[MpffMfij	jmmrnmn
BI ŽELELI IMETI PRENOS SLIKE IZ VAŠEGA VAROVANEGA OBJEKTA V DEŽURNI CENTER SINET?
BI RADI VE#DELI, KOI SE DOGAJA V PODJETJU _________V ČASU, KO STE DOMA?___________
BI SE RADI VKLJUČUJ V "NEPOSREDEN PRENOS SLIKE IN ZVOKA MED PODJETJEM IN DOMOM ?"

-■m
ČE JE VAŠ ODGOVOR "DA,"
POKUČITE 0601/54-021
Po polno!
www.mazda.mms.si
Nova Mazda 323F je polna ventilov, hitrosti, varnosti in goriva. Ob nakupu boste dobili tudi bone za 6000 kilometrov vaših novih poti.
Vsi modeli DEMIA in 323 tudi s KLIMO samo za 97.500,00 SIT doplačila.
Pa še lepo darilo avtohiše!
Kam po polno Mazdo?
mazoa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman s.p.
Tel.: (0601) 66-500 - servis
64-729 - avtosalon _
#3

OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELIE ■jrRrrRjn
POMEMBNEJŠE TELEFOKE ŠTEVILKE:

ZAGORJE: Bl-002
TRBOVUE: 21-102
HRASTNIK: 41-602
RADEČE: 81-002
LITIJA: 061/883-142
PROMETNE INFORMACIJE: 64-420
TAKI: 0600/61-63-48
0609/63-31-07
ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEZ0RNESL0ZBE):
ZD RADEČE: 88-207
HlIHMUlLilllia
UVODNIK
Pust, Pepelnica, osmi marec, 40 mučenikov je za nami - POMLAD je v deželi! Še predno boste zavrgli to številko in pričakovali naslednjo, bo tudi astronomsko nastopila.
: Zunanji znaki so tudi že opazni - parčki ob ribniku, race so se vrnile, ptic je čedalje več, mački se gonijo, je, tukaj je, nepreklicno!
Še malo, pa bo tudi na poslance vplivalo, Zaradi trde kože politikom kaka stvar kasneje pride...
Bomo pa gotovo vedeli, kdaj bodo dojeli, ker produkcija neumnosti bo brezmejna.
Kaže da je ministru za turizem (ki ima s turizmom le toliko, da je morda kakšen napis HOTEL prebral) pomlad odprla, ker je nekaj zakonov že sproduciral, pa nihče ne ve kako je s podzakonskimi akti, kaj bo z agencijami..., da o pojasnilih o DDV-ju sploh ne govorimo, saj še na ministrstvu za finance nič ne vedo povedati...
Bravo, pa taka država!
VJumbo Jet bi jih stlačil, pa bi le-ta zaradi prepolnosti strmoglavil in veste kdo bi se rešil!
Nekaj iz vsebine
Zasavski glasbeniki so se odrezali
V Projekt vrstniškega posredovanja v Trbovljah <x^j) "Šola ne da vsega," ptavi Stane Ocepek ^K)^1 Kdo je izgubil v vojni taksijev 7 Žiga dal intervju
Vrhunski jazzisti v Loki pri Zidanem mostu
,22!) Literarna uganka
NASLOVNICA:
Blanka Tomac
(foto Peter Motnikar)
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Katra Hribar, Lucija Cestnik, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje
ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o, Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601)64-250,64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen._________________________________________
AVTOBUS: TAKSI
Tiste, ki smo odvisni od javnih prevoznih sredstev, je precej razburila odločitev avtobusnega podjetja Integral Kum, da v sobotah in nedeljah avtobusi ne bodo več vozili. Potnikov je premalo, kajti večina ljudi raje uporabi svoj osebni avto. Pa tudi dejstvo, da Integral ni več edini prevoznik, jih po besedah direktorja Integrala, Jožeta Erjavca, manj obvezuje pokrivati javni prevoz. Odločitev so že omilili, tako da ne bo noben dan brez avtobusnih prevozov, na relaciji Trbovlje -Hrastnik pa bo avtobus vozil kot običajno, vendar pa napovedujejo drastičnejše ukrepe, če se nelojalna konkurenca taksistov ne bo končala.
Kot pravi direktor Erjavec je avtobusni promet v recesiji. Od leta 1990 so na Integralu kapacitete zmanjšali za več kot štirideset odstotkov. Poslovanje je v globoki
izgubi, ki jo pokrivajo z nižjo amortizacijo oziroma s staranjem voznega parka. Lani so poslovanje zaključili s pozitivno ničlo. V Trbovljah, pa tudi v Zagorju in Hrastniku, po Erjavčevem mnenju mestni promet ne obstaja, kajti to bi pomenilo, da bi jim občina ne le podelila koncesijo, ampak tudi krila vse izgube; šele tako bi občina lahko tudi določala ceno. Erjavec je trboveljski občini predlagal, da bi subvencionirala avtobusne prevoze, da bi tri do šest avtobusov opravljalo mestni promet, vendar ugotavlja, da za njegove predloge ni volje.
Nižje cene po njegovem mnenju niso resen predlog, ampak tvegan eksperiment, saj se z avtobusi vozijo le tisti, ki se morajo, torej občutnega porasta potnikov ni pričakovati. Kot primer je navedel, da se za nakup mesečne karte za upokojence, ki znaša le trideset odstotkov vrednosti vozovnice, od približno 1500
upokojencev odloči le trideset ljudi. Ničesar ne bi spremenila niti nabava manjših avtobusov ali kombijev za obdobja, ko je potnikov malo.
Položaj Integrala pa otežuje še konkurenca taksistov, ki ne morejo prevzeti vseh potnikov, zato so na delu v konicah, ko je potnikov največ. Potniki pa se težko uprejo nižji ceni. Po ocenah znaša izguba Integrala zaradi taksistov okoli dva milijona tolarjev. Direktor Integrala je dejal, da gre za “divje” taksije, saj le-ti nimajo taksimetra, ne zaračunavajo Startnine, cene prevoženega kilometra in čakalnega časa. Zato jim Integralov! avtobusi ne morejo konkuritati, kajti taksisti imajo nižje stroške, ni jim treba spoštovati kolektivne pogodbe (beneficirana delovna doba šoferjem, regres, malica, zaščitna sredstva) in s tega stališča imajo privilegiran položaj; so lobijsko močnejši in njim se prilagaja zakonodaja, saj po zdaj veljavni zakonodaji ne bi mogli delati, je še dejal Erjavec. Sprašuje se, kdo je dal obrtno dovoljenje za lokalni taksi in kdo je potrdil cenik. Meni tudi, da občinski odlok o ureditvi taksi službe, ki ga predlaga tudi pristojna inšpekcija v Ministrstvu za promet in zveze, ne bo prinesel rešitve, kajti tudi v Zagorju se le z odlokom ni spremenilo nič. Potrebne so sankcije in takšne ukrepe, kot so se zgodili v Zagorju, ko je inšpekcijska služba prepovedala taksistu opravljati javni linijski prevoz, pričakuje tudi v Trbovljah.
Urša Kmetec
MOBILNA POŠTA
Po novem naj bi na poštama na Dobovcu in Podkumu uvedli takoimenovano mobilno oziroma premično pošto. Na zborih krajanov bodo predlog še prediskutirali in v primeru večinske naklonjenosti bo mobilna pošta poskusno uvedena.
Po besedah direktorja poslovne enote Ljubljana - Pošte Slovenija Ljuba Renka, seje mobilna pošta ponekod v Sloveniji že obnesla. Gre
namreč za odročne zaselke, kjer ni veliko prebivalcev, koder pa predlagajo drugačno organizacijo pošte. In to takšno, da za poštne storitve ne bo treba na pošto, marveč bo dostavljač-poštar vsak dan dostavljal pošto, stranke pa bodo prav tako lahko opravile vse storitve kot doslej. Kot zagotavljajo, ne bo nihče od zaposlenih zato ostal brez službe, saj poštne uslužbence krepko potrebujejo na poštah, kjer število storitev raste.
ER.
TOPLARNO BODO REKONSTRUIRALI
Javno komunalno podjetje Komunala Trbovlje je že pred leti pričela z obnovo oz.rekonstrukcijo toplarne na Polaju. Po tem, ko so končali I.fazo rekonstrukcije, ko so zamenjali dva kotla na premog z dvema plinskima kotloma na zemeljski plin z močjo 30 megavatov, se sedaj lotevajo Il.faze rekonstrukcije. Do konca leta bodo demontirali dva kotla na premog s po 15 megavatov in ju nadomestili z 10 megavatnim plinskim kotlom. V času javnega razpisa se je za izvedbena dela prijavilo več podjetij.
Posebna komisija seje na temelju danih ponudb odločila, da bo demontažna dela pri odstranitvi dveh starih kotlov opravilo podjetje IBT iz Trbovelj, medtem ko bo nov kotel na zemeljski plin dobavila družba Rudis iz Trbovelj. Dela bodo opravili deloma z lastnimi sredstvi investitorja, deloma pa z najetim kreditom.
IL
TAKSI TUDI V HRASTNIKU
Te dni je začel s poskusnimi vožnjami taksi službe na področju hrastniške občine Bojan Frangež s.p. z Dola. Ob določenih urah so namreč ukinili avtobusne prevoze, zato meni, da bo zapolnil to vrzel. Kolikor vemo, seje taksi služba v sosednjih občinah obnesla -posebno s prevozi z železniške postaje.
Fanči Moljk
ZASAVSKI GLASBENIKI USPESNI
Pretekli vikend, točneje 5., 6. in 7.marca so bila po Sloveniji regijska tekmovanja mladih glasbenikov.
Tekmovanje je potekalo v disciplinah trobenta, rog, pozavna, tuba, tolkala, harmonika, kitarski duo in komorne skupine z godali po naslednjih regijah: Gorenjska, Dolenjska, Štajerska, Primorska, Ljubljana z okolico in Zasavjem.
Razdeljeno je bilo v tri kategorije. V prvi so tekmovali učenci nižjih glasbenih šol, ki so bili razdeljeni po starosti do 11 let v A skupino, do 13 let v B skupino in do 15 let v C skupino. V drugi kategoriji so v glavnem dijaki srednjih glasbenih šol, v tretji pa študentje akademije za glasbo.
Tekmovalci, ki so prejeli od 90-100 točk so dobili priznanje in "vstopnico" za državno tekmovanje, ki bo čez slabih štirinajst dni v Ljubljani.
Tudi tokrat so se učenci zasavskih glasbenih šol dobro uvrstili:
-	iz Litije je tekmoval trobentač Gašper Namestnik iz razreda Gorgiev Slavče ob spremljavi Veronike Hauptman in prejel zlato priznanje,
-	iz Hrastnika je iz razreda Štefana Gune in ob spremljavi Dejana Jakšiča tekmoval trobentač Vasja Kocman in prav tako prejel zlato,
-	iz Radeč so tekmovali trije učenci - dva hornista Katarina Lipovšek in Lenart Istenič iz razreda Boštjana Župevca ob spremljavi Dejana Jakšiča sta prejela zlato priznanje, tubist Jure Plahuta iz razreda Rudolfa Kocmana ob spremljavi Mojce Vuga zlato priznanje, trobentač Sergej Sumrak iz razreda Boštjana Župevca in ob spremljavi Dejana Jakšiča pa srebro.
Glasbena šola Radeče pa ima svojo podružnico v Laškem. Kar pet učencev je tekmovalo. V disciplini trobenta sta tekmovala Rok Turnšek in Marko Razboršek pod mentorstvom Mateja Bovhana ter prejela zlato priznanje. Prav tako sije zlato prislužil pozavnist Jan Plahuta iz razreda Rudolfa Kocmana. Srebrno priznanje pa sta prejela trobentač Simon Brečko in tubist Dominik Jelen iz razreda Rudolfa Kocmana. Vse je spremljala Mojca Vuga,
-	iz Zagorja so bili prijavljeni trobentača Matic Bovhan in Rok Zmajšek ter tubist Andrej Kovač. Vsi trije so prejeli zlato priznanje. Njihov učitelj je Drago Peterlin, spremljala pa jih je Slavi Gregl.
Čestitamo vsem tekmovalcem, zlatonagrajencem pa želimo veliko uspeha na državnem tekmovanju.
Danico Kovač
ZA NAKUP APARATURE ZAPREGLED PREBAVIL-ENDOSKOPA
Za nov endoskopje bilo od 20.2. do 5.3.1999 zbranih 23.877,00 SIT. darovala pa sta Stane Pavlič iz Trbovelj terNord d.o.o. iz Žalca. Skupaj je bilo tako zbranih 4.730.877,00 SIT. Sredstva lahko nakažete na poseben žiro račun pri Agenciji za plačilni promet 52700-763-27840 s pripisom "videoskop".
.uTiruTh nvr.
11. suše A 1999
Litijske svetniške
PRVI DELOVNI SESTANEK OBČINSKIH SVETNIKOV
Novoizvoljeni litijski občinski svet seje prvič sestal (če izvzamemo konstitativno sejo v začetku januarja) na svojem delovnem sestanku in po eno in pol urnem razpravljanju in dopolnjevanju dnevnega reda (dopolnjenje bil s tremi točkami) končno le pričel z delom.
Zapletlo pa se je že pri tretji točki, ki je bila popolnoma administrativne narave. Zaradi izločitve dveh naselij (Kostanjevica in Ravne nad Šentrupertom) iz Krajevne skupnosti Dole pri Litiji in priključitvi k občini Trebnje v lanskem letuje potrebno za toliko zmanjšati tudi šolski okoliš Osnovne šole Dole in popraviti odlok o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov, kar je svetnik iz Vač Marko Juvančič (SLS) zahteval, da se sprejme po dvofaznem postopku (verjetno zaradi vložitve dodatnega predloga). Ker pa je bil izglasovan sprejem po hitrem postopku, je moral zahtevati 20-minutni odmor, daje lahko napisal amandma in ga predal predsedujočemu za obravnavo na seji. V njem zahteva, da Podružnični osnovni šoli Vače in Dole dobita status samostojne organizacijske enote, ker po njegovem mnenju in mnenju Mirka Močilarja (SLS) iz Dol (sopodpisnika amandmaja) izpolnjujeta vse pogoje.
Darjo Rajšek (ZLSD), po poklicu učiteljico, je zanimalo, kaj je narobe z obstoječo organiziranostjo, kolikšna finančna sredstva potegne za seboj nova organiziranost, ker jih ni na pretek in kar je najpomembnejše, da o ustanavljanju novih organizacijskih enot odloča pristojni minister in ne občinski svet. Tudi Martin Brilej (LDS) ni mogel ostati tiho, da ne bi vprašal predlagatelja amandmaja, kaj naj se sploh spremeni v odloku, ki ima tri člene s po eno vrstico. "To, kar se danes počenja je popolna neresnost." Joža Ocepek (ZLSD) pa se je pritoževala, da za točko, o kateri se razpravlja ni dobila gradiva in o njej ne more odločati.
Po razpravi, ki je trajala več kot uro in pol je predsedujoči, župan Mirko Kaplja (LDS), ker predlagatelja od amandmaja nista odstopila, predlagal, da s predlogom počakajo toliko časa, da dobijo mnenje ministrstva za šolstvo in šport in če bo pozitivno, se predlog uvrsti na prvo naslednjo sejo. Tudi s tem predlogom se nista strinjala in zahtevala glasovanje, toda zaman, njun amandma ni bil sprejet (za - 9 glasov, proti - 9 glasov).
Po neizglasovanem amandmaju je predlagatelj Marko Juvančič protestiral proti načinu dela na sejah občinskega sveta in dejal (citiram):
"Gospod župan, jaz sem amandma predložil
vam. Moja dolžnost ni, da ga kopiram. Zahtevam, da se amandma kopira in razdeli med člane občinskega sveta, da bodo sploh vedeli o čem glasujejo, oni so bili zavedeni. Saj to je pa višek, no, napisal sem ga, pa ga niso dobili, moji kolegi. To ni normalno stanje! Jaz nisem vedel kako spremljati, ki sem zadevo pripravljal in prosim, da se glasovanje ponovi, ker nisem vedel o čem sem glasoval!" (konec citata)
In za zaključek, ker je predsedujoči že zaključil točko in napovedal novo, je svetniku Marku Juvančiču zaradi nediscipline izrekel opomin.
Tudi naslednja točka dnevnega reda, zaradi izločitve dveh naselij iz Krajevne skupnosti Dole pri Litiji (določiti je potrebno novo mejo krajevne skupnosti) je zaradi nepravilno pripravljenega gradiva dvignila veliko prahu.
V	nadaljevanju so litijski svetniki obravnavali še: predlog sklepa o prekomerni uporabi lokalnih cest, predlog sklepa o začasnem financiranju potreb proračunskih porabnikov v letu 1999, predlog sklepa o določitvi vrednosti točke za nadomestilo stavbenega zemljišča (vrednost točke za izračun nadomestila ostane enaka lanski, 1,20 SIT/m2), predlog sklepa o financiranju političnih strank, predlog skpela o uporabi sredstev rezerv in vrnili del zemljišča denacionalizacijskemu upravičencu, ki ga že sedaj uporablja. Neobravnavanih je ostalo šest točk, med njimi tudi informacija o političnih čistkah v občinski upravi, ki bodo združene z dnevnim redom naslednje seje občinskega sveta predvidoma v drugi polovici tega meseca.
Marjan Šušteršič
OBNOVA CESTE KAMNIKAR - DOM UPOKOJENCEV
V	ponedeljek, 23.februarja, seje trboveljski občinski svet sestal že na 3.seji. Na dnevnem redu je bil tudi sprejem odloka o lokacijskem načrtu za ureditev mestne ceste od križišča Kamnikar do Doma upokojencev, in sicer v dolžini pol kilometra. Celotna cesta, uradno ji je ime mestna cesta Križišče Kamnikar - Terezija rov, je dolga okoli 800 metrov. Razprava o potrebi po obnovi te ceste potekajo že vrsto let, tudi denar je na voljo in celo na zgornjem delu manjka le še asfalt, ki bo letos polit.
Kaj je torej tisto, kar je primoralo občino k izdelavi lokacijskega načrta, saj so zgornji del ceste obnovili z enostavno priglasitvijo del. V spodnjem polkilometrskem delu trasa poteka med stanovanjskimi objekti, v večjem deluje omejena z vrtnimi ograjami in uvozi do objektov oziroma parcel. Nekaj lastnikov zemljišč in stanovanjskih hiš je dalo soglasje k obnovi ceste, nekaj pa se jih je vjavni obravnavi avgusta 1998 odreklo poseganju na njihovo ozemlje oziroma so postavili
tudi nesprejemljive pogoje. Občini torej niso bili pripravljeni prodati kvadratnih metrov zemljišča, ki bi bili potrebni za izgradnjo dvosmernice z enim pločnikom. S sprejemom lokacijskega načrta pa je podana zakonska osnova za prisilni odvzem zemljišča. Seveda pa tak postopek ni od danes do jutri. Tudi nekaj nepredvidljivih let lahko traja, zato so se nekateri občani zaman veselili, da bodo kmalu zatem, ko so gledali obnovo zgornjega dela hodili in se vozili bolj varno kot doslej tudi na spodnjem koncu. Dokler ne bodo rešeni odnosi zaradi poseganja v tujo lastnino, v večini gre za pičle kvadratke, bo cesta obdržala zelo slabo kvaliteto zgornjega ustroja, to je nosilne in obrabne asfaltne plasti, ne bo hodnika za pešce (pločnika), v srednjem delu jo bo "krasila" izjemna strmina, neugoden bo priključni del na regionalno cesto pri Kamnikarju, kjer se na prednostno cesto vključujeta dve ulici, širina bo od 4,5 do 5 metrov. Oziroma še slabše bo, kajti cesta se bo z leti vsak dan hitreje starala in z urejenega zgornjega dela bo pretok v ožji in ovinkast ter strm in star, neurejen del kot v spodnji del na pol zamašenega lijaka.
V že prej omenjenem zgornjem delu, je bila za obnovo potrebna le priglasitev del, saj so se investitor in lastniki zemljišč dogovorili za odkupe oziroma za odškodnino. Gotovo seje splačalo, tudi lastnikom obcestnih parcel, saj je speljana dvosmerna cesta s pločnikom, speljani so elektrovodi, telefonski in TV kabli, nova je javna razsvetljava, nova kanalizacija.
Odlok o lokacijskem načrtu ne more predviditi, kdaj se bo gradnja začela. Tudi sodni mlini, če se bodo seveda zavrteli, pri tem ne bofo nič krivi, saj imajo primerov, kot jih poznamo v Trbovljah, verjetno neprešteto število.
Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet še ureditveni načrt za območje urejanja - IZ 9/5 -Bolnica. Ta in prej omenjeni dokument bosta objavljena v Uradnem vestniku Zasavja.
Svetniki pa so v obravnavo posredovali proračun za to leto, odlok o občinskih cestah in odlok o kategorizaciji le-teh. Tokrat jim je uspelo imenovati preostale komisije in svete, in sicer statutarno-pravno komisijo, komisijo za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo, odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada in svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj. Še vedno ni bil posredovan predlog za svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, saj komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na osnovi predlogov, ki jih je prejela, ni uspelo sestaviti liste po zahtevanem razmerju.
Trboveljski svetniki se bodo že četrtič v svojem mandatu sestali 29.marca, in če bodo razprave potekale po načrtih, bodo takrat sprejeli občinski proračun.
Ivana Laharnar
11. SUŠCA 1999
j. ij jj,r. 11j. r»
PROJEKT VRSTNIŠKO POSREDOVANJE
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje se je vključila v Projekt vrstniškega posredovanja, ki naj bi zaživel v osnovnih in srednjih šolah. V šolah zaznavamo različne konflikte, lažje in težje obvladljive, kar vzbuja strah in nemoč. Projekt vrstniškega posredovanja daje nekatere možnosti, da se konflikti razrešijo, hkrati pa lahko ugodno vpliva tudi na prevzgojo. Koncept vrstniškega posredovanja vključuje različne vsebinske vidike socializacije, kot so na primer komuniciranje, zaznavanje konfliktov in njihovo reševanje, obvladovanje konfliktov, spoznavanje drugih in samega sebe.
Vrstiški posredovalci so dijaki, ki se v posebnih tečajih naučijo vzpostavljati razgovor med sprtimi dijaki ali skupinami, ki iščejo rešitve. Njihov namen je, da sprtima stranema omogočijo boljšo komunikacijo in razumevanje. Dijaki posredovalci svojim vrstnikom aktivno pomagajo predelati konflikt. Dijaki na osnovi konfliktne situacije nekaj spoznajo in se iz nje tudi nekaj naučijo. V primem iskanja pomoči pri avtoritetah v glavnem tega učinka ni, saj profesorji ponavadi ponudijo rešitve, ki ustrezajo le njim ali pa dajejo vzgojne lekcije. Zavedamo se, da se v šoli z modelom vrstniškega posredovanja ne morejo reševati vsi problemi; uspešno pa se rešujejo problemi med dijaki, kot so na primer ponižanje, žalitve, posmehovanje, izsiljevanje, obrekovanje...
Seminar za dijake - vrstniške posredovalce sta pripravili prof.Nasta Doberlet Bučalič in prof.Antonija Mrak, ki sta po uspešnem lastnem usposabljanju prevzeli mentorstvo tega zanimivega projekta.
Darka Lipičnik
PRVI OBISKJACKIEBURKSV LITIJI
V soboto, 27.februarja 1999 je v sodelovanju z Evangelijsko baptistično skupnostjo Celje, območnim združenjem Rdečega križa Litija in Osnovno šolo Litija obiskala Litijo dobrotnica iz Dallasa v ameriški zvezni državi Texas, Jackie Burks s hčerko, z namenom, da podari oblačila petim izmed najbolj socialno ogroženim litijskim družinam. Na sprejemu v avli Občine Litija
(sprejel jo je tudi župan) in po kratkem kulturnem programu Kvarteta Šmartin iz Šmartna pri Litiji, je v zahvalo gospa Burks s solzami v očeh dejala,
da takega sprejema ni pričakovala in daje to njen prvi obisk v Litiji, ni pa zadnji ter razdelila nova oblačila štirim prisotnim družinam (na sliki), peto pa je obiskala na domu.
Tekst in foto M.Š.
OBČNI ZBOR KD SVOBODA TRBOVUE
Kulturno društvo Svoboda Trbovlje je eno naj večjih društev v občini. Šteje okrog sto članov, v okviru društva pa delujejo mešani pevski zbor, ki je lani praznoval 45.-letnico delovanja, mladinski pevski zbor, mladinsko gledališče, ki se lahko pohvali z mnogimi uspehi, dobro znani in priznani ansambel HIŠA, dobitnik Zlatega petelina, ponovno oživljeni narodno zabavni ansambel in še dvoje mladih skupin glasbenikov, ki si šele utirajo pot k uspehu predvsem z lastnimi skladbami. V soboto, 6.3.1999, je bil v dvorani doma Svobode Trbovlje občni zbor Kulturnega društva Svoboda Trbovlje. Dnevni red, ki je običajen za takšne sestanke, ni obetal kakšnih pretresljivih stvari pa vendar je bilo iz poročil predsednika, tajnice in računovodkinje ter predstavnikov sekcij, ki delujejo v okviru KD Svoboda Trbovlje razbrati, da stanje ni rožnato in prav gotovo ne takšno, kot bi si ga člani društva želeli in tudi zaslužili. Velik problem predstavlja prenova in vzdrževanje in tudi redni vsakomesečni stroški s stavbo, ki je v lasti dmštva. Splošne težave z neplačevanjem računov najemnikov so pustile luknje v finančnem stanju, ki pa kljub izgubi, ki jo prikazuje za preteklo leto, ni brezizhodno. Vir dohodka društva so predvsem najemnine od oddanih prostorov, nekaj malega prispevajo članarine potem pa še dotacija in seveda sponzorji.
Ko se bodo vzpodbudne in obetajoče besede vseh gostov, B.Krevla z občine, S.Nagode (KnjižnicaTone Seliškar) inV.Kovačič (Kulturne organizacije Trbovlje) prelile v dejanja, potem se bodo tudi želje društva udejanile. To pa je zagotovo najprej prenova dvorane in opreme, tako da bo v prostor mogoče povabiti tudi malo bolj zahtevne izvajalce in bo v ponos društvu in
obiskovalcem. S to željo je tesno povezana tudi prenova knjižnice, kije dolga leta delovala v domu Svobode in katere duša je bila g.Šuštar. Za 4000 Trboveljčanov, ki radi berejo, je ena moderno urejena knjižnica občutno premalo, prav zato bo po besedah S.Nagode sodobno urejena knjižnica v domu Svobode predstavljala informacijski center zgornjih Trbovelj in upa, da bodo sredstva potrebna za izpeljavo projekta, čimpreje zagotovljena in bodo ljubitelji branja v naslednjem letu ali vsaj v letu 2001 povabljeni na otvoritev.
Vsekakor pa bodo vse sekcije kulturnega društva nadaljevale z že ustaljenim uspešnim delom in programom tudi v prihodnjem obdobju in s tem upravičile pričakovanja svoje publike in izpolnile obveznosti do donatorjev oz.sponzoijev. To dokazuje tudi koledar prireditev, ki v marcu, kolikor ga je še ostalo, ponuja gledališko predstavo, recital, nastop folklornih skupin in akademskega pevskega zbora. Ob zagnanosti in resnosti, ki veje od članov društva, ni vzroka, da bi dvomili v uspeh.
Marta Hrušovar
KULTURNO ŽIVUENJE NA DOBRNI
Na območju starega rudarskega naselja Dobrna, ki je v povojnem času doživelo veliko sprememb zavoljo napredujočih rudarskih podzemskih in površinskih del, pa kulturno življenje ni nikoli zamrlo. To so znova še posebej dokazali, ko so v domu Svoboda Dobrna v Hohkrautovi koloniji v februarskih dneh pripravili zelo zanimive kulturne prireditve. Dne 6.februaija so v večernih urah izpeljali glasbeno-literarni-dramski večer Prešernove poezije, 20.februarja so pripravili večer dokumentarnega filma v izvedbi domače filmske sekcije. Tretja prireditev pa je bila izpeljana 26.februarja, ko je nastopila mladinska glasbena skupina. V seh teh dneh je bilo v domu Svoboda Dobrna zelo živahno ob dobrem obisku.
11.
POČITNIŠKO KRATKOČASENJE
Center za socialno delo Trbovlje je tudi v zimskih počitnicah od 22. do 27.februarja letos organiziral počitniško kratkočasenje za osnovnošolce. Potekalo je tudi tokrat v domu Svoboda in okolici, vsak dan od 9. do 13.ure. V tem času so učenci, povprečno jih je bilo dnevno po 20, izvajali resne dejavnosti od družabnih in športnih iger, do utrjevanja tujih jezikov, izdelovali so razne praktične predmete iz papirja ipd. Skupine so vodili usposobljeni mentoiji, teh je bilo šest, ki so to delo opravljali v okvim javnih del. Julija in avgusta letos bodo s počitniškim kratkočasenjem nadaljevali.
IL.

VEČINA PARCELVIOC KISOVEC ŽE ZASEDENIH
V preteklih dneh so v Rudniku Zagorje v zapiranju d.o.o. v skladu z razpisanimi pogoji, ki so bili objavljeni v našem časopisu, določili najboljšega ponudnika za parcelo št.3 v izmeri 1.825 kvadratnih metrov. Kot je znano, so se za to parcelo potegovala kar tri podjetja in sicer Potrošnja Zagorje, Grafex Izlake in Aqua Izlake. Slednji so se izkazali kot najboljši ponudniki in bodo po podpisu pogodbe prejeli v upravljanje parcelo. Sicerpanamje direktor Rudnika Matej Požun posredoval podatke o ostalih parcelah. Tako je že znano, daje za cca. 30.000 m2 parcel že znanih ponudnikov oz. interesentov, nekoliko dmgačen pa je podatek o že podpisanih pogodbah. Slednjih je namreč podpisanih za cca. 19.000 m2. Približno 8.000 m2 parcel je tako še vedno na razpolago, toda v Rudniku Zagorje pričakujejo, da bodo tudi za slednje dokaj kmalu znani ponudniki oziroma podpisane pogodbe.
RM.
SKROMNA ZASAVSKA UDELEŽBA NA SEJMIH ALPE ADRIA
Na Gospodarskem razstavišču je v organizaciji Ljubljanskega sejma d.d. v dneh od 23. do 28. februarja potekal sejem Alpe Adria "Ljubo doma", na katerem je razstavljalo 389 razstavljalcev iz 22 držav, od tega je bilo 254 razstavljalcev iz Slovenije. Zanimiv je podatek, da sta se sejma iz Zasavja ali okolice udeležili le dve podjetji in sicer Artisan inženiring iz Trbovelj in Marino d.o.o. iz Šmartnapri Litiji. Sicer pa je sejem "Ljubo doma” obiskalo okrog 50.000 prebivalcev.
Še bolj žalostna zasavska udeležba je na pravem sejmu Alpe Adria (sejem Alpe Adria je od leta 1996 razdeljen na Dom, Kulinariko in Alpe Adrio), kjer v teh dneh razstavlja 277 razstavljalcev iz 20-ih držav (kar je nekaj manj kot lani). Ob sejmu Alpe Adria bosta vzporedno potekala še dva sejma in sicer "Ribolov in lov" ter "Fotostik", kjer bo razstavljalo še 75 razstavljalcev. Iz Zasavja se bodo namreč na sejmu skupaj predstavili le Občina Radeče s Turističnim društvom Radeče in Občina Hrastnik s svojim turističnim društvom. To predstavlja veliko šibko točko za zasavski turizem, saj vsi tako zaskrbljeno razglabljajo o tem, kako bi v Zasavje prepeljali čim več turistov, če pa se ne znamo niti predstaviti ostali Sloveniji, kajne?
RM.
IZ SVEE SPOROČAJO
Sekcija "managerk" pri združenju Manager je objavila razpis za podelitev priznanja "Ženskam prijazno podjetje", na katerega seje prijavila tudi
Svea Zagorje in v kandidaturi tudi podrobneje pojasnili dva od treh kriterijev.
V 253 članski družbi so prepričani, da skrbijo za urejene in prijazne delovne pogoje zaposlenih in na vodilnih vodstvenih mestih so ženske, ki pripomorejo k uresničevanju zastavljenih poslovnih ciljev. Sicer paje v Svei zaposlenih 54 žensk. Celotno strokovno ekipo sestavlja 14 delavcev, med njimi je polovica žensk, med vodilnimi managerji so 4 ženske. Na vodstvenih področjih je 6 žensk z višjo izobrazbo.
Poleg tega skrbijo tudi za ergonomsko urejene delovne pogoje proizvodnih in upravnih delavcev.
Cilj Svee Zagorje je - povezovanje sistemov za upravljanje s kakovostjo, z okoljem in z varnostjo. Pogoji pri kandidaturi pa so tudi uspešni poslovni rezultati, s katerimi se lahko v Svei zagotovo pohvalimo.
Vojka Povše Krasnik
NOVICE IZ MATIČNE KNJIŽNICE
Rekonstrukcija litijske knjižnice se ponovno nadaljuje. Naslednja faza pri adaptaciji stavbe je sanacija zgornje oziroma severne stene ob železnici, ki jo je potrebno izolirati in tako preprečiti pronicanje vlage v spodnje prostore,
kije posebej problematično ob deževjih.
Izvajalci bodo zaradi varnosti delali v fazah. V naslednjih dveh mesecih bodo zgradili tudi novo oporni zid med stavbo in železniškimi tiri, nato paje predvidena tudi gradnja novega zunanjega vetrolova pri vhodu v knjižnico.
V naslednjih dveh mesecih bo zaradi adaptacije potrebna reorganizacija del v knjižnici. Vhod s severne strani bo začasno zaprt in prestavljen v spodnje kletne prostore. Vse uporabnike Matična
knjižnica prosi za razumevanje in morda tudi kanček potrpežljivosti na zoženih stopniščih.
Andreja Štuhec, foto M.Šušteršič
NA DOLU RAČUNALNIŠKI TEČAJ ZA UČITEUE
Na dolski šoli so v preteklem letu preuredili dva nefunkcionalna prostora v sodobno računalniško učilnico, ki dobro služi svojemu namenu. V zimskih počitnicah so namreč v učilnici organizirali tečaj za štirinajst učiteljev iz Hrastnika in Dola. Druga skupina učiteljev seje seznanjala z osnovami računalništva od 1. do 4.marca, tretja skupina, ki bo vključila tudi vzgojiteljice VVO in Vitka Pavliča pa bo imela tečaj od 22. do 25.marca. "Tečaj organiziramo v popoldanskih urah od 15. do 20.ure," pravi vodja podružnične šole Branko Kastelic. "Ker poteka tečaj pod strokovnim vodstvom Ministrstva za šolstvo ziroma izobraževalne organizacije Miškolin iz Ljubljane, si bodo učitelji z udeležbo na tečaju pridobili določeno število točk za napredovanje."
Fanči Moljk
ZIM0VANJE NA RIBNIŠKI KOČI
Za hrastniške in dolske petošolce so organizirali letos zimovanje na Ribniški koči. Prva skupina je pridobivala smučarske veščine od 28.februarja do 5.marca, druga skupina pa od 7. do predvidoma 12.marca. Nekaj petošolcev je zaradi finančnih težav ostalo doma.
F.M.
MINUTA ZA JEZIK
Rada brskam po katalogu oziroma mapi z vizitkami, če ravno naletim nanje. Naslovi raznih podjetnikov so napisani v različnih pisavah, v različnih barvah in tudi estetsko so lepi na pogled. Potem jih ocenim še pravopisno. Večjih napak na takem majhnem lističu sicer ni pričakovati, nekateri pa le niso brez nje. To je pisava imena in priimka. Nekaj jih je, ki ne vedo, da se piše vedno najprej ime, potem priimek. Kar preglejmo: Bojan Križaj, Milena Zupančič, Ivan Cankar... Priimek napišemo pred ime le na seznamih, ki to zahtevajo.
In če minuta še ni potekla, poglejmo o priimkih še nekaj. Večkrat me kakšni prizadevni organizatorji v društvih, kadar pišejo diplome ali zahvale, sprašujejo, če priimek sklanjamo. Moški da, ženski ne. Torej; Mirku Novaku, Jerici Novak itd. Bolje je vprašati kot pa zagrešiti napako.
Fanči Moljk
^	^— r*r- j—
j, ij jj r. 11rij. r»
Korab med besedami
Pesnik, prevajalec, slavist Ciril Zlobec, kije tudi dobitnik številnih literarnih, družbenih domačih in mednarodnih nagrad, seje v četrtek, 24. februarja mudil v Trbovljah. Razlog za to je bil preprost: trboveljsko mladinsko gledališče Svoboda je pripravilo recital Zlobčevih pesmi v režiji Janeza Rusa.
Vsega dvajset pesmi je zapolnilo program, v katerem so nastopili: Barbara Krasnik, David Lindič, Tanja Bivic, Nina Lanišnik, Gordana Mohor, Jerneja Alič, Janez Rus, Uroš Piki in Katarina Pajer. Poleg svojstvene scenografije so besedno izpovednost pesmi podali s temu primerno glasno, razposajeno, užaljeno, ljubeznivo,... interpretacijo, ki je združevala le nekaj tematik, katerim se je Ciril Zlobec, v doslej več kot dvajsetih pesniških zbirkah, posvečal. Recitalu je sledil razgovor s pesnikom Cirilom Zlobcem, ki je v vsej prijaznosti, publiki predstavil tudi svojo ženo. "Ko sem poslušal recital," je dejal, "sem bil presenečen, če ne celo navdušen."
Eden najvidnejših slovenskih pesnikov, katerega pesmi so tudi v Antologiji svetovne poezije in ki je tudi član SAZU, je prisotnim povedal, da poezija ni branje za kratek čas, marveč je dialog duš, srca, čustev in ki zmeraj najde
občutek za dogajanje. "Najbolj zaljubljen sem v zadnjo stvar, ki jo napišem," je rekel in povedal tudi o romanu Spomin kot zgodba, ki je izšel lani in obsega prek sedemsto strani ter ga je pisal predvsem po spominih. Pravi sicer, da je za vsako stvar značilno, da so pričakovanja večja in tudi s pesmimi daje vse od sebe ter so tako nastajale tudi zbirke: Pesmi štirih skupno - s še vedno prijatelji - Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom. Nato:	Pobeglo otroštvo,
Ljubezen, Najina oaza,... in nekatere iz sedemdesetih in osemdesetih:	Čudovita
pustolovščina, Vračanja na Kras, Pesmi ljubezni, Beseda,...
Nekje je zapisal, da ga prazne besede ranijo. "Saj človek čedalje bolj uporablja besedo za vse svoje ambicije," je povedal, "bodisi za lastno uveljavljanje, za izničevanje drugih ali za komunikacijo. Vendar je vse manj odgovornosti za javno izrečeno besedo. Ki je pogostoma pogoj za uveljavljanje, od
fizičnega delavca za socialno varnost do umetnika za prestiž in se ne štedi z besedo." Ker je veliko Zlobčevih pesmi nostalgičnih, ko v preteklosti najdeva lepoto trenutka, je k temu dodal, da se iz preteklosti veliko bolj spominja lepega. "Medtem ko tekoči čas," pravi, "človek živi v realnih razmerah, ki so tako dobre kot slabe. Vendar je sedanji človek vpet v nek civilizacijski razvoj in čedalje bolj odsev socialnih, gospodarskih in drugih razmer. Manj je možnosti, da bi živeli tako polno življenje, kot sem ga jaz, tudi ko je bilo težko. Zdaj pa nas tehnološki razvoj prehiteva, obilo informacij nudijo računalniška 'srfanja', ki so dejansko površna. Množična kultura ponuja za vse isti vzorec, ko iščeš skupno in pozabljaš individualno, zato se izgublja individualnost, ki je bila
zmeraj najdragocenejši del vsakega človeka."
Seveda pa večidel Zlobčevih pesmi preveva ljubezen, o kateri še vedno rad piše in glede katere pravi, da je človek prejšnjih generacij. "Ljubezen skušam postaviti v realne odnose," razglablja, "ko žena in mož doživljata vso skalo erotike od ljubosumja, obupa, celo nestrpnosti drug do drugega in se znova vračata k dialogu, strpnosti, ljubezni. Smatram namreč, da je ljubezen od vseh človekovih čustev, najtrajnejša človekova spremljevalka, ki je tudi najbolj iskrena, individualna in demokratična." Ciril Zlobec je še omenil, da brez publike ni literarnega večera in da se bo recitala rad spominjal.
Tekst in foto: Petro Radovič
VEDNO 2 IGRO
Za devetnajst otrok iz Vrtca Hrastnik je bilo pravcato doživetje zimovanje na Pohorju, kjer so bili od 15. do 22. februarja. Ker je v vrtcu dejavnost namenjena otrokovi raznovrstni igri, jim je tudi sneg doprinesel obilo veselja. Lahko so smučali, se kepali, izdelovali sneženega moža in uživali v snegu. V hrastniškem vrtcu pa so nadalje tudi v tednu šolskih počitnic potekale dejavnosti, v katere so bili vključeni
otroci, ki so rabili varstvo in niso imeli doma nobenega bratca ali sestrice, da bi skupaj popestrili šole proste dneve. Tako so najmlajši izdelovali različne izdelke iz plastelina, se igrali skrivalnice in za spremembo je bilo povsem prijetno, da so se skupno igrali najmlajši in malošolarji. Sploh pa v vrtcu poskrbijo, daje teh igralnih kotičkov čimveč in so otroku prijetni.
Tekst In foto: ER.
Malošolarji štejejo - do deset.
.uTLTLcVn TVTiJ
II. suše A 1999
NA OBISKU
STANE OCEPEK PRAVI: “ Šola ne da vsega”
Marsikdo ga pozna, veliko znancev in prijateljev mu reče: “Ti si pravi mojster za vse”. Pa se Stane le skromno nasmehne. Nasploh je skromen mož, ki veliko ve in zna. Njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetjem, vse kar zna in ima si je priboril sam. Stanetovo ime je zapisano zagorski Svei, ki letos praznuje pol stoletni jubilej.
Stane Ocepek ob nagrajeni kuhinji Valentina leta 1997
Stane Ocepek seje rodil 3. majnika pred 69 leti v Kandršah. V družini je bilo 5 otrok in Stane je bil srednji, mlajši bratje ostal na domačiji, Stane pa je šel svojo pot. Njegovo osnovno šolanje je prekinila druga svetovna vojna, potem je moral počakati na mesto vajenca. Prvo strokovno znanje si je kot vajenec nabiral pri mizarskem mojstru Antonu Podbevšku na Vačah, obrtno šolo pa je končal v Kranju. Od leta 1947 do 1950 je delal pri Udarniku v Ljubljani, kjer so izdelovali športne avione. Nato ga je pot pripeljala v
Zagorje, kjer je dobil delo pri državnem mojstru Maksu Škrinjarju v mizarski delavci, kjer je delalo 15 ljudi. Leta 1963 so se mizarji priključili Lesno industrijskemu podjetju Zagorje in kasneje Slovenijalesu Svei. Vmes je naredil delovodno šolo in v zagorski Svei je opravljal različna dela. Bil je delovodja, normirec, vodja priprave dela, vodja monterjev in oblikovalec. .Stane pravi:” Vsako delo sem rad opravljal, vendar vse moje delovne zadolžitve so bile malce povezane z oblikovanjem. “Delo oblikovalca mu
je bilo ponujeno pred dobrimi 15 leti, pod generalnim direktorjem mag. Mirom Štrajharjem.
Resda seje Stane Ocepek uradno upokojil pred 9 leti, vendar je še vedno zvest svojemu delovnemu kolektivu. Vsak dan se iz Litije pripelje v Sveo, v svojo pisarno, kjer ima polne roke dela. Na urejeni mizi človek vidi vse mogoče, od idejnih skic, načrtov različnih kuhinj, vzorčnih materialov, do literature.
Za svoje oblikovalske uspehe je Stane Ocepek prejel veliko nagrad. V njegovem značaju ni zaznati samohvale, vesel pa je uspehov in pohval. Leta 1987 je prejel nagrado za inovacijo kuhinje Ajda od Zasavske gospodarske zbornice, sicer so njegovi oblikovani kuhinjski programi prejeli številna mednarodna priznanja. 4-krat so bile nagrajene tudi razstavljene kuhinje na ljubljanskem pohištvenem sejmu. Imena kuhinj mu gredo gladko z jezika. To so kuhinje Katarina, Ajda, Martina in Valentina.
Stane o svojih dosežkih pravi: ”Šola ne da vsega, moraš imeti prirejen talent. Ta ti je položen v zibelko.” Že kot majhen fantič seje rad igral z lesom, rad je z nožem rezljal, saj igrač v njegovih otroških letih niso poznali. “Kakšno punčko ali žogo nam je iz cunj naredila mati” poudarja Stane. Tudi kot vajenec je rad ostajal po končanem delu v delavnici in rezljal šatule, vaze
Dedek Stane z vnukinjo Anamarijo
iz lepljenega lesa in majhne mične izdelke.
Stane je rad v družbi prijetnih ljudi. Leta 1987 je bil v Svei tudi pobudnik za ustanovitev planinske sekcije. Veliko pa mu pomeni tudi njegov vikend na Spodnji Slivni blizu Vač. Tam ima urejeno leseno hišo , ki jo od spomladi do jeseni krasijo rože. Stane je človek, ki potrebuje toplo besedo , vse drugo mu ni vredno. Ima veliko idej, zna oblikovati tudi gostinske, trgovske lokale, tudi razstavni saloni Sveinin kuhinj so plod njegovega dela.
Pravi, da mu je med prijatelji in prijateljicami v Svei lepo, da se dobro počuti in edino kar si želi je -zdravje.
Pa na zdravje Stanetu!
Vojka Povše Krasnik
RAZMIŠLJANJE OB 8. MARCU, DNEVU ŽENA...
Toplejše, bolj prijazno vreme z nežnimi belimi zvončki že naznanja prihod pomladi in seveda tudi dan - dan žena.
Pred nekaj leti se je dan žena praznovalo bolj hrupno, veselo. Sedaj marsikatero dekle, mamico, ženo tarejo različne skrbi. Živimo pod nekakšnimi pritiski strahu. Strah nas je za otroke, mladino, ko je toliko skritih nevarnih pasti.
Toda treba je z optimizmom gledati na življenje, biti samozavesten, spoštljiv, do sebe, do narave, do vsega, da začutiš, da niso vsi dnevi enaki.
Lepo je živeti, "biti", imeti svoj jaz. Naj bo dan žena lep, topel, prijazen ob misli, da vendar le živimo v naši lepi Sloveniji, se zavedati, da je tu naš dom.
Naš slogan naj bo. Tu živimo, tu za lepšim hrepenimo.
Mira Rožaj
KRSTILI KNEŽJE VINO VINO NA DOBOVCU
V Janezovem hramu na Dobovcu so 20.februarja zvečer krstili Knežje vino, čeprav tam ni nikakršnih vinogradov, mordo frankinjo in laški rizling (vstekleničen v posebne steklenice) so poimenovali po Janezu Knezu, akademskem
slikarju. Značilnost teh steklenic je, da so etiketirane z miniaturnimi slikami priznanih slikarjev J.Ciuhe, J.Tisnikarja, J.Kneza, M.Kneza in drugih.
IL.
SLIKAR JOŽE POTOKAR S CIKLUSOM KONJI
Znani trboveljski slikar Jože Potokar, član društva Relik razstavlja od 24.februarja do 14.marca v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja svoja najnovejša dela. Tokrat se z 11 -imi slikami v pastelu predstavlja s ciklusom Konji. Na slikah je upodobil številne konje v raznih razpoloženjskih stanjih - mirnem,
utrujenem, divjem, razburjenem, rezgetajočem, posamično in v skupinah. Avtorja smo doslej dolga leta poznali predvsem kot slikarja in risarja rudarskih motivov, ki se je izredno uveljavil spričo kakovosti svojih del. Zdaj pa se je s ciklusom Konji znova dokazal kot dober poznavalec tudi anatomije konj in ne le ljudi. Izredno dober vtis naredi pri ogledovanju razstavljenih del tudi enotna oprema slik. Tudi tokratna njegova samostojna razstava dokazuje kakovost njegovega dela, uspešnost realističnega upodabljanja ljudi, živali, krajine, rudarskega okolja.
U.
Zagorjani odslej samo ženim avto-taksi prevoznikom
VOJNA TAKSIJEV KONČANA!?!
Pred dobrim letom dni smo že pisali o vseh problemih, ki so nastali s tem, ko sta se v Zagorju pojavili dve podjetji, ki sta opravljali avto-taksi prevoze. Tudi občina ni stala križem rok in je sprejela dokaj natančno izdelan odlok o avto taksi prevozih, katerega sta bila tako Integral Zagorje kot samostojni podjetnik Milan Golob dolžna upoštevati. Po nekaj več kot enoletni "vojni taksijev", se je, kot kaže za Milana Goloba vse končalo. Končalo seje z odločbo Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, ki je omenjenemu podjetniku poslala odločbo, ki je v članku tudi navedena. Integral Zagorje na eni strani pravi, da si je za to situacijo kriv predvsem Golob sam in pri tem s prstom kaže na pristojne inšpekcije v Trbovljah, na drugi strani pa Golob za vse krivi Integral oz. njegovega direktorja Janez Pavška, ki da mu je končno uspelo tisto, kar je poskušal že več časa - zrušiti konkurenco. S tem v zvezi smo se podali tako k eni kot k drugi strani, oglasila pa se je tudi Občina Zagorje, ki nam je poslala sporočilo za javnost. In na tem mestu se ne želimo postavljati na nikogaršnjo stran, le poskušali smo dati obema stranema priložnost, da pojasnijo svoje argumente.
Tržni inšpektorat je Milanu Golobu s.p. prepovedal opravljati dejavnost:	60,230 Drugi
kopenski potniški promet - javni prevoz oseb v prostem cestnem prometu, dokler te dejavnosti ne bo priglasil pri Ministrstvu za finance, davčni upravi RS, izpostavi Zagorje. V obrazložitvi, pod katero je podpisan tržni inšpektor Andrej Žakelj, je razloženo, (citiram) "da je bilo v dveh vozilih ugotovljeno, da samostojni podjetnik opravlja tudi drugi cestni potniški promet na izrednih linijah na relaciji Zagorje - Izlake, po ceni 150,00 SIT, ne oziraje na prevožen kilometer, brez vključenega taksimetra, ki so sicer nameščeni v obeh vozilih... Iz tega izhaja, da opravlja Milan Golob pridobitno gospodarsko dejavnost, prevoz potnikov v
prostem cestnem prometu, čeprav ima pri Ministrstvu za finance priglašeno le dejavnost taksi storitev, torej opravlja prevozniško dejavnost v prostem cestnem prometu, brez predhodne priglasitve te dejavnosti pri Ministrstvu za finance, DURS, Izpostava Zagorje in brez obrtnega dovoljenja in vpisa te dejavnosti v obrtni register." (konec citata, op.a.)
Prvi izmed obeh vpletenih je svoje videnje celotne zadeve pojasnil Janez Pavšek, direktor Integrala Zagorje: "Mi kot javni prevoznik imamo registrirano dejavnost javnega prometa na tem področju. Jaz kot direktor in marsikateri drugi, ki se spoznajo na te reči, ne smatram dejavnost g.Goloba kot avto-taksi prevoz, ampak bi uporabil žargonsko "divja kraja potnikov". Inšpektorji so sedaj dokazali, da se ta prevoz ne izvaja tako, kot bi se moral. Mi nismo g.Goloba prijavljali kot taksisti taksista, ampak kot javni prevozniki z rednimi linijami, s potrjenim cenikom, z zakonskim sistemom in smo prijavljali, da se v Zagorju dogaja nekaj čudnega. Kdo je pa to izvajal, je bilo sedaj ugotovljeno. V izjavi, ki jo je medijem podal župan Zagorja Matjaž Švagan piše, da smo mi kot taksisti prijavili g.Goloba. To absolutno ni res. Mi smo kot javni prevoznik opozarjali inšpekcije, kaj se dogaja na relaciji Zagorje-Izlake. In ravno zato trdim, da pri g.Golobu ni šlo za nelojalno konkurenco. Mi nismo bili nikoli nanj jezni kot taksisti, če je stranko odpeljal, ampak kot javni prevozniki. V vsakem urbanem naselju je en sistem, kije rastel dolga leta skozi intervale. Iz tega izhaja, da registracija določenega intervala traja eno leto. Med letom je spremembo intervala zelo težko doseči in mi se že sedaj pogovarjamo za naslednje leto. Tako moramo mi že sedaj predvideti, kaj se bo v Zagorju zgodilo, kaj lahko mi pri tem naredimo. Kot primer naj
navedem, da je zaradi vnaprejšnjega planiranja v preteklem letu cca. 9 milijonov SIT manj inkasa na relaciji Izlake-Železniška postaja Zagorje, kar predstavlja 6% vsega prihodka.
Vem, da bodo ljudje sedaj s prstom kazali na Integral in na mene osebno, češ, ta je pa tisti, ki je Goloba "spravil s poti". Nihče od teh ljudi pa se ne sprašuje, zakaj nekatere zanima samo komercialni prevoz? To pomeni, da je taksi poln, da je denar v žepu. Nekomercialni prevoz pa nikogar ne zanima. Mi pa se, kot javni prevozniki, javno sprašujemo, zakaj ti taksisti ne vozijo na Podkum, Dobovec, v Čeče, Čemšenik, Tirno? Seveda, tam ni potnikov, ni denarja. Lahko pa zatrdim, da če mi ne bi opravljali prevozov v bolj oddaljene kraje, potem bi bil lahko mestni promet celo enkrat cenejši. To je vidno tudi iz statistike, kjer se kaže, da smo v preteklem letu za šest primestnih linij porabili več kot 30 milijonov SIT našega denarja in če zraven štejemo še tistih 9 milijonov tolarjev, ki jih primanjkuje na že omenjeni relaciji, potem se lahko kot direktor Integrala Zagorje sprašujem, kaj sploh še počnemo tu v Zagorju!?! A naj gremo v drugo občino? Tu bo nekdo moral narediti red! Jaz vem, da je vsem ljudem všeč, da se peljejo za 150 SIT. Vem pa tudi, da je tistemu, ki je doma v Čolniščah ali v Tirni, zares všeč, da se pripelje v dolino za 200 SIT in ne za 1000 SIT, ker to potem predstavlja že deljenje občanov na neenakovredne. Poleg tega ne zastopim, zakaj se zaradi enega podjetnika, ki od trenuka, ko je začel delati, ne dela prav in pošteno, ustvarja takšen pomp. Tisti, ki zdravo razmišljajo, se morajo vprašati, zakaj takšen pomp po časopisih in TV? Jaz ne vem zakaj in se sprašujem, kdo je tu v ozadju!?! Odkrito moram priznati in povedati, da smo leta '95 dejali vsem, da začenjamo z dvema
avtomobiloma in sicer 24 ur na dan in da bomo po potrebi mi razširili ponudbo na več avtomobilov. Vse občine vedo, da smo najcenejši taksi prevoznik v Sloveniji, saj je npr. Startnina, ki znaša 150 SIT, najcenejša. Imamo avtomobile, ki so opremljeni s taksimetri, kar dokazuje, da potnike ne goljufamo. Mi jamčimo, da smo po potrebah pripravljeni svojo dejavnost razširiti, ampak šele po tem, ko se bo dejansko pokazala potreba za to. Sedaj se pojavljajo tudi razni avto-taksi prevozniki v Trbovljah, ki občasno zaidejo tudi v Zagorje. Toda jaz menim, da ko bo svoje delo bolj temeljito začela opravljati davčna inšpekcija, bo le-teh podjetij oz. samostojnih podjetnikov čedalje manj. Nimam nič proti, da se v občini Zagorje pojavi nov avto-taksi prevoznik, ki bo deloval po pravilih, ki smo jih sprejeli. To, kar je do sedaj delal g.Golob, pa ni bilo vse po pravilih, ampak nekaj vmes. Dodal bi samo še to, da tisti akterji, ki so vse skupaj povzročili in dopuščali, kajti mi smo takoj od začetka kazali na ta problem in opozarjali, da je to zavajanje potnikov, delo na črno, kije bilo zmeraj cenejše kot pravo delo, se morajo vprašati, zakaj je vse skupaj trajalo toliko časa."
Poleg izjave, ki smo jo dobili od direktorja Janeza Pavška, so nam na Integralu posredovali še izjavo za javnost, ki jo ne bomo objavili, saj se v večini izjava prekriva s tistim, kar nam je direktor Integrala Janez Pavšek že povedal.
Vsaka zgodba ima dve plati, pravi že obrabljena fraza in tako je svojo priložnost za pojasnilo dobil tudi samostojni podjetnik Milan Golob, kije v vsej zadevi povedal: "Integral je v letu in pol preganjanja proti moji službi uspel v nameri, da me spravi s ceste in kar je bil vseskozi njegov cilj. Glede vseh prijav na inšpekcijske službe s strani Integrala bi dejal, da so bile vse večinoma izmišljene, kar so potrdili tudi inšpektorji. Ne glede na to pa je g.Pavšek v
11. SUŠCA 1999
F5.771 Tl
Ljubljano vsak teden pošiljal nove prijave, grozil meni, grozil občini s tožbami, grozil je tudi, da bodo letele "glave", očital inšpekcijskim službam, da so nesposobne. Vse skupaj pa kaže na to, da so odgovorni ljudje pod pritiskom groženj počepnili. Eden od očitkov je bil tudi ta, da nimam potrjenega cenika. To je le ena od laži. Cenik je vseskozi v vseh taksi vozilih in je s strani občine bil v septembru '98 potrjen, kar dokazuje štampiljka Občine Zagorje. In od takrat naprej na relaciji Železniška postaja Zagorje - Izlake ne vozimo s priključenim taksimetrom zato ker imam s strani občine potrjen cenik lokalne vožnje Zagorje - Izlake po 150 SIT. Kar pa se drugih relacij tiče pa lahko povem, da imamo zmerom vključen taksimeter. Vem, da ima od tedaj, ko sem začel s taksi prevozi, Integral Zagorje izgubo na tej relaciji, toda ne vem, zakaj jo ima. Mogoče zaradi tega, ker se Integral ni prilagajal trgu in ljudem, kar je navsezadnje njihov problem, ne moj. Zanimivo je, kako so različni inšpektorji izvrševali preglede. Pač, v taksije so se vsedli kot vsi običajni ljudje. Moram dejati, da je bil najhujši prometni inšpektor, ki je podal tudi največ groženj v smislu, če me ne bodo spravili na tak način, si bodo drug način že izmislili. Če povem samo nekaj konkretnih groženj; najprej je zagrozil, da ne smemo več voziti pred avtobusom, nakar sem mu dejal, da naj to prepoved spremeni v pismeno obliko in jo podpiše, kar je zavrnil. Nato je omenjal račune, nakar me je pregledala tudi davčna inšpekcija. Slednja je ugotovila, da je vse v najlepšem redu, kar dokazujejo tudi zapisniki. Omenjenega inšpektorja iz Ljubljane sem nato jaz prijavil in od takrat se ni več pojavil. Kasneje seje spet pojavil v Zagorju, vozil za nami, tudi skrivali sp se in čakali, da bodo moji taksisti naredili kakšno napako. Prometna inšpekcija je kasneje zadevo prepustila tržnemu inšpektoratu, nakar sem bil klican v Ljubljano, kjer sem bil več kot tri ure na razgovoru. Pri tem razgovoru je
bilo najprej rečeno, da bi se sestali župan in tajnik Občine Zagorje, jaz, tržni inšpektor, njihovi pravniki in pa seveda, da bi se soočili z g.Pavškom. Do tega srečanja seveda ni prišlo, pač pa sem dobil odločbo domov po pošti in pa kazen 200.000 SIT. Kar se korektnosti Občine Zagorje tiče, nimam nikakršnih pripomb. Ne vem pa, zakaj v odločbi piše, da nisem vozil po odloku Občine Zagorje. Res je, da je bil odlok narejen prej, kot sem dobil potrjen cenik. Vendar pa sem jaz delal po tistem, kar sem dobil potrjeno s strani pristojnih organov. Svojo dejavnost sedaj zapiram, dva redno zaposlena bosta odšla nazaj na zavod, kamor bom odšel tudi jaz, dva pa sta bila pogodbeno zaposlena. Z dejavnostjo taksi prevozov se pod pogoji, ki trenutno veljajo, zanesljivo ne mislim več ukvarjati. Ljudje se nad tem, da bom prenhal z dejavnostjo, zgražajo, obenem pa mi izražajo vso podporo. Za konec bi le še enkrat' dejal, da je vse skupaj "maslo" Integrala Zagorje oziroma g.Janeza Pavška."
Ob vseh odzivih občanov in številna vprašanja o nadaljnjem opravljanju avto-taksi prevozov v občini Zagorje pa je tudi Občina Zagorje oziroma župan Matjaž Švagan podal svojo izjavo za javnost: "Občina Zagorje ob Savi je v letu 1998 ob vse večjem
interesu po opravljanju avto taksi prevozov, na podlagi Zakona o prevozih v cestnem prometu in v mejah svojih pristojnosti, sprejela Odlok o avto taksi prevozih. Z njim je uredila organizacijo in način opravljanja avto-taksi prevozov na območju občine ter uporabo občinskih cest in drugih javnih površin za namene avto-taksi postajališč.
Odlok določa, da avto-taksi prevoze na območju občine Zagorje ob Savi lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki imajo licenco za avto-taksi prevoze in pridobijo dovoljenje lokalne skupnosti za uporabo avto-taksi postajališč na javnih površinah.
Pristojnosti lokalne skupnosti na področju opravljanja dejavnosti taksi prevozov so torej omejene zgolj na izdajanje dovoljenj za uporabo občinskih cest in javnih površin, medtem, ko mora avto-taksi prevoznik vsa ostala dovoljenja (licence, registracija same dejavnosti) pridobiti pri za to pristojnih državnih ciganih.
V skladu z odlokom sta za uporabo občinskih avto-taksi postajališč, občino Zagorje ob Savi, zaprosila dva interesenta, in sicer podjetje Integral d.o.o. ter Milan Golob s.p. Oba interesenta sta predložila zahtevane listine in glede na določila odloka ni bilo ovir za izdajo dovoljenj za uporabo občinskih avto-taksi
GOLOB MILAN.-p.
Velja od 1 9 -05~ 1998 zogorj«, t»i ; ojoi-62-555
	TARIFA 1	TARIFAH	TARIFA, 3	
STARTNINA:	150	150	150	srr
1 KM VOŽNJE:	150	130	100	srr
ČAKALNA URA:	1.600	1.600	1.600	SIT
z1'
LOKALNA VOŽNJA ZAGORJE - IZLAKE :150 SIT
Cenik, za katerega nekateri govorijo, da sploh ne obstaja, ki je potrjen s strani Občine Zagorje. Za mnoge je sporen predvsem spodnji desni kot, kjer piše "Lokalna vožna Zagorje Izlake 150 SIT". In zakaj je bil tak cenik potrjen? Načelnik oddelka za gospodarske javne službe ing.gr. Ivo Vrtačnik je dejal, da je cenik potrjen le zaradi evidence in da cene prevoza določa prevoznik sam. A vendarle je sporno besedilo cenika nekako skregano z občinskim odlokom.
postajališč. Oba interesenta sta v skladu z odlokom predložila v vednost tudi cenike prevozov.
S tem je občina Zagorje ob Savi omogočila obema prevoznikoma, da pričneta opravljati taksi službo tudi na podlagi določil, ki jih je sprejela lokalna skupnost.
Ker pa samostojni podjetnik Milan Golob taksi službe na relaciji Zagorje-Izlake ni opravljal v skladu z odlokom, saj ni imel vključenega taksimetra in je potnikom zaračunaval zgolj pavšalni znesek, ga je drugi taksist v občini Zagorje ob Savi, podjetje Integral Zagorje, večkrat prijavil pristojnim inšpekcijskim službam, ki so mu pričele izrekati denarne kazni in mu prepovedale opravljati javni linijski prevoz v cestnem prometu, ne pa tudi taksi prevozov.
Po informacijah, ki smo jih prejeli s strani avto-taksi prevoznika Milana Goloba, bo leta zaradi prijav Integrala Zagorje in kazni, ki mu jih izrekajo inšpekcije, prenehal v teh dneh z dejavnostjo avto-taksi prevozov.
Pri tem moramo poudariti, da je občina storila vse, kar je v njeni moči glede organizacije in opravljanja taksi prevozov, res pa je, da se morajo avto-taksi prevozniki držati predpisov, ki jih je sprejela država oz.lokalna skupnost, in svoje usluge prilagoditi njim.
S strani občine Zagorje ob Savi torej ni nobenih ovir, kvečjemu želja, da tudi v prihodnje sedanji ali katerikoli drugi avto- taksi prevozniki vršijo taksi službo, ki v marsičem dopolnjuje siceršnji javni prevoz, seveda pa morajo pri tem upoštevati veljavne predpise."
Za marsikoga je ta zgodba verjetno zaključena. Zagotovo pa ni zaključena za pet oseb, ki bodo ostali brez službe, za vse ljudi, ki so doslej koristili usluge samostojnega prevoznika Milana Goloba in nenazadnje ni zaključena tudi s strani Integrala Zagorje, ki je od sedaj naprej edini avto-taksi prevoznik v zagorski občini, ki si bo, čeprav vse kaže, da po krivem, le počasi spet nabral zaupanje vseh ljudi, ki so v preteklosti že uporabljali avtobuse kot edino prevozno sredstvo.
Peter Motnikar
II. SUŠCA 1999
f. T^sr.auF
Predrzni in rahločutni
Občutljivost ljudi na barve, vonje, razpoloženje, vreme, se marsikdaj ujema s tem, koliko poudarka daje kdo določenim stvarem. Mogoče zadošča osebnemu okusu, morda služi namenu komuniciranja z drugimi. Kar je še več, dokaj nezgodno je, kadar so odzivi v nasprotju s pričakovanimi. Torej, ali nekogaršnjo novo obleko pohvaliti ali ne, oziroma kako prikriti, da je zanimiva in je prav škoda, ker izložbe zmeraj spregledamo. A modne smernice so stilno raznolike in raznovrstnost kontaktov ponujajo tudi ljudje s svojimi spodbudami, interesi, navsezadnje tudi z druženjem in po tem, če kdo pritegne h klepetu. In kaj sploh vpliva, da se v nekoga zazrete ali celo pritegne vaš pogled, da se obrnete za njim?
Tekst in foto: Petra Radovič
Nuša Majcen, medicinska sestra iz Zagorja:
"Sleherni človek je nehote opazen, bodisi z obleko, navadami, obnašanjem. Navdušijo me nasmejani ljudje, ker se mi zdijo sproščeni.”
Simon Habrun, brezposeln iz Hrastnika:
"Zunanji videz ne vpliva name, saj j e bolj kot to, pomembna kultiviranost človeka."
Anton Čebin, ekonomist iz Zagorja:
"Opazni so tisti, ki imajo okrog sebe in na sebi najbolj izstopajoče, včasih tudi modne, načine obnašanja in govorjenja.
Petra Rome, dijakinja iz Zagorja:
"Prvi vtis o človeku je obleka. Najbolj opazim
vpadljive ljudi, ki gredo v korak z modo, ker se mi zdijo drzni."
Jože Krajšek, upokojenec iz Trbovelj:
"Najbolj opazni so lepo oblečeni ljudje. Prijetno je, kadar vidiš nasmejanega, urejenega
človeka, kije dobre volje, saj ti polepša dan."
Igor
Zibelnik, dijak iz Zagorja:
"Vsak človek je rad opazen ali vzbuja pozornost. Toda takih, ki pretiravajo z opaznostjo, se naveličaš."
Dijana Koritnik, pomočnica vzgojiteljice iz Zagorja: "Zame so opazni preprosti ljudje, ki navzven izražajo dobro voljo, prisrčnost. Obleka sicer naredi človeka, ampak zunanjost odraža tudi naše počutje."
Miran Hendija, monter iz Trbovelj:
"Vseeno mi je, če ima kdo dolge ali kratke lase, toda če je ekstravagantno oblečen, ga opazim."
Mirjana Kovčan, prodajalka iz Zagorja: "Zunanjost ljudi je opazna, toda pomembnejši je 'notranji videz'. In všeč mi je, da se zunanjost človeka sklada s tistim, kar hoče izraziti."
Tomaž Gruban, študent iz Litije:
"Vsakdo na nek način opozarja nase. Dostikrat sem pozoren na zunanji videz, saj človek s tem izraža razpoloženje ali odnos do česa."
Sneži Šušnica, dijakinja iz Trbovelj:
"Kadar opažam ljudi, nisem na nobeno stvar posebej pozorna, saj človek daje dober vtis z razpoloženjem, obleko, frizuro."
Denis Vidic, dijak iz Zagorja:
"Opazni so ljudje, ki so prijetnega pristopa, lepo oblečeni, in ki imajo zmeraj kaj povedati."
Lojze Koleše, delavec iz Litije:
"Najbolj opazim dobre in poštene ljudi."
11. SUŠCA 1999
^ Vina |
Alma Mujič
Koliko smo odvisni od fjovoric dnijjili?
Zadnjič, ko sem slučajno čakala na neko stvar, sem nehote zaslišala pogovor med dekleti, ki so razpravljala o idealizmu na ta in na oni način. Ne vem zakaj, toda najbolj sem si zapomnila dekle, ki je govorila o tem, da si želi vse, kar si želijo ostali, o tem, da bi si želela imeti nekaj, kar današnji svet odobrava. Če sem konkretna, merila je ma princa na belem konju, ki bi ji ga svet zavidal, hkrati pa bi bil ta princ najboljši prijatelj vseh ljudi na svetu. Torej, ženska je imela visoke cilje, toda ob tem mi je tudi prišlo na misel nekaj povsem drugega. Govorice drugih, neupoštevanje lastnih mnenj in popolna odvisnost od zunanjega sveta. To je današnji problem, ki se ga mnogi sploh ne zavedajo. In se ga niti nočejo. Je to problem, da ne zaupamo niti svoji presoji, da smo res odvisni od tega, kar nam drugi rečejo? Ravno v tem je problem, ravno za to gre pri ljudeh. Koliko je takšnih, ki čakajo samo na to, da jim nekdo reče, da neko stvar dela napak in da ni dobro. Mnogim že zaradi tega drugi jemljejo samozaupanje in jim spodbijajo moralo, brez da bi pomislili, da morda pa le ni stvar v tem. Ne vem, zakaj je dobro vedno poslušati tuja mnenja in jih, kar večina tudi počne, upoštevati. Morda je pa stvar v tem, da si premalo zaupamo. Ne pravim, da imamo vedno v vsem edini prav, to ni res. Je pa res, da ima vsak človek po svoje prav, ampak ta prav je dobro kombinirati z ostalimi. Če bomo enkrat spoznali, da smo dovolj močni, da ga lahko zagovarjamo, bomo dovolj močni tudi za to, da ostalim povemo, kaj menimo.
Nekoč sem poznala neko osebo, dovolj pozitivno v sebi in dovolj zrelo, da je vedno izrazil trenutne občutke, brez da bi ga pri tem sploh kdo oviral. Pa se je nekoč obrnilo in to osebo so zaslepila tuja mišljenja, kar se do takrat ni nikoli zgodilo. Ne vem, zakaj. Je bilo res preveč vpliva ostalih? In ko to pomislim, se spomnim na to, da te govorice in prigovarjanja niso bila koristna, ampak so bila zgolj škodoželjna. Zakaj je bilo takrat dobro poslušati druge in zakaj so nekateri resnično takšni, da bi drugim želeli vse najslabše. Ne ve, so pač takšni. Nekateri kar prosijo, da bi natrosili čimveč škode, spet drugi so raje tiho in poslušajo ostale. Ponavadi je tako, da se slabši skrijejo v senco boljših in ob vsaki njihovi besedi samo nemo prikimavajo. Ali pa, če preidemo na stvar, o kateri je govora, da nekdo neke stvari, ki bi bila morda konec koncev zelo dobra 'stvar, ne opravi dobro, ker je bil ves čas prepričan, da bodo besede okolja obveljale. Še slabše, obstajajo tudi takšni, ki se nečesa sploh ne bi spravili narediti, ali celo pomisliti na nekaj samo zaradi tega, ker mu je nekdo drug velel, naj tega ne počne. Potem lahko mirne duše rečem, da je ves trud, ki bi ga človek vložil vase, zaman. Poslušam razna tarnanja o tem, da kaj si bodo pa drugi o tem mislili in pa "ne hodi prepozno domov, kaj bodo pa rekli?" Ja, kdo vendar? Zakaj nas vedno ob takšnih primerih zaslepijo odzivi drugih, zakaj si neko stvar ne moremo privoščiti samo zaradi ostalih? Je to resnično tisto, kar nas daje ali pa se kljub temu bojimo besed okolja in okoliščin, v katerih se nahajamo ? Ne vem. Preprosto nikoli nisem razumela, kaj je tako pomembnega pri ostalih, da moramo biti še mi takšni. In vsi se tako ravnajo. Eden od drugega, pa je.
Pravijo, da je težko preživeti v današnjem času brez tega, da bi se zavzel za svoje mesto. Ja, če je res v tem problem, zakaj pa potem še vedno poslušamo druge? Ob tem se mi vedno poraja tisoč vprašanj pa nikoli ne vem, kako naj odgovorim. Še vedno sem mnenja, da je premalo ljudi, ki bi resnično verjeli vase. In celo to, nekateri nočejo verjeti. Vse svoje življenje počnejo stvari, ki jim, meni nič-tebi nič, morda sploh ne pašejo. Ampak, seveda... drugim so pa le všeč. Takšnim ponavadi prekipi in potem, ker je pač prepozno, nastanejo še večji problemi, ker se je človek, ki je vse ubogal, uprl. Potem se postavi zase, vendar, ko to razlagamo drugim, jim je figo mar, ne spuščajo se v nepotrebne konflikte, ker jih utegne drago stati in so zato raje tiho, kljub temu, da vedo, da imajo prav.
Se potemtakem tudi neka ženska ne bo omožila z moškim, ki ji nudi vse
in je ljubeč ter skrben do nje, je pa stvar problema v tem, da ji drugi to odsvetujejo? Točno tako. Tu se spet pojavi vpliv drugih, spet poseže nekdo čisto tretji vmes, kasneje pa vedno ostane prizadeta oseba. Niti prijateljem ne moremo dokazati svoje poštenosti in skrbnosti j tem, da jim damo v vsem prav. Kam bi pa prišli, če bi uporabljali takšen način? Verjetno nikamor. Dobro in pozitivno je slišati ostala mnenja in o njih premisliti, ni pa vedno dobro, da jih tudi upoštevamo. Velikokrat nas lahko speljejo na povsem druga pota, ki sploh niso bila predvidena pa ne moremo nič zato. Zato je potrebno najprej razčistiti pri sebi in se vprašati, koliko si bomo za tisto prizadevali in koliko nam bo to v korist. Če gre ekskluzivno za nas in za naše dobro, ne bomo takoj pomislili na tuje odzive. Tu ne gre za kakšen egoizem, gre za to, da si ustvarimo določene slike, ki jih kasneje tudi upoštevamo. Gre za to, da ne bomo več tako odvisni od govoric in mnenj drugih.
Petra Lipec
PAZITI; SE TISTIMA, S VA\\m SO L.IIIO.IK OPAZNI! PONAVADI Ml LAŽNO!
Vsak človek se trudi, da bi ga opazili. Čeprav bodo mnogi zanikali in česar se morda mnogi ne zavedajo, da vsak po svoje vzbuja pozornost. Tisti, ki je ne želijo - pozornosti, namreč - pa jo nase pritegnejo ravno s tem, da je ne želijo.
Ponavadi smo najbolj očitno opazni s svojim videzom. Z drugačno barvo las, prodornim make-upom, stilsko obleko, s tem, da smo predebeli ali presuhi in še bi lahko naštevala. Nekaterim se posreči, da so očitni s svojim značajem in določeno osebnostno lastnostjo. Bodisi da so pametni, brbljavi, tihi, zanimivi ali neopazno opazni. Veste, oko drugega bo vedno našlo nekaj, s čimer vas bo etiketiralo in označilo.
Narediti se opaznega ni težko. Težje pa je biti opazen zaradi uspehov in dobrih del. Biti opazen iz spoštovanja. To se ponavadi posreči šele takrat, ko ti dragi že leta in leta za dan mrtvih prižigajo svečke in nosijo rože na tvoj grob. Takrat vsi vedo, kako dober je v svojem bistvu človek bil in pozabijo na vse tiste znake, s katerimi je v času svojega življenja vzbujal pozornost in jo odvračal od tistega, po čemer ga dejansko lahko cenijo.
Ljudje smo krivični. Sodimo najprej le po videzu. Vendar je to prva stopnička k spoznanju človeka, pot do vrat v njegovo dušo pa je dolga. In mi smo velikokrat preleni, da bi jo prehodili. Lažje je soditi po zunanjosti, kot pa po dolgih pogovorih, ki so ponavadi potrebni, da spoznaš človeka. Bolj enostavno je že na začetku dvigniti roke stran in oditi svojo pot. In si ustvariti svojo sodbo. Te sodbe so ponavadi napačne in pomisliti ne smem, koliko jih naredimo v življenju.
Kot sem že rekla, drugače kot z videzom, vsaj na začetku, ne moremo biti opazni. Vendar, kot učijo osnove psihologije, prvi vtis je velikokrat tudi že končno mnenje, saj se ga zelo težko znebiš. In veliko škode nam prinaša, vendar si največkrat ne moremo pomagati. Vprašajte se kdaj, kaj neki bi mi ta človek, ki izg leda tako posebno, lahko dal? Mogoče nič, mogoče pa veliko zanimivega. Kakorkoli že, vredno je vsaj poizkusiti. Mogoče vam bo lažje, če boste v sebi nosili spoznanje, da je dejansko v vsakem človeku nekaj posebnega, in da tisto posebno sigurno ni to, i čimer je vzbudil vaše občudovanje oziroma pozornost. Tisto, s čimer se lahko kiti, je ponavadi tako globoko skrito in je treba dolgo kopati da, če sploh kdaj, najdeš.
Veliko sreče vam želim, dragi bralci, ko boste vzbujali pozornost in ko boste ljudi ocenjevali tako, kakor se vam kažejo. Saj veste, da tudi v navaden papir ovito darilo nosi veliko vrednost.
ll.SUŠCA 1999
j.ji itj. \rf| ij.
Ladislav Žgajnar:
"ČE Sl V POLITIKI OMEJUJEŠ DELOVNI ČAS, TE ČAS POVOZI"
V pismih bralcev je bilo pred volitvami v Zasavcu objavljeno pismo bodočemu trboveljskemu županu, v katerem pisec pisma našteje, kaj pričakuje od župana: spoštovanje zakonitosti, red in vljudnost v občinski upravi ter nekaj zdravorazumskih odločitev, ki bodo Trboveljčanom omogočile mirno in spokojno zrenje v prihodnost.
Ladislav Žgajnar, ki mu je politični vzornik Janez Drnovšek, tri mesece po volitvah pravi, da šele zdaj spoznava, da je delo v politiki precej drugačno od dela v gospodarstvu.
Ena izmed točk vašega predvolilnega programa je bila regijsko povezovanje. Se na tem področju že kaj dogaja?
Se. Pred tremi tedni smo imeli zasavski župani sestanek, kjer smo se dogovorili, da pripravimo pismo o nameri o ustanavljanju pokrajine. Druga zadeva je to, da nas že na Ministrstvu za okolje in prostor štejejo kot skupni povezovalec , saj vse tri občine plus Litija kandidiramo pod skupnim projektom čistilne naprave Zasavje pri strukturnem skladu Evropske unije, to je sklad 1SPA za izgradnjo čistilnih naprav v vseh štirih občinah.
Zavzemal se bom za to, da bi naš revir Zasavje dejansko postal nekaj skupnega, ker menim, da smo neka specifika v slovenskem prostroru. Povezani moramo biti med seboj in nastopati enotno.
Katere so dobre in katere slabe strani povezovanja?
Slabe strani povezovanja so v tem, da smo gospodarsko precej zaostali za drugimi neformalnimi regijami, da imamo veliko število brezposelnih, da moramo v gospodarsko industrijskem razvoju storiti veliko, da bomo dohiteli druge.
Slabša infrastrukturna urejenost občine je po vašem mnenju, poleg brezposelnosti, največja težava občine. Kakšne bodo investicije v infrastrukturo v letošnjem letu?
Letos dokončujemo cesto čez prelaz Podmeja proti Preboldu, z naše strani bo dokončana in tudi s Savinjske - vsaj grobi asfalt. Toje že ena prednost Trbovelj v povezavi s Savinjsko dolino, s sosednjimi občinami. Dela se cesta za Savo: Trbovlje - Hrastnik, kjer smo, skupaj z občino Hrastnik, soinvestitor DARSU na komunalni infrastrukturi. Pogodbaje bila podpisana že leta 1998 in se že izvaja. Trasa Trbovlje - Hrastnik za Savo bo
končana leta 2000. Načrtujemo tudi, da bomo naredili nekaj lokalnih cest, kolikor bo dopuščal proračun, saj moramo zagotoviti tudi sredstva za graditev športne hale Polaj in za graditev nove Srednje tehnične šole.
Kakšne so nove pristojnosti županov?
Največja razlika v primerjavi s prej je, da župan vodi istočasno tudi občinski svet. Prej je obstajal tudi predsednik občinskega sveta in sta bili ti dve funkciji ločeni. Župan je predlagatelj odlokov, proračuna, nima pa možnosti glasovanja. To je prva razlika, ki sem jo opazil.
Za župana Murske Sobote, Antona Slavica, pravijo, da je v letu in pol svojega mandata porušil pol Sobote in jo sezidal na novo. Boste tudi vi uveljavljali ta slog vodenja občine oziroma kaj menite o takšnem načinu vodenja?
No, ni vse za porušiti, vendar pa se že pogovarjamo in pripravljamo dokumentacijo in odloke za sanacijo oziroma popravilo določenih zadev, ki kazijo naše mesto.
Kaj pa slog vodenja?
Ne, takšnega sloga v tem trenutku 100 % ne želim imeti. Sem človek, ki želi, vsaj na začetku, stvari spoznavati in jih usklajevati na najbolj moder in pameten način, kolikor se le da.
Nov je tudi sistem financiranja občin. Pojavila se je zahteva po presoji ustavnosti tega zakona, oziroma členov zakona, in sicer meril za primerno porabo in obsega sredstev finančne izravnave. Kaj o tem sistemu menite vi?
Naša občina je proračun pripravila v smislu tega zakona. Imeli smo tudi javno obravnavo na občinskem svetu, imeli smo že vse komisije in nadzorni svet komisije za proračun, tudi z uporabniki proračunskih sredstev iz družbenih dejavnosti smo
že imeli obravnavo. So manjše pripombe, katere bomo lahko upoštevali pri končnem oblikovanju proračuna.
Menite, da je trboveljska občina dovolj predstavljena v množičnih medijih, ali nas poznajo le po slabem zraku, rudniku in TET 3?
V zadnjih mesecih pred referendumom smo bili dovolj omenjani, vendar v energetskem smislu. Lani smo izdali prospekt Trbovelj, ustanovljeno oziroma kadrovsko okrepljeno je bilo tudi turistično društvo. Naš kraj želimo predstaviti širši slovenski javnosti, saj imamo v Zasavju, ne le v Trbovljah, marsikaj pokazati in je Slovencem neznano. Potrebno je sodelovati s sosednjima občinama pri privabljanju turistov in jim pokazati kaj Zasavje nudi.
Kaj pa menite o tem, da bi znani Trboveljčani oglaševali Trbovlje?
Osebno mislim, da so znani Trboveljčani kar precej ponesli našo občino v svet, če omenim samo skupino Laibach, Iztoka Kovača, slikarja Janeza Kneza, pesnika Uroša Zupana in tudi druge. Imamo nekaj akterjev, tudi glasbenikov imamo dovolj, ki igrajo po Evropi in tudi preko njih oziroma z njimi je tudi ime Trbovlje predstavljeno svetu.
Mislila sem na načrtno oglaševanje: Tanja Ribič na primer, ki je zdaj na reklamnih panojih, ker oglašuje avto, bi lahko to počela tudi za Trbovlje.
Tudi lahko, tudi Tanja Ribič je ena izmed znanih Trboveljčank in lahko naredi marsikaj pri spoznavanju, predstavitvi in popularnosti Trbovelj.
Za oglaševanje nameravate porabiti 4,5 milijona tolarjev, kaj boste storili s tem denarjem?
Toje v predlogu proračuna. S tem denarjem nameravamo imeti stalne oddaje na radiu Trbovlje in na TV Centru, pa potem še razne oglaševalske akcije, ki se ponujajo po časopisih, tudi v Zasavcu. Razne reklamne oglase in prispevke - kar bomo smatrali, da je primerno za objavo, kar lahko prispeva k razpoznavanju naše dejavnosti in napredku občine - bomo podprli.
Govorili ste tudi o preimenovanju ulic? Katere ulice nameravate preimenovati, kakšna naj bi bila nova imena?
Novih imen še ne vem, smo se pa pogovarjali o dveh imenih, ki sta najbolj moteči, to sta Leninov trg in Cesta oktobrske revolucije. Videl sem nekaj preteklih predlogov za večje število sprememb imen ulic, vendar se še nismo opredelili, ali bomo
iTL f, 3Tl?,iTl
ll.SUŠCA 1999
pristopili k celovitemu projektu ali samo k zamenjavi imen Leninovega trga in Ceste oktobrske revolucije, ker je po izračunih ta pristop za prebivalce zelo drag, saj j e treba poleg vseh tablic in imen v telefonskih imenikih in drugod, zamenjati tudi osebne dokumente, kar pa ni poceni. S temi spremembami so povezani tudi zelo visoki stroški.
Katera je največja zasluga prejšnjega župana, najpomembnejše dejanje, ki ga je storil za občino?
Mislim, da je bil v prejšnjem mandatu zelo pereč problem odplačilo občinskih obveznic, ki so bile lani v celoti odplačane. To je bila neka omejitev aktivnosti prejšnjega župana in občinske strukture. S tem bremenom je župan županoval štiri leta in zaradi tega ni mogel realizirati kakšnih večjih projektov.
Kakšno znanje ali spretnosti bi si želeli imeti, ki bi vam pri opravljanju vaše funkcije koristile, pa jih nimate?
20 let sem delal v gospodarstvu, v komerciali, v financah. Vem, da vsak človek ne zna vsega, tega se močno zavedam, zato imam tudi sodelavce, s katerimi imamo redne kolegije. Manjkajo mi znanja iz prava, določena šibka točka je tudi to, daje nova služba pač politika, dosedaj nisem bil nikoli politik in to je nek presedan v mojem življenju. Po dveh mesecih županovanja spoznavam, da je delati v gospodarstvu precej drugače kot v politiki.
Kako se je spremenilo vaše življenje, ko ste postali župan? Kako izgleda vaš delovni dan?
Delovni dan je praktično enak kot je bil prej, le da so zdaj druge naloge in drugi problemi, ker sem tudi na Rudisu večkrat delal do večera ali celo ponoči, kot so zahtevali posli. Razlika je le v tem, da imam zdaj veliko stikov z občani in veliko dela z reševanjem trenutnih problemov ali nalog. Mislim, da si lahko učinkovit, če določene stvari ne prepuščaš času, ampak jih rešuješ sproti.
Ali ljudje prihajajo na vaše uradne ure?
Ja, vsako sredo. Zdaj jih je že toliko, da mi mora pri tem pomagati podžupan, ker sam tega časovno ne zmorem.
S kakšnimi problemi se obračajo na vas?
Nekaj problemov je konkretnih, veliko je osebnih. Ljudje imajo zelo
velike socialne, stanovanjske probleme, probleme s preživetjem. Na zadnjih sredah pa so obiski povezani s proračunom.
Ali pogrešate prejšnjo službo?
Nimam časa misliti o tem. Kadar pa imam čas, se oglasim na Rudisu in poklepetam s sodelavci ali pa jim tudi pomagam razrešiti kakšen problem. Kajti v prehodnem obdobju je težko nekomu razložiti vse podrobnosti kakega projekta, s kateTim si se sam ukvarjal leto ali dve.
Kaj počnete v prostem času?
V	zimskem času sem šel nekajkrat smučat. Nekajkrat mi je uspelo priti na vaje pevskega zbora.
Devetnajst let sem že član zbora Zarja, vendar mi čas ne dopušča, da bi redno obiskoval vaje. Rad tudi hodim v hribe.
Kakšno glasbo poslušate?
Poslušam vse zvrsti glasbe: od resne glasbe, zborovske, zabavne, rockovske. Glasba mi je všeč in ob njej se sprostim.
Katera je vaša najljubša knjiga in katero ste prebrali nazadnje?
Najljubša mi je Svetinova knjiga Stena, nazadnje pa sem prebral knjigo Sanje Rozman Rdeči oblak.
Kaj menite o ženskah v politiki?
Tudi ženske lahko krojijo politiko oziroma so nekatere zelo dobri politiki. Osebno gledam na ženske kot na enakopravne partnerje v politiki, ne podcenjujoče kot nekateri. To je sestavni del življenja in menim, da smo si vsi ljudje v politiki enaki.
Kakšno je na tem področju stanje v Trbovljah?
V	občinskem svetu so štiri svetnice od sedemindvajsetih svetnikov.
Kaj je pomembno za uspešno kariero?
Delati pošteno in brez časovnih omejitev, kajti če si omejuješ delovni čas v politiki, te čas povozi in ne moreš opraviti svojih nalog.
Naredili ste kar dve fakulteti. Zakaj, kako?
To je bilo načrtno. Z generacijo kolegov smo se za ta študij odločili -to je bil neke vrste usmerjen študij-že v srednji šoli. Večja skupina iz trboveljske srednje tehnične šole je šla na prvo stopnjo na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, po dveh letih pa smo presedlali v tretji letnik na Visoko ekonomsko komercialno šolo v Mariboru. Takrat ni bilo diferencialnih izpitov, zato pa smo
ekonomsko strokovne izpite iz prvega in drugega letnika delali v tretjem in četrtem letniku, tako da smo praktično zaostanek ekonomskih predmetov opravili med rednimi predavanji z nižjimi letniki. Praktično vsi, mislim, da nas je bilo šest, smo diplomirali v rednem roku.
Pregovor pravi, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska. Kdo pa stoji za uspešnim županom?
Recimo, daje to moja žena. Smola je v tem, da se je žena težko sprijaznila s tem , da sem šel iz gospodarstva v politiko, vendar se je sprijaznila in me podpira. Čeprav ve, da sem malo doma in bom še manj.
Menite da bo državna vladajoča koalicija preživela?
Mislim, da nisem pravi naslov za takšen odgovor.
Kako pa sodeluje trboveljska koalicija?
Naša za sedaj kar dobro sodeluje. Trudili se jo bomo negovati, da se bomo dogovarjali kot do sedaj, ker lahko le s skupnimi močmi v Trbovljah kaj naredimo. Na prvi seji občinskega sveta smo vse, tudi neformalno opozicijo, pozvali k sodelovanju, saj notranjih nasprotnikov ne potrebujemo, zunanjih imamo dovolj. Le složno, v slogi je moč, pravim jaz, lahko nekaj naredimo za Trbovlje in to je tisto - skupno delo - v čemer vidim napredek in gospodarski razvoj.
Kako bi označili Trboveljčane?
Trboveljčani smo posebni ljudje, tak sloves imamo. Tisti, ki smo ostali v Trbovljah smo Trboveljčani po srcu. V zadnjem času opažam, da se veliko tistih, ki so šli iz Trbovelj, želi vrniti nazaj, da Trbovljam želijo vse najboljše in da želijo preživeti mirno starost v domačem okolju.
Vaši vzorniki?
Politični?
Vseh vrst.
Posebnih vzornikov nimam, obstajajo pa ljudje po katerih se želiš v določenem pogledu življenja zgledovati. Vzornik v glasbeni sferi mi je Placido Domingo. V politiki pa še vedno gospod Janez Drnovšek.
Zakaj?
S svojo preudarnostjo in umirjenostjo je naredil zelo veliko. Preden stori kak korak se posvetuje, modro prespi in se potem odloči. Ni politik takšnega kova, ki bi delal na pamet, zaletavo in brez premisleka.
Urša Kmetec
CORSA

že za 1.466.000 SIT
ASTRA
VECTRA
FROIMTERA
avtotehna VIS in Avtoservis Mahkovic
Sp. log 27, 1281 SAVA Tel.: 061/874-112
OPEL e
<zrc
USPELA RAZSTAVA DEL KREARTA IN KONCERT V DVORANI V
LOKI PRI ZIDANEM MOSTU
V PETEK 26.FEBRUARJA S PRIČETKOM OB 19.URI JEV ORGANIZACIJI KUD PRIMOŽ TRUBAR IZ LOKE PRI ZIDANEM MOSTU POTEKALA OTVORITEV RAZSTAVE DEL USTVARJENIH NA PRVEM KREART ,KI JE BIL V LETU 1998.NA RAZSTAVI .KI SO JO POSTAVILI V GALERIJI DOMA UPOKOJENCEV PRIMOŽ TRUBAR LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. NA OTVORITVI,KI JE BILA KAR PRECEJ OBISKANA, SO O SAMEM DELU IN SESTAVI RAZSTAVE SPREGOVORILI PREDSEDNIK DRUŠTVA ZORAN CVAR, UMETNIŠKI VODJA SIMON SERNEC IN UMETNIŠKI KRITIK NINO DE GLERIA.PREDSTAVLJENA SO BILA DELA SLIKARJEV MIRKA BOGOVIČA,NIKOLAJA BEERA, JANEZA KNEZA, SAMA PERPARJA IN CIRILA HORJAKA, ARHITEKTKE KSENIJE STRNAD,GLASBENIKA ANDREJA TROBENTARJA, FOTOGRAFA TOMA BREJCA, TER GRAFIČNIH OBLIKOVALCEV BLAŽ DE GLERIA IN SIMONA SERNECA. OB TEM SO BILI VSI SODELUJOČI NA KREART PREDSTAVLJENI V PRILOŽNOSTNI ZLOŽENKI. OB TEJ PRILOŽNOSTI SMO ZA MNENJE O RAZSTAVI POVPRAŠALI BLAŽA DE GLERIO.
KAKŠEN JE PO VAŠEM MNENJU ODZIV NA TA IZZIV, KAJ POMENI LOKI PRI ZIDANEM MOSTU?
MISLIM,DA SE STVAR POČASI GRADI, NASTAJA. SEDAJ SE ŠELE VIDI, KAJ JE BILO NAREJENEGA.NAREJENEGA JE BILO RAVNO TOLIKO, KOT SMO PRED ČASOM ORGANIZATORJI SANJALI. VEČ INTERESOV, KI SO ZANIMIVI ZA NEKO NASELJE, V TEM PRIMERU ZA LOKO, DA SE VSI INTERESI UVELJAVLJAJO V SVOJEM MEDIJU.TU SMO TAKO PRIČE FOTOGRAFIJE,OLJNATE SLIKE, ENEGA NAČRTA-ARHITEKTURNEGA KONCEPTA, OBLIKOVALSKE IDEJE. VSE TO JE TU PRISOTNO IN MISLIM, DA BO STVAR DOBILA SAMO ŠE EN MOČNEJŠI ZAGON. DOLOČENI BODO SLEJ KO PREJ S SRCEM SPREJEMALI TAKŠEN ODNOS TEH KREATIVCEV, USTVARJALCEV DO TEGA NASELJA.
NA TEM KREARTU JE BILO DOSTI SIMBOLOV IN PODOB POSTAVLJENIH V BRANALI PRISPODOBO PRIMOŽA TRUBARJA. SE BO TO NADALJEVALO, SE BO ISKALA KAKŠNA DRUGA PODOBA V TEM PROSTORU?
TA ŽLATNI FANT - PROTESTNIK JE PRAVI MOŽ, KI VZPODBUJA, DAJE NEKO INSPIRACIJO VSEM TEM MLADIM USTVARJALCEM.MISLIM.DA SE MORAMO TUDI NJEGOVIM NAČELOM, KI JIH JE ZASTOPAL PRED SKORAJ ŠTIRIMI STOLETJI, NEKAJ ZAHVALITI.DA DELUJE TA KREART. ZARADI TEGA KER JE TO ODGOVOR TISTIM OBLIKAM DELOVANJA USTVARJALCEV POSAMEZNIKOV V NEKIH CENTRIH, KATERIH DELO JE VELIKO BOLJ ZAPRTO-HERMETIČNO. KOT SEM OPREDELIL JE LOBIRANO, MEDTEM KO SE TU SKUŠA Z VSO TO IDEJO PRITI DO LJUDI, ODGOVORITI NEKIM IZZIVOM,KI SO V KRAJU SAMEM. ZAKAJ POTEM TEGA IN TAKO NE BI DELALI?
LOKA JE BILA DOLGO ČASA POSTAVLJENA V PROVINCO. OBSTAJA, DA RECIMO TA NJENA NASILNA PROVINCIALNOST POKAŽE MESTNIM JEDROM KAJ IN KAKO TER NA KAKŠEN NAČIN DELUJE?
PROVINCA .MOGOČE NAJBRŽ NE V CANKARJEVE,AMPAK VEČ ALI MANJ POSTAJA V SLOVENIJI URBANO OZ.SUBURBANO OBMOČJE. LOKA JE MORDA LE ŠE LUŠTKANO NASELJE, KJER LJUDJE SPIJO, PRIDEJO PO SVOJEM “ŠIHTU” DOMOV, SAJ SO TUDI TEM KRAJU POTREBNE NEKE KULTURNE DOBROTE,DOBRINE. V TEM PRIMERU JE TUDI TA RAZSTAVA ALI KASNEJŠI KONCERT. POLEG DELA TOREJ LOKA RABI NEKO KULTURNO SATISFAKCIJO,
KATERO MISLIM ŽE DOBIVA. SICER BOLJ SKROMNO,AMPAK JE VSEBINSKO BOLJ VAŽNO, KAKO IN ZAKAJ SE TO DELA.
PO KONČANI OTVORITVI, PA SE JE V DVORANI KUD-A ZGODIL KONCERT IZREDNE JAZZ SKUPINE POD IMENOM FAKE, KATERE VODJA JE ZNAMENITI JAZZ KITARIST IGOR LEONARDI. V VEČ KOT TREH URAH IGRANJA SO PO SVOJE PRIKAZALI PRISTOP JAZZA V OSTALE STILE GLASBE - TUDI SLOVENSKE NARODNE IN TRADICIONALNE.
IGOR LEONARDI,SKUPINA,LAHKO REČEMO PROJEKT THE FAKE PONOVNO PO DOLOČENEM ČASU V LOKI V SVOJI PREDSTAVITVI DRUGAČNOSTI ,KI JI JE SAM^KUPINA IME ,KOT JE TUDI IZVAJANJE GLASBE. SE JE STVAR SPREMENILA OD TAKRAT , KO SE JE PRVIČ POJAVILA V LOKI?
FAKE JE ZASEDBA ,KI SE V BISTVU STALNO SPREMINJA IN EVOLVIRA, IŠČE RAZNE IZRAZE IN POIGRAVA Z RAZNIMI GLASBENIMI STILI.VKLJUČUJE SKUPINO GLASBENIKOV, KI ŠTEJEJO PRIBLIŽNO 12 GLASBENIKOV.OD TEGA IMAMO DVE PEVKI .VIOLINISTKO, PIANISTKO, HARMONIKAŠA, DVA VČASIH TRI PIHALCEV, DVA KITARISTA, BAS BOBNE. JEDRO SO NINO DE GLERIA NA BASU, ALEŠ RENDLA, MOJI PRIJATELJI IZ SKUPINE BEGNAGRAD. V LOKI SMO PRVIČ NASTOPILI V KVARTETU S KITARISTOM ŽARKOM ŽIVKOVIČEM IN DRUGIČ S POLEG OMENJENEGA JEDRA ŠE S PEVKO ANO VIPOTNIK IN KOMPONISTOM, HARMONIKAŠEM, KLAVIATURISTOM DRAGO IVANUŠO IN JELENO ŽDRALE NA VIOLINI.DANES JE POLEG NJIH ŠE ŠPELA AVSENAK NA KLAVIRJU IN JANJA MAJZEN PEVKA .
KOLIKO SI IZ TISTEGA, KAR SI ODNESEL V TUJINO, PRINESEL ŠE NAZAJ V SKUPINO, PREDVSEM OPLEMENITENEGA EKSPERIMENTALNEGA DELA?
TUKAJ DOMA SMO SE POIGRAVALI S TI. FREE JAZZOM, KI KOT TERMIN OZNAČUJE NEKA STANDARDNA ISKANJA V JAZZU. NAVDUŠENI SMO BILI NAD DELI ORNETTE COLEMANA(PRIZNANEGA JAZZ TROBENTAČA) IN DON CHERRVA (ZNAMENITEGA TROBENTAČA.BOLJ ZNANEGA KOT OČETA PEVKE NENNEH CHERRV IN EAGLE- EVE CHERRVA). KO SEM LETA 1989 ŠEL V AMERIKO SEM ZELO KMALU DOBIL PRILOŽNOSZ IN SREČAL DONA CHERRRVA. Z NJIM SEM POTEM ZAČEL ŠTUDIRATI OMENJENO ORNETTOVO GLASBO, KI SE IMENUJE TUDI HARMOLODIČNI PRINCIP. POLEG TEGA PA SEM SPOZNAL TUDI CHERRVEVO GLASBENO ZAKLADNICO, KI IZVIRA IZ ETNIČNE GLASBE, IMENOVANE TUDI WORLD MUSIČ. IMEL SEM TOREJ SREČO, DA SEM SPOZNAL CHERRRVA, KI JE UTELEŠAL OBOJE-JAZZ TRADICIJO IN RAZIŠ KOVANJA. VEMO NAMREČ, DA JE BIL OSNOVNI ČLAN COLEMANOVEGA KVARTETA, KI SO ŽE KONEC 50-IH LET ZAČELI IGRATI V ZNANEM FIVE SPOTU.V TA LOKAL SO JIH HODILI POSLUŠATI LJUDJE KOT LEONARD BERNSTEIN IN MILES DAVIS. S DONOM CHERRVEM SEM POTEM ZADNJIH NEKAJ LET NJEGOVEGA ŽIVLJENJA ŠTUDIRAL TO GLASBO IN Z NJIM IGRAL.IGRAL PA SEM TUDI Z AFRIŠKIMI ANSAMBLI V SAN FRANCISCO BAVU, KJER IGRAJO GLASBO ,KI JE KORENINA JAZZA.PRAV ZATO V SKUPINI THE FAKE IGRAMO TUDI NEKAJ SKLADB ORNETTA COLEMANA IN PA TUDI PRIREDBE DON CHERRVEVIH SKLADB.
KAKO JE SPREJET VSAK IZVAJALEC IZ TEGA DELA EVROPE, KI PRIDE V “POSVEČENO” AMERIKO KOT POPOLNA NEZNANKA.KAJ JE OB TEM OD TEBE PRIČAKOVAL ALI MORDA MISLIL O TEBI DON CHERRV7MORDA ŠE: KAKŠEN SI KOT PREDSTAVNIK EVRO STILA IN KDO PRAVZAPRAV SI?
DON CHERRV JE NA SPLOŠNO BIL NEK POSEBEN ČLOVEK.MED JAZZISTI KROŽI GOVORICA, DA JE BIL LEGENDA - POSEBNA OSEBNOST JAZZA, KI NI STREMEL ZA NEKO SLAVO.NI BIL KLASIČNI JAZZIST, NITI KLASIČEN ČLOVEK, BIL PA JE ZELO ODPRT ČLOVEK, SAJ JE DOSTI POTOVAL PO SVETU IN TUDI ŽIVEL V EVROPI.DO MENE JE BIL NA NEK ČLOVEŠKI NAČIN POPOLNOMA ODPRT IN KO JE VIDEL, DA TUDI IGRAM, TER MU JE BILO VŠEČ KAKO IGRAM, JE TO POSTALO ČISTO SPONTANO PRIJATELJSKO VZDUŠJE MED NAMA.ON JE OD MENE PRIČAKOVAL NEKO SLOVANSKO DUŠO, KJER SVA SE NA NEKEM NIVOJU RAZUMELA, SAJ JE ON BIL PO RODU POL INDIJANEC IN POL ČRNEC.PRAV TU JE BILA TUDI POANTA, SAJ SMO SLOVANI, KOT DOLGO ZATIRAN NAROD IN S S TEM LAŽE UJAMEMNO Z OSTALIMI.TO JE TUDI RAZLOG, DA LJUDJE, KI SMO BILI BOLJ ZATIRANI POSTALI BOLJ USTVARJALNI.
JE SKUPINA THE FAKE KORAK NAPREJ OD POSKUSOV SKUPIN KOT LJUBLJANSKIH ZASEDB QUATEBRIGA, PREDMESTJE ITD.NA TAKRATNI SLOVENSKI SCENI, ČEPRAV NISO BILI POPOLNI JAZZARJI?
TEŽKO JE V GLASBI GOVORITI, KAJ JE NAPREJ ALI NAZAJ. GLEDE NAS SAMIH V QUATEBRIGA JE NAPREJ, V TEM SMISLU, DA SMO PAČ 10 - 15 LET STAREJŠI OD TAKRAT, KO SMO ZAČELI IN IMAMO VEČ IZKUŠENJ.NEKJE SMO SI PRIBORILI NAŠE MESTO, KOT INOVATORJI - EKSPERIMENTATORJI. PRAV ZATO IMAMO TO, DA SE BOMO BOLJ POSVETILI TEMU INTROVERTIRANEM JAZZU.SLEDNJI PA NI NUJNO, DA JE SAM VASE, AMPAK JE GLASBA, S KATERO SKUŠAMO LJUDI PONOVNO PRITEGNITI V NAŠ SVET.
VIDIMO SE TOREJ NA LETOŠNJEM 2.KREARTU V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU.
Rudi Špan
ll.SUŠCA 1999
Tj jJj fr J j J fj
7.TF.-\rar>
ŽIVA DELAVSKA VERIGA PRED »DRŽAVNIM CIRKUSOM SLOVENIJE«
Transparent prav s takim napisom (glej naslov) so udeleženci protestnega shoda postavili pred zaklenjena vrata državnega zbora. Prav gotovo ali še bolj opravičljivo bi si podoben transparent zaslužila tudi vrata vladnega poslopja, kjer se snuje za slovenske delavce in delavke »neprijazna« reforma o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ker vlada ni dokončno uskladila omenjeni zakon s socialnimi partnerji in je le tega poslala v državni zbor pred poslance, seje v četrtek (25.2.) ob enajsti uri na protestnem shodu zbralo okoli 4000 tisoč delavcev, vključenih v različne sindikate: v sindikalne centrale ZSSS, Neodvisnost-KNSS, Konfederacija sindikatov 90 in Pergam ter v nekatere samostojne sindikate (policijski sindikat, sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti, sindikat zdravstva in socialnega varstva...). Delavci so se začeli zbirati že pred deseto uro, pred poslopjem Metalke, v Kinu Union in drugje, nekaj minut pred enajsto uro pa so se s transparenti in sindikalnimi zastavami složno odpravili po Slovenski cesti mimo Name do poslopja državnega zbora. Predsedniki reprezentativnih sindikatov so na vrata državnega zbora pritrdili podpisano izjavo naslovljeno na poslance.
Iz cest za pogajalske mize
ki se glasi: Slovenski sindikati, ki smo se danes zbrali pred poslopjem DZ, želimo s simbolnim oblikovanjem žive delavske verige opozoriti poslanke in poslance na enotnost naših stališč do pokojninske reforme in do predlaganih zakonov pokojninske reforme, ki vsebuje število rešitev s katerimi ne soglašamo. Zato vas poslanci in poslanke DZ Slovenije pozivamo, da predlog zakona, ki ga vlada ni uskladila s socialnimi partnerji, vrnete v usklajevanje ekonomsko - socialnemu svetu in ga obravnavate šele tedaj, ko bo usklajen.
J	DEMIIAJBABIČE V SLUŽBAH VNUKl BREZ j
] DELA! JE TO REFORMA} ELITA JE ( / POSKRBELA ZA SVOJE POKOJNINE! )
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) mag.Dušan Semolič je na vprašanje, kaj misli, da bodo sindikati s protestnim shodom pred poslopjem državnega zbora dosegli, odgovoril:» Upam, da smo zelo resno opozoril poslanke in poslance, da naj ne sprejmejo predlagani zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in da naj zakon vrnejo nazaj v usklajevanje. Temeljno razhajanje med nami (sindikati,op.p.) in vlado še obstaja, to je v pravici, da imajo tisti, ki 40 oz 35 let plačujejo prispevke, pravico do polne pokojnine. Predvsem za to nam gre. Krivično bi namreč bilo, da bi od nekoga potem, ko bi 40 let plačeval prispevke, zato da bi dobil pravico do pokojnine
zahtevali, da dopolni še 65 let starosti. To je temeljno razhajanje med nami in vlado. » Predsednik ZSSS je še povedal, daje dobro, da so se sindikati pri pokojninski reformi poenotili, kar je tudi dobra popotnica za vnaprej.
POSLANCI POSLANKE, PRISLUHNITE	]
SINDIKATOM! OBLJUBILI STE DELO, < PONUJATE CESTO!	/
Novoizvoljeni predsednik sindikata KNSS-Neodvisnost Drago Lombar je na vprašanje kaj pričakuje od današnjega shoda slovenskih delavcev in delavk povedal:«Pričakujem, da bodo poslanke in poslanci razumeli resnost problema, in da bodo že vloženi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v DZ vrnili v razpravo socialnim partnerjem, kajti ta zakon ni zrel za razpravi v DZ. Sindikalni partnerji se morajo med seboj uskladiti, šele nato naj o njem razpravljajo poslanci. Sem pa zelo zadovoljen, da so se sindikati, nad mojimi pričakovanji, poenotili oziroma, da so strnili svoje vrste.
EVROPA BREZ ROPAHUJE ZAVRŽEMO,	j
SVOJEGA NE DAMO! HEJA, HEJO, NA ( POKOJNINSKO PRAVDO ZDAJ GREMO!	{
Sindikalist s Koroškega Miroslav Garb (udeleženec sej ekonomsko-socialnega sveta) je prepričan, da bodo poslanci prisluhnili zahtevam sindikatov in delavcev, in da bo na osnovi današnjega protestnega shoda znova prišlo do usklajevanja oziroma pogovora vlade s sindikati. »Vsaj pet zelo pomembnih vprašanj je potrebno uskladiti: pogoje za upokojitev (35 in 40 let delovne dobe), potem pokojninsko osnovo (odmerni odstotek naj bi bil 35%), v organih ki odločajo znotraj pokojninskega in invalidskega zavarovanja naj bi bila struktura članov odvisna od tistih, ki napajajo to blagajno, torej 70% v korist le teh (vlada in upokojenske in invalidske organizacije naj bi imele manjšino v teh organih), zelo pomembno je tudi doreči, kako naj bi delovali podjetniški skladi ter znižanje razpona med najvišjo in najnižjo pokojnino.«
Kaj dodati ob koncu. Mogoče le to, da se na vratih DZ ni prikazal nihče, tudi od delavcev izvoljenih poslancev. Minister Tone Rop seje pa očitno tudi »zbal« množice bedno plačanih delavcev.
Fotografiral in zapisal udeleženec delavske verige
Igor Goste
Pred "državnim cirkusom"
RECEPTI
Tavžentjuha
sestavine'. 2 velika korenčka, peteršiljeva korenina ali malo zelene, 3-4 žlice zdroba, 3 žlice masla, 1 1/2 litra vode, muškatni orešček, sol, drobnjak
Korenček in peteršiljevo korenino ali zeleno nastrgamo, zdrob zmešamo s stopljenim maslom, dolijemo malo hladne vode. Mešamo, da se ne naredijo kepice. Zdrob zlijemo v vrelo vodo, nato pa stresemo vanjo še korenje in peteršiljevo korenino. Juho začinimo in kuhamo 5-10 minut. Na krožnikih jo potresemo s sesekljanim drobnjakom.
Blitvina juha s krompirjem
sestavine: 1 1/2 litra vode, 3-4 krompirji, 1/2 čebule (po želji), 250 g blitve, 3 žlice olja, timijan, žlička gorčice, sol, nastrgan parmezan
Pristavimo vodo, olupimo krompir in ga narežemo na tanke rezine. Na olju popražimo čebulo, dodamo krompir in malo timijana. Krompir dobro zapečemo, temneje ko je zapečen, bolj bo obarval juho. Krompir stresemo v vrelo vodo in kuhamo 5 minut. Medtem narežemo blitvo in jo stresemo v juho. Kuhamo še 3 minute, posolimo, primešamo gorčico. Juho ponudimo potreseno s parmezanom.
Popečeni makaroni z zelenjavnim ragujem
sestavine: 250 g makaronov, 1/2 čebule, 2 zeleni papriki, 50 g masla, 1 jabolko, 2 žlički curryja, 3 žličke cele moke, 125 g gauda sira, 4 paradižniki, drobtine, sol
Makarone skuhamo in jih odcedimo. Narežemo čebulo in papriko in ju 5 minut dušimo na maslu. Dodamo na tanko narezano jabolko in dušimo še 2 minuti. Vse skupaj začinimo s curryjem in soljo, dodamo narezane paradižnike ter smetano in dušimo še 10 minut, nato pa vmešamo moko in polovico nastrganega sira. Makarone položimo v namaščen pekač, na sredo pa zelenjavni ragu. Potresemo s preostalim sirom in drobtinami. Pekač postavimo v že ogreto pečico in makarone popečemo pri 200 stopinjah.
Obara
sestavine: 6 krompirjev, 4 paradižniki, 2 papriki, 100 g zelene, 2 korenčka, 3 žlice kuhanega masla, 2 dl vode, 2 žlici cele ali črne moke, 3-4 dl vode, paprika, gorčica, sol, 40 g parmezana
Krompir olupimo in narežemo na kocke, prav tako zeleno, paradižnik in papriko. Vse skupaj dušimo 15 minut na maslu z malo vode. Medtem suho popražimo moko, jo odstavimo in med mešanjem zalijemo s hladno vodo. Podmet zlijemo k dušeni zelenjavi, obaro začinimo in še malo pokuhamo. Potresemo s parmezanom in ponudimo.
Paradižnikovo maslo
sestavine: 100 g masla, 2 žlici pretlačenega paradižnika, 50 g sirčka (tamar), trdo kuhano jajce (po želji), žlica sesekljanega peteršilja, drobnjak
Maslo penasto umešamo, dodamo svež pretlačen paradižnik, gladko zmešan sirček in trdo kuhan rumenjak. Nazadnje primešamo sesekljan peteršilj in drobnjak. Preden namaz ponudimo, ga ohladimo v hladilniku.
Gorčično maslo s sirom
sestavine: 150 g masla, žlica gorčice, 1 trdo kuhan rumenjak, 20 g nastrganega sira, sladka paprika
Maslo penasto umešamo, dodamo gorčico, pretlačen rumenjak, nastrgan sir, malo sladke paprike in dobro premešamo. Ponudimo z rženim kruhom.
Sladoled z vročo borovničevo polivko
sestavine: 250 g sladoleda, skodelica vode, 2 žlici sladkorja, 400 g borovnic, malin, ribeza ali jagod, sok ene limone, sok ene pomaranče, žlička jedilnega škroba
Sladoled porazdelimo v kozarce in postavimo v hladilnik. Pripravimo polivko: vodo s sladkorjem kuhamo 2 minuti, potem stresemo vanjo borovnice. Limonin in pomarančni sok zmešamo z jedilnim škrobom in ga zakuhamo v polivko. Polivko ponudimo k sladoledu v posebni skodelici.
Sirčkov narastek z marelicami
sestavine: 250 g svežih ali 75 g suhih marelic, 70 g ovsenih kosmičev, 2 1/2 dl mleka, 3 rumenjaki, 100 g sladkorja, 400 g sirčka (tamar), 1 1/2 žlice narezanih mandljev, 3 beljaki
Sveže marelice zmeljemo v mešalniku z malo vode (suhe pa namočimo za pol ure, jih pretlačimo ali narežemo). Kosmiče prelijemo z mlekom. Rumenjak in sladkor penasto stepemo. Vmešamo sirček, kosmiče in mandlje. Nazadnje vmešamo še trdo stepene beljake, da dobimo rahlo testo, s katerim napolnimo naoljen pekač za narastke. Pečemo 40 minut pri temperaturi 200 stopinj.
Urša Kmetec
ZDRAVILNE RASTLINE
MANDARINA
Spada v rod citrusov. Priljubljene so predvsem zaradi osvežujočega okusa, nekatere sorte so celo brez pečk. Za malo bolj lene oziroma komotne (sam spadam mednje) so zelo primerne, saj se lupijo zelo enostavno in hitro, za razliko od pomaranč. Mandarine izvirajo iz Azije, na Kitajskem in Japonskem sojih gojili že v Ib.stoletju, v Evropi in Severni Ameriki pa kar 300 let kasneje. Pri nas dobro uspevajo le na Primorskem. Če želimo plodove shranjevati, jih moramo obirati, ko še niso povsem zreli. Prepozno obrani plodovi prehitro ovenijo in izgubijo sočnost.
Mandarinovci so zimzelene drevesne ali grmičaste rastline z mesnatimi listi. Cvetovi so beli ali rahlo rdečkasti. Plodovi so oranžni do zelenorumeni, okrogle, podolgovate ali ploščate oblike. Užiten del mandarine vsebuje sok bogat z vitamini (predvsem A, B, in C), minerali (kalij, kalcij, fosfor), encimi, beljakovinami, kislinami, sladkorji, aromatičnimi snovmi idr.
Mandarine ugodno vplivajo na človeški organizem. Delujejo diuretično, spodbujajo apetit, krepijo oslabljen organizem in varujejo pred okužbami. Ugodno vplivajo celo na revmatična obolenja in na poškodovane krvne žile, priporočajo pa jih tudi srčnim bolnikom. Uporabne so sveže, za kuhanje, izdelovanje sokov, kompotov in slaščic.
PRESLICA
Je nadležen plevel, ki ima dokaj močne korenine. Preslica je brez vonja, grenko sladkega okusa. Rjava, trosonosna stebla niso zdravilna, pač pa jalova, zelena. Vsebujejo mnogo kremenčeve kisline,zato nabiramo mlada stebla, ker je v njih ta kislina bolj topljiva. Stebla sušimo na zračnem in senčnem prostoru, da ostanejo zelo zelena. Sok in čaj preslice nimata
stranskih škodljivih učinkov, ker pa preslica močno učinkuje, jo uporabljajte zmerno.
Je najboljše zdravilo za bolna pljuča, tako pri bronhitisu, kot pri krvavitvi iz njih; pomaga celo pri bolnihjetrih. Pitje čaja in izmivanje z njim ustavlja izpadanje las. Čaj zdravi vnete ledvice, mehur, njegove krče, če se ustavlja voda, delno topi kamne in pesek v mehurju in ledvicah. Preslica (kopel) ugodno vpliva na kožo, prekrvavitev, ozebline, golenske razjede, odprte noge, hemoroide, pomirja srbenje.
Preslični čaj dobro dene ohlapni in nagubani koži, lajša pa tudi
slabokrvnost, bolezni presnove, zdravi nervozo, izloča nezdrave telesne sokove, čisti kri. Proti vnetju grla grgramo čaj iz preslice.
Nasveti »naših mam«
Čaj proti sečnim kamnom: 1 velika žlica mešanice preslice z brinovimi jagodami v enakem delu in malenkost pelina kuhamo z 2,5 del vode 5 minut. Stoji naj 15 minut, nato precedimo in popijemo takoj eno skodelico, drugo pa po požirkih čez dan.
Pripravlja Igor Gošte
ulsbalgo 7
FRANCI VRTAČNIK
"Če si z ljudmi dober in prijazen, so takšni tudi oni s tabo," pravi Franci Vrtačnik, ki je službo poštarja opravljal šestintrideset let. Prvo leto dni je bil sicer poštar na Izlakah, nato pa vseskozi na zdajšnji Pošti Zagorje. Menda ga, razen mizarstva, nobeno drugo delo ne bi pritegnilo v toliki meri. Ampak med sedmimi otroki v družini, jim je bolj trda predla in so bili vajeni dela na kmetiji ter zgodnjega vstajanja, ko je bilo treba več kot uro daleč pešačiti v šolo. Toda vedno seje rad pogovarjal in našel prijazno besedo za vsakogar, kar mu je v poklicu zelo koristilo.
Nemalokrat je prehodil hrib čez Žvarulje, Čemšenik, Kolovrat in zagorski okoliš dodobra pozna. Za najpomembnejše pri delu si je štel dobre odnose s strankami. Njegov delavnik seje začel zjutraj z razvrščanjem pošte, potlej raznašanjem in ko je bila vsakodnevna pošta dostavljena naslovnikom, se je vračal na zagorsko pošto, da naredi obračun. Kadar je nosil 'penzijo' in v času praznikov, se je vračal pozno zvečer. Potem pa so bili kakšni dnevi, manj natrpani s pošto, ko je delo hitreje opravil. Kot je povedal, so svojčas poštarji delo opravljali peš ali s kolesom. Šele pozneje so za poštarje uvedli motor in avto. Ampak gor' gaje držal tudi prisrčen kolektiv zagorskih poštarjev. Kot je povedal, ni lepšega od dela s kolektivom, ki se zna pohecati in razgovoriti.
Zanimivo je, da so včasih pošto prinašali prek železnice in od železniške postaje so jo poštarji z vozom prenašali do zagorske pošte. Če je ponagajalo vreme, to niti ni bilo prijetno. Zdaj vsakdanjo pošto poštarjem dostavijo iz Ljubljane na zagorsko pošto. Dostikrat je bil manj utrujen od tistih več deset kilometrov, ki jih je dnevno prehodil, kot pa od težke poštarske torbe, ki je mnogokrat s paketi tehtala tudi petnajst kilogramov. In s katero se je peš večkrat "sprehodil" do četrtega, petega ali še katerega nadstropja v bloku. Kot je dejal, ni nikdar hitel, čeprav ima že po naravi dokaj hiter korak, toda raje je delal zmerno in ustregel strankam. "Ko se te ljudje navadijo, te imajo radi in ti njih," je rekel.
Poudaril je, da seje Pošta zelo posodobila in strojno olajšala delo. Za primer so nekdaj vse pošiljke ročno žigosali, daje imel tudi žulje na rokah. Toda ker je zelo prilagodljiv, seje znašel tako v načinu dela kot s sodelavci in strankami. Saj rad izmenja mnenja in rad dela z ljudmi. Kot je še omenil, se ljudje sedaj preveč obremenjujejo in premalo 'vkup držijo'. Veliko mu pomeni prijateljstvo in pa pošteni ljudje. Tudi zapravljiv ni, družabno življenje pa spodbuja. Tudi pri ženskah mu je všeč prijaznost. Rajši ima vesele, kot pa zadržane ljudi. Če le more, se na ulici ustavi, da kakšno spregovori s sočlovekom. Sicer pa rajši telefonari, kot piše pisma. In prepeva pri trboveljski Zarji, rad je v hribih in poleti na morju. V krogu domačih, na Čečah, pa ima veselje tudi z vnukoma. Na televiziji pa si želi več zabavnih oddaj.
Tekst in foto: Petro Radovič
BOGOSLUŽNE DOBE V CERKVENEM LETU
Uvod
Cerkveni koledar skozi vse leto opozarja na posamezne bogoslužne dobe. Bogoslužne dobe pa dajejo poudarek posameznim delom t.i. odrešenjske zgodovine oziroma zgodovino človeštva na nek poseben način od stvarjenja do "poslednje sodbe". V grobem delimo bogoslužno leto na božično in velikonočno dobo ter na čas med letom.
Božična doba se prične z adventom (zadnjo nedeljo v novembru vsako koledarsko leto), t.j. časom priprave na Kristusovo rojstvo (spomin na prvi Kristusov prihod) in traja štiri tedne do božiča, sledi božični čas, ki traja do Gospodovega razglašenja (sv. Treh kraljev).
Velikonočna doba se deli na postni čas (čas pred veliko nočjo) in velikonočni čas (čas po veliki noči). Postni čas se prične na pepelnico in traja štirideset dni ter se zaključi z opravili velike sobote. Velikonočni čas pa se prične s slovesno vigilijo na veliko noč (oziroma že na predvečer velike noči), traja petdeset dni in se zaključi na binkošti (spomin na prihod Svetega Duha).
Poleg božične in velikonočne dobe je tudi t.i. "čas med letom", ki je razdeljen na čas med praznikom sv. Treh kraljev in pepelnico ter čas med binkoštmi in prvo adventno nedeljo. Čas med letom zaznamuje bogoslužje 33 (ali 34) navadnih nedelj.
Bogoslužne dobe zaznamuje še ena posebnost, vezana na lunin koledar oziroma spremembe luninih men. Na to pravilo je vezana celotna velikonočna doba. Velika noč se določi vsako leto na tisto nedeljo, ki sledi prvi polni pomladanski luni (tako je velika noč "premakljiva" med 22. marcem in 20. aprilom). Na osnovi tega se potem določajo tudi datumi za pust, pepelnico, vnebohod, binkošti in druge praznike v tem obdobju.
Vrste bogoslužnih praznikov
Bogoslužni prazniki so razdeljeni v tri kategorije. Najpomembnejši so t.i. slovesni prazniki, h katerim se prištevajo tudi vse nedelje. Praznovanje (obeležitev v bogoslužju) se prične že na predvečer praznika. Nekateri med njimi imajo posebno vigilijo s posebno mašo (npr. božič, velika noč). Drugi po pomenu so (navadni) prazniki, sledijo pa svetniški godovi (spomini).
Obveznih svetniških godov je za celotno katoliško Cerkev relativno malo tako, da imajo krajevne Cerkve možnost obeležiti tiste godove, ki imajo narodni, krajevni ali pa redovni pomen. V dvatisočletni zgodovini Cerkve seje na koledar uvrstilo precejšnje število svetniških godov tako, da so na isti dan vpisani tudi po dva ali trije. V bogoslužju se na isti dan omenja ali praznuje le en svetnik oz. svetnica.
Prazniki (godovi)
Med prazniki imajo nek poseben pomen Gospodovi prazniki (prazniki, ki označujejo poseben dogodek Kristusovega življenja) kot so Velika noč (Gospodovo vstajenje), božič (rojstvo, 25. december), razglašenje (6. januar), darovanje (svečnica, 2. februar), oznanjenje (25. marec), vnebohod, binkošti, sv. Trojica, sv. Rešnje telo, Jezusovo Srce, Kristus Kralj. Praznika darovanja (svečnica) in oznanjenja (25. marec) sta tudi Marijina praznika.
Med Marijinimi prazniki pa izstopajoMarijino Vnebovzetje (15. avgust), brezmadežno spočetje (8. september), Marija Kraljica (22. avgust). Žalostna mati božja (15. september), Kraljica rožnega venca (7. oktober), Marijino darovanje (21. november). Med slovenskim ljudstvom pa se poleg tega praznujejo še: Marija Srednica (6. maj), Marija Pomočnica (24. maj).
Med slovesne svetniške godove štejemo god sv. Jožefa (19. marec), apostolov Petra in Pavla (29. junij), vseh svetnikov (1. november). Nekateri prazniki pa imajo skoraj enak pomen (čeprav v bogoslužnem koledarju niso zapovedani, t.j. obvezni) kot npr. rojstvo Janeza Krstnika (24. junij), godovi apostolov ter nekaterih drugih svetnikov. Za vsako župnijo pa so pomembni tudi godovi svetnikov - zavetnikov župnijske cerkve in podružničnih cerkva, ponekod pa tudi zavetniki stanov in poklicev (npr. sv. Barbara v rudarskih krajih, sv. Florijan, zavetnik gasilcev, ipd.), ki se slovesno praznujejo.
Branko Nimac
				
^	A-fS DOMŽALE				
				
Servis in trgovina d.o.o„ 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450,1ax: 061/716-183				
	cena brez P. D.			
TOURING		MFC		
GL 1500 SE Gold Wing	2.626.250	3.151.500	NOVO |	
ST 1100 Pan European	1.821.660	2.185.992		
ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird	1.670.450	2.004.540		
VTR 800 F1	1.590.870	1.909.044		
CB 750 F2 Seven-Fifty	1.137.240	1.364.688		
CBR 600 F Hornet	1.033.780	1.240.536	NOVO I	
ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade	1.511.200	1.813.440		
VTR 1000 F Fire Storm	1.431.700	1.718.040		
CBR 600 F	1.312.300	1.574.760		
NSR 125 R	683.600	820.320		
CHOOPER				
GL 1500 C Valkyne	1.981.600	2.377.920	NOVOI	
VF 1100 C3 Shadovv	1.511.280	1.813.536	NOVO I	
VT 750 C Magna	1.272.500	1.527.000		
VT 750 C2 Shadovv	1.145.200	1.374.240		
VT 750 C Shadovv	1,113.300	1.335.960		
VT 600 C Shadovv	954.200	1.145.040		
VT 125 C Shadovv	708.200	849.840	NOVOI	
ENDURO				
XL 1000 V Varadero	1.495.300	1.794.360	NOVO 1	
XRV 750 V AfricaTvvin	1.272.500	1.527.000		
XL 600 V Transiap	1.001.900	1.202.280		
NX 650 Dominator	834.800	1.001.760		
NX 250 Dominator	787.800	945.360	NOVOI	
XLR 125 R	635.800	762.960	NOVOI	
SCOOTER				
X8R-S (cestni) X8R-X (cross)	370.000	444.000		
	366.000	439.200		
CROSS CR 250 R*	853.395	896.064		
CR 125 R*	834.285	876.000		
CR 80 RD* (velika kolesa) CR 8R* (mala kolesa, model 98)	555.885 525.000	583.680 551.250		
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 20% prometni davek. *. v MFC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cene.				
Tiskarna
Fotokopiranje
barvno fotokopiranje
Trg Franca Fakina 2a, tel./fax: 0601/27-250, 0601/66-229
Odločite se za prihodnost
Limuzina in Variant
1.9 TDII, 1.8 syncro,
1.8 Turbo

Posebna ponudba za študentski žep
Volkswagen POLO (od 19,65 SIT/km)
Mesečni obrok od 16.378 SIT, 1/3 pologa, 10.000 prevoženih km/leto, odplačilna doba 60 mesecev
Volkswagen LUPO Cod 539 SIT/dan()
Mesečni obrok od 16.382 SIT, 1/3 pologa, 10.000 prevoženih km/leto, odplačilna doba 60 mesecev
Malgaj
TRBOVLJE d.o.o. ■
Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450 www.malgai.si
ffiHRJ.
T r b o
'MJUTT MALGAJ-
i v I i e	!<**•» fc**®*?’
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser

od 120.000 do 144.000 SIT popusta pri menjavi staro za novo.
PRIHAJA NOVI MEGANE!
tel.: 0601/27-666,27-525

jofi.j. r?“r n.TTj?
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA - MI VAS
NAGRADIMO
Pred vami je že 14. literarna uganka. Tokrat vas sprašujemo po imenu pisatelja, dramatika, publicista, časnikarja in tudi nekdanjega zapornika, ki seje rodil v času informbiroja 13.4.1948 v Mariboru. Eden najbolj plodovitih, doma in v svetu zelo cenjenih piscev, je končal višjo pravno šolo v Mariboru. Bil je urednik Katedre, novinar pri Večeru, dramaturg pri Viba filmu, sodeluje pa tudi pri Novi reviji. Leta 1974 gaje komunistična oblast obsodila zaradi »sovražne propagande« na leto dni zapora. Odsedel je tri mesece. V pomladnih letih za slovenski narod, od 1987 do 1991 je bi predsednik Slovenskega centra PEN. Njegov roman Galjot, ki gaje napisal leta 1978, so prevedli že v enajst jezikov, njegove drame so uprizarjali po vsej nekdanji Jugoslaviji, v Avstriji, na Madžarskem, v ZDA in drugod.
Med drugim je napisal tudi zelo poznano dramo o oblastniškem totalitarizmu Veliki briljantni valček, ki sojo na slovenskih odrih že večkrat uprizorili. Je tudi odličen in polemičen esejist. Zelo odmeven je bil njegov politični esej o postkomunističnih razmerah z naslovom Egiptovski lonci mesa. Je dobitnik številnih domačih in tujih nagrad. Če dodam še to, daje uredil zbornik člankov in dokumentov v verjetno najbolj odmevni knjigi zadnjega desetletja v Sloveniji z naslovom Temna stran meseca, sem povedal že skoraj malo preveč, kajne? Za tiste, kije podatkov še premalo, pa še nekaj naslovov njegovih del: Smrt pri Mariji Snežni, 35 stopinj, Severni sij. Posmehljivo poželenje, Zvanenje v glavi. Disident Arnož in njegovi, Klementov padec, Halšat itd.
Pravilne odgovore bomo kot vselej nagradili. Prvi izžrebanec bo prejel knjižno nagrado, drugi pa bon v vrednosti 1.500,00 SIT, ki ga bo lahko izkoristil v Gostilnici Zupanc v Kostrevnici pri Izlakah.
Uganko sestavil Igor Goste
*
Avtor:
Moje ime: Naslov:
Uroš Šetina - Uri
Ameriških TOP 5 (21.-
28.2.) v milijonih dolarjev
1.	8mm (14.3$, 1 tednU)
2.	Payback (66.5$, 4 tednih)
3.	The Other Sister (6.6$, 1 tednu)
4.	Message in The Bottle (41.3$, 3 tednih)
5.	My Favorite Martian (25.9$, 3 tednih)
8 MM - Režiser Joel Schumacherje dal glavno vlogo Nicolasu Cageu, kot privatnemu detektivu v tem psihološkem trilerju. Vdova najde 8 milimetrski "snuff' film v moževem sefu ("snuff” je vrsta pomo filma, v katerem je eden od igralcev ubit na platnu). Cage, kateremu pomaga soigralec Jaquin Phoneix (brat pokojnega Riverja Phoenixa), raziskuje podzemno industrijo, da bi dognal izvor filma. Igrajo še Peter Stormare, James Gandolfini in Catherine Keener. Za naše kraje je film napovedan v mesecu maju.
Payback - Mel Gibson igra super slabega fanta v neizprosnem lovu za svojim ukradenim
denarjem. Gibson je skupaj s prijateljem, katerega igra Gregg Henry, napadel kitajsko tolpo in uspel ukrasti 140.000 ameriških dolarjev. Henry prevara Gibsona skupaj z Gibsonovo ženo. Zato se Gibson odloči Henryu maščevati in poskuša pretentati policijo in kitajsko tolpo, da bi dobil svoj delež podviga. Med ostalimi igralci bomo videli tudi nekaj poznanih imen: Maria Bello, James Cobum, William Devane, David Paymer, Gregg Henry, Bill Duke, Deborah Unger in Sterling Wolfe.
The Other Sister - Garry Marshall režisersko usmerja Juliette Lewis in Diane Keaton kot hčerko in mater, ki poveljuje nad dekletovimi cilji in odločitvami. V tej dve uri dolgi drami nastopata še Tom Skerrit in Giovanni Ribisi. Marshall je za film napisal tudi scenarij.
Message in a Bottle - Med sprehajanjem ob zapuščenem delu obale, Robin Wright odkrije romantično pismo v steklenici. Lastne želje po romanci jo ženejo k iskanju avtorja z zlomljenim srcem. Predanost in trud jo pripeljeta k ovdovelemu tesarju jadrnic v podobi Kevina Costnerja. Medtem ko se razvije prijateljstvo in ljubezen, se mora Costner spopadati s preteklostjo in na novo odkrito strastjo. V stranskih vlogah bomo videli Paula Nevvmana, Johna Savaga in Illeano Douglas. V naših kinematografih že konec
l
KINO HRASTNIK
11.3.	-14.3. PATRIOT (slovenski akcijski thriller), čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00;
12.3.	-14.3. OBSEDNO STANJE (politični thriller), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 15.3. - 16.3. NI KINO PREDSTAVE; 17.3. - 21.3. TEMNI ANGELI USODE (slovenski ljubezenski film), sre., čet., pet. in ned. ob 19.00; 19.3. -
21.3.	ČAROVNIJE ZA VSAK DAN (romantična komedija), pet. in ned. ob 17.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 22.3.-23.3. NI KINO PREDSTAV; 24.3. KO PRIDE JOE BLACK (fantazijska romantična drama) ob 19.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
13.3.	PATRIOT (slovenski akcijski thriller) ob 18 .00; 20.3. - TEMNI ANGELI USODE (slovenski ljubezenski film) ob 18.00;
KINO TRBOVLJE
11.3.	- 14.3. ŽIVLJENJE ŽUŽELK
(risani film), čet. ob 17.00, sob. ob 10.00 in 17.00, ned. ob 19.00; 11.3. -15.3. KO PRIDE JOE BLACK (ljubezenska drama), čet., sob. ob 19.00, pet. ob 16.00, ned. ob 18.00; 16.3. -
18.3.	REŠEVANJE VOJAKA RVANA (vojna drama), tor., sre., čet. ob 18.00; 19.3. -
22.3.	DRŽAVNI SOVRAŽNIK (akcijski thriller), pet. in sob. ob 16.30, ned. ob 17.00 in 19.30, pon. ob 19.00; 23.3. - 24.3. TEMNI ANGELI USODE (slovenski ljubezenski film), tor. ob 17.00 in 19.00, sre. ob 19.00;
KINO ZAGORJE
11.3.	- 13.3. MRAVLJINEC (risanka), čet., pet. in sob. ob 17.00; 11.3. - 14.3. BLONDINKA (komedija), čet. in ned. ob 19.00; 12.3. -16.3. RONIN (akcijski thriller), pet., sob., pon. ob 19.00, ned. ob 17.00, tor. ob 18.00; 16.3. FILMSKO GLEDALIŠČE: DRŽAVNI SOVRAŽNIK (akcijski thriller), ob 21.00; 17.3. - 21.3. ELIZABETA (zgodovinski), sre., čet. ob 19.00, ned. ob 17.00; 19.3. GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN: SLG Celje (Vinko Moderndofer); VAJA ZBORA) ob 19.30; 20.3. NI KINO PREDSTAV; 21.3. - 23.3. RANE (jugoslovanska drama), ned., pon. in tor. ob 19.00; 24.3. BABE; PUJSEK V MESTU (komedija) ob 17.00
KINO IZLAKE
14.3.	RONIN (akcijski thriller) ob 19.15,
21.3.	ELIZABETA (zgodovinski) ob 19.15;
aprila.
My Favorite Martian - Jeff Daniels in Chris-topher Lloyd sta Zemljan in Nezemljan v tej adaptaciji TV serije iz šestdesetih. Komedijo je režiral je Donald Petrie. V stranskih vlogah igrajo še Elizabeth Hurley, Daryl Hannah in Ray Walston.


SE SPOZNATE?
DAOA, NA
SLIKI STE!
Hitro si kupite Zasavca in na uredništvo z njim, kjer vam bomo dali potrdilo za slasten divjačinski golaž pri Stanetu Hriberšku, oskrbniku koče na Mareli.
GLASUJTE ZA SVOJEGA SPLOŠNEGA ALI DRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA
dr. Pavle Poredoš, doc. dr. Marjan Premik, dr. stom.
Poleg bralcev Zasavca in Vive sodelujejo še bralci Dolenjskega lista, Gorenjskega glasu, Novega Tednika, Tednika in Vestnika ter poslušalci trinajstih radijskih postaj.
Vključili smo se v VIVINO akcijo "MOJ ZDRAVNIK", ki bo potekala do konca marca. Naša prva, VIVINA pa že tretja takšna akcija. Namen te akcije je, da damo poudarka in opozorimo na ljudi, ki delajo v splošni in družinski medicini, saj nas le-ti spremljajo od rane mladosti pa do pozne starosti in nam velikokrat svetujejo, pomagajo, včasih pa je dovolj, da nam samo prisluhnejo.
Akcija je namenjena vsem vam, ki bi radi javno pohvalili svojega splošnega zdravnika. Svoj glas lahko oddate na časopis ZASAVC, mi pa ga bomo posredovali VIVI.
SEVEDA LAHKO VSAK GLASUJE LE ENKRAT
Glasovalci v akciji "MOJ ZDRAVNIK" boste udeleženi v žrebanju na koncu akcije in srečnež bo šel na krajše potovanje s pokroviteljem.
Za etičnost in korektnost poteka glasovanja skrbijo: primarij dr. Marko Demšar, kije predsednik komisije, in člani: dr. Ivan CIbic, dr. Dean Klančič,
Ime In prlime
Naslov
MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu najbolj navdušuje:
Timoteju 1 nožiču sa drugi rojstni dan vse najboljše m mnogo prijetnih uric na novem kolesu želi mama Zofi in vsi, ki te majo radi.
Presenetite svoje najbIPje s ČESTITKO ob rojstnem dnevu,
obletnicah in drugih svečanih prilo'nostih.

J
m
pozida
čžl/lTadi dnEvi, gtuAa [Eta, mizno LeLl naj IeIzo,
iz [zjiiA uzjic, uEnEC ijitEtaj,
da u žiotjEnju, izzona [oi. dVajlzjiiz uoičilo, naj ti [o to, vztilzo zee to ni, jE pa od Ezaa.
'Jo iz žel j z: atija, mamiaz, [zala <J\t[az[a, matzga [zatca JJitna, itazzaa ata in itazz mamz...
in LEjzda Joncjija
T (i j j
uF.Zč
London je super
Osnovnošolci od 6. do 8. razreda na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju so se konec februarja štiri dni mudili v Londonu. Ugoden izlet jim je omogočila agencija TWIN iz Ljubljane in s prijazno, angažirano vodičko Damjano Ravnikar so povsem navdušeni nad Londonom, kjer so lahko 'v živo' "talk-talkali" po angleško. Skupno pa jih je bilo za vsega štiri avtobuse, saj so jim družbo delali tudi učenci iz OŠ Ivana Cankarja iz Trbovelj. Potovanja pa so se udeležile tudi učiteljice angleškega jezika: Vanda Kopušar, Danijela Koprivšek, Alenka Knez in Mojca Lazar Doberlet. Kot so povedali, so imeli za ta letni čas neverjetno lepo vreme, nekaj svojih vtisov - ko je eden zanimivejši od drugega - pa so pripravili tudi v pisni obliki.
Tower Bridge, most čez Temzo
Že kar nekaj dni smo se pripravljali na 20. februarja. Ko pa je res prišel, smo se ga vsi zelo razveselili. Otroci, ker bomo videli London, in odrasli, ker bo štiri dni mir v hiši. Na postaji smo se zbrali zjutraj ob pol devetih, se poslovili od množice spremljevalcev in veselo zakorakali v avtobus, novim spoznanjem naproti. Še en pogled na Zagorje in že smo se peljali. Do Ljubljane smo se peljali z bučnim govorjenjem, nekateri pa so brali knjige, poslušali walkman, vsi pa smo se imeli lepo. Ko smo prišli v Ljubljano, smo že lahko spoznali našo vodičko Damjano, ki nas je celotno pot zabavala, nam govorila različne zanimivosti, pa tudi pogovora o Angliji in Londonu ni zmanjkalo. Prvi postanek je bil določen v Salzburgu, drugi pa v Frankfurtu, kjer smo si lahko nakupili hrano in sladkarije, saj je bila pot pred nami še dolga. Peljali smo se tudi mimo frankfurtskega letališča in nekateri so že potonili v spanec, drugi, ki pajim avtobusni
sedeži niso bili ravno pogodu, pa so opazovali pokrajino, ki je bila že odeta z nočjo in prekrita z lučmi. Pa naj se še tako hvalim, kako sem bila dolgo budna, naj vam povem, da sem tudi sama prespala pot čez Belgijo in se zbudila šele v Ca-baisu, kjer smo bili še zadnjič na tej strani morja. Potem smo se z vlakom, ki se imenuje "Le Shuttle" potopili v podmorski tunel. Tistih 35 minut brzenja skozi tunel je minilo, kot bi mignil in že smo bili v Angliji. Na avtobusu smo se lahko že zares preizkusili v angleščini, saj London ni bil več daleč. Opazovali smo hiše, ki so bile majhne in skromne, vendar lepe, ter pokrajino, ki seje čedalje bolj odpirala v notranjost. In že smo bili v Londonu, prečudovitem mestu, polnem čudovitih zanimivosti in lepot. Tam smo najprej videli observatorij in Big Ben, uro, ki meri čas do tisočinke natančno. Na kratko bom opisala še najzanimivejše stvari, ki sijih morate ogledati, če boste kdaj odšli tja. Najzanimivejša
sta bila muzeja Madame Tussand's in National History Museum. Prvi je muzej voščenih lutk, kjer so v naravni velikosti vsi svetovno znani uspešneži iz sveta filma, glasbe, zabave in politike, drugi pa je muzej z več kot 50 milijoni različnih primerkov živali - vse, kar leze, plava, gre, dinozaver v naravni velikosti, simulator potresa,... Tudi druge stvari v Londonu niso nič manj zanimive. Naprimer: Tower of London, Tower Bridge, The Monument, St. PauTs, Westminster Abbery, kjer so bili kronani vsi kralji od leta 1066 naprej do leta 1952, ko je bila tam kronana današnja kraljica Anglije, Elizabeta II., tukaj so ti kralji tudi pokopani, pa tudi pogreb princese Diane je bil tu. Če pa se želite pozabavati z igralnimi avtomati pa pojdite kar v Trocadero na Piccadilly circus. Na Dawning streetu pa živi na številki 11. ministrski predsednik Tony Blair. Še ena zanimivost, Houses of Par-liament in Buckingham Palače, na slednji zdaj živi kraljica Elizabeta II. in njen mož Phillip, prva pa je v njej živela kraljica Viktorija, pa tudi velik spomenik pred palačo je posvečen njej.
Videli smo še mnogo več, pa naj to zaenkrat ostane skrivnost, ki jo boste razkrili vi, ko boste odšli v London.
Aleksandra Subotič, 8,a
V Londonu smo si ogledali Big Ben. Na njem smo opazili
zvon in zelo veliko uro. En kazalec tehta skoraj eno tono. In to minutni kazalec. Ogledali smo si tudi Madame Tussaud's, v kateri imajo voščene lutke. Zelo zanimiva je bila podzemna železnica - metro, s katero smo se vedno vozili.
Špela Zidat S.c
Ogledi Londona so bili tako zanimivi, da smo čisto pozabili na utrujenost. Izlet se mi je zdel čudovit in če dobite takšno priložnost, jo raje zgrabite, saj je takšnih priložnosti malo.
Lojzi Čap, 6,a
Za London so značilni dvonadstropni avtobusi, imenovani Double-dackers, črni taksiji, rdeči poštni nabiralniki, rdeče telefonske govorilnice.
Andreja Čop, 7,a
Prvi dan smo si ogledali del mesta, ki se imenuje City. V tem delu mesta smo videli Tower Bridge, most čez Temzo, ki ga sestavljata tudi dva gotska	stolpa, palačo
Tower of London, drugo naj večjo cerkev na svetu, ki se imenuje St. Pauls Cathedral ter se namučili s hojo po tristoenajstih (311) stopnicah The Monumenta, spomenika, iz katerega je najlepši razgled na cel London.
Petra Šekovec, 8,d

csSEiFirn
SqqS®I?DDQS@5d@ ®^=a§®9 (b&R&b
PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR
GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, walkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov.
Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL.
ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple!2, tel.: 46-333
ZVOK IN SLIKA KOT SE ŠIKA. ZALOKAR PA PIKA
PNEUIVIATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSIVI 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._
ARI OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni dom Trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041
Velika izbira okvirjev za očala Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev Etuiji za očala Povečevalne lupe Športna in sončna očala Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466
DEKOR, Cesta okt.revoludjell, Trbovlje, tel.: 21-108
odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
1. naslov za zlate zadeve
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 15h-18h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
CERTIUS
borznoposredniška hiša d.o.o. Ulica talcev 42 1410 Zagorje GSM 041-681-879
-	gotovinski odkup delnic * podjetij in PID-ov
-	naročila za borzo
-	upravljanje s finančnim premoženjem strank
NIŽJE PROVIZIJE!
delovni čas: 9.00 - 12.00 in 16.00 - 18.00; tel.: 0601/61-115
TRGOVINA - GOSTILNA PREVOZNIŠTVO
COP
trgovina KONJŠICA Podkum 11 trgovina GRADIŠČE tel.-fax: 0601-76-222
^INTEGRAL
^INTEGRAL	^INTEGRAL
INTEGRAL
TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4
141 0 Zagorje, telefon: 0601 55 100, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
GREMO V PLANICO
<2309
msdMlfjiJlg žB2o(DI3o2^X|XD
Cena prevoza in vstopnice je
samo z.800,00 sit
IIW
miUMM
Plačevanje na več obrokov in s kreditnimi karticami: BA, KARANJA, EUROCARD in MASTERCARD.
Plačilo mesečnih vozovnic s trajnikom.
-IVH03JLMT' IVMOaUll-^r
IVUOŠULNI^
ivuoajLNi-^ir
Trgovsko podjetje
otrošnja
cVe& fiat/ sama/	...
d.d,
VELIKA IZBIRA POMLADANSKE KONEEKOJE V BLAGOVNICI ŽIVA IN
MODNEM SALONU
Nudimo vam nove modele za pomlad in poletje, priznanih blagovnih znamk, kot so MURA, ELLA, VIVALDI, DANIELLA...
Vsak dan samo za vas od 8.00 do 19.00 ure in sobota od 8.00 do 12.00 ure.
ll.SUŠCA 1999
j. U Ji ^r u j,
AKCIJA ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA ’99
Skrbno preštevamo kupončke, vsak je dragocen in rezultati na lestvici kažejo vaše zanimanje za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99. Ničkoliko vasje med drugim izreklo tudi ustne pohvale za kakšnega poštarja, a kaj, ko štejejo samo kupončki. Zaključna prireditev akcije bo 24. aprila v stekleni dvorani DD Zagorje. Saj res, kakšna pisma najrajši dobivate - prijateljska, hecna, zanimiva,...? No, v nekem pismu je nekdo namesto črke: o - pisal srčke. In pismo je bilo prav prisrčno. Toda kupončki so spet tu - in le pohvalite najbolj prijaznega, diskretnega, simpatičnega, pridnega,... poštarja!
KUPON ZA NAJ-POSTARJA ZASAVJA ’99 (s)
Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto:
Ime, priimek in naslov glasovalca:
Lojze Plevel, pošta Radeče	Alojz Vodenik, pošta Dobovec
POD KOŽO SMO VSI....
OLGA DEČMAN DOBRNJIČ: STARŠI, PROBLEM NAJSTNIKOV!
Trboveljčanka Olga, ravnateljica Dijaškega doma Trbovlje, seje rodila v Beogradu. Njen prvi priimek je bil Bralič, drugi Dečman, tretji Dobrnjič. Že od malih nogjo kličejo Duša. Tako kot je spreminjala ali dodajala nove priimke, je tudi poklice. Najprej se je izučila za strojnega tehnika, potem si je na Pedagoški akademiji v Ljubljani pridobila diplomo iz biologije in gospodinjstva, na Pedagoški fakulteti v Mariboru pa naziv profesorja razrednega pouka, podiplomsko seje izobraževala preko inštituta W.Glasserja in si po dveh letih pridobila pri L. Lojku certifikat iz realitetne terapije. Razmišlja še o ■študiju magisterija. Ob vsem tem je našla čas še za družino, mladostnike
pa tudi za pisanje knjig in zgodb. In ena njenih zadnjih zgodb je bila v našem časopisu nagrajena kot najboljša.
1.	Ste ženska, ki je lepote materinstva in s tem tudi rojstva otrok doživljala v treh različnih starostnih obdobjih. Prvič pred približno 20.leti, tretjič pred kratkim in drugič nekje vmes. Ne bom vas vprašal, kdaj je lepše roditi (zelo mlad ali malo manj mlad), ampak kakšni so občutki biti mati novorojenčka pri 20.oziroma pri 40-tih?
Moji občutki biti mati novorojenčka, so v vsakem letnem času isti: uživam v sreči.
2.	Vaša največja želja je:
-roditi se še enkrat - kot moški,
1.	Ivan Vodenik, pošta Podkum, 152
2.	Ivo Kolar, pošta Zagorje, 112
3.	Marko Fele, pošta Zagorje, 105
4.	Denis Pavlič, pošta Hrastnik, 72
5.	Franci Ceferin, pošta Trbovlje, 51
6.	Sandi Kuder, pošta Kisovec, 41 Alojz Vodenik, pošta Dobovec, 41
8.	Miran Gorišek, pošta Izlake, 40
9.	Matej Golčnik, pošta Čemšenik, 35
10.	Primož Vastič, pošta Trbovlje, 27
11.	Johan Mates, pošta Zagorje, 22
12.	Jože Rozina, pošta Trbovlje, 20 Miro Vrtačnik, pošta Kotredež, 20
14.	Robert Slabina, pošta Trbovlje, 15
15.	Miha Trošt, pošta Trbovelj, 12
16.	Dani Amon, pošta Šetlambert, 11
17.	Slavko Kuder, pošta Trbovlje, 10
18.	Darko Pograjc, pošta Zagorje, 4 Marko Mates, pošta Zagorje, 4 Franci Vrtačnik, pošta Zagorje, 4
21.	Franci Karlin, pošta Sava, 3
22.	Lojze Plevel, pošta Radeče, 2
23.	Zijad Parič, pošta Trbovlje, 1 Peter Šikovec, pošta Hrastnik, 1 Marko Goršek, pošta Trbovlje, 1 Rado Novak, pošta Radeče, 1 Boštjan Jahn, pošta Radeče, 1
-se upokojiti pri 50-tih,
-da bi novorojenček spal vso noč,
-drugo.
Moja največja želja je kupiti bel mercedes. Brez kredita.
3.	Vaš najljubši pregovor...
Če te kdo udari na levo stran, mu jo ti primaži z desne, vendar z ljubeznijo.
4.	Če vam poklonimo deset minut za spesnitev kratkega verza ali vam bo uspelo? No...
Sto lepih žensk za deset moških -premalo.
Deset pametnih žensk za sto moških - preveč.
5.	Največji problem današnjih mladostnikov je....
Naj večji problem današnjih mladostnikov so njihovi starši.
6.	Kaj pravite, zakaj je v slovenski politiki tako malo žensk?
Res je v slovenski politiki malo žensk, zato je pa veliko bab. Očitno je, da moškim nagajajo moda.
7.	Kdo v vaši družini nosi hlače?
Doma sem zelo rada oblečena v
široko krilo, da lažje skačem iz enega vogala v drugega. Hlače pa prepuščam mojemu dragemu. Če jih pa slučajno oblečem, močno zategnem pas, da ne menjajo stališča.
8.	Vaš najljubši pisatelj, pesnik in glasbenik je...
Moj najljubši pisatelj je A. de Mello, ker spoštuje dobre učitelje, najljubši pesnik F. Prešeren, ker je
večkrat ljubil strastno, najljubši glasbenik pa Viljem Guček, ker igra v ansamblu Hiša, ima blond lase in je moj sodelavec.
9.	Prosti čas si krajšate:
a.) s spanjem,
h.) z gledanjem Kasandre,
c.) z opravljanjem sosedov.
Prosti čas si krajšam z gledanjem nanizanke »Doživetja v slovenskem parlamentu ali kateri minister ima debelejšo kožo«.
10.	Si upate zapisati nekaj, za kar vam bo čez deset let žal?
Za ljubezen leta niso pomembna.
Spraševal Igor Goste
»Joj, kaj bi dala, da bi se lahko v miru naspala!«
ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (0601)68-510
NOVO MESTO, GLAVNI TRG 15 (068)372-870 SEVNICA, TRG SVOBODE (0608)41-496 NOVO MESTO, NOVI TRG (068)323-366
VELIKO UGODNOSTI V MESECU MARCU AKCIJSKE CENE FOTOGRAFU
fotografija 9xl3cm samo 33,00 SIT 10x15 cm samo 44,00 SIT
Fotografije so izdelane z najsodobnejšo foto tehnologijo, ki omogoča vrhunsko kvaliteto v samo 30 minutah. Fotografije so izdelane na najkvalitetnejši Kodakov ROVAL PAPIR. Poleg prejmete brezplačen album ter lahko sodelujete v nagradni igri z glavno nagrado foto aparat v vrednosti 28.000,00 sit ter 20 praktičnih nagrad.
Velika ponudba foto aparatov znamk MINOLTA, CANON, VASHICA, PENTAX, SAMSUNG, POLAROID, filmov, albumov, okvirjev in ostalega foto materiala za Profesionalne in ljubiteljske fotografe po ugodnih cenah.
Nudimo vam tudi:
*	expresno fotografiranje za dokumente v petih minutah
*	preslikave starih fotografij
*	razvijanje dia filmov in izdelava fotografij iz dia filmov
*	reklamno fotografiranje za podjetja
*	terensko fotografiranje porok, pogrebov, tovornih vozil za TIR dovoljenja, maturantskih plesov
DA BODO NEMINLJIVI TRENUTKI VEDNO V VAŠEM SPOMINU, NAS OBIŠČITE IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI PONUDBI
* digitalizacija fotografij, negativov, dia filmov
11. PLANINSKI POHOD USPEL
Organizacijski odbor PD Zagorje je na prvi seji, 28januarja pod vodstvom Franca Fajfarja začel s pripravami za izvedbo 11.spominskega planinskega pohoda "Po poteh I.štajerskega batal-jona", ki gre vsako leto izpred rudarskega spomenika v Toplicah pri Zagorju skozi Čolnišče, Jablane preko Pleš do planinskega doma na Zasavski sv.Gori. Takoj je razdelil naloge posameznikom in določil ekipe za I. in II. startno mesto, za kontrolno točko na Kobiljku in desetčlansko za evidentiranje pohodov posameznikov, nadaljevanje različnih doseženih značk, kuhanje in delitev čaja ter interna prodaja vseh vrst planinskih edicij.
V soboto, 30. januarja, je ekipa opravila pregled celotne trase pohoda. Na poti s Pleš do Zasavske gore je bilo potrebno ponekod odstraniti razno vejevje in drugo navlako ter namestiti nekaj novih smernih tabel.
Na drugi seji, 11.februarja pa je bil odbor seznanjen z dejstvom, da je na trasi od Jablane preko Pleš v smeri doma zapadlo več kot 1 meter
mladim
Zasavcem
Zgodba o nasilju je zelo poučna. Če učiteljica ne bi reagirala, bi fantje še naprej terorizirali mlajše sošolce - pa čeprav z glavnikom. Saj je tudi to nasilje, če ti kdo skrije torbico ali copate ali samo peresnico. Zato seje dobro o takih stvareh večkrat pogovoriti in jih odpravljati.
Dobili smo tudi zajetno pošiljko prispevkov z OŠ Ivana Cankarja, vendar bomo objavili prve sestavke šele v naslednji številki. Tudi za prispevke z Izlak tokrat ni bilo več prostora. Dopisnikom obeh šol hvala, "vidimo" se torej drugič!
PRVI ZAPISI UČENCEV l.B Z IZLAK Moja soba
Moja soba je lepa. V njej imam veliko igrač. Najrajši imam medvedka. V sobi imam posteljo. Soba je velika. Soba ima okna in vrata. Moja soba ima veliko slik.
Nives Matko
To sem jaz
Ime mi je Matic. Pišem se Gošte. Star sem sedem let. Imam brata Luketa. Luka hodi v prvi letnik.
snega. Odbor je bil soglasen, da 11.pohod moramo izvesti, čeprav v težavnih razmerah, saj imamo po vsej Sloveniji veliko različnih pohodov in se vsi izvedejo ne glede na vremenske razmere, kajti vsi so, tako tudi naš pohod, evidentirani v koledarju akcij Planinske zveze Slovenije. Tako je v soboto, 13.februarja, tričlanska ekipa s Francem Fajfarjem na čelu krenila iz Zagorja po trasi pohoda. Na poti od Jablane do vznožja Pleš je strojno splužil pot Žibert iz Kobiljka, za kar mu je odbor hvaležen. Z veliko mero požrtvovalnosti je ekipi le uspelo napraviti gaz čez Pleše naprej vse do planinskega doma. Pred samim domom je drugi ekipi uspelo odmetati veliko količino snega. Tako je bila vsa okolica očiščena, Prva ekipa seje po isti poti vračala preko Pleš in naprej v dolino in s tem še bolj utrdila gaz.
Na sam dan pohoda, v nedeljo IT.februarja, smo bili prepričani, da bo zaradi obilnih snežnih razmer občutno manj pohodnikov, ob samem zaključku pa smo bili z udeležbo zadovoljni. Pred začetkom pohoda smo dali, tako kot vsako leto na oba spomenika NOB ob cesti Čolnišče - Jablana
S
Moj Luka je dober učenec.
Matic Gošte
V novem letu
Rad bi bil prvi pri skokih. Rad bi bil boljši kot Primož Peterka. Tudi jaz bi rad imel avto. Upam, da se mi bodo želje uresničile.
Janez Močnik
Moja mami
Moji mami je ime Alenka. Mami rada kuha. Rada me ima.
Jon Klančišar
Moja mami
Moja mami je tajnica. Ime ji je Marija. Moja mami najraje je rjavo čokolado.
Gregor Razpotnik
Moji sošolci
Imam sošolce. To so Janez, Matic, Gregor, Blaž, Jan, Aleksander, Roman. In pa sošolke: Julija, Sabina, Nives, Urška, Urška in Petra. Imamo učiteljico Marijo. Ko pridemo v razred, se pozdravimo. Ko pokažemo domačo nalogo, se učimo. Na koncu pouka se pozdravimo in zapojemo pesmico.
Luka Lavrin
SREČANJE S PESNIKOM TONETOM PAVČKOM
Konec januarja nas je s svojim obiskom na naši šoli počastil pesnik Tone Pavček. Srečanja smo se udeležili učenci sedmih in osmih razredov, ki obiskujemo dodatni pouk. Nad pesnikom sem navdušen, saj je nekaj posebnega.
Je zelo prijeten za pogovor, kar smo lahko ugotovili v času našega druženja. Vse zna obrniti
šopka zelenja in sveče, kar seveda sovpada k samemu pohodu.
Ekipo na cilju je najprej zanimalo, kako bodo pohodniki zadovoljni s potjo. Vsi, ki so začeli po
9.Uri prihajati, so povedali, da je bila pot dobro shojena in da so uživali v lepi zimski naravi in suhem snegu. Večina pohodnikov je bila za te razmere dobro obuta in oblečena. Štiri planinke, ki so skrbele za evidenco, so se že prejšnji dan spomnile, daje v nedeljo tudi "Valentinovo”. Celo popoldne so pripravljale enako zavite bonbone. Za to gesto pozornosti do pohodnikov je slučajno izvedel gemeralni direktor ETI-ja, Jože Smrkolj, kije tudi pokrovitelj tega pohoda in bil navdušen nad idejo in takoj pripravil enako količino bonbonov z znamko ETI, za kar smo mu seveda hvaležni. Vsi pohodniki so bili ob tej mali ponudbi presenečeni, obenem pa zadovoljni nad to pozornostjo. Veliko delaje imela ekipa s pripravo čaja, saj si ga je marsikdo zaradi malo težje poti privoščil malo več kot ponavadi. Tudi sam planinski dom je imel ta dan pestro ponudbo, zato smo prepričani, da so se pohodniki vračali
v šalo in veliko svojih misli pove v rimah. Ko smo ga prosili, naj nam pove kakšno svojo pesem, smo ugotavljali, kako blagozvočno njegove pesmi zvenijo. V njegovih ustih so dobile poseben prizvok in občutili smo jih drugače kot prej. Lahko sem si živo predstavljal predmete in osebe, kijih je Pavček v pesmih opisal in prepričan sem, da nisem veliko zgrešil. Spoznal sem, da pesmi dostikrat dobijo pravo vrednost šele, ko jih recitira ustvarjalec. Pesniki so umetniki, ki znajo svoje občutke ujeti v besede, rime in stavke. V vsakem poklicu so mojstri in pesnik Pavček je nedvomno mojster poezije. Njegove pesmi se dotaknejo duše in če je pesnik pisal pesem v žalosti, smo žalostni z njim, če je pesem polna radosti, tudi nam zaigra srce. Brez pesmi in brez pesnikov bi bilo naše življenje pusto in prazno. V vsaki pesmi nekdo najde sebe, pesem pomaga, ozdravi srce in dušo, ji da oporo, ki jo človek vse prevečkrat potrebuje.
Srečanje z gospodom Pavčkom je bilo nekaj posebnega in nepozabnega in upam, da nas bo še kdaj počastil s svojim obiskom, obenem pa želim, da bi nas še dolgo razveseljeval s svojo poezijo, v kateri se prepletajo žalost, vedrina, upanje in ljubezen.
Črt Podlogar 7.b. OŠ Toneta Okrogaria
NASIUENANAŠI ŠOLI
Našo šolo obiskujem že sedem let. V tem času sem spoznal veliko prijateljev in sošolcev. V druženju z njimi sem spoznal tudi njihov način vedenja. Posebno so mi padli v oči učenci, ki ne upoštevajo šolskih pravil in mislijo, da so s tem nekaj posebnega. Opisal bom primer, ki se je zgodil mojima sošolcema.
Hodili smo v četrti razred. Ob koncu pouka
IS MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
;*LTTi3vtn7 3Tir>
11. SUŠCA 1999

»
zadovoljni proti svojemu domu.
Na cilju je na podlagi žigosanih listkov 60 udeležencev za 1.pohod prejelo potrjeno izkaznico, za 2.pohod je bilo podeljeno 34 bronastih značk, 3.pohoda se je udeležilo 40 pohodnikov, za 4.pohod je prejelo srebrno značko 33 udeležencev, 5. je opravilo 30 udeležencev, za b.pohod je zlato značko prejelo 25 udeležencev, 7.pohod - 35 udeležencev, 8.pohod 20 -deležencem, 9.pohod - 25, za lO.pohod je prejelo veliki zlati znak 20.udeležencev, 11.pohoda pa se je udeležilo 32 pohodnikov. Skupno je bilo na 11 .pohodu 354 udeležencev. Bili so iz vseh krajev Slovenije. Najštevilčnejše ekipe pa so bile iz PD Litija (35), iz PD Maribor (46), iz PD Ptuj (42) in iz PD Matica Zagreb (48). Pri tej evidenci pa opažamo, daje kljub dobri obveščenosti premalo članov iz našega društva.
Vsi tovrstni pohodi po Sloveniji so predvsem rekreativnega značaja, zato je tudi naš, v kolikor toliko normalnem vremenu, primeren za vse generacije, ker časovno ni omejen. Vsak prilagaja hojo lastni kondiciji oz. vzdržljivosti.
Organizacijski odbor vsako leto išče kakršnokoli finančno pomoč za lažjo izvedbo tega pohoda. PD Zagorje je g. županu občine Zagorje hvaležno za njegovo razumevanje in odobreno pomoč, toda te ni bilo. Kljub vsemu temu, pa vse do sedaj še nismo uvedli plačilo štartnite, kot je to običaj na vseh drugih tovrstnih pohodih po
Sloveniji.
Nasvidenje na 12.spominskem planinskem pohodu v nedeljo, dne 13.februarja leta 2000!
Lojze Sajovic
ZVONE PODLESNIK LANI 271-KRAT NA MRZLICI
Nekateri stalni obiskovalci priljubljenega planinskega vrha Mrzlice (1122 m) so pred leti ustanovili Klub ljubiteljev Mrzlice. Vodi jih starešina, ki ga vsako leto izvolijo iz svojih vrst, na to mesto pa je lahko izvoljen tisti planinec, ki se v preteklem letu največkrat povzpne na Mrzlico. To funkcijo je vnovič na zadnjem srečanju članov kluba (bilo jih je preko 60) v planinskem domu na Mrzlici, dobil znova Zvone Podlesnik, ki je lani 271-krat obiskal Mrzlico. Člani tega kluba gojijo družabnost, spoštujejo planinsko etiko in častni kodeks slovenskih planincev. V nobenem primeru pa ta klub in njegovi člani ne gojijo tekmovalnosti.
IL.
ZIMSKI VZPON NA STORŽIČ
V nedeljo, 21 .februarja, so se trije člani Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje - Sebastijan Jančič, Aleš in Matjaž Kilar, v zimskih razmerah povzpeli na Storžič (2132m). V oblačnem in meglenem vremenu so se odpravili proti vrhu gore. Snežne razmere so bile kljub obilici snega razmeroma dobre. Med vzponom pa so od časa do časa naleteli na vodeni led, na grebenih in na drugih razpihanih mestih pa na
suho oz. kopno skalo. V vršnem delu gore je prevladoval močan veter. Vrh so dosegli po dobrih štirih urah vzpenjanja po normalni smeri, odeti v ledeni oklep. Vsi trije alpinisti so srečno sestopili v dolino in se vrnili domov.
II.
ALPINISTIČNE NOVICE
V nedeljo, 28.februarja, sta člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Sebastijan Jančič in Aleš Klinar, plezala v jugozahodni steni Planjave (2394m) v Kamniško Savinjskih Alpah. Ob lepem vremenu sta se lotila plezanja v Wisiakovi grapi. V smeri sta naletela spričo razmeroma visokih temperatur, na pomrznjen sneg in tudi na vodni led. Smer je dolga 360 metrov z naklonom 55/50-45 stopinj. Plezanje jim je šlo dobro od rok, saj sta za celotno smer porabila le uro in pol časa. Plazenja snega ni bilo, pač pa je občasno padalo kamenje. Zimski plezalski vzpon sta opravila uspešno in se zdrava vrnila domov.
Omeniti je treba, da sta oba plezalca že S.februarja nameravala preplezati omenjeno smer v Planjavi. Vendar takrat ni šlo, ker soju zasipavali manjši snežni plazovi zavoljo močnega vetra. Takrat ni bilo pravega napredka, zato sta sklenila, da bosta plezanje v tej smeri ponovila, ko bo vreme ugodnejše, kar jima je28.februarja tudi uspelo.
IL.
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
smo zdrveli v garderobo. Hitro smo se obuli in oblekli. Na poti domov smo se pogovarjali o puncah. Kar naenkrat sta Matic in Vito zaostala. Obrnil sem se in zagledal fanta, ki je nadlegoval Vita in Matica, pod vratom pa jima je držal nož. Bila sta čisto bleda in obupana. Od njiju je zahteval denar. Ker ga nista imela, ju je k sreči izpustil in odšel. Pomirili smo ju in odšli domov. Naslednji dan smo tovarišici povedali, kaj se je zgodilo. Takoj je ukrepala. Povedala je pedagoginji, ta pa je našla krivca. Povprašala ga je o dogodku in nožu. Izkazalo se je, da tisto ni bil nož, ampak glavnik. Učenec je bil kaznovan.
Od takrat naprej Vito in Matic stalno krijeta hrbet drug drugemu.
Uroš Radakovič, 7.a.
Tri "lučke" na Pohorju
IZVLEČKI IZ POROČILA 0 ZIM0VANJU NA POHORJU
l.dan
Na pot smo se odpravili v ponedeljek, 15.02. ob 7.30 uri iz zadnje postaje na Dolu. Pot nas je vodila skozi Celje proti Mariboru na Slivniško Pohorje. Ob 10.45 smo srečno prispeli na cilj. Po zelo prijaznem, domačem sprejemu v domu Glažuta, smo si najprej ogledali sobe in okolico.
l.dan
Prebudili smo se v sončno jutro. Na snegu smo se razdelili v dve skupini - sankače in smučarje. Danes je pustni torek, zato so nas pri malici presenetile pohorske pustne šeme. Ko smo se posladkali s krofi, smo tudi sami pripravili maškerado, saj so vsi otroci prinesli s seboj kostume. Že med samim šemljenjem ni manjkalo navdušenje, sama maškerada pa je bila pravo nepozabno doživetje.
3.dan
Dopoldne smo preživeli na snegu ob sankanju in smučanju, popoldne smo se odpravili na dvourni pohod do Pajkovega doma. Tam so nas prijazno sprejeli, postregli s čajem inpo okrepčanju s sendviči smo se vrnili v naš dom. Tu nas je čakal čarodej Albin.
4.	dan
Tudi četrti dan je bil obsijan s soncem. Smučarji so se tudi danes urili v spretnostih vožnje in ravnotežja. Ostali pa so uživali v igri v snegu, zgradili so si "ledeno hišo" in bili nanjo zelo ponosni. Tudi popoldne smo vsi skupaj preživeli na igri v snegu. Zvečer pa smo se odpravili na nočni pohod. Vsak je imel svojo baterijo in si svetil pot. Hodili smo po smučišču do vlečnic. Tam smo opazovali nočno utrjevanje smučišča z ratragom, prisluhnili smo nočni tišini, si ogledali zvezdno nebo, pod nami pa v svetlobi luči mesto Ruše. Nepozabno doživetje.
5.	dan
Kot običajno, smo bili ob 10.30 uri že na snegu. Tako smučarji kot sankači in "gradbeniki" so prejeli medalje za trud, vztrajnost, uspeh in tudi šestdnevno bivanje brez staršev. V kratkem poslovilnem večeru smo se zahvalili tudi prijaznemu in ustrežljivemu osebju go.Joci, Valeriji in Ivanki.
Otroci so strnili vtise zimovanja in vsi so bili zelo pozitivni.
6.	dan
Po zajtrku smo se odpravili proti domu. Zaradi težav na poti smo prišli v Hrastnik ob 14.30 uri polni lepih vtisov, veseli, da smo zopet doma.
Vodja zimovanja, Stanka Žehar in vzgojiteljici Helena Borovšak in Helena Koritnik
čTn.rJr.Gj :r.:ri.£jn£

11. SUŠCA 1999
ŽlV-Jč?!
Pa je mimo! No, skoraj mimo. Delovni teden namreč. In konferenca. Ko samo pomislim, daje to že druga konferenca, ki je resnično za nami, se mi zdi, da sploh ne dojemam, kdaj gre pravzaprav vse mimo. Čas kar teče, pravijo. Kako ste zadovoljni z vašimi ocenami sicer ne vem, srčno pa upam, da ste med tistimi, kijih graje niso presenetile kar naenkrat. Sicer pa nas vse čaka še zadnja konferenca, v njej pa - kaj naj rečem - kar se da največ sreče in pameti.
Šola nas vselej zaznamuje, zato jo moram nekako omeniti, kar pa ne pomeni, da bo govora samo o njej. Zadnjič sem naredila miniaturno anketo o tem, kam mladi zahajajo in predvsem kdaj, anketiranci pa so bili dijaki. No, odgovori so dokaj različni, to pa je tudi dokaz, da si eni privoščijo več, kot si drugi... Potem se še vprašam ali nas vse res toliko šola zaznamuje, da nimamo niti malo prostega časa? O tem velja razmisliti, čeprav mislim, da bi bili vsi vaši odgovori na to vprašanje pozitivni.
Še vedno je čas, da se spustite po belih poljanah, če to letos še niste počeli. Kljub temu, da pravijo, da nas čaka neka mini ledena doba in da bo dovolj snega skozi vse leto, ne gre riskirati. Torej, imejte se skrajno najlepše pa naj si bodi zunaj, s prijatelji, v šoli,... in predvsem uživajte, kolikor se le da!
Za vas se trudi Alma
14^ NA6 PE.E_tllTI ČA6
Koliko nas pravzaprav prehiteva čas, se mnogi sploh ne zavedajo. Preveč stvari, ki nas obkroža, gre tako hitro mimo, da niti ne opazimo, kdaj smo nekaj zamudili in kdaj smo nekaj doživeli. Preprosto ni niti toliko časa, da bi lahko sedli za trenutek in se pomenili o kakšni stvari, da bi nekaj storili tako popolno, kar nam pa, na žalost čas ne dopušča. Niti ne vem, če še imamo čas za trezen razmislek, ker se tudi ta porazgubi nekje v vesolju našega "dragocenega časa". Prezaposlenost... no, ravno o tem sem zadnjič premišljevala in tako je nastala ta mini anketa, kjer so rezultati dijakov, ki se zabavajo, oziroma ki se ne zabavajo. Ali pa je vprašanje v tem, kdo se sploh zna zabavati? Iz ankete razbrano - naši mladini ne ostane veliko časa za žuranje. Je pa vidno, da se jih večina odpravi ven med vikendi, ker drugače sploh ne "zlaufa".
In sledilo je vprašanje - KAM ZAHAJAŠ VEN, PREDVSEM PA KDAJ?
*	Marija: "Ven hodim ob petkih popoldne in sem večinoma na ploščadi, ob vikendih pa grem v kino in na vikend."
*	Marko: "Ko imam čas, hodim v diskoteke."
*	Nina: "Zahajam tja, kjer je dobra družba. Predvsem v disko, razne gostilne, kjer se zbira mladina, ne odobravam pa krajev, kjer je prisotna droga."
*	Maruša: "Čez vikend sem v kakšni dobri gostilni (Kraner), hodim pa tudi na košarkarske tekme.”
*	Janez: "Večinoma sem doma, ker se tu v Zasavju nič ne dogaja."
*	Maja: "Med vikendi sem večinoma po diskotekah, med tednom pa imam bolj malo časa za kakršnokoli zabavo."
*	Unknown: "Sam sem ves čas zunaj in ves čas žuram, ker mi drugega itak ne preostane."
*	Petra: "Diskoteke, dobri lokali, žuri, vse najboljše - ampak večinoma med vikendi."
N^VlČklL 6AM^ ZA N/A6 -Vt2-6TNl5l4^ p^5IZEW\/aNjl
Tokrat vam sporočam, da se je trboveljska gimnazija vključila v projekt VRSTNIŠKEGA POSREDOVANJA. Če povem na kratko, je to projekt, ki ga druge države že imajo, pri nas pa se je letos prvič uveljavil. Gre za reševanje medsebojnih konfliktov, ki nastajajo med mladimi. Dijaki si tako na razne načine poskušamo med seboj pomagati in razumeti drug drugega. Da pa bi čim redkeje prišlo do konfliktov, se v tem projektu učimo razumevanja in poslušanja drugih mnenj, kajti menimo, da je potrebno poslušati več mnenj, da bi lahko razumeli, kaj smo pravzaprav sami hoteli. Dijaki bodo tako opravili tečaj, kjer bo veliko praktičnega in teoretičnega dela. Upajmo, da se bo ta projekt dobro uveljavil in da bodo še generacije, ki ga bodo uspešno nadaljevale.
zNa	i4aiz tai^-
Pravzaprav sploh ni zgodbica, ampak je bolj razmišljanje. Ja, o ljubezni, o sreči, o samozavesti,... Ostanimo torej pri samozavesti. Poznam osebo, ki nima v sebi niti kančka samozavesti. Preprosto misli, da ničesar ne opravi dobro. Kljub temu je zelo v redu, ker pač ne verjamemo sami vase, ker ne verjamemo, da smo zmožni nekaj narediti boljše, kot bi drugi pričakovali. In potem se nam to res zgodi. Vsakokrat zavozimo, naslednjič pa sploh ne poskušamo več. To je tudi vzrok velikemu številu samomorov med mladimi. Ne vem, v čem je problem, če človek zaupa vase, če se potrudi? Četudi drugi menijo, da je bilo slabo ali da je bilo totalno zanič, mora človek v sebi vedeti, da je dal vse od sebe, mora doživeti neko zmago! Kadar ima človek v sebi samozavest, da se z njo zavaruje pred hudim, ima največ, kar lahko ima. Ne splača se obupati, ker nihče ni tega vreden. Preveč je stvari, ki nas osrečujejo, zakaj bi nas potem vera v to, da smo slabi, pripravila do tega, da bi obupali? Saj pravijo,... LATES FORTUNA ADI UVANT! Pa srečno! Rada vas imam!
kil Ne. POWfM\ i4^Naa
Že zadnjič sem vam za konec obljubila kakšno misel ali verz. Tokrat vam serviram malo slovenskega (tega boste tudi prej razumeli) in še kanček mrtvega - večne latinščine. Vsekakor lahko ravno verzi in misli velikih umetnikov skozi zgodovino dvignejo samozavest, ki jo dandanes zelo potrebujemo, če želimo uspeti. Umetnik sicer nisem, upam pa, da vam bodo misli, ki sem jih tokrat pripravila, vsaj malo pomagale, če ste nesrečni ali vam gre kaj narobe. Za konec pa želim veliko ljubezni, kup samozavesti in neizmerno veliko žuranja!
Vsi smo velika knjiga človeštva.
Vsak od nas je del teme,
Vsakdo je žarek, ki se trudi biti močan,
Da bi temo naredil svetlejšo!
In še malo za razmišljanje: LATES FORTUNA ADI UVANT! (pa še res je!)
“i ii t :l r n Ta n
11. suše A 1999
N(?VlCL IZ 6N/LTA C^LAZfcE-
Fantje skupine SIX PACK so posneli videospot za pesem Ko se zbudim. Z režiserjem Venom Jemeršičem so na različnih ljubljanskih lokacijah "oživili" scenarij, v katerem nastopa tudi veeeeliiika pločevinka. Kaj se je skrivalo v njej, boste prav kmalu lahko videli na televizijskih ekranih! Da o treh inšpektorjih, tiralici in zasanjanemu pevcu - prodajalcu niti ne govorimo... Isti dan zvečer pa so v KUD-u Franca Kotarja v Trzinu še v zgodnjih jutranjih urah zabavali prisotne in se upirali zasluženemu spancu.
Ena najpopularnejših skupin s Hrvaške COLONIA je po novem pod okriljem založbe Nika na slovenskem trgu. Najnovejši album RITAM LJUBAVI je že v prodaji (tudi v Frajtonu).
Decembra je izšel zanimiv album skupine OKO z naslovom Raskorak. Gre za psihadelični rock, ki nekoliko spominja na glasbo skupine Buldožer. Pesmi z albuma so nastale v 70-ih letih, v začetku 90-ih let se je na trgu pojavil piratski album in zdaj je končno res izšel. Na albumu so pesmi pete v slovenskem in hrvaškem jeziku. Album je v prodaji, dobite ga lahko v Frajton musicu v Zagorju.
Eden najbolj prodajanih in najbolj branih hrvaških časopisov Večernji list je podelil že tradicionalne nagrade "Večernjakova ruža". Bralci Večernjega lista z glasovanjem izberejo nagrajence, torej gre za najpopularnejše v različnih kategorijah. Nagrado za najpopularnejšo skupino so prejeli Prijavo kazalište, med tamburaškimi skupinami so trenutno najpopularnejši Baruni, Danijela je dobila nagrado za najpopularnejšo pevko, Dražena Zečiča pa so proglasili za naj pevca. Najnovejši izbor najlepših pesmi TEREZE KESOVIJE je na pravkar izdanem albumu Gdje ima srca tu sam i ja.
Zagorski skupini AFERA in SMB sta v četrtek, 4.3.1999, igrali na Metelkovi v Ljubljani.
Izšla bo plošča Davorja Radolfija in Zasedbe Ritmo Loco z naslovom Palim se na tebe. Skupina E-LITTA snema prvo CD ploščo. Izšli sta kompilaciji hrvaške popularne glasbe Hitovi 1998-2000.
Katja S.
IvjAEJJANl čjLPAJ 5VA LE. PBJJATEJ_________IA
Izšla je kaseta in CD Marijana Smodeta. Projekt nosi naslov Sedaj sva le prijatelja. Kot zanimivost velja poudariti, daje Marijan tokrat aranžiral pesmi v prijetnih latino ritmih tako, da bodo prejele projekt tudi diskoteke po Sloveniji. Marijan z izidom tega projekta začenja s praznovanjem 15 letnice aktivnega dela na slovenski zabavnoglasbeni sceni. Na kaseti Sedaj sva le prijatelja, je deset novih pesmi. Medtem, ko sta pesmi NE KLIČI JE in naslovna SEDAJ SVA LE PRIJATELJA v prepoznavnem Marijanovem stilu, z dodatki latino inštrumentov, je tretja pesem z naslovom SUZANA, SUZANA veseljaška in namenjena vedrejšim trenutkom. Prvič pa je Marijan napisal tudi pesem, ki nekako spada v okvir prednovoletnih praznovanj in jo naslovil BOŽIČNA NOČ. Zadnja pesem na A strani je nostalgična in nosi naslov KO SE POMLADI VRAČAJO. Na B strani je še pet pesmi, ki so vse avtorsko delo Marijana Smodeta, ki zagotovo ne bodo razočarale njegovih zvestih poslušalcev.
Kaseta in CD sta izšla pri založništvu KORODISC, v istoimenskem studiu pa je bil ves material tudi posnet.
NAčjRAPNk?
VPRAijANlJL
V prejšni številki sem naznanila zanimiv košarkarski dogodek, ki seje odvijal v Športni dvorani Zagorje, v sredo 10.3.1999. Na kupon napišite tri igralce obeh ekip. Izžrebali bomo nekoga, ki bo prejel CD ploščo, ki jo podarja Zasavc.
KUPON
1.EKIPA:	________________
2.EKIPA:
MOJ NASLOV:
KONCERTI:
12.3.1999,	Grosuplje - koncert skupine E-LITTA
19.3.1999,	Brežice - koncert skupine ORLEK
20.3.1999,	Luna - Prvačina - koncert skupine HIŠA
25.3.1999,	Fiesa - koncert skupine SMB
30.3.1999,	KUD France Prešeren - koncert skupine HIŠA
6.4.1999,	ŠTUK Maribor - koncert skupine AFERA
S®PICHfl
5-
rčKa
RAMA EECSS IN ZASAVCA
Vrh se nikakor noče in noče spremeniti... Že kar nekaj časa so na vrhu ORLEKI in ROKN BAND. Zagotovo je kakšna pesem, ki je po vašem mnenju vredna sodelovati v naši in vaši lestvici Š-PIČKA. Pišite nam in nam naslov in izvajalca te pesmi dopišite na dopisnico, mi pa vas bomo nagradili. Nagrade poklanja trgovina EURO-TRADE iz Zagorja. Š-PIČKO poslušajte na valovih radia GEOSS v nedeljo, ob 14. uri. Tokratni nagrajenec je FRANCI KOS, Cesta 15. aprila 31, Kisovec. Čestitamo!
UPORNO POLKA - ORLEK
2.	NIKA ROK'N BAND
3.	DVE POMLADI, DVE JESENI -
VIKTORIJA
4.	LAURE NI VEČ - MIRAN RUDAN
5.	KOMPAS SRCA - HIŠA
6.	KO JE NI - FLIRT
7.	MEHKE CURE - ANA PUPEDAN
8.	POJDI Z NJO - MARTA ZORE
9.	KALIFORNIJA - ZASAVCI
10.	(predlog) NE BUDI ME -NATALIJA VERBOTEN
s°pra
RADIA GE088 IN ZASAVCA
KUPON
Glasujem za: Glasoval sem:
fa®
EUR§>RADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61575
11. SUŠCA 1999
77.jj d Jf.r* j Gjj.fr Jr.?:
LETOVANJE
UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev Trbovlje tudi v letošnjem letu organizira pred in posezonsko letovanje v obmorskih letoviščih. V hotelu Mimoza na Rabcu na vzhodni istrski obali bodo letovali po 10 dni v naslednjih časovnih razdobjih; prva skupina od 20. do 30.marca, druga skupina od 2. do 12.junija in tretja skupina od 11. do 21. septembra. Cena za 10-dnevno letovanje znaša 280 DEM, posebej pa bo treba plačati avtobusni prevoz. Na voljo je le vsakokrat okoli 50 letovalnih mest, to je za en avtobus. Tokrat ne bodo mogli upoštevati letovalcev, ki bi potovali z lastnimi motornimi vozili.
Letos pa se je ponudila še ena možnost letovanja in to na Rabu, v počitniškem domu, s katerim upravlja M&P d.o.o. iz Trbovelj.
IL.
20 LET DOMA FRANCA SALAMONA
Dne 3.marca je poteklo 20 let, odkar so slavnostno odprli Dom upokojencev -oskrbovancev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah. Dom stoji na robu stare rudarske stanovanjske kolonije. Zgradili so ga z namenom, da starejši ljudje, ki nimajo zagotovljenega varstva in so opešali ter se niso v stanju več sami oskrbovati, dobijo moderen in funkcionalen dom z vso potrebno oskrbo. V Trbovljah in v Zasavju se je število starejših prebivalcev v povojnem času hitro povečevalo. Problemi, ki so se iz dneva v dan množili, so terjali načrten razvoj novih oblik socialnega varstva. Z akcijo za zgraditev prepotrebnega doma oskrbovancev - upokojencev, je začelo Društvo upokojencev Trbovlje leta 1974. K akciji so pritegnili še občino Trbovlje in nekatere druge organizacije. Ustanovili so odbor, ki je vodil priprave za začetek gradnje. Kot investitor je nastopala Občina Trbovlje, glavne načrte je izdelal ing.Bogdan Fink iz biroja Emona iz Ljubljane, izgradnjo pa je vodila strokovna služba takratne Samoupravne stanovanjske skupnosti Trbovlje. Finančna sredstva so prispevali Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Samoupravna
stanovanjska skupnost Trbovlje, borčevska organizacija, socialna služba, delovne organizacije iz Trbovelj, za 20 postelj pa je prevzela stroške gradnje tudi občina Hrastnik. Z gradbenimi deli so pričeli konec avgusta 1976. Dom so gradili domači gradbeniki Operatova Zasavje. Ob otvoritvi je imel dom zmogljivost 165 postelj, sedaj pa v domu biva 195 oskrbovancev, deloma na negovalnem, deloma pa v bivalnem delu. V času, odkar dom posluje, so izvedli številne izboljšave, adaptacije, novosti, povečali zmogljivosti. Družabno življenje pa je sploh značilnost tega doma. V domu se domala vsak dan kaj dogaja. Vodstvo doma je za obeležitev tega jubileja pripravilo številne prireditve, ki potekajo ves marec. Nastopajo domači in gostujoči ansambli.
IL.
NASTOPILI SO UPOKOJENCI-KULTURNIKI
V četrtek, 18.februarja, je Društvo upokojencev Trbovlje s svojimi kulturniškimi skupinami pripravilo bogat kulturni večer. Na odru doma Svobode v zgornjih Trbovljah so v programu nastopili Ženski pevski zbor pod vodstvom Mihe Hercoga in Vokalno instrumentalna skupina - VIS, ki jo vodi Anka Grahek. Vsi ti trije ansambli delujejo že dolga leta v okviru Društva upokojencev Trbovlje in se pogostokrat predstavljajo na samostojnih koncertih, bodisi na raznih prireditvah in proslavah skupno z drugimi skupinami. Sicer pa ti ansambli sestavljajo dobršen del trboveljske kulturne dejavnosti, ki zasluži vso pozornost tako občanov, kakor tudi Občine Trbovlje. Slednja bo zagotovo namenila tem skupinam tudi letos potrebno finančno pomoč, ki jo še kako potrebujejo za kritje raznih stroškov.
Vse večer sta povezovala člana literarne skupine DUT Marja Kužnik in Miha Gosak. Ta skupina je namreč pripravila tudi scenarij za kulturni večer. Vsebina celotnega večera je bila namreč posvečena pred nedavnim umrlemu dolgoletnemu vodji VIS-a in skladatelju Tinetu Jelenu. Zato je ves večer potekal pod geslom Spomini - glasbena pot Tineta Jelena. Pokojni Jelen je namreč prav za te ansamble v času
svojega življenja napisal veliko število skladb, predvsem še za Vokalno instrumentalno skupino - VIS. V času svojega življenja je opravil veliko d^lo, ki pa ga morda nismo dovolj cenili, ko je skladatelj še živel. Spomini nanj pa so vse bogatejši in prijetnejši. Zato so izvajalski ansambli na tej prireditvi v glavnem peli in igrali skladbe, ki jih je napisal Jelen. Člani odbora za litemo dejavnost so za ta večer zbrali precej gradiva o glasbeni poti pokoj nege skladatelja. Številni poslušalci, dvorana je bila domala polna, niso varčevali s priznanji, kar so z dolgim ploskanjem tudi dokazali.
IL.
POT K DRUŽBI ZA VSE STAROSTI
Letošnje leto - leto 1999 velja kot mednarodno leto starejših. V ta namen je bilo danih nekaj mednarodnih izhodišč, ki naj jih organizacije upokojencev upoštevajo pri načrtovanju in izvajanju svojih letošnjih aktivnosti, tako na državni, kakor tudi lokalni oz. občinski ravni pa tudi v okviru društev upokojencev.
Aktivnosti društev upokojencev, tudi pri nas v Zasavju, naj se prizadevajo za to, da bodo vse aktivnosti usmerjene h kakovosti življenja starejših tako znotraj družin, kakor tudi v odnosih med mlajšimi v družini pa tudi v bivalnem okolju. Poudarek je treba dati tudi doprinosu starejših k bogatejšemu življenju vseh generacijah v krajevnih okoljih -sodelovanje v lokalni samoupravi, v krajevnih skupnostih, čistem okolju, razvoju turizma, ohranjanju naravnih lepot, sodelovanje s šolami in vrtci, kulturnimi in drugimi društvi. Društva upokojencev pa naj bi letošnje leto še posebej izkoristila za to, da bi podelila sama in posredovala predloge drugim npr. občinam, priznanja starejšim za razvoj kraja in ohranjanje zgodovinskih in kulturnih vrednot. Med aktivnostmi DU pa je poudarek v razvoju novih socialnih aktivnosti na področju medsebojnih pomoči, kulturnem ustvarjanju, rekreacijskih dejavnosti, športne aktivnosti pa tudi izobraževanju. Konec leta bomo lahko ugotovili, kaj od tega se je dejansko tudi izpeljalo.
IL.
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
•	snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VHS, S-VHS, BETA SP

SUgino
•«ite vidnt, ^
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029,884 209 GSM: 041 681-584
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
11. SUŠCA 1999

ŠPORTNI RADAR Rokomet - 1 .SRL (16. in 17.kolo)
Gorenje - Radeče 26:21 (13:6)
Radeče - Prevent 30:29 (13:13) l.B SRL (16. in IV.kolo)
Ormož-Rudar 22:17 (9:11)
Rudar - Šmartno 35:19 (17:7)
Dol TKI Hrastnik - MARC Škofljica 42:24 (21:16)
Rokomet mladih:
Starejše deklice:
ŽRK Linne Zagorje - ŽRK Gramiz Kočevje 38:8 Mlajše deklice:
ŽRK Linne Zagorje - ŽRK Gramiz Kočevje 20:7
V	nadaljevanju državnega prvenstva sta v nedeljo v Športni dvorani Zagorje gostovali ekipi mlajših in starejših deklic iz Kočevja. Obe srečanji so Zagorjanke zanesljivo odločile v svojo korist. Najprej so mlajše deklice letnik '86 premagale vrstnice iz Kočevja z rezultatom 20:7. Pri tem je potrebno pohvaliti izvrstno vratarko Sašo Bohorč in strelke: Klukej 6, Medvešek 4, Kovač, Mrva in Fazlič po 3 in Mrvar 1 zadetek.
Tudi starejše deklice Linne Zagorje so prepričljivo premagale Kočevke z rezultatom 38:8. Med strelke se je vpisalo kar 10 igralk in sicer Kos 11, Ramšak 10, Ritter 5, Šikovec, Mujčinovič, Korinšek, Kurent, Renko po 2 in Poglajen ter Mišič po 1 zadetek.
Košarka - l.B.SKL (19.in 20.kolo)
Union Olimpija ml. - GD Hrastnik 70:62 (32:32)
GD Hrastnik - Gradbinec Radovljica 75:66 (24:24)
Nova Gorica - Zagorje 64:82 (27:38)
Zagorje - Elektra 93:75 (50:45)
Mali nogomet - 1 .SLMN
Assaloni Cosmos - Poetovio Mila 7:2 (2:1)
2.SLMN - vzhod
Amaco Pajnkiher - Slovenica Ag.Kravos 4:6 (3:2)
5.tekma Barcaffe Ski Open ‘99 na Rogli
(moški nad 70 let): 1. Cveto Bevc (Trbovlje), (moški nad 60 let): l.Poldi Renko (Izlake), 7.Franc Drnovšek (Zagorje), (moški nad 50 let): 4. Srečko Forte (Trbovlje), (ženske do 30 let): 6. Beti Špajzer (Trbovlje), (ženske do 40 let): 4. Jasna Malovrh (Trbovlje), (ženske nad 50 let): L Heda Kotar. Strelstvo - regijsko prvenstvo
V	soboto, 6. marca je bilo na strelišču SD Rudnika v Hrastniku regijsko prvenstvo Koroško - Štajersko - Zasavske regije za člane in mladince.
Člani ekipno: L SD A. Hohkraut 1723, 2. SD Juteks Žalec 1722, 3. SD Celje 1712
Člani posamezno: 1. Igor Želj (SD Celje) 589,2. Martin Strakušek 579, 3. Oto Strakušek 578 (oba SD A. Hohkraut)
Mladinci posamezno: L Milan Pajer (SD Johnson Controls) 557, 2. Igor Zibelnik (SD Kisovec) 556, 3. Peter Šajhar (SD Johnson Controls) 555 Mladinci ekipno: L SD Juteks Žalec 1619 Članice posamezno: L Renata Planinšek (SD Juteks Žalec) 374 Mladinke posamezno: L Maja Dular (SD Dušan Poženel) 386.
Šah - redni mesečni turnir ŠK Rudarja - marec
Rezultati:
L Oto Krajnc st. 10.5 točk, 2.Hinko Jazbec 9.5, 3. Bojan Kuzmič 7,5
KEGLJAŠKI KOTIČEK
V	1 S.krogu 1 .kegljaške lige so kegljači Rudarja znova zmagali. Na domačem igrišču so ekipo iz Dravograda ugnali z rezultatom 6:2 (5642:5305). Zelo dobro je metal Uroš Stoklas, kije podrl le dva keglja manj kot 1000. Poleg njega so dvoboje dobili še Hribar (956), Mažgdn (960) ter Šeško (918). Poražena pa sta bila Blaha (893), ki je očitno v slabi formi ter Jerič (917).
V	prvi ženski ligi je ekipa S.Burje zabeležila novi dve točki. Saša je prispevala k zmagi 7:1 proti Gorici pomemben delež, saj je znova podrla več kot 400 kegljev (421).
HRIBAR V NOVEM MESTU ČETRTI
Član KK Rudar Trbovlje, Bogdan Hribarje na 3.odprtem turnirju v Novem ^destu z mednarodno udeležbo osvojil 4.mesto. Podrl je 929 kegljev. Zmagal je Boris Benedik s 971 podrtimi keglji, kar je nov rekord kegljišča. Litijan
Franc Tkavc je bil 8. Na DP za mladince v Mariboru sta predstavnika trboveljskega Rudarja Juh in Vincek osvojila 9.mesto. Dejan Vincek seje med posamezniki (izbirne tekme za SP) uvrstil na 6.mesto.
Igor Goste
SMUČARSKI SKOKI
ANDRAŽ POGRAJC DRŽAVNI PRVAK V SMUČARSKIH SKOKIH
Najmlajši skakalci SK Zagorje-Sekcija za skoke Kisovec so znova zabeležili izvrsten rezultat. Na DP v Velenju za cicibane do 8 let je Andraž Pograjc s skokoma 12m in 13m zmagal in s tem postal državni prvak za leto 1999. Izkazal seje tudi Andražev klubski tovariš Janez Guna-Močnik, ki je s skokoma 12,5m in 13m, a z nekoliko nižjimi ocenami za slog, osvojil naslov podprvaka. Tekmovalo je kar 50 skakalcev iz 14-ih slovenskih klubov. Kisovčani so nastopili z osmimi. Poleg zlate in srebrne kolajne so osvojili še IS.mesto (Leon Groljar), 18. (Aljaž Smolič), 21.mesto (Urban Javoršek) itd.
Le dan prej, 20.februarja, je bilo na 40 metrski skakalnici v Gorenji Savi ekipno DP za pionirje do 12 let. Med 18-imi ekipami so Kisovčani osvojili 10 mesto. Skakali so: Klopčič, Zupančič, Roglič in Aškerc. Zmagala je ekipa iz SK Triglav.
27,februarja, na 25m skakalnici v Sebenju je potekalo tekmovanje za pokal MIP, za pionirje do 10 let. Med 35.skakalci je bil najboljši Tadej Slemenik iz Mislinje, Miran Zupančič pa je bil naj višje uvrščen med 7.skakalci iz SK Zagorje- Sekcija za skoke Kisovec. Osvojil je peto mesto. Dobro je skakal tudi Luka Grobljar, kije bil 11.
Nekoliko slabše uvrstitve so naši skakalci dosegli dan kasneje na DP na isti skakalnici. Miran Zupančič je bil 9., Luka Grobljar 17.in Primož Roglič 18.
Igor Gošte
Smučišče Kandrše-Vidrga
VABI
na smuko vsak dan od 9. do 17.ure. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 0601/75-150.
Vabljeni!
Športnik meseca februarja je Radovan Skubic!!!
Spet ste postali bolj pridni s pošiljanjem glasovnic za naj športnika meseca. Z ogromno prednostjo je zmagal tekač in ultramaratonec Radovan Skubic, ki je prejel 50 glasov, drugo mesto pa si z dvema glasovoma delita Edin Salkič in Jernej Simerl (KK Tika Trbovlje). Žreb je določil, da bo 5 ur igranja pri Badminton Spinu lahko koristila Jelena Hace, Polje 8, Zagorje.
Ob tem še dodajmo, da bomo glasovnice za naj športnika leta 1998 prejemali le še do vključno 16.marca in nato predvidoma v naslednji številki razglasili, koga ste vi izbrali za naj športnika Zasavja.
za naj športnika/športnico meseca marca
GLASUJEM ZA____________________________
|	OBRAZLOŽITEV
I	______________________________
|	fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico
------------------------------§XS>--
za naj športnika/športnico leta 1998
|	GLASUJEM ZA________________________________
|	OBRAZLOŽITEV_______________________________
I	___________________________________________
|	fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico
-------------------------------------------
1
I
I
I
I
I
I
1
I
I
I
I
I
I
I
11. SUŠCA1999

ir
Priprave ženske nogometne reprezentance v Izoli	v
PRIPRAVE VEČ KOT USPESNE
V dneh od 21. do 28.februarja so v Izoli potekale prve letošnje priprave ženske nogometne reprezentance Slovenije, na katerih je sodelovalo 32 deklet, skupaj s trenerji in vodstvom reprezentance pa je bilo udeležencev priprav okoli 40.
Na pripravah so sodelovale tri selekcije in sicer U-16 (pod vodstvom selektorja Darka Krunipa in Branka Cvirna), U-18 (selektor Robert Gašperšič) in A reprezentanca pod vodstvom
nastop v reprezentanci. S samim potekom priprav sem zelo zadovoljen, program je namreč potekal tako, kot smo si ga zastavili. Dekleta so bila zelo pridna in delovna in v bistvu razen nekaj lažjih poškodb, drugih težav nismo imeli.” "Smo v skupini skupaj s Tbrčijo in Moldavijo, medtem, ko je Bolgarija odpovedala sodelovanje. Predvidevam, da bi se za 2.mesto v skupini, ki še
Roberta Čibeja. Nad potekom priprav je vseskozi bdel predsednik Komisije za ženski nogomet pri NZS Danijel Matavž, priprave pa je več kot vzorno skupaj s sponzorji organiziral Ginter Kržišnik, ki je pred kratkim podpisal pogodbo z NZS o marketinškem sodelovanju.
V času gostovanja v Izoli so dekleta do 18 let odigrala tudi štiri tekme; tako so proti mlajšim dečkom ljubljanske Olimpije izgubile z 1:3, z mlajšimi dečki Izole z 0:3 in z ŽNK Jarše 0:5, edino zmago pa so zabeležile proti ŽNK Novo Mesto in sicer s 4:0. Kljub samo eni zmagi pa selektor reprezentance U-18 ni bil nezadovoljen s pripravami: "Namen priprav je bil predvsem ta, da dekleta pripravimo za kvalifikacije za evropsko prvenstvo v Turčiji, ki bo letos od 11. do 16.maja. Na pripravah so sodelovale tudi igralke do 16 let, ki bodo prišle v poštev za
vodi v nadaljne kvalifikacije, morali boriti skupaj z Moldavijo, medtem, ko je Turčija realno močnejša od nas," je o možnostih uspha v kvalifikacijah razpredal selektor Gašperšič. Zanimiveje bilo tudi, kako selektor gleda na razvoj ženskega nogometa v Sloveniji: "Kar se ženskega nogometa tiče, z veseljem ugotavljam, da je vsako leto vse skupaj bolj organizirano in počasi bo tudi ženski nogomet v Sloveniji dobil veljavo, ki mu pripada. Ljudje vedno bolj spoznavajo, da tudi dekleta rada igrajo nogomet, vzporedno s tem spoznanjem pa pri NZS za ženski nogomet namenjajo čedalje več sredstev.”
Ginter Kržišnik je po svoji reprezentančni uverturi za mesec april napovedal novo reprezentančno akcijo: "Glede na to, da so kvalifikacije v maju, bo potrebno do takrat opraviti vsaj še ene do dve vikend priprave. V
Selektor U-18 - Robi Gašperšič (foto: PRAV)
aprilu bomo po vsej verjetnosti v sodelovanju z Ženskim nogometnim klubom Zagorje pripravili vikend priprave v zagorski občini, ob tem pa bo reprezentanca	odigrala
prijateljsko tekmo z domačim klubom."
In kateri so tisti, ki znajo prisluhniti ženskemu nogometu in brez katerih priprav ne bi bilo; Srednja gostinska in turistična šola Izola, Klasje Celje, Žito Ljubljana, Radenska, Delamaris, Delmar, Dana iz Mirne na Dolenjskem, Droga Portorož, Roling bar Izola -Vesna Rudonja, Farma Hribovšek Trbovlje, Mesarija Strašek Slovenske Konjice, Center za šport Izola, I&I avtobusni prevozi Koper, Banex, Trgovina Andrej iz Šentjerneja, Gold VIP Club, NK Koper, Etol Celje, Hotel Delfin Izola
in Zasavc d.o.o. iz Zagorja.
NA PRIPRAVAH OB MORJU TUDI ZAGORJANKE
Ob morju pa se v preteklih dneh ni mudila le slovenska reprezentanca, ampak tudi članice ŽNK Zagorje, ki so opravile vikend priprave pod sponzorstvom Občine Zagorje, Zavarovalnice Triglav, OE Trbovlje in Zasavca d.o.o. iz Zagorja. Treninge je v odsotnosti novoimenovanega prvega trenerja Jova Forteja vodil selektor ženske nogometne reprezentance U-18 Robert Gašperšič, za kondicijski del pa je skrbel Gregor Guček.
Ob tem so dekleta odigrale tudi eno prijateljsko tekmo, ko so v Kopru remizirale z Novomeščankami z 1:1, zadetek za Zagorjanke pa je dosegla Polona Skrbinek. Nekatere Zagorjanke so se nato 21. februarja odpravile domov, pet pa se jih je priključilo pripravam ženske nogometne reprezentance in sicer Mojca Kamnik, Mateja Kaliope, Barbara Grabnar, Helga Lipovšek in Petra Kržišnik. Selektor Robert Gašperšič je zagorska dekleta ocenil kot zelo prizadevna: "Z odnosi do priprav oz. treningov deklet iz Zagorja sem zelo zadovoljen, predvidevam pa, da se bosta vsaj dve sigurno uvrstili v reprezentanco do 18 let. In jaz kot selektor tudi v prihodnje upam na tesno sodelovanje med reprezentanco Slovenije in ŽNK Zagorjem."
Peter Motnikar
Program na zaključku priprav je odlično povezoval Boris Smrkolj (levo), zraven pa človek, ki ima največ zaslug za priprave reprezentance - Ginter Kržišnik (levo) (foto: PRAV)
11. SUŠCA 1999
?rT) r> ?
<
Najuspešnejši zasavski klub v jadralnem padalstvu - KJP Kavka
2 VETROM SI DELIJO NEBO
Klub jadralnih padalcev Kisovec je eden od 57-ih klubov jadralnih padalcev in je nastajal dokaj počasi. Prvi trendi jadralnega padalstva so se začeli pojavljati že v letu 1993, ko so nekateri posamezniki že začeli leteti po naši dolini. Takrat so bili največ dejavni v Radečah, v naši dolini pa je bil prvi, ki je začel leteti Tone Omahne, ki je tudi ustanovni član Kavke. Kmalu so se mu pridružili še drugi, nakar je začel letati Ludvik "Luka" Groboljšek, kmalu zatem pa seje vse skupaj tudi uradno začelo. 17.marca 1996 v Smučarski koči v Kisovcu je bil ustanovni občni zbor, uradno pa so bili registrirani 13.maja 1996 in KJP Kavka je bil rojen. Na začetku so imeli enajst članov in od teh začetnih članov jih je trenutno šest. Takoj po začetnih korakih jih je že čakal njihov prvi projekt - za takratno izlaško televizijo ETV so posneli dokumentarni film "Ptičji let nad Kisovcem", še nekaj časa kasneje pa so se začeli udeleževati tekem in dosegali solidne rezultate.
KAVKA SE SPREMINJA
Od prvih (težkih) začetkov seje KJP Kavka temeljito spremenil in če so imeli ob ustanovitvi l l članov, jih imajo sedaj 26, da ne omenjamo vse podporne člane. In kakšno funkcijo imajo slednji? "Naš klub ima podporne člane, katerih število se iz leta v leto veča in imajo funkcijo, da plačajo letno članarino, ki znaša 1000 SIT in da nas moralno podpirajo. Ob raznih priložnostih pa skušamo te člane obdariti, bodisi s koledarji ali kapami oziroma Stajicami, skratka, s priložnostnimi darili," pravi Slavi Ivnik!
Interes podjetij do tega športa je v tem trenutku še premajhen, da bi klub načrtoval kakšne večje podvige, navsezadnje pa sami Priznavajo, da jadralno padalstvo ni tako medijsko zanimiv kot npr. nogomet. A vendarle se najdejo Posamezna podjetja, ki jim ni Vseeno za Kavko.
Tudi na zagorski občini imajo
nekaj posluha za Kavko, saj so lani iz občinske blagajne prejeli
220.000	SIT, kar pa je veliko premalo, kot bi si klub želel. Toda takšne in podobne želje nimajo samo Kisovčani, pač pa najbrž vsak klub v Sloveniji.
IZOBRAŽEVANJE KLUBSKIH ČLANOV
Vsi, ki so člani kluba, imajo možnost neprestanega izobraževanja in učenja in tako ima Kavka skoraj 20 članov s takoimenovanim A državnim izpitom. Izobraževanje pa pravzaprav narekujejo vedno novi trendi, saj se razmere v jadralnem padalstvu neprenehoma spreminjajo in tudi pogoji za državne izpite so čedalje težji. Fantje znajo dobro leteti in se dobro obvladajo v vseh pogojih, tako tistih vsakodnevnih, kot morebiti tudi malce nevarnejših.
Eden najbolj izkušenih članov kluba Miha Hercog o tem pravi: "Kljub temu, da jadralni padalec
dobi A izpit, se naši člani izobražujejo na več področjih, bodisi na področju meteorologije, varnosti letenja. Tako imamo večkrat na leto razna predavanja oziroma tečaji. In po tem lahko sklepamo, da smo kot člani društva zelo aktivni in da je glavni poudarek vsekakor na varnosti."
V okviru Kavke je potekala tudi "Šola letenja", ki je obsegala več predavanj in pa seveda veliko ur praktičnega učenja in ko so člani ta predavanja uspešno opravili, so lahko opravljali A državni izpit, ki se največkrat opravlja na Krvavcu, na Ambrožu.
KAKŠEN ŠPORT JE JADRALNO PADALSTVO?
Člani kluba pravijo, da ta šport ni nevaren, je pa predvsem zelo drag. "Vsaka stvar, ki jo človek dela, je lahko nevarna. Ko pa stvari bolje spoznaš in se držiš določenih pravil, potem ni bojazni, da bi se poškodoval," trdi blagajnik kluba Miran Kokole in nadaljuje: "Predvsem pa je jadralno padalstvo zelo drag šport. Oprema začetnika vsebuje padalo, ki je na začetku šolsko (obstajata še rekreativna in športna padala). Nato sledi sedež, čelada, čevlji, kombinezon, ki morajo segati čez gležnja, radijska postaja in barometer, skratka, vsa oprema stane tam okrog 5000 DEM."
KAVKA V BLIŽNJI PRIHODNOSTI
Ena od želja v prihodnosti je ta, da bi klub bolje deloval po tekmovalni plati, saj zdaj delujejo predvsem zaradi ljubiteljstva do tega športa in je rezultat nekako v ozadju.
Njihova največja želja v bližnji prihodnosti pa je, da bi 27.marca v Kisovcu vzorno organizirali tekmo za slovenski pokal, kako pa bo s KJP Kavko v prihodnjih letih pa bo pokazal predvsem čas. "Za dobro letenje mora biti prava termika in ugoden veter, predvsem pa popolna koncentracija, saj moraš od prve do zadnje minute s padalom loviti termiko in zračne stebre. Kajti če jadralni padalec naredi samo eno napako, potem je poleta hitro lahko konec. Sicer pa so najboljši pogoji za letenje v aprilu, maju in juniju, hkrati pa so takrat pogoji tudi najbolj zahtevni," pripoveduje Miha Hercog.
In da bi bili pogoji za KJP Kavko res dobri, tako vremenski, kot finančni, jim želimo iz vsega srca.
Peter Motnikar Foto: Janez Planinšek in Miha Hercog
Klub jadralnih padalcev Kavka Kisovec
Ustanovljen: 17.marca 1996 Predsednica: Slavi Ivnik Blagajnik: Miran Kokole Število članov: 26 Kontaktna oseba: Slavi Ivnik (tel.: 0601/71-802)
Pogled s perspektive jadralnega padalca
11. suše A 1999
Ml
rzj^n
j
j.
n
Predstavljamo uspešnega plavalca Hrvoja Lušiča iz Hrastnika
NAJBOLJŠI BODOČI ZDRAVNIK MED
PLAVALCI
Kot 17-letni fantič je maturiral na Škofijski gimnaziji v Ljubljani, nato pa zavoljo Zoisove in športne odpotoval v ZDA, točneje v mestece Siloam Springs v ameriški zvezni državi Arkansas.
Hrvoje je sicer svojo plavalno pot začel v trboveljskem Rudarju, kjer pa je bil, kot je dejal njegov oče Ante, zelo slab plavalec. Šele ko je prestopil v PK Ljubljana, so se rezultati začeli izboljševati.
In zakaj je tako mlad maturiral? Preprosto. Bilje namreč med najboljšimi dijaki in je dva letnika gimnazije preskočil, poleg tega je maturiral v tim. klubu "Top 10". Predvsem zato je dobil Zoisovo štipendijo in ameriško športno štipendijo (zanimiv je podatek, da Zoisova štipendija letno znaša 3000 ameriških dolarjev, medtem ko mu ameriška športna štipendija letno prinese 18.000 dolarjev). Vendar pa to ni povsem dovolj za brezskrbno bivanje na univerzi in zato si žepnino služi tudi tako, da dela v študentski menzi.
Seveda pa športna kariera ni bila glavni razlog za potovanje čez lužo, pač pa tudi študij medicine v mestecu s 15.000 prebivalci in sicer na John Brovvn University, ki spada med 10 najboljših univerz na jugu ZDA. Sicer seje čez lužo podal jeseni 1997 in se v ZDA počuti odlično, le ena stvar ga grozovito moti - pravi namreč, daje hrana odločno preveč redilna
in kar ne more verjeti, da jo imajo lahko Američani tako radi. Američani imajo zanimiv šolski ciklus, saj se semester na univerzah končuje okrog
lO.maja, začenja pa 20.avgusta.
Dejstvo, ki ga najbolj navdušuje pa je, daje v Ameriki vse zelo dobro organizirano, tako organizacijsko kot časovno. Prostega časa mu ne ostane veliko, saj ima na teden poleg predavanj in izpitov 9-krat treninge v bazenu in 2-krat v fitnesu. Po besedah njegovega očeta mu izpiti ne predstavljajo nobenih problemov, saj so ga sovrstniki in učitelji ter trenerji zelo lepo sprejeli, kar pove tudi podatek, daje Hrvoje celo kapetan plavalne ekipe.
Američanom je svoje gostoljubje vrnil na najboljši možni način - z dobrimi rezultati.
Edina slabost je ta, da se sezona v Ameriki konča okrog 15.marca. Lansko leto tako praktično zaradi "mrtve sezone" ni treniral dva meseca, a je vseeno na mladinskem državnem prvenstvu Slovenije prvič postal državni prvak na 400 metrov mešano ob tem pa za nekaj stotink zgrešil naslov prvaka na 200 metrov prsno koncem julija 1998. Sicer pa je na absolutnem državnem prvenstvu zasedel 3.mesto. Odlični rezultati so se nadaljevali tudi v Ameriki, kjer Hrvoje tekmuje v NAIA Federation prvenstvu in je bil na 400 metrov mešano deveti (1 .mesto v B.finalu). Od 1L do 13.februarja pa je tekmoval na prvenstvu države Arkansas, kjer se je odlično odrezal in zasedel 2.mesto na 400 metrov mešano in dva tretja mesta na 200 metrov mešano in 200 metrov prsno. Čez dvajset dni bo prvenstvo NAIA Federation, kjer Hrvoje pričakuje, da se bo dobro odrezal, vsekakor pa že željno pričakuje vrnitev v Zasavje, kamor se bo vrnil okrog 12.maja.
Tekst: Peter Motnlkar Foto:Arhiv
Prihodnost zasavskega rokometa - Staša Marinovič, (ŽRK LINNE ZAGORJE)
NAJ VRATARKA, NAJ UČENKA, NAJ...
14-letna Staša hodi v S.razred osnovne šole, na svoji mladi športni poti pa se lahko že sedaj pohvali, da je bila dvakrat zapored izbrana za najboljšo vratarko, po lanski osvojitvi naslova državnega prvaka in njeni bleščeči predstavi pa nihče ne dvomi več, da gre za eno od vratark, ki v Sloveniji največ obeta. Kdo ve, ali bi se lahko Zagorje pohvalilo z državnimi prvakinjami, če ne bi bilo v moštvu Staše. In še enega podatka ne smemo pozabiti. Staša je poleg Vrhovnikove, Ramšakove, Jeretove in verjetno tudi Trumičeve ena od naštetih reprezentantk Slovenije, ki prihaja iz zagorskega kluba. Toda športna pot ji ni ravno postlana z rožicami.
Največ težav ji je povzročila poškodba kolena, saj je zaradi te poškodbe bila operirana med državnim prvenstvom v lanski sezoni. Do poškodbe je prišlo na tekmi s Celjankami, ko je igralka Celja vrgla žogo proti Staši in strel tudi ubranila, pri tem pa si je poškodovala koleno. Sama pravi, da tudi po letu dni od poškodbe še občasno čuti posledice poškodbe.
Pravi, da jo je od trenerjev največ naučil Ivan Ramšak, kije bil svojčas tudi odličen vratar, ne pozablja pa tudi zaslug trenerja Matjaža Šikovca. Najbolj pozitivneje nanjo vplivalo dejstvo, daje bila na začetku kariere
druga vratarka in je s tem samo pridobivala motivacijo in je praktično iz ozadja prihajala na plan in v prejšnji sezoni dočakala svojo priložnost.
In priložnost za dokazovanje bo imela tudi v letošnji sezoni in to že čez nekaj dni, saj Zagorjanke 31.marca spet odpotujejo na turnir v Prago, kjer so se lani vrnile kot drugouvrščene. In prav ta turnir velja za neuradno evropsko prvenstvo.
"Ne verjamem, da me bo športna pot kdajkoli zanesla iz Zagorja, toda saj veste - nikoli se ne ve, kaj bo prinesel naslednji dan," modruje Staša in pri tem ima še kako prav.
Vendar v življenju ne obstaja samo rokomet. Za Stašo in njene starše je vsaj tako kot rokomet pomembna tudi šola. Nenazadnje se bo v kratkem potegovala za Zoisovo štipendijo. In ker Staša trenutno hodi v zadnji razred osnovne šole, seje skupaj s starši odločila, da bo šolanje nadaljevala na litijski Gimnaziji. Kasneje, pravi, da bo študirala jezike, kar samo potrjuje, daje Staša izredno talentirana in navsezadnje tudi motivirana in če bo imela takšen odnos do šole, kot ga ima do rokometa, verjamemo, da bo v življenju uspela. Pa srečno, Staša!
Peter Motnikar
?1 ^rardm. pliTLrrra
11. SUŠCA 1999
Fordovi evropski avtomobili so bili še pred nekaj leti oblikovani Precej konzervativno, nato pa so ljudje v oblikovalskem oddelku Pošteno zavihali rokave. Presenetili so z oblikovno filozofijo "New edge design", katere prvi Predstavnik j e bil mali ka. Po precej Ugodnih odzivih med kupci so se odločili, da bodo na podoben način oblikovali tudi svoj prodajno najpomembnejši model, ki spada v nižji srednji razred. S spremembo imena, escort se je spremenil v focus, so le še bolj poudarili razliko med starim in novim modelom. Med tem je novi focus tudi prepričljivo osvojil naslov evropskega avtomobila leta 1999.
Novinec je sedaj končno na voljo tudi slovenskim kupcem. Trenutno je mogoče izbirati med tremi karoserijskimi različicami in sicer štirivratno limuzino, petvratno kombilimuzino in karavanom. Kmalu se jim bo pridružila še trivratna različica. Focus po zunanjih merah bistveno ne odstopa od konkurence, vendar je notranjost vseeno malce prostornejša in udobnejša.
Poleg oblike focus konkurenco prehiteva predvsem pri varnosti, podvozju in voznem udobju. Potniška kabina je seveda varnostna kletka s preračunanimi deformacijskimi conami, v vratih so bočne ojačitve, voznika in
sopotnika pa bosta v vseh modelih varovala še varnostna meha. ABS zavorni sistem je serijski v vseh modelih, razen pri modelu z najšibkejšim motorjem. Pri podvozju je bistvena prednost v primerjavi s konkurenco, da ima focus tudi na zadnji premi posamični obesi z vzdolžnimi in prečnimi vodili, ki so skupaj z vijačnimi vzmetmi in blažilniki pritrjena na pomožni okvir. Vse skupaj dodatno povezuje še stabilizator. Spredaj sta tradicionalni McPhersonovi vzmetni nogi, ki sta prav tako povezani s stabilizatorjem. Ugoden količnik zračnega upora (cw=0,32) pripomore v povezavi z novim vpeljem motorja, daje vožnja izredno tiha.
Focus ima 12-letno jamstvo proti prerjavenjupločevine. Ktemu naj bi pripomogla v celoti pocinkana karoserija s povoskanimi votlimi deli, dno avtomobila pa ima še PVC zaščito. Lakiranje
karoserije je nič manj kot 24-stopenjski proces.
Najšibkejši pogonski agregat je 1.4 litrski šestnajstventilski štirivaljnik s 75 konjskimi močmi, prihaja pa iz najnovejše fordove družine Zetec SE. Sodobna zasnova motorja omogoča ob nizki porabi goriva precejšnjo živahnost, tako da prav gotovo ne boste imeli nobenih težav, če boste hoteli slediti tempu prometa. Za bolj zahtevne voznike sta na voljo še njegova 1.6 in 1.8 litrska brata s 100 oziroma 115 konjskimi močmi. Za ljubitelje dizlov je v ponudbi tudi 1.8 litrski Endura DE turbodizel, ki razvije 90 konjskih moči.
Cene focusa so ugodne, saj je najcenejši model na voljo že za
2.473.000	SIT. To paje v kompletu s precej bogato opremo in dejstvu, da je vsaj po mnenju evropske komisije to trenutno najmodernejši evropski avto, vsekakor pohvalno.
Servis HRIBAR s.p., Selo 72, Zagorje ©10601)64033
od 2.473.362,00 sil
Poobioščen serviser, kleparska in ličarska dela, ugodni krediti, staro za novo...
N
Jf-TG iridTi.G
ZASAVSKI FRKER
DOBRO GA JE NAPIHAL!
Hrastnik, 1.3. ob 21.35 uri je Z. Zoran iz Trbovelj vozil osebni avtomobil znamke golf po regionalni cesti oz. Cesti 1. maja v Hrastniku, kjer so ga ustavili policisti PO Hrastnik. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da osebni avtomobil ni registriran. Z. Zoran pa tudi še nima vozniškega dovoljenja. Ker je Z.Zoran kazal tudi očitne znake alkoholiziranosti, je bil odrejen preizkus z alkometrom Drager, katerega indikator alkoholiziranosti je pokazal kar 3,34 grama alkohola na kilogram krvi. Vozniku je bila prepovedana nadaljnja vožnja, zaradi prekrška oziroma vožnje z neregistriranim vozilom mu je bila na kraju samem izrečena denarna kazen v znesku 25.000,00 SIT, zaradi prekrškov oziroma vožnje brez vozniškega dovoljenja ter očitne pijanosti pa je bil podan še predlog SP.
NI USPEL USTAVITI
Hrastnik, 3.3. ob 9.40 uri je Z.V. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke zastava 101 po regionalni cesti I. reda iz smeri Riklovega mosta proti Rudniku Hrastnik. Ko je z vozilom pripeljal v bližino gostinskega lokala Metuljček I, je dohitel pred seboj na cesti ustavljeno voznico osebnega avtomobila znamke citroen AX J.S. in pred njo ustavljeno voznico osebnega avtomobila opel astra K.S. Ž.V. se za njima ni uspel ustaviti, temveč je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje trčil v zadnji del ustavljenega vozila J.S. Trčenje je bilo tako silovito, da je vozilo J.S. odbilo še v vozilo K.S. in ga poškodovalo. Na vozilih je za najmanj 350.000,00 SIT škode. Policisti so zoper Z.V. podali predlog SP.
ZBIL PEŠCA
Hrastnik, 4.3. ob 19.20 uri je E.S. iz Hrastnika potiskal neosvetljeno kolo z motorjem po glavni cesti iz smeri Trbovelj proti Hrastniku, ko je za njim z osebnim avtomobilom znamke jugo pripeljal Z.B. iz Hrastnika. KerZ.B. neosvetljenega pešca, kije potiskal kolo z motorjem, pravočasno ni opazil, gaje z vozilom zadel in zbil po vozišču. E.S. je bil z reševalnim vozilom zaradi poškodb odpeljan v Bolnišnico Trbovlje. Zoper E.S., kije oviral promet, sledi predlog SP, zoper Z.B. pa bo ukrep (predlog SP ali kazenska ovadba) znan šele po stopnji oziroma teži telesnih poškodb E.S.
NEPRILAGOJENA HITROST IN VINJENOST
Hrastnik, 5.3. ob 18.55 uri je D.M. iz Zagorja vozil osebni avtomobil R5 po regionalni cesti I. reda iz smeri Breznega proti Marnem, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje trčil v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila znamke golf K.L. iz Sevnice. Na vozilih je nastalo za najmanj 750.000,00 SIT škode. Policisti pa so D.M. odredili tudi preizkus alkoholiziranosti, kije pokazal kar 1.46 g/kg alkohola. Odvzeli so
mu vozniško dovoljenje, zoper njega pa podali predlog SP.
PREVRNILA SE JE Z AVTOM
Trbovlje, 23.2. je voznica M. A. zaradi neprilagojene hitrosti na poledenelem cestišču na magistralni cesti pri Termoelektrarni zapeljala na rob ceste, nato pa v hrib ter se z vozilom prevrnila. Zoper njo je bil podan predlog pri sodniku za prekrške.
TRČIL V PARKIRAN AVTO
Trbovlje, 1.3. se je zgodila prometna nesreča na Trgu Franca Fakina, kjer je P. A. zaradi neprilagojene hitrosti trčil v parkirano vozilo in povzročil materialno škodo. Čaka ga sodnik za prekrške.
VOZNIK POŠKODOVAL ŠOLARKO
Zagorje, 16.2. seje zgodila prometna nesreča s hudo telesno poškodbo šolarke, ki jo je voznik avta H. D. pri vzvratni vožnji zadel in ji zapeljal čez noge. Deklico so odpeljali v bolnišnico, zoper voznika pa je napisana kazenska ovadba na tožilstvu v Trbovljah.
TRČIL V AVTO
Zagorje, 19.2. je neznani voznik zastave 101 na pločniku pred lokalom Fejst pub trčil v ustavljeno vozilo in povzročil za najmanj 90.000 tolarjev. Za neznanim voznikom še poizvedujejo.
TRČILV PARKIRAN AVTO
Izlake, 28.2. je voznik avta L. Z. ob dveh zjutraj vozil iz smeri lokala Imperius na Izlakah in trčil v parkiran osebni avto, last S. B. Materialna škoda znaša vsaj 150.000 tolarjev. Policisti so ugotovili, daje voznik imel v krvi 1,56 g/kg alkohola. Zoper njega je sprožen postopek pri sodniku za prekrške.
IZSILIL PREDNOST
Zagorje, 1.3. je voznik M. A. pri trgovini Market izsilil prednost pred voznikom N. J., kije vozil po prednostni cesti. Materialna škoda znaša okoli
300.000	tolarjev.
VOZNICA UMRLA ZA POSLEDICAMI NESREČE
Litija, 5.3. ob 17.15 so bili policisti obveščeni za prometno nesrečo pri Renkah. Voznica osebnega vozila M.R. je vozila na relaciji Zagorje - Litija in glede na nenormalne razmere na cestišču vozila z neprimerno hitrostjo. V ovinkih jo je začelo zanašati, zapeljala je na nasprotni pas, v tem trenutku pa je nasproti pripeljal tovornjak s priklopnikom in je vanj čelno trčila. Voznica je dobila telesne poškodbe, zaradi katerih je na kraju nesreče umrla.
"DELOVNA TURISTA" IZ MAKEDONIJE
27.2.	v Litiji ob 14.15 je patrulja z radarjem ustavila voznika iz Makedonije zaradi prehitre vožnje. Potnika v vozilu sta prišla k nam kot turista. Medtem sta se v Domžalah zaposlila, delovne vize pa si nista uredila. Pri vsem tem je
bil voznik tudi pijan. Seveda so voznika zaprli, potem pa ga izgnali za dobo 6 mesecev, poleg tega pa je dobil tudi prepoved vožnje na območju Slovenije za 2 meseca, pa še 10.000 SIT je moral odšteti. Sopotnik pa je po zakonu o tujcih moral plačati 18.000 SIT.
KRADEJO KOT SRAKE
Dne 17.2. je bila policija obveščena o vlomu v stanovanjsko hišo v Šklendrovcu, last R. K. Ugotovili so, da ne gre za vlom, ampak je neznanec na vhodnih vratih razbil steklo iz jeze, ker se mu je pokvaril osebni avto. Storilca so odkrili naslednji dan in proti njemu podali kazensko ovadbo.
Dne 24.2. je neznana oseba odtujila tri ribiške palice in nekaj ostale ribiške opreme pri Ž. H. Lastnik je bil oškodovan za vsaj 60.000 tolarjev. Za neznancem še poizvedujejo.
Dne 26.2. je neznana oseba poskusila ukrasti osebni avto Zastava jugo, pri tem je zlomila volansko ključavnico in plastični del armature pod volanom. Lastnica vozila je bila oškodovana za približno 200.000 tolarjev.
OBČANI, POZORI
Dne 24.2. ob 12.45 uri je S.T. iz Hrastnika policiste PO Hrastnik seznanila, daje k njej na dom prišel mlajši fant in ji v prodajo ponujal prtičke. Ker seje S.T. nakupu odrekla, ji je fant pojasnil, daje pri sosedi prodal nekaj prtičkov. Pri menjavi oziroma plačilu pa je tej sosedi ostal dolžan nekaj denarja ter jo zato zaprosil, če mu lahko posodi ta denar, katerega ji bo takoj tudi vrnil. S.T. je fantu izročila 4.000,00 SIT, s katerim je ta nato odšel in zbežal, ne da bi S.T. ta denar vrnil. Po obvestilu so policisti PO Hrastnik takoj pregledali teren in po opisu že ob 15.00 uri prijeli M.A. iz Hrastnika, pri katerem so našli in zasegli tudi denar. Zoper M.A. so policisti na ODT podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje goljufije. Ker je podobnih dejanj v Sloveniji in tudi v Zasavju vse več, policisti opozarjajo vse, še posebej pa starejše občane, naj bodo ob morebitnih nakupih različnih artikov na domovih, predvsem s strani mlajših ljudi, zelo pozorni, saj večina njih, ki po domovih prodajajo različne gobice, vrečke ali prtičke, samo prodajo izkoriščajo za izvrševanje najrazličnejših kaznivih dejanj.
IvTDTl.i ČTI. D
ll.SUŠCA 1999
Dne 24.2.so zaposleni pri Agrohitu v blagovnici Trbovlje policiste obvestili, da je nepoznana oseba ukradla jakno, da pa jo zadržujejo. Policisti so ugotovili, da gre za L. A. iz Litije in proti njemu podali predlog za kazensko ovadbo.
Dne 26.2. je Š. J. obvestil policiste, da je neznanec prišel v odklenjeno vežo stanovanja na Vodenski cesti in iz ženske torbice odtujil denarnico, v kateri je bilo 1.500 tolarjev in bančna kartica.
27.2.	so B. J. na Sallauminesu vlomili v klet tako, da so mu odtrgali ključavnico obešenko. Kljub temu, da je imel v kleti spravljenih več vrednih predmetov, so mu vzeli le dva kozarca kompota.
Dne 27.2. so trije neznanci izkoristili odsotnost S. B. in ukradli denarnico v Zdravstvenem domu v Trbovljah. Policisti so naknadno ugotovili, da so kradli Ž. A., D. E. in S. S. Sledi kazenska ovadba.
Dne 2.3. je neznana oseba na neznan način vlomila v osebno vozilo na Sallauminesu in iz Predala odnesla 12.200 tolarjev.
Dne 3.3. popoldne je neznana oseba, za katero policisti še poizvedujejo, v trgovini Darilo na Kešetovem ukradla dve razstavljeni bundi.
Dne 2.3. so policisti PO Hrastnik med zbiranjem obvestil ugotovili, da so K.A., K.M., mladoletnik K.J. in K.Z., vsi iz Podkraja, izvršili več vlomov v vozila na območju Sevnice in drugje. Pri razgovorih z osumljenci so policisti dejansko zasegli več avtoradijev, zoper vse pa bodo podali tudi kazenske ovadbe.
Dne 6.3. so bili policisti obveščeni o vlomu v delovno barako, last SGP Posavje Sevnica. Ugotovili so, da je neznanec na silo vlomil v barako in iz nje odnesel kotno brusilko, vrtalni stroj ter vlomil še v zaboj za orodje. Skupna Vrednost odnešenega je znašala okoli 90.000 tolarjev. Neznanca še niso odkrili.
Dne 6.3. ob 23.45 uri je S.M. policiste seznanil, da je neznan storilec vlomil v njegov osebni avtomobil zastava 750, katerega je imel Parkiranega pri gostilni Senica. Policisti so na kraju ugotovili, daje neznan storilec odlomil tudi ključavnico volana, iz avtomobila pa ni ukradel ttičesar. Storilca tega dejanja policisti še iščejo.
Dne 7.3. ob 13.30 uri je D.J. z Dola prijavil, da mu je neznan storilec v Črdencu iz pesjakov ukradel več psov z rodovnikom ter ga oškodoval ža najmanj 1.000.000,00 SIT. Policisti in krimina-bsti storilca še iščejo.
Dne 7.3. so policisti pri kontroli prometa hoteli Ustaviti voznika avtomobila jugo 45, ki je bil odtujen v Zagorju. Voznik je zapeljal pred Uelavski dom in pobegnil, vendar so ga naknadno Prijeli. Zoper J. A. in T. Z. so podali kazensko
ovadbo.
Dne 16.2. je neznana oseba vlomila v kletne
Aufbiks
23.2.	so policisti intervenirali v lokalu Biser 2 na Trgu revolucije, kjer je D. F. s seboj prinesel steklenico s pijačo. Na to ga je opozoril natakar, vendar ga je D. F. prijel za vrat, mu zagrozil s pretepom ter vrgel steklenico na tla. Zglasiti se bo moral pri sodniku za prekrške.
^jj 22.2. so bili policisti obveščeni o pretepu v stanovanju U. J. na Izlakah. Pri intervenciji so ugotovili, daje U. J. prišel domov in se začel prepirati s starši, nato pa je v mater vrgel vžigalnik in ji grozil s pretepom. Po razgovoru je bil opozorjen. Sledi predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške.
^jj 24.2.v Verneku ob 9.00 so javili, da ima Š.G. na rovokopaču razbiti dve stekli. Očitno seje neznancu zelo zameril, saj je moral uporabiti dva kamna - za vsako steklo po enega.
26.2.	ob 21.23 v Športni dvorani Litija so mladoletniki - navijači vzklikali žaljivke varnostniku in vsem naokrog. Ko jih je varnostnik hotel pomiriti, je eden od navijačev brcnil v pločevinasto kanto za smeti. Redarje ob tem nekontrolirano udaril najbližjega tako, daje le-ta obležal in so ga odpeljali na UKC. Red je sicer naredil, zoper redarja pa so vseeno sprožili postopek.
J| 26.2. se je neznani moški nedostojno vedel in grozil v Snack Baru na Cesti Zmage. Policisti so ob intervenciji ugotovili, da je S. B. očitno pijan zahteval alkoholno pijačo, ki pa mu je niso hoteli postreči. S. B. ni želel upoštevati policistovih opozoril in seje do njega neprimerno vedel, zato so ga pridržali na policiji do iztreznitve. Srečal se bo s sodnikom za prekrške.
J 28.2. ob 11.30 v Šmartnem pri Litiji je v trgovino vstopil moški, kije zahteval pijačo na kredit. Ko je izvedel, da le-te ne bo dobil, je začel trgovke zmerjati, nadlegovati kupce in si nekaj stvari hotel prisvojiti. Ko je prišla patrulja, je mirno vse vrnil in odkorakal iz trgovine.
J| 5.3. so v Fejst Pubu razgrajale in nadlegovale goste tri pijane osebe, katerim so gostinci odrekli zahtevo po alkoholu. Policisti so jih opozorili in jih napotili s kraja kršitve ter jim napotili k sodniku za prekrške.
J| 5.3. ob 14.00 so v Jevnico poklicali patruljo, le-ta pa je ugotovila, daje domov prišel pijan mož in ko gaje žena na to opozorila in ni nehala, jo je udaril v obraz, vzel še nož in ji z njim grozil, da jo bo zaklal, če ne bo utihnila. Nato je nož odvrgel in odšel nezanno kam. Ostala je sama.
Ji 6.3. ob 20.00 v Litiji je domov prišel pijan mož. Žena ni mogla krotiti jezika in jo je leta udaril po očesu. Žena je odšla potem spat. Ko je prišla patrulja, je bil mož sam v kuhinji popolnoma miren. Napisali so predlog.
£ 6.3. je M.S. prišel domov pijan in pričel razbijati po vratih domače hiše ter se sporekel z očetom in mu grozil s pretepom. Zaradi pijanosti in suma nadaljevanja prekrška je bil pridržan do iztreznitve in napoten k sodniku za prekrške.
J| 7.3. ob 16.00 na Savi je med 11. in 12.uro, ko lastnice ni bilo doma, neznanec streljal z zračno puško na odvezanega psa. Domači niso nič slišali, na kliniki za male živali so psu odstranili diabolo iz črevesa. Sumijo soseda, ki je že večkrat počel kake grdobije.
vw
prostore na Cesti zmage in odtujila vbodno žago ter vrtalnik, s čimer je lastnika oškodovala za najmanj 30.000 tolarjev. Za neznancem še poizvedujejo.
ISKALI IN NAŠLI MAMILA
20.2.	dopoldne so policisti opravili hišno preiskavo pri G. G. zaradi suma posedovanja mamil. Našli so vzorce, na katerih so po eliminarnem testu ugotovili prisotnost mamil. Zoper G. G. so podali predlog po zakonu o mamilih.
PIJANA MLADOLETNIKA OBLEŽALA V SNEGU
1.3. ob 22.30 so policiste obvestili, da na Kidričevi cesti ob vozišču leži neznan moški. Patrulja je ugotovila, da gre za mladoletnika, ki je bil močno pijan. Pri pregledu okolice pa so policisti našli še enega mladoletnika, prav tako pijanega, ki je ležal v snegu. Oba so odpeljali na pregled v bolnišnico. Z nadaljnim zbiranjem podatkov pa so ugotovili, da sta se napila pri mladoletnem prijatelju.
ll.SUŠCA 1999
In.F.i j. GfllR Rj.

r n • > 11
r >
1
r
I
I
I
L
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija Zc, 1410 Zagorje ob Savi. " Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
CICd.o.o.
NEPREMIČNINE
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV.
VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM parcelo na Vidrgi 722 m2 z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem za hišo - tlorisa 120 m2, plačana voda in elektrika. Cena
3.400.000	SIT, inf. na tel.: 64-186, 061/889-231 ali 041/675-431
PRODAM zazidljivo parcelo v bližini Trbovelj v velikosti 2378 m2, tel.: 66-240
V NAJEM damo gostinski lokal, informacije v večernih urah na tel.: 27-661 ali 22-731
AVTOMOBILI, DEL!
PRODAM zastavo poli, letnik 86, ohranjen, neregistriran, cena po dogovoru, tel.: 21-057
PRODAM wartburg 1.3, letnik 1989, registriran do 8/99, 1.lastnik, lepo ohranjen, cena 150.000 SIT, tel.: 41-657
PRODAM nissan pick up, 93/12, reg. do 99/12, 2,5D 4x4, cena po dogovoru, tel.: 77-206
RAZNO
PRODAM daljinsko vodeno letalo Delta Hawk, dva motorja, navodila, video, šivalni stroj Singer - starina in gramofon Technics Quartz SL - Q33, tel.: 041/679-176
PRODAM Brako prikolico, dobro ohranjeno, cena 50.000 SIT in plastično cisterno 1200 litrov za
10.000	SIT, tel.: 44-187
KUPIM lesene fižolovke, tel.: 66-229
UGODNO PRODAM otroški voziček, hojico in stolček ter dekliško obhajilno obleko, tel.: 22-938
PRODAM nov nerabljen videorekorder Goldstar, cena 30.000 SIT, Vojko Mlakar, Boben 32, Hrastnik ZBIRAM TER MENJAM telefonske kartice - zbiralci, pišite na naslov: Irena Šink, Klek 12, Trbovlje PRODAM kombiniran otroški voziček, cena po dogovoru, tel.: 24-390
UGODNO PRODAM enofazni zračni kompresor, kotno brusilko, avtoprikolico, komplet navojnih čeljusti od R 1/4" do R 1", CTC gorilec, tel.: 063/736-045
PRODAM sedežno garnituro, cena po dogovoru, tel.: 22-892
PRODAM električni štedilnik s pečico in steklokeramično ploščo in hladilnik z zmrzovalno omaro, tel.: 27-173
KUPIM otroško stajico, tel.: 77-259
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški
jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskega jezika, tel.: 28-391 ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332 OSNOVNOŠOLCI! Pomagam vam pri vseh predmetih, ugodno, tel.: 061/881-364
DIPLOMIRANI INŽENIR
inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810
INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 -364.
PRIZNANA BIO-ENERGO
terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se,
tel.: 35-379 ali 041/669-297
IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297
DELO
IŠČEM službo v gostinskem lokalu kot natakarica, tel.: 041/535-700 IŠČEMO dekle za strežbo, tel.: 24-044
OSTALO
ŽENITNI OGLASI OSAMLJEN 34-letni moški želi spoznati preprosto dekle za resno zvezo. Ponudbe pod šifro: "Čakam te"
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto
V_____________________________S
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/
^__________715/735____________,
TESARSTVO HREN vam nudi smrekov opaž l.kvalitete - cena:
660,00	SIT m2, ladijski pod -1250 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT.
Tel.: 063/762-986
FJiimcDO&niLFjncDii
za brezplačni mali oglas
S Tekst: ....................
Sv
o ...........................
z
u ...........................
w Moj naslov:	............
-<
N

Iz središča Slovenije v Vaše srce!
Radio GEOSS 89,7 mhz
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija
Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/
n"tv?7 3?U;ina
ll.SUŠCA 1999
^BRUStvo^
Igralnica Suzana
C. 9. AVGUSTA 106 tel. 0601/63-315
ZAGORJE OB S AVI
VABI
na LAMBO TOP RANK C turnir v pikadu 501 d.o., ki bo v soboto, dne 13.3.1999 ob 18.uri. Nagrade: 1.mesto - pokal + praktična nagrada, 2.mesto - pokal + praktična nagrada, 3.mesto - pokal + praktična nagrada. Tekmuje lahko vsak igralec in prejme točke za LAMBO TOP RANK lestvico. Prijavnina znaša 500 SIT.
Vabljeni!

•9
c*
I?
KIP Kavka Kisovec
PRIREJA
3.tradicionalno tekmo slovenskega pokala v točnosti pristajanja Marela '99. Tekmovanje bo potekalo 27.marca od 9.ure dalje in sicer nad pobočjem Marele s pristankom v centru Kisovca.
Vljudno vabljeni!
Folklorna skupina Kulturnega društva DPD Svoboda Center Trbovlje
PRIREJA
v soboto, 20.marca 1999 ob 18.uri v dvorani Svobode II. Trbovlje, večer ljudskih plesov, pesmi in običajev. Kot gostje bodo nastopili Folklorna skupina iz Šalovcev.
Vabljeni!
Vrtec Zagorje ob Savi
OBVEŠČA
starše otrok, ki so rojeni od 1.3.1993 do 28.2.1994, da jih vpišejo v oddelke PRIPRAVE NA ŠOLO do 1.4.1999.
Hkrati pa obveščamo starše predšolskih otrok, da do 31.5.1999 vpisujemo otroke v varstvene oddelke od 1 do 6 let.
Vpišite jih na upravi Vrtca Zagorje, Pečarjeva 4, Zagorje. Vse informacije dobite tudi po telefonu 64-765 ali 66-244 pri ga.Mileni Taškar.
KULTURNA DRUŠTVA V OBČINI ZAGORJE OB SAVI, OSNOVNE ŠOLE V OBČINI ZAGORJE OB SAVI IN ŽUPNIJSKA KARITAS ZAGORJE OB SAVI
VABIJO
NA DOBRODELNO PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU
"Za lepše življenje"
Prireditev bo v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje ob Savi v četrtek, 25. marca 1999 obl9.30 uri.
Sodelujejo:
OPZ Cicido, MPZ Juventus, MPZ Vesna, Orffova skupina Glasbene šole Zagorje, MePZ župnije Zagorje, Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake, Osnovna šola Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi, Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje ob Savi, Osnovna šola dr. Slavka Gruma Zagorje ob Savi.
Vsi sodelujoči in nastopajoči se odpovedujejo honorarju in povračilu stroškov. Zbrana sredstva od vstopnine in prostovoljnih prispevkov pa so namenjena nakupu ENDOSKOPA za Splošno bolnišnico Trbovlje.
DU Hrastnik Sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči (SSPS)
Naselje Aleša Kaple 6A, Hrastnik
OBVEŠČA,
daje dežurstvo za Sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči (SSPS) v klubskih prostorih društva upokojencev na Rudniku in sicer; ob torkih od 9. do 11 .ure in ob četrtkih od 9. do 11 .ure. V letu 1999 znaša izplačilo posmrtnine za umrlega člana SSPS 70.000 SIT.
To lahko svojci umrlega uredijo na sedežu SSPS DU Hrastnik in to ob uradnih dnevih, kot so zgoraj navedeni.
Še vedno se lahko na novo včlanite, vendar po pogojih, ki veljajo od 1.januarja 1999 dalje.
KRC Hrastnik
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
VABI
na četrtkova srečanja:
*	11.marec ob 17.30: "Igralna ura s knjigo na temo Pomlad" za otroke od 4.leta dalje.
*	18.marec: Otvoritev razstave "Ob začetku pomladi", avtorice Joče Jamšek.
*	25.marec ob 17.30: "Ura pravljic", pravljična ura za otroke od 4.1eta dalje
Vabljeni!
Vrtec Hrastnik
VABI
starše in sorodnike malošolarjev na cici olimpiado, ki bo 24.marca °b 9.30 v športni dvorani na Logu.
Iščem te v travah iščem te v morjih najdem te v zvezdah, ki sijejo name.
M.Kačič
Družini Fanči Moljk ob tragični izgubi Rosande Moljk izrekamo globoko sožalje.
Sodelavci Zasavca
Vabljeni!
NOVO V AVTOHIŠI MALGAJ
Od petka, 19.3.1999 si bo mogoče v Avtohiši Malgaj v Trbovljah ogledati, preizkusiti, naročiti oz.kupiti temeljito prenovljeni RENAULT MEGANE -že do sedaj najbolje prodajani avtomobil nižjega srednjega razreda v Sloveniji:
Petim do sedaj znanim karoserijskim različicam pa bo apriM dodana še verzija karavan (fr. BREAK), ki se postavlja s kar 1.600 litri uporabne prostornine za prevoz prtljage, kar je največ med primerljivimi karavani tega razreda in z 1,68 metra nakladalne dolžine. Tako ima RENAULT naj celovitejšo ponudbo v tem razredu, ki bo pospremljena na pot tudi z 12-letnim protikorožijskimjamstvom.
Spremembe so vidne na zunanjosti (drugačna maska, lučif odbijači, meglenke), kot tudi notranjosti vozila (armaturna plošča, obloge vrat, oblazinjenja, več odlagalnega prostora).
Vsi MEGANI imajo sedaj že serijsko vgrajeni ABS zavorni sistem z elektronskim sistemom za porazdelitev zavorne sile EBV, varnostni zračni blazini za voznika in sopotnika ter dve bočni za zaščito glave in prsnega koša v primem bočnih trkov.
Povsem novi so tudi pogonski agregati - večina s 16-ventilsko tehniko, s povečanim navorom, močjo, čistejšim izpuhom ter predvsem zmanjšano porabo goriva.
Dokončne cene novih modelov bodo znane najkasneje do 19.3.. ko v AVTOHIŠI MALGAJ v TRBOVLJAH pripravljajo dneve odprtih vrat, ki bodo trajali do 26.3. V tem času bo vsak obiskovalec salona nagrajen s priložnostnimdarilom.
Pripravili pa so tudi akcijo CLIO. Ob zamenjavi staro za novo (ne glede na znamko starega vozila) lahko kupite novi CLIO od 120.000 do 144.000 SIT ceneje, kot po veljavnem ceniku (z vračunanim prometnim davkom). Če pa se v tem času odločite za nakup TW1NGA ali KANGOOJA, vam bodo kot darilo primaknili avtoradio z zvočniki.
EURO RRTMA
Obrezija 19, 1411 Izlake, tel.: 0601/73 631
•	kuhinje v 300 barvnih odtenkih - 20% popust v mesecu marcu
•	sedežne garniture že od 64.515,00 SIT dalje
•	usnjene sedežne garniture že od 156.000,00 511 dalje
•	francoske postelje z MULTILASTIK vzmetenjem že od 53.800,00 SIT
NOVOST! HOBI program
rabite police raznih dimenzij? bi radi sami izdelali omarico?
Nudimo vam razrezane iverne plošče po vaših dimenzijah
ŽELITE OBNOVITI KUHINJO?
Prodaja kuhinjskih vrat poljubih dimenzij!
RABITE OMARO PO VAŠIH MERAH?
Oglasite se pri nas in skupaj bomo poskušali najti najboljšo rešitev!
TRBOVLJE
delovni čas od 9. do 17., ob sobotah od 9. do 12. ure
t) d il d nrn. o
11. SUŠCA 1999
M
r
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21 .G.
Pot do cilja bo nekoliko bolj ovinkasta kot ste si zamislili, kljub temu pa ne kaže
izgubljati upanja. Naj vas ne bo strah soočenja in pogovora; imeli boste prvo in zadnjo besedo in naredila kar se da dober vtis. Št.: 19.
Novo poznanstvo je sicer zanimivo in zabavno, nikar pa ga prekmalu ne enačite s prijateljstvom. Čustveno obarvanih stavkov ne izrekajte tja v en dan, saj bi lahko koga razdražili ali celo prizadeli. Št.: 4.
Zagreti ste za nek predlog, od katerega si obetate vse najboljše. Zasanjani boste in zamišljeni, tako da bo to opazil tudi tisti, ki bi mu z veseljem podarili svoje srce. V svoje načrte boste vložili veliko energije. Št.: 13.
Nekatere stvari so plod naključja, nekatere pa se zgodijo šele po dolgotrajnih prizadevanjih. Tisti, ki ste mu srčno vdani, vas bo najprej nekoliko razočaral, potem pa boste spoznali, daje ravnal v vašo korist. Št.:20.
Sklepali boste posle in kovali načrte, pri obojem pa boste potrebovali zanesljivega svetovalca in pomočnika. Odvalil se vam bo kamem od srca, saj bodo zadeve stekle, vi pa boste proslavljali v veselem krogu. Št.: 27.
Prvo in zadnjo besedo naj ima v tej zadevi srce: ne poskušajte tajiti čustev in ne silite z glavo skozi zid. Pri delu boste dosegli pomemben uspeh.
Privoščite si nekaj 9ddiha in tako bo vse lepše in lažje. Št.: 8.
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
(NIETZSCHE)
Deset malčkov od 23. 2. do 7. 3. 1999 - štiri deklice in šest dečkov - no, bo pa naslednjič več!
23.	2. 1999
Barbara Dušak, Novi dom 64, Hrastnik - sin Anže
24.	2. 1999
Sedija Hanič, Žabjak 29, Trbovlje - hči Andreja Rop, Ul. OF 2, Radeče - sin Jaša 26. 2. 1999
Vesna Žalar, Opekarna 2, Trbovlje - hči Tinkara 28. 2. 1999
Silva Hvalec, C. koz. odreda 102, Šentjur - hči Eva Vesna Pečnik, Nikola Tesla 4, Krško - sin Jan Bojovič 1. 3. 1999
Savela Nišič, C. Zmage 22, Zagorje - hči Dvana 4. 3. 1999
Alenka Zupančič, Rovišče 3, Sava - sin Matic Šorli Tadeja Češnovar, Kešetovo 12, Trbovlje - sin Rok 6.3. 1999
Jožica Vozelj, Jablana 12, Zagorje - sin Gašper Per
Cvetje, darila...
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tei.: 0601/71-303	odpiralni čas:
od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12
t.
lOMOf
24.9.-23.10.
23.11.-22.12.
Do sebe ste zahtevni, do drugih pa še bolj, zato se boste v prihodnjih dneh zapletli v nekaj glasnih pogovorov. Odkrili boste pot, po kateri boste dosegli cilj kot bi trenil. Ne uveljavljate svoje volje za vsako ceno. Št.: 10.
Partneqevim željam boste prisluhnili, čeprav nekoliko zadržano.Ob nekem naključno izrečenem stavku se vam bodo odprle oči: končno boste bolj razumeli dogodek iz preteklih in sedanjih dni. Št.: 15.
Pod pepelom se skriva žerjavica, zato ne lažite sebi in drugim, da je neka zadeva dokončno pozabljena. Ne zavidajte tistim, ki se hvalijo, raje poskušajte priti stvari do dna. Z malo truda boste dosegli velik cilj. Št.: 23.
Preden priznate zmoto, še enkrat pre-tehtajte vse ji možnosti, ki vam ponu-^	jajo. Zagotovo
23.12.-20.1.	boste našli
izhod iz krize in priložnost za nov začetek, ki mu bo sledilo sijajno nadaljevanje. Nekdo zaupa in verjame v vas. Št.: 9.
Glejte, da ne boste zanemarili osebnega življenja in da se boste dovolj posvetili vsem tistim, ki so vam najbližji.Nebb-dite presenečeni, če vam bo nekdo obrnil hrbet: prijazen obraz je bil le krinka za zasebne cilje. Št.: 3.
Skrivnost ohranite zase, pa čeprav bodo nekateri prav nasilno radovedni. Čas je, da se obrnete k drugim ciljem in spremenite nekatere življenjske navade. Posvetite se prijetnim dogodkom, kijih bo na pretek. Št.: 17.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA -I- NAGRADNA KRIŽANKA
MOZGAL:
KRIŽAR
DUHOVNO
OZRAČJE,
ATMO-
SFERA
ZMRZLJIV
ČLOVEK
DANSKO MESTO V JUTLAN-DIJI
EDVARD
GRIEG
AMERIŠKI
PEVEC
COCKER
ZDRAVILO
PROTI
PREHLADU
SKUPNOST SVETNIKOV V NEBESIH
PODOBA. FIGURA
OKRASNAJESENSKA RASTLINA Z VELIKIMI RAZNOBARVNIMI CVETI, VAHTNICA, MRAZNICA
RUŠA
PRIPRAVA IZ BRZDE IN
JERMENOV
ARMENSKI REZIS. BEK-NAZAROV 10BRT
NAGROB
NAPIS
AMERIŠKA
DIVA
GARDNER
"TVAR
KRISTAN
ŽUŽELKA Z OKLEPOM
SVETNIŠKI
SIJ,
-■LORir '
RIM. DUŠE UMRLIH
POMLADNA
SETEV,
JARINA
RIMSKA PRESKRBA Z ŽITOM
ARABSKO-
VZHODNO-
AFRJSKO
DRAZILNO
NASLADILO
SNOP LANU ALI KONOPLJE
BESEDA
BREZ
NAGLASA
IZDELAVA
TKANIN
KRALJEV SIN V NEKDANJI ŠPANIJI
TOMAŽ
DOMICELJ
ii
;
OSTERC
POLJSKI
—
PESNIK
(BOLESLAW
HROSCZ
VELIKIMI
KLEŠČAMI
STAROGRK
MUSU-
MANSKO
MOŠKO
POKRIVALO
ZVEZNA DRŽAVA V ZAHODNI BRAZILIJI
OPUŠČANJE ZAČETNEGA ZLOGA ALI GLASU V BESEDI
: :

ŽLAHTNI PLIN. KI GA NAjbEMO TUDI V ZRAKU (Na)
IZVRSTNI
AMERIŠKI
ATLET
(CARL)


MEMB-
RANA,
KOZICA
RIMSKI
DRŽAVNIK.
SOVRAŽNIK
KARTA-
GINE
TRŽIŠČE
ROMAN
KONČAR
AVTOR JAMESA BONDA Fl FMING
11,11 IR IJANSf
FILOZOF IN PISATELJ (UMBERTO)

ACETATNA
CELULOZA
MOŠTVO,
TIM
EMIL
NOLDE
■Jah:
MEČKAČ,
NEODLOC-
NEZ
NEKDANJI
VZHODNI
SLOVAN
ANTON
VADNAL
ITALIJANSKI SKLADATELJ SERIALNE GLASBEILUIGI, 1924-19901; TUDI STARI OCF NA PRIMORSKFM
RTV
VZHODNI
ŠPANIJI
MISLI
"Ljubica, počasi bova morala začeti misliti na kakšnega otroka!"
"Ja, dragi, toda samo misliti ne bo dovolj!"
POMOTA
V knjigarno pride ženska v črnini, v roki pa ima knjigo Gobe naše dežele. Prodajalec ji razumevajoče stisne roko...
"Iskreno sožalje. Založba nam je medtem že sporočila, da je v knjigi tiskarska napaka..."
TEMELJITO OPRANO
"Poglejte tole. Pri vas sem dala v pranje, zdaj pa to..." se razburja stranka v javni pralnici.
"Kaj pa je narobe? Prtiček je vendar popolnoma čist in nepoškodovan."
"Prtiček!? To je vendar prevleka za dvojno posteljo!"
KONEC VESELJA
"Kaj pa je vendar z vašim mačkom, da tako divja po vrtovih? Saj se sploh ne ustavi!"
"Včeraj sem ga dala kastrirati, zdaj pa odpoveduje sestanke..."
IZBIRA POKLICA
"Peter, le kaj bo iz tebe!? Že trikrat sem te poklicala, pa me sploh ne slišiš! Le kaj boš, ko boš velik?"
o,	NIMB; svetniški sij RVAOA. snop lanu
° u ^ AFEREZA: opuščanje začetnega zloga
LESMIAN: poljski pesnik RANDERS: dansko mesto
'Natakar, mama..."
...da v neki albanski pokrajini še danes živi običaj, da morajo prebivalci, ko zaslišijo kukavico, pojesti prvo stvar, ki jim je pri roki. Prebivalci verjamejo, da s tem svojo usodo "zavarujejo" pred nesrečo.
...da je bil stotnik John Doughty od 20. junija 1784 73 dni edini oficir v vsej vojski Združenih držav Amerike.
...da je 7. junija 1980 v mestu Marion v Združenih državah Amerike mlada
Cathy Fox z monociklom prevozila 160 kilometrov v 10 urah, 37 minutah in 10 sekundah.
...da je gospa Barbara de Lane dolga leta vodila eno najpomembnejših bank na jugu Združenih držav Amerike. Uporabljala je nenavadne načine vodenja banke, ki so nedvomno vzbujali začudenje. Za zagotavljanje aktivne pozornosti uslužbencev na neskončnih sestankih o kazalcih poslovanja je iz svoje torbice enostavno vzela pištolo. Ko je opazila, da se je pozornost kakšnega od sodelavcev zmanjšala, je v njegovi smeri (mimo njega) izstrelila nekaj strelov.
11. suše A 1999
IvT.iT iTITnT
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 24.3.1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ST.5/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Bon v vrednosti 10.000 SIT dnevnega in nočnega bara Imperius
2.	Bon v vrednosti 5.000 SIT dnevnega in nočnega bara Imperius
3.	Bon v vrednosti 3.000 SIT dnevnega
in nočnega bara Imperius
Izžrebanci nagradne križanke 3/'99
(nagrade prispeva Club Imperius Izlake):
1.	: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega in nočnega bara Imperius:
MARIJA LAZAREVSKI, Vreskovo 24, Trbovlje
2.	: Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega in nočnega bara Imperius:
ANTON DREČNIK, C.9. avgusta 8e, Zagorje
3.	: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega in nočnega bara Imperius:
MARKO IN TADEJ FORTE, Kotredež 17, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 11.3.1999 do 19.3. 1999 od 10.00 do 13.00 ure.
[	KUPON	]
Glasujem za:____________________________ I
Glasoval sem:___________________________ I
L___________________________________________I
RADIO TRBOVLJE
Četrtek, 11.3. in 18.3.1999
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko Popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
PetekJ2.3. in 19.3.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve uhnute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, Popevka in viža dneva, radijsko popoldne
15.00	Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu tlO.OO Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 13.3. in 20.3.1999
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna
10.00	Kramljanja 11.00 Teden bilje živ
12.00	Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 ^°da, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu °0.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nedelja, 14.3. in 21.3.1999
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8-30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke Poslušalcev, radijsko popoldne 14.00
Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 15.3. in 22.3.1999
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila
12.00	Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 16.3. in 23.3.1999
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne
15.00	Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 17.3. in 24.3.1999
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
dnevni bar -nočni klub
Sp. Izlake 9, Izlake, telefon 0601-71-161
Program:
Petek, 12.3.1999
_	* Predizbor za naj lepotico Slovenije - bogate nagrade
B	Sobota, 13.3.1999
■	* GROLSCH pivo party
m	Petek, 19.3.1999
■	* Popcorn party ter orangina party
H	Sobota, 20.3.1999
* Grafit party - gostje večera bodo plesalke "Animation by Erika" (bogate nagrade)
_ Še vedno vi izbirate, koga koga želite videti in slišati - na kupon zapišite a ime pevca, ki ga želite slišati v Clubu Imperius in ga pošljite izključno na
■	naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje. Izbirate lahko med
■	Miranom Rudanom, Rok'n bandom, Sanjo Doležal in Sound attack. Pevka,
■	pevec ali skupina, ki bo prejela največ glasov bo samo za vas nastopila v Clubu B Imperius na Izlakah. Izmed glasovalcev bomo izžrebali pet vstopnic za prost
vstop na eno izmed prireditev v Imperiusu.
Četrtek, 11.3. in 18.3.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 "Videoboom 40 ; glasbena lestvica" 14.00 FILM (p) 15.30 Iz glasbene skri-nje, oddaja o narodn.glasbi 16.00 Kako biti zdrav in zmagovati - SEM 16.30 Adrenalin za vsak dan 17.00 ZLATI ZVOKI - oddaja narodnozabavne, p. 18.30 BINGO BONGO
-	otroški kviz 19.00 KUL-T-URA (P) 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 "AKTUAL-NO; informativna oddaja" 21.15 ODDAJA ZLTV 22.15 ZASAVJE DANES(p) 2.30 "Videoboom 40 ; glasbena lestvica (p)" Videostrani
Petek, 12.3. in 19.3.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 FILM 14.30 Iz glasbene skrinje, oddaja o narodn.glasbi
15.30	"AKTUALNO; informativna oddaja (p)" 16.30 HOKUS POKUS - oddaja o skaterjih in borderjih 17.30 BINGO BONGO
-	otroški kviz(P) 18.00 "C in Enter; oddaja za najstnike(p)" 19.00 Pesem domača 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 Klub Center21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Klub Center II. del 23.30 videostrani
Sobota, 13.3. in 20.3.1999
Videostrani 10.00 "C-trak ; sobotni pro-gram v živo" 12.00 ČESTITKE 12.30 PESEM DOMAČA 13.00 Oddaja združenja ZLTV13.30 VIDEOTOP 13 14.30 HOKUS POKUS (p) 15.30 KUL -T-URA16.30 "KBM-fashion; oddaja o modi" 17.30 FILM
19.00	Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 Videostrani
Nedelja, 14.3. in 21.3.1999
10.00	C -TRAK -ponovitevl2.00 ČESTITKE 13.00 ZLATI ZVOKI (p) 14.30 "AKTUALNO; informativna oddaja"15.30 Klub Center 17.00 SLOVENSKE ZVEZDE (p) 18.30 Brez šminke 19.00 Adrenalnil za vsak dan 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 FILM, Videostrani
Ponedeljek, 15.3. in 22.3.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober
Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 NAJ SPOT 14.00 HOKUS POKUS - oddaja o skaterjih in borderjih (p) 15.00 ODDAJA ZLTV 15.30 "KBM - fashion; oddaja o modi (p)" 16.30 Srečno vožnjo - oddaja o avtomo-bilizimu 17.00 Klub Center - ponovitev petkove oddaje 18.30 Brez šminke 19.00 Iz glasbene skrinje : narodno zabavna oddaja iz arhiva 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 Kuhajmo skupaj 20.45"Zadetek v polno; športna oddaja" 21.15 Iz lokalnih parlametov 21.45 ZASAVJE DANES(p) 22.00 Posnetki športnih tekmovanj ( LB koš.liga, LB rokom, liga, 2.nog.liga) 23.00 Videostrani EPPvideostran : DANAŠNJI TV PROGRAM 20.15OBUJANJE OBIČAJEV * Licitacija krač v Kotredežu 20.30 ŠPORTNA ODDAJA 21.00 VIDEOTOP 1.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA videostrani Torek, 16.3. in 23.3.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 Videotop 14.00 Z Vami nocoj - dokument.feljtonistična oddaja
15.00	Kuhajmo skupaj, oddaja o kulinariki
15.30	Zgodovina avtomobilizma 16.00 Rezervirano 17.00 "Zadetek v polno; športna oddaja(P)" 17.30 Pesem domača 18.00 Iz lokalnih parlametov 19.30 Videotop 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 SLOVENSKE ZVEZDE 21.45 ZASAVJE DANES (p)
22.00	KUL-T-URA 23.00 Videostrani
Sreda, 17.3. in 24.3.1999
videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 "C in Enter; oddaja za najstnike(p)" 14.30 Adrenalin - oddaja o športu 15.00 Brez šminke 15.30 Zgodovina avtomobilizma 16.00 KUL-T-URA(P) 17.00 SLOVEN-SKE ZVEZDE
18.30	Za piko več...(oddaja o podjetništvu)
19.00	Srečno vožnjo, oddaja o avtomob. (P)
19.30	Glasbeni spoti te produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15ZLATI ZVOKI - oddaja narodnozabavne glasbe v živo 21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Iz lokalnih parlametov 23.00 Videostrani
ll.SUŠCA 1999
j. j. j m 5:
HOTLINE RAČUN ZA 42.000 SIT !
( Ali približno 4 ure vročega šepetanja... HHO..HOOHOOO..RUK)
Vozim sina na postajo. Z osebnim av^tom. Vsak dan. Zgodaj zjutraj.
(VSAKIČ SE S STRAHOM OZIRAM, ČE NIMAM INŠPEKTORJA ZA SABO...horuk!)
NEKATERI LITIJSKI SVETNIKI MISLIJO, DA LAHKO O ORGANIZIRANOSTI ŠOL ODLOČA TUDI BUTALSKA VAS...
(sveta preproščina že nevem kolikokrat...horuklj
A -T rfljf ] |
ii.

Izola. Obala. Reš cona. Brez komentarja!
Suhopotočani, Brišani... z Arhom na čelu so spet "pozabili" obvestiti Zasavca o nadaljevanju spora z IGM.
(ZA ZAČETEK SMO BILI DOBRI, KO PA SO JIH TELEVIZIJE IN VEČJE ČASOPISNE HIŠE PRIČELE
OBLETAVATI, SO SE PREVZELI! HORUKERJI.)
ZELO ME ZANIMA, ČE SO LE Tl KRAJANI RES TOLIKO UBOGI, KOT SE KAŽEJO V JAVNOSTI.
( Kaj pa če ima tudi IGM prav? HORUK!)
Da je meni oblast v rokah, dam južnim bratom Hrvatom in Trdinov vrh in tisti del Pomurja, ki tako nesramno kar sam od sebe rine proti poglavnikovim Banskim dvorom, in piranski zaliv in tisti trikilometerski obmejni pas od sedaj naprej nikogaršnje zemlje, segajoč vse od Tatarije pa do Histrije, pa še kaj bi zraven primaknil, samo ... ja, samo, ako bi mi bili Hrvatje pripravljeni v zameno odstopiti Goli otok ...nanj bi pa selil slovenski parlament ... z živino, pardon, vsebino vred ...
Bruto, neto, tara ... nihče vas ne maral!
Me prav zanima, s kakšno finto bodo naši vrli meteorologi prepričali robusne vipavske pavre (ki, to smo lahko videli na lastne oči, kot za šalo aufbiksajo organe oblasti ma glih ko se jim zljubi), da odstopijo svojo, od dedov s toliko ljubezni negovano zemljo ... da bi lahko Španci el Financi, navkljub vsej zdravi kmečki pameti na to isto zemljo, (na kateri uspeva vipavsko gorivo, ki se pije, o ja, tudi na hausbalih po evronorihdvorih), postavili mline na veter, pardon, elektrarne na veter. Bosta Janša in Peterle mogoče tudi tokrat razpisala vseslovenski referendum? ...
... kaaam si šlaaa, oj kjee siii ...TET 3 ...?
N
ISKRICE NA ZADNJI STRANI
POJASNILO
Zmotno je mnenje nekaterih, ki me anonimno kličejo po telefonu, da sem poleg iskric avtor tudi ostalih tekstov (zbadljivk, šal, pesmic) na tej strani. TO NE DRŽI. Moje je le tisto, kar je napisano v rubrikici z naslovom ISKRICE NA ZADNJI STRANI in podpisano z Igor Gošte.
NADŠKOF FRANC RODE-PRVIČ
Le nepoučeni (žal je teh veliko) menijo, daje tisto o »dresuri psov« zraslo na nadškofovem zelniku. Ne drži. Nadškof je te besede o dresuri povzel po nekdanjem poslancu dr.Dimitriju Ruplu, ki je te besede izrekel v slovenskem parlamentu, ko se je razpravljalo o šolski zakonodaji. Rupla takrat ni nihče od t.i. »svobodnih« novinarjev in slovenske javnosti napadel za te izrečene besede, Rodeta bi pa najrajši slekli s kože. Čeprav je Ruplove besede le povzel.
NADŠKOF FRANC RODE-DRUGIČ
Čeprav je minil čas, ko so morali cerkveni dostojanstveniki molčati oziroma niso smeli javno izreči svojih mnenj (predvsem političnih), če pa že so, so jih tudi zaprli, se mnogi z demokracijo (svobodo govora,...) ne morejo sprijazniti. Čar demokracije je, da ima vsak pravici do javne besede, tudi nadškof. In je to nekaterim všeč ali ne.
SEBI GOR-DRUGIM DOL
Slovenski direktorji zelo radi zmanjšujejo stroške, karje sicer dobro. Manj dobro pa je, ker »šparajo« pri plačah delavcev ali jih celo odpuščajo.
OPOZORILO
V zadnjem času nam je kar nekaj delavk in delavcev nekega zagorskega podjetja sporočilo, da morajo, če želijo obdržati službo, podpisati izjave, da se odpovedujejo izplačilu regresa, jubilejnih nagrad itd. Zaenkrat tega podjetja ne bomo imenovali. V kolikor se bodo omenjene nepravilnosti nadaljevale, bomo to z veseljem storili.
RS.; Včasih tudi v vse bolj nepravni Sloveniji delavci-ke zmagajo.
SKOKI
Zadnjo nedeljo v februarju so morali prireditelji smučarskih skokov v Kisovcu tekmo odpovedati. Je prišlo premalo skakalcev. Malo višje, na Vrhu nad Čolniščami, so skakalno tekmo speljali. So imeli dovolj skakalcev.
Smo pa ne tako maloštevilni gledalci odpovedane tekme uživali v šalah, ki jih je »iz rokava« stresal uradni napovedovalec Ljubo. Ena takih je bila o Billu in Monici, ki pravi, daje Bill je v svetovno znani aferi zmagal, ker je Monica pojedla vse dokaze.
VSI SO ODHAJALI
Če bi dr.Drnovška vprašali katera narodna pesem mu je najljubša, zagotovo ne bi izbral Vsi so prihajali. Kajti njemu, iz vlade namreč, kar naprej odhajajo. Ministri. Le on ostaja. Forewer.
PRIHAJA IZLAČAN?
Nekdanji Drnovškov krajan in ožji sodelavec Marjan Kramar, kije predsednik uprave SID, je eden od kandidatov za gospodarskega ministra. Ni vrag, če imajo Izlačani krajane, ki so sposobni opravljati pomembne državne posle, imajo tudi dovolj znanja za vodenje tako želene lastne občine.
Iskrice zbral in dodal Igor Gošte
V_________________________________________________________________/
Ubogi Van Hans!! Ko seje v letih vojne za osamosvojitev Slovenije toliko in s takšnim žarom zavzemal za njeno osamosvojitev po mirni poti, mu takrat v sanjah ni prišlo na misel, da bo moral kdaj v prihodnosti mendrati na slovenski, zdaj svobodni, južni, dvor Velike Evrope, in miriti politične strasti vseh mogočih parlamentarnih strank in njihovih poglavarjev, ki s tolikšnim žarom skrbijo za blagor svojih dvomih norcev ...
Arrivederci Van Hans, pri Slovencih nimaš šans ...
ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
zavarovalnica triglav, d.d.
/e
CeJie - skladišče
D-Per
6/1999
asiiP
Banka Zasavje d. d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
rr
coeiss s
Imetniki tekočih in žiro računov!
Vas zanima hiter, enostaven,
predvsem pa udoben dostop do informacije o stanju na vašem računu, ki vam prihrani klice in pot v vašo enoto banke oziroma do bančnega
V Banki Zasavje vam ponujamo uporabo
A V T O M ^ S K	A
Prijazetr
telefonski številki
vam bo v vsakem trenutku zaupal želeno informacijo.
Povprašajte še danes na enoti Banke Zasavje, kjer imate odprt račun, o pogojih in načinu uporabe avtomatskega odzivnika!