pavlic (II. kat.)... 10. Petra Brezovšček (ž. II. kat.) 5,5, 15. Luka Lenič (II. kal.) 4,5,.... 19. Rok Zabref (III. kat.), 20. Klemen Zabret (III. kat.) 4, ...25. Petra Brezovšček (IV. kat.) 3, ....28. Marija Lavrač (III. kat.) 2. Domžale V soboto, 12. septembra 1998, je ŠD Napredek Domžale organiziralo šahovski turnir ŠD NAPREDEK DOMŽALE v pospešenem šahu (2x15 min.), na katerem je sodelovalo 26 šahistov. Po 9 krogih švicarskega sistema je s 75 točke povsem zasluženo zmagal mojstrski kandidat Bojan Hribar (ŠK Komenda), igralec 7 najvišjim lokalnim ratingom. Zanimivo je, da se je pol točke za njim uvrstila igralka z najvišjim lokalnim ratingom, in sicer ženska Fl-DE mojstrica Petra Ipavec, pol točke za njo, to je na tretje mesto, pa FIDE mojster Igor Kragelj, igralec z najvišjim ELD - ra- PLESALEC MARKO ŠUŠTAR »Rad imam hitre plese z veliko akcije« Marko Šuštar je učenec osmega razreda Osnovne šole Domžale. Fant kot vsi drugi, pa vendarle drugačen, kar človek opazi ob njegovih gibih, ki so nenavadno usklajeni, in resnosti, ki odseva s fotografij. Marko je plesalec že od leta 1992, ko je na prvi trening prišel bolj po naključju, vendar so ga Mojca Horvat in soplesalci hitro navdušili za ples v skupini in začelo se je. O šoli in uspehu, o najljubšem predmetu če bi rekel po šolsko, sem prav dober učenec. Učni uspeh je glede na moje iz-venšolske dejavnosti in pogoste odsotnosti od pouka kar zadovoljiv. Navadno je za fante najljubša športna vzgoja, to zaradi poškodb kolen večkrat presedim na klopi. Rajši kot druge imam matematiko in fiziko, na splošno pa ni predmeta, za katerega bi rekel, da ga ne maram. Kako šola gleda na tvoje plesno udejslvovanje (odsotnosti)? Na srečo ima šola posluh in razumevanje za moje odsotnosti. Imam poseben status, ki mi omogoča, da ob odsotnostih snov prepišem in se jo naučim v roku, za katerega se dogovoriva z učiteljem, je pa težava, ker razlagane snovi pogosto ne slišim. Kam nameravaš po končani osnovni šoli? Ta odločitev me čaka letos. Za vpis v srednjo šolo je potrebno imeti veliko število točk, vendar si želim na eno izmed gimnazij in potem tudi nadaljevati študij. O začetku plesa sva že. Kako se je nadaljevalo? Plešem v paru in v skupini, in to vse plese. Show plesi so mešanica džeza, baleta, šova, stepa, akrobatike in de česa in bistveno različni od standardnih. Zelo je pomembna koreografija in tu je Mojca Horvat brez konkurence najboljša -predvsem pri skupinskih plesih oz. formacijah. Raje imam ples v paru, ko si na odru sam, pokažeš vse svoje tehnično znanje, koliko znoja si prelil na treningih, se sam jeziš na svoje napake in se veseliš lastnega uspeha. Rad imam hitre ple- Plesalca Lea Sobočan in Marko Šuštar »v akciji« Marko Šuštar se z veliko akcije, gibanja in lifti, kot rečemo dvigovanju soplesalke v določene slike. Kdo je tvoja soplesalka in kaj je najpomembnejše za usklajeno plesanje plesnega para? V formaciji in paru je moja soplesalka Lea Sobočan iz Ljubljane. Najtežje se najdeta plesalca, ki sta po plesni naravi podobna, sta psihično in fizično sposobna uresničiti koreografijo. Brez dolgotrajnih in pogostih treningov ni usklajenosti v parih. Pri plesu so tekmovalni padci in vzponi, slabi dnevi, poškodbe in šolske obveznosti. Vse moraš vzdržati, oditi na oder pred občinstvo, pred sodnike in korektno odplesati. Z Leo nama to kar uspeva. Kje vse si že bil? Katerega tekmovanja se najraje spominjaš in zakaj? Ples pri Mojci Horvat je sestavljen iz dveh delov. Prvi je tekmovalni ples, še več pa je plesa v gledališčih, prireditvah, na TV Tekmovanja so doma in po vsej Evropi in lahko rečem, da sem bil že v večini evropskih držav, poznam pa tudi večino krajev v Sloveniji. 23. septembra pa se prvič odpravljamo v deželo show plesa ZDA, morda nas letos čaka še Portugalska. Vsako tekmovanje zase je nekaj posebnega in nepozabnega, običajno nam prinese velike uspehe, saj smo večkratni državni in evropski prvaki. Najraje se spominjam tekmovalne sezone 1997, ko sva z Leo prvič tekmovala v parih in na presenečenje vseh na državnem prvenstvu osvojila drugo mesto in v izjemni konkurenci četrto mesto na evropskem prvenstvu. Lep je tudi spomin na letošnji Portorož, ko smo na prvem svetovnem prvenstvu za mladinske kategorije osvojili prvi naslov svetovnih prvakov v zgodovini show plesa. Treningi? Treningi za formacijo so trikrat tedensko na Rudniku v Ljubljani, pred tekmovanji in predstavami pa vsak dan. Ogrevalnim vajam in vajam tehnike sledijo neskončne ponovitve posameznih delov koreografije. Posebne treninge za pare imava z Leo v telovadnici njene šole na Prulah. Z vajami začneva kakšna dva meseca pred tekmovanji - dva- do trikrat tedensko. Pri koreografiji nama pomagala Romana Pahor in Primož Zanoškar. Na vaje me vozijo slarši. Ali je ples drag šport in kdo je sponzor? Če sešlejem mesečne članarine, slro-ške za kostume, prevoze na treninge in tekmovanja, stroške za posebne trener je, dodatno hrano in pijai'o, potem lahko rečem, da je ples drag šport. Poseb- no še, če so edini sponzorji starši. Kako usklajuješ ples in šolo in prosti čas? Zaradi obremenjenosti mi je še šola včasih odveč, vendar brez nje ne gre. Zamujeno nadomestim ob sobotah in nedeljah, tako da posebnih težav nimam. Ples in ves ta cirkus okrog njega je postal del mojega življenja, na katerega sem se navadil. To je moje veselje, v katerem je veliko doživetij in sklenjenih veliko prijateljstev. Prosti čas, ki ga ni, je popoldanska košarka, čvek s prijatelji, počitnice, ko napolnim baterije za celo naslednje leto. S posebnimi življenjskimi cilji se moj sogovornik Marko Šuštar zdaj ne obremenjuje. Pomembno mu je, da najprej uspešno konča šolanje, potem pa bo že videl, kam bo odplesal. Želimo mu, da bi bili vsi njegovi plesi,- katere bo plesal v življenju, vedri in uspešni. V. V. □ Tratar, M 2450 ■ Brglez, R 2260 Ptuj, Kurent 1998 I. Sf3 Sf6 2.c4 ef> 3.g3 d5 4.d4 Lb4+5.Ld2 Le7 6.Lg2 c6 Z Dc2 0-0 8.0-0 b6 9. Lf4 Lb7 10. Se5 Sfd7 II. Sd3 Sa6 12.a3Tc8 13.Sd2 Lf6 14.c:d5 e:d5 15. Sf3 c516.Da4 c:d4 1Zb4 Tc4 18.Sd2 Tc3 19.Lh3 Sdb8 20.b5 Sc5 21.D:a7 Sbd722.L:d7 D:d7 23.D:b6 Tc8 24.a4 Se425.S:e4 d:e4 26.Se5 Dd5 27Jad1 d3 28. e:d3 e:d3 29.f3 L:e5 30.L:e5 D:e5 31. D:b7 De3+32. Kh1 Tc2 33.De4 De2 0-1 tingom na turnirju. Med mladimi šahisti se je najbolj odrezal 13-letni prvokategornik Aleksander Nadj iz Trzina, ki se je s polovičnim izkupičkom uvrstil na sredino šahovske lestvice. Šahovski turnir je vzorno vodil glavni sodnik Franc Poglajen, šahovski sodnik Končni vrstni red: 1. Bojan Hribar (MK) 7 2. Petra Ipavec (žFM) 7, 3. Igor Kragelj (FM) 6,5, 4. Mark Agovič (I. kat.), 5. Boris Skok (MK) 6, 6. Vid Vav-petič (MK), 7. Igor Babnik (MK) 5,5, 8. Bojan Osolin (T. kat.), 9. Janez Grčar (III. kat.), 10. Artur |ack (I. kat.), 11. Pavla Košir (ŽM), 12. Boštjan Grošelj (II. kat.) 5 itn. Griže Zadnjo soboto v avgustu (29.8.1998) je v ciklusu odprtega prvenstva Šahovskega kluba Griže »Gklus 98« na 6. šahovskem turnirju v pospešenem šahu (2x15 min.) zmagal mojstrski kandidat UroS Zalokar, ŠK Rudar Trbovlje. Edini udeleženec ŠD Napredek Domžale je bil mojster Vladimir Ivačič, ki je zasedel solidno 6. mesto. V gostišču Pri zibki se je v 9 krogih med seboj pomerilo po švicarskem sistemu 21 šahistov. Končni vrstni red: 1. Uroš Zalokar 8, 2. Danijel Vombek (MK), ?St 3. Radi-ša Rajkovič (1. kat) 7, 4. Darko Plahuta (1. kat) 5. Milan Matko (MK) 6, 6. Vladimir Ivačič (M) 5 itn. Ljubljana V ciklusu turnirjev v pospešenem šahu Nove Ljubljanske banke se je v prostorih LŠK 20. septembra 1998 odigral 5. turnir NLB. V 9 krogih je med 35 šahisti prvo mesto osvojil velemojster in slovenski olimpi-jec Georg Mohr, ki je premagal sedem svojih nasprotnikov, izgubil je le v 3. krogu z zmagovalcem turnirja SD Napredek Domžale Bojanom Hribarjem. Najbolje uvrščeni šahist ŠD Napredek Domžale je bil mojster Vladimir Ivačič s 5 točkami, ki je zasedel dobro 13. mesto. Boris Skok (ŠD Napredek Domžale) se je s 4,5 točke uvrstil na zelo solidno 17 mesto (v 4. krogu je remiziral z medna»dnim mojstrom Darkom Šifrerjem). S svojim" nastopom je lahko zadovoljen tudi mladi Aleksander Nadj (ŠD Napredek Domžale -2,5). Končni vrstni red: 1. Gregor Mohr (VM) 75,2. Vojko Zorman (MK) 7t., 3. Bogdan Podlesnik (MM), 4. Darko Ši-frer (MM) 6,5, 5. |anez Barle (MM), 6. Marjan Kastelic (MK), 7. Leon Mazi (FM), 8. Zlatko Bašagič (MM) 6,9. Primož Šoln (FM), 10. Duško Pavasovič (MM), 11. Milorad Bulatovič (I) 5,5 itn. Čestitka Šahisti ŠD Napredek Domžale iskreno čestitamo Arturju Jacku ob njegovem srečanju z Abrahamom, ki ga je obiskal 18. septembra 1998. Želimo mu predvsem še veliko šahovskih uspehov, pa tudi zdravja in sreče v »nešahovskem« življenju. Za šahovske sladokusce Na mednarodnem turnirju »Kurent 98« na Ruju (16.9. - 24.9.1998) je v zadnjem krogu FIDE mojster Rado Brglez premagal olimpijca in mednarodnega mojstra Marka Tratarja in tako osvojil prvi bal za mednarodnega mojstra. Na turnirju je med desetimi udeleženci zmagal velemojster Aršak Petrosjan iz Armenije. BOGDAN OSOLIN Ribiška družina Bistrica Pododbor Domžale v Dan žena na Črnelu To je bil pravi dan žena! Ob ribniku na Črnelu se je v prelepem sobotnem popoldnevu 26. septembra 1998 zbralo dvaindvajset žena ribičev, ki so prostovoljno in udarniško sodelovali pri izgradnji dodatnih prostorov v brunarici Črnelo. Pod vodstvom zagnanega Braneta Sršena (in s finančno pomočjo različnih radodarnih sponzorjev) so v brunarici naredili »ribiški udarniki« nove sanitarije in »ropotarnico«, neposredno okoli nje uredili »prostor za oddih«, ob ribniku zasadili 400 smrekovih sadik, ob njem uredili potke, poskrbeli za javno razsvetljavo na parkirišču jeklenih konjičkov, skrbno počistili okolico brunarice in ribnika. Pa še bi lahko našleval! Med najbolj pridnimi so bili zagotovo Milan Prelovšek, Franc Štrajhar, Janez Kerč in Franci Mežan. (Če sem koga pozabil, naj mi, prosim, ne zameri!) Predsednik PO Domžale Rl) Bi strici Štefan Hrovat je ob 14. uri dal »ribiški« znak za začetek 1. ženskega ribiškega tekmovanja v Občini Domžale. Zgodovinski dogodek! Si- cer pa mi ni znano, ali je do sedaj sploh kdo organiziral takšno ali podobno tekmovanje. Začel se je ribolov na najmanjšo ribico. Zmagovalka »zgodovinskega« tekmovanja namreč ni smela ujeti najtežje ribe, ampak najmanjšo. Tekmovanje so morali prizadevni organizatorji ribiške tekme »za gospe in gospodične« celo nekoliko (»daljšati, kajti ribičkam se sreča ni in ni hotela nasmehniti, pa še Slavi-ci Belovič, bodoči zmagovalki, je med tekmo uspelo ujeti kar 520 mm velikega krapa, kar je bil tak ulov, ki bi še na »moškem« tekmovanju posegel v vrh. Vendar se tistega lepega dne ribice niso in niso hotele ujeti na vabljive ženske ribiške vabe. Tretje-uvrščena Alma Kerč je ujela le 177 mm raka jelševca, drugouvršče-na Mira Dodič pa enak ulov, le da je rak meril natančno 152 mm. Vse tri so se po razglasitvi rezultatov na nevidnih stopničkah za zmagovalke razveselile nagrad, ki so jih posebej zanje pripravili voditelji 1. »občinskega« ribiškega tekmovanja za gospe in gospodične. Možje navijači pa so vse nagradili z gromovitim aplavzom. Potem se seveda ribičke in ribiči še niso razšli, kajti začela se je »nagradna« zabava in razne družabne igre. Tudi meni so dali jesti in piti... Kako lepo je v njihovi družbil Besedilo in foto: BOGDAN OSOLIN /lamnik Domžale ATLETSKI KLUB DOMŽALE Suzana se kar zmaguje Večkrat smo že pisali o drobnem dekletu Suzani Mladenovič iz Ihana, ki je v svoji kratki tekaški karieri v okviru Atletskega kluba Domžale osvojila že vrsto odličnih uvrstitev. Suzana je letos postala učenka 5. razreda Osnovne šole Domžale, začetek šolskega leta pa je bil tudi priložnost za kratko oceno letošnjih počitniških tekov, kjer so med rezultati sama prva mesta, zato si jih na kratko oglejmo. Uspešna počitniška sezona se je v maju in juniju pričela z dvema tekoma na 800 metrov v Italiji, nadaljevala pa z zmagovitim tekom v Šmartnem v Tuhinju ter osvojitvijo prvih mest na tekih v Lovrencu na Pohorju, kjer je bila proga dolga skoraj dva kilometra, ter v Črni na Koroškem, kjer se je z vrstnicami pomerila v teku na 3000 metrov. Zaključek je bil spet mednarodni, saj je Suzana tekla na dveh tekih v Italiji, kjer je ponovno osvojila dve prvi mesti v tekih na 800 metrov. Suzani, pred katero je nastop na regijskem jesenskem krosu ter tradicionalnem krosu Dela, veliko uspešnih tekov ter dobrih ocen v šoli! Prav na kratko pa napišimo še nekaj besed o uspešnem nastopu najmlajših tekačev Atletskega kluba Domžale na 3. kraškem teku, ki ga je v Povirju pripravilo Športno društvo »Brinj« Povir. Med številnimi tekmovalci in kategorijami sta se med zmagovalce uvrstila Suzana Mladenovič in Andraž Gregorič, Bernard Jarc je drugi, enak uspeh je dosegel njegov brat Domen, tekme pa se je udeležil tudi Bogdan Mladenovič. V. V. Skupinska slika članov AK Domžale, uspešnih udeležencev Povirskega teka (od leve): Mitja Kosovel (Vipava), Domen )arc, Andraž Gregorič, Bernard jarc, Suzana Mladenovič, Bogdan Mladenovič. Suzana Mladenovič, mlada tekačica iz Atletskega kluba Domžale, ki ima vsak mesec več pokalov in medalj. Uspešen nastop Članica Atletskega kluba Bojana Vojska se je na povabilo ŽAK Ljubljana konec septembra v Istanbulu udeležila atletskega mladinskega tekmovanja prve lige B skupine, v kateri so sodelovali atletski klubi iz Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske, dve turški ekipi, Rusija in ŽAK Ljubljana, ki je predstavljal Slovenijo. Bojana je v teku na 400 m z ovirami osvojila tretje mesto za predstavnico Nizozemske in Rusije; tekla pa je tudi v štafeti 4x100 metrov, ki je osvojila četrto mesto. Atletinje ŽAK Ljubljana so skupaj osvojile četrto mesto (slika desno). V. V. ŠPORT SERVIS IN TRGOVINA RDANtl Rojska c. 18d 1230 Domžale tel.: 061/715-842 SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV, R0LLERJEV. K01K, SMUČI IN OSTALE ŠPORTNE OPREME ja in servis - sobnih koles, - simulatorjev hoje, veslanja - in ostale fitnes opreme - smuči, vezi - in ostale zimske opreme Strokovno svetovanje, gotovinski popusti, obročno odplačevanje in možnost nakupa darilnih bonov. Vabljeni! TVD PARTIZAN DOMŽALE Počitnice so minile in kot vsako leto tudi letos pričenjamo z vadbeno sezono 1998/99, in sicer s 1. OKTOBROM letos po naslednjem URNIKU: OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE (Slandrove brigade) - telovadnica ponedeljek: članice od 19.30 do 20.30 lorek: člani od 20.30 do 22.00 četrtek: pionirji-pionirke od 18.00 do 19.30 V to vrsto se lahko vključijo tudi otroci od četrtega leta dalje po predhodnem dogovoru. Osnovna šola VENCLJA PERKA Domžale - telovadnica torek: člani in članice od 19.30 do 20.30 Osnovna šola OLCl AVL3LL) Domžale - ODBOJKA Od 20.00 do 21.00 Vse občane, ki si želijo rekreacije in napraviti kaj koristnega samo zase, vabimo v naše vrste telovadbe, še posebno pa vabimo tudi na lepo vzdrževano in vabljivo TRIM STEZO prav vsakega, ki si želi ob napornih dnevih sprostitve za svoje telo in dušo! SPOMINSKA SLOVESNOST NA GOLČAJU NAD BLAGOVICO Letos mineva 57 let od tragičnega dogodka 28. oktobra 1941, ko je radomeljska četa izgubila 1 4 svojih borcev (10 padlih in 4 ujeti). V njihov spomin se bomo zbrali v petek, 21. oktobra 1998. ob 11. uri pri spomeniku na vrhu Golčaja. Na slovesnost vabimo svojce, sorodnike, borce in vse občane! Občinski odbor združenja borcev in udeležencev NOB LUKOVICA in Krajevna organizacija BLAGOVICA (P. s.: Ge lx> motno deževalo, bo slovesnost ob 11. uri pri spomeniku v Blagovici.) KONJENIŠKI KLUB KRUMPERK Športni konjeniški uspehi na vrhuncu Delo v vsakem športnem klubu se dokaže z rezultati in uspehi tako v državnem kot v mednarodnem merilu. Enako je v Konjeniškem klubu Krum-perk, ki v letošnjem letu dosega v konjeniško športni disciplini preskakovanja ovir zelo lepe rezultate. Poleg tega, da je v klub vključenih 57 članov, je kar 25 članov zelo aktivnih, 15 tekmovalcev pa na državnem in tudi v mednarodnem merilu izredno uspešno nastopa na tekmovanjih. I Jgotovitev, da se vsako organizirano športno delo na koncu tex':kuje - predvsem pa se najlepše sliši o medaljah in pokalih - je enako za vsako športno dis-< iplino. V Konjeniškem klubu za preskakovanje zaprek na Krumperku je sedaj v letošnjem letu vrhunec sezone. Le še ena tekma za pokal Slovenije bo organizirana in dokončno liodo znani zmagoval d, Zanimivo, da so v tem tekmovanju skozi celo sezono izredno dobri prav tekmovalci iz Konjeniškega kluba Krum-perk. Sandi Smolnikar ima vse možnosti, da zmaga in osvoji pokal, prav tako so neposredno za njim Nike Zaloker in lanez Krumpak ter Nika Dodig. Seveda pa so tu še Janez Avšič, Aljaž Drašler, Tomaž Preveč, Andraž Kajter, Igor Bavdek, lanez Peklaj, Lidija Grunt in drugi, ki dobro trenirajo in rezultati ne bodo izoslali. Končalo se je tudi Državno prvenstvo v preskakovanju zaprek v Murski Solx>li, kjer je bita celotna ekipa - članska nad 18 let in mladinska do 18 let - v obeh razvrstitvah uvrščena na drugo mesto. V posameznih razvrstitvah pa sta bila tret-jeuvrsčena dva tekmovalca Konjeniškega kluba Krumperk (Sandi Smolnikar in lanez Krumpak). Zunaj slovenskih meja se seveda odvijajo v tej športni disciplini še močnejša tekmovanja. Pohvala zato velja mladincu lanezu Krumpaku, saj je na zelo močnem med- narodnem tekmovanju na I )unaju osvojil šesto mesto in sedaj članu Sandiju Smolnikarju, ki le še čaka ugodne odmere iz mednarodnega tekmovanja v Zagrebu ter avstrijskega Dunaja. V tej športni disciplini je izredno težavno delo, saj konji in treningi vzamejo ves prosti čas pa tudi ostali čas, kar pomeni skoraj vse, da so rezultati uspešni, ki predstavljajo lasten uspeh, lasten športni klub, lastno občino Domžale in lastno državo Slovenijo. KONJENIŠKI KLUB KRUMPERK Sandi Smolnikar na svojem lepotcu PLESALKA IN ENA NAJBOLJŠIH LETOŠNJIH MATURANTK MATEJA ČUK Celo življenje se bom ukvarjala s plesom Ena izmed dveh letošnjih maturantk, ki je dosegla .30 točk na letošnji maturi, je tudi osemnajstletna, sedaj že bivša, dijakinja Bežigrajske gimnazije Mateja Čuk, ki smo jo z njenimi največjimi uspehi v plesu prav na kratko predstavili že v prejšnji številki SLAMNIKA. Tokrat sva se z živahno gospodično, ki ve, kaj hoče in je za to pripravljena tudi V prihodnje trdo delati, pogovarjali o njenih dosedanjih šolskih in plesnih letih. Mateja Čuk sku|>aj s starši in bratom Til-nom, ki je obetaj«' smučar, živi v Radomljah. Leto dni je bila si,na, ko so se preselili in so Radomlje postale njen »rojstni« kraj. Odličen uspeh jo je spremljal vseh osem let v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, kjer v> jo poznali turli kot dobro športnico, ki je sjjrva smučala, srečevali smej jo kot uspešno tekačico na krosih, pred desetimi let i pa se je i«Hi (Čila za | »les. »Pravzaprav sem se s športom ukvarjala vsakega po malo, plesala pa sem že od nekdaj zelo rada. S plesom se je pred mano ukvarjala sestrična, pri njem pa so me pritegovali zlasti blišč in pravljičnost ter čudovite obleke,« se spominja rosnih otroških let. Odločitev sploh ni bila težka in po prvih korakih v Casini je plesna šola Fredi postala njen drugi dom, plesna učitelja Fredi Novak in Danijela Škofic Novak pa njena trenerja. S trdim treningom je prišlo spoznanje, da ples ni le blišč in eleganca, temveč veliko trdega garaškega dela, ki se ga moja sogovornica ni nikoli ustrašila, čeprav ne mine dan, ko ne bi plesu namenila točno določenega časa. Po končani šoli jo eden od staršev odpelje v dvorano v Zadobrovi, kjer ima od 18. do 21. ure trening. Najprej je ogrevanje, streching, kot se strokovno imenuje, [>ri čemer se posebna skrb nameni zavedanju telesa, nato pleše vsak sam. »če hočeš dobro plesati v paru, moraš najprej dobro plesati kot posameznik,« razlaga Mateja in pripoveduje, da je prepiesavanje v paru na vrsti ob koncu treninga. Vsak par ima svoj program, ki ga pred posameznimi tekmovanji še posebej utrjuje. S plesalcem Domnom Krapežem, s katerim pleše tri leta, je dosegla največje uspehe med starejšimi mladinci. Ker preživita skupaj zelo veliko časa, je najpomembnejša strpnost, pri čemer Mateja ve, da vsak dela napake in se največ ukvarja sam s sabo, ko sta par, sta par, skupaj napake popravljata in ko gresta iz dvorane;, pozabita na vse in sta dobra prijatelja, pred katerima je nov dan. Čisto žensko je vprašanje o oblekah, ki jih ji šiva šivilja, o tem, katere plese ima rajši, pa pravi, da umirjenejše, kot je sama, vendar najljubšega plesa nima. Vedno je najljubši ples tisti, ki ga pleseš, ki ga prepisuješ za tekmovanje ali nastop. Vendar kljub te;mu daje prednost standardnim plesom, najbrž zato, ker ima v njih boljše rezultate, med latinsko-ameriškimi pa bi se, če bi se že morala, najbrž odločila za ča-ča-ča. Večkratna zmaga na državnem prvenstvu v standardnih plesih in kombinaciji, uvrstitve v finali' na večjih mednarodnih turnirjih, na prvem svetov nem prvenstvu sla osvojila celo odlično 5. mesto, vse to je odlična podlaga za uresničitev največjega cilja plesnega para Mateja Cuk-Domen Kra|iež - finale na svetovnem pr-venslvu. Čaka pa ju še ena precej velik, i pre preka - prehou iz mladinskih v člansko kategorijo. S tem se ne obremenjujeta, trdo se prt pravljata še na letošnja tekmovanj,], Mateja pa predvsem na začetek študija na pravni fakulteti. Prvo je šola, pravi in je trdno prepričana, da bo nekoč sodnica, morda celo na področju mednarodnih odnosov ali krimina-listike; nato je ples, s k.ilerim se bom ukvarjala vse življenje, in v isti sapi dodaja, da je »ob plesu se toliko drugih slvari, ki bi jih rada in jih tudi bom počela v življenju.« Ina izmed teh je tudi aerobika, kjer načrtuje Opraviti izpit in se morda celo profesionalno ukvarjati s leni področjem, Če se bo, bo uspešna, saj se vseh stvari loti Stoodstotno. Na maturo se ni posebej pripravljala. Isti dan, ko je pisala lesi iz angleškega jezika, je takoj po končanem pisanju hilel.i na Ptuj, kjer je bilo takmovanje v kombinaciji. Sploh je bil čas priprave na malino tudi c'as | >os| jeseni -g, i Ircninga, zalo je bila Mateja kar malce presenečena, ko je izvedela za .levilo točk, doseženih na maturi. Dosežen uspeh je tudi rezultat dobrih lastnosti, ki ti jih da ples, je prepričana. Samodia Ipllna, de lovne navade, vztrajnost, vse to je dobila s plesom, ki ji daje zadovoljstvo in ki zanjo ni samo veselje, je tudi rasi osebno sti in v bistvu ji nikoli ni bilo žal, da se je odločila zanj. Ples je najpomembnejši del njenega prostega časa, v katerem skoraj ne najde trenutkov za svoje druge ljubezni: morje, surfanje in smučanje, ki se mu ni nikoli povsem odrekla. Seveda pridejo obdobja, ko ob pogledu na svoje vrstnike razmišlja o stvareh, ki jih zaradi plesa zamuja. Ker ji ples vselej pomeni zadovoljstvo, se s tem ne obremenjuje. Zelo rada pa gre s prijatelji »ven« in je najbolj srečna, če ni pritiskov, ki bi jo omejevan. Majhen delček njenega zadovoljstva so tudi trenutki, ko se lahko usede pred televizijo. To se zgodi zelo malokrat, ampak ko se zgodi, je Mateja vesela in zadovoljna. »Še srečnejša pa bom, ko bom imela čas za druge stvari, saj je še »veliko stvari, ki bi se jih dalo delat in v katerih bi uživala,« pravi optimistično Mateja, ki ne razmišlja o tem, da bi zaradi študija, predvsem pa zaradi plesa, kaj zamudila. Vse, kar dela, ji pomeni zadovoljstvo in prav v vsakem trenutku svojega življenja zna najti ne^ kaj, kar jo razveseli in ji obeta, da bo njen jutri še lepši in še uspešnejši. Pri tem ji tudi v prihodnje želimo veliko lepih trenutkov, predvsem pa uspešen nastop na svetovnem prvenstvu v standardnih plesih v oktobru na Madžarskem! V. VOISKA Veterani Ihan - Zlato Polje 6:3 Sredi meseca septembra smo privrženci nogometne igre iz Zlatega Polja uresničili dogovor, ki je tekel z nogometno ekipo veteranov iz Ihana. V lepem nedeljskem dopoldnevu smo se z njimi srečali prvič, pogled n.i njihovo travnato igrišče pa je bil za nas vabljiv. Prvi del igre smo bili dokaj enakovredno moštvo, v drugem delu pa smo popustili, tako da je bil ob koncu igre rezultat ugoden za naše gostitelje. Tekma obeh ekip je bila Brez grobosti, kar je bila predhodna želja nas vseh, tako da sodnik Marjan Poljanšek iz Ihana, ki je dobro odso-dil srečanje, ni imel težkega rlela. Ob prijetnem klepetu in druženju smo se dogovorili, da se v bodrx"e še srečamo. T. HABJANIČ 2234 Domžale /lamnik am mi— wmmmjmmm Nočna »gasilska« fotografija: prve tri ekipe s pokali po končanem tekmovanju. EKIPNO BALINARSKO TEKMOVANJE Kopač »98« V lepem sobotnem dnevu so prizadevni organizatorji BK Domžale 19. septembra 1998 organizirali že 9. ekipno balinarsko tekmovanje v počastitev spomina na pokojnega Staneta Kopača, svojega najimenitnejšega člana. Na balinarskem turnirju Kopač »98« je sodelovalo 16 ekip, ki so bile na začetku razvrščene v štiri skupine. Po predtekmovanju pokalnega tekmovanja so se prve poslovile naslednje ekipe: Invalid, Zalog, Škarja, Mengeš, Koderman, Sodček Kočevje in Ihan. Rezultati drugega kroga: Market Rape : Budničar 13:4 Duplica : Svečarstvo Osolin 12:8 Bistrica II : Domžale 8:11 Bistrica : Domžale II 2:1.3 Zmagovalci drugega kroga so se uvrstili v polfinale, kjer sla bili obe ekipi BK Domžale uspešnejši od svojih nasprotnikov: Rezultati polfinala: Market Rape : Domžale 6:8 Duplica : Domžale II 5:12 V tekmi za 3. mesto je ekipa Market Rape |M)[X)lnoma zasenčila bali-narje Duplice: Rezultat tekme za 3. in 4. mesto: Market Rape : Duplica 13:0 mgm HHI ji ■p piii |j Predsednik BK Domžale Drago Korošec v družbi žene in brata pokojnega Staneta Kopača, najvidnejšega člana BK Domžale V finalnem obračunu med najboljšima ekipama Domžal je bila uspešnejša druga postava, ki je po napeti tekmi za prvo mesto tesno premagala »prvoligaško«. Rezultat finala: Domžale II: Domžale 11:8. Prvo mesto na ekipnem balinarskem tekmovanju Kopač »98« si je »pribalinala« ekipa v postavi Janez Pavli, Viktor Kos in Drago Korošec ter osvojila najlepši pokal. Končni vrstni red: 1. Domžale II, 2. Domžale (Oton Križman, Grega Krizman, Samo Rode), 3. Market Rape (Veselko Puc, Miro Klopčar, Franc Rahne), 4. Duplica, 6. Bistrica II, 7 Svečarstvo Osolin, 7. Budničar, 8. Bistrica. Besedilo in foto: BOGDAN OSOLIN EVROPSKO PRVENSTVO V MOTOKROSU V finalu jelen četrti Finalna dirka evropskega prvenstva v motokrosu v razredu do 125 cem je prinesla sijajen uspeh našemu dirkaču Romanu (elenu. V francoskem La Capelle Marivalu, kamor je pripotoval kot zmagovalec petih kvalifikacijskih dirk v coni I), je osvojil skupno 4. mesto in le za točko zaostal za stopničkami. Skupni vrstni red finalne dirke: 1. Steve Boniface (Francija) 35 točk - evropski prvak, 2. Daniele Bric-ca (Italija) 28 točk, 3. Marco Dorsch (Nemčija) 26 točk, 4. Roman (elen (Slovenija) 25 točk, itd. Med 40 finalisti po 10 iz vseh štirih con je Jelen v 1. vožnji štartal kot peti, do konca pa se je z odlično vožnjo prebil na izvrstno 3. mesto. V 2. vožnji se mu je popolnoma ponesrečil start, pa je bil kljub temu odličen 6. »Pred tekmo si nisem želel ničesar napovedovati, rad pa bi se bil le uvrstil med najboljšo deseterico. Razpletlo pa se je zares kot v sanjah,« je razmišljal naš junak o tekmi, ki mu je prinesla toliko veselja. Pred njim je pri 19-tih letih še vsa prihodnost. Da je Četrti v Evropi: Roman Jelen delo pravilno zastavljeno, potrjujejo rezultati. Za seboj ima odlično organiziran klub Sitar pneumatic team iz Kamnika, ki mu tudi |x> finančni plati veliko pokriva stroške. Brez te finančne: pomoči si motokrosist iz Pša-te ne bi mogel »privoščiti« nastopanja na vseh šestih dirkah za evropsko prvenstvo, zli jeklenega konjička znamke Honda pa dobro poskrbi mehanik Inka Vesel. MIRAN KOKALJ DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE Vse c lane I )rušlva upokojene cv I )om/alo obveščamo, da lionio dne 8. K). 1998 organizirali izlet v Madžarsko-Lenty. Iz avtobusne postaje v Domžalah bo odpeljal avtobus ob 3. uri. Dne 22. 10. 1998 pa bomo organizirali izlet v Celje. Tu si bomo ogledali muzej Stari Pisker, nato bomo odšli na kopanje v Terme Zreče. Če nam bo dopuščal čas in bi udeleženci želeli, si bomo ogledali tudi Osankarico. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri. Prijave sprejemamo vsak ponedeljek in petek od 9. -12. ure v pisarni društva. Za informacije lahko pokličete tudi po telefonu 721-904. Odbor DU Domžale Pričetek tekmovanj za zelenimi mizami Začelo se je novo šolsko leto, s tem pa tudi nova namiznoteniška sezona. Za uvod v novo sezono je namiznoteniška sekcija EDIGS MENGEŠ skupaj z MRNTZ 22 septembra v telovadnici OŠ Mengeš organizirala 1. pregledni turnir za učence in učenke od 1. do 8. razreda. Na tem preglednem turnirju je nastopilo 84 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz 9 slovenskih namiznoteni-ških klulxjv. Tekmovanje sta odlično vodila Tone Gostiša in Jože Mlakar, seveda ob pomoči sodnikov NTS EDIGS MENGEŠ, katerih vodja je bil Marko Ravnikar. Odlično so se izkazali mladi tekmovalci iz domačega kluba (NTS Edigs Mengeš) ter mladi iz ŠD Krašnja, saj so dosegli nekaj lepih uvrstitev. Dexnžalčanka Mateja Ravnikar, ki nastopa za NTS Edigs Mengeš, Najboljše učenke v konkurenci 5.-6. razred; tretje-do četrtouvrščeni Rupnik Katarina (NTK Logatec) in Natalija Lužar (NTS Edigs Mengeš), prvouvrščena Ravnikar Mateja (NTS Edigs Mengeš) in drugouvrščena Rupnik Neža (NTK Logatec) Najboljši v kategoriji učenci 2-8. razred; tretja do četrta Orešnik David in I imbek Tomaž, prvouvrščeni Avbelj Andraž (vsi trije NTS Edigs Mengeš) ter dru-gouvrščeni Bavdek Luka (PPK Rakek) foto: Janez Stibrič je v konkurenci učenk 5.-6. razred zasedla prvo mesto, Natalija Lužar je bila v isti kategoriji tretja do četrta. Odlično sta se odrezali tudi Meta Rode (ŠD Krašnja) in Lara Avbelj (NTS Edigs Mengeš), ki sta v kategoriji učenk 3.-4. razred zasedli drugo oz. tretje do četrto mesto. Enkraten uspeh pa je uspel učencem. V kategoriji učencev od 1.-2. razreda je prvo mesto dosegel Osolin Matjaž (SD Krašnja), Vida Peter (NTS Edigs Mengeš) je bil tretji do četrti v kategoriji učenci 5.-6. razred, v najstarejši kategoriji (učenci 7-8. razred) pa je Avbelj Andraž dosegel prvo mesto, Limbek Tomaž in Orešnik David pa tretje do četrto mesto (vsi trije NTS Edigs Mengeš). Lep uspeh v začetku sezone bo mlade tekmovalce spodbudil k še resnejšemu treningu in o njihovih uspehih bomo gotovo še lahko poročali. JANEZ STIBRlC ZDRUŽENE IGRE NARODOV 1998 -KOLESARJENJE Dobrodošli v Domžalah! Združene igre narodov so festival mladih za mir in razumevanje v Evropi in drugih delih sveta. Začel se je septembra 1989 v Avstriji in se s padcem »železne zavese« razširil v druge srednjeevropske države. Letos je tako zajel šest držav in prvič preskočil tudi na drug kontinent, saj so ga prvič organizirali v Aziji. Združene igre želijo ustvariti ozračje, v katerem je dana medsebojnemu spoštovanju, strpnosti in razumevanju možnost za rast in razvoj. Mladi ljudje iz različnih evropskih držav se lahko med seboj srečujejo, spoznavajo in bolje razumejo en drugega. Združene igre ustvarjajo pogoje, v katerih lahko mladi ljudje skupaj delajo in ustvarjajo in v njihovem okviru sta igra in zabava vsaj tako pomembni kot resno razmišljanje in koncentrirano delo, hkrati pa se prav v teh igrah vedno znova potrjuje, da se človeških vrednot, kot sta strpnost in razumevanje, lahko nauči samo skozi osebno izkušnjo z drugimi ljudmi. Letos smo Domžalčani prvič lahko pozdravili udeležence enega izmed številnih projektov Združenih iger nare h le )v - kolesarsko turnejo, ki je zrasla med dijaki ene izmed gimnazij v Berlinu že v letu 1989. Letos je blizu dvajset udeležencev iz Nemčije, Češke in Slovenije startalo v Olornouc u in nadaljevalo pot skozi Avstrijo in Sloverjijo do Izoie, ki je slovensko me--sto Združenih iger narodov. Na svoji turneji so mladi skrbeli drug za drugega, krepili sodelovanje in tovarištvo, uresničevali pa tudi drug cilj - promoviranje kotesarjenja preko mej kot izjemnega orodja za razvoj razumevanja med ljudmi v Evropi. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 Vabimo Vas na javno obravnavo in predstavitev PROMETNE ŠTUDIJE OBČINE DOMŽALE, ki bo v torek, 20. oktobra 1998, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Vabljeni! Županja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem Atletski klub Domžale vabi vse ljubitelje kraljice športov na MEDKLUBSKI ATLETSKI MITING, ki bo v torek, 13. oktobra 1998, ob 16. uri v Športnem parku v Domžalah. Praznujte z nami dvajsetletnico uspešnega dela! Sprejem za udeležence Kolesarske turneje Združenih iger naroefov, ki so v naši občini tudi prenočili, je pripravila županja Cveta Zalokar Oražem; na sprejemu se ji je pridružila tudi ga. Breda Pečan, županja občine Izo-ia, gostiteljice kolesarjev. Po kratki predstavitvi občine Domžale, kjer je bila posebna pozornost namenjena skrbi za urejanje kolesarskih in peš poti, so udeleženci, ki smo jih opremili z zloženkami, razglednicami in spominskimi kapami z grbom naše obči- ne, pohvalili zgledno organizacijo turneje skozi Slovenijo, prijaznost Sk> vencev in se županji iskreno zahvalili za prijazen sprejem v naši občini in ji izroćili simbolično darilo. Kolesarji, ki so Slovenijo od Cmure-ka do Izole prevozili v štirih dneh, sej se iz Domžal napotili v Ljubljano, kjer so jim pripravili prisrčen sprejem, in nato skozi Logatec v Postojne;, kjer so prenočevali in naslednji dan dosegli svoj cilj - Izolo. V. V. Zveza prijateljev Mladine Domžale, Ljubljanska 89 OBVESTILO V času jesenskih šolskih počitnic od 26.10. do 30. 10. 1998 bodo v organizaciji Zveze prijateljev mladine Domžale potekale naslednje aktivnosti: - likovna in dramska delavnica - športne dejavnosti Prijavnice dobite na šolah in jih vrnite do 16. 10. 1998! Odprto prvenstvo dvojic v tenisu za pokal KS Radomlje 1998 Preteklo soboto, 19. 9. 1998, so amaterski teniški delavci Teniškega kluba Radomlje organizirali prijeten in zabaven teniški turnir dvojic, ki naj bi postal v bodoče tradicionalen. KS Radomlje in TK Radomlje sta z uspešnim sodelovanjem pripravila darila, pogostitev za vse igralce in dva lična pokala zmagovalnemu paru. Za turnir se je prijavilo kar 15 dvojic. Med njimi je imela najstarejša dvojica skupino kar 135 let starosti. To sta bila prof. Metod Klemene in gost turnirja iz Montreala (Kanada) ambasador slovenskega tenisa v Kanadi, g. Vladimir Urbane. Leta 1952 je bil svetovni študentski prvak v smučarskih skokih na tekmovanju v Chamo-nixu (Francija). Med drugimi udeleženci naj omenim srčna borca na igrišču ex*eta in hčerko Rudija in Barbaro černe (TK Radomlje), ki sta se zagrizeno borila za vsako točko. Prireditev se je končala pozno popoldan. Pari, ki so izgubili v prvem kolu, so lahko potem sexfelovali še na tolažil-nem turnirju tako, da so bili vsi ude- leženci zadovoljni. CJospa županja ing. Zlatica Levstekova je v svojem nagovoru ejb zaključku turnirja povedala marsikaj zanimivega o delu in načrtih KS Radomlje. Nato sta skupaj s predsednikom TK Radomlje g. prof. dr. Milanom Trbižanom podarila pokala in darila najbolje uvrščenim iz zmagovalne in tolažilne skupine. Posebno priznanje pa je prejel od vseh nastopajočih kuhar Maks jeran, ki je skuhal imeniten golaž, pa tudi e>skrtx)ik igrišč Vladimir černič je prejel aplavz za odlično urejena igrišča. Rezultati: zmagovalna skupina 1. mesto: par Kotnik - Zore (Kamnik) 2. mesto: par Jeran B. - Capuder (Radomlje) 3. mesto: par Mihelj Pejhlin (Radomlje') 4. mesto: par Vrhovnik - Košir (Stranje) tolažilna skupina 1. mesto: par Jeran U. - Hafner (Ra-domlje) 2. mesto: par Kadura - Plevel (Kamnik) METOD KLEMENC STOB, d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415 UGODNE CENE GRADBENEGA MATERIALA POSEBEN POPUST 5-10% V OKTOBRU. Možnost plačila na 3 čeke. Možnost prevoza na dom. Delovni čas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. 7332 /lamnik Domžale Na podlagi 9, člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 20195) je Oddelek za finance in gospodarstvo občine Domžale v dogovoru ž Banko Domžale d.d. sprejel SKLEP o ponovnem razpisu posojila za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v Občini Domžale 1. člen Razpisna vsota posojila znaša 9.400.000,00SIT * 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov ža dopolnilno dejavnost na kmetijah c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah d) za nakup kmetijske mehanizacije e) za nakup kmetijskih zemljšč fl za nakup kmetijske mehanizacije, specialne mehanizacije za vzdrževanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva g) za nakup plemenske živine visoke kakovosti. 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi investicijsko razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju Občine Domžale. 4. člen Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna se niso prejeti in prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine. 5. člen Doba vračanja posojila je 5 let, letna obrestna mera pa TOM+2,50%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z Banko Domžale d.d.. 6. člen Posojilojemalcu se lahko odvzame možnost koriščenja posojila, če ga v roku 3 mesecev, odkar je sprejel sklep o dodelitvi posojila, ne izrabi. 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, Domžale, z oznako »posojila za kmetijstvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije. S. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1) posestni list za celotno posestvo 2) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov 3) izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta 4) usmeritveno razvojni program kmetije 5) gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del 6) predračun za gradbena dela oziroma nakupa opreme 7) poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije S) overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljiič 9) potrdilo Republiške selekcijske službe o poreklu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega zavoda, da plemenska živina izvira iz reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in sodeluje v selekeijskem programu ter (predjračun za nakup plemenske živali. 9. člen Nepopolnih in nepravočasno vloženih prošenj ne bomo upoštevali. 10. člen Poslane dokumentacije prosilcem ne vračamo. IL člen Oddelek za finance m gospodarstvo ho najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o izidu natečaja. 12. člen Posojila se plasirajo preko Banke Domžale dd., s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FIN I.VCE l\ GOSPODARSTVU Za pripravljalna dela na avtocestnem odseku Blagovica-Šentjakob 10. septembra 1998 je DARS, d. d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji v sejni sobi Občine Domžale v prisotnosti g. Antona Bergauerja, ministra za promet in zveze, ter ge. Cvete Zalokar Oražem, županje Občine Domžale, sklenila z osmimi izvajalci štiri pogodbe za izvedbo pripravljalnih cestno-gradbenin del na 20,2 km dolgem avtocestnem odseku Blago-vica-Šentjakob. Skupna pogodbena vrednost podpisanih pogodb oz. oddanih del znaša 4,212 milijarde SIT. Kako bo potekala trasa Med Blagovico in Lukovico bo trasa potekala po ozki dolini Črnega grabna in večkrat prečkala potok Radomlja. Zaradi zaščite pred visokimi vodami potoka Radomlje bo cesta na tem delu zgrajena pretežno po 3,5 m visokem naselju, le med Podsmrečjem in Zgornjimi Lokami bo presekala južno pobočje. V Lukovici se dolina odpre v Ljubljansko kotlino in avtocesta se oddalji od obstoječe glavne ceste in se nadaljuje med naselji Lukovica, Vrba in Šentvid na severni strani in naselji Prapreče, Imovica in Krtina na južni strani. Prvi večji vkop bo Krtinski hrib, trasa pa bo nato potekala med naseljema Dob in Gorjuša, severno do Boštanja bo vkopana v hrib in nato prešla v dolino potoka Mlaka, južno do Domžal bo prečkala Kamniško Bistrico in zavila proti jugu. Potekala bo med naselji Mačkovci, Studa in Šentpavel na zahodu ter Ihanom in Malo Loko na vzhodu. Trasa se bo nadaljevala proti Dra-gomlju in Pšati, prečkala reko Pša-to in se navezala na odsek Šentja- kob-Malence oz. »vzhodno avtocesto Ljubljana«. V treh etapah do konca leta 2002 Avtocestni odsek Blagovica-Šent-jakob je del t. i. štajerskega avtocestnega kraka, kjer se bo na vzhodu navezoval na odsek Vransko-Blagovica oz. avtocesto preko Trojan, na zahodu pa na odsek Šentja-kob-Malence oz. na »vzhodno avtocesto Ljubljana«. S štirimi priključki (Blagovica, Lukovica, Krtina in Domžale) bo prevzemal, ko bo dograjen, daljinski, regionalni in tudi lokalni promet. Odsek bo zgrajen kot štiripasovna avtocesta z dvema voznima in enim odstavnim pasom ter vmesnim ločilnim pasom s skupno širino 26 metrov. V spremenjenem nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS je predvideno, da se bo 20,2 km dolg odsek gradil po naslednjih etapah: • pododsek Šentjakob-Krtina -km - predvideno dokončanje in predaja prometu konec leta 2000; • pododsek Krtina-Kompolje -6,2 km - vključno v s cestninsko postajo, predvideni rok dokončanja in predaje prometu konec leta 2000; • pododsek Kompolje-Blagovica - 6 km, predvideno dokončanje in predaja prometu konec leta 2002, skupaj z avtocesto prek Trojan; Katere objekte bodo zgradili na tem odseku? Na tem odseku bo potrebno zgraditi: • 1105 premostitvenih objektov (39 mostov, 18 nadvozov, 9 podhodov ter 39 prepustov); • 80 regulacij v dolžini 27 km; • 54 deviacij v dolini .39 km; • 44.00 m dolgega protihrupnega nasipa; Med posebej opaženimi gosti podpisa izvajalskih pogodb pripravljalnih del na območju AC Šentjakob-Blagovica sta bila g. Jože Brodnik, direktor upravnega odbora DARS, ter g. Anton Bergauer, minister za promet in zveze, ki sta skupaj z županjo Cveto Zalokar Oražem prisluhnila strokovni predstavitvi del na trasi AC. • 11.400 m protihrupnih ograj; • cestninsko postajo v Kompolju ter na priključku Blagovice na krakih za Celje; • obojestranski oskrbni cester Lukovica • vodni zadrževalnik Drtijščica • vodni rov za odvod vode iz Radomlje do zadrževalnika Drtijščica v dolžni skoraj km in zadrževalnika na Raci in Krumperku. Ob tem bo potrebna rekonstrukcija melioracijskega sistema, ureditev in prestavitev komunalnih vodov (plinovoda, telekomunikacijskih in elektro vodov, vodovoda, gradnja kanalizacije in čistilne naprave) ureditev javne razsvetljave ter vodov za klic v sili. Porušiti bo potrebno 26 stanovanjskih objektov s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, 9 samostojnih gospodarskih objektov ter zgraditi nadomestno Osnovno šolo v Dragomlju. Štiri pogodbe v vrednosti 4,212 milijarde SIT Na kratko predstavimo tudi vse štiri podpisane pogodbe: 1. izvedba pripravljalnih del za 8,9 km avtocestne trase, prestavitve cest, transportnih in dostopni poti ter ureditev vodotokov na križanjih z avtocesto - izvajalca CP Primorje s partnerjema, Ajdovščina ter GIZ Gradiš - vrednost skoraj 4 milijarde SIT; 2. premostitveni objekti (most čez Radomljo) ter zaščita in preureditev elektrovodov - izvajalec SGP Kraški zidar s partnerjema CP Koper in CP Kranj - vrednost del 101 mio SIT; .3. melioracija med Lukovico in Dobom - izvajalec CP Celje - vrednost 91 mio SIT; 4. ureditev vodovoda med Luko- vico in Kompoljem - izvajalec PUV Celje, nizke in vodne gradnje - vrednost 47 mio SIT. Investitor gradnje je Republika Slovenija, v njenem imenu pa je naročnik gradnje DARS, d. d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. Mnenja najodgovornejših Po kratkem pozdravu je županja Cveta Zalokar Oražem povedala, da zaradi velike prometne obremenjenosti naše občine AC zelo težko pričakujemo, hkrati pa je izrazila svoje veselje, ker je podpis pogodb v Domžalah. G. Aljoša Brus je predstavil odsek, g. Anton Brodnik, predsednik Uprave DARS, je povedal, da RS prehaja v obdobje najin-tenzivnejše gradnje avtocest v RS, minister za promet in zveze, dr. Anton Bergauer; pa je poudari, da so s podpisi pogodb pod streho osnovni dokumenti ter da ga veseli, ker so v gradnjo AC vključena prav vsa sposobna slovenska gradbena podjetja. Po njegovem mnenju gradimo hitrejše in cenejše kot v Evropi, svoj govor pa je zaključil z željo, da bomo prav vsi v Sloveniji na področju gradnje AC stranili vrste in vsi za enega oz. eden za vse prispevali, da bo nacionalni program izgradnje avtocest dokončan v dogovorjenem roku. Županja imenovala posebno komisijo Na območju Občine Domžale bo gradnjo AC ter vse postopke, povezane z njo, spremljala posebna komisija, ki jo je že imenovala županja. V njej so ob predstavnikih strokovnih služb občine tudi predsedniki vseh krajevnih skupnosti, po območju katerih bo AC potekala. V. V. NE PREZRITE! Uradne ure v krajevnih skupnostih Objavljamo uradne ure v krajevnih skupnostih Občine Domžale, skupaj z njihovimi sedeži: KRAIEVNA SKUPNOST DOB, Dob, Ul. 7. avgusta štev. 9., 1233 DOB ponedeljek otl 8. do 11. ure sreda od 8. do ti. ure in od 17 do 19. ure petek od H. do 11. ure KRAIEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ-PŠATA, Ps.il.i (gasilski dom), 1292 Dol pri Ljubljani torek od 17 do 18. ure KRAJEVNA SKUPNOST HOMEC-NOŽICE, Homec, Bolkova ul. 46, 1"r- torek od 18. do 19. ure KRAIEVNA SKUPNOST JARSE-RODICA, Sr. Jarše, Igriška ul. štev. 46, 1230 Domžale ponedeljek od 17 do 19. ure torek od 8. do 12. ure sreda od 17 do 19. ure petek od 8. do II.30 KRAJEVNA SKUPNOST IHAN, Ihan, Breznikova c. štev. 78, 1230 Domžale vsak drugi in Četrti četrtek v mesecu od 18. do 19. ure, v juliju in avgustu uradnih ur ni KRAIEVNA SKUPNOST KRTINA, Krtina 41, 1233 Dol) (k) pridobitve primernih prostorov /a potrebe Krajevne skupnosti Krtina lahko v nujnih primerih pokličete tel. 723-512 (g. Franci Rahne, tajnik KS) KRAJEVNA SKUPNOST PRESERJE, Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje torek od 730 do 9.30 četrtek od 730 do 9.30 (lahko pokličete ludi 04I(>83-()I9 g. Jereb) KRAIEVNA SKUPNOST RADOML|E, Radomlje, Prešernova c. 43, 1235 Radomlje sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 16. ure (lahko pokličete tudi 041 683-019 g. |ereb) KRAJEVNA SKUPNOST ROVA, Rova štev. 47 1235 Radomlje sreda od 17 do 18. ure KRAJEVNA SKUPNOST TOMA BREJCA VIR, Vir, Šaranovičeva c. 19, 12.32 Vir vsak (lan od 7 do 14. ure l/l>Ali:WMA CI/IH»M/MI SIMONA JENKA DOMŽALE, Domžale, Slamnikarska štev. 14, 1230 Domžale ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 13. ure sreda od B. do 16. ure petek («1 fl. do I t. ure KRAJEVNA SKUPNOST SLAVKA ŠLANDRA DOMŽALE, Domžale, Slamnikarska štev. 14, 1230 Domžale |K)iiedeljek, torek, četrtek od H. do 11, ure sreda oci 8. do 16. ure |X'tek od K. do ti. ure KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA DOMŽALE, Domžale, Slamnikarska štev. 14, 12.30 Domžale ponedeljek, lorek, Četrtek <«l 8, do 13. ime Domžale /lamnik Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo »Vodozbirno območje« V septembrski številki Slamnika se pisec B. M. sprašuje o namenu napisanih tabel VODOZBIRNO OBMOČJE pred naseljem Rova. Popolnoma soglašam z njim, da so te table same sebi namen, brezsmiselne in nimajo zakonske podlage. Ne verjame, da mu bo kdo odgovoril, ker vprašanja ni zastavil konkretnemu naslovniku in se bodo pač vsi sprenevedali. Kot prebivalec Rov tudi sam ne vem, ali sem na vodozbir-nem območju ali ne. Tudi mene zanima pomen tega napisa (tudi čisto besedna razlaga), kdo je te table postavil in zakaj, skratka smisel vsega tega. Taka opozorilna tabla je tudi npr. pred naseljem Kolovec na levi strani kakih 50 m od ceste pred pri-četkom gozda, kjer je bilo že zametek divjega smetišča. Vodozbirno območje razumem, da je to območje, kjer se zbira voda. A kakšna, padavinska, odpadna, tehnološka? A to je vsa Slovenija in vsa Zemlja! Takoj imaš pa v resnici v mislih podtalnico. Osebno menim, da je za napisne table ob občinskih cestah zadolženo Komunalno podjetje Domžale, seveda jim je to nekdo naročil, plačal pa proračun (berite davkoplačevalci). Širše gledano, pa problematika zadeva RS Oddelek za okolje in prostor Upravne enole Domžale in seveda vse strokovne službe Občine Domžale in vse občane, da se zavemo pomena ravnanja z okoljem. ludi s.ini sem Rovlan, sicer ne »si,no sel«:«, a že 2.3 let in več tlačim predvsem rovsko zemljo in si upam trditi, da vsaj |X)vršno poznam problematiko. Kot se spominjam, so se te table pojavile že pred kakimi šestimi, sedmimi leti, ko je bližnja Plastenka - kar zvemo i/ natep ke na steklenici - pričela i/ globine 100 111 1 rp.ili naravno vodo. In tO je bilo tudi vse. Prebivalci nismo bili nič obveščeni in nismo dobili nobenih opozoril, navodil in tudi KS, kot vem, tudi ne. V Uradnem vestniku št. 8 z dne 12. 6. 1998 so objavljeni odloki varstvenih območij vodnih virov posameznih črpališč v naši občini (ampak vodovarstveno ol>-močje ni vodozbirno območje po mojem, torej kaj;) Našo KS Rova obravnavata odloka o zajetju Kolovec - Mrzli studenec in Kolovec - Dolomit, a samo naselje Rova ni omenjeno. V tem odloku je sicer točno opisano, kateri so za ■.( ileni vodni viri v občini, zaščitni ukrepi, prepovedi posegov itd. V njembi i l< > bil pisci odgovore na mnoga vprašanja, ki jih zastavlja. Samo ni vsak občan pravnik in pravi pisarniški molj. Morda se motim, a grafični del odloka in meje vodovarstvonih pasov so na v|X)gled le v Domžalah. Kaže, da gre za neko vojno tajno. Mislim, da bi to lahko dali na vsako prizadeto KS, kjer bi si jih vsak krajan lahko | K) želji ogledal (le za vodovarstveno poriroi je, ki je v tisti KS). Letos je Komunalno podjetje uredilo si stem črpališč na Kolovcu, imenovani VK, ki so bili spomladi ob občinskem prazniku svečano dani v uporabo. In to je tudi vse, nihče KS ni dal nolx-ne odškodnine, ali |x>mdobra razjezil Slovence). I'lic ele so se /godbe o lastninjenju |«>d jetij, ki so jih vodili nekdanji »rdeči« direktorji in ki so povzročili sex ialni nemir, odpuščanje delavcev, zniževanje plač -ob tem pa so na volitvah obljubljali 100,000 novih delovnih mest. Vse to so komunisti s pomočjo medijev (Večino medijev še vedno držijo trdno v svojih vaji tih) iis|X'šno podlaknili sprva I Je-mo-su, kasneje pa tudi posameznim strankam oz. njihovim voditeljem (npr. / govori« .ii)ii, če boste volili za Janšo, bosle izgubili (K)kojnine itd.). Mogoč e mislile, d.\ to ni pomembno, vendar je dejstvo, da so volivci predvsem zaradi tega v ne-komunist k'nem sistemu na oblast ponovno izvolili - komuniste (in seveda Drnovškove liberalce, kar pa je praktično eno in isto). Seveda ustrezno »prefarbane« in »prenovljene-, tako d.i so prikrili svoj komuni stični način delovanja (preberite knjigo Danila Slivnika: Kučanov klan). Hkrati pa so taisti volivci govorili, da je bilo prej bolje. Pozabili pa so, da komunizem in kapitalizem nista eno in isto le-r da komunisti v kapitalističnem (zahodno usmerjenem) tržnem sistemu ne /morejo voditi države. Saj ne, da ne bi imeli ustreznih strokovnih nazivov, problem je v njihovi mentaliteti, v razmišljanju in dejanjih. In na žalost so to razrrHš Ijanje v 4.5 let trajajočem sistemu ludi VeČini ostalih ljudi vbili tako močno v glavo, d,i bo potrebno Še precej let, preci™ > lxxlo ljudje spoznali, da so bili zavedeni. Podobno, kol so bili zavedeni v primeru N( kjer sedaj resnica končno prihaja na piano in je že jasno, da N( )B nikakor ni bila to in tisto, za kar so jo komunisti («re>|jagirali, za njih je- seveda N( )B vitalnega pomena, saj edino s lem lahko obdržijo del volilne baze, ki prejema posebne dodatke za takšne in drugai ne »dejavnosti« v času 2. svetovne vojne in še posebno po njej, ko je bi lo brez sodlx> pobitih na tisoče- in tisoče nedolžnih Slovom ev (ludi nedolžnih (k imobratK ov). Vprašali so bosle, kje je torej rešitev iz te-ga začaranega kroga. Če želimo us-|x-li kol država, če želimo priti v I vre >| k >, se rešiti naraščajoče socialne krizo, i/ leta v leto večjega proračunskog, 1 pu manjkljaj.i, polom bo |x it robno 11,1 volil vab voliti za stranke, ki ponujajo n -šitov iz te težave, fopa po mojem mnenju ni kake it niso stranke, naslednice nekda njega komunističnega režima, ("as je, da volivci pozabijo na 45 I«-I trajajočo vsi Ijevanje komunistične miselnosti in da končno pričix 1 razmišljali z lastnim 1,1/11 inom. Ali lx>do us|x-li, bomo videli prav kmalu - volitve so namreč pred vrati. JANEZ STIBRIČ Sprejemamo lahko novi lokalni TV program Pred časom sem se malo igral s kanalnikom na TV aparatu in glej ga zlomka - ujel sem zanimiv TV program, ki ga v eter pošilja ATV SIGNAL iz Litije. Ker mi (tudi novinarska) radovednost ni dala miru, sem se skupaj s prijateljem Matjažem odpravil po sledi nama še neznane in nove lokalne TV. AIV Sl( iNAl ima sodo/ v I itiji, na V.ilv.i/otjovom trgu št. !, začetek |m>ski 1 snega oddajanja pa je bil že-daljnega 24. doeembi.i lel.i 1991, Sta 11,1111.1 ia/lo/ila lastnika družinskega podjetja AIV BAB-nikm o., zakonca Babnik.Oba sta radioamaterja in 1/ le radioamaterske prakse se je rodili Ideja 0 ne'koinore ialni, lo kalni IV |X)slaji. Seveda je preteklo |>ro-cej vode, prodno jima je us|x-lo nabaviti ustrezno infrastrukturo za Opremo studia in dela na terenu (poročanja) ter zbrati ustrezna soglasja in dovoljenja, vendar sta se trud in |x>tnx-žljivosl izplačala. Z Matjažem naju je predvsem zanimalo, do kod seže IV signal lei koliko ur in kdaj oddajajo spored. Najini radi > voi Ini iSti je bilo kmalu /,li loše eno, saj sv.i v loke dobila skk o zemljevida po kritosti s signalom. Iz skic e je- razvidno, 1 l.i signal pokriva 11 lili občine Moravče, I loni/alo, Mengeš, po novom ludi ob čino h/in ter določene predele ob in I ukovie a, Kamnik in Ljubljano. Signal oddajajo s štirih oddajnikov, sprejema pa ga lahko vsakdo iz omenjenih ejlčin, ki IV anteno obrne v smeri oddajnik,1 (iimai a (lo jo med Moravčami) in TV oiu.ji.miiil, ii.nl.iwi 11.1 ') > .ili r, i I. in.I ii.i UHI področju (oddajnik Jevnica I. ter pretvornika Jevnica II. in Sitarje-ve-c). Kot zanimivost - signal so da v dolex'enih |)ri-morih uloviti celo na lesenicah. Programska shema ATV Signala je- lokalno obarvana. Vsak dan (od ponedeljka do |x-tka) pripravijo najmanj štiri ure programa in ga j^osreedujejo mod 19. do .' i. uro. Morebiti se komu /cli lo malo, vendat dajejo prednost kvalileli pred kvantilelo (o 1 eme-r se lahko |>re-pričate-tudi sami). Pripravljajo lokalne novice, š|x>rlne oddaje- - te gredo veter večinoma v živo, glasbene oddaje, v jesenskem terminu bo skloj) oddaj o problematiki mladih in narkomanije, redni pogovori z znanimi gosti v stueiiu (v živo), seveda pa bo možno videti tudi kakšno tv nadaljevanko in risane filme, nad katerimi so navdušeni predvsem mlajši gledali i. Ker ie to nekomercialna lokalna TV je seveda največ novic iz lokalnega področja, zaenkrat predvsem iz Litijo in Moravč (z omenjenima oblinama imajo podpisano posebno pogodbo o s|)remljanju in poročanju o dogodkih), pripravili pa so tudi že- nekaj pris|x-vkov iz občine Domžale. (Jk-ek- na to, da je signal dobro viden tako v Domžalah, kot tudi v Mengšu in Trzinu, so na ATV Signalu pripravljeni rodno poročati tudi o dogodkih iz teh kraje'v. Ugotavljajo namreč, da ljudje / vedno voi jim zanimanjem glodajo njihove oddale (opravljena jo bila telefonska anketa in rezultati si 1 bili i/l e-dne > uge iilni). Svoje 11 irili iznosi za promocijo pa ob lom lahko vidijo tudi podjetja i/ I )om/al in okolit o, saj imajo možnost oglaševali svojo i/elelko in storilvo na vidoostraneh ATV Signala, ki jih oddajajo med 7. in 18. uro ali pa v reklamnih sporočilih med oddajami. Na ATV SIGNAL-u so prepričani, da bodo 111 < i i I )om/ali, it i i in okoličani / zanimanjem spremljali njihov spored, Se posebno, če se- bodo us|x-li dogovoriti / od govornimi o rodnem |xikrivanju lokalnih novic in informai ij tudi s področja ob čin Domžal, Mengša in Trzina. JANEZ STIBRIČ, MATJAŽ KONCILJA »Zgodovinske ocene« - še enkrat! Nimam sicer navade, da bi si dopisoval prek časnikov z nekom, ki nima toliko korajže in m«>či, da bi se javno predstavil, kot je to storil določeni »J. G.«, katerega naslov naj bi bil sicer v uredništvu, vendar bom tokral to storil zaradi pomembnosti obravnavane teme. Pozivam pa tudi uredništvo, da objavi ime in priimek dopisovalca J. G., seveda če to ni spet tajni podatek in varstvo osebnih podatkov, na kar se sicer tako rad sklicuje sedanji urednik Slamnika. Upam tudi, da ta J. G. obstaja in da si ga ni sposodil kdo drug?! Najprej bi seveda rad poudaril, da nimam nič proti, da ima ). G. in kdorkoli drug svojo mnenje O vsaki stvari, in tako ludi o tom, kaj SS je Zgodilo V II, svetovni vojni, o N( )B, o doge idkih po ve ij-ni, ki smo jih doživljali vsak na svoj, pa tudi sku|x-n način. Zato, ker ima svoje mnenje, ga tudi ne lx«m zmerjal in razglašal za drugorazrednega, manjvrednega državljana, tudi če ima |x>polnoma drugačno mnenje. Vendar pa so za takšno nujno medsebojno življenjske) sobi-vanjc- potrebna tudi nekatera letneljii.i skupna merila in vrednote, saj bi sic:er težko skupaj živeli in ustvarjali, Se (ežje pa ludi o< eii|ovali posamezne dogodki' in dejanja v preteklosti in sedanjosti. Menim, da jo najprej potrebno, da se poskušamo izogibali pljuvanju ede>n po drugem, 111 lo kar |xivprek, no glede na dejstva in posameznikovo exlge«vornost za dejanja ali opustitve ter krivelo, ki je oz. mora biti vsakomur izkazana ali dokazana. Upam, da se), G. s tc:m strinja, saj se lx)mo sicer težko prebijali do losnice in Ugotovitev o vseh vrstah krivic in napak v naši pretekli in |x>lpretokli /goelovini, pa tudi v sedanjem dnevnem ravnanju. Zato naj neznanemu |. G. in drugim, ki podobno pogOStO v Slamniku po stavljajo za vse, ki so bili partizani ali simpatizeri N( )B in ()(, za vse, ki so po vojni iskrene) po svojih močeh gradili vso listo, kar danes imamo, in za vse, ki smo bili ali smo še v ZLSD, včasih pa so ali smo bili v ZKS, le negativno, črno sliko in ki nam nenehno poskušajo prilepiti oznako oz. zahtevo kolektivne in avtomatične odgovornosti ter krivde- za napake, enkrat za vsole-i odgovorim: vsakemu naj se- sodi za njegova dejanja! Poskusi vsiljevanja kolektivne krivde in odgovornosti so nec ivilizirani in v nasprotju / vsemi sodobnimi pravnimi načeli. Tudi znan.t resolucija štev. 10% Sveta Evrope, ki govori o odpravljanju dediščine komunističnih re-žimov, izrecno zahteva (Glej Delo, Sobotna priloga 20. 9. 1998, PP 29 - Frane Miklavčič), da so ukrepi lustrac ije (ex'iščenja) in riekomu-nizacije združljivi z demokratično državo in z vladavino prava samo, če- je- izrinjenih več meril (posameznikova krivda, pravil ,1 do 1 iluanil 10 in pravil ,1 do pritožbe). Poskusi I, < i. in drugih, da bi vsem sedanjim članom /I SI) ali bivšim članom ZKS ali bivšim partizanom naprtit kolektivno odgovornost in krivdo za vse, kar posamezni člani ali |>arti-Zani niso storili, so zato do kraja nehumani, žaljivi in nee ivilizirani, pa tudi nezakoniti. Ti |x>skusi so metoda demonizacije ali razglašanje za hudiča vse, ki men da no mislijo lako, kol ukazuje pe> K.Uiiil' ,.,lin,, k-,.iiii,e V,-.i«.ili ie liil tu kralj, potem drZavno-|),irliiski vrh, sedaj pa nai bi bila Očitno to cerkvena hierarhija ali pa nekaj minljivih |X)litikov, ki se na vse spoznajo in ki pri tx-lem dnevu sežigajo dan za dnem čarovnice na grmadah. Neznani |. G. v svojem |)ris[x-vku »Zgoekjvinske 00300 zahte-va prav takšno kolektivno odgovornost, saj pravi, da morajo »ravno KPS in njene- nasledni-eo previeti odgovornejši za trpljenje in krivice številnih poštenih in ck-lavnih Slovencev, ki jim |e bilo odvzeto premoženje, pridoblje-no s poštenim delom«, in na koncu prispevka še pristavi: »...priznanje odgovornosti, priznanje krivde je lahko za človeka odrešujejče,yendar se zdi za nHcatere pretežko. Pretežko tudi zato, ker so pozicije in privilegiji iz preteklega obdobja premex"ni in njihova izguba |«relx«kča in predvsem za to pri tej stvari gre!« (konec citata) Tako! Sedaj smo pa tam! Člani ZLSD, ZKS in kar je še- podobne Zalege ostalo, smo cčitno lastniki vse-ga pokradenega, odvze-te-ga, zaplenjenega itd. In sedaj se uporno branimo, da bi kaj vrnili, branimo svoje |)rivilegije in pozicije. Nesnaga pa taka! Iz zgodovinske izkušnje Slovencev se ve, kako se taki reči streže. Kot jo jjre-el kratkim rekel eden od cerkvenih dostojanstvenikov: »To je plevel, ki ga je treba |x>ruvati. In to s korenina-mi vre-d.« Temu se po domače reče: poziv na pogrom. V zgoetavini je bilo to vse že vi-deno: enkrat proti ne-kristjanom (|x«krist-janiti), drugiččarovnke (sežgati njih in njihove knjige ter druge reči), tretjič Zidje, komunisti (zapreti, pobiti), četrtič - |x) vojni: kmetje, obrtniki, ostanki preteklosti (razlastiti), intelektuale i (sumljivi povzpetniki, nezanesljivi - kontrolirati) itd. Za bo/je 1 ve ilje 1: ali bi 111111 /e ■ nehali nenehno proizvajati množične razredne, verske in druge sovražnike in jih razglašati za druge- vrste ljudi samo zato, ker so ali v drugi stranki ali so druge vero ali pa koi sploh nikamor no ho dijo (ne- v cerkev ne- v stranke- - kar je nekako večina). Sam ne bom po zgledu neznanega J. G. njega in nje-gove- somišljenike- pozival, naj prizna(jo) krivrk) za vse na|)ake in krivice, ki so jih ck>slej storili Cerkev, stara avstro-ogrska monarhija, predvojni kraljevi režim, belogardisti med II. svetovno vojno, napake- in grehe, ki jih sedaj delajo in jih lx)do še- ck-lali |X)litični in strankarski voditelji, pa tudi vsak cx) nas. Tudi podpisani ni samo črn in ne samo bel. Bi( sem sin obrtnika in kmeta, c )b no/aki mitih .m n 111,« ijah I. 1963 snu 1 izgubili vse> zemljo (2,8 ha). Se v 80-ih k>-tih mi je- takratna predsednica vrhovnega sodišča zabrusila, da sem znan kot kulaški sin. Pa se zato sedaj ne delam, kot da sem zgoetavinska žrtev ali muče-nik. Se manj |ja mi |«rick- na pamet, da bom sedanje člane ZLSD, re-velikimi dohodki, za naše kraje običajnim stanovanjem ali hL-šo, pozival, eia se ečiščujejo nekakšnih koli'klivnih grobov, ki jih niso niti Storiti niti zanje vedeli. Sploh pa sedaj, ko se je večina Številnih [)rejšnjih članov ZKS, vključno z Janšo in Brejcem in drugimi, preselila v druge stranke, ki so bile ali so bližje kurilu kot ZLSD. Imam še- kar ck>ber olčutek, da sem v naši stranki med povprečno dobrimi in socialno usmerjenimi ter ne- preveč (X> vzpetniškimi člani. Glavne bicikliste in »hribolazce« ter pridobitnike privilegije-v bo moral J. G. iskati sedaj drugje. FRANCI GERBEC Gospa Brejc! Nisem presenečena na vaše pisanje o mojem vnuku in zetu. Preseneča me dejstvo, da to piše mati, ki je tudi že babica. Tudi v vaši družini bi lahko prišlo do kakšnih težav. Upam, da boste pripravljeni pomagati otroku re-ševali probleme in mu stati ob strani v težkih trenutkih. G. Brejc, vam je znana samo ena resnica, resnica novinarjev in g. |anše! Ali ste se morda vprašali, kaj je fanta pripeljalo do tega, da se je prepisal na drugo šolo? Niste! Prepisal se ni zaradi slabih ocen, pač pa zaradi odnosa profesorice. Do zadnjega dne ni imel nega-tivne ocene. Od tu dalje [>a se zgodba šele- začne. Upam, da boste tudi o tem obveMenil Mislim, da otrok, kot je Jure (soe ialno čuteč do drugih - na kar je oče še- |X)selx-j ponosen; - vprašajte sošolce in prijateljej, ni kriv, da se- njegov oče piše Jankovič in je- uspešen |x>slovnež. Na račun otroka »žagajo« očeta. Kje je vaša etika poštenega človeka? Kje ste bili, ko se je na vseh prvih straneh časopisov pojavljale) otrokovo ime? Takrat bi se oglasila in s|X)mnila »vaše« novinarje, da otrok ni nikogar ubil in nikomur nič uka-del! Da otrok pri 19 letih doživlja travme! To vas kot mater dveh otrok nič ne prizadene, pač pa še vi vržete vse pomije nanj! Čudim so, da niste- napisali, da jela isji jankovič mož sestrične vašega zeta. Če že- mora bili blateno ono ime, naj bo tudi malo vaše. Ci. Breje! Doma sem v kraju, ki ga vi tako obravnavate, kot da je bil tam ve-s čas strašen bau-bau! Re-s je, imeli smo se lopo, dokloi se niste- pojavili vi in vam enaki. Nihče se ni menil ne za leve, ne za desne. Preteklost je- bila z majem 1945 pozabljena in zaživeli smo svobodno! Po lelu 1990 pa se vse to s[xM ponavlja. In keta vse to oživlja? Taki, kot ste vi! Znali ste napisati o janko-viču, niste (>a znali napisati o prenovi „1- Hh/.mile boli lil e-, 1/ k,il,,i,, nI T.iL- RAZMIŠLJANJE Oh, ta naša država Kadar dva metra globoko prekopavaju Ljubljano, lahko vidimo dve plasti pepela in «>žganin. Arheologi razlagajo, da to prikazuje-velor Slovanov, ki so tedanjo Emono dvakrat požgali. Hkrati pa zgo dovinarji razlagajo, da so tedanji barbarski Slovani v sto letih ustvarili državo Karantaniju, ki je bila tako moderno urejena, da so bila njena načela vgrajena v ustavo Združenih držav Amerike. Prosti zgodovinarji (p. Tomažič, dr. Savli in drugi) pa pravijo, da tu nekaj ni usklajeno. Ugotavljajo namreč, da se tako moderna država, kot je bila Karantanija, ni mogla roditi v sto letih, pač pa je bilo za to potrebnih več stoletij. Pri tem zatrjujejo, da smo Slovenci predvsem nasledniki Venetov, ki so Slovenijo naselili že davne« pred Slovani. Teh 1300 k-t raje preskočimo ter poglejmo v srce in dušo današnje države- Slovenije, po kateri so Slovenci hrepeneli dolga stoletja. Zdaj imamo svojo državo in svoj [«arlame-n1 oziroma izvoljene poslance. In kakšni so naša država, njena vlada in naš parlament' Minilo je- skoraj |x>l le-ta, da je opozic iji us|x-lo izsiliti izredno seje« parlamenta o popotresnem Posočju. Ko je na tem pomembnem dogodku pre-dsednik parlamenta ugotavljal nav/oc nosi, je- bilo |jrisotrnh 01 |X«slan cev in dva sta se opravičila. Kje je bilo drugih 28?! Ciiedaki in posluša k i na TV smo pričakovali, da bo za vsakega posebej povedane«, kje se nahaja in zakaj ni mogel |xiti na sejo. Saj gre vendar za žrtve potresa in za ljudi, ki bodo morali zaradi zaspanosti, zanikmosti, nesposol)ne>sti in bi rokracije več ministrstev zimo preživljali tudi v zabojnikih. Vsak poslanec, ki ni |>rišel na to sejo, bi se moral vsaj opravičili. Sjjoštovani manjkajoči poslanci! Ali ste vredni besede SPOŠTOVANI?! Ali se boste spet izgovarjali, kako da je to dole« naporno in ne vem kaj še vse? Toda, sami ste se tepli za le stolčke - in pri tej službi ne gre samo za plačo in različne dodatke - tu gre tudi za dolžnost in čast. če te?ga ne dojemate, če za to niste sposobni, če ne zmorete in če se ne znate niti opravičiti - ja, Bog se vas usmili. Rešitev je pretprošla - odstopite! Med navzočimi [w imamo večinoma dve" vrst i rx«slancev. Eni se oglašajo ali pa pozorno spreanljajo govorca, druga polovica pa se v celem letu ne oglasi; nekateri vmes glasno klepetajo, berejo časopise ali kdaj malo zadremajo. Ko je šlo za reševanje posledic potre-sa v Posočju, bi Domžalčan ali Mengšan rad slišal dcxnača |x«slanca, g. Leniča in g. Peca. En stavek: »Rešimo, kar je preveč zamujenega in razčistimo sumljivo birokracijo,« bi vsakega slal lo [x«l minule-. Omajane« zaupanje bi si parlament in vlada lahko malo [X«pravila, Čehi si poslanci in ministri zaradi izrednih |xxx)tresnih razmer v Posočju iV> pust za štirinajst dni skrajšali; že pred dex«cisti pa bi se spejprije-li z izredno sejo, ki je- bila kaj čudne« odbžena. In ke« bi si dopust skrajšali za en teden ali vsa) za on dan. Nič od loga ni bilo. Ko lx« zagos[x>rk)vala zima, \x> za koga v zalx«jniku tudi on dan |x«memlx-n. Po dc«|«ustih [«a je morala seja čakati Se štirinajst dni! In zdaj |x« pol k-ta od potresa delajo tisto, kar bi morali že v aprilu in maju! Ali se scx«mnite, spoštovani brale i, ko je- neko slovensko gradbeno pod-je?t jo po mejdnarejdni žiriji za kvaliteto in hitrost (jexx«tresne gradnje v Skop ju leta 1963 dobilo srebrno kolajno. Ko je- rx«vinar vprašal ve«dilrx-ga in odgovornega inženirja, kako da jim je- to us|X'lo, je- dejal: »Vsak večer smo imeli posvetovanje; od prvega do zadnjega je vsakdo lahke« karkoli vprašal ali karkoli svetoval. Tako je bilo zvečer vse domenjeno, zjutraj pa smej slo/no /grabili za dele«. Vsi smo bili |«ravi tovariši in vsi smo jedli iz eno ga Ione a, pa je šlo. Ne morete si mislili, kaj se- da doseči s prijazno 1»-sido in / /glockim.i O čem podobnem riložniki. In v kako |o ros, kar pravi pregovor: SITA VRANA LAČNI NE VLKIAMT. Državljani pa nismo lačni samo kruha, ampak včasih še- bolj PRAVK I, RESNICI IN SPOŠTOVANJA Da, resnice in spoštovanja! Na različna javna vprašanja glavni predsedniki niso (gl. Nedelo 28. IX., str. 13) in ne odgovarjajo. Veliko zdraho delajo danes tudi dnevni mediji, ki zeta pristransko poročajo, marsikaj napačno prikazujejo, kar jim ni po želji, pa prezrejo ali za-molčijo. Pitajo nas tudi s prire-jenimi anketami. Vse, kar predlaga ali zahte-va otx«zie ija, bi najraje zatolkli v črna tla, ali pa z vsemi močmi hočejo nizkotnej umazati nje-ne |)re-dstavnike in jim vzeti ek»bro ime V Evropi najlirž ni države, v kateri bi opozie ija ne imela svoje-ga dnevnika. To si privošči samo duhovno zeta osiromašena NAŠA DEcZAVA. FRANf f t f KAR stvari za vas nisej pomembne! Vsi vaši članki so vedno samo kritiziranje vsega, kar se etagaja zunaj vašega etoseega. G. Breje! Nikdar se nisem vtikala v življenje-drugih in tudi v vaše se ne bi. Ampak vse to, kar (x«čnete mojim najdražjim, pa I >n -v -ga vse meje. Postavite se že vendar na realna tla in živite v enakem mišljenju od jutra do večera. Naj vas ne obrača veter časa! Kar se tiče [«re?pričanja, da se z denarjem in političnimi zvezami dobi vse, ste napačne« ex:enli Zorana! On je re-s človek, ki pomaga vsakemu v stiski. Nikdar si [ja ne bi kupil ne znanja in ne prijateljstva. Zato ga tudi ni kupil svojemu sinu. Jure je vsa leta pridno študiral, kar se lahko vidi v šoli. Naredil pa je napako, da se je v šolo včasih pripeljal z očetovim mercedesom. S to napako sta si |)riek>-bitci on in njegov oče črno piko za vse življenje. Tolaži v- lahko samo z mislijo, da ga njegov oče ne bi zapuslil, pa četudi sam izgubi vse. Takih očetov pa Slovenija premore zelo malo. Upam, g. Brejc, da boste tudi moje pismo objavili v vasem časopisu! Dora Virant Spoštovana gospa Viranl, razumem Vašo prizaelelosl, ni-morem pa razumeli, da mi ejčitate nekaj, kar nisem napisala. Nisem pisala o Vašem vnuku, ampak e« nepravilnostih v ministrstvu za šolstvo, zalo tudi nisem nanj zlila »vseh pomij«, kot sle Vi napisali. Zakaj tudi bi, saj Vaš vnuk ni kriv za nezakonito ravnanji- v ministrstvu za šolstvo. Šolska inšpe-ke ija je ugotovila nepravilnosti v |x«ste«(«ku, tožilstvu je |x»riala ovadlx-, nekatere osebe so bile razreše- ne 111 lo ne /.u.ieli V.iseiM vnuka .uiiim! ker sej ravnali v nasprotju s predpisi. Naj Ejrž soglašate s tem, da je v pravni državi predpise tretja spejštovati. Pomislite, kako sej se ob vsem tem počutili dijaki, ki so prav takej kot Vaš vnuk imeli pe« pravna izpita, pa niso mogli pristopiti k maturi v rednem roku, ampak šele jeseni. Pomislite na njihove starše in tudi babice, ki bi gotovo za svoje otroke in vnuke storili vse, pa nimajo dovolj zvez in poznanste-v. V to smer je šla mejja kritika in žal mi je, da ste to prezrli. Verja-ntt-m, da je Vaš vnuk dolx-r fant in da ga je vse tej prizadelo, texla e«dgovr«rnost za to morajo pre-vze-ti tisti, ki so mu [x> magali, ne pa tisti, ki so nepravilnosti razkrili. Vse skujjaj [ja je- vendarle imelo |x«zitive-n učinek, kajti malo je verjet no, da se IxjoV« takšne stvari še dogajale in ejtrcx i revnih in lx>gatih lx«do vsaj na maturi v c-nake-m jx«ložaiu, pa naj se v šolo jjrijjeljetjcj z mere edesom ali |«ri ek-jo v [x«nejšenih čevljih. Vsej jjravico imate, da mislite o |«ro tc-klejsti tako idilično, čeprav gre- to lezla sku[«aj z izvensejdnimi [xxxjji, |x«litič nimi |«rcx esi itd. Moti Vas, da se-m krit k" na do »vse-ga, kar ni v mojem dosegu« Ali to [x)me-ni, da v časojjisih ni etavolje no pisati ej zlorabah položajev, O kraji družl«enega |«remcjženja' Ali to |jc«me-ni, da je treba nezakonite« ravnanje ob lastnikov in drugih mogex'neže-v skrivati pred ljudmi? Prav zanima me, kaj bi Vi rekli ob vesti, da sej v nekom podjetju ne-zakonito c«d|«ustili nosečnic e in matere z majhnimi otroki ter invalide. Se Vam zdi jjrav, da si minister nezakonito omisli razkejšno stanovanje-, se Vam zdi prav, da je oblast v petih nx-s« ih pej potresu obnovila le nekaj deset objektov v Pejsočju? tudi o takih stvare+i sem pisa la in bom vse dot loj, etakk-r se bexlo dogajale in dokler se ne tx« našel kdo, ki mi llolooieoioi il IM/JA HKI)< /lamnik Domžale SOS TELEFON - ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA Živeti hočem varno in srečno Nisem kriva, da me pretepajo in zlorabljajo; ne maram nasilja; ni mi ga treba prenašati; sem spoštovanja vredno človeško bitje; sposobna sem sama skrbeti zase; sama najbolje vem, kaj je dobro zame; svoje življenje lahko spremenim, če tako hočem; nisem sama, druge ljudi lahko prosim za pomoč - so le nekatere pravice, ki jih je v LISTINI MO|IH PRAVIC navedlo Društvo SOS TELEFON za ženske in otroke - žrtve nasilja (p. p. 2726 1001 Ljubljana), katerega začetek delovanja je sofinancirala tudi Občina Domžale. Telefonski številki 9782, 441-993 sta na voljo vsak dan od 18. do 23. ure, tel. številka 14-20-220 pa vsak delovnik od 12. do 14. ure. Društvo vam svetuje, da jih (»kličete, če doživljate fizično, psihično in/ali spolno nasilji'. Na razpolago so vam za anonimni pogovor, skupaj boste razmislili, kaj lahko spremenite, dobili boste info-ramcije o institucijah in organizacijah, ki vam lahko pomagajo, pa tudi informacije o raznih oblikah pomoči, ponujajo vam konkretno pomoč v obliki spremstva k zdravniku in na policijo; vključite se v skupine za samopomoč ali se pred nasiljem umaknete v njihovo zatočišče. Veseli bodo tudi klicev, ki bodo opozorili na nasilje nad drugimi. Ne bojte se poiskati pomoči in razumevanja pri drugih ljudeh, saj v nasilni situaciji pomoč drugih ljudi preprosto potrebujete. Pokličite SOS telefon in pomagali vam bodo! Obisk vojašnice na Vrhniki Vojska, vojaki... Te besede imajo v vsakem posamezniku poseben zven, izzovejo posebne občutke. Vemo, da brez vojske ne moremo biti. Vsaka država ima svojo vojsko za morebitno obrambo svoje dežele. Otroci vsak dan gledajo na TV vojake, na žalost v glavnem z bojnih terenov, v akciji. Gledajo krute prizore posledic vojne. Z vojsko v mirnem in prijetnem ozračju se redko srečajo. Nam je bilo to dano. V juniju smo bili z učenci 3. C OŠ Domžale v vojašnici na Vrh- niki. Med vojaki slovenske vojske smo preživeli prijetno dopoldne. Z vojaškim avtobusom so prišli po nas in nas odpeljali do vojašnice. Tam nas je pričakal podpolkovnik Robert Puš. Ta nas je spremljal celo dopoldne na vseh ogledih in se s svojo za bavno in primemo razlago otrokom zelo prikupil. Najprej smo si ogledali sobe vojakov in njihove učilnice. Nato smo šli na dvorišče, kjer so bili razstavljeni tanki in druga vozila, ob njih pa zadolženi častniki. Ti so nam razložili uporabnost in delovanje vsakega tanka posebej in vsak učenec se je pod njihovim vodstvom in nadzorstvom lahko povzpel na tank in si ga ogledal. Tako smo si ogledali: izvi-dniško vozilo, tank za bojevanje, vozilo za prevoz pehote in protiletalski top. Vozila so tudi vžgali, raztegnili most in spustili dimno zaveso / dvema tankoma so nas izmenično popeljali po poligonu. Ob zaključnem razgovoru so nas pogostili s sokom in sladkarijami. Vsak učenec je za spomin na to srečanje dobil našitek 54 okmb Vrhnika. Ta dan je bil za učence zelo zanimiv in poučen. Mislim, da jim bo ostal dolgo v prijetnem spominu. MIRA SMRKOL) r ~l x I SERVIS - TRGOVINA GREGORIČ TEHNIČNA TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI (GORENJE - CANDY - BOSCH) IN IZDELKI BELE TEHNIKE OBENEM NUDIMO DOSEDANJE SERVISNE STORITVE ŠOLSKA 22 - RODICA, Domžale TEL.: (061) 714-939, GSM (041)734-688 - UREJANJE VRTOV IN ■ ZELENIC - STRIŽENJE ŽIVIH MEJA - OBŽAGOVANJE IN PODIRANJE DREVJA Z ODVOZOM TELEFON: 719-540 GSM: 041/759-570 PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE išče OSKRBNIKA Domžalskega doma na Mali planini od 20. 4. 1999 dalje. Prijave pošljite na naslov: Planinsko društvo Domžale, p.p. 66, 1230 Domžale v desetih dneh od objave. Informacije na tel.: 721-952 IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel. 0611711-082, ISCG tel.lfaks: 0611712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) i - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko-komercialna šola - strojna šola (dokvalifikacija 3+2) - elektro šola (dokvalifikacija 3+2) - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) • PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for VVindovvs, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - Seminar: računovodstvo malih podjetij - Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - Varstvo pri delu in požarno varstvo - Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - Tečaj strojepisja - Tečaj skladiščnega poslovanja - Tečaj za voznike viličarjev - Tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PREDAVANJE - predavanje in svetovanje o bolečini v hrbtenici - kaj moramo vedeti o bolečini v križu, vratu in prsni hrbtenici (fizioterapija Zrnec) 6. 11. ob 17. uri. V PONEDELJEK • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-278 J V DOMŽALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznlkova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h RODEX iPEUGEOT SERVIS, PRODAJ Rova 3a 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil PEUGEOT . __, ______........ prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM +2,5% KOMPLETNI PROGRAM PEUGEOT KOLESA PEUGEOT SKUTER PEUGEOT P-106 P-306 P-406 348.000,00 SIT I. «0.000,00 SIT 2.031.000,00 SIT 2.946.000,00 SIT P-406 COUPE P-PARTNEK BOXER 5.286.000,00 SIT 1.648.500,00 SIT(5%p.d.; 2.402.000,00 SIT(5%p.d.; NOVO ŽE ZA 1.546.000 SIT SPREJEMAMO VPLAČILA ZA PEUGEOT 206 VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U.RADOMLJE 7 Domžale /lamnik ZAHVALA V enaindevetdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Terezija Jerman roj. Pirš iz Radomelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisne in ustne izraze sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu Hafnerju zn lep govor, pevcem Pirnat za ganljivo petje in godbi Domžale za zaigrane žalostinke. Vsem iskrena hvala. Vsi njeni V SPOMIN Dvaindvajsetega oktobra 1998 bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil Ignac Pevec Zakrajškov Slavko s Prevoj Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene Senije Tabaković se zahvaljujem Komunalnemu podjetju in Pogrebni službi Domžale za vso pomoč, dr. Žajdelovi, dr. Novaku, dr. Lombarju in medicinskim sestram za zdravniško pomoč. Zahvaljujem se tudi šoferjem rešilcev za opravljene prevoze in pomoč. Zahvala tudi podjetju Univerzale za darovano cvetje. Žalujoči mož Meho ZAHVALA V sedemnajstem letu starosti je v prometni nesreči tragično preminila naša Barbara Lukač dijakinja 3. letnika Srednje zdravstvene šole v Ljubljani Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše Barbare se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sošolcem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo stanovalcem Poljske poti za darovani znesek v sklad za Pediatrično kliniko v Ljubljani in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni! ZAHVALA V oseminosemdesetem letu starosti se je iztekla življenjska pot dobri in skrbni mami Mariji Capuder roj. Lampret iz Brezij pri Dobu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za svete maše ter darove za cerkev. Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, prav tako gospodu župniku Vladu Pečniku za obiske na domu in vsem darovalcem obhajila. Lepo se zahvaljujemo pevcem Komornega zbora Domžale za lepo petje, nečakinji Ivanki za ciolgoletno pomoč, KD-u Miran Jarc Skocjan in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala vsem, ki ste njej in nam kakorkoli pomagali. Vsi njeni V SPOMIN Šestnajstega oktobra bo minib leto dni, odkar te ni med nami, draga žena in mati Betka Kališek z Rodice, Jarčeva 4 Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni ZAHVALA Po kruti bolezni nas je v devetinšestdesetem letu starosti zapustil mož, oče in stari ata Alojz Bucik iz Domžal Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za vso pomoč zdravniku g. Farkašu, patronažni sestri ge. Jelki Lečnik, hvala sosedom Prešernove ulice, Policijski postaji Domžale, g. Rozmanu za prelep poslovilni govor, zaposlenim v Napredku [>.>mžale ter g. Konradu Vrbančiču za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ob smrti drage mame, sestre in tete * Angelce Nahtigal roj. Skok iz Zg. Jarš se iskreno zahvaljujemo osebju Doma počitka v Mengšu za vso nego in skrb, vsem prijateljem in znancem, ki ste ji z obiski lajšali trpljenje v zadnjih letih njenega življenja. Hvala vsem, ki ste jo spremili k zadnjemu počitku, poklonili cvetje in sveče ali darovali Karitasu. Vsi njeni Življenje si ljubil, ljubil si svoj dom. A liho, brez slovesa, orfee/ si v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina, in v srdh naših bolečina. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v štiriinšestdesetem letu starosti, nam je kruta usoda iztrgala dragega moža, očeta, starega ata, brata, svaka in strica Štefana Gjergjeka iz Loke pri Mengšu Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, kolektivoma IndupTati-Plasting, oddelek sukalnice in Toko line za vse izrečene besede tolažbe, za vsa ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo dr. Dragotu Lombarju, saj mu je lajšal zadnje dni življenja. Zahvala tudi gospodu župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen obred in mašo, pevcem Stobljanskega okteta za odpete žalostinke in gospodu Francu Stoparju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi V življenju le skrbi in delo si imel, sedaj od vsega truda si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večen bo ostal spomin. ZAHVALA Petindvajsetega septembra nas je v petinosemdesetem letu starosti tiho zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded in stric Jožef Prelovšek Iz Čepelj pri Lukovici Ob boleči i/gubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem /a i/rečena sožalja, podarjeno cvetic in sveče, darove za sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Kliničnega centra - oddelka za interno intenzivno nego in bolniškemu župniku g. Miru Šlibarju, ki nam ie v težkih trenutkih stal duhovno ob strani. Najlepša hvala gospodu župniku Stanetu Kirinu za opravljen pogrebni obred, Kvintetu bratov Zupan iz Tržiča za zapete žalostinke, gospodu Luku Cerarju za poslovilni govor, borcem NOB in sovaščanom za vso pomoč. Vsi njegovi Kot se nebo nad nami bod. Kdo vedel kdaj, kako in kje odloči: »Odločena je zate, zame vsa pot od rojstva pa do jame!« (Matjaž Brojan) ZAHVALA Ob slovesu najinega brata, svaka in strica Jakoba Nartnika iz Štude se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, predvsem pa za trenutke postanka ob njegovem zadnjem slovesu. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Perčiču za lepo opravljen pogrebni obred, predsedniku PD Domžale g. Primožiču za ganljive besede ob grobu in pevskemu kvintetu Gorenjci iz Naklega za čustveno zapete pesmi ob slovesu. Sestra Ivanka z Emo in bral Pavel z družino ZAHVALA V šestinosemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga /ena, mama, babica in prababica Rozalija Kveder roj. Šenica, Španova mama s Prevoj pri Šentvidu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam stali ob strani in nam nudili pomoč, izrekali ustna in pisna sožalja, podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred, g. Ivanu Kepicu za poslovilni govor, Oktetu Tosama za lepo zapete pesmi in zahvala tudi g. Hnbjaniču. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Oj, kje ste, mati zlata, kako se to/i mi /x> vas! (>i, ko hi se odprla vrata in se prikazal vaš ohr.i/! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče Ivanke Stražar roj. Golob iz Preserij pri Zl. Polju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče, maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu Andreju Svetetu za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo |>etje in gospe Marinki Mošnik za izrečene poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste nam bili v trenutkih žalosti v pomoč. Žalujoči vsi njeni September 1998 Tako tiho in skromno si trpel, takšno življenje si imel. Zdaj rešen vseh si lxilečin, za talx> ostal lx> lep, a lx>leč spon ZAHVALA V sedeminosemdesetem letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Tine Urankar-Luka borec Šlandrove brigade i/ Zaloga pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč", ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje ter sveče. Iskrena hvala g. zdravniku in patronažni sestri iz Zdravstvene amljulante Moravče za skrb in pomoč v njegovi bolezni. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Za ganljive poslovilne besede se zahvaljujemo g. Kvedru, ki se je poslovil v imenu Zveze borcev, in g. Veselu za poslovilne besede v imenu organizacije vojaških vojnih invalidov. Hvala tudi pevcem in (jodbi Moravče ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakomur posebej, ki ste bili v dneh slovesa od našega dragega Tinela / nami in ga bosle ohranili v l<■[« trt spominu, K iskrmo zahvaljujemo. Vsi njegovi /lamnik Domžale Mali oglasi SLAMNIK • 714-599 SREDNJA SOLA DOMŽALE Cesta talcev 12 1230 Domžale razpisuje vpis v program prekvalifikacija za poklic prodajalec ' Pogoj za vpis je končana IV. stopnja izobrazbe katerekoli smeri. Prijave z dokazili o izobrazbi (spričevalo 1., 2., 3. letnika in zaključno spričevalo) sprejemamo do 15. oktobra 1998. O začetku izobraževanja bomo kandidate pisno obvestili. Dodatne informacije in prijave: Srednja šola Domžale, Cesta talcev 12, tel.: 713-613, 714-101. GRAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER p Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 ' E-pošta: dip@dip-domzale.sl TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS. WORD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in študentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P), stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih. V prijetnem okolju, v neposredni bližini trzinske osnovne šole. gradimo stanovanjsko poslovno sosesko T3-Trzin center; stanovanja, lokale in poslovne prostore. Nudimo ugodne kreditne pogoje InvestitorijbSGP Kraški zidar, d.d. Nepremičninska družba Poteza, d.o.o., IN.CO Invest, d.o.o. Vse informacije o prodaji: NF-PRKMK" NINSKA DRUŽBA POTEZA d.<>.<>.. Ljubljana. StKka 1. I »00 Ljubljana, tel. /061/125 41 80. faks 061/222 408 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, dao. Tesovnikova 27a, Ljubljana Naročila po tel.: (061) 16 83 700 Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure. Nujni primeri ob vikendih in praznikih mob. 0609 634-945 Radovan Zaje, dr. vet. med. mag. \z\60T Trstenjak, dr. vet. med. mag. Iztok ValentinČiČ, dr. vet. med. ^ RASTLINJAKI nru^ n w «~» ti r- ■ v r - X TOPLE GREDE W Montaža: i ii ---------- ' - -steklenjakov -plastenjakov t v -toplih gred irfc SONČEK -Pokrivanjepergul 7fp domomub -garažnih nadstreškov 4*\*fm* -mrežmkov mi...(OM) 716 - 479 -obhišnih rastlinjakov JUS-SECURITY d.o.o. => AVTOŠOLA => VARNOSTNA SLUŽBA Ljubljanska c, 102, DOMŽALE Delovni čas: od 8.-12. in 15.-18. ure Telefon: 719-890, 041/638-007 USNJARNA GRČAR Dragomelj 111, 1230 Domžale tel.: 061/374-662 RAZPRODAJA Oktobra vas vabimo na razprodajo cenejših dekorativnih kož: goveje in konjske kože od 10.000,00 SIT do 30.000,00 SIT telečje kože od 4.000,00 SIT do 10.000,00 SIT ovčje kože od 1.000,00 SIT do 2.500,00 SIT Odprto od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure! Pridite, ne bo vam žal! 3MBA iflDM inženiring PVC okna - vrata - senčila ZAMENJAVA STARIH OKEN -NOVOGRADNJA UGODNI KREDITI T*0% 061/168-28-13 mobitel: 0609/643-293 064/863-370 mobitel: 0609/621-085 Uspešen in dinamičen trgovski kolektiv na področju trženja TEKSTILNE ■ PVC ■ LAMINATNE OBLOGE ■ PREPROGE PEGUFLOR GERFLOR PARADOR ORIENT nudi izziv novim sodelavcem na lokaciji IOC TRZIN ■ KOMERCIALISTA ■ KOMERCIALNEGA REFERENTA ■ ■ POSLOVNEGA ADMINISTRATORJA ■ TRGOVCA ■ ■ SKLADIŠČNEGA MANIPULANTA ■ Če želite s svojimi prodajnimi izkušnjami (2-5 let), znanjem angleškega jezika (aktivno) in računalništva (Word in Excel) kreativno in odgovorno dograjevati vizijo podjetja, nam pošljite ponudbo na naslov: BALOH, d.o.o. Domžale, Kajuhova 14 (pripis - ponudba). Ponudba velja do zasedbe delovnih mest. Informacije tel. 061/714-132. POSTELJICO, otroško, bek), 120x60, z jogijem, prodam. Tel.: 714-313. INSTRUKCIJE angleščine in matematike za osnovno šolo nudim problematičnim učencem v Domžalah in okolici. Tel.: 715-762, Nataša. JABOLKA za ozimnico: carjevič, idared, jonagold, zlati delišes, prodam. Tel.: 735-754. PLESKAMO KOVINSKE predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-056. INSTRUIRAM matemaliko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157 UGODNO PRODAM globinski sesal« vorvverk. Telefon: 714-621. Mesnica RAPE JOŽE, s.p. Pot za Bistrico 14 SIT Svinjske polovice 1 kg 610,00 Svinjske pol. s kožo in slanino 1 kg 500,00 To je samo del pestre ponudbe svežega mesa. Vse dodatne informacije dobite na tel.: 716-236. Presenečeni boste, kajti besede nimamo ne poznamo. Polepšajte si jesen in zimo. emona farma ihan, d.d. 1230 domzale, ihan, breznikova X9, Slovenija POSLOVNE PROSTORE v Domžalah - SI'B2 II. nadstropje, oddamo v najem. Informacije: Larma Ihan, tel. (061) 7/7-7/6 - g, Dušan liraetin. svBCfiRSTVo ROVANŠEK Vir, Stritarjeva 18 1230 DOMŽALE TEL: 061-722-965 Delovni čas: DELAVNIK OD 9. DO 12. URE IN OD 15. DO 17. URE SOBOTA: OD 8. DO 12. URE 26., 27., 28., 29., 30. in 31. 10. ODPRTO OD 9. DO 19. URE AKCIJSKA PRODAJA SVEČ V MESECU OKTOBRU [ EffiO flemčija. Austrija. Italija. Hruašha ° zbirne pošiljke 9 pošiljkedo 3.5T pošiljke Ljubljana ° IDiinchen [okolica] ° Ljubljana KRANJ Struževo 4, Telili |L................................ GSM: 041/614-722 VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE - kompletne adaptacije kopalnic - zamenjava odtočnih cevi - polaganje keramičnih ploščic - popravilo in čiščenje bojlerjev PERIN INŠTALACIJE, d.n.o. Tel./faks: 728-601, GSM: 041-749-213 Radomlje POHIŠTVO salon ^Ctb* ^aratttama VELIKO ZNIŽANJE KUHINJ V OKTOBRU - Kuhinje (64 modelov), izdelava po meri! - Sedežne garniture, novi modeli, izredne cene! - Dnevne sobe iz masivnega lesa (novi modeli) * - Otroške sobe in spalnice POHIŠTVO PO MERI! vn ..m, KUHINJA TRENTA Vse to v salonu Liiz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30. Delavnik: 8. do 12. in 15.30 do 19. ure. Domžale /lamnik Ostržki pri Kekcu na planini Megleno jutro. Z naglico zaužit zajtrk. Pričakovanje nove pustolovščine. Kekčevo pesem, ki smo jo peli, je prekinil vzklik: »AVTOBUS!« In že smo se peljali proti Kranjski Gori. Z vso močjo so nas obsijali sončni Žarki, ki so nas potem spremljali ves dan. Prispeli smo pravočasno. Po razgibani gozdni poti smo se odpeljali s terenci in kombiji. Na odseku najbolj strmega spusta smo pomolili glave do kolen in mižali - tam menda rad opreza Bedanc. Konec nevarnosti. Še malo razburkane vožnje. Po stezici smo se počasi spuščali peš s pomočjo vodnika. Pljuča so se ZOBOZDRAVSTVENA AMBULANTA SPLOŠNO ZOBOZDRAVSTVO GAŠPERIN VOJKO, dr. stomatologije ZOBOZDRAVSTVO OTROK IN MLADINE GAŠPERIN MAJDA, dr. stomatologije ZOBNI RTG ZOBOTEHNIĆNI LABORATORIJ NOVA LOKACIJA - Prešernova 21 b Domžale DELOVNI ČAS za zavarovance ZZZS ponedeljek, četrtek: 13h-19h torek, sreda, petek: 7h-13h SAMOPLAČNIKI - po dogovoru TEL.: 061 719-620 -» zobna amb. - odrasli TEL.: 061 719-622 -» zobna amb. - otroci napolnila s čistim gorskim zrakom, sonce nas je vztrajno božalo. Jasa. Tam spodaj lesena koča. »KE-EEKEC,« se razlega naše dret je daleč naokoli, »KEEEKEC!« Že se prikaže kratkohlačnik z zakrivljeno palico v roki in klobukom na glavi. Prisrčno nas je sprejel in nam hitel pripovedovati dogodivščine. Popeljal nas je v gozd, prikazal kletko, iz katere je reševal Brinclja, in povedal, kako je že večkrat ugnnl Bedanca. )oj, kako je korajžen ta Kekec! In kako visoko v skale je šel po čudežne kapljice za Mojčine oči, ki jih je teta Peh-ta vrgla s pečine v prepad! Ko smo se vrnili h koči, nas je pozdravila teta Pehta, ki sploh ni hudobna, kje pa! Celo prjjazna je bila in vesela in prav nič se je nismo bali. Pokazala nam je zdravilne rožfce in nam povedala, za kaj je katera zdravilna. Skupaj s Kekcem sta nam postregla z dobrim črnim kruhom, mlekom in kislim mlekom. Ko smo še malo posedeli pred kočo, o groza, je ven iz gmajne prilomastil ves črn - kdo drug kot - Bedanc. Kekec ni pomiš-Ijal, zdirjal je proti njemu in ga kar malo »nagarbal«, mi pa smo hiteli oponašati sovo. Oja, sove se pa Bedanc boji. Prestrašil se je in obrnil nazaj v gozd. S Kekcem in Pehto smo še zapeli, si ogledali kočo, se fotografirali, a čas nas je začel priganjati. PA SREČNO, KEKEC! »Ostržki« iz Rodice Na ladji nam je kapitan podrobno razložil o življenju v morju in o potapljaški opremi. Ustvarjalno delo Domžalčanov - razstava izdelkov in predstavitev glasila na Debelem rtiču Letovanje domžalske zdravstvene kolonije na Debelem rtiču Rdeči križ Domžale je v letošnjih šolskih počitnicah že tretjič organiziral letovanje osnovnošolskih otrok v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču. Na tem najlepšem predelu slovenske obale so se v času od 18. julija od 17 avgusta 1998 zvrstile tri izmene otrok Domžalske zdravstvene kolonije. V letovanje je bilo vključenih 150 osnovnošolcev iz občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. Pod strokovnim pedagoškim vodstvom Marinke Tekavec in Marte Lavrič se je v vseh treh izmenah izmenjalo petnajst vzgojiteljev. Mladinsko zdravilišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču je obdano z bujnim sredozemskim rastlinjem. Zdraviliški park se odlikuje z izredno ugodnim podnebjem, lahko Ihanski mali šolarji s 60 let staro FIAT BALILLO Vrtec na obisku Na prijazno vabilo g. Kovica smo se lepega torkovega dopoldneva odpravili na daljši sprehod, z namenom ogledati si stare avtomobile »OLD TIMERJE«. I'nI se je od vrtca Ihan pa do vasi Sela, kjer živijo Kovičevi, zares vlekla, vendar so jo otroci v velikem pričakovanju z lahkoto premagovali. Ob našem prihodu sta nas zakonca Kovic lepo sprejela in nam najprej pokazala njihovo prodajalno kemičnih izdelkov za nego avtombilov. V galeriji poleg prodajalne pa so se že svetili jekleni konjički, ki so velik hobi g. Kovica. Poleg 40 let starega mer-cedesa so na ogled tudi stari motorji PUCH-i, stara kolesa NSU in tudi BMW motorjev ni manjkalo. Višek našega obiska pa je bila vožnja s 60 let staro FIAT BALILLO. Otroci so v vožnji zelo uživali in se zabavali. Prijazna ga. Kovic pa je otroke tudi pogostila s pijačo in keksi. Pred odhodom smo se še zahvalili za prijaznost in gostoljubnost ter se zopet odpravili na dolgo pot proti vrtcu. VILMA HROVAT VRTEC IHAN Vabilo vrtca Količevo Vsem staršem in njihovim otrokom bi radi sporočili, da v vrtcu KOLIČEVO v mesecu oktobru pričenjamo s CICI - dejavnostmi. • CICIBANOV DIRFNI )A| -1x tedensko (pravljice, pesmice, risanje, plev..) • CICIVADBA - enourna telovadba v telovadnici vrtca • MALI FITNES - na malih filnes napravah •PLEZANJE po plezalni steni pod vodstvom inštruktorja V vse dejavnosti se lahko vključijo vsi otroci, stari od 3 do 6 let. Informacije o pričetku dejavnosti dobite v vrtcu KOLIČEVO ali na tel. 721-691. Z veseljem vas pričakujemo! servis - salon: Mala Loka 15, Domžale, tel.: 061/1612164, faks: 061/373151 SLADKA POPOLN OBVESTILO! Obveščamo starše otrok Vrtca URŠA Domžale ter vse, ki jih zanima delovanje našega vrtca, da si na internetu lahko ogledate našo stran na naslovu: http://www2.arnes.si/ -vvzljur naš E-naslov: ROVrtec-U rsa@gust .arnes.si Ravnateljica: Darka Bitenc Vrtec URŠA Slamnikarska ul. 26 1230 DOMŽALE tel.: 721-834 faks: 710-421 dostopno plažo in številnimi lepo urejenimi igrišči. Poleg tega ima letovišče lastno urejeno plažo ter dva sodobna bazena s prečiščeno in ogrevano morsko vodo. Zadnja novost na Debelem rtiču pa je povsem sodobno zgrajen hotel, v katerem je pokrit bazen s prečiščeno in ogrevano morsko vodo, savno in fizioterapijo. Zaradi ugodne obmorske lege je zdravilišče primerno za zdravljenje in rehabilitacijo otrok in mladine z različnimi kroničnimi obolenji ter po različnih poškodbah. Z bivanjem v tako razgibanem naravnem okolju so lahko otroci vzpostavili in poglobili drugačen stik z naravo, kot so jo sicer vajeni v vsakodnevnem življenju. Deležni so bili zelo pestrega športnega in kulturno-dru-žabnega življenja. V ta namen smo vsak dan prirejali različne dejavnosti. Nekateri otroci so pridobivali osnovno znanje plavanja in najbolj navdušeni so tudi splavali. Plavalci pa so izboljšali svoje plavalne veščine. V vodi je bilo organiziranih veliko tekmovanj, kjer so sodelovali ne le naši otroci, temveč tudi drugi, celo otroci iz Ukrajine so si priborili kar nekaj priznanj za prva mesta v različnih športnih igrah. Naše razgibano življenje pa so popestrile ne samo dejavnosti v vodi in igrišču. Otroci so bili zelo ustvarjalni v likovnih delavnicah. V zvezi s tem se moram zahvaliti sekretarju RK Domžale, da nam je priskrbel veliko različnih likovnih pripomočkov za tako razgibano likovno dejavnost Ob zaključku našega letovanja so otroci svoje izdelke razstavili na Debelem rtiču. Nekateri mimoidoči obiskrwak i so bili nad posameznimi izdelki, zlasti broškami in ribicami, tako navdušeni, da so jih hoteli Kar kupiti. Otroci so napisali tudi prispevke na različne teme in oblikovali glasilo, ki ga je vredno pogledati. Nad ustvarjalnostjo otrok smo bili vzgojitelji zelo navdušeni. Kaj vse lahko otroci ustvarijo ob spodbudah, si odrasli malokdaj mislimo. Med nami je bib zares veliko dobre volje in sodelovanja. Tudi materipskega čuta ni manjkalo. Zelo uspešno smo potolažili tiste, ki so prve dni letovanja začutili domotožje. Prijazni in delovni vzgojitelji so za pestro in družabno življenje zelo dobro poskrbeli. V svojem prispevku za glasilo Zakaj prihajam na Debeli rtič? učenka petega razreda osnovne šole Jana Janežič takole razmišlja: Na Debelem rtiču sem letos tretjič, saj mi je zelo všeč. Tu spoznam veliko novih prijateljev. Zelo rada plavam, in to me navdušuje. Počitek po kosilu ni bil dolgočasen, saj so bile organizirane razne likovne delavnice in druge igre. Zvečer pa smo hodili tudi na ples. Tudi z ladjo smo se peljali. Na piaži si lahko kupimo razne sladkarije in sladoled s čokoladnim ali jagodovim prelivom. Zato prihajam na Debeli rtič. MARTA LAVRlf AHAČIČ Domža|e m/ImKmIL SERVIS Prešernova 1/a, I TRGOVINA tel 722-107 prodajalna izdelkov gorenje PER UGODNE CENE barvni televizor Gorenje TTX 37 - 32.842.-barvni televizor Gorenje TTX 51 - 42.532,-pomivalni stroji od 69.687.-zamrzovalna skrinja, 130 I - 36.250.- komblnirsni hlad. zamrzonalna »It. 177 cm omara 21»! r-m- 66A95.- BOGATA IZBIRA BELE TEHNIKE GORENJE PRALNI STROJI Simple & Logical od 112.995.- pralni in pomivalni stroji, sušile! perila, hladniki, zamrzovalne skrinje in omare, štedilniki kuhinjske nape in pomivalna korita mali gospodinjski aparati originalni rezervni deli Gorenje servis pralnih In sušilnih aparatov, malih gospodinjskih aparatov GOTOVINSKI POPUSTI ezplačna dostava Možnost nakupa na več obrokov! Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8 dc PRAV« •i r\\/ 7A MAH ID Letalski posnetek redkovej>,i Prodajnega i enlr.i v |ar -. • 11 K.>/sr/nrisli objekta v> velike • znotraj ji- velika tufli izbira. Kup< c velike • /notr.ij je velika tudi izbir«. Kup let, ob tem pa vseskozi nabavljamo v Na-predkovem diskontu v Jaršah. Naše potrebe nas privedejo v Jarše dvakrat na teden. Bližina te velike trgovske ponudbe je velika prednost, seveda pa je prednost predvsem izbira, ki mora zadoslili še lako zahtevnega in Izbirčnega trgovca. Mislim, da je Napredkov diskont dobro voden, da ponuja vse, kar trgovci iščemo, zato bom seveda še dolgo kupec te velike, največje trgovske police... RUDI RADOVAN iz trgovine Lipa v Domžalah: Tudi naša trgovina se že od vsega začetka oskrbuje v tem diskontu v Jaršah... Izbira je več kot odlična, saj tudi za naše kupce tu dobimo vse, kar potrebujemo, Rad bi pa poudaril veliko ustrežljivost, ki jo izkazujejo do strank Napredkovi trgove i. ( e bo do tako ravnali tudi v prihodnje, potem se bo Se dolgo nadaljeval Še danji kakovostni vzpon diskontne prodaje v Jaršah... Simona Kralj Jadran Muha Rado Ložar Tadeja Oražem Zoran Ocepek Rudi Radovan