Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija Avgust 2002, št. 7, leto 3 Kmetijsko gozdarska zadruga Litija Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco ' MATURIRALA JE DRUGA GENERACIJA ^ DIJAKOV GIMNAZIJE LITIJA V ponedeljek, 15. julija 2002, je prejela spričevala druga generacija maturantov litijske gimnazije. Vseh 52 dijakov, ki se je prijavilo na maturo v spomladanskem roku, je ta zrelostni izpit uspešno opravilo. Med njimi je bilo 14 odličnih, 23 prav dobrih in 15 dobrih. Med 14 odličnimi so tri dijakinje dosegle 30 oz. 31 točk, zato so dobile spričevalo s pohvalo, ki jim bo slavnostno podeljeno v Cankarjavem domu v mesecu septembru. Te dijakinje so: Klara Štrus, Petra El tri n in Janja Nikolič. Posebej moramo pohvaliti še dijaka Mitja Adamljeta za najboljši rezultat v Republiki Sloveniji pri sociologiji in Tomaža Lokarja za osvojenih 100 točk pri matematiki. Z odličnim uspehom so maturo poleg treh zlatih maturantk opravili še: Mitja Adamlje, Anže Bučar, Vesna Dernovšek, Blaž Hostnik, Aleksandra Kraševec, Katja Logaj, Tomaž Lokar, Matic Lozinšek, Barbara Lukač, Sonja Parkelj in Urška Vrhovec. Vsem maturantom še enkrat iskreno čestitam v svojem imenu in v imenu profesorskega zbora. Ravnatelj: Vinko Logaj, prof. V t ' ■> Iz uredništva... Če se Vam zdi, da se je poletje že skorajda izmuznilo, Litijski občan prinaša še zadnji počitniški utrip. Iz vsebine se zrcali sproščeno in zabavno naravnano dogajanje poletnih dni. A če znate tudi Vi brati med vrsticami (mnogi se namreč pohvalijo s to sposobnostjo), boste med prispevki zaznali še marsikaj. Predvsem kritiko in nezadovoljstvo z dogajanjem oz. nedogajanjem v občini. Da je to normalno pred volitvami, Vam odvrnejo tisti, ki se »spoznajo«. O vremenu v Litijskem občanu nismo razpredali, z gotovostjo pa napovedujemo toplejšo, če že ne vročo »politično« jesen. In ker so v trendu tudi gobe, se sliši, da tudi kandidati za čestitke, pardon, za volitve, rastejo kot gobe po dežju. Znani, manj znani, pričakovani, presenetljivi. Niso pa se še vsi razkrili. Oprezni so, prijazni, zdi se, kot da je pred nami čisto kulturna predvolilna kampanija. Vsi upamo, da bo (enkrat) res tako. Andreja ŠTUHEC 14. septembra bo po litijskih ulicah tek LITIJA TEČE - ZA ZDRAVJE ! V počastitev 50 - letnice razglasitve Litije za mesto, bo v soboto, 14. septembra, ob 11. uri po litijskih ulicah in okoliških cestah tek. Tekli bodo tekači in tekačice vseh starosti, tudi najmlajši iz VVZ in šol. Vsak, ki bo tekel, bo prejel spominsko darilo. Tek je namenjen tudi krepitvi zdravja in navajanju ljudi k aktivnemu športnemu življenju. Starti za vse kategorije bodo na Ulici Mire Pregljeve v Litiji. Ob 11. uri bodo prvi startali otroci nižjih razredov osnovnih šol, ki bodo tekli po Cesti komandanta Staneta do konca petega bloka, nato pa okrog garaž nazaj na CKS in cilj, kar je 500 m. Otroci višjih razredov bodo tekli malo dlje (1000 m) in sicer do Ceste Dolenjskega odreda in po Brodarski ulici nazaj na CKS ter do cilja na Ulici Mire Pregljeve. Odrasli bodo lahko izbirali med dvema progama, 2 in 5 km. Start za obe progi bo hkraten, skupna proga pa bo tekla po CKS, na Ježo, tu se bo na desno odcepila proga 2 km proti Grbinski in nato do Levstikove in Mire Pregljeve, do cilja. Tisti, ki se bodo hoteli preizkusiti na daljši - 5 km progi, pa bodo tekli od Ježe še naravnost naprej v Zagorico in okrog Lesne industrije Litija na Jeze ter nazaj v Litijo na Grbinsko cesto, Levstikovo in do cilja. Po teh tekih bo na sporedu tek najmlajših občanov in občank iz VVZ, ki bodo tekli na 50 m (po ulici Mire Pregljeve), na koncu pa bo še dobrodelni VIP tek. Prav ta tek bo še posebej zanimiv in pomemben, saj bo za udeležbo na tem teku potrebno plačati startnino, ki bo namenjena za dobrodelni namen -za zdravje! Konkretno, organizatorji bodo s tem prihodkom pokrili stroške teka. Organizatorji teka »LITIJA TEČE - ZA ZDRAVJE« so: Fondacija LITUS Litija, Fondacija Villa Litta Litija, Športno društvo Partizan Litija, Mestna skupnost Litija, Gasilsko društvo Litija, Osn. šola Litija, Osn. šola Gradec, Gimnazija Litija, Društvo prijateljev mladine Litija, VVZ Litija. Program tekov: • 11.00 - otroci 500 m • 11.25-otroci 1000 m • 11.50-odrasli 2 km, 5 km • 12.50 - otroci VVZ 50 m • 13.10 - dobrodelni VIP tek Startnine ne bo, bodo pa spominska darila! Organizatorji teka so sklenili, da razen pri VIP teku, startnine na teku »LITIJA TEČE - ZA ZDRAVJE« ne bo. Tudi s tem naj bi spodbudili občane in občanke k zdravemu življenju z veliko gibanja oz. k udeležbi na teku. Na cilju bodo vsi, ki bodo progo pretekli, prejeli spominsko darilo z logotipom 50 - letnice mesta Litije, otroci kape, odrasli majice. Ne bodo merili časov! Tek »LITIJA TEČE-ZA ZDRAVJE« ne bo tekmovalni tek, zato časov ne bodo merili, niti ne bodo razglašali vrstnega reda, ker bodo zmagovalci vsi, ki bodo izbrano progo pretekli, ne glede na čas. Zato bo vsak tekmoval sam s seboj in s svojimi kilogrami, voljo in vzdržljivostjo. Tek naj bi tudi pripomogel, da bi se čim več ljudi odločilo za aktivno športno življenje in da bi postali redno telesno aktivni - tudi s tekom. To pomeni zdravo in bolj kakovostno življenje, dobro počutje in osebno zadovoljstvo. Na startu, cilju in progah... Na startu in cilju, ki bo na istem mestu, bo poskrbljeno za napitke, prav tako pa bodo na daljših progah okrepčevalnice. Ena bo na Grbinski cesti, druga pa na Jezeh. Na cilju bo tudi živa glasba, igral bo ansambel »Najlepši cvet,« ki ga sestavljajo sama (mlada) dekleta. Tudi Litijski pihalni orkester bo tam, pa še kaj... Raje peš - pa še bolj zdravo je! V soboto 14. septembra bo Ulica Mire Pregljeve zaprta! Zaradi prireditve »LITIJA TEČE - ZA ZDRAVJE,« ki bo v soboto, 14. septembra v Litiji, v počastitev 50 - letnice razglasitve Litije za mesto, bo promet v našem mestu dopoldne kar precej spremenjen. Ulica Mire Pregljeve bo namreč od 8. do 14. ure zaprta za ves promet, ker bodo na tej ulici potekale aktivnosti za tek »LITIJA TEČE - ZA ZDRAVJE.« Prireditelji teka priporočajo, da litijani in litijanke v središče mesta to dopoldne pridejo po opravkih raje peš (pa še bolj zdravo jel), ostali občani pa naj upoštevajo to zaporo. Zaradi teka bo v tem času občasno moten promet tudi na nekaterih drugih ulicah in cestah, predvsem na Cesti Komandanta Staneta, Dolenjskega odreda, Ježi, Grbinski cesti, delu Levstikove in regionalni cesti mimo Lesne industrije v Zagorici. Org. odbor teka »LITIJA TEČE - ZA ZDRAVJE« Prispevke pošljite do 10. SEPTEMBRA 2002 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskama.aco@siol.net ŠKODLJIVA SEVANJA V LITIJI Ali je le »Lublana bulana«? TVazmišljanje o tem, da vidni svet samega sebe -L\ne more zadostno utemeljiti in da poleg duhovnih energij, o katerih učijo religije, vplivajo na kvaliteto bivanja tudi različne zemeljske in kozmične energije, ni od včeraj. Pomen teh energij je slutil tudi eden naj-plodovitejših izumiteljev v elektrotehniki Nikola Tesla (1856 - 1943), ki je med drugim zapisal: »Tistega dne, ko bo začela znanost proučevati ncfizikalne pojave, bo v desetih letih napredovala bolj, kot v vsej svoji dotedanji zgodovini«. Uradna znanost se raziskav različnih energij, ki vplivajo na kvaliteto bivanja, žal še ni lotila v potrebnem obsegu, je pa v zadnjih tridesetih letih v Evropi jasno zaznaven tako porast radiestezijskih odkrivanj in odpravljanj človeku škodljivih sevanj, kot tudi prodor vzhodnjaških feng šui tehnik razporeditve objektov, stanovanjske opreme itd. in s tem neposreden vpliv na prijetnejše bivanje. Tudi posamezniki iz vrst tistih, kisov naši občini tako ali drugače družbeno, kulturno in politično angažirani, pa imajo občutek, da nekako nobena ideja ali pobuda v pravi meri ne zaživi, so očitno začeli razmišljati o tem, da so morda nekakšne slabe, krajanom nenaklonjene energije razlog, da se Litija relativno počasi gospodarsko razvija, da v občini umirajo ne-katere športne zvrsti, da so prenekatere kulturne prireditve izredno slabo obiskane, da ... Vedeti namreč moramo, da kontinuirana izpos-tavljenost nekaterim škodljivim energijam ne vpliva le na naše zdravstveno stanje v fizičnem smislu (razvoj tumorjev, bolečine v sklepih...), temveč tudi na to, kako razmišljamo, čutimo in se odzivamo na zunanje dražljaje (iniciativnost, aktivnost, pasivnost...). Po pogovoru z enim od njih sem se odločil, da preverim, kakšna je Litija - zaenkrat sem se bolj ali manj omejil le na mesto - po energijski plati. [ Nadaljevanje na stranij) VAROVANJE OTROK OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Varovanju otrok, ki ga sicer izvajamo skozi vse leto, bomo na Policijski postaji Litija posvetili še posebno veliko pozornost v prvih dneh novega šolskega leta. Kot vsako leto bomo največ pozornosti posvetili varovanju učencev nižjih razredov s poudarkom na varovanju otrok prvega razreda. Menimo namreč, da so učenci nižjih razredov najbolj potrebni varovanja in da so v prometu tudi najbolj ogroženi, ker so praviloma manjši in zato slabše vidni, so pa tudi bolj razigrani in zato manj previdni. Da bi varovanje otrok ob prihodu oziroma odhodu iz osnovnih šol potekalo čimbolj učinkovito in racionalno, svetujemo vsem staršem, predvsem pa staršem prvošolčkov, da si na osnovnih šolah ogledajo načrt varnih poti za prihod oziroma odhod iz šole ter da skupaj z otroki to pot tudi večkrat prehodijo in otroke opozorijo na nevarnosti. Vsem staršem tudi predlagamo, da z vodstvi osnovnih šol sodelujejo pri izdelavi ali obnovitvi načrtov varnih poti za hojo otrok. Policijska postaja Litija bo predvsem v prvih dneh novega šolskega leta dosledno izvajala kontrolo cestnega prometa. Kontrola cestnega prometa bo še posebno stroga in povečana v bližini osnovnih šol. Kontrolirali bomo tudi prevoze učencev z javnimi prevoznimi sredstvi, kakor tudi prevoze učencev, ki jih bodo izvajali občani in občanke z lastnimi vozili. Zoper morebitne kršitelje cestno prometnih predpisov bodo policisti dosledno represivno ukrepali, r ----:-------7T\ I Nadaljevanje na strani f J V._______________v-----1— ---V ZARJAVELE TROBENTE Rock koncert Zarjavele trobente bo v soboto, 14. septembra na Cankarjevi ulici v Litiji. Ansambli, ki delujejo v Litiji in bi želeli sodelovati, naj se oglasijo Anžetu Kristanu, Goranu Mlakarju ali povprašajo v knjižnici. R.M. Slavna Valvasorjeva konjenica prireja / \ v soboto 31.08.2002 na gradu Bogenšperk IV. Valvasorjeve viteške igre z naslednjim programom: 15.00 - 16.30 uradni trening vitezov konjenikov 17.00 - 19.00 ekipno tekmovanje vitezov konjenikov 19.00 - 20.00 srednjeveški plesi, mečevanje in \ lokostrelstvo v izvedbi vitezov reda Spodnjesavski in vitezov reda Gašperja Lambergarja 20.00-21.30 tekmovanje najboljših posameznikov iz vrst vitezov konjenikov 22.00 dalje razglasitev rezultatov, družabno srečanje, ognjemet V času prireditve bo z družabnimi igrami poskrbljeno za otroke in odrasle. Za jedačo in pijačo poskrbljeno v režiji gostilne in pizzerije KOVAČ. Vljudno vabljeni, vstop je prost! ' Stotnik: Andrej REPI NA SLS uSKD V SEPTEMBRU JE SE ENA PRILOŽNOST Ze vrsto let, še posebno pa v letošnjem letu je opazen slab likvidnostni položaj občinskih financ. Veliko je k temu prispevalo pozno sprejemanje občinskih proračunov, nerealno planiranje, manjši iztržek državnih sredstev kot bi jih občina lahko dobila, pomanjkljivi projekti itd. Kot je znano se je s prvim julijem z ukinitvijo Agencije za plačilni promet vzpostavil enoten zakladniški sistem pri Ministrstvu za finance, ki pa je povzročil dodatno zmanjšan pritok finančnih sredstev iz države občinam. Problem seveda ne bi bil tako velik, če vodstvo občine z večino v občinskem svetu pri sprejemanju letošnjega proračuna ne bi kljub opozorilom sprejeli proračun s prihodki, ki jih ni moč realizirati. So pa na drugi strani prihodki in to več deset milijonski, kateri pa se s spretnimi slalomskimi potezami izmuznejo. Skoda je, da se javnim zavodom in javnemu podjetju, ne določi v občini prave vloge, resničnega upravljavca, gospodarja in izvajalca nalog za kar so ustanovljeni. Ampak so vedno tarča raznih sumnjičenj namesto, da bi vsaj enkrat letno v občinskem svetu začrtali program dela, se seznanili s težavami, podali pripombe in kritike o delu in to na mestu, ki je za to pristojno. Danes pa smo priča, da nekateri izmed njih že v osmem mesecu niso dobili še nobenega plačila za opravljene storitve. Lahko je izgovor nelikvidnost ali pa celo tipična zaplankanost in zamerljivost, vendar je tak način dela za občino kot celoto slab in škodljiv. Nekatere uspešne občine so na tej relaciji ubrale prav nasprotno pot, saj prepustijo nekatere svoje naloge ustanovljenim zavodom ali javnim podjetjem s ciljem, da njihovi občinski proračuni dobijo v končni fazi več denarja iz državne blagajne. Takšna sprememba organiziranosti zahteva najmanj šest mesecev za izpeljavo projekta »KAKO DO VEČ DENARJA« ob enakih občinskih davkih. Ključno vprašanje, ki pa je pred občinskim vodstvom in za katerega je SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA LITIJA- ŠMARTNO pripravljena zastaviti vso energijo, da se z REALNIM REBALANSOM URAVNOTEŽI OBČINSKI PRORAČUN. Ta ne more temeljiti na zgolj tabelarični uskladitvi, ampak na temeljiti preveritvi upravičenosti vseh odhodkovnih postavk ob sočasnem realnem planiranju prihodkov. Po oceni SLS Litija—Šmartno bi le s takim pristopom sanirali proračun na občinski strani, hkrati pa od države lahko še bolj odločno zahtevali odgovorno ravnanje tudi nje. Franci ROKAVEC JERNEJ d.o.o. ff* ROPAJ Ml CENTER Snrcartmio pri B-itiji Tel.: 01/8987-472, fax: 01/8987-181 Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki GOTOVINSKI POPUST 4% — NAkup NAd 5.000 SIT — AKCIJA T © E? E> ® bARVE ORodjE CjRAdbENI materIaI kERAMiltA sTAvbNO pohiŠTVo VODOVODNE ARMATURE HANSA STENSKI IN STROPNI PANELI LAMINAT NA KLIP - HRAST, BUKEV O MONTAŽA IN ZAMENJAVA STREŠNIH OKEN VELUX IZDELAVA TOPLOTNOIZOLACIJSKIH MANSARD Z MAVČNIMI OBLOGAMI KNAUF IZPOSOJA UDARNIH KLADIV ORGANIZIRAN PREVOZ BLAGA ODPRTO: SOBOTA OD 700 DO 1800 OD 700 DO 1200 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE GLAS MLADIH V POLITIKI Mladina - pojem, ki pooseblja energijo, ideje in ustvarjalnost, vzbuja v današnji družbi povsem druge asociacije, predvsem negativne: aroganca, narkomanija, vandalizem... Malokdo se vpraša zakaj, kaj šele, da bi poskušal to spremeniti! Sicer pa ni presenedjivo, saj dandanes skorajda ni prostora za pozitivne človeške vrednote. Prevladuje kriticizem, večkrat plod neracionalnega posploševanja, ki predstavlja vir napredka - »nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše«. Seveda je kritika lahko gonilo razvoja, vendar ne, če je prevladujoča in le, če so mladim dani pogoji za napredek. Svet se gradi na mladih, zato jim družba mora ponuditi priložnosti, da uresničujejo svoje ideje, da soustvarjajo družbeno življenje, predvsem na lokalni ravni, kjer jih dmžijo podobni interesi. V Litiji je kar nekaj organizacij, kjer mladi lahko izražajo svojo kreativnost, predvsem na družabnem področju, kar je pohvalno. Vendar moramo stopiti korak višje, v politiko, ki ima v rokah škarje in platno, kjer so dane možnosti, da se uveljavijo naše želje in interesi. V ta namen je bil v Litiji pred kratkim ustanovljen Občinski odbor Mladih liberalnih demokratov in demokratk (MLD), ki bo prisluhnil idejam, potrebam in željam mladine in jih poskušal uresničiti skozi občinske politične organe, kar je v tem trenutku še posebno aktualno, saj smo pred lokalnimi volitvami. Cilj MLD je predvsem izboljšati življenje mladih v Litiji in občini, ter jim omogočiti, da bodo njihovim predlogom prisluhnili mdi drugi občani, predvsem tisti, ki krojijo dmžbeno in politično življenje v občini. Ker je litijska MLD šele na začetku svoje ustvarjalne poti, smo odprti za vse nove ali še neuresničene, a ne pozabljene ideje, s katerim bomo novoustanovljeni politični organizaciji dali vsebino. Vse mlade, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v litijski občini, in so pripravljeni za uresničevanje svojih zamisli in predlogov tudi kaj storiti, vabimo, da se nam pridružijo. Pišete nam lahko na naslov MLD Litija p.p. 32,1270 Litija ali se osebno povežete z nami. Maja LUČIČ SDS GOSPODARSTVO ZGODIVINSKA UTEMELJITEV SLOVENSKE DRŽAVE Vsi, ki nam ni vseeno vemo, vidimo in občutimo, da je v naši občini nekaj hudo narobe. Povsod se nekaj gradi, obnavlja, skratka nenehno spreminja na bolje. Poslušamo o odpiranju obrtnih con, proizvodnih in poslovnih objektov, da omenim le gospodarsko območje, povsod po Sloveniji, le o Litiji je tovrstnih poročil hudo malo ali nič. Bil bi krivičen, če bi trdil da se pri nas nič ne gradi. O ja, saj se. Ali pa so to za razvoj pomembni ali manj pomembni projekti pa je povsem drugo vprašanje. Po mojem se najpomembnejših projektov, to so projekti za vzpodbujanje gospodarstva, že leta ali desetletja nismo lotili. Posledice so vidne na vsakem koraku našega življenja. Delovnih mest, I glede na število prebivalcev imamo verjetno najmanj v Sloveniji. Sploh d tistih za visoko izobrazbo, ld jih lahko preštejemo na prste. Večino drobnega gospodarstva, storitvene dejavnosti... životari, v kolikor je le ta vezana na domače poslovne partnerje. Z večjimi podjetji je podobno oz. jih je občutno premalo. Stari objekti, nekateri mdi spomeniškega pomena razpadajo. Prepotrebnih športnih in kulturnih objektov ni. Zdi se, da se občina Litija že leta ukvarja le z megalomanskimi negospodarskimi projekti, kot so občinska zgradba, zdravstveni dom, športna dvorana... Pa ne mislim, da so nepotrebni, o ja, pa še kako so potrebni, vendar bi istočasno morali rasti vsaj enako veliki, če že ne večji gospodarski objekti, ki bi ustvarjali novo vrednost. Za začetek v občini potrebujemo tisoč novih delovnih mest, ki bodo ustvarjali novo vrednost. Od njih bo živelo še nadaljnjih petsto ljudi, kot poslovni partnerji, kot storitvena dejavnost, trgovina. V preteklosti je imela občina možnost vplivati na davke. Kjer so pravilno ukrepali so le te zmanjšali na minimum in privabili gospodarstvo, od katerega so pobirali nove dajatve. Danes to ni mogoče. Mogoče pa je marsikaj drugega, v smislu vzpodbujanja rasti novih podjetij. Torej omogočiti čim boljše pogoje za investitorje, ki so pripravljeni vlagati v naši občini, jih privabiti s pogoji, ki so boljši kot drugje. Ne smemo se namreč slepiti, da bomo koga privabili z lepimi besedami o čudoviti občini in občanih v središču Slovenije, kar je mimogrede res, vendar premalo za kaj resnega. Ponuditi je torej potrebno nekaj inovativnega. Sam smatram, da bi bilo zelo dobro poiskati čim več možnih lokacij za gospodarske cone, najbolje blizu glavnih prometnih povezav. Sprejeti odloke po katerih, Jo je bistveno, bi investitorji dobili pravico uporabe zemljišča, BREZPLAČNO !!! Seveda pod pogoji, ki bi jih določil isti odlok, kar pomeni predvsem, da bi bile nemogoče takšne in drugačne zlorabe oz., da bi bila možna uporaba zemljišča samo v gospodarske namene. Povejte mi kateri potencialni investitor bi zanemaril nekaj deset milijonski strošek na samem začetku, ki bi ga tako lahko namenil že za opremo oz. tehnologijo. Občina pa bi stopila na pot vsesplošnega razvoja, na edini možni način, to je, z razvijanjem gospodarstva. Anton KOVIČ Demokratična stranka upokojencev Slovenije, ugotavlja, da smo se Slovenci kot narod, organiziran v lastno državo, utemeljili v narodnoosvobodilnem boju, ko smo se kot člani antifašistične koalicije v II. svetovni vojni borili proti trem okupatorjem Slovenije in za lastno osvoboditev. Brez tega ne bi bila mogoča priključitev Primorske k matični domovini in tudi ne osamosvojitev Slovenije leta 1990. Odklanjamo vse poskuse prevrednotenja medvojnih dogajanj in bratomorne vojne v Ljubljanski pokrajini in lažno razlaganje zgodovinskih dogajanj v letih 1941-1945 ter posploševanje teh dogajanj na vso Slovenijo. Danes se zagovorniki dušnih pastirjev, ki so nešteto ljudi spravili 1945 leta s svojo propagando s toplih domačih ognjišč in jim obljubljali deželo sanj, ki jo nikdar niso videli, nato pa te ljudi v najtežjih trenutkih pustili na poljanah v Pliberku in drugod, sami pa se odpravili v prekomorske države, danes pa se zopet vračajo in širijo svojo ideologijo in opravičujejo svoja takratna dejanja kot pozitivna za Slovenijo. Z antikomunizmom utemeljevano opravičevanje sodelovanja z okupatorjem pomeni ponovno oživljanje razdorov in ideoloških delitev, ki niso v korist slovenskemu narodu. Pred nami so skorajšnje volitve in priložnost, da take ljudi, ki se zavzemajo za oživljanje takih idej že v kali eleminiramo. Desus za zgodovinsko nesprejemljive šteje poskuse, da se za začetek osamosvajanja Slovenije šteje leto 1990. Prepričani smo, da brez idej in akcij, kulturnih in političnih dejavnikov v preteklosti, vključno z letom 1918, v času med obema vojnama in v narodnoosvobodilnem boju, ne bi bilo osamosvojitve Slovenije. Toda danes po 10 letih osamosvojitve Slovenije si lahko postavljamo vprašanje ali smo še samostojni. Kajti država, ki prevzema tuji pravni red ni in ne more biti samostojna, kajti ta pravni red že sega v vse pore življenja slovenskega naroda. Spreminja splošno znane slovenske navade, globalno ureja skoraj do podrobnosti vsa ponašanja in jih normira in skozi zadnja vrata prodirajo v naš prostor tuji običaji, kar bo povzročilo slej ko prej opuščanje slovenskih običajev in prevzemanje tujih. O času, ki prihaja bo v bodoče potrebno temeljito premisliti, ali bodo naši nasledniki morali hoditi v Bruselj iskati svoje pravice kot so jih morali naši predniki iskati nekoč na Dunaju. To je samo vprašanje časa! DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA LITIJA Ciril GOLOUH Vesti iz parlamenta ZAKON O GEOMETRIČNEM SREDIŠČU SLOVENIJE Na podlagi sodelovanja in dogovora z Društvom GEOSS, Krajevno skupnostjo Vače in Občino Litija je poslanec Franci Rokavec v juliju letos predložil v parlamentarni postopek nov predlog Zakona o geometričnem središču Slovenije. K sodelovanju za ta projekt je povabil vse poslanske skupine, ki so povabilo tudi sprejele in pristopile k sopredlagateljstvu. Poslanec je povedal, da je bistven namen Zakona o geometričnem središču Slovenije ohranjanje in razširjanje slovenske državotvornosti in samobitnosti, zakon pa bo imel tudi velik pomen za kulturni, gospodarski, turistični in ekološki razvoj, za ohranjanje kulturne dediščine ter krajine območja geometričnega središča Slovenije in s tem celotne občine Litija. Poslanec Franci Rokavec bo v sodelovanju z Društvom GEOSS predstavil predlog Zakona o geometričnem središču Slovenije v okviru »VAŠKEGA DNE« v nedeljo, 25.8.2002 ob 11.uri v prostorih Osnovne šole Vače. Vsi prijatelji GEOSS-a in zainteresirana javnost ste na to predstavitev vljudno vabljeni! Poslanska pisarna DZ RS poslanca Francija ROKAVCA KAJ SE V RESNICI DOGAJA NA OBČINI? Zakaj župan ne izvršuje občinskega proračuna kot je bil sprejet in zakaj smo celo občinski svetniki morali zahtevati informacijo o finančnem stanju občine, ki je izrazito slabo? Da bi javnosti pojasnili finančno luknjo v letošnjem občinskem proračunu se ne zdi nikomur potrebno. Da je z občinskim proračunom v Litiji nekaj hudo narobe na žalost še marsikateri občan ne ve. Zato je edini namen tega pisanja razširiti informacijo o tem, saj je vendar pravica vsake občanke in občana, da izve kaj se počenja z njegovim denarjem tudi na občinski ravni. Dohodnina, ki jo plačuje večina je namreč glavni vir prihodkov občinskega proračuna. Toda v Litiji občanke in občani niso bili pisno obveščeni o hudih težavah in problemih, ki se že dalj časa pojavljajo pri izvrševanju občinskega proračuna, še manj je znanega o tem kaj so resnični razlogi, da je tako slaba likvidnost in da denarja preprosto ni. Zaradi tega posamezni upravičenci do proračunskih sredstev, ki so jim bila le ta sicer zagotovljena s sprejetjem proračuna, sredstva prejemajo z veliko zamudo ali pa jih zaenkrat sploh ne. Se več, o težavah pri izvrševanju občinskega proračuna bi morala župan in odgovorni v občinski upravi najprej in na lastno pobudo obvestiti Občinski svet in predlagati, da se sprejme določene ukrepe, ki bi lahko vsaj deloma omili težak položaj in s katerimi bi bila zagotovljena finančna konsolidacija proračuna Občine Litija do konca tega leta. To je osnovna naloga, ki bi jo moral zagotoviti župan pred začetkom delovanja nove občine Šmartno s 1.1.2003. Pa seveda županu in odgovornim v upravi kaj takega ni padlo na pamet oziroma so očitno mnenja, da lahko še naprej, s finančno telovadbo, prikrivajo težave in prioritetno izvršujejo le del sprejetega proračuna - tisti seveda, ki jim ustreza. Sedaj bo kdo dejal; kje pa so konkretne navedbe, ki bi dokazovale zgoraj navedeno in ne zgolj splošno pisanje na račun nesposobnosti župana in nekaterih visokih uradnikov v občinski upravi za katere delo je seveda odgovoren župan, ki jim je (brez vednosti kaj šele soglasja Občinskega sveta) zaupal izvajanje nekaterih najodgovornejših nalog na čelu z upravljanjem občinskih financ. Ai je normalno, da se mora občinski proračun že v prvi polovici leta zadolžiti in najeti likvidnostni kredit pri enem od občinskih javnih zavodov zato, da občina sploh lahko nakaže sredstva vrtcu za plače zaposlenih v tej dejavnosti v naši občini ? Občina je torej najela premostitveno posojilo zato, da je lahko izvršila eno najbolj osnovnih nalog, ki jih predpisuje zakona da je zagotovila plače za zaposlene v vrtcu! In, da celo Občinski svet o tem pravočasno - uradno nič ne izve, ne da bi to občinski svetniki posebej zahtevali! Res nenormalna situacija saj se sedaj kažejo za zelo realna opozorila tista, ki smo jih posamezniki v Občinskem svetu izrekali že pred meseci, da namreč sploh ne vemo kakšno je v resnici stanje občinskega proračuna in, da bi že tedaj bilo nujno nekaj ukreniti. To seveda ni niti normalno niti dopustno in kaže na velike napake, ki so najverjetneje bile storjene pri načrtovanju in sprejemanju letošnjega občinskega proračuna, čeprav se seveda župan na vsaki javni prireditvi Avgust 20021—Aktualno kar naprej hvali in poskuša prikazati situacijo drugačno od te, ki je na žalost resnična. Če bi res bila vsega kriva država in svetniki potem bi danes že vsaj polovica občin v državi povzdignila svoj glas o nelikvidnosti, ki jih je prizadela, pa se to ni zgodilo, ker imajo seveda urejene in pregledne javne finance. Torej je potrebno ugotavljati vzroke za nastali položaj tudi v izvršilnem delu občinske oblasti, pri odgovornih v upravi in predvsem županu Občine Litija, ki ima dejansko v rokah škarje že celo desetletje in se dobro vidi kako je sedaj zarezano litijsko občinsko plamo v primerjavi s sosednjimi občinami, ki so nam razvojno ušle, kot v galopu daleč naprej. Je mar normalno da prihaja do več tedenskih zamud pri izplačilih in da se posamezne pogodbe za izvedbo določenih nalog, ki so bile sprejete v okviru proračuna sploh ne podpišejo ampak se predvidoma zadržujejo v predalih miz nekaterih visokih občinskih uradnikov? Mimogrede, za plače zaposlenih v občinski upravi tudi občinski svetniki in svetnice še vedno nismo prejeli podatkov čeprav je bilo to že večkrat zahtevano. Morda je vzrok to, da nekateri »ta pravi« v občinski upravi prejemajo višje plače kot bi jim pripadale po zakonu? Zgolj ugibamo lahko. V zvezi s slabim položajem občinske blagajne smo občinski svetniki vendarle dobili pisno informacijo, vendar šele na naš predlog, ki ga je podprla večina v občinskem svetu. In namesto da bi se ustanovila posebna krizna skupina v kateri bi bili tudi predstavniki Občinskega sveta in Lite ra bi imela osnovni cilj pripraviti »sanacijski program« za litijske občinske finance kot smo predlagali že pred meseci, je tudi v Litiji že skorajda minilo koledarsko poletje, ne da bi se kaj zgodilo. Za celovito navedbo konkretnih dejstev, ki dokazujejo resničnost krizne situacije bi bilo potrebno mnogo več prostora od razpoložljivega zato je ta članek omejen zgolj na navedeno. Svetniška skupina SLS Litija - Šmartno Peter Brunček, Roman Ciglar, Franci Černe, Martin Hostnik,- Milan Izlakar, Marko Juvančič, Mirko Močilar, Vida Poglajen, Bojan Železnik V kateri fazi je lokalni razvojni program? Sprejetim strateškim usmeritvam razvoja na območju občine Litija sledi izdelava kpnkret-nih programov in projektov. Tako bo v prihodnjih mesecih dobil lokalni razvojni program občine Litija dokončno obliko. Center za razvoj Litija je letošnje poletje izkoristil za aktivnosti pri pripravi k tako imenovanemu izvedbenemu delu lokalnega razvojnega programa. V mesecu juniju smo organizirali delavnico, kjer je bil predstavljen pristop k izdelavi izvedbenega dela. Udeleženci-predstavniki lokalnih institucij so pridobili informacijo o snovanju, identificiranju, preverjanju in evidentiranju konkretnih programov po metodi logičnega okvirja. V juniju in juliju smo glede na področja (kultura, šport, sociala, kmetijstvo, prostor, okolje...) v manjših skupinah okvirno definirali glavne programe in njihove projekte. Tako bodo do jeseni programi počasi dobivali prave vsebine. V zavedanju, da lokalni razvojni program ni domena samo lokalnih institucij, ampak vseh občanov, ste ponovno vabljeni na Center za razvoj Litij a, kjer imate možnost podati svoje predloge. q AnTiW Program 10. VAŠKEGA DNE, ki se bo odvijal v in pred osnovno šolo VAČE, v nedeljo 25. 08. 2002 10.00 Otvoritev kulinarične razstave 11.00 Okrogla miza - Obravnava Predloga Zakona o Geossu 14.00 Prikaz starih kmečkih običajev (utrinki iz preteklih let) 14.30 Pozdravni govor gospoda Mirka Kaplje, župana Občine Litija in ostalih gostov 15.00 Tradicionalne kmečke igre s košnjo, grabljenjem in drugimi zabavnimi igrami, med tekmovanjem bo nastopila folklorna skupina Javorje 16.00 Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad za najbolj urejeno dvorišče in najlepše ocvetličeno hišo v KS VAČE 17.00 Družabno srečanje in rajanje z ansamblom »Gamsi« Društvo žena in deklet z Vač Na podlagi 110. in 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/ 94, 33/94, 70/95 in 51/02 ) RAZPISUJEM redne volitve članov v svet mestne skupnosti Litija in v svete krajevnih in mestne skupnosti na območju Občine Litija i. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti Dole pri Litiji, Gabrovka, Hotič, Jevnica, Kresnice, Konjšica, Polšnik, Ribče, Sava, Spodnji Log, Vače in v svet mestne skupnosti Litija, bodo v nedeljo 10.novembra 2002. II. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 2. september 2002. Zadnji rok za oddajo kandidatur je sreda, 16. oktober 2002 do 19.00 ure. III. Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija Občine Litija, na voliščih pa volilni odbor. IV. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Litijskem občanu. Številka: 008-1/2002 Litija, 16. avgust 2002 Župan Občine Litija: Mirko Kaplja Prva obletnica litijskih kolesarskih poti Ob zaključku prireditve Kolesarski skok na Dole, je Center za razvoj Litija izpolnil svojo obljubo in trem kolesarjem, ki so v preteklem letu prevozili vseh sedem litijskih kolesarskih poti, podelil simbolične nagrade. V okviru Slovenskega tedna gozdov je Center za razvoj Litija skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije in Športnim društvom Dole pri Litiji, 25. maja 2002, organiziral Kolesarski skok na Dole. Kljub hladnemu vremenu kolesarskih navdušencev iz vse Slovenije ni manjkalo. Po pozdravnih besedah prirediteljev, so se kolesarji posamično odpravili proti Dolam. Pot jih je vodila skozi Jablanico, Cerovico in Veliko Presko, na cilju pa jih je čakala topla malica. Prireditev naj bi postala tradicionalna in ena izmed oblik promocije kolesarskih poti v občini Litija. Litijska razvojna institucija je inicialni projekt S kolesom po središču Slovenije, nadgradila z mrežo kolesarskih poti v sosednjih občinah (Dol pri Ljubljani, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče), pod skupnim imenom Posavsko hribovje—hribi in doline za kolesarske skomine. Opisi in kartografski prikazi vseh 26 krožnih kolesarskih poti na območju šestih občin, so zbrani v knjižici, ki jo je mogoče dobiti na kontrolnih točkah ali na Centru za razvoj Litija. Da je projekt kolesarskih poti dobro zastavljen, kaže podpora Ministrstva za gospodarstvo, kot primer dobre prakse pa so bili rezultati dela predstavljeni tudi na seji Projektnega sveta kolesarjenje v turizmu v okvira Turistične zveze Slovenije. Center za razvoj Litija bo tako s svojimi izkušnjami, kot novi člani omenjenega projektnega sveta, lahko pripomogel k nadaljnjemu razvoju turističnih kolesarskih poti v Sloveniji. Karmen SADAR A VVOf Smrt litijskega nogometa? 1 Radi bi opozorili na nekaj ne držijo! ! ! Le kaj bi na to porekla občir dejstev v zvezi z objavljenim služba?? V merilih namreč dovolj jasno piš dejstev v zvezi z objavljenim prispevkom g. Martina Brileja Denar in šport v junijski številki glasila Litijski občan. Problematika obsega seveda razdeljevanje sredstev občinskega proračuna za športno dejavnost. Zavedamo se, da je potreb in želja po proračunskih sredstvih vedno preveč, vendar bi radi opozorili na nekaj perečih DEJSTEV. Sredstev, namenjenih za športno dejavnost v letu 2002, ni 31 mio SIT, temveč več kot 40 mio SIT, vendar se razlika že pred razdeljevanjem denarja nameni za dejavnosti športnih panog, katere imajo domicil v športni dvorani Litija - mali nogomet, košarka in rokomet. Le ti torej s samo infrastrukturo nimajo nobenih finančnih odlivov, temveč lahko vsa preostala sredstva, katera prek občinskega razpisa dobijo, namenijo za izvajanje svojih programov. In prav je tako! Nekoliko drugače je z delovanjem NK Litija. Pravzaprav tragikomično. Tragično zato, ker posledice nosijo tisti, katerim so denarna sredstva namenjena, večinoma otroci ter mladostniki v razvoju, komična pa zato, ker odgovorni (beri:tisti, kateri pripravljajo razdelilnik denarja za šport) to vedo, a se znova, iz leta v leto, delajo »francozee.Vsaj toliko časa že, kolikor obstaja športna dvorana. Tako kot športna dvorana je tudi igrišče NK Litija v 100 % občinski lasti. V nasprotju z vzornostjo občinskega odnosa do športne dvorane, je odnos do igrišča NK Litija in pripadajočega objekta slačilnic več kot mačehovski. Če zanemarimo že sam izgled tribun, narejene so le do polovice!?, češ, da tako ali tako samevajo prazne (mimogrede; kolikokrat so na športnih prireditvah polne tribune v športni dvorani, ergo, ali ne bi zadostovalo tudi tam le polovico tribun!?), nam stara streha, ki pušča, nikakor ne more biti v zadovoljstvo. Kakor tudi ne funkcionalna priprava travnate površine, katero je kot javno zelenico kosilo KSP Litija, za košnjo prejemalo seveda tudi plačilo, a je sedaj ne kosi več I Da o dejstvu, da Občina Litija na svojem! objektu ne plačuje ne vode, ne elektrike, ne stroškov ogrevanja in čiščenja prostorov, sploh ne govorimo.Tovrstnih težav dvoranski športi seveda ne poznajo. Elektrika, voda, ogrevanje....kaj sploh to je? Še posebej sta bizarno izstopajoči dve dejstvi v zvezi s športnim parkom NK Litija. Prvo, da so ob igrišču nameščeni reflektorji, ki ne delajo, ker niso priklopljeni na javno razsvetljavo (mimogrede: pred leti, ko so reflektorji še delovali, so igrišče NK Litija uporabljali tudi tekači na smučeh), ter da je zaradi tega še posebej v jesenskih in pomladinskih mesecih močno moten trenažni proces, ter drugo, povezano z lansko sanacijo, s katero se je uredila drenaža ter namestil namakalni sistem. K celotni investicijski vrednosti je Občina namenila celih 20 % sredstev (ne pozabimo dejstva, da je lastnik objekta Občina Litija), pa še ta danes ne dela! Razlog: NI DENARJA ZA VODO;vodo naj bi namreč na občinskem objektu plačeval NK LITIJA. Pravzaprav to dejstvo kaže na neodgovornost ne le do stran vrženega denarja vseh davkoplačevalcev, temveč tudi do tistih posameznikov in donatorjev, kateri so občinskemu objektu podarili 80 % sredstev investicije (beri: okoli 8 mio SIT). Za kazen, ker so bili toliko nespametni, da so za javno dobro darovali svoja sredstva? Zadeva je močno podobna dejstvu, da bodo zamenjavo parketa v športni dvorani Litija financirali tisti, kateri jo uporabljajo; zgoraj omenjeni klubi. Ali jo bodo res??? Z vso pieteto do sakralnih objektov in mrtvih, katerih večina objektov je priklopljena na javno razsvetljavo, pa bi lahko nekaj svetlobe namenili tudi živim, kajne? Četudi umetne. Saj tudi perutnina baje hitreje raste ob umetni razsvetljavi. Že iz teh nekaj zgoraj navedenih dejstev lahko razberemo odnos Občine Litija do NK Litija, svoje lastne stvaritve. Da smo vsi drugačni, je razumljivo, da pa smo vsi enakopravni, malo manj. Altruističnih posameznikov, kateri bi svoj lasten denar enosmerno vlagali v občinske projekte, žal ni več. Se posebej, če za ene veljajo ena, za druge pa druga pravila. V okviru razdeljevanja občinskih proračunskih sredstev za športno dejavnost obstajajo tudi MERILA za dodeljevanje ter upravičenost nasploh do teh sred-stev.To dejstvo tisti, kateri denar razdeljujejo, VEDO, kot tudi VEDO (ali pač ne?, vendar je v tem primeru vsaj dvomljiva njihova kredibilnost), da se tovrstnih meril to porekla občinska pravna služba?? V merilih namreč dovolj jasno piše, kdo je do sredstev upravičen, PO KAKŠNEM VRSTNEM REDU, KATERI SO PREDNOSTNI PROGRAMI,... Če se meril pač kdo drži. Najbolj tragično utegne biti, če našim najmlajšim zaradi neverno kakšnih in čigavih interesov ne bomo uspeli zagotoviti aluminijastih golov, katere zahteva tudi Nogometna Zveza Slovenije, še bolj pa njihova lastna VARNOST. Javno sprašujemo, kdo bo v primeru kakšne morebitne (bognedaj!) nezgode odgovarjal zaradi tega? Namreč sedanji, NEUSTREZNI goli so iz železa, teže blizu 100 kilogramov! Eden. In kdo je seveda žrtev tovrstnih mahinacij? V našem primeru več kot 110 registriranih nogometašev, več kot 20 dečkov, kateri so premladi za igranje v tekmovalnem sistemu, a jih ljubezen do športa vseeno vleče na športna igrišča, trenerji, klubski funkcionarji, starši... ter nazadnje tudi gledalci, kateri morajo domače fante hoditi gledat v tuje klube (ne le članov, na katerih športne uspehe izven meja naše občine smo ponosni, temveč se odhodi dogajajo že v mlajših selekcijah, kar pa je zelo nesmiselno, ne le s strani kluba, temveč je predvsem povezano z negotovostjo, šolskim uspehom, . . . ) npr.Zagorje, Ivančna gorica, Factor, . . . Morda pa bi tistim, kateri so odgovorni za občinski šport, tovrsten ogled koristil. Če je že prebogato Zagorje od nas oddaljeno tudi v nogometni infrastrukturi nekaj svetlobnih let, pa nam Ivančna Gorica le ne more biti nikoli dosegljiva utopija. NK Litija obstaja že vse od 1929 leta in je imela v vsej svoji častitljivi zgodovini (mimogrede: eno izmed meril za dodeljevanje sredstev je ravno tradicija panoge v kraju) vzpone in padce. Enega izmed tovrstih padcev smo doživeli tudi letos, ko smo izpadli iz 3 SNL v 4 ligo. Vendar ne glede na tekmovalni neuspeh poslanstvo športa in s tem tudi nogometa ostaja enako- ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. Čeprav besede izvenijo kot izguljena fraza, nam vsakodnevna resničnost (droge, alkohol,...) kažejo, kako aktualna je tudi danes. Težave NK Litija in celotnega financiranja ne le litijskega nogometa so kritične, močno se bojimo, da postajajo prekritične. Želimo si le možnosti za življenje in delo kluba, ki ni naša last, temveč občinska. Želimo si le enakopravnega položaja z drugimi športnimi društvi ter takšnega statusa, kot nam po zakonu pripada. Da klub ne bi propadel, saj imamo vendarle RADI svojo športno panogo. Ali si želimo preveč? Z odmerjenimi, cca 3 mio SIT za celo proračunsko leto 2002, tako za objekt, tekoče in investicijsko vzdrževanje ter da ne pozabimo, IGRANJE NOGOMETA, je to pač NEMOGOČE. Tovrsten znesek bi ustrezal le za tekoče! I ! vzdrževanje objekta, s tem da bi denarja za osnovno dejavnost, treniranje in igranje nogometa, enostavno zmanjkalo (tolikšen znesek, kakršnega je Občina Litija namenila NK LITIJA za celotno dejavnost, kar nekako ustreza tretinjski vrednosti namenjeni dvoranskim športom, seveda le statistično in ne po dejanski porabi). Morda pa je to preveč in takšnega zneska občinski pororačun za nogomet ne zdrži, morda sploh ne potrebujemo nogometa, vendar naj odgovorni vsaj povedo! Morda si pa res želimo preveč??? Vsaj odgovora, namreč? Za nekatere druge panoge oziroma druga športna društva oziroma zvezo športnih društev je sredstev za osnovno delovanje dovolj. Ne da bi koga izpostavljali, pa vendarle v oči bode dejstvo, da so nekateri programi dobili tolikšna sredstva, da jih v letu 2001 niso uspeli niti porabiti, medtem, ko za nekatere denarja seveda ni 111 Da se taista združenja sploh ne ukvarjajo z izvajanjem športnega treniranja, temveč le organizacijo in (tudi) razdeljevanjem občinskega( torej vsaj načeloma tudi našega ) denarja, je verjetno odveč pripomniti. In da je tovrstno združenje (predsednik, sekretar ter včasih celo nekaj članov) uspelo pridobiti od lanskih 400.000 SIT letos 1,3 mio SIT, je tudi zanimiv fenomen. Za ene pač je, za druge denarja ni I lOčitno odvisno tudi od tega, ali si »zraven« ali ne! I Podobnih primerov, ne le iz razdeljevanja športnega dela proračuna, je precej. Če že mora biti tako, pa naj bo. Vendar naj se ve tudi to, kdo je za tovrstno stanje odgovoren in kdo bo za posledice stanja, v katerega plujemo, polagal račune. Ali pa bomo tudi takrat vsi različni, načeloma tudi enakopravni, dejansko pa ne... JE PRAVICA, JE PA TUDI RESNICA UO NK LITIJA Zvonko llar s.p. Zavrstnik 27, Šmartno pri Litiji Tel.: 01/8987-143 GSM: 031/365-147 i avtokleparska dela ■ popravila na ravnalni mizi menjava vetrobranskih stekel z merskim sistemom Cenjene šivanke! ji £ (J Ob 20-Utnici mojega obvalooanja oant \ Id $ konca letošnjega Lela n tihim 20°/o prt plačilu za ose slortloe. Nadaljevanje s 1. strani VAROVANJE OTROK OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Vse omenjene ukrepe bomo izvajali izključno z namenom, da vsaj v začetku novega šolskega leta, otroci ne bi bili udeleženi v prometnih nesrečah. Seveda pa bi bilo še najbolje, da otroci ne bi bili žrtve prometnih nesreč. Za dosego tega cilja pa lahko veliko storite tudi vsi občani in občanke oziroma vsi udeleženci v cestnem prometu, če boste v tem času vozili še posebno previdno in spoštovali cestno prometne predpise. Vsem, ki bodo kakorkoli pripomogli k večji varnosti otrok v cestnem prometu, se za sodelovanje že vnaprej zahvaljujemo. Sicer pa smo opravili tudi analizo prometnih nesreč v naši občini in ugotovili, da je stanje na tem področju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem dokaj ugodno. Do sedaj se je na cestah v Občini Litiji zgodilo 196 prometnih nesreč oziroma 44 manj kot v enakem lanskem obdobju. V teh prometnih nesrečah so tri osebe izgubile življenje, 17 oseb je bilo hudo telesno poškodovanih, 73 oseb pa lahko telesno poškodovanih. Število smrtnih žrtev je sicer enako kot v enakem lanskem obdobju, je pa bistveno manj telesno poškodovanih, saj je hudo telesno poškodovanih manj kar deset oseb, devet oseb manj pa je lahko telesno poškodovanih. Menimo, da je k takšnemu relativno dobremu stanju pripomoglo tudi dosledno izvajanje preventivnih in represivnih ukrepov policistov. Zanimiv je tudi podatek, da so policisti v letošnjem letu sicer skupno izvedli nekaj manj represivnih ukrepov, so pa izvedli bistveno več represivnih ukrepov glede prekoračene hitrosti. Zanimiv je tudi podatek, da v primerjavi z lanskim obdobjem beležimo porast števila prometnih nesreč le v januarju, to pa istočasno pomeni, da je bilo verjetno delo na tem področju enakomerno porazdeljeno in pravilno načrtovano. Kljub tem ugotovitvam pa s stanjem na področju prometne varnosti ne moremo biti povsem zadovoljni. Predvsem dokaj ugodni zgoraj navedeni podatki zbledijo, če jih primerjamo s podatki sosednjih občin. V prvem polletju letošnjega leta se je v Občini Litija zgodilo 171 prometnih nesreč v katerih sta dve osebi umrli, šestnajst je bilo hudo, 64 pa lahko telesno poškodovanih. V občini Trbovlje je bilo v istem obdobju zgodilo 105 prometnih nesreč v katerih se je šest oseb hudo in41 oseb lahko telesno poškodovalo. V Občini Zagorje ob Savi so se zgodile 102 prometne nesreče v katerih so se štiri osebe hudo, 21 oseb pa se je lahko telesno poškodovalo. V občini Hrastnik se je zgodilo 71 prometnih nesreč v katerih sta se dve osebi hudo telesno poškodovali, 18 oseb pa je bilo lahko telesno poškodovanih. V omenjenih občinah niso beležili prometne nesreče s smrtnim izidom. Bistveno več prometnih nesreč je bilo v občinah Domžale in Grosuplje, vendar je bila na območju Grosuplja le ena smrtna žrtev v prometu, istočasno pa je bilo tudi bistveno manj hudo telesno poškodovanih, nekoliko več pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Nekoliko slabša prometna varnost j e na območju Domžal. V avgustu se je smrtno ponesrečil traktorist na Vačah, to je tretja smrtna žrtev v prometnih nesrečah na cestah v Občini Litija. Poleg tega sta dve osebi umrli v prometnih nesrečah, ki sta se zgodili v neposredni bližini meje Občine Litija. Med prvim avgustovskim vikendom je v prometni nesreči na Primorskem umrl še en mlajši moški iz Litije, ki sicer prometne nesreče ni povzročil. Ugotavljamo, da je večini prometnih nesreč s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami na območju Občine Litije botrovala neprilagojena hitrost, zato vse voznike in voznice ponovno opozarjamo, da naj vozijo skrajno previdno in da naj hitrost prilagodijo trenutnim razmeram na cestah. Še posebno je to pomembno po daljšem sušnem obdobju, ko začne deževati ter v jesenskem času, ko se na voziščih velikokrat pojavlja odpadlo listje, ki lahko dokaj hitro bistveno spremeni vozne razmere. Hitrost vožnje je potrebno prilagoditi tudi ob močnem deževju in po njem, saj se tedaj praviloma na asfaltu pojavlja večja količina gramoza, velikokrat pa prihaja tudi do poškodovanja vozišč ali pa se pojavijo druge ovire na cestah (npr. odpadlo kamenje, razni predmeti, ki jih na cesto prinese neurje, ipd.). Še vedno se največ prometnih nesreč zgodil na glavni cesti Ljubljana - Zagorje ob Savi, kjer nastajajo tudi najhujše posledice. V letošnjem letu se je zgodilo tudi več hujših prometnih nesreč na regionalni cesti Šmartno pri Litiji - Moravče pri Gabrovki. Skladno s temi našimi ugotovitvami bomo povečali prisotnost policistov na teh cestah in tudi na ta način poskušali zmanjšati število prometnih nesreč in posledice. Istočasno bomo na najbolj kritične odseke opozorili upravljavce cest, po potrebi pa jim predlagali tudi izvedbo določenih ukrepov za izboljšanje voznih razmer. Lep pozdrav in čim manj nezgod ali drugih neprijetnih dogodkov v prometu! Jože PAVU, KOMANDIR POUCIJSKE POSTAJE ‘PASJA SOLA’ V LITIJI Tudi letos spomladi je Lovsko kinološko društvo Zasavje (LKD Zasavje) že sedmo leto zapovrstjo organiziralo v Litiji 70 urni tečaj Osnovnega šolanja lovskih psov. Ker je poudarek na osnovnem šolanju, učenju vodnikov za vodenje psa in socializaciji psov, smo povabili k sadelovanju tudi vodnike mladih psov ostalih pasem, torej športnih psov. LKD Zasavje ima precej izkušenih vodnikov, ki so si nabirali znanje na tečajih in pri vodenju svojih psov. V lanskem letu sta dva izmed njih uspešno končala šolanje in sipred izpitno komisijo Kinološke zveze Slovenije pridobila naziv Inštruktor osnovnega šolanja lovskih psov. Letošnji tečaj je vodila Maja Lesjak, udeleževalo pa se ga je bolj ali manj redno 12 vodnikov, med katerimi so bili tudi »športniki«: tibetanski terier, zlati prinašalec, bernardinka ter celo mešanec Bučka. Pasma psa torej ni pomembna, važno je le, da ima vadnik željo psa izšolati, pa seveda veliko volje, vztrajnosti in doslednosti pri šolanju psa. Samo 70 ur je premalo, da bi lahko na koncu pes in vodnik uspešno opravila izpit pred sodniško komisijo. Letos je to uspelo osmim, to pa so bili tisti, ki so tečaj obiskovali do konca, vmes pa so vsak dan redno ponavljali vaje tudi doma. In česa so se psi naučili ? Poleg tega, da so se socializirali, to pomeni, da so strpni do drugih psov in ljudi v svoji bližini, po človeško bi rekli, da so kulturni, so osvojili tudi povelja: poleg (hoja ob nogi), stoj, sedi, prostor, sem; vse to na vrvici ali prosto, poleg tega pa še prinašanje predmeta (aport) in vajo dol (down). V program šolanja so bila vključena tudi teoretična predavanja. Potrebna so zato, da vodniki širše spoznajo osnove, metode, pogoje in možnosti, po katerih bodo v tečaju s svojim psom pridobivali potrebna znanja. Predavanja so zajemala naslednje teme: poreklo psa in razvoj kinologije, psi in njihova uporabnost in poreklo pasem, nega, prehrana in zdravstveno varstvo psov, prirojene lastnosti psov in njihova nrav - značaj, psihologija šolanja in metode šolanja psov, oprema psa za šolanje in obleka vodnika, pomen šolanja psa pri izvajanju lova, priprava psa na učno uro, odnos vodnika do psa, vzgoja mladega psa in spoznavanje lovišča in urbanega okolja. Kar sedem od osmih psov je opravilo izpit VP-2 (vaje poslušnosti 2), ki vključujejo tudi aport in down, 1 pes pa je opravil VP1. To je velik uspeh. Šola se je očitno »prijela«, saj vlada med vodniki veliko zanimanje za ponovitev tečaja. Na žalost ga letos ne bo več, kajti sredstva za izvedbo letošnjega tečaja so porabljena, drugo leto februarja pa tečaj zagotovo bo. Število udeležencev bo zaradi lažje izvedbe tečaja omejeno, zato že sedaj priporočamo vodnikom mladih psov, da pokličejo na tel. št.:031 -617-266. S.L. Dediščina, umetnost in obrt Komati šmarskega sedlarja Zadnjo sončno julijsko nedeljo se nas je nekaj odraslih in otrok zbralo na dvorišču šmarskega sedlarja, vozovnega ličarja in tapetnika gospoda Jožeta Kolarja, osemdesetletnega mojstra, ki se vitalen in navkljub letom tudi še dandanes ne ustraši izzivov svoje težke in zahtevne obrti. TAobudnik njegovega zadnjega izdelka, JL prazničnega para komatov, je bil Božičev Jože iz Vintarjevca, nemirni zanesenjak in ljubitelj konj ter vsega, kar služi tisočletnemu prijateljevanju med človekom in to plemenito živaljo, ki pooseblja moč, eksplozivnost, marljivost, poslušnost, eleganco in lepoto. Pri kramljanju ob sivem pinotu pri gostoljubni gospe Sonji Kolarje Božičev priznal, da zadnjo noč sploh ni spal in se je že ob štirih zjutraj odpravil k Mačkovemu Marku v »štalo« pripravljat konjski par Roberta Hauptmana. Oštrgljal ju je, haflingerja in norika, in okrtačil, da ne govorimo o kopitih, ki so se kar bleščala. Delo, prežeto z ljubeznijo, mu gre danes že težko od rok, saj se mora stalno opirati na dve palici, pa vendar - volja zmaguje. Pražnje ju je oko-matal v nova Kolarjeva komata in z vintarjevško druščino »prifural« na Ustje k mojstru Kolarju. TAeseda pri Kolarjevih je tekla o sedlarski obrti, liki po mojstrovih podatkih sega do njegovega očeta in deda. Prisotne nas je predvsem zanimala tehnologija opravil za komate, ki je pri njemu še po starem, izključno ročna. Začne se pri jemanju mere, izbiri in obdelavi lesa, blazinjenju komata, pripravi in montaži okovja, šivanju usnjenih jermenov in vajeti, ter izdelavi in nameščanju okrasnih dodatkov, ki pražnji komat ločujejo od »navadnega«. Mojster pravi, da so po okovja in ostale dodatke nekdaj hodili v Gradec in na Dunaj, danes pa se mora znajti sam, poiskati kovača in okovje po želji tudi kromirati. Za izdelavo komata, pristavi ga. Sonja, da porabi dva tedna, največkrat od jutra do večera. Tistih nekaj »sovdov«, ki jih za težaško delo dobi, nikakor ne ustreza urni postavki modernega,delavca, zato tudi ni več mladih vajencev, ki bi v to staro in častivredno obrt ugriznili. Spet znova smo morali ponoviti oguljeno frazo: še ena od starih obrti tone v pozabo. Uteho morda najdemo v tisti narodni, ko lipa ponovno ozeleni in naredi dom pticam, nam pa hladno senčico. Te čase nekateri tiho slutimo in sijih morda še ne upamo izreči na glas ali kar zavpiti, prihaja pa generacija, ki bo krat-komalo zakričala, da se bo stresel planet, modro-zeleni planet, ki nas je po malem že sit. Mojster je na koncu še priznal, da je nekaj izdelkov njegove obrti še na zalogi. Morda se bo tudi skozi ta zapis našel kdo od mnogih ljubiteljev konj in se oglasil pri njemu in s tem napravil korak, ki bo staro obrt na svoj način odtegnil pozabi. Na koncu nam je mojster pokazal še nekaj komatov, tudi takšnega, stenskega z ogledalom, ki lahko ljubitelju konj polepša bivalni prostor. f Xunaj sta nas že priganjala konja, vprežena v lep / j» loj terski« voz s klopmi. Naravnali smo se proti Zavrstniku, h »Kolejaku« na požirek. Nas, nedeljske vandrovčke, je točajka postregla kar na vozu. Konjička sta zatem obrnila in v lahnem teku odkopitljala proti Ustju, kjer smo se razšli na domove z na svidenje in srečno. Kmetijsko gozdarska zadruga Litija ag romar ket MLIN PECLJALNIKIN0X Z ELEKTROMOTORJEM MARKET 1 i*. . MLIN PECLJALNIK EMAL BARVNI Z ELEKTROMOTORJEM ISL m | STISKALNICA \ HIDRAVLIČNA 100L ICNA^^m ZVEZEK A4-52L SORT. ZVEZEK A5-52L SORT. FLOMASTRI VIVA 20/1 SVINČNIKI NAV. 4/1 BARVICE SUHE 12/1HERLITZ 99 SIT 55 SIT 268 SIT 157 SIT 379 SIT STISKALNICA mzr |od pon. do petka od 7.00 do 19.30 ure ______sobota od 7. do 12. ure Telefon: (01) 8984-017 SVINČNIK TEHN. + MINCE PELIKAN 219 SIT BARVICE VODENE AERO 529 SIT BARVICE TEMPERE 12/1 AERO 877 SIT Ves šolski program je v prodaji tudi v ostalih naših prodajalnah! od pon. do petka od 7.30 do 20.00 ure sobota od 7.30 do 19.00 ure NEDELJA od 7.30 do 11.30 Telefon: (01) 8984-037 Nadaljevanje s 1. strani ŠKODLJIVA SEVANJA V LITIJI Verjetno je smiselno, da si najprej ogledamo, katere vrste sevanj nam najbolj škodujejo in kakšne so najpogosteje pasti radiestezijskega iskanja takšnih sevanj, ki lahko privedejo do izkrivljenega rezultata. 1. Škodljiva sevanja, ki niso odvisna od človekovega delovanja, v tleh pa ustvarjajo asimetrijo: a) Podzemni vodni tokovi - raziskave so pokazale, da se intenziteta škodljivosti teh tokov spreminja glede na atmosferske pogoje, sestavo zemlje in dnevni čas. Najškodlivejša so med 23 in 5 uro, torej v obdobju, ko spimo. b) Nahajališča različnih mineralov, zlasti nekaterih kovin. c) Različne jame, ki se nahajajo pod naseljenim področjem. 2. Hartmanove in Curryjeve mreže - gre za sevalne pasove, ki prekrivajo zemeljsko oblo, odkrila pa sta jih dr. Ernest Hartman in Manfred Curry. Presečišča teh tokov so škodljiva tedaj, ko jih aktivira npr. podzemni vodni tok. 3. Sevanja, ki jih je s svojo aktivnostjo povzročil človek: a) Proge podzemnih železnic, vodnjaki, rudniški jaški, kanalizacijski razvodi, zemljišča, na katerih šobili v preteklosti pokopališča, sedaj pa imajo drugačno namembnost, stavbe, v katerih so se dogajala travmatična doživetja... (več o fenomenu »sidranja« dogodkov v nekkamen oziroma stene zgradbe, si lahko preberete v moji knjigi »Minerali, zdravje, duhovnost«). b) Visokonapetostni vodi - tudi nj ihova škodlj ivost je odvisna od mineraloške sestave tal. c) Sevanja elektronskih naprav (TV...). d) Radioaktivna sevanja (bližina tovrstnih mdišč ali objektov, ki uporabljajo nuklearno energijo). e) Sevanje nekaterih zgradb - načeloma so oble oblike za človeka energij sko mnogo prijaznejše kot pa oglate ali koničaste (obstajajo tudi izjeme), razlog škodljivega sevanja pa so lahko tudi nekateri gradbeni materiali (kovinski konstrukcijski elementi, cevi, valovita pločevina...). Pri radiestezijskem načinu iskanja tovrstnih sevanj imajo precej težav neizkušeni radiestezisti, saj je znano, da z radiestezijskim nihalom »najdemo« poleg objektivnih sevanj tudi tista, kijih na nekem mestu pričakujemo; gre za to, da je tudi misel energija in dogaja se, da z nihalom zaznamo svoj miselni konstrukt Sam sem sevanja v Litiji iskal kombinirano; najprej nad karto mesta z radiestezijskim nihalom, kasneje pa sem izsledke preveril z direktno zaznavo, ob obisku najdenih točk Približno deset let se namreč že ukvarjam s hojo po žerjavici (uradna znanost tega fenomena šeni zadovoljivo pojasnila) in delom z energijami kristalov, ob tem pa sem razvil sposobnost zaznavanja energij brez pripomočkov. ŠKODLJIVA SEVANJA V LITIJI V tej fazi svojih raziskav sem določil le nekatere naj-škodljivejše in nekatere energijsko ugodne točke v mestu in bližnji okolici. Ker je jasno, da je v Litiji poglavitni problem predvsem mineraloško pisana sestava tal in obilica rovov, ki so ostali od rudnika Sitarjevec, se z natančnejšo analizo sevanj nisem ukvarjal. Rezultati raziskav so potrdili geološko dejstvo, da je pas tal ob obeh bregovih Save zahodno od Litije mineraloško izredno pester, od Litije dalje pa tej pestri sestavi tal sledimo bolj ali manj le ob desnem begu. Zato nisem bil presenečen, daje energijsko bolj problematičen zlasti desni breg, čeprav sem nekaj zelo škodljivih točk našel tudi v Praproščah, nihalo pa kaže, da je ena najškodljivejših točk tudi na jugozahodnem delu zemljišča predilnice (te točke fizično nisem preveril). Na desnem bregu pravzaprav ne moremo govoriti o škodljivih točkah, ampak kar o škodljivem območju, ki zajema neasfaltirano parkirišče na južnem delu športne dvorane, območje osnovne šole in košarkaškega igrišča za šolo, del vrtca, del občine in skraj ni južni del prvih treh blokov, na levi strani CKS. Mineraloška sestava tal in morda celo še kak rov so zanesljivo najpomembnejši generatorji teh sevanj, ne smemo pa pozabiti, da so bili v kleti vzhodnega dela osnovne šole nekdaj zapori, zato so stene tamkajšnjih prostorov zanesljivo polne »travmatičnih spominov«. Energijska čakra Litije (točka, ki je bistvenega pomena za ugodne eneigije) se nahajav bližini lekarne, točka izjemno ugodnih energij pa je tudi edina klopca, ki jo najdemo na desnem bregu Save levo od mosta. V okolici Litije je energij sko zelo ugodno širše območje vrha hriba Svibno, na vrhu Sitarjevca (pretvornik), pa so neugodne energije. Dejstvo je, da večina ljudi teh energij zavestno ne zaznava, čuti pa jih na nezavedni ravni. Zato gotovo ni slučajno, da izredno veliko rekreativcev hodi na Svibno, na Sitarjevec pa malokdo, pa čeprav je vrh relativno urejen. Ni slučajno, da je nekdaj najlepše urejeno zunanje košarkaško igrišče v Sloveniji tako hitro propadlo, zaradi sevanj na področju šole in občine, pa tudi mnoge dmge stvari niso slučajne. Ker se ukvarjam tudi z nekaterimi drugimi panogami ezoterike, pa sem malo za šalo, malo zares izračunal tudi numerološko vrednost imena Litija. Prve zametke numerologije, ki naj bi preko številčnih vrednosti imen razkrivala lastnosti nosilca imena, pa naj gre za živo bitje ali npr. mesto, najdemo v zakladnici znanja pitagorejcev, ki so bili prepričani, da j e prav vse, kar se v vesolj u dogaja, moč izraziti s števili. Vera v moč števil pa je prisotna tudi danes, saj si mnogi ljudje iz numeroloških razlogov spreminjajo imena, leta 1965 pa so Nemci v Duisburgu ob obisku kraljice Elizabete II spremenili številko tira, na katerega je pripeljal vlak z visokim obiskom iz 13 v 12a. Numerološka analiza imena Litija in primerjava z New Torkom in Trebnjem: LITIJA.. ..num. vrednost = 2.. .Dvojka simbolizira dualnost, spor, vestnost in neambicioznost TREBNJE num. vrednost = 6... Sestica simbolizira stanovitnost, domačnost, poštenost pa tudi samovšečnost NEWYORK.. .num. vrednost = 3.. .Trojka simbolizira ponos, ambicije, zadovoljitveno slo pa tudi nezmožnost za trajno navezanost na ljudi in ideje. Ker življenje v teh treh mestih bolj ali manj poznamo, komentar ni potreben. KAJ STORITI? Verjetno obstajajo vsaj trije zasilni načini rešitve problema: 1. Naš arhitekt in »zdravilec zemlje« Marko Pogačnik, čigar delo je pri nas žal precej manj cenjeno kot v tujini, tovrstno problematiko rešuješ ti. litopunkturo. Najprej odkrije zemeljske čakre in meridiane (subtilne povezave med čakrami, po katerih se viši pretok energije), nato pa jih aktivira s postavitvijo posebej oblikovanih kamnitih stebrov, ki delujejo na kroženje energij po zemlji podobno kot akupunkturne igle na kroženje energij po človeškem telesu. Pri zdravljenju zemlje uporablja tudi nekatere dmge metode, vedno pa poudarja pomen osveščanja ljudi glede problematike »bolne zemlje« in poskrbi za to, da so prebivalci območja, ki ga zdravi, vedno obveščeni o tem, na kak način zdravi zemljo. 2. Transformacija škodljivih sevanj s tehnikami biorgo-nomije (glej Marjan Ogorevc: Biorgonomija, 2001, samozaložba). Po mojih izkušnjah ta metoda transformira škodljiva sevanja na površini do 100m2 in potrebno bi bilo reševanje problema per partes ter vključitev čim večih lj udi v proces zdravljenja zemlje. 3. Te energije je moč transformirati tudi radiestezijsko, vendar so za tovrstno delo usposobljeni le redki radiestezisti. Marsikoga bo morda zanimalo, kako pred sevanji zaščititi lastno stanovanje. Ker, kot sem že omenil, sevanja neposredno zaznavam, trdim, da večina zaščit, ki jih kupimo kot zaščitne piramide, tetraedre itd. ne služi namenu. Razen transformacijskih metod so ustrezna zaščita bakrene plošče, večji minerali, ki vsebujejo baker (malahit, hrizokola), krajše obdobje pa tudi večje kamene strele. Tovrstne zaščite postavljamo zlasti na aktivna vozlišča Hartmanovih in Curryjevih mrež, medtem ko so sevanja 'IV sprejemnikov precej manj škodljiva, kot ljudje običajno mislijo; delujejo do 0,5m od izvora sevanja. Da se v lastni postelji zares spočijemo, pa j e zaradi vpliva zemeljskega magnetnega polja in rotacije zemlje pomembno tudi to, da imamo glavo obrnjeno proti severa ali vzhodu. Poleg postelje, je zelo pomembno, da je na energijsko nevtralnem mestu shramba z živili, saj postanejo slednja, zlasti če vsebujejo več vode, toksična. Pretnerjev Tadej itijskoga občana sto upravičeni do uveljavljanja »opustov s pomočjo "KUPONOV UGODNOSTI". izrezan kupon uveljavite do navedenega ki je na kuponu. Popusti se ne seštevajo. Torej, roke in veselo po nakupih. Li #1 ^ - s? "T TISKARNA CDK 39 ACO 1270 Litija | LITIJA Tel.: 898-38-43 - &—=■ i TSC LABA d.o.o. UglTSC Ponoviška 11b. Litija L^JlABA Tel.: 01/899 52 14 TISKARNA CDK 39 A 1278 Litija LITIJA Tel.: 898-38-43 10% popust pri nakupu knjige "BOJ ZA LASTNO ZDRAVJE" 10% i popust pri nakupu knjige I "150 LET ŽELEZNICE - od Celja do Ljubljane" Velja do 20.9.2002 Društvo žena in deklet Vače Ženske se premalo zavedamo svojih pravic, poznamo in izpolnjujemo le dolžnosti V našem društvu smo se tokrat odločile za izobraževanje na temo »Človekove pravice in svoboščine«. Tečaj je izvedla Zasavska ljudska univerza s tremi predavanji. Sama tematika nas je pritegnila zato, ker smatram, da se vsi, ne samo ženske, tudi moški in otroci, premalo zavedamo temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Veliko lažje nam je izpolnjevati dolžnosti katere so nam naložene in žalne mislimo, da nas mogoče kdo pri tem izkorišča ali celo zatira. Prvi dan nam j e predavala ga. Nika POTRPIN z Inšpektorata RS za delo. Predstavila nam je temeljne človekove pravice, zgodovino na tem področju, predstavila listine, ki urejajo področje človekovih pravic in povedala je tudi kakšno je varstvo človekovih pravic v Sloveniji. Drugo in tretje predavanje, ki ga je izvedla ga. Lijana LIČAR, univ. dipl. pedagoginja, je bilo zelo praktično. Sama vsebina nas je zelo pritegnila, ter nam dvignila samozavest, ki jo imamo vedno premalo. Tema predavanj je bila tokrat zelo razgibana. Govorile smo o pravicah otrok, o delu varuha človekovih pravic in o sistemu socialnega varstva v Sloveniji. Ob koncu se je predavanje spremenilo v prijeten klepet. Skupaj s predavateljico smo razpravljale o medsebojnih odnosih v družini in raznih skupinah, o čustveni inte-legenci in še čem. Z veseljem smo vse aktivno sodelovale in izvedele smo veliko resničnih, življenjskih primerov. Srčno upam, da smo si katerega od primerov še posebej vtisnile v spomin in da same ne bomo delale podobnih napak. Zelo sem zadovoljna, ker smatram, da so ta izobraževanja dosegla namen, katerega sem si zamislila. Naše članice so spoznale osnovne človekove pravice, ki jih bodo v prihodnje lahko uveljavljale. Vemo, kam se lahko obrnemo po nasvete nato temo in v prihodnost bomo zopet'zakorakale bolj samozavestno, saj smo pridobile znanje, katerega nam nihče ne more vzeti. Obenem so bila ta predavanja prijetno druženje, še posebej z gospo Lijano Ličar, ki nam je posredovala toliko pozitivne energije, da jo imamo do drugega predavanja več kot preveč. Vsem našim članicam društva in tudi vam spoštovani občani, ki berete naša skromna obvestila, želim čim več pozitivnega mišljenja, kajti le to nam lahko pomaga pri doseganju naših ciljev in uspešnosti pri našem delu. Sonja ZIDAR URBANIJA, predsednica društva 20 letnica Društva invalidov Litija V letošnjem letu praznujemo 20 letnico uspešnega dela našega društva. V teh letih je bilo opravljeno veliko trdega dela. Naš namen je, da pregledamo in analiziramo naše delo in ga kritično ocenimo, to je potrebno zato, da bi bilo naše delo v prihodnje še plodnejše in vsestransko ustvarjalno. Tudi naše društvo je nastalo iz potrebe invalidovo organiziranosti, skladno z zakonodajo in spremenjenimi družbenimi tokovi. Aktivnosti društva in njegovo delovanje ima osnovo v ustavi in zakonodaji, skrb za človeka invalida v vseh oblikah, z varovanjem in ohranjanjem zdravja, delovnega okolja, pravni pomoči, spremljanju zakonodaje, ki zadeva invalide, socialnih pomoči, usposabljanja za samopomoč in za samostojno življenje, solidarnosti, razvijanje programov rekreacije, druženja ... V okviru našega društva deluje tudi klub, kjer se člani lahko družijo, igrajo šah ali karte, balinajo, igrajo pikado in druge dejavnosti. Društvo svojim članom organizira tudi koriščenje zdraviliško — klimatskega letovanja v objektih Zveze delovnih invalidov Slovenije vTermah Čatež, Simonovem zalivu v Izoli, v Zdravilišču Rogaška, v Termah Ptuj, Topolšici in drugje. Vabimo vse invalide, ki še niste včlanjeni v naše društvo, da se nam pridružite. Številčnejši bomo uspešnejši. Društvo ima svoje prostore na Parmovi ulici 7 v Litiji. Uradne ure so vsak ponedeljek dopoldne od 9. do 11. ure ter vsako sredo popoldne od 16. do 18. ure. Program praznovanja 20- letnice se bo pričel • 14. septembra z regijskim šahovskim tekmovanjem, ki bo v Gostilni Kovač, s pričetkom ob 8. uri • 21. septembra ob 16. uri bo osrednja proslava s kulturnim programom v dvorani kulturnega centra na Stavbah Vabimo vse člane, da se praznovanja udeležijo. Viktor ZUPAN Tudi v počitniških mesecih so bili šmarski upokojenci zelo dejavni. Obisk dveh letnih gledališč Najprej so organizirali enodnevni izlet v Maribor in Slovensko Bistrico ter kopanje v Zdravilišu Laško. Nato so si ogledali v letnem gledališču na Muljavi Jurčičevega »Desetega brata«, na Studencu pri Domžalah pa Levstikovega »Martina Krpana«, ki ga je dramatiziral Jože Hurner. Na obeh predstavah je bilo 80 ljubiteljev gledališča. V tem mesecu so se tudi množično udeležili družabnega srečanja na Vinjem Vrhu pri Primskovem. Za prvi četrtek v septembru načrtujejo enodnevni izlet v Avstrijo, kjer bo tudi možnost za nakupe. Tretjo soboto v prihodnjem mesecu pa se bo pohodniška skupina povzpela na Trebeljevo in Obolno, kjer bo zmerne hoje za dobre tri ure. . v v Boris ZUZEK Zg. Log 12, LITIJA tel./fax: 8985-140 Razvoj in proizvodnja opreme za dom in vrt Nudimo številne ideje za ureditev vašega vrta! PROGRAM IZDELKOV: fontane, veliko vrst cvetličnih korit, ograje, razne figure, mlini na veter, baročne ograje, robniki, plošče, travne prane plošče, dimniške kape, klopi in mize, škarpniki veliki in mali, mulde, kompostniki, mejniki , velika izbira kaminov in umivalnikov, vrtni palčki ter ostala betonska galanterija n •MOŽNA DOSTAVA • ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU •IZPOSOJA ŽELEZNIH PODPORNIKOV ZA BET. PLOŠČO KJER IMA CAS DVA OBRAZA ali drugače'. TUDI HIŠE ŽIVIJO Tj)ila sva tam. Tu večina vidi brezoblično gmoto vej, skal in grmovja, JL) iščejo svoj mir. Kjer je ljudi čas obšel, tam svoje moči skušajo samo še starejši. Mladeje svet odgnal v bolj dinamičen, hitrejši jutri. Morda. Ja. Morda je upanje, da se osvobodijo težkih spon in imovčijo del, ne, celotno svojopreteklost, ki jimjoje v otok in življenje klesala trda militaristična roka. ~A Ti otokjVisnajuje vodila pot. Ustalila sva se v gosposki, 107 let stari hiši L V v centru Komiže. Toje staro ribiško mestece na koncu otoka, kjer so pred desetletji s petjem delavci odhajali na delo v bližnjo predelovalnico rib Neptun, zaposlenih je bilo več kot 300, in na sezono so predelali tudi 50 vagonov sardel. Tu so doma stari ribiški volkovi, kj znajo danespripovedovati 0 mukah, tegobah in tudi sreči življenja na morju. T Tcentru naju je čakala hiša, ki sva jo dobila v preureditev. Njen zadnji V prebivalec je odšel v nebesa pred 14 leti in od tedaj je bila sama, prazna, inje umirala. Navajena vsega mogočega sva bila kar precej razočarana nad njeno zunanjo in predvsem notranjo podobo. Pa ven dar po niti ne žolčnem pogovoru sva se odločila, dajo oživiva in spraviva vanjo nekaj veselja in mladih moči. Tl pesteče je malo in vsi domačini, koliko*jihje pač še ostalo, so izvedeli -L VJza nova prišleka, k} sta se vselila v eno lepših hiš v Komiži. Eni so naju sprejeli s toplim nasmehom, drugi pač z zaskrbljenostjo, da ne bi kaj odnesla iz hiške, kije premogla na stotine knjig, večjih in manjših baročno izdelanih masivnih omar, lepe kuhinjske mize,postelje inšeinše. T~)edno, vsak tretT ^an Je na °kp° potrkal neki gospod, kj seje vedno X \.predstavil kot Avgust Petrovšin. Prvič gaje zanimalo samo kdo sva in v kakšnem sorodstvu sva z lastnikom ter koliko časa nameravava ostati. Potem pa so ga zanimale še druge podorobnosti v zvezi s pohištvom, češ da ima zapisano, kaj je ostalo v hiši po smrti profesorja, kije tu živel. Vselej paje pogovor zaključil z besedami o plačilu smeti. Počasi so se opogumile tudi sosednje starejše vdovelegospe in naju previdno ogovarjale. T judje so se naju navadili, midva pa njih. Čeprav se zbudijo precej J—Jzgodaj in njihov delavnik traja °d šestih zjutraj do desetih dopoldan, sledi siesta do devetih zvečer. Ob tej prijazni večerni uri pa še kaj pokramljajo, zalijejo vrt ali pa splavijo kakšen čoln. Enolični dnevi sejim vrstijo tekom poletja, pozimi pa pravijo, da tu precej piha. Močno razvitih delovnih navad nimajo, če bi zvečer zakričal čez mesto ‘deloholikj se verjetno ne bi obrnil tudi en domačin. Saj pravijo sami, da po soncu ni moč delati, pa tudi stari so že. Mladi, pravijo, so odšli, nekateri se vračajo kot sezonski delavci. Restavracije so bile frrecej zasedene in ponekod je bilo potrebno čakati na vrsto tudi debelo uro. Slovencev ne prebavljajo najbolje. Vzrok tomu so verjetno visoke napitnine, kijih za seboj puščajo naši severni, še bolj severni in zahodni sosedi. Fbžitje z naravo je tudi tu že precej majavo. Pred leti, kp so v morju še k-J bile jate rib, so ribiči z mrežami dobesedno postrgali morsko dno in s tem ribe in ostale morske živali prikrajšali za hrano in skrivališče. Vsi vemo, da življenje v mestu ali drugače: v civiliziranem okolju terja nakupe, s tem pa narašča problem odpadkov, katerih vir je raznovrsta embalaža. Ob stari cesti Komiža-Vis, kpmaj nekaj kilometrov iz mesta ugledamo na desni strani veliko smetišče, kise nevzdržnoširi in sili proti morju. Tu se pasejo kralji smeti, galebi. Človeku pa srce zajoče, ko ugleda njihove sostanovalce, konje. T 7es otok je prevrtan in na skoraj vseh polotočkjh se skrivajo mala V podzemna mesteca, kijih je zapustila vojska. Moč je videti tudi hangar za raketni čoln, pa razne maskirane predore, zaklonišča in vso zapuščino, kj je nastala v imenu obrambe. TV Tiravaje sprjela poseg vase in se že počasi razrašča čez sedaj že ohromele 1 V vojaške objekte. Počasi, zelopočasi pa lepo zelenijo in se obraščajo tudi od ognjenih zubljev ugriznjenigriči in doline. Otokje majhen in poln skrivnosti. Urban in Alenka Članice Društva podeželskih žena Gabrovka smo sezono 2001/2002 zaključile s prijetno ekskurzijo po slovenski Koroški. EKSKURZIJA NA SLOVENSKO KOROŠKO 15. junija smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravile iz Gabrovke mimo Trojan in Celja do Slovenj Gradca oz. Libelič, kjer smo si ogledali muzej z zbirko o koroškem plebiscitu in eno od še ohranjenih kostnic na Slovenskem. Pot smo nadaljevali do pivovarne, kjer varijo pivo po starih recepturah, ki so jih gospodinje uporabljale na številnih kmetijah na Koroškem. Poleg degustacije piva so nam postregli še z gmmpovo mastjo in rženim kmhom.Sledila je vožnja po Dravi s splavom oz. flosom. Zabavali smo se ob glasbi flosarskih muzikantov, njihovih skečev in prisostvovali krstu dveh novih flosarjev (mednje je bila sprejeta tudi ena izmed naših članic). Flosarske frajle pa so nam postregle s toplo malico. Sledila je še zadnja postojanka pred večerjo v eni od koroških gostiln ter odhodom domov, in sicer smo obiskali kmetijo Hajnc, kjer se ukvarjajo z rejo puranov in predelavo puranjega mesa. Zopet smo imeli možnost degustacije in seveda nakupa njihovih izdelkov. Helena PERKO ČAS KISLIH KUMARIC V LJUBITELJSKI KULTURI Tudi v juniji in juliju, ki veljata že za počitniška meseca ljubiteljskih skupin, so bila nekatera naša društva prisotna tudi na scenah izven litijske občine. Tradicionalnega pevskega praznika, 33. tabora v Šentvidu pri Stični se je udeležilo sedem zborov, med njimi tudi MoPZ Lipa, ki bo kmalu praznoval 120-letnico delovanja. Zbor, ki ga vodi Ivan Kolar, je letos v Šentvidu prejel posebno priznanje - plaketo za 25. udeležbo na Taboru. Pevci, ki še vedno radi hodijo na vaje, so bili zaradi težav, s katerimi se srečujejo, s to plaketo veseli poplačila svoje vztraj nosti in ob tej priložnosti še posebej vabijo v svoje vrste vse moške, ki si želijo peti v zboru, pa se do sedaj niso uspeli priključiti. Folklorna skupina Javorje, ki je kvalitetno na zelo visoki ravni, je to tudi letos potrdila s svojim nastopom na medobmočni reviji v Grosupljem. Profesor Mirko Ramovš, letošnji sestavljalec programa republiške revije folklornih skupin Slovenije, je med dvanajst najboljših folklornih skupin Slovenije uvrstil tudi Folklorno skupino Javorje, ki se je 14. julija z velikim uspehom predstavila na državni reviji v Laškem. Na mednarodnem festivalu uličnih gledališč Ana Desetnica pa sta sodelovali kar dve skupini iz naše občine, Družinsko gledališče Kolenc s tradicijo srednjeveških glumaških skupin in predstavoTri burke in bobnarska skupina Perkakšionisti. Ti so sodelovali v projektu »AD.-anno demoni«, ki je nastal kot rezultat delavnice, v kateri so raziskovali, gradili in sestavljali razpršene delčke jedra Okulomotorja - velikanskega velemesta, ki odseva skrivljeno realnost kapitalističnega sveta, kjer so sebične želje potisnjene na površino, moralne in etnične vrednote pa oblikovane in inscinirane v ozkem krogu »močnih«; mesta, ki mu grozi notranji razkroj zaradi kaosa, kompcije, prostitucije in zmaterializiranih mestnih organov; mesta, v katerem nikoli ne bo sončne svetlobe, kjer vlada depresija in se zdi, da je pred tem nemogoče pobegniti. Drug pomemben nastop bobnarjev pa je bil v protokolarnem objektu v vili Rožnik, kjer so izvedli kulturni program ob podelitvi priznanj najboljšim dijakom gostinskih šol. Ti pomembni nastopi pa so jim dali veter v krila in tako so se v juliju odpravili na intenzivne vaje na Kolpo in ustanovili svoje društvo. Rosana MAČEK VARCUJMO Z ENERGIJO ZAKAT ? Ker so stroški za energijo med glavnimi porabniki hišnega proračunu. In ti stroški se z dvigom cen energentov samo še povečujejo. KAKO ? S pridobljenimi informacijami preko ENSVET-a. Energetsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih nudi sveže informacije vsem tistim, ki nameravajo pri novogradnji ali obnovi objekta vlagati denar v zmanjšanje rabe energije. Ta program se izvaja z brezplačnimi pisnimi nasveti za vse občane. KAT ? Iščete ustrezne odgovore o: • izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav • zamenjavi ogrevalne naprave in izbiri energenta • zmanjšanju porabe energije in goriva • toplotni izolaciji zgradb, izbiri oken in zasteklitve • uporabi obnovljivih virov energije (sonce, voda,...) • sanaciji zgradb (vlaga, zidna plesen,...) Pokliči: gsm-041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. EN SVET financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pod okriljem Agencije RS za učinkovito rabo energije Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! Društvo žena in dekletVače Nekaj članic društva se nas je odločilo, da se udeležimo enodnevnega kuharskega tečaja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani in si tako pridobimo nekaj novega znanja o kuhanju in pravilni strežbi jedi. Ob prihodu na šolo je bilo v nas kar nekaj tesnobe, vendar so nam jo takoj pregnali prijazni gostitelji: gospod ravnatelj, Slavko Zupanič, gospa Marjeta Cevc-vodja tečaja in gospa Majda Rebolj-učiteljica kuharstva. Prijetno so nas presenetili z že pripravljeno kavo, pecivom, sadjem, in hladnimi pijačami, kisov hudi vročini še kako prijale. Najprej nam jeučiteljicakuharstva, gospa Majda Rebolj razložila jedilnik in pripravo posameznih jedi. Razdelile smo si delo in odšle vsaka na svoje delovno mesto. Z več ali manj spretnosti smo se lotile priprave izbrane jedi. Vprašanja naši učiteljici so kar deževala iz vseh strani, vendar nam je gospa Majda vedno prijazno vse razložila in nas ob tem naučila še raznih drobnih kuharskih skrivnosti, ki jih ne popisuje nobena kuharska knjiga. Kljub temu,da je bil jedilnik obsežen, smo z delom zaključile pred dvanajsto uro. Sledil je drugi del tečaja-strežba jedi. Vse tople jedismoprimemorazrezale,prelažilevservime posode, ogrevanezgorilnikfpreneslevjedilnico in razvrstile na slavnostno pogrnjeno, okroglo mizo,kamorsmoservirale tudi solate in sladice. Vse mize vjedilnidsobileslavnostnopcgmjene in pripravljen jedilni priborin kozarci. Sedaj pa nas je čakal še tretji, najprijetnejši del tečaja-slavnostno kosilo. Ob prihodu v jedilnico so nas gostitelji postregli s hladilnim brezalkoholnim aperitivom (odličnim).Potem smo si, po načinu samopostrežbe, postregle želene jedi in se posedle k mizam, kjersmosi izbrale pijačo. Vsem, ki so se trudili z nami se še enkrat zahvaljujemo v upanju, da še pridemo. Prav posebno zahvalo pa dolgujemo Majdi Rebolj, da nam je omogočila udeležbo na tečaju. Marija KRHLEKAR ENI SVET ENERGETSKO SVETOVANJE Nova SEAT Ibiza. Lepota vzbuja zavist. Strastno lepa, z elegantno zaobljenimi linijami, komfortno notranjo opremo in ergonomsko oblikovano armaturno ploščo je ustvarjena, da pritegne pozornost. Nova Ibiza. Poskočen bencinski ali dinamičen dizelski motor? Kateregakoli izberete, bo vaša Ibiza dovolj hitra, da ubežite zavistnim pogledom njenih oboževalcev. Carcommerce Ljubljanska 16,1270 Litija • Tel.: (01) 898 04 40 carcommerce@siol.net • www.carcommerce.si z- SERT “NASA KULTURA” Tekst in foto: Ciril GOLOUH Lastnikj ste prečudovitih avtomobilov, verjetno imate tudi vozniško dovoljenje, in čisto možno je, da znate tudi voziti, vendar oPARKIRANJU nimate pojma! Parkirali ste na zelenici in zaprli prehod! Ali ste jih pogrešali! Vsi združeni so na komunalnem odlagališču na Širjavi. To je ekološki otokpo litijsko. Vse občine okrog nas imajo že urejene ekološke otoke, mi v osrčju Slovenije, pa po zaslugi naših vodstvenih v občini in komunali še ničesar. Takšna je podoba železniškega podhoda v naselju Praprošče. Podhod je zaprt na pobudo nekaterih občanov, žal uslužbenec občine, ki je izdal odločbo o zaprtju, je sprt s pozitivno zakonodajo s tega področja. Ce hočete zapreti ulico ali cesto zberite podpise in zahtevajte, da se ta zapre za ves promet. Se preje pa poskrbite, da bo asfaltirana in urejeni pločnik}. V NASI OBČINI IMAMO DOBRE HARMONIKARJE 22.junija 2002je vJevnicipotekalo 2. odprto občinsko prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko. Letošnje tekmovanje je bilo v sklopu predtekmovanj za »Zlato harmoniko Ljubečne 2002«, to je tekmovanje za najboljšega harmonikarja v Sloveniji. Eno izmed predtekmovanj je bilo tudi to v Jevnici in z veseljem smo ugotovili, da so harmonikarji od lanskega leta močno napredovali. Prijavilo seje 19 harmonikarjev v 5 starostnih kategorijah, tekmovalo pa jih je 17. Od tega se jih je 5 uvrstilo naprej v polfinalno tekmovanje v Postojni. To pa so: Matej Brodarič (lanskoletni zmagovalec), Janez Lekše, Anže Zavrl, Gorazd Tratar in Pavel Kokalj st. Tekmovalce je strokovno ocenjevala tričlanska komisija: g.Uroš Hribar (vodja Glasbene šole Litija),g. Jože Eržen (zboro- vodja pevskega zbora) in strokovni selektor g.Zoran Kolin (KUD Ljubečna). Po koncu tekmovanja je komisija povedala, da so imeli izredno težko delo in da so mladi harmonikarji zelo dobri glede na to kako malo časa igrajo. Ker pa je namen tega prvenstva, da na koncu razglasimo tudi absolutnega prvaka večera ter drugo in tretje uvrščenega, smo to tudi storili. Tako smo dobili najboljšega v naši občini. TopajeAnže Zavrl iz Vinj pri Dolskem, drugi je Janez Lekše iz Škocjana in tretji je Matej Brodarič prav tako iz Vinj. Bil je še en lep večer v tem toplem poletju in z veseljem pričakujemo polfinalno (avgust) in finalno tekmovanje, ki bo septembra v Ljubečni. Tudi naši harmonikarji so zagotovili, da bodo pridno vadili in se poskušali čim bolje uvrstiti. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem prireditve za finančno in materialno pomoč, strokovni komisiji za korektno opravljeno delo ter gospe Boži Šarbek za uspešno vodenje prireditve. Zveza kulturnih društev občine Litija KRAJEVNA SKUPNOST DOLE pri LITIJI Po zelo odmevni prireditvi »Teden gozdov 2002«, kj so jo organizirali Športno društvo Dole pri Litiji, ZGS Slovenije in ob podpori Občine Litija, RCL Litija, Gozd Ljubljana in pokroviteljev, bo v soboto 7. septembra 2002, v organizaciji KS na Dolah tradicionalna že 4. prireditev z naslovom »Dan KS Dole 2002«. Vse dosedanje prireditve, kakor tudi letošnja so namenjene predstavitvi značilnih opravil in domačih dobrot s področja Dol pri Litiji in okolice. Poleg omenjenega pa prireditev bogatijo še srečanja konjenikov, ki so postala že tradicija, saj geografska lega Dol predstavlja zanimivo stično točko konjenikov iz Litije, Zasavja in Dolenjske. Krajani Dol vas vabijo, da si ogledate sejem domačih dobrot in domače rokodelske obrti, prikazali vam bodo vlogo in pomen oglarjenja, kovaštva in.ostalih starih opravil, ki danes že gredo v pozabo. Prireditev bo imela zelo pestro vsebino, tako da bo vsak posameznik lahko našel nekaj zase, in sicer: • razvitje prapora KO društva Izgnancev Dole pri Litiji in proslava ob 10. letnici delovanja (ob 11 uri), • otvoritev novih prostorov UE Litija in KS Dole, ob 14. uri ( pri Pošti na Dolah), • odprtje sejma domače obrti in dobrot, ter predstavitev stojnic ob 15. uri sledi prihod konjenikov, pozdravni nagovor vsem udeležencem, prikaz dela oglarjev, kovačev, predic, igre ekip na zabavno vaško tematiko (ekipe- 3 članske se formirajo med obiskovalci prireditve), igre konjenikov, prikaz uporabe konja v delovne namene, izbira »Godca za leto 2002« poteka med prireditvijo od 15.30 do 17. ure (prijave na prireditvi), razglasitev najlepše urejene vasi in domačije v KS Dole po oceni RCL Litija, podelitev priznanj in nagrad najuspešnejšim v igrah na prireditvi, družabno srečanje. Prireditev bo tudi letos potekala v smislu promocije turistične ponudbe področja KS Dole, zato bo na prizorišču tudi informacijska stojnica, na kateri se boste lahko oskrbeli z informacijami in propagandnim materialom o KS Dole in Občini Litija. Še enkrat povabilo vsem, ki ste željni spoznavanja utripa podeželja in dogodkov iz življenja naših babic in dedkov, pridite 7. septembra 2002 na športno igrišče Dole. Vsi, ki bi radi spoznali stara opravila, poizkusili domače dobrote ali pa se pomerili v različnih spretnostih boste prav gotovo prišli na svoj račun. Kresovanje na Dolah pripravili mladi Letos so se mladi člani zbora Zlati žarek odločili, da bodo pripravili proslavo ob Dnevu državnosti in kresovanje v okviru »KUD-a Venčeslav Taufer Dole pri Litiji«. Kljub izpitom, ki se jim mladi študentje niso mogli izogniti, je priprava stekla. Ob pomoči ge. Anice Kotar je bila urejena vsa dokumentacija, Barbara H. pa je nase sprejela odgovorno nalogo organizacije prireditve, da bi vse potekalo, kot je treba. S sestro Matejo H. sta sestavili kulturni program, Betka J. pa se je z ansamblom Sonček dogovorila za zabavni del (in se pozabila dogovoriti še s sončkom na nebu). Herman K je poskrbel za informiranje in finančne zadeve, brez katerih ne bi šlo. Simon T. je bil zadolžen za kres, pri katerem mu je pomagal Robi P. Prostorje pripravil Janez H., ki je poskrbel tudi za to, da smo lahko preizkusili nove mize, ki smo jih kupili. Nataša B. je dokazala, da je sposobna poskrbeti za to, da nihče na prireditvi ni bil lačen. Matej J. je poskrbel za dostavo pijače, Janez J. pa je vodil posle pri glavnem šanku. Tadeja B. in Tanja P. sta imeli polne roke dela z barom, Andrej P. pa je s svojimi pomagači poskrbel, da so bili vsi pravočasno postreženi. Petra T. je s svojo ekipo pri vhodu vsakogar lepo pozdravila ter mu ponudila listek z lepo mislijo, ki jih je pripravila Tanja P. Sebastijan T. je pod okriljem gasilcev poskrbel za redarstvo, ne smemo pa pozabiti na Srečka T., ki na vsako prireditev pride prvi in odide zadnji, saj mu vedno naložimo cel kup nalog - od elektrike naprej. Čeprav je ob osmih, ko naj bi se prireditev začela, lilo kot iz škafa, se nismo dali pregnati in ob devetih začeli s proslavo. Kljub slabemu vremenu je bilo vzdušje čudovito, saj so ga mladi organizatorji (in obenem nastopajoči) naredili s pesmijo ter domiselno improvizatorsko igrico, v kateri so igrali mladi igralci. Predsednik KS g. Dušan Mak je povedal nekaj spodbudnih besed, ki so naredile dan še bolj prazničen. Prižgali smo kres, ki je gorel do druge ure zjutraj, ko je spet začelo deževati. Dokaz, da nas slabo vreme ne more ustaviti, so bili tudi plesalci, ki so se kljub slabemu vremenu vrteli po plesišču ob zvokih ansambla Sonček. Za konec naj povem, da je veliko ljudi zaslužnih, da je prireditev uspela; ljudi, ki so na kakršenkoli način pomagali, je preveč, da bi vse poimensko omenili, vendar se jim tudi na tem mestu javno zahvaljujem za vso pomoč in podporo! Ponosni smo lahko, da imamo na Dolah mlade, ki poleg tega, da pridno študirajo, tudi aktivno sodelujejo na prireditvah (le-teh pa v našem malem kraju ni malo). Vse to je namreč močen dokaz, da se bodo Dole le še razvijale, in da imajo lepo prihodnost. Marija TEKAVEC Srečanje starejših občanov, upokojencev in krvodajalcev na Dolah V KO Rdečega križa Dole vsako leto v spomladanskem času organiziramo srečanje starejših občanov in krvodajalcev. Letošnje srečanje je bilo že ob izteku pomladi na lepo sončno nedeljo, dne 16. junija 2002 ob 11 uri v dvorani na Dolah in je bilo tudi tokrat organizirano v sodelovanju z Društvom upokojencev Dole. Srečanje smo poimenovali »ČLOVEK ČLOVEKU«, saj nas ta misel, da se ljudem v stiski pomaga, spremlja v vsakdanjem življenju. Srečanja se je udeležilo preko 100 naših starejših občanov, upokojencev in krvodajalcev, vsi so bili toplo sprejeti in dobrodošli med nami. Po uvodnih besedah tajnice KO RK Dole Ane Kotar in predsednika DU Dole g. Jožefa Grčarja so mladi člani Rdečega križa na osnovni šoli Dole pod vodstvom mentorice Terezije Mrhar izvedli prijeten kulturni program, katerega pa je popestrila Pevsko glasbena skupina Društva izgnancev Dole pod vodstvom Mirka Vreska. Med programom, katerega je povezovala Manja Božič, so učenci 1. razreda, ki so bili v mesecu maju sprejeti med mlade člane RK, prejeli članske izkaznice ter slikanice, krvodajalcem pa so bila podeljena priznanja za 10 x darovano kri. Po kulturnem programu je Društvo upokojencev Dole izvedlo letni občni zbor. Organizatorji smo bili zelo Na odru mladi člani RK - pevski zborček z zborovodkinjo go. Marjano Kolar in povezovalko programa Manjo Božič. zadovoljni, ker so se na naša vabila odzvali predsednik OZ RK Litija g. Karlo Lemut, predsednik Zveze društev upokojencev občine Litija g. Jože Grošelj ter predsednik sveta KS Dole g. Dušan Mak Vsi so v svojem pozdravnem govom udeležencem namenili tople in vzpodbudne besede, za kar smo jim zelo hvaležni, saj je naše srečanje bilo tako še bolj popolno. Sledila je skromna pogostitev vseh udeležencev, za dobro voljo pa je s svojo harmoniko poskrbel Mirko Vresk, kateremu so se pridružili udeleženci, vsi ljubitelji lepe slovenske pesmi. Tudi tokratno srečanje je potekalo kot smo si zadali, za kar se iskreno zahvaljujemo vsem aktivistom KO RK Dole in DU Dole, izvajalcem programa, Župnijskemu uradu Dole za uporabo dvorane, PGD Dole za izposojo sedežnih garnitur, gostom, sponzorjem ter vsem udeležencem, ki so z zadovoljstvom obljubili, da se snidemo na prihodnjem srečanju. Ana KOTAR "Kako? " bi se marsikdo vprašal, »Mamolj je vendar vasica in vsak ^an na Mamolju je kmečki dan, saj na kmetih, dela ne zmanjk^ I« KMEČKI DAN NA MAMOLJU Sobota, 27.7.2002, je bila vendarle nekaj posebnega. Društvo podeželskih žena in deklet Polšnik je organiziralo prikaz mlatenja žita na način, ki ga že davno ljudje ne poznamo več. Starim "mašinam "je potekel čas, a mi smo dokazali, da še niso za "staro šaro ". Kmetje so na svojih podih poiskali stare mlatilnice, cepce, pajkelj, slamoreznico, rehte... in se preizkusili v znanju, ki jim je bilo dano v mladih letih. Nekateri že 40 let niso opravljali dela na ta način, npr. mlatenja s cepci. Ampak j e vsem šlo dobro od rok Omlatili smo en voz žita, požetega s srpi in povezanega s peresli. Slo je kot po tekočem traku in obiskovalci, ki jih ni bilo malo, so bili zelo zadovoljni nad prireditvijo, tudi gospod župan Mirko Kaplja, ki nam je izrekel vso pohvalo. Po končanem delu sledi»likof« in kot se na kmetih spodobi, morajo delavci dobiti izdamo malico. Gospa Cilka Verbajs je pripravila za mlatiče okusne štruklje. Sledil je še prikaz pokrivanja kozolca, predenja na kolovrat, izdelovanje setvenic ter peharjev in sestavljanje lesenega kmečkega voza. Zanimivo popoldne se je prevesilo v družaben in prijeten večer z ansamblom Zimzelen. Ob tej prireditvi gre posebna zahvala družini Verbajs in njihovim sosedom za vse izkazano gostoljubje in pomoč pri pripravi kmečkega dne. Pomoč in nasveti gospe Lijane Lovše iz Kmetijsko svetovalne službe Litija so nam bili nadvse dobrodošli. Iskrena zahvala pa je namenjena naši predsednici, gospe Marinki Bevc, ki društvo vodi že tretje leto — in to zelo uspešno. V delo vloži veliko truda in svojega prostega časa. S svojo dobro voljo in zagnanostjo pa vseh 60 članic vzpodbuja k delu in vedno znova dokažemo, da se vse zmore, če se le hoče. Tudi na Mamolju je bilo tako! Amalija KADUNC ENOTA LITIJA, AMD LITIJA AVTO SO PRIREJA TEČAJ C P P ZA A, B IN H KAT. S PRIČETKOM PON., 26.8.02. ob 17. uri NA AMD LITIJA ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED VPIS KANDIDATOV ZA F kat. (TRAKTORJI) POPUST za DIJAKE, ŠTUDENTE INFORMACIJE IN PRIJAVE NA TELEFON 8983 030 ali 041 626 718 ZAKLJUČEK TEČAJA PRED PRIČETKOM ŠOLSKEGA LETA USTVARJALNOST MLADIH Društvo prijateljev mladine Litija je v marcu začelo s tremi projekti za mlade med 15. in 25. letom, ki so se iztekli v juniju. Projekt »Z grafiti do lepše podobe« (na sliki) je izredno polepšal prostor pod nadvozom. Projekt »Pišemo skupaj - Litijanček« je omogočil mladim literatom, da javnosti pokažejo del svoje ustvarjalnosti v priložnostni reviji Litijanček T ret ji projekt »Ozri se - likovna delavnica« pa je mladim, ki prosti čas zapolnijo s slikanjem, ponudila možnost organiziranega slikanja. Jeseni bomo z vsemi tremi projekti nadaljevali. K sodelovanju vabimo nove člane. Informacije na DPM Litija: 01 8981 269 - Ponoviška 12. Pridite, ob ustvarjanju bo zabavno! Tina NAGLIČ 8 AlJLTURA /šole Avgust 2002 Obisk ambasadorke EPI Reading Badge na Vačah V četrtek, 30. maja 2002, je bil za vaško šolo malce drugačen dan. V goste smo namreč dobili gdč. Aleksandro Furlan, ambasadorko EPI Reading Badge pri Epicentru Ljubljana. Nenavadna gostja je na povabilo mentorice prišla predstavit pomen branja nasploh, ter še posebno pomen branja v angleškem jeziku. Branje je bilo že po mnenju Alberta Einsteina najpomembnejše za vsestranski razvoj otrok že od ranega otroštva, saj namreč močno razvija domišljijo. Starši tako lahko še zelo majhnim otrokom naredimo veliko uslugo, če jim vedno znova prebiramo skrivnostne zgodbe in pravljice, ki burijo duha. Mimogrede, krila domišljije so se na Vačah kar na široko razprla, saj se je prebiranja knjig za angleško bralno značko in preverjanja znanja udeležilo kar 22 učencev. To je od 45-ih učencev na pred-metni stopnji skoraj polovica. Ambasadorka Furlanova je svojo predstavitev popestrila z igranjem na didgeridoo, pihalni inštument Aboriginov, avstralskih domorodcev. Votlo deblo, ki ga izdolbejo termiti, Aborigini pa poslikajo s svojimi umetelnimi slikami, pričara svojevrstne glasove; od oponašanja puščavskih psov dingov in skakanja kengurujev do šumenja vesolja. Komur v prvem poskusu uspe iz inštrumenta izvabiti glas, je bojda po naravi ‘čista duša’. Tako te stvari pojmujejo Aborigini. Ena izmed naših učiteljic se je opogumila in takoj ji je uspelo... Brijemo druženje smo zaključili s povabilom ambasadorki na jesenski obisk, kjer bo z učno uro poizkusila pridobiti za branje pravljic in zgodbic v angleškem jeziku že naše četrtošolce. Irena KOKALJ MURENCKI SE PREDSTAVIJO Smo Murenčki, učenci 1. in 2. razreda devedetke. Ob torkih smo se srečevali na OS Litija. Na srečanjih smo se igrali, uganjali S tabora vam v pokušino pošiljamo nekaj utrinkov. norčije, ustvarjali z barvami in različnim materialom, pripravili smo pravo čarovniško zabavo, si poslikali obraze... Sli smo na izlete v spremstvu staršev in se družili z ljubljanskimi Murenčki - v organizaciji Društva skupine mladih za osebnostno rast in zdravo življenje. V času od 28. do 30. junija smo bili na taboru v Bohinju. Spoznavali smo lepote Bohinja, premagali svojega prvega tisočaka, čarali ob tabornem ognju, veslali po jezeru, doživeli planinski krst in dobili prava planinska imena. Murenčki se bomo srečevali tudi jeseni! Tina NAGLIČ Čarovnice in čarovniki pečejo čarovniški kruh. Od 28. julija pa do 2. avgusta so se nam tudi pri Sv. Križu v Gabrovki uresničile večletne sanje, da bi uspeli pripraviti počitniški program za otroke - Oratorij. ORATORIJ tudi v GABROVKI Pod skrbnim vodstvom g. župnika Stanislava Škufce in ob pomoči salezijancev, g. Franca Brečka, ki je bil z nami na uvodnem sestanku, in g. Janeza Krnca, ki je bil z nami na vseh nadaljnih pripravljalnih srečanjih ter tudi v tednu Oratorija, smo uspeli animatorji - bilo nas je kar osemnajst - pripraviti program, ki je navdušil mnoge otroke ter tudi njihove starše in stare starše, ki so nam vsak dan postregli z obilico sladkih dobrot, sadjem in domačim kruhom, da nismo bili lačni. Število otrok, ki so se vsak dan zbirali na šolskem dvorišču, je iz dneva v dan naraščalo. Po prvih prijavah jih je bilo nekaj več kot štirideset, že v prvih dneh po začetku prireditve se jih je ob jutrih vpisalo štiriinpetdeset. Ta številka ustreza polovici vseh šoloobveznih otrok v naši fari. To nas je zelo navdušilo in nam vlilo dodatnih moči za delo, saj so priprave tega projekta od nas zahtevale kar precej truda. Še posebej, ker se je večina animatorjev prvič srečevala s takim delom. Vsak dan smo otrokom pripravili zabavne igre, ustavarjalne delavnice ter poučno delo po skupinah, kjer smo jim pobliže predstavili egiptovskega Jožefa in vrednote, za katere je vredno živeti. Med tednom pa sta nas obiskala tudi dva gosta. V sredo, na dan, ko smo imeli karaoke, je bil pri nas g. Janez Potočnik, ki je bil z nami že pred desetimi leti, ko je v okviru misijona v naši fari vodil enega prvih oratorijev v samostojni Sloveniji. Ker smo bili nekateri zdajšnji animatorji takrat udeleženci in se tistega dogajanja še živo spominjamo, se nam je zdelo prav, da gospoda Janeza predstavimo tudi ostalim, ki ga še niso poznali. Srečanje z njim je bilo res prijetno, saj je bilo polno petja in smeha. Ob koncu tedna, v petek, pa nas je obiskal čarodej Jaka. Ura, ki jo je preživel z nami, je kar prehitro minila, saj smo vsi uživali v njegovih vragolijah. Prav poseben dan na našem oratoriju pa je bil četrtek, ko smo poromali k Mariji na Zaplaz, kjer smo imeli sveto mašo, pri pripravi katere so sodelovali tudi otroci. Po končani maši smo si ob cerkvi zakurili ogenj in si sami pripravili kosilo. Ta dan je bil z nami tudi gospod župnik s Čateža, ki nam je s svojo prijaznostjo še približal zaplaško Marijo in njeno cerkev. V torek, 18. junija, je bilo v športni dvorani v Litiji veselo. OS Gradec je ob koncu šolskega leta pripravila prireditev HURA POČITNICE. Na OS Gradec veselo in slovesno! Pričelo se je s slovesnim razvitjem nove šolske zastave, ki sta jo skupaj zasnovali učiteljica likovne vzgoje Danijela Kunc in učenka Romana Volič Vukadin, združeni zbori (otroški, mladinski in učiteljski) pa so prvič zapeli himno OS GRADEC, ki jo je na besedilo učenke Dragane Klašnja uglasbil gost na prireditvi, gospod Mitja Reichenberg. Na prireditvi so se množično predstavili otroci s podružnic in matične šole. Za povezovanje med točkami so poskrbeli učenci gledališkega kluba, ki ga poučuje gdč Stanka Sirk. Besedilo, napisano v starinskem jeziku, sta prebirala baron in baronica iz komedije Matiček se ženi, za popestritev pa so bili odigrani še prizori iz tega Linhartovega dela. V hudi vročini (športna dvorana žal nima hlajenja) je učencem skupaj s svojimi učitelji uspelo izpeljati več kot dve uri čudovitega pisanega programa, ki je bil gotovo tudi rezultat ustvarjalnega in kvalitetnega dela med šolskim letom. V sredo 19. junija pa je bilo na šoli Gradec slovesno. Poslovila seje 1. generacija učencev, ki je zaključila šolanje po novem programu devetletne osnovne šole. Učitelji in učenci smo ponosni, da smo zbrali dovolj poguma in volje ter stopili na pot uvajanja številnih novosti, med prvimi v Sloveniji. Z novimi metodami in oblikami dela je postal pouk prijetnejši, zato pa nič manj zahteven in je tako od učitelj ev kot učencev zahteval resno delo in resnici na ljubo, večje časovne obremenitve. Skupaj smo prišli do spoznanja, ki so ga uveljavili v praksi, da je pomembno le znanje, ki ga znaš koristno uporabiti in da je učenje za življenje tisto pravo. To so pokazali tudi učni rezultati in nacionalni preizkusi znanja, ki so jih učenci opravljali kot zaključek devetletnega šolanja. Učencem in učiteljem sta čestitala in se zahvalila staršem za zaupanje najprej ravnateljica šole ga. Iva Slabe, nato pa še župan Občine Litija g. Mirko kaplja in ga. Mojca Maleš, svetovalka vlade in Ministrstva za znanost, šolstvo in šport Republike Slovenije, ki sta bila prisotna na slovesnosti. 1. generaciji devetletkarjev želim veliko uspeha pri nadaljnjem šolanju. Iva SLABE, ravnateljica NOVO V LITIJI Podjetja, društva, sam. podjetniki in razne ustanove POZOR! Izdelava ŠTAMPILJK vseh velikosti in oblik! Rok izdelave 2 do 3 dni! -► LASERSKO GRAVIRANJE na različne izdelke in na željo naročnika: relamni napisi, tablice, plastični ali leseni obeski za ključe, pisala, steklo (kozarci, pepelniki...), za športna društva različne plakete in kolajne z vašim logotipom ter še veliko drugih izdelkov. Vse informacije lahko dobite na tel. št.: 01/ 898-38-45, 899-53-53 ali se oglasite v Tiskarni ACO v Litiji, Cesta Dušana Kvedra 39. v Tradicionalna prireditev v Veliki Stangi Šest sončnih dni, ki smo jih preživeli skupaj, je minilo hitro kot en sam dan. Ampak zaradi tega nismo preveč žalostni, saj smo si obljubili, da se mogoče srečamo tudi med letom, zagotovo pa spet naslednje poletje. Ob koncu pa še zahvala vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi tega projekta, ki je, vsaj tako se zdi, močno povezal našo faro. Hvala gospodu župniku, gospodu Janezu Krncu, gostom, vsem, ki so za nas pekli domače dobrote ter dobrotnikom, ki so nam pomagali z denarnimi prispevki ali pa so nam darovali potrebni material. Posebna zahvala pa velja ravnatelju OŠ Gabrovka, Cirilu Vertotu, ki nam je z uporabo šolskih prostorov omogočil idealne pogoje za delo. V imenu gabrovškjh animatorjev Karmen PERKO Turistično razvojno društvo Kampelc, ki združuje kmetijskepridelovalce in predelovalce ter tudi posamezne podjetnike na področju KS Velika S tanga, Stangarske poljane, Jevnica in Kresnice je v soboto, na predvečer žegnanja v VELIKI Stangi, izvedlo prireditev, ki je pritegnila precej obiskovalcev. Prireditev je bila letos že tretjič in je vsako leto bolje obiskana, predvsem zaradi zanimivega in pestrega kulturnega programa. Člani društva, kise ponosno poimenujejo »KAMPELCI», so tokrat v svojo sredino povabilipritrkovalce iz Prežganja, Šmartna, Primskovega in seveda fante iz domače župnije, ki so z ubranim zvonenjem vabili na prireditev. V svojo sredino so povabili tudi predstavnike ostalih območji v litijski občini, kjer se že izvaja program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Zal so se prireditve udeležili le predstavniki Polšnika, ki so predstavili njihove aktivnosti v zvezi z izvedbenim programom CRPOV. Predsedniknjihovega turističnega društva g. Jože Kos se je pohvalil z letos nadvse uspešno izvedenim pohodom od cerkvice do cerkvice, ki je rezultat teh aktivnosti, mlade srednješolke s Polšnika pa so popestrile kulturni program z ubranim petjem. Predstavniki KS Dole, kjer prav tako poteka projekt CRPOV pa se tega srečanja niso udeležili. Sledil je nastop učencev podružnične šole iz Štangarskih poljan in ljudskih pevk, ki so s svojim petjem popestrile nastop domačink, ki so prikazale stara opravila in običaje. Tako kot že lani, je tudi letos najbolj navdušil nastop mladih harmonikašev, ki so se predstavili z zares ubranim igranjem na harmoniko. Njihov nastop ni bil tekmovalen, zato so njihovi prsti še bolj sproščeno drseli po klaviaturi. Ob vsem tem kulturnem programu, pa »kampelci« niso pozabili tudi na bogato ponudbo njihovih pridelkov in izdelkov na stojnicah: med, medica, medeno pecivo, kruh, borovnice, jagode, žganje, so ta večer, v VELIKI Štangi pod mogočno lipo, zamenjali marsikaterega lastnika. Ponudba teh izdelkov se je nadaljevala tudi v nedeljskem dopoldnevu, ko je potekalo žegnanje v cerkvi sv Antona, ki je že po tradiciji dobro obiskano, saj je bila Velika Štanga znana romarska pot že v preteklosti. Člani turistično razvojnega društva »KAMPELC« in domačini, želijo s takšnimi družabnimi prireditvami, ki jim dodajo etnološke elemente v obliki obujanja starih običajev in opravil in kulturnim programom, opozoriti obiskovalce, da je te prelepe kraje vredno obiskati. Toda ne le v času prireditev, v vsakem letnem času, se tu najde marsikaj zanimivega. Zato ne odlašajte in obiščite kraje pod Kamplovim hribom. Kmetijska svetovalna služba Litija Lijana LOVŠE ' Avgust 2002 mm s p o R T Litijanigredo v Italijo V juliju je bil v švicarskem Nyonu, na sedežu krovne nogometne organizacije UEFE, opravljen žreb za prvi krog letošnjega evropskega klubskega prvenstva. Že drugo leto zapovrstjo se je v bobnu našlo tudi ime slovenskega^ državnega malonogometnega prvaka, ekipe Svea Lesna Litija. Žrebu je bila namenjena s strani UEFE kar velika pozornost, udeležilo pa se ga je kar večino predstavnikov državnih prvakov 30 držav, k1 50 potrdili sodelovanje v tem tekmovanju. fTVidi litijska ekipa je imela v Nyonu svoja predstavnika, ki sta ob vrnitvi dejala, da je mali nogomet veliko bolje zastopan v številnih državah Evrope, kot v Sloveniji in predvsem veliko bolje organiziran. Nenazadnje je v kar nekaj državah mali nogomet že profesionaliziran. Če se še spomnite je bil lani novembra v Litiji eden izmed osmih turnirjev prvega kroga lige prvakov, ob domači ekipi pa sta sodelovala še prvak Makedonije in Španije. Slednji (Playas de Castellon) je na koncu tekmovanja tudi postal prvak stare celine. Tokrat na žrebu litijani niso bili srečne roke, vsaj kar se tiče organizacije turnirja, morda so imeli nekaj več sreče pri samih nasprotnikih. Želja je bila ponovno dobiti organizacijo turnirja v Litiji, a ni šlo. Vodilni ljudje UEFE so se odločili in organizacijo četrte skupine dodelili italijanskemu prvaku Furpille Prato iz mesta Prato v bližini Firenc. Ob domačinu in Svei Lesna Litija bosta v skupni še prvak Makedonije MNK Skopje in FC FIypa, prvak Armenije. Slednji ekipi sta prav gotovo ekipi, ki bi se jih ob polnem zalaganju dalo premagati, prvak Italije, v svojih vrstah ima brazilskega, argentinskega, urugvajskega, ter še dva italo-brazilska igralca, pa bo precej težje premagljiva ovira. Ampak pustimo se presenetiti. Dejstvo, da so igralci popolni profesionalci bo lahko samo dodaten motiv litijanom v boju za drugi krog, kajti le zmagovalec skupine se tja uvrsti. Sicer pa je ekipa SVEA Lesna Litija že pričela s pripravami za novo sezono. Z nekaterimi spremembami. Klub so zapustili trije igralci Tesko, Rozman in Matanič, ravno toliko pa j ih j e prišlo. V klub sta se vrnila Mito Kos in Elvir Macanovič, ki sta pred časom že bila člana najboljše ekipe v Sloveniji, nov pa je tudi ljubljančan Nenad Kurtič, ki je ob Kosu tudi član državne malonogometne reprezentance. Na trenerski klopi je dosedanjega trenerja Igorja Čarmana zamenjal Andrej Vrhovec, dmžbo pa mu bo delal nekdanji igralec kluba Darko Fele. Ob že omenjenih igralcih so člani reprezentance Slovenije še vratar Pavšek, Simič, Horvat, Perendija, Džafič in Ibrišimovič. Ob že omenjenih, bodo v novi sezoni barve litijskega kluba zastopali še Majcen, Zorč, Tokič, Kristan in Širca. Prvemu domačemu srečanju v novi sezoni pa boste lahko prisostvovali 20. septembra, ko bo v drugem krogu v Litiji gostovala ekipa Sevnice. Vsa srečanja v litijski dvorani bodo tako kot je že dolga leta v navadi ob petkih zvečer, s pričetkom ob 20.00 uri. Zato ste že sedaj vabljeni na srečanja v litijsko športno dvorano, ki vas bo med drugim pozdravila tudi z »novim« parketom, tudi za boljše spremljanje samih srečanj. Stane KOKALJ Rok Mohar nadaljuje niz uspehov na taekjvondo tekmovanjih v tujini in se je zopet vrnil z medaljo. NOVI USPEHI V TUJINI Po odličnih rezultatih z mednarodnih turnirjev v preteklem času Rok Mohar nadaljuje z uspehi. V času od 16.06- 17.06.2002 je potekalo odprto tekmovanje taekvvondoja (poomsae in kyorugi) na severu Avstrije po imenu “MICHAELA IGEL TURNIER 2002”. V soboto je potekalo tekmovanje v tehniki v nedeljo pa v borbah. Organiziral ga je domači TKD klub Tragvvein iz okolice Linza. Turnirja so se udeležili klubi iz Avstrije, Nemčije (DTU), Hrvaške in Slovenije. Barve Slovenije je zastopal samo en tekmovalec iz ljubljanskega TKD kluba Chagi, Rok Mohar iz Šmartnega pri Litiji, in za zaključek poletne sezone osvojil še en odličen rezultat. V kraljevski kategoriji poomsae (tehnika) črni pas, 18-27 let osvojil 2. mesto. Prvo mesto je ob dobri pomoči domačih sodnikov odšlo, z majhno razliko, v roke člana gostujočega kluba. Na malo slabši nastop na tekmovanju je vplivalo tudi osem urno nočno potovanje z vlakom na [zlatarna! VEDNO NOVA IN MODNA, PA TUDI ZVESTA TRADICIJI - ZA VSAK ŽEP IN OKUS LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00 Bogat izbor zlatega in srebrnega nakita Popravilo in predelava zlatega nakita *Q LUKNJANJE ZA PIERCING a° U0 KJERKOLI NA TELESU! ^ vommne Levovo z Levimi srvmmu mesto turnirja kot tudi na poti domov. Za kvalitetnejši nastop in boljšo koncentracijo bi moral na mesto turnirja oditi kakšen dan prej, kar pa bi predstavljalo za tekmovalca velik finančen zalogaj- izvajanje elektroinštalacijskih del PLANINSKI KOTIČEK Skupinska slika udeležencev tabora pri Planšarskem jezeru na Jezerskem. Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat HORMANNj Izvedba dvoriščnih drsnih vrat 22. Mladinski planinski tabor Litija letos na Jezerskem V drugi polovici julija smo litijski planinci že dvaindvajsetičpostavili šotore za mladinski planinski tabor. Tokrat smo že tretjič taborili v bližini Planšarskega jezera na Jezerskem. Tudi ta tabor je tako kot dosedanji nadvse uspešno vodila Ana Mohar - Čača. Pod platnenimi strehami šotorov je teden dni preživelo 41 mladih udeležencev in 13 organiza tor jev. r I ti ko smo se povzpeli na Jezerski T vrh, Veliki vrh, Vimikov Grintovec, Goli vrh, Veliko Babo in Pristovški Storžič Ogledali smo si slap Čedco in Jenkovo Kasarno in se preizkusili v plezanju po strmih stenah plezalnega vrtca na Jezerskem. V bližini tabora smo uredili igrišča za odbojko, badminton in med dvema ognjema. V košarki in malem nogometu pa so se vodniki in ostali udeleženci pomerili na igrišču na Jezerskem. Marija in Pavle Smolej sta tudi letos poskrbela za slikarsko kolonijo, saj je v okolici obilo lepih motivov. Izkazal seje tudi kuhar Aleš Mohar, saj smo se vsi udeleženci lahko posladkali celo s palačinkami. Izvedli smo tudi orientacijsko tekmovanje, le za kopanje v ledeno mrzlem Planšarskem jezeru ni bilo prave priložnosti. Naš tabor je obiskal tudi predsednik PZS Franci Ekar. Za spomin smo mu podarili spominsko majico, kakršno so prejeli tudi vsi udeleženci tabora. Risbo za majico je prispevala Marija Smolej. Tudi letos se je tabora udeležila skupina mladih planincev iz PD Trbovlje. Tradicionalno pa je tudi sodelovanje z Varstvenodelov-nim centrom Tončke Hočevar iz Ljubljane, ki nam je za teden dni zaupal štiri varovance. Z zanimanjem smo sprisluhnili Drejcu Karničarju, ki nam je z diapozitivi predstavil slovensko odpravo na Anapurno. Z vrha te gore sta se z bratom Davom spustila s smučmi. Jeseni se bomo udeleženci tabora znova srečali v Litiji. Ogledali si bomo diapozitive in obudili spomine ter se dogovorili, kje bo naslednji tabor. Vabimo vas, da se nam takrat pridružite. Borut VUKOVIČ 9 ROKOMETNI TABOR ČATEŽ 2002 Rokometno društvo Šmartno 99 je od24.6. do 29.6. priredilo že tretji rokometni taborna Čatežu na Dolenjskem. Letos se je rokometnega tabora z naslovom Čatež2002 udeležilo 28 mladih rokometašev razdeljenih v pet skupin in pet vodij skupin ter glavni organizator tabora Anton Justin. Prvič je bilo na taboru tudi 6 rokometašic, ki trenirajo rokomet eno leto. V šestih dneh je bilo na taboru veliko aktivnosti. Imeli smo turnir v rokometu med skupinami, nogometni in hokejski turnir, plezanje, kolesarjenje, lokostrelstvo ipd., zbrali smo Miss Čateža 2002, imeli tombolo, kviz, kolo sreče in druge zabavne igre. Ker je bil to rokometni tabor, naj povemo, da je v rokometnem turnirju zmagala ekipa mentorja Marjana Cenkarja iz katere prihaja tudi najboljši strelec in igralec turnirja Aljaž Bertalanič. Za najboljšo igralko je bila zbrana Nina Gabrovec, za naj udeleženca tabora pa Kiara Hauptma'n. Tabor se je zaključil s prijetnim piknikom na rokometnem igrišču v Šmartnem, kjer so vse selekcije, od najmlajše pa do članske prikazale, da jim rokometna igra ni tuja. Povabila so se odzvali tudi veterani in veteranke Usnjarja in malonogometne ekipe Petek Zvečer. Žahvaljujemo se vsem sponzorjem in staršem, da so sploh omogočili nepozabnih šest dni za svoje otroke, pa tudi vodje skupin. Verjamemo, da se bodo dobri ljudje našli tudi v prihodnjem letu, kjer pričakujemo še več udeležencev, takrat že na četrtem taboru Čatež 2003. Se vidimo naslednje leto!!! V sklopu zaključka sezone 2001/2002 je kadetska ekipa (letnik 1985/86) sodelovala na desetem Eurofesm v Izoli in Kopni. Kadetska ekipa RD Šmartno 99 osvojila 3. mesto na Eurofestu 2002 Na turnirju je sodelovalookoli 150 ekip in skupno skoraj2800 rokometašev in rokometašic od mlajših do članskih selekcij. Največ ekip je nastopalo iz Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Italije in Slovenije, na turnirju pa so sodelovali tudi predstavniki iz Norveške, Švedske, Belgije, Jugoslavije itd. 10. Eurofest se je začel v nedeljo; 30.06., z otvoritvijo, kjer so bili svečani govorniki predsednik države Milan Kučan, predsednik rokometne zveze Slovenije Zoran Jankovič in pa županja Izole Breda Pečan. Tekmovanja so se začela naslednji dan, igralo pa se je skupno na 5 igriščih in v 2 dvoranah od 8:00 do 22:00, nekatere dneve pa tudi do 24:00. Naša ekipa je bila nastanjena v Dijaškem domu Koper, vse tekme pa so kadeti igrali v Izoli. Kadeti so bili razdeljeni v štiri skupine po 5 ekip (to se pravi skupaj 20 ekip), predtekmovanje pa so igrali v skupini B, kjer so igrali štiri tekme: PONEDELJEK, 01.07.2002: RD Šmartno 99 - Terranova KSK (Madžarska) 12:10 TOREK02.07.2002: RD Šmartno 99 - DTJ Polanka (Češka) 18:13 RD Šmartno 99 - MRKIzola (SLO) 12:11 SREDA, 03.07.2002: RD Šmartno 99 - HandballEstenze (Italija) 13:13 Po odigranem predtekmovanju so bili Šmarčani 1. v skupini in so v četrtfinalu igrali z 2. uvrščeno ekipo skupine A: ČETRTEK, 04.07.2002: RD Šmartno 99- HKLovosice (Češka) 14:13 Čeprav so še nekaj minut do konca Lovosice vodile, je uspel Šmarčanom preobrat in tesna zmaga jih je vodila v polfinale in med štiri najboljše ekipe. V polfinalu se je Šmarska ekipa pomerila z izredno ekipo Hazena Trebon (Češka), ki pa je bila za odtenek boljša (11:12). Že podatek, daje bila povprečna višina zunanje linije Hazena Trebon okoli 195 cm, prav tako pa je bil vratar visok preko 190 cm, priča o moči te ekipe.V prvem polčasu so Čehi začeli silovito in povedli 4:0, polčas pa seje končal z 8:3 za Trebon, Šmarčani so izenačili na 10:10, lovili rezultat, bilo pa je tudi nekaj smole saj so naši fantje zadeli nekaj vratnic. Po tekmi smo zvedeli, da je bila Hazena Trebon v češkem državnem prvenstvu podprvak. Drugi polfinale so dobili igralci FIG Banik Karvina, ki so 12:11 premagali RK Dobovo. V tekmi za tretje mesto so bili Šmarčani uspešnejši od Dobove po streljanju iz 7m in sicer 6:5. V tekmi za prvo mesto so bili uspešnejši Hazena Trebon, ki so 11:7 premagali Banik Karvino. Kot zanimivost naj navedemo, da je bila v članski konkurenci prva ekipa Posavja, za katero je igral “bivši” Šmarčan Marijan Krištofič in pa daje branil kot drugi vratar Primož Cenkar, prvo mesto vratarja pa je pripadlo znancu iz Dobove Gorazdu Škofu. Šmarski rokometaši (Muratovič Midhad (captain), Simončič Marko, Podkrajšek Jure, Čož Žiga, Vidmar Matevž, Poglajen Andrej, Izlakar Blaž, Gregorič Aleš, Prelogar Rok, Soklič Matej, Gradišek Urban, Kahne Žiga.Lambergar Blaž, Derenčini Rok, Bučar Klemen, Gabrovec Aleš, TRENER: Šuštar Dare) proslavljajo 3. mesto skupaj z zmagovalkami med kadetinjami ŽRK Olimpijo. io________Obvestila______Avgust 2002 OBVESTILO Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d.o.o. Ponoviška cesta 15, 1270 Litija, kot upravljalec deponije nenevarnih odpadkov ŠIRJAVA, seznanja občane občine Litija s spremembo obratovalnega časa deponije nenevarnih odpadkov Širjava. OBRATOVALNI ČAS DEPONIJE NENEVARNIH ODPADKOV ŠIRJAVA A.) Poletni obratovalni čas: V mesecih aprilu, maju, juniju, juliju, avgustu, septembru in oktobru je obratovalni čas deponije nenevarnih odpadkov Širjava ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 07.00 ure do 21.00 ure. Ob nedeljah deponija nenevarnih odpadkov Širjava ne obratuje. B.) Zimski obratovalni čas: V mesecih november, december, januar, februar in marec je obratovalni čas deponije nenevarnih odpadkov Širjava ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 07.00 ure do 19.00 ure. Ob nedeljah deponija nenevarnih odpadkov Širjava ne obratuje. V času obratovanja deponije nenevarnih odpadkov Širjava lahko povzročitelji komunalnih odpadkov na deponijo sami pripeljejo komunalne odpadke in jih prepustijo upravljalcu po veljavnem ceniku deponije nenevarnih odpadkov Širjava. V primeru dovoza naslednjih vrst odpadkov iz gospodinjstev, ki so vključena v redni odvoz komunalnih odpadkov, je dopustna brezplačna dostava: - dostava maksimalno 1 m3 kosovnih odpadkov, - dostava maksimalno 1 m3 zelenih odpadkov, - dostava maksimalno 1 m3 sekundarnih surovin in - dostava maksimalno 1 m3 gradbenih odpadkov na mesec. V primeru, da povzročitelji občasne povečane količine komunalnih odpadkov, ki se odlagajo v tipizirane posode, ne morejo sami dostaviti na deponijo, lahko povzročitelji na sedežu javnega podjetja nabavijo označene tipizirane vreče za komunalne odpadke in jih na dan odvoza postavijo na odjemno mesto ob posodo. Odpadkov ob posodah, ki ne bodo v tipiziranih vrečah, javno podjetje v bodoče ne bo več odvažalo. Občane občine Litija prosimo za razumevanje in za sodelovanje pri urejanju našega skupnega okolja. Javno podjetje KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJA LITIJA, d.o.o. Direktor: Rudi Kozlevčar Kolesarstvo 3. SPOMINSKI MARATON »MARJANA BREŽANA« BO 1. SEPTEMBRA Športno društvo »Partizan« Litija bo v nedeljo 1. septembra 2002, organiziralo 3. spominski kolesarski maraton v spomin na svojega člana in tudi sicer znanega nekdanjega litijskega športnika Marjana Brežana. Start bo med 9.30 in 10. uro pred teniškim parkom AS v Litiji, kjer bo tudi cilj. Letos bo trasa proge drugačna kot pretekla leta. Vodila bo skozi Šmartno na Bogenšperk - Sob-rače - Ješče - Velika Kostrevnica - Jablanica -Gradiške Laze - Litija. Maraton bo dolg približno 50 km in ne bo imel tekmovalnega značaja, ampak športno sprostitveni, vsak kolesar oz. kolesarka pa bo svojo hitrost vožnje prilagodil lastnim željam, potrebam in razpoloženju. Edina omejitev pri kolesarjenju bo prihod nazaj na cilj, ki je določen do 13. ure. Ob progi bodo kontrole in okrepčevalnica. Startnina bo 1000 sit za odrasle in 500 sit za otroke. Vsak kolesar in kolesarka bo na cilju prejel spominsko majico. Vabljeni! ŠD Partizan Litija l/se lahko izgubimo, kar nam je dano, le ljubezni ter spominov nam ne more nihče vzeti. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in stric SAMO SAVINSEK 1978-2002 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Žalujoči: mami, sestra in vsi njegovi Ne pogrešam tvojih oči, ker jih sanjam, ne pogrešam tvojega dotika, ker ga čutim, pač pa pogrešam tebe, ker te ljubim. Solza po licu mi polzi, ker tebe tukaj ni, v mojih mislih si vse dni, v mojem srcu si le ti. SAMO □ UBILA SEM TE, POMENIL Sl Ml VSE NA SVETU, ZDAJ PA Sl ME MORAL ZAPUSTITI. ZAKAJ? ZA VEDNO BOŠ V MOJEM SRCU. Tvoja BARBI .......- Pni K K m V SPOMIN SAMU SAVINSKU - OMASU V četrtek, 25.7.2002, smo se na Šmarskem pokopališču za vedno poslovili od 24 letnega, priljubljenega prijatelja Sama Savinska - Omasa, ki je 8 let intenzivno deloval v našem Športnem društvu Zgornji Log. Če se bežno ozremo na njegovo življenjsko pot je njegovo življenje spremljal šport in optimizem do življenja. Bil je kreator in idejni vodja našega Športnega društva Zg. Log. Vedno je strmel za boljšimi športnimi dosežki in to je bilo kronano pred nekaj meseci z osvojitvijo prvega mesta OLMN, pri katerem je v veliki meri pripomogel prav Samo. Prizadeval si je k napredku našega društva, in ni mu bilo usojeno, da bi dočakal izgradnjo objekta pri športnem parku Zg. Log, ki si ga je tako močno želel. Nepričakovano mu je življensko pot prekrižal zahrbtni virus in ga za vedno iztrgal iz naše sredine. Člani ŠD Zg. Log se mu zahvaljujemo za vse lepe trenutke, ki jih je delil z nami, hkrati pa izrekamo iskrene sožalje njegovim najbližjim in njegovi Barbi. Člani ŠD Zgornji Log ZAHVALA ob smrti dragega moža in očeta FRANČIŠKA SLUGE iz Dol pri Litiji Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujeva se tudi g. Stanku Kmetiču za ganljive besede, g. župniku Mihelčiču za lepo opravljen obred in pogrebcem. Vsem skupaj Yh vsakemu posebej se še enkrat iskreno zahvaljujeva. Žena Marija in hči Fani V objemu toplote so se ogrevale ozeble roke, žarele so oči otrok, rojevale so se sanje in prihajalo je spoznanje iz dna srca, da je to lahko naš dom... Delo je končano, utrujene roke blagoslovljeno počivajo, hvaležno srce ne pozabi zahvale... ZAHVALA Z žalostjo v srcu smo se poslovili od naše drage mame, tašče, babice in prababice FRANČIŠKE STARINA iz Vodic pri Gabrovki št. 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Še posebej iskrena hvala sodelavcem iz PRESADA in GREDE za moralno in materialno pomoč. Hvala članom Društva podeželskih žena in KUD F. Levstik Gabrovka ter vsem, ki ste jo nesebično pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Zahvaljujemo se osebju in zdravnikom ZD Litija, predvsem njeni osebni zdravnici dr. Zelinkovi ter osebju in zdravnikom Trubarjevega doma upokojencev iz Loke pri Zidanem Mostu za pomoč in lajšanje bolečin v času njene bolezni. Iskrena hvala g. župniku Stanislavu Škufci za cerkveni obred ter besede tolažbe in upanja, pevcem moškega pevskega zbora KUD F. Levstik Gabrovka za zapete žalostinke, g. Tinetu Dušaku za poslovilne besede ob grobu ter trobentaču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Gabrovka, Radeče, Krško, Rochester; junij 2002 fi Obstalo je tvoje srce, utihnil je tvoj glas, ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA ob neizmerni, boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA KIRNA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred, gospe Evi Kovič za lep govor, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče, maše in izrečena sožalja. Žalujoči žena Meri, sinova Darko in Franci, hčerki Betka in Marinka z družinami, sestri in ostalo sorodstvo. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica ANTONA PAVLIHE st. iz Konja 10, Sava pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in lovcem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče ter darovali za svete maše in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Prisrčna zahvala gre lovcem Litijske lovske družine, lovskim rogistom, kot tudi lovcem iz drugih lovskih družin, pevcem iz Polšnika, še posebej za petje pri sveti maši, prav tako se iskreno zahvaljujemo g. Lukač Rudiju za ganljive besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi Komunalnemu podjetju Litija za pomoč in organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi Ni več trpljenja, ne bolečine. Življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA P iyB^I Srce je polno bolečine, ker nas je za vedno zapustil naš dragi oče, ded, brat, stric in prijatelj FRANC CEGLAR (20.2.1927-9.6.2002) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Okolišu, g. Šegi in g. Masniku za lepe besede in lepo opravljen obred ter pevcem in trobentaču iz Polšnika. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Namesto venca in poklona ob zadnjem slovesu g. BENA HOSTNIKA predsednika zadružnega sveta 1978 - 1981 S hvaležnostjo in z vsem spoštovanjem bo ostal spomin na g. Bena Hostnika. Kmetijsko gozdarska zadruga Litija Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil... M ZAHVALA Po težki bolezni je Gospod poklical k sebi našega dragega BENEDIKTA - BENA iz Pod roj HOSTNIKA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu stali ob strani v času bolezni, dr. Benedičiču, sestri Marinki in patronažni sestri Sandri. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za maše, v dober namen, sveče, cvetje... Hvala duhovnikom za opravljen obred, Zasavskim rogistom, Gašperju, pevcem, sosedom, prijateljem in vsem ostalim, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Vso dobroto in ljubezen, ki si nam jo dajal ti, bomo vsi nosili v srcih, vse do konca naših dni. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega sina, brata, in strica PRIMOŽA TRENTLJA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku za poslovilni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči oči, mami, brat Boštjan ter nečak Kristjan Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorač) ZAHVALA Ob smrti drage mame ANE RENKO se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in vsem drugim, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče ter za darovane maše. Iskrena hvala tudi gospodu litijskemu župniku za pogrebno bogoslužje in občutene besede. Hvala vsem, ki se jo boste spominjali in ji prižigali sveče. sin Franci Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe več med nami ni. ZAHVALA Strti od bolečine smo se poslovili od FRANCA POTISKA (1956-2002) Kruta usoda je vzela nam najdražje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili v teh najtežjih dneh z nami. Hvala za izkazano sočutje in sožalje, za darovano cvetje, sveče in maše. Hvala sorodnikom, sodelavcem KS P Litija, sosedom in prijateljem za vso drugo pomoč. Hvala tudi g. župniku, govornikom, GD Liberga, CD Litija, Fantom od fare in trobentaču za tako lepo slovo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga zadnjič spremljali, saj tisti, ki živi v naših srcih nikoli ne umre. Vsi njegovi f Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo, in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ■■■■■ V SPOMIN Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi in skrbni mož, oče, tast, dedek, brat in stric FRANC ŽELEZNIK Iskrena hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in sveče, postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate z lepo mislijo. Žena Milka in sin Bojan z družino Svetovanje, prodaja računalnikov in opreme. Microsoft feni:; ANCNA fiODKUP - PRODAJA NEPREMIČNIN v tel.: 041 683 089 (DELOVNI ČAS:) PON, TOR, ČET: 8.00-16.00 SRE: 8.00-16.30 PET: 8.00-13.30 ALI PO DOGOVORU v J j PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL (prepisi) 1 hitro, enostavno, poceni — tel.: 041 344 748J ( Tel., fax: 01/898 43 84 Jerebova 3 1270 Litija (nasproti trgovine TUŠ) Zdravje___________________________ DRUŠTVO DIABETIKOV LITIJA DELUJE ŽE TRINAJSTO LETO Bolniki s sladkorno boleznijo ali diabetesom ustanavljamo društva z namenom, da skupaj in vsak posamezno lažje in kvalitetneje živimo s to boleznijo, se izobražujemo, spremljamo novosti na tem področju in preko Zveze društev diabetikov poskušamo doseči boljše pogoje za zdravljenje sladkorne bolezni. Pomembno je, da poznamo vse posledice te bolezni in jih poskušamo s primernim zdravljenjem in lastno aktivnostjo in znanjem preprečevati. V litijski občini se po naših ocenah zdravi za sladkorno boleznijo okrog 700 bolnikov. V društvo je včlanjeno le nekaj več kot 150 bolnikov. Mnogi niti ne vedo, da društvo diabetikov v Litiji deluje in kaj v društvu delamo. V letni program dela smo uvrstili razne aktivnosti, vse pa tudi izvajamo: - izobraževanje o sladkorni bolezni in spremljajočih zapletih - 5 zdravstvenih predavanj in predstavitev novih pripomočkov za merjenje sladkorja ali novih zdravil, - vsako prvo sredo v mesecu merimo krvni sladkor in krvni tlak v naših prostorih - organizirali smo redno tedensko telovadbo v telovadnici, kjer pod vodstvom fizioterapevtke vzdržujemo telesno aktivnost - vsak četrtek hodimo na lažje planinske pohode in spoznavamo našo občino in bližnjo okolico in s tem krepimo svoje zdravje , nabiramo kondicijo in »kurimo« odvečni sladkor - organizirali smo šolo zdrave prehrane, oblikovali zdrave jedilnike, to skuhali in seveda tudi pojedli, v novembra bomo šolo ponovili, - udeležujemo se organiziranih okrevanj za diabetike v zdraviliščih ki imajo organizirano tudi šolo diabetesa. Letos smo bili v Šmarjeških toplicah, - družimo se z diabetiki iz dragih društev na srečanjih (v maju smo bili v Postojni in se sprehodili po kraškem podzemlju), v novembru se bomo v Novem mestu srečali na proslavi ob svetovnem Dnevu diabetesa, - bili smo na izletu V Mostu na Soči in se sprehodili po Tolminskih koritih, - naše bolne člane obiskujemo na domu ali v bolnišnici - vsako leto organiziramo tudi novoletno srečanje in napravimo letno »inventuro » našega dela. Program je dokaj raznolik in pester, tako da lahko vsak najde vsaj nekaj zase, kar mu bo koristilo pri življenju z diabetesom. O posameznih aktivnostih svoje člane obveščamo z obvestili (vsaka dva meseca), ki jih prejmejo po pošti. Zato vabimo vse sladkorne bolnike, tudi tiste, ki se zdravite izven ambulant v Litiji, da se nam pridružite. Letna članarina je 1000 SIT. Vsi člani pa za članarino prejemajo revijo Sladkorna bolezen, ki jo izdaja Zveza društev diabetikov Slovenije, brezplačno na dom. Najdete nas na Parmovi 7 v Litiji, v prostorih Društva invalidov Litija (pod knjižnico). Uradne ure imamo vsako sredo od 8. do 11. ure. Pokličete nas lahko tudi po telefonu 8981-286 ali GSM 041/388-767. Pridružite se nam, skupaj bomo uspešnejši pri premagovanju naše bolezni. Darja ZUPANČIČ i^terulta cvropsko okno v slovcnski dom PVC okna in vrata UGODNI KREDITI www.interalta.si Okna dnteralia omogočajo višjo kulturo bivanja. Tel.: 01/511-16-24, Fax: 01/511-15-43, GSM: 041/770-298 m zdtARAZVedRllO \ 'i SESTAVIL JOŽE VIZLAR OKVIR ZA SAT ZAPOR. JEČA UČINKOVITA ZMAGA V ŠAHU MESTO V SRBIJI DELAVCI NA RADIJU OČE TIP RUSKEGA AVTOMOB. LADA NAJVIŠJA GORA V TURČIJI GRŠKA MORSKA BOGINJA X , NOVI SAD LITIJ NADALJE- VANJE GESLA Z vami in za vas... gr OZKA DESKA IRIDIJ ► ZADNJA ČRKA ABECEDE SMER V LITERATURI STEKLENA CEVKA ZA PREIZKUSE OSEBNI ZAIMEK ANTON CORN ČEŠKI ŠAHIST IVO ŠORLI MOŽEVA DRUŽICA MUZEJ V ST. PETERS-BURGU PRIPADNIK LUTROVEGA NAUKA ZEUSOVA LJUBICA ZABELA STARINSKO BRZOJAVKA TELEGRAM GRAFIK JUSTIN 2. ČRKA ABECEDE ŽVEPLO FRANCOSKI NOGOMETAŠ KOVINSKI ŠIV ARISTOTEL OKRAJ- ŠANO MESTO V MAKEDONIJI SNUBEC ORIGINAL IME ZA JAVO FRANCOSKI PESNIK (PAUL) GRŠKA BOGINJA AVSTRIJA OBLEKA SLUŽAB- NIKOV TUJE Ž. IME ŠVEDSKO SMUČIŠČE LETALIŠČE PRI BUENOS AIRESU AZIJSKO JEZERO ITALIJAN. KAMION KEMIJSKI ZNAK ZA RADIJ PODLOŽNIK V STARI GRČUI MESTO NA PORTUGALSKEM AVTO OZNAKA KRANJA IME PEVKE SUMAC NAKLEP, NAKANA ANTON AŠKERC TEŽJE BESEDE: EZEISA, ELUARD, RETI, DJAVA Rešeno nagradno križanko pošljite do 8.09.2002 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija. Izžrebali bomo tri reševalce. Izžrebanci bodo prejeli reklamne majice Litijski občan. Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: IZŽREBANCI JUNIJSKE NAGRADNE KRIŽANKE: 1. Tone MEDVED, Primskovo 2. Peter ŽIŽEK, Šmartno 3. Miro PROSENC, Litija Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa. Nagrade prispeva: Tiskarna ACO, Litija AVTO - ŠOLA Sle CAR sveti č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom v TOREK., 3.9.2002 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 TEL: 01/8983-140 • GSM: 041-683-945 • GSM: 041-720-378 Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK39,1270 Litija., tel.: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. ^ Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija.___________________________________________y Borut BAIEC s.p. Ulica 25. maja 11, 1270 Litija Tel./fax: 01/898 37 21, GSM: 041/754-468 e-mail: b.bajec@siol.net ZA VAS NAREDIMO TUDI: PROFILI: IDEAL 5000, IDEAL 3000 ODLIKUJE JIH: - zimski vrt - vetrolov - predelne in panoramske stene - zasteklitev balkonov in teras - rolete, žaluzije, senčila - okenske police "VVerzalit" - odlična toplotna izolacija (K=1,1 VV/m K) - plinsko polnenje - dimenzije, oblike, barve in odtenki po vaši želji Zastopstvo in montaža AJN