1/ državnega zboya. Sedaj obravrjavajo poslauci novo colninsko poatavo. To je velevažen predmet. Ni6 našega blagostanja prejsnjega ni tako ugonobilo, kakor nesrečne kupčijske uagodbe s soaednimi državami. Tujci so nas kar poplavili 8 svojim blagom. Denar je neprestauo šel iz ceaarstva, douiači fabrikanti, obrtniki in kinetovalci pa 80 ubožavali. Po tem takeni je prišlo, da n. pr. tuje zrnje, moka, meso, vino naše pridelke v naaej lastnej deželi epodriva in jim ceno gubi. To je zakrivilo, da kmetovalec skoraj nič denarjev ne dobi za svoje pridelke. Jednaka se godi našim fužiDam, rudL koponi, obrtuikom. Tujci prodavajo pri uas svoje pridelke, domačini pa bi naj strabovite dače plačevali, ako bi irneli a čiui. To je bil sad od liberalcev izuiišljene svobodne kupčije. Zoper takšuo gospodarstvo zafeelo je se uže 1. 1878 gibati pa liberalei bili 80 še preraočui in po podmitanih novinab zapeljani, samo angle-iki trgovci z železom so 1. 1878 nabrali 3 milijone goldinarjev, da so podiuitali osobito judovske liste dunajske, uaj piaejo iu branijo svobodun kupčijo. Prave jioraoei upati bilo je loiaj le, k<i ie izvoljeu bil sedanji državiii zbor, čegai kunseivativno narodna večina podpira uiinistergtvo gn>f Taaffejevo. In res, ministerstvo je začelo piecej pogajati se z ogeiskimi miuistri za novo cnlninsko postavo, ki bode dosedanje lebko, pogosto popolneiu svdbodno vvažaaje tujega blaga k uam ovitala z visiikiiu davkum aii coluino (ca;ino) na meji. Nasledek temu bode dvojen. Prvič bodo uaši pridelki, obrtnijski, kmelijski itd. leži kupcev in boljšo ceno dobivali, in drugič državna blagajnica prejemala bode vsako leto kakib 25 milijunov goldiDarjev več dobodka, vknp 52 milijonov, kajti sedaj dobivacolnine 27 milj. Tako bode priruanjkljej vsakolefni pokrit; ne bo treba dolgov delati in davkov gruntnih iu drugib pomnoževati Vae to lehko in gotovo dosegoemo, ako državni zbor sprejme novo colninsko postavo tako, kakor jo je naše ruinisterstvo dogovorilo z ogerskim. No, in to upaoio, da se tudi zgodi. Domače delo iu trud je treba poalavno brauiti, kder mu tuja dlan atreže neopravičeno jemati sad. Velevažno je tudi vprašanje Tirolskega poslanca, kouservativca pleuj. Zalliuger-ja in tovaršev do tiuančuega niiuistra; j e li vlada voljna delati na to, da bodo branilnice (sparkase), uatrezajoč svojemu obče koristneniu naiuenu, proti ruenjšim obreatim (čiužeiu) dajale posojil na zemljiščna poseatra! Ovo vprašanje, ki poraeni toliko, kakpr nljudno zabtevanje, podpisalo je 28 poslancev med njimi tudi atajergki kouservativci : knez Liecbtenstein, Karhm, Barufeind, pa slovenski poslauci: d r. T o n k 1 i, K1 j u n i n d r. V o š nj a k.