J# glasilo TOZD ISKRA leto IV., Št. 3 april ŽELEZNIKI 1983 ČLAUOn KOLEKTIVA IU SOMUVCEM ČESTITAnO ZA 1.mj~ PKAZTUIK MU zgoboviusici rontu of Ko J« marce 1941 leta fašistično usmerjena in skorumpirana vladavina stare Jugoslavije pristopila k trojnemu paktu, Je ljudstvo v silovitih demonstracijah v Beogradu in drugih večjih mestih * ogorčenjem zavrnilo to izdajalsko dejanje in zahtevalo prijateljstvo s Sovjetsko svežo. Oficirski puč pod vodstvom generala Simoviča, ki Je strmoglavil vlado Cvetkovič - Maček, ni izpolnil pričakovanj in zahtev ljudskih množič. Hitlerjev odgovor na te dogodke Je bil silovit. Brez vojne napovedi so 6. aprila 1941 silovito bombardirali Beograd in sprožili splošen fašistični napad na Jugoslavijo s približno petdesetimi nemškimi, italijanskimi in madžarskimi divizijami. Jugoslovanska vlada Je skupaj s kraljem zapustila deželo 15. aprila ter odnesla državno zlato, 17. aprila pa Je bila v Beogradu podpisana brezpogojna kapitulacija. Ljudstvo Je bilo prepuščeno na milost in nemilost terorju fašističnim vojnim hordam in domačim izdajalcem, ki so postali vneti hlapci fašističnim zavojevalcem, svojemu narodu pa krvavi rabil. Sredi splošnega razsula in zmede v dogodkih, ki so se razvijali z vrtoglavo naglico, se Je najočitneje pokazala idejna in organizacijska monolitnost KPJ, politična zrelost njenih članov, njihove borbene in moralne kvalitete. To so bili sadovi večletnega političnega in organizacijskega dela in vzgoje komunistov v revolucionarnem in protifašističnem programu partije. Samo takšna partija je lahko med razskosavanJem Jugoslavije ohranila svojo organizacijsko enotnost in kot edina splošno Jugoslovanska politična sila nepretrgoma nadaljevala boj proti okupatorjem in njihovim domačim pomagačem. Partija Je med ljudst- vom vneto pojasnjevala vzroke aprilske katastrofe, cilje okupatorjev in vlogo kvizlingov ter takoj spočetka pozivala množice k odporu in boju. Stoječ na stališču, da Je boj proti okupatorjem etvar vseh rodoljubnih sil dežele, si Je prizadevala navezati etike s posameznimi skupinami, prvaki iz bivših meščanskih strank, ki so se po aprilski vojni umaknili, ali pa bili pro-tiokupatorsko razpoloženi. Na pobudo CK KP Slovenije Je bila 27. aprila 1941 leta na stanovanju Josipa Vidmarja v Ljubljani na Večni poti ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se Je kmalu preimenovala v Osvobodilno fronto. Na ustanovnem sestanku so bili1 Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler in Boris Ziherl za KPS, Tone Fajfar kot zastopnik krščanskih socialistov, Jože Hus kot zastopnik demokratičnega krila Sokolov ter Jože Vidmar, dr. Pran Sturm in dr. Ferdo Kozak kot zastopniki slovenskih kulturnih delavcev. Osvobodilna fronta Je tako pod vodstvom KPS postala najširša mobilizacijska oblika boja za osvoboditev slovenskega naroda, ki ga Je okupator obsodil na sm-t. Postala Je pomemben del vsesplošnega upora in socialistične revolucije vseh Jugoslovanskih narodov, ki so pod vodstvom tovariša TITA bojevali zgodovinski boj. OF Je postala tako splošna ljudska fronta. Njeno vlogo in izročilo Je pozneje prevzela Socialistična zveza delovnega ljudstva, ki v današnjih družbenih razmerah kot frontna organizacija vseh zavestnih socialističnih sil na temelju programa ZKJ, bojuje boj za samoupravne socialistične družbene odnose. Polajnar Vladimir OB FRAČ ki IICU BELA 1.I1AJU~0BU- Bino spomu ua KARLA MARKA Ko bomo letos, tako kot že vsa leta po vojni, v svobodni in samoupravni socialistični domovini praznovali 1. maj - praznik dela ter ocenjevali in se veselili rezultatov, ki smo jih kljub težkim gospodarskim razmeram dosegli, je prav, da se vsaj bežno spomnimo enega največ Jih genijev človeštva, ki Je posvetil vse svoje življenje in genialnost delavskemu razredu - KARLA MARKA. Karl Marx se je rodil 1818. leta v Trieru v Nemčiji v uradniški družini, umrl pa Je pred sto leti 1885. leta v Londonu, študiral Je pravo in filozofijo in skupaj z Engelsom postal utemeljitelj zgodovinskega materializma in znanstvenega socializma. Razvil je revolucionarno dialektiko, katere bistvo Je, da družbene razmere opisuje tako, da hkrati odkriva možnosti njihove revolucionarne preobrazbe. Marx Je pri uresničevanju te preobrazbe tudi praktično sodeloval. Aktivno Je sodeloval pri ustanavljanju prve revolucionarne organizacije delavskega razreda, Zvezi komunistov, ki Je bila ustanovljena 1847. leta. Zanjo Je skupaj z Engelsom napisal znameniti "Komunistični manifest". Prav tako Je aktivno sodeloval pri uetanavalJnJu 1. internacionale, ki Je bila ustanovljena 1864. leta v Londonu. Neizmerno velik pa je njegov teoretični prispevek v zakladnico svetovnega znanja, zlasti znanja o razvoju družbe. Odkril je številne zakonitosti v razvoju človeške zgodovine in na temelju znanstvenih spoznanj zasnoval njen nadaljni razvoj. Njegov življenski opus Je resnično velik, saj obsega: filozofske temelje, zgodovinski materializem, kritiko politične ekonomije kapitalistične družbe, teorijo razrednega boja in teorijo proletarske revolucije. Marx in Engels sta tako postala utemeljitelja novega pogleda na razvoj sveta in družbe, ki temelji na znanstvenih spoznanjih, katere temelj Je dialektični materializem. Imenujemo ga markizom . Marxizem, Je tako živa delujoča struja duhovnega življenja, Je sestavni del same družbene prakse. Povezanost teorije in prakse ni njuna dialektična soodvisnost Je bistvena karakteristika marxizma, Je teorija progresivne družbene prakse, ki razlaga pogoje te prakse, kaže na sredstva, metode in cilje progresivnega menjanja družbenih odnosov in skozi to prakso se markizom sam preverja, obnavlja in razvija. Marxizem je torej znanost in filozofija , ki Ji ni do tega, da bi pojave v svetu in družbi samo razlagala, ampak si prizadeva, da bi jih e konkretno revolucionarno prakso tudi spreminjala. Tako je marxistična filozofija postala idejna podlaga in orožje delavskega razreda pri uresničevanju njegove zgodovinske vloge v procesu osvobajanja dela, humanizacije družbenih odnosov, odpravljenih lastninskih in razrednih odnosov in da končno odpravi tudi sebe kot razred in vzpostavi brezrazredno družbo - komunizem. Revolucionarna praksa jugoslovanskega delavskega gibanja Je bila vseskozi globoko prežeta s spoznanji marxistične teorije in prakse. Njeni glavni akterji so bili: Svetozar Markovič, Dimitrij Tu-covič, Filip Filipovič, Edvard Kardelj, Josip Broz - Tito, Boris Kidrič,Vladimir Bakarič in drugi. Jugoslovanski komunisti ki so vseskozi stali na čelu bojn delavskega razreda za ekonomske, socialne in politične pravice, ter leta 19^1 začeli, vodili in Izbojevali narodnoosvobodilni boj in socialistično revolucijo, so se dosledno ravnali po Markovih znanstvenih spoznanjih. KPJ,pozneje ZKJ, Je odkrila naravne zakone razvoja socializma v specifičnih, predvsem večnacionalnih razmerah. Pomembno Je bilo spoznanje, da je v boju za socializem uspešna le naša lastna pot. V skladu s temeljnimi spoznanji markizma o razvoju družbe in še posebej države Je zasnovan in v Programu ZKJ ter Ustavi opredeljen nadaljni razvoj Jugoslovanske družbe in vloga države. Tov. Mitja Ribičič je v govoru na 6. seji CK ZKJ posvečeni stoti obletnici Markove smrti dejal : "Ko so jugoslovanski komunisti sprejeli Markovo stališče, da Je delavsko samoupravljanje temelj socialistične revolucije, so spoznali, da mora revolucionarni delavski razred odpraviti prevlado v svoji lastni državi, najprej zato, da bi se sprostile vse subjektivne sile mlade socialistične družbe, nato pa tudi zato, da bi se hkrati začel proces preraščanja delavskega samoupravljanja. Odgovorili smo na tezo, da Je diktatura proletariata potrebna v prvi fazi revolucije in da mora državo diktature proletariata čim-prej nadomestiti država demokracije . Dolgoročnejši cilj socializma v naših okoliščinah ni ustanovitev "državne demokracije" in etatizem, temveč podružbljanje državnih funkcij, razvoj samoupravljanja in samoupravne demokracije. Tako nastajajo pogoji in se utira pot za odpiranje države kot diktature proletariata v vseh njenih oblikah, se pravi tudi v njeni sedanji obliki v funkciji socialističnega samoupravljanja..." Prispevek naše revolucije k markistični teoriji ni socialistični praksi je velik in izviren. Prvi smo začeli graditi socialistično družbo, v kateri Je samoupravljanje stopilo iz tovarn in zajelo organizacijo družbe v celoti. Skozi delegatska razmerja se uresničuje nov družbeni odnos - pluralizem samoupravnih interesov. Uveljavlja se človek kot ustvarjalni dejavnik upravljanja v družbi kot celokupnosti političnih, ekonomskih, socialnih, kulturnih in drugih odnosov. Marx Je izredno poudarjal vlogo dela v razvoju družbe. Dejal Je,da človek z delom spreminja naravo in si jo podreja, s tem pa spreminja tudi sebe in družbo. Delo je torej oblikovalo in še oblikuje človeka. Morda je prav, da se ob tem vprašamo, kakšen je danes naš odnos do dela, ali mu dajemo tisto veljavo, ki jo v resnici ima. To je še toliko pomembnejše vprašanje, ker smo v Ustavo zapisali , da le delo in rezultati dela določajo položaj človeka v družbi. Žal ne moremo na to vpršanje povsem pritrdilno odgovoriti. Materialni položaj določenih struktur v družbi ni vedno rezultat njihovega dela, ampak tudi drugih virov. Ko Je Marx analiziral strukturo družbe Je ugotovil, da je v globalu sestavljena iz ekonomske baze in njene družbenopolitične nadgradnje. Ugotovil Je, da Je odločujoča ekonomska baza, da pa tudi družbena nadgradnja povratno vpliva na ekonomsko bazo, odnosno, da gre za dialektično soodvisnosti. Mislim, da v naših konkretnih razmerah ekonomski bazi, kjer se ustvarja presežena vrednost, posvečamo premalo pozornosti. Več poudarka bi morali dati razvoju proizvajalnih sil to je človeku, proizvajalnim sredstvom in proizvodnji v celoti, ker le-ta ustvarja novo vrednost. Vse drugo je tako ali drugače le potrošnja. Le z dobrim in produktivnim delom in dobrimi medsebojnimi odnosi bomo dosegli optimalne rezultate in dohodek ter tako zadovoljili tudi potrebe v družbeni nadgradnji ali kot običajno rečemo, sploš-ne io skupne družbene potrebe, med katerimi imata znanost in kultura posebno mesto. 6e in še bi lahko razglabljali o Marxu in marxizmu in o pomenu njegovih odkritij za pretekli, današnji in prihodnji čas. Mar-xov duh živi. Preživel je svoj čas, živ in aktualen Je v sedanjem času in oplojal bo s svojimi spoznanji tudi prihodnji čas. Marxizem je postal svetovni na-zor. Je teorija in praksa revolucionarnih sil, Je pomemben za vse, ki hočejo ustvarjalno na temelju znanstvenih epoznanj in v revolucionarni praksi spreminjati svet in odnose v njem, da bi uresničili lepši in pravičnejši jutrišnji svet. Lahko smo ponosni, da smo prav v Jugoslaviji pod vodstvom ZKJ in tov. Titom, Kardeljem in drugimi marxieti in revolucionarji najdlje uresničili Marx-ovo vizijo družbe Svobodnih proizvajalcev. Ko bodo v veselem in prazničnem majskem razpoloženju vihrale državne in rdeče delavske zastave, se spomnimo teh velikanov socialistične revolucije. Spomnimo se obletnice Titove smrti in njegove oporoke, ki nam Jo Je zapustil. Ostanimo zvesti njegovemu delu in misli, ki nas naj oplaja in navdihuje, da bomo tudi v najhujših preizkušnjah kos težavam, ki Jih prinaša čas in prostor, v katerem živimo. Vladimir Polajnar o mu m rRoBLtnitt sor-a Tako kot v vsaki DO, je tudi v našem TOZD prisotna hirarhija posameznih služb. To pomeni, da so za nekatere sodelavce posamezne službe dosti bolj pomembne od ostalih in jih tudi tako obravnavajo. V takem podrejenem položaju Je v naši tovarni prav gotovo SOT, čeprav smo poleg računovodstva služba, katere delo je pod kontrolo SDK. Kot vemo, naša odstopanja merimo vsako leto z viški in manjki, katere obravnava konec leta tudi DS. Če pa pogledamo celotno reprodukcijsko verigo, pa SOT po svoji funkciji predstavlja vmesni člen, na vhodu med nabavo in proizvodnjo, na izhodu pa med proizvodnjo in prodajo. Da bi lahko sledili vsem tem nalogam smo se 1.1981 tudi primerno organizirali. Tako celotna služba zajema prevzemni oddelek, 4 skladišča:repromateriala, skladišče orodja, skladišče polizdelkov, skladišče končnih izdelkov in mehanično delavnico z avtoparkom. Obenem pa moram povedati, da z reorganizacijo nis- mo povečali števila delovnih mest. Tako Je sedaj v SOT-u zaposlenih 45 delavcev, kot Jih Je bilo pred nekaj leti nazaj. To pomeni, da se je tudi na področju skladiščenja in transporta materiala v zadnjih letih produktivnost precej povečala. Če pogledamo pretok materiala skozi skladišče, pa je slika približno takale: Dnevno pripeljemo v tovarno povprečno po 10 kamionov repromateriala. To Je v glavnem pločevina, lsk žica, embalaža, gospodinjski aparati, plastične mase itd. Del tega materiala se prevzame v prevzemnem oddelku, ^u ga vhodna kontrola pregleda, nato pa se pošlje v namensko skladišče. Tisti material, kateri pa predstavlja velike volumne, kot so pločevina, embalaža in aparati, pa se takoj uskladiščijo. V prevzemnem oddelku pa se po pregledu prevzamejo še administrativno. dnevno pa odpremimo približno iste količine izdelkov in polizdelkov. Odprema končnih izdelkov se v glavnem vrši na sk- O rOČMUl VARNOSTI Htl UAS ledišče široke potrošnje v Ljubljano, izvozno skladišče lakra Commerce v Kranju, LTH Škofja Loka, Bagat in ostali manjši kupci, za katere odprema teče po železnici. Poleg tega so še polizdelki, katere prodajamo našim kooperantom kot so Iskra Idrija, Iskra Žužemberk, Tehtnica, Niko in privatniki. Jasno pa se pri svojem delu srečujemo tudi z obilico tejav in problemov. Vsekakor tudi v 80T-u močno občutimo pomanjkanje vseh vrst materiala. Vse več je primerov, ko material pride v hišo, ga niti ne vidimo, kaj čele, da bi ga vhodna kontrola pregledala, če je kvaliteten. Največkrat po nekaj dneh dobiš dobavnico s prošnjo, da ga administrativno prevzamemo. Ob takem načinu poslovanja pa skladišče nima kontrole nad materialom. Dnevno se srečujemo a primeri, ko skladišče nima kritja nad izdanim materialom a čeki. Te le s težavo dobimo preko lanse-rjev iz proizvodnje ali pa od ostalih služb v tovarni. Čeprav bi se morali tudi v skladišču držati načela, da brez denarja ni materiala. Velik problem v SOT-u predstavljajo tudi kadri. V letu 1982 so se v nekaterih skladiščih zamenjali po trije skladiščniki. To pomeni, da je na to delavno mesto prišel na vsake 4 mesece nov delavec. Vemo pa, če hoče skladiščnik obvladati naš sistem poslovanja, naše šifriranje in materiale, mora biti na delavnem mestu vsaj eno leto. Vsekakor bi v bodoče morali poskrbeti za višji strokovni nivo zaposlenih v SOT-u. Moramo se držati načela, da vsak delavec ne sodi na vsako delovno mesto, kot se Je to v preteklosti dogajalo prav za skladiščno službo. Matija Pfajfar fiadijska in televizijska poročila nas dnevno obveščajo o katastrofalnih požarih v naših delovnih organizacijah. Preko poročil pa lahko zvemo le za katastrofalne požare, medtem ko manjši požari ostanejo znotraj tovarniških ograj. Če pa ocenjujemo požarno škodo, ki nam jo povzročijo požari v industriji, pa je tudi škoda, ki Jo povzročajo manjši požari, ogromna. Vse to nam naj bo v opozorilo in na- vodilo pri našem vsakdanjem delu. če pa skušamo takoj na začetku omeniti, kako Je urejeno požarno varstvo s preventivnega stališča v naši tovarni, potem se moramo vsekakor nasloniti na oceno požarne ogroženosti v naši temeljni organizaciji. Prav pred kratkim izdelana analiza kaže predvsem na sledeče dobre in slabe strani. Gradnja naše to- Knote civilne zaščite na vaji (Poto: Tolar J.) varne je potekala postopoma od •ne do druge faze. Y*č ali manj smo obstoječim objektom prizidali nove. Ob prlzldavl Je novi objekt ustrezal zahtevam e stališča varstva pred požari, ni pa temu tako za stari objekt. Prehod med starim in novim objektom smo izvedli z vrati, ki ustrezajo notranjemu transportu in pa tudi zahtevam, ki Jih narekuje pravilna požarna zaščita. Nepravilno izvedena vrata namreč ne predstavljajo nikakršne zaščite pred razširitvijo ognja iz enega v drug objekt in tako bi ob eventualnem katastrofalnem požaru morali gasiti dva objekta, saj bi se pred nastopom gasilskih enot požar že razširil v sosednji objekt. Ta napaka ni samo pri vratih, ampak tudi pri oknih. Ko smo namreč prvotnemu objektu prizidali še nov objekt, so okna prvega objekta seveda izgubila svoj pomen, hkrati pa ne predstavljajo nikakršne ovire za širjenje požara iz enega v drug objekt. Poseben problem so tudi vnetljive tekočine in plini. Ob pravilni uporabi sicer ne predstavljajo posebnih nevarnosti, vprašamo pa se lahko, kdo bi odstranil sod olja iz gorečega objekta in na kakšen način? Enako Je tudi s plini v Jeklenkah pod visokim pritiskom in to neglede na to, ali gre za vnetljive ali negorljive pline (dušik). Ko se takole mimogrede ozremo po tovarni, pa velikokrat niti ne pomislimo, da rezervoarji za komprimtran zrak lahko v požaru predstavijo veliko oviro zn uspešno gašenje, saj Jo vsak trenutek zaradi segrevanja in s tem raztezanja zraka mogoče pričakovati eksplozijo. Nakazal sem le nekaj pomanjkljivosti, ki so nam lahko dnevno v opomin, da preprečimo nastanek takih požarov. Istočasno pa Je treba poudariti, da smo prav v zadnjem času na področju požarne varnosti napravili toliko kot nikdar doslej. Če začnemo kar pri skladišču vnetljivih tekočin, potem lahko ugotovimo, da smo šele s to gradnjo dosegli predpisan način hrambe nevarnih snovi, hkrati pa smo vse nevarne snovi, razen tistih v neposredni uporabi, locirali na enem mestu. Prav v mesecu marcu nam Je začelo delovati tudi avtomatsko javljanje požarov iz oddelkov obdelo- valnict, obeh montaž in kalilnice. Istočasno smo priklopili tudi nočne javljalnike požarov za celoten novi del. ki ni pokrit z avtomatskimi javljalniki. Prav za ročni javljalnik pa Je treba reči še to, da večina zaposlenih sploh ne pozna, oziroma ne ve, čemu so namenjeni. Vsak zaposlen bi moral vedeti, kje Je naj-bližji ročni javljalnik in kako bi z njegovo pomočjo lahko najhitreje Javil požar vratarju. Istočasno pa bi rad opozoril na to, da so se nekateri delavci takoj, ko so bili ročni Javljal-ki priključeni na centralo v vratarnici, začeli "igrati" z novo pridobitvijo in s tem povzročali lažni alarm. V pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti Je določeno, da se nenamenska uporaba varnostnih naprav šteje kot hujša kršitev delovne dolžnosti, zato bomo take "alarme" v vsakem primeru odstopili disciplinski komisiji. Mogoče ste že opazili, da nekaj zadnjih sobot ob dvanajstih že preizkušamo povsem novo tovarniško sireno. Tudi ta, sicer majhna pridobitev, Je s stališča alarmiranja in Javljanja požarov in drugih nesreč še kako pomembna. V letu 1982 Je bil vodovodu v Železnikih priključen nov vir vode, kar omogoča normalno preskrbo z vodo tudi za našo tovarno. To nam končno omogoča uporabo hidrantov tudi v sušni dobi. Čeprav pritisk za gašenje s peno še ni dovolj velik, pa za hlajenje, oziroma obrambo sosednjih objektov, vsekakor zelo pomemben. Ne samo bistveno boljši pogoji dela, ampak tudi a stališča požarne varnosti bo izgradnja nove lakirnice zelo pomembna investicija. Lakirnica pa je prav sedaj v zaključni fazi gradnje. Teh nekaj pridobitev nam torej pove, da emo v zadnjih letih na področju požarnega varstva napravili precejšen korak naprej. Kaj pa v bodoče? Predvsem nam Je ostalo precej nalog v tvezi z aktiviranjem naše gasilske in tehnične enote civilne zaščite. Tehnično enoto poudarjam zato, ker bi ta enota v vojnem času prevzela naloge gasilske enote. Ti dve enoti moramo usposobiti predvsem za gašenje začetnih požarov in obrambo sosednjih objektov pri večji požarih, vsaj do prihoda ostalih gasilskih enot, ki Jih bomo klicali v pomoč. To usposabitev bomo najbolje dosegli tako, da bomo enoto aktivirali pri vsakem najmanjšem požaru v času dela in to ne glede na to, četudi tak požaru lahko pogasijo tam zaposleni delavci. Jasno je, da naše gasilske enote ne bodo učinkovita, če ne bodo primerno opremljene. Oprema, ki smo jo n„bavili v zadnjih letih, je sicer zelo pomembna, vendar še precej pomanjkljiva. Manjka nam predvsem ustrezna črpalka in pripadajoča oprema za pripravo gasilne pene Treba je vsekakor misliti tudi na primerno zaščito dihal, saj v primeru požara v naši tovarni lahko pričakujemo velike oblake dima (plastični material) in bi bil dostop do Jedra požara brez ustreznih zaščitnih mask nemogoč. Naloge s področja požarne varnosti pa nas v bodoče čakajo tudi v zvezi z uvajanjem novih tehno-lo8iJ ib materiala, še posebno pa pri vsakem investicijskem vlaganju - saj se vlaganje ne sms ustaviti - ali ne? Anton Rovtar, ing. UAŠ ARMIV Z zakonom so bile delovne organizacije zavezane, da uredijo svoje arhive v desetih letih. Ta rok je potekel 1981. leta. Arhivsko gradivo, ki se je nabiralo dolga leta, smo hranili v zasilnem prostoru pred kurilnico. Veliko arhivskega gradiva pa Je še po posameznih oddelkih. Potem smo arhiv preselili v nekdanjo tovarno NIKO na Ra-covniku, ker smo pri nas preurejali prostore. Ob otvoritvi novih tovarniških prostorov aprila 1981.leta pa smo ga začeli postopoma prenašati v nove prostore - v del zaklonišča. Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota Škofja Loka nam je na podlagi seznamov, ki smo mu Jih posredovali, določil, kaj moramo v arhivu hraniti, kaj pa lahko izločimo, oziroma oddamo na odpad. Za ureditev arhiva smo sklenili pogodbeno delo z dvema upokojencema, ki sta predlanskim in lansko leto pregledala arhivsko gradivo in po VNAPREJŠNEM IZLOČITVENEM SEZNAMU izločala neuporabno gradivo. Gradiva, ki nima nobene arhivske vrednosti več, se je nabralo toliko, da smo junija meseca lanskega leta odpeljali na DINOS 1220 kilogramov. V letu 198č sta nadaljevala delo in tako bomo te dni odpeljali na odpad še približno 4 tone neuporabnega arhivskega gradiva. Dopolnitev zakona o delovnih razmerjih pa je prinesla to novost, da lahko upokojenci delajo največ 90 dni po pogodbi o delu, zato sta v letošnjem letu z 31. marcem morala ta dva upokojenca prenehati z delom. Tako nam Je zaostalo delo pri urejanju arhiva. V najkrajšemčasu bomo morali dobiti delavca, ki bo dokončno uredil arhiv in da bomo postopali z njim tako kot nam nalagajo zakoni in kot Je določeno s pravilnikom o arhivskem gradivu, ki ga imamo. Janez Skok Urejeni del arhiva (Foto: Markelj T.) ALtoMOLlEIM V CbKUtEUEM MILU O alkoholizmu v združenem delu in nasploh je že bilo veliko napisanega, sprejetih veliko konkretnih programov in sklepov. Vpogled v reševanje te problematike pa nam vedno znova pokaže številne nedoslednosti ali ponekod celo ignorantski odnos. Ob izkušnjah iz minulega in sedanjega dela se sprašujem, če ae po desetih letih, ko se Je za vsestransko borbo proti alkoholizmu zavzela tudi Skupščina SRS, še lahko izgovarjamo na nepoučenost, dejstvo pa Je, da se osveščenost le počasi izboljšuje. 0 razširjenosti alkoholizma v SR Sloveniji ali v občini Škofja Loka ni novejših raziskav. V raziskavi, ki Je bila opravljena v 1. 1978 v štirih industrijskih občinah /Hrastnik, Jesenice, Ravne na Koroškem in Trbovlje/ pa Je bilo ugotovljeno, de Je bilo med 58 anketiranimi TOZD le 15 * takih, ki niso navajale tako očitnih in obsežnih programov z alkoholizmom, ki bi terjali ukrepanje, oz. ti problemi niso tako očitni, da bi pritegnili pozornost TOZD. Po mnenju kadrovsko socialnih služb in drugih odgovornih Je kar 62 * takih TOZD, v katerih delajo tako problematični alkoholiki, da bi se morali takoj vključiti v zdravljenje; 52 % teh TOZD Je iskalo možnosti za njihovo zdravljenje, v zdravljenje pa Jih je uspešno vključilo le 15 *. - V 48 % TOZD Je bilo med disciplinsko obravnavanimi delavci večina takih, ki so prišli pred disciplinsko komisijo zaradi kršitev delovnih obveznosti v zvezi z alkoholizmom /eksce-sivno pitje med delovnim časom, prekrški delovne discipline pod vplivom alkohola, neopravičeni izostanki z dela ipd/. V 40 % TOZD so ocenili, da so bolniški staleži med alkoholiki zelo pogosti. - 50 % TOZD Je ugotovilo, da de- lavci, ki prekomerno uživajo alkoholne odvisnosti, dosegajo veliko slabše delovne uspehe, v 20 * TOZD pa so menili, da le-ti ne dosegajo slabših delovnih rezultatov, v 42 % TOZD so navedli, da njihovi delavci, ki so odvisni od alkohola, pijejo pred delom, med delom in po delu. V 40 % TOZD so ugotovili, da delavci prinašajo alkoholno pijače s seboj na delo, v 58 % TOZD pa so menili, da delavci pijejo "le" pred prihodom na delo in po delu. V delavskih restavracijah (običajno) ne točijo alkoholnih pijač, vendar to dejstvo bistveno ne zmanjšuje obsega uživanja alkoholnih pijač med delovnim časom. - nesreče pri delu, ki imajo svojo osnovo v alkoholizmu, so navedli v 50 % TOZD. pogostejsl ukrepi TOZD pri razreševanju problematike vinjenosti na delu: - odstranitev z dela in prijava disciplinski komisiji v 48 % TOZD, - 4J it TOZD pošlje vinjenega delavca domov in mu tisti dan šteje za dopust, - v 5,5 * TOZD ga pustijo na delu, ne da bi ukrepali. Približno v 60 % anketiranih TOZD so že razpravljali o alkoholizmu in omenili naslednje ukrepe in ugotovitve: - alkoholizem skušajo reševati tako, da delavce, pri katerih Je prisoten alkoholizem, napotijo na zdravljenje, - uvedli so večjo kontrolo nad uživanjem alkohola, - ugotovili so, da vodstveni delavci pri odpravljanju problema alkoholizma ne ravnajo pravilno in dosledno, nekateri dajejo celo potuho alkoholikom, - v glavnem se s problematiko al- koholizma ukvarjajo le socialni delavci in disciplinska komisija, - o problematiki so razpravljale družbeno politične organizacije TOZD, organizirali so predavanja o alkoholizmu itd. Izmed anketiranih Je le ena OZD (Železarna Jesenice) pripravila konkretnejši program ukrepov, ostale pa so ostajale pri splošnih in načelnih sklepih. Tudi (sicer laična) mnenja delavcev v anketiranih TOZD so opozorila na zaostrenost problematike , ki izhaja iz alkoholizma. - 30 % delavcev Je povedalo, da Jih tisti, ki prekomerno uživajo alkoholnepijače, ovirajo pri delu, 41 % Jih Je odgovorilo, da Jih taki delavci ne motijo, 29 % pa Jih Je menilo, da problematika alkoholizma v njihovi TOZD ni prisotna. - 20 % delavcev Je menilo, da alkoholizem v njihovi TOZD bistveno vpliva na delovno storilnost in medsebojne odnose, 44,5 * pa, da so problemi alkoholizma sicer prisot ni, vendar ne tako močno iz~ raženi, da bi vplivali na delovno storilnost. - 35 % delavcev je menilo, da so v okolju, kjer delajo, taki delavci, ki po njihovi oceni pijejo preveč. Raziskava Je tudi med delavci ugotovila težnjo po specializi" ranera, prikritem in odtujenem obravnavanju alkoholizma. - le 21 % Je bilo takih, ki bi bili osebno pripravljeni sodelovati v procesu zdravljenja in socialne rehabilitacije alkoholikov, - 32 * delavcev Je direktno zavrnilo pripravljenost za sodelovanje, - 6 % Jih Je menilo, da bi to problematiko morali poveriti disciplinski komisiji, - 4 io jih je predlagalo, da ae take delavce odpusti z dela, - 42 % delavcev je menilo, da bi morali to problematiko najširše obravnavati v okviru samoupravnih organov in bi se tako začeli vsi delavci vključevati v njeno odpravljanje, - 50 % Jih je menilo, da bi lahko v veliki meri vplivali na zmanjšanj e alkoholizma v TOZD najodgovornejši posamezniki (direktorji, sekretarji in drugi odgovorni delavci), 15 % pa jih je to možnost zavrnilo. Ocenjevanje problematike in obsega alkoholizma v TOZD in tudi drugje je težavno in ne prikazuje vedno objektivnega stanja iz sledečih razlogov: 1. Zaradi posploševanja, površnega ocenjevanja posameznih primerov alkoholiziranosti, stopnje alkoholne odvisnosti in pogostosti pojavljanja. Označevanje pojava, ki ima subjektivno osnovo in izhodišče, lahko kaj hitro pripelje do prenagljenih ocen in ukrepov. Take ugotovitve pa imajo za posledico kampanjsko opredeljevanje za akcije, ki ne sežejo v živo in se ponavadi izrodijo v borbi proti posameznim alkoholikom, ponavadi na najslabše vrednotenih delih in nalogah v proizvodnji in takim, ki so osebnostno in zdravstveno že močno ogroženi. 2. Zaradi previsoke tolerantnosti in splošne strpnosti do alkoholizma kotpoJava, so reakcije nanj zelo blage in mnogokrat ostajajo na nivoju obrekovanja in norčevanja na račun posameznih delavcev, pri katerih se ta problematika pojavlja. Kulturni nivo in lokalna merila o alkoholizmu ter kriteriji za označitev, kdo je alkoholik, so zelo moteči dejavniki za ustrezno oblikovanje in uresničevanje preventivnega, pa tudi kurativnega programa za zmanjšanje alkoholizacije in alkoholizma v združenem delu. Strokovnjaki so se pri odkrivanju obsega alkoholizma v TOZD poslužili tudi ocen, ki so jih dali rehabilitirani alkoholiki in n 1 ihovi svojci, ki so nedvomno 9 pridobljenim znanjem sposobni za diagnosticiranje alkoholizma pri ljudeh, s katerimi živijo in delejo. Ugotovili so, da je v njihovih delovnih skupinah od 5 * pa tja do 81 % alkoholikov, v povprečju torej kar ?4 %. Tudi če bi Jih bilo za polovico manj, bi še zmeraj povzročali precejšnje probleme. Kot že rečeno, sistematičnih podatkov o razširjenosti alkoholizma v združenem delu občine Škofja Loka nimamo, vendar menim , da j e mogoče vsaj nekatere splošne ugotovitve iz prej omenjenih razsikav, prenesti tudi v prostor naše občine, saj je stopnja industrijskega razvoja precej visoka. Ekstenzivno usmerjena proizvodnja pogojuje visoko stopnjo zaposlenosti prebivalstva, kar pomeni, da je človeški faktor v proizvodnji naše občine močno prisoten in zato tudi problematika (ne le alkoholizem), ki izhaja iz tega stanja. Dejstvo, da je problematika prisotna, je mogoče razbrati tudi iz programov za odpravljanje alkoholizma in uživanja alkoholnih pijač med delom, ki so jih v letu 1980 pripravili v LTH in Jelovici, o tem je razpravljal in sprejel nekatere zadolžitve tudi občinski sindikalni svet, v zadnjem času pa ob različnih priložnostih odkrito priznavajo težave, ki Jih imajo zaradi alkoholizma v Gorenjski predilnici, Alpini, Iskri in drugod. Žal pa je pri vseh teh priznanjih in akcijah vedno znova mogoče ugotoviti: - da eo kampanjske, - da so nedosledne, - da se povečini lotevajo le najbolj problematičnih alkoholikov, ki opravljajo slabše vrednotena dela v proizvodnji, - da se v veliko primerih zanimanje delovnih organizacij za svoje zdravljence pojavlja le toliko časa, kolikor to od njih zahtevajo strokovnjaki, ki zdravijo njihovega delavca. Navedene značilnosti je mogoče potrditi tudi z ugotovitvijo, da se od alkoholikov, ki so bili napoteni v alkohološko ambulanto v Zdravstveni dom Škofja Loka, odloči za zdravljenje le ena četrtina, pa čeprav je bila vsem postavljena diagnoza alkoholizem in so se pri večini kazale posledice alkoholizma že tudi pri delu. - prvi osip kandidatov za zdravljenje alkoholizma nastopi že ob pripravi nanj. Ko alkoholik začne začasno abstinirati, poleg "omehčanja' svojcev popusti tudi pritisk delovne organizacije, ki ustavi ali omili disciplinski postopek, če pa so ga na zdravljenje pripravili s "prijateljskim prepričevanjem" pa jih alkoholik prepriča, da se bo uredil brez zdravljenja, saj vendar ne pije že cel mesec; - sledi osip med zdravljenjem, ker svojci in delovna organizacija premalo zavzeto spremljajo zdravljenje in nepravočasno in nekritično ravnajo v krizah, ki nastopijo v času zdravljenja, neupoštevajoč dejstva, da je alkoholizem bolezen in da zdravljeni alkoholik ni sposoben zmernega pitja, se pravi, da s prvim popitim kozarčkom alkohola lahko zaide v ponovni alkoholizem; - tretji osip nastopi ob sicer uspešnem zaključku zdravljenja, vendar se zdravljenec v samozadovoljstvu nad uspešnim zdravljenjem ne vključi v klub zdravljenih alkoholikov, k čemur pa ga tudi svojci in delovna sredina ne vzpodbudijo; - in končno sledi osip v samem kljubu zdravljenih alkoholikov, tudi zaradi upadanja zanimanja s strani delovnih organizacij za njihovo socialno rehabilitacijo: ne nudijo Jim možnosti izobraževanja, vključevanja v samoupravno delo, ne vlagajo v izboljševanje njihovih delovnih razmer, jim ne omogočijo napredovanja pri delu ipd. Udeležba delovnih organizacij na zadnji redni letni skupščini Kluba zdravljenih alkoholikov v Škofji Loki (dne 9-2.198)) je potrdila, da se večina niti formalno ne zanima za svoje rehabilitirane alkoholike, niti za delo kluba saj so se skupščine udeležili le predstavniki Gorenjske predilnice, Jelovice in Termike, vabila pa so prejele vse OZD iz Škofje Loke in tudi družbeno politične organizacije. Vsekakor Je tak odnos potrdil ugotovitve članka KZA, ki so Jih strnili v sestavku "alkoholik kot dober delavec,Ifi so ga prispevali k razpravi ob skupščini zveze klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko in Je bil objavljen tudi v Glasilu Gorenjske predilnice. V njem se sprašujejo,koliko delavec s tresočo roko in krvavim pogledom pripomore k proizvodnim (neuspehom delovne organizacije, kjer dela. Zavoljo splošne razširjenosti pitja je delovno okolje precej strpno do tistih, ki so od alkohola že postali odvisni. Ugotavljajo, da je v začetnem obdobju alkoholizma delavec še prizadeven pri delu in ga predpostavljeni kljub občasnim spod-rslajem nemalokrat dajejo celo za zgled ostalim, saj se ne brani nadurnega dela, se ne upira premestitvi na drugo delo ipd. S tem si poglablja "zaupanje" pri predpostavljenih, ki ga začnejo izkoriščati tudi za izsiljevanje drugih delavcev. Naložene naloge opravi brez izmikanja in si s tem zagotovi opravičilo za že narejene prekrške ali pa za bodoče, ko zaradi prekrokane noči ne bo zmožen delati. Nadrejeni in sodelavci mu bodo vse napake odpuščali rekoč, da si mora po težkem delu tudi kaj privoščiti. Ko pa ga prekomerno pitje pripelje do osebnostnega propada in hude zadravstvene ogroženosti in ko morajo sode- lavci vse večkrat opraviti delo tudi namesto njega, se ga želijo čimprej znebiti. V taki situaciji pa je uspešnost zdravljenja že vprašljiva, prav tako tudi možnosti rehabilitacije v delovnem kolektivu. Kako se torej organizirati za odpravljanje alkoholizma v združenem delu? Načrtno preprečevanje alkoholizma v delovni organizaciji obsega široko mrežo konkretnih ukrepov, ki jih doslr Ino organizirano skozi dolgo obdobje izvaja celotna delovna organizacija. Nič ne koristi, če se v to delo zažene le posamezna strokovna služba. Prav tako ne more roditi uspehov selektivno obravnavanje, ki Je omejeno npr.samo na delavce v proizvodnji ali samo na najbolj izpostavljena opravila (npr. strojnike ali voznike). Uspehe lahko pričakujemo le v primeru, če se dosledno lotimo vsaj tehle ukrepov t 1. osveščanje in informiranje o vseh vprašanjih alkoholizma, 2. spreminjanje javnega mnenja glede pitja alkoholnih pijač, 5. odstranitev alkohola iz delovnega okolja, 4. zgodnja skrb za alkoholno ogrožene delavce, 5. splošen napredek samoupravnih odnosov in delovne discipline, 6. izboljševanje delovnih razmer in družbenega standarda. Najučinkovitejši način preprečevanja alkoholizma pa Je uspešno zdravljenje alkoholikov. Glavno leglo alkoholizma so družine alkoholikov, saj Je ugotovljeno, da se do 40 % otrok iz družin, kjer Je kdo od staršev alkoholik, vda alkoholizmu, se pravi, da bo v naslednji generaciji vsaj toliko novih alkoholikov, kolikor Jih Je v sedanji. Prav tako so leglo alkoholizma tudi delovne sredine, kjer alkoholiki navajajo na alkohol mlade delavce. V mnogih delovnih skupinah resnično rehabilitira- nih zdravljencev je opaziti, da drugi uživajo manj alkohola, kar Je v zvezi z načelom solidarnosti in s spoznanji, da ima neko vrednost le zdravo, polno in ustvarjalno življenje brez potrebe po omamljanju. Seveda pa takih spoznanj niso sposobni uresničevati tisti, ki so od alkohola že odvisni, zato se morajo le-ti zdraviti. Največ nepoznavanja in nedoslednosti Je ravno na področju priprave na zdravljenje, zdravljenja in socialne rehabilitacije alkoholikov. Pombeno je, da čezmerne pivce alkohola odkrivamo čimbolj zgodaj. To ni lahko delo, ker se alkoholizem v svojih zgodnjih razvojnih obdobjih v delovnem procesu še ne izraža tako vidno. Vsekakor pa nastopi čas za ukrepanje, ko se delovna organizacija seznani, da se pri delavcu posledice prekomernega pitja kažejo v družini. V tem primeru pripravo na zdravljenje vodijo družinski člani, delovna organizacija pa naj bi pri tem sodelovala z osveščanjem delavca in mu predstavila možne zaostritve v delovni organizaciji, če bi s pitjem nadaljeval. Še vedno pa se pogosto dogaja, da ženo, ki se obrne po pomoč, zavrnejo, češ, da Je njen mož dober in vesten delavec in naj si pač ne žene k srcu, če si po težkem delu privošči kozarček. Delovna organizacija pa je dolžna ukrepati, ko se znaki alkoholizma pojavijo v delovnem procesu. Izhajati je treba iz dejstva, da je alkoholik bolnik, ki se brez strokovne pomoči in zdravljenja ne more otresti svoje odvisnosti. Zato prepričevanje, naj manj pije, naj vsaj med delom pusti pijačo pri miru, ne zaležejo. Prav tako nimajo trajnejšega rezultata njegove obljube, da bo to tudi storil. Osnova za ukrepanje proti alkoholiku v delovni organizaciji so njegove kršitve delovnih obveznosti. Opomini ponavadi ne zaležejo, na javne opomine pa utegne biti alkoholik celo ponosen, saj "o njem piše na oglasni deski". Tudi prestavitev alkoholika na drugo (manj nevarno in slabše plačano) delo ne rešuje njegovega problema, temveč se e tam pred možno nesrečo pri delu zavaruje le delovna organizacija. Tudi denarne kazni stvari bistveno ne spremenijo. Največ uspeha je mogoče pričakovati od ukrepa pogojnega prenehanja delovnega razmerja, ki naj ga spremlja ponujena možnost, da se alkoholik odloči za zdravljenje. Seveda tak ukrep lahko sledi le težjim kršitvam delovnih obveznosti, ki pa Jih alkoholik v discipliniranih delovnih sredinah tudi prej kot slej naredi. V samoupravnih aktih (pravilnik o delovnih razmerjih ali pravilnik o disciplinski odgovornosti) bi kazalo ta ukrep opredeliti nekako takole: Izvršitev ukrepa prenehanja delovnega razmerja se lahko odloži v primeru, če Je bilo iz prijave kršitve delovnih obveznosti in v disciplinskem postopku u-gotovljeno, da Je delavec kršil delovne obveznosti zaradi odvisnosti od alkohola, vendar le v primeru, kadar se delavec obveže, da se bo v roku do enega meseca vključil v zdravljenje, ki mu ga bo svetoval ustrezni strokovnjak, in v času, za katerega mu je bila izvršitev ukrepa odložena, izpolnjeval zahteve zdravljenja. V tem smislu naj bi bil oblikovan tudi sklep disciplinske komisije. Ukrep prenehanja delovnega razmerja pri alkoholikih je smiselno odložiti za dobo enega leta, aktivno spremljati njegovo vključitev v zdravljenje, zdravljenje in rehabilitacijo, ter po potrebi po enem letu veljavnost tega ukrepa tudi podaljšati. Iz navedenega tudi sledi, da nihče alkoholika nima pravice siliti ali mu odrediti, da bi se zdravil zaradi alkoholizma, temveč mu dajemo le možnost, da se za zdravljenje odloči. Vsekakor pa smo ga ob tem dolžni opozoriti na možne posledice take ali drugačne odločitve. Zelo pomembno Je, da disciplinski postopek izvedemo: - kratko brez birokratskega vlečenja, - pravilno z jasno in konkretno navedbo kršitev, - usklajeno v sodelovanju z de-delavčevo družino, - neizprosno:ali zdravljenje ali prekinitev delovnega razmerja, - solidarno: pokazati zavzetost za sodelovanje pri zdravljenju. Smisel disciplinskega postopka pri alkoholiku Je v tem, da privoli v zdravljenje in se uspešno rehabilitira kot osebnost in kot delavec. To Je istočasno tudi sila, ki ga privede v stisko. V taki situaciji, ko Je prisiljen, da se brani, pa bo alkoholik skušal najti tudi čimveč nedoslednosti, z manifesticiranjem kesanja in obljubami poskušal omiliti zahteve do njega in se, če ne bo šlo drugače, pritožil tudi na sodišče združenega dela. Iz prakse pa delovne organizacije dobro vedo, da se sodišče združenega dela bolj spušča v pravilnost kot pa v samo vsebino postopka. Kljub alkoholikovi odločitvi za zdravljenje že v teku disciplinskega postopka Je treba disciplinski postopek dosledno izvesti do konca, saj ga s tem, da Je odločil za zdravljenje, še ne moremo razbremeniti odgovornosti za storjene kršitve. Vsekakor pa naj disciplinska komisija upošteva njegovo odločitev, da se zuravi. V sedanjih ekonomskih razmerah bi bilo pričakovati, da bodo delovne organizacije posvetile večjo pozornost obravnavi alkoholi- zacije in alkoholizma,če že ne iz humanitarnih, pa vsaj iz ekonomskih vzrokov, vendar kakšnih večjih premikov še ni opaziti. Obstaja pa bojazen, da bodo to potrebo začutili le tam, kjer se bodo prizadevno vključili v proizvodnjo za izvoz in bodo morali proizvajati s čim manjšimi stroški. V takih razmerah pa jim utegne ostati premalo časa za ukvarjanje s posameznimi alkoholik'! in bodo le-ti prej ali slej izgubili zaposlitev. V drugih OZD, ki vidijo svojo perspektivo le v povečanju cen njihovih iskanih izdelkov na domačem trgu, pa produktivnost že danes ne igra bistvenejše vloge. Bogdan Čufar KAJ rOMEkll SE-jm.bonoTEcnui-CA" V KOLkU ? Na vprašanje, ki mi Je bilo postavljeno z naslovom, je v kratkem sestavku težko odgovoriti. Sejem Je specializiran, hkrati pa tako obširen, da podaja zelo kompleksno sliko v dogajanju v svetovni proizvodnji gospodinjskih aparatov. Občutek o velikosti sejma bi skušal ilustrirati s statističnimi podatki o sejmu iz leta 1982, ki so mi bili dosegljivi. 2 Sejem je zavzemal 76000 m površine. Nastavljalo je 5?0 razstav-ljalcev, obiskalo pa ga Je 55000 obiskovalcev. Omeniti Je potrebno, da so med obiskovalci skoraj izključno poslovni in tehnični kadri. Letošnji sejem Je trajal od 9. do 12. februarja. Na njem so sodelovali razstavljale! iz 28. držav, predvsem iz razvitega sveta. Verjetno smo razstavljale! iz Jugoslavije (Iskra, Gorenje, Emona in združene DO iz Srbije) prihajali iz države, ki Je bila med najniže razvitimi v vrati tistih, katerih predstavniki so razstavljali na sejmu. To je zelo pomembno dejstvo, saj je uporaba, nivo proizvodnje in kvaliteta gospodinjskih aparatov zelo povezana s standardom v neki deželi. Torej, Se hočemo iskati poslovne partnerje na programu gospodinjskih aparatov, Jih iščemo lahko predvsem v razvitem svetu. Bežen sprehod skozi razstavne prostore naredi vtis prevlade svetovnih proizvajalcev gospodinjske opreme. Močno Je prisotna prestižna tekma za primat, za kupce, za trg itd. Poleg firm, ki s svojim razstavnim pompom želijo opozoriti nase, so nekoliko v njihovi senci tudi drugi razstavljale!. Posebno skupino razstavijalcev predstavljajo firme, ki so programsko ožje,oz. bolj specializirane. Prav te firme, oziroma njihovi izdelki, pa prinašajo najnovejše tehniške rešitve in verjetno tudi najboljšo kvaliteto, Aparati teh proizvajalcev velikokrat ustrezajo tudi profesionalnim zahtevam. Našo prisotnost na sejmu bi opredelil v tretjo skupino najširšega kroga razstavljalcev, ki pa se seveda morajo predvsem zgledovati in prilagajati zahtevam in normam, ki jih diktirajo prej omenjeni svetovni veli-kani. Glavna zahteva, ki jo postavljajo vodilne firme, je kvaliteta in to stalna in zanesljiva kvaliteta. Kvaliteta Je poleg ostalih parametrov poslovnosti glavni "bog" velikih firm. Iz primerjav naših izdelkov z drugimi lahko zaključimo, da smo s sestavnimi deli, to je z motorji zelo blizu svetovnemu vrhu, da pa skoraj nimamo izgledov, da bi uspeli v poplavi aparatov z lastnim aparatom, vsaj s takim ne, ki bi ga razvita Evropa uvrstila v kvalitetnejši in vrednostno višji razred. Glavna ovira na tem področju so materiali in sestavni deli. V Evropi so namreč specializirani proizvajalci sestavnih delov (npr.: rezilnih elementov, sesalnega pribora, itdj, ki so dobavitelji za vse večje proizvajalce aparatov. Specializacija je torej tisti element, ki daje kvaliteto in znižuje ceno, torej dviga konkurenčnost. Le s programom, ki ge obvladaš, se lahko postaviš ob bok svetovnim proizvajalcem. Kljub sorazmerni skromnosti našega razstavnega prostora, je bilo zanimanje za naše motorje in sesalne enote precej veliko. Občutiti je bilo, da veliki proizvajalci gospodinjskih aparatov iščejo cenejše dobavitelje. Transportni stroški namreč postajajo za cenene izdelke iz Japonske in Amerike ali Hongkonga pomembni. Skoraj vsak razgovor s predstavniki večjih firm pa se Je zaključil na isti način. "Vaši izdelki na prvi pogled in glede cen ustrezajo. Poskusili jih bomo vzporedno z izdelki dosedanjih dobaviteljev. V kolikor bodo tudi kvalitetno odgovarjali, smo zelo zainteresirani za sodelovanje". Očitno kupci zelo dobro poznajo nujo, ki nas sili k izvozu. Osvojitev naših kupcev pomeni osvojitev novega kvalitetnega nivoja. To pa je velik izziv in zahtevna naloga za vse oddelke v naši delovni organizaciji, istočasno Je pa to tudi nuja našega nadaljne-ga razvoja. Ne nazadnje pa pomeni postati dobavitelj zahtevnejšemu krogu proizvajalcev gospodinjske opreme, ki predstavljajo pojem kvalitete na tem področju, korak neprecenjljive poslovne vrednosti Med kopico možnosti, ki so se nam preko razgovorov ponudile na sejmu , je potrebno po mojem mišljenju najprej narediti selekcijo med tistimi, ki so realni za našo usmeritev, možnosti in sposobnosti. Za tiste kupce, oziroma artikle, za katere bi se odločili, bi bilo potem potrebno organizirati celovit pristop v vseh oddelkih, ker le tako bomo ponujene možnosti tudi uspeli osvojiti. Poleg tehniških rešitev in izvedb Je bilo moje gledanje sejma takšno. S tem ne želim trditi, da je moje gledanje popolnoma pravilno, vendar pa menim, da nisem daleč od resnice, kaj naj bi Domotechnica pomenila tudi za nas. Prisotnost na takem sejmu zanesljivo da vsakemu tehniku in poslovnemu delavcu in tudi delovni organizaciji trdna tla in osnovo za programiranje dela v bodoče. Jurij Krajnik, dipl.ing. O ELEKTROMOTORJU IW SODELAVCIH Prvo številko našega obnovljenega glasila ELEKTROMOTOR je z uvodnimi besedami "pospremil na pot" tov. direktor v decembru 1979. leta. Elektromotor naj bi prispeval k boljšemu informiranju delavcev. Da bi to dosegli, bi moralo čimveč delavcev prispevati članke iz svojega področja. Tako bi bila vsebina zanimiva in pestra. Moram povedati, da smo se za raznolikost objvlJenih prispevkov trudili, vendar nam ni vedno uspelo dobiti dovolj načrt-tovanih zanimivih tem, ki bi dejansko prikazale delo in utrip življenja v tovarni. Povedati moram, da smo pri zbiranju prispevkov zelo velikokrat naleteli na nerazumevanje pri tistih, ki bi določene informacije morali posredovati. Žal se premnogokrat pojavljajo vedno eni in isti pisci, pa ne zato, Ker bi tako strašno radi pisali, ampak ker se zavedajo, da so informacije dolžni posredovati. Do sedaj so prispevali članke naslednji: Mici Nastran, Valentina Nast- ran, Minka Benedičič, Lojze Megušar, Tone Tavčar, Kapel Kardoš, Janez Hostnik, Janez. Kavčič, Drag.ca Bačič, Helena Demšar, Vladimir Polajnar, Jana Polajnar, Sašo Starčič, Lojze Tarfi-la,Mirko Trojer, Jernej Tolar, Darinka Šekli, Bojan Bandelj, Matevž Šmid, Dušan Ivko, Marjan Peternelj, Anton Rakovec, Janko Jelenc, Ivo Ribič, Lojze Ču-fer, Jana Bertoncelj, Jože Šturm, Rezka Porenta, Ladi Trojar, Marjan Šmid, Marjeta Habjan, Janez Skok, Anton Rovtar, Štefan Nastran, Jurij Krajnik, Mojca Prelih, Miro Guzelj, Boris Okoren, Jože Tolar, Franc čufer, Miha Gartnar, Mojca Konjar, Ivan Mohorič, Janez Šolar, Katarina Sedej, Milan Lotrič, Brane Bergant, Valerija Rihtar-šič, VlastJa Simončič, Igor Dolinar, Alojz Rejec, Marinka Rejc Niko Čenčič, Miriam Možgan, Stane Zgaga, Zdravka Pertovt, Marinka Potočnik, Franc Kavčič, Jože Pegam, Albin Rozman, Ema Jemec, Vinko Nastran, Hubert Vidic, Bogdan čufer, Niko Žumer, Darijan Trojar, Olga Bandelj, Lojze Koder, Janez Hafner, Mara Šturm, Tone Jelenc, Franc Gaser, Maks Gaser, Nande Šmid, Joži Puhar, Jože Možgan, Francka Nastran, Barbara Gartnar, Matija Jelenc, Andreja Mlakar, Pavle Šuštar, Lado Nastran, Martina Sedej, Marjeta Lotrič, Jože Pintar. Med temi so pet krat ali več napisali prispevke naslednji: Vladimir Polajnar, Valentina Nastran, Lojze Megušar, Janez Hostnik, Bojan Bandelj, Matevž Šmid, Marjan Peternelj, Anton Rakovec, Ivo Ribič, Rezka Porenta, Ladi Trojar, Marjan Šmid, Marjeta Habjan, Janez Skok, Anton Rovtar. Fotografije so prispevali: Pintar Jože, Vladimir Polajnar, Vlastja Simončič, Stane Fleisc-hman, Jože Tolar, Zvone Pajntar, Tone Markelj, Janko Frelih, Ivanka Pintar. Naj ob koncu ponovno prosim vse delavce TOZD, da pomagajo sooblikovati naše glasilo in tako prispevati k še boljši pestrosti in zanimivosti "Elektromotorja'.' . Darinka Šekli ro PROGRAMSKI KOklfEREUCI V začetku marca smo imeli člani Osnovne organizacije ZK programsko konferenco, na kateri smo ocenili, kako smo uresničevali naloge, ki smo si jih zadali v preteklem letu. Najvažnejše, ki pa ostane najpomembnejše še za naprej, je gospodarjenje v smislu stabilizacije. Čeprav smo leto zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom, pa s tem še ne smemo biti zadovoljni, saj prav na področjih, ki največ prispevajo k stabilizaciji, nismo dosegli zastavljenih ciljev. Stroški materiala na enoto proizvoda so se povečali, organizacija proizvodnje se ni bistveno izboljšala, beležimo pa 40 % izpad konvertibilnega izvoza. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti, da je v svetu težka gospodarska kriza, da smo imeli velike težave, ki pa se nadaljujejo s preskrbo osovnih repromateria-lov itd. Prav zato pa se moramo v letošnjem letu vsi, posebno pa poslovodni organi in strokovne službe še bolj angažirati pri doseganju planskih ciljev. Na področju samoupravne organiziranosti smo na nivoju preteklih let. Formalno smo zadovoljivo organizirani, vendar pa še vedno ugotavljamo neustrezno aktivnost članov samoupravnih organov. Ugotovljeno je, da člani premalo preštudirajo gradivo za seje, premalo pa se žrtvujejo z delavci, ki so Jih delegirali v DS. Včasih pa to tu- di ni mogoče zaradi prepozno prispelega ali prezahtevnega gradiva. NeodgovorjaJočo vlogo v procesu samoupravljanja pa odigrajo tudi DPO. Te bi morale igrati idejno vlogo razvijanja samoupravnih odnosov. Seveda pa se v DPO pojavljajo isti problemi, zato večkrat nismo sposobni odigrati vodilne vloge. Poseben poudarek Je treba dati na tovrstno usposobljenost članov ZK, ki bi se morali v celotnem procesu odločanja bolj angažirati. V zvezi s kadrovsko politiko ugotavljamo, da Je v okvirih srednjeročnega plana. Večji problem pa Je ugotavljanje potreb po kadrih v nekaterih konkretnih primerih. Npr. nenačrtno se pojavljajo potrebe po kadrih v režijskih službah, pa tudi v proizvodnih oddelkih. Probleme nedoseganja plana se skuša reševati z večjim zaposlovanjem, to pa seveda znižuje dohodek na delavca in pada produktivnost. Delitev po delu Je v proizvodnji zadovoljivo rešena, čeprav se v praksi pojavljajo anomalije v tem smislu, da so enaka dela različno vrednotena. Konkretne pripombe se odražajo s strani žensk, češ, da so njihova dela slabše vrednotena od moških del. Prav zato smatramo, da je potrebno sprejeti pripravljen predlog o ugotavljanju uspešnosti dela. Zaključni račun še vedno gledamo kot zbirko številk, ki kažejo dobro ali pa slabo poslovanje. Odločno premalo pa se poglobimo v razlage za takšno situacijo. Zaključni in periodični obračuni bi morali biti osnova za analizo poslovanja in oceno poslovodnih organov. Kot vedno, tudi tokrat ugotavljamo, da delegacije ne delujejo najbolje. Razmeroma dobro deluje delegacija za zbor združenega dela, toda delegacije za SIS še vedno močno zaostajajo. Večkrat smo se že dogovorili o različnih oblikah aktiviranja dela delegacij, vendar še nobene nismo speljali do konca. Kljub te- mu pa smatramo, ds delegacije premalo sodelujejo s samoupravnimi, poslovodnimi in strokovnimi organi. Naj za konec še enkrat poudarim, da so pred nami velike in odgovorne naloge. Te naloge amo si zadali s planom, ki Je dokaj smelo postavljen, posebno, če upoštevamo, da smo planirali 20 % povečanje konvertibilnega izvoza v primeri lanskemu planu. Ker pa izvoz največ prispeva k stabilizaciji, smatramo, da je potrebno storiti vse, da bo realiziran. Milan Lotrič , ing. E bELA SAMO'-UHCAVUIH 0Rjot 3,sarnr.crko Grbi/ Roža Del pohiš- tva Uran Romar. pol m 03 imanov F"rt- kral • Ž- ime Železno kompot O&v&td e Velika Brita- nija Kisik PUca pevka Ntper Ame- ricij Bor V*, tuk bolečine Stlčlš. dveh ploskev ? ?nam v [clfignk sl up>r h kolekcija Hinje Veznik Angl. Krati- ca kosi- ter 1. in M črka . .. 6r. bog sonca —* Kdor F^Sh Živec Fosfor sopias. OZN z£ preh- rano v 1 r tez vez (omun- ?.#Q Rasti, po dobne ti vali ,v morju Nez- nanec FOTO: ANDREJ CUFER - KOŠENINA