Slovensko-hrvaški klub in istrski poslanci. BNaša Sloga" in po njej BEdinost" sta priobčili odgov_r dijaški mladiai v Istri. Ne rnoremo, da bi se ne ozrli na ta odgovor. Odgovor je deljen v tri oddelke, in izkušali borco k vsakemu napisati malo komentarja. Prvi ima naslov: Cepljenje dijakov. Tu se jadikuje, ker je slovansko dijaštvo v Istri deljeno v d?a tabora, in sicer ono naprednega mišljenja je združeno v (,Istri1', a ono klerikalnega v ^Dobrili". Tudi nam je žal, da je to resnica, a kdo je temu vzrok? Kolikor je nam znano, v Istri ni bilo teh naeeluih strank, a znano oam je, da se je potrudil škof Nagl, da je napravil obe stranki. In kdo mu je bil pomočnik ? če bi odgovarjalec pogleda! starejše sloveoske ia hrvaške letnike politiških in nepolitiških listov, bi se lahko prepričal, da so v tem pomagali ravno Šusteršič in njegovi privrženci. Ali je tako kratkega spomina, da ne ve, iz katerega namena so prihajali v Istro Terseglav, Bavnikar i. dr. ? Ali ne ve več, koliko javnega in nejavnega zasramovanja je moralo prebiti slovensko učiteljstvo v Istri, ker jim je hotelo zabrauiti njih razdorno delovanje? In sedaj, ko se jim je posrečilo razdvojiti dijaštvo in učiteljstvo in ljudstvo, se šteje to dijaštvu v greh, namesto da bi se ta greh pripisalo Šusteršiču in njegovim privržencem! A kaj se hoče, ako celo oni poslanci, ki so bili izvoljeni na narodnem programu, podpirajo istega Šusteršiča! Šusteršič hoče imeti razcepljeno celo Jugoslavijo, zato vidimo, da sam ali po svojih privržencih seje razdor povsod in tudi sreduješolskemu dijaštvu ne prizanaša. Zato vidimo, da so na sredujih šolah dijaške zveze, v katerih širijo politiške liste njegove stranke, a gorje dijaku, ako bi ga za.a.ili pri čitanju listov nasprotae stranke! Ako bi ga konferenca ne izključila, bi mu katehet gotovo oapisal tako petico, da bi se je spominjal vse življenie. Ali ne vidite in ne slišite, da na Kranjskem kazaujejo Šusteršič in njegovi privrženci celo ono učiteljstvo, ki čila liste, ki niso priljubljeni njegovi stranki? Ta greh je torej čisto Šusteršičevega izvira, in njega bi se moralo obsoditi, a ne dijaštva. Dalje prari odgovarjalec, da je italijansko dijaštvo Istre združeno vse v enera društvu. Akoravuo je tudi raed tem različnosti, je zahtevalo italijansko univerzo ia razlilo ves svoj žolč na c. kr. vlado. Tudi tu poglejmo vzrok temu! Italijanski političarji in poslanei so v prvi vrsti Italijani in potem šele strankarji, a Šusteršič in njegovi privrženei so v prvi vrsti strankarji in potem šele Slovenei. Zaradi tega vidimo, da [Šusteršiču in njegovim privržencem pride vsa prav, ako je le v prospeh njihove stranke, zato jih ni bilo sram porabiti denar, ki je bil določen za slovensko vseučilišče, za svoje strankarsko zadružništvo! Šusterši.u in vsem DJegovim privržencem je bolj mar za nemško-katoliško vseučilišče v Salcburgu kot za slovensko v Ljubljani ali hrvaško v Zagrebu. Istrski državni poslanci so se sedaj pridružili tem možem, in Tsakdo je prisiljen misliti, d a s o t u d i onitega prepričan.ja. Ia ob takih razmerah hoče odgovarjalec, da bo dijaštro mirno maaifestiralo za slovensko, oziroma brvaško vseučilišče? To se nam zdi ravno toliko mogoče, kot če bi kdo pred panjem dražil čebele, a bi zahteval, naj mirno nauašajo strd. Na naslov wDobrile". Kakor smo že povedali, je istrsko dijaštvo razdeljeno po kranjskem vzorcu, in ono Susteršičeve stranke je učlanjeno v društvu, ki 80 mu dali ime -Dobrila" po nepozabnem tržaško-koprskem škofu Dobrili. Povedali smo, da je tefflu delenju vzrok Šusterši.eva stranka, b kateri so pristopili vsi trije istrski državni poslanci ter jo tako podpirajo. V tem društvu je manjšina dijaštva, ker do sedaj ni še prišla klerikalna slranka v Istri do take veljave, da bi poteghila s eeboj ve.ino naraščaja, a vendar je ta manjšina drzna prav kakor nje vzor in voditelj Šusteršič. Mislimo, da jih podžiga v tej drznosti prepričanje, da so pristopili k isti stranki vsi trije istrski državni poslanci. Tudi mi vemo, da pokojni Dobrila ni bil ne klerikalec ne liberalec, pač pa istrski Slovan, ki — akoravno po rodu Hrvat — ni delal razlike med Slovenci in Hrvati. Ustanovil je več štipendijev za slovansko dijaštvo v Istri, a ne bomo se čudili, ako je kot škof pustil prvo besedo pri podelitvi teh tržaško • koprskemu škofijskemu ordinariatu. Bože moj, kako se dele ti ? Mi veino, da se je podelil štipendij dijaku, ki je bil podkovan s peticami, četudi sta prosila zanj dva s prav dobrimi izpričevali, a vzrok je bil ta, da je prvi staršev, ki se štejejo k Šusteršičevi stranki. Ni čuda, če je dijaštvo, včlanjeno v BDob.ili", toliko predrzno, da odobruje korak onega hrvaškega učiteljstva v Istri, ki se ,je ločilo od večine svojih tovarišev in ustanavlja svoje učiteljsko društvo po zgletiu kranjske Slomškarije. Ali ne podpirajo tega tudi vsi trije istrski državni poslanci s svojim vstopom v Šusteršičev klub? Na naslov ,,IstreM. Povedali smo že, da j« v društvu BIstra" včlanjeno dijaštvo nasprotoega prepričaDJa. Z odgovorom na ta odgovarjalčev oddelek bomo kmalu pri kraju, ker mu odgovorimo s pregovorom: »Oponošen dar je črn pred Bogora". Oponaša svoje darove le Šusteršičeva etranka, iu iz tega je razvidno, da se je odgovarjalee že navzel duha te stranke, in zaradi tega se tudi ne čudimo, da se je poleg oponašauja poslužil še žuganja. Veak ravna, kakor ve in zaa.