Iz celega sveta. Belgijska dvojezi6na armada. Belgijska zboraica je sprejela zakoa o jeziku v vojski. Odslej bodo morali vsi belrnjski častaiki in podčastniki zaati oba deželaa jezika, valonsko (fraacosko) in fljamsko. Polki se ne bodo rekrutirali iz eaojezicaih krajev, temveč bodo imeli mešaao moštvo, da se tako praktičao omogoči priučitev drugega jezika. Nemškl cesar Viljem, jako delavea clovek, si je uredil svoje daevao delo neaavadao nataacao. Cesar Viljem je a. pr. strasten čitatelj listov, ali ker ne more čitati vseh časopisov, si je napravil poseben urad, v katerem so nastavljeni prevajalci za 7 jezikov, ki pod nadzorstvom enega častaika režejo iz raznih listov one člaake, ki bi cesarja zanimali. Izrezke in prevode aalepijo na velikanske papirje ia jih stavijo \ mapo, na kateri je cesarski grb. Cesar vstaae ob 6. uri, ob 7. uri mu prinesejo mapo in potem, oborožen s svinčaikora, čita ter dela zravea člaakovsvoje opazke. Po ea nemški list bere še potem v jutro in zvečer. V postelji bere pri električni Iu6i. Apneni kruli. V bolaišnici v Monakovem sta profesorja Eramerich ia Loew preizkušala že delj časa, kako upliva pomaožeaa apnena lirana na živalski in človeški ustroj. Poizkase sta pričela" zato, ker sta prišla do prepricaaja, da imajo ravao ona živila, ki jih uživamo v aajvečji maožiai, namreč kruh ia meso, prav malo apna. Poizkasi so bili zelo ugodai. Ne le bolaiku, temve6 tudi zdravemu človeku, prija pomaožena apaeaa hrana izvr.stao, splošao zdravstveno staaje se povzdigae, dela lahko raaogo več, telesna teža postane večja, za nalezljive bolezni ni več tako vsprejemljiv, trudaost izgiaja in soaaje je izredno krepko. Emmerich ia Loew sta prvotao priporofiala, da naj človek zavživa raztopiao apaeaca, s katero naj pokrije primanjkl.iai potrebnih soli, ki jih potrebuje telo. Ker je pa bila fa raztopiaa zelo grenka in je tudi priprava zelo težavaa, zato sta sedaj pridobila veliko mooakovsko pekarijo, ki pece kruh, v katerem je precejšaja maožiaa apaa. Apaea kruli je iz crae in bele moke in izgleda prav tako kakor navaden kruli. Tadi po okusu se mu skoraj ne pozaa, da je apao v njem. Ceaa je le nezaatao višja kakor za navaden kruh. Apnea krnh ima 4krat več apaa kakor aavadni kruha. Prof. Low pravi: ,,V bodoče bo človeštvo peklo ia jedlo le apnea kruh". Kako so spoznall kolero. Dae 28. avgusta leta 1817 je dobila aagleška vlada poročilo, da razsaja v Džisoru ob Gangu v Indiji aezaaaa, grozaa kužaa bolezea, ki je v nekaj tedaih pobrala 6000 ljudi. Hastiags, ki je poveljeval takrat četam ob Siadu, je slikal novo bolezea tako strašno, da se je bala vlada najhujšega. Tudi med njegovo vojaštvo je prišla grozotaa bolezea. Bežati je moral, in ko je prišel 5ez 8 dai v Betvah, mu jo ostalo le nezaatao število mož, in cesta, po kateri je bežal, jo bila posata z mrliči. Značilno je to, da aobea od aagleških zdravaikov ai imel pojma o tej bolezai, čeprav je v Indiji že dolgo 6asa prej divjala in jo je poznalo prebivalstvo pod različaimi imeai. Ker so za njo umirali le domacini, se zdrav- niki aiso dosti brigali za to bolezen. Tudi med aagleškimi četami, ki so bile sestavljeae iz domačiaov, se je že večkrat pojavila, a aobea Anglež se ni zmenil za to. Sedaj so bili popolaoma preseaečeai ia od groze so odreveaeli. Prav tako preplašeai so bili tudi Evropejoi, ko je pričela razsajati po Evropi, potem ko je aa,jpre.i na vzhodu grozotao gospodarila. L. 1823 se je pojavila v Astrahaau, čez nekaj 6asa je preaehala, a 1. 1829 je zopet nastopila, razširila se do Moskve, na Poljsko in se 1. 1831 pojavila tudi v Nemciji. Z grozo in trepetom je bilo prepojeao vse evropsko prebivalstvo tedaj, čeprav je ,,dokazal" iilozof Echtermeyer, da je ta bolezen barbarska. (za nižje sloje) ia da se mora zato ustaviti ob mejah barbarskih dežel. Ali kolera mu ni storilate usluge iajena Duaaju ter v Berolinu zalitevala ogromao žrtev. Otroška zadrega. V aeki šoli na Ceškem se ie aedavao pripetila ta-le dogodbica: Prišel je nadzornik in učitelj v I. razredu je z otroci izvajal nalogo 1 in 1. Neki deklici pa stvar ni šla in ni šla od rok, to se pravi, z jezika. Naj se je učitelj še toliko trudil, da bi spravil iz nje, koliko je 1 ia 1, otrok je ves zmeden molčal. Tedaj ji hoce pomagati šolski aadzoraik ia ji v zaamenje dvigae dva prsta. Deklica se še bolj zraede in v svoji zadregi pogleduje eakrat ucitelja, enkrat nadzoraika. Koačao pa bojece pove: ,,Gospod učitelj, ta-le gospod mora ven!" Grad Habsbui-g. Iz Svice porofiajo, da bodo meseca junija začeli popravljati rojstai grad liabsburške vladarske hiše. Nekateri deli gradu so še dobro ohraajeni. Cesar Franc Jožei je podaril zavlogo dveb. okea v viteški dvoraai potrebae stvari. Vloge imajo prvotni grb liabsburških vitezov ia avstrijskega orla. Stroške za popravo gradu bo prevzela švicarska vlada. Velika svetovna razstava bo 1. 1915 aa Dunaju. Uprizoriti jo namerava nižjeavstrijsko obrtao društvo v proslavo svojega 751etnega obstaaka. Krasen uspeh umnega kleta,rstva. 0. g. Ivan Nemaajič, umirovljeai župaik vMetliki na Kraajskem, jje prodal viao rizliaa iz 1.1911 hektoliter po 288 kron. Imeaitaa ceaa, pa je tudi roba k temu. Viaorejci, izpolajujte vestno dobre aaake o kletarstvu! Petviiiarske novce hočejo po vzgledu Nemcije, Italije in Francoske vpeljati tudi pri aas. Ako se to zgodi, bodo krajcarji ia viaarji sčasoma izginili iz prometa, ia posledica bo, da se bo gotovo blago podražilo. V Italiji je n. pr. škatljica vžigalic takoj stala 5 vinarjev, ko je dala država skovati 5vinarske novce. Davek na ptice. V upravnem okraju Arasberg aa Vestfalskem obstoji že od 1. 1843. ia v Magdeba gu (oboje v Nemeiji) od 1. 1845. davek aa slavce v kletkah, ki priaaša letno 18 K. Res 6udao, da še avstrijski državniki, ki kujejo določila za aove davke, aiso prišli na to vrsto državaih dohodkov. Primeraejši bi tak davek gotovo bil, kot davek na vžigalice. Nova tiskarna bankovcev. Avstro-ogrska banka je skleaila zidati v dunajskem predmestju novo palačo za svoje urade. Zidava pa bo le počasi napredovala, ker so merodajni krogi proti temu, da bi se ta deaarai zavod zidal izvea mestaega središea. Pa tudi deaarni vzroki sodelujejo zravea. Zgradba je namre6 proračuajeaa aa 20—30 milijoaov kroa. Radi tega se bo aajprej začela zidati samo tiskaraa za bankovce, ki bo stala okoli 6 milijoaov. Kltajska vlada in kršCanska vera. Kitajska vlada je zapovedala vsem predstojaikom krščaaskih misijoaov, naj se vsako leto aa daa 27. aprila praznuje slovesaa služba božja za blagor kitajske države. Pri tej slovesaosti bodo aavzoči tudi zastopniki vlade. Kitajska vlada pa ni storila tega iz spoštovaaja do katoliške vere, ampak zgolj iz političnih ozirov. Oaa namerava po vzgledu Združenih držav v Ameriki prizaati vse vere ia podeliti vsem lste pravice. Pri tem pa vživajo aajveč ugodaosti luteranski misijoni iz Severae Amerike, ker so mnogo pripomogli do revolucije. Kljub temu, da je sedaaja republikaaska vlada prostozidarska, je dovolila, da sme vsak prosto pristopiti v katoliško cerkev. Prepovedana ,,zdravila". C. kr. fiaančao ministrstvo je obvestilo deželae fiaaačae oblasti, da skuša tvrdka dr. Josipa Lister ia drug v Cikagu po navidezaem posredovaaju nekega Z. Wiren v Cikagu potom pošte različaa zdravilna sredstva, ki so popolnoma eaaka v prometu prepovedaaimtajaimsredstvom tvrdke A. M. Wiater ia drug v Washiagtoau, pošiljati v Avstrijo. Prepoved c. kr. aamestništva v Gradcu z dne 30. decembra 1904 glede prometa tajnib. zdravilaih sredstev se razteza v isti meri tudi glede tukaj imeaovaaih sredstev. Spominski križec dobijo vsi častaiki ia vojaki. ki so služili ob času balkaaske vojne na meji. Križec bo cisto priprost z aapisom 1912—13. * Zlat denar je skoro popolnoma izginil iz prometa. Le s težavo se dobi tu in tam 10- ali 20kroaski zlat. Država je spravila skoraj ves zlat denar v drž. blagajne. Zaameaje hudih in nemiraih 5asov. llazredna loterija. Cesar je potrdil zakon o upeljavi razredae loterije. Vsako leto se bo vršilo dvojao žrebaaje. Letos se bo vršilo prvo žrebaaje meseca novembra. Razredna loteri.ja bo obsegala 100.000 srečk. Eaa srečka bo veljala 200 K, obroki in deli srečke bodo veljali 40 K, ki pa se bodo lahko vplačevali še v manjših delih. Ce bo zadela kaka srečka dobitek, bo razdeljea isti na več loteristov. Dosedanja raala loterija se ne bo popolaoma odpravila, ampak samo omejila. Postava o aovi loteriji določa, da se bo stara loterija popolaoma odpravila najpozaeje po 10 letih. Torej še strastnim loteristom up po ambah in ternali ni popolaoma splaval po vodi. Oba ni8. Svobodomislec fraačiškaaskemubratu: ,,Da bi imel jaz Vaš deaar!" — Brat: ,,In jaz Va&o pamet!" — Svobodomislec: ,,Kaj bi pa potem imela?" — Brat: ,,'Oba aič!" • Večkrat vlna slt. Žena (svoiemu možu, ko pride poaoči pijaa domov): ,,Ti pa tudi nisi nikoli vina sit". — Mož: ,,Večkrat kakor ti". Premožneiši kmet (obiraje prašičevo glavo): ,,Ko bi vedel, da ima ta pujsek tako dobro glavo, ga pa ne bi bil zaklal, ampak ga dal rajši študirat".