marec 2006 Revija Slovenskih `eleznic Aktualno Novi Info center V Mariboru prvi korak k posodobitvi postaje Potni{ki promet @eleznica in turizem Tovorni promet Na vlakih Slovenskih `eleznic ve~ tovora tudi marca Iz tujine HSL Zuid Proga kot konkurenca letalom Za nami so `e prvi trije meseci leta in s tem se nam ponuja mo`nost, da `e opravimo prvo inventuro leto{njega poslovanja. Hiter pregled dose`kov v tovornem in potni{kem prometu nam poka`e, da peljemo v pravi smeri, kljub neredkim te`avam, s katerimi se spopadamo. Skupni imenovalec, ki je bistveno dolo~al na{e delo, je bila tudi v omenjenem obdobju javna `elezni{ka infrastruktura. Ni skrivnost, da je stanje na{e `elezni{ke infrastrukture vse prej kot optimalno. Razloge za to gre iskati v dolgoletnem zanemarjanju investicijskega vzdr`evanja, brez katerega ni mogo~e niti ohranjati lastnosti prog, {e manj pa izbolj{evati. Deset let stari nacionalni program razvoja `elezni{ke infrastrukture je ve~inoma ostal le mrtva ~rka na papirju, posledice tega dejstva pa se danes ka`ejo v ve~ kot 90 kilometrih preve~ obrabljenih tirnic, v preveliki obrabi vozne mre`e v dol`ini dobrih 43 kilometrov, v 39 kilometrih po~asnih vo`enj, v potrebi po zamenjavi kar 26.000 pragov, v 18 plazi{~ih in v pove~anju nere{enih odlo~b prometnega in{pektorata. Javna `elezni{ka infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti dr`ave. Slovenske `eleznice smo v skladu z zakonodajo poobla{~eni upravljalec s sredstvi, ki jih za to zagotavlja Javna agencija za `elezni{ki promet. Vsakoletni na~rt vzdr`evanja `elezni{ke infrastrukture je plod uskla- jevanja med na{im podjetjem in `elezni{ko agencijo. Leto{nji obseg vzdr`evanja smo z agencijo vsebinsko in finan~no `e uskladili, pogodbo pa mora potrditi {e vlada. Zato Slovenske `eleznice {e nismo prejele finan~nih sredstev za opravljene storitve vzdr`evanja javne `elezni{ke infrastrukture v leto{njem letu. Kljub temu seveda tudi v prvih mesecih leta vzdr`evanja infrastrukture nismo mogli preprosto opustiti v ~aka- nju na formalno potrditev pogodbe in nakazilo sredstev za opravljene storitve. Funkcionalna usposobljenost infrastrukture je nujna za varen in nemoten prevoz ljudi in blaga. V prvih dveh mesecih leto{njega leta smo zato kljub vsemu opravili dogovorjeni obseg del v vrednosti 2,2 milijarde tolarjev z davkom na dodano vrednost. S tem smo zagotovili nadaljevanje nemotenega odvijanja `elezni{kega prometa, sredstva za ta namen pa smo pridobili z najemanjem kreditov. V prihodnje bomo morali dose~i bolj evropsko raven dogovorov o vzdr`evanju, kar pomeni ve~letno osnovno pogodbo, ki se nato spre- minja le v nekaj odstotkih. Sedanji na~in usklajevanja pogodb »za nazaj« je te`ko razumeti, a {e te`e nositi njegove posledice. Vsekakor bi bilo samoumevno, da bi bila pogodba o vzdr`evanju infrastrukture `e pod- pisana. Tako bi lahko pravo~asno in zakonito opravili vse faze naro~anja materialov, pravo~asno za~eli dela in hitreje opravljali prenove. Dela nam v teh mesecih nikakor ne primanjkuje. To dokazujejo tudi podatki o prepeljanem tovoru in finan~nih u~inkih. V prvih dveh leto- {njih mesecih so se transportni prihodki v tovornem prometu v primer- javi z istim lanskim obdobjem pove~ali kar za 800 milijonov tolarjev, kar je za 21 odstotkov ve~ kot lani. Hkrati smo prepeljali za 14 odstotkov oziroma 345.000 ton ve~ blaga kot lani. Tudi prvi dosegljivi podatki za marec ka`ejo, da se navzgor obrnjena krivulja, ki govori o rasti pri- hodkov in koli~ini tovora in potnikov, nadaljuje. Do konca marca smo namre~ lanske rezultate v tovornem prometu v primerljivem obdobju presegli za {est odstotkov pri opravljenem delu in za sedem odstotkov pri koli~ini prepeljanega tovora. Spodbudne rezultate dosegamo tudi v potni{kem prometu, kjer so na{i vlaki januarja in februarja samo v Italijo in iz nje prepeljali za dobrih 35 odstotkov ve~ potnikov kot v istem obdobju lanskega leta, na{o ponudbo pa smo izbolj{ali tudi z odprtjem informacijskega centra v Mariboru. Z zapisanimi dose`ki `elezni~arji dokazujemo, da kljub ~edalje ostrej{i mednarodni konkurenci znamo poiskati in izrabiti prilo`nosti. Z novimi vagoni, ki bodo v kratkem zapeljali na na{e proge, in z ve~sistemskimi lokomotivami, ki bodo v naslednjih mesecih prenovile na{ vle~ni park, bo teh prilo`nosti {e ve~. S prizadevnostjo vsakogar izmed nas ter {tevilnimi ukrepi, ki jih lahko prispevamo sami, bomo Slovenske `eleznice vsekakor naredile vse za {e bolj{e poslovanje. Kot ka`ejo pogovori o na~rtovanih investicijah v javno `elezni{ko infrastrukturo, je `e dozorelo spoznanje o njenem bistvenem pomenu za poslovanje `eleznic pri nas. Na{ cilj je torej sodobna infrastruktura ter nadaljnje zagotavljanje konkuren~nosti Slovenskih `eleznic, nikakor pa ne kratkoro~ni ukrepi, ki bodo za edino posledico imeli lepo javno podobo, hkrati pa izgubljene prilo`nosti. Tega je bilo v preteklosti `e dovolj. Aktualno Na mariborski `elezni{ki postaji so 24. marca minister za promet mag. Janez Bo`i~, dr`avni sekretar dr. Peter Verli~ in generalni direktor Slovenskih `eleznic dr. Jo`e Jurkovi~ slovesno odprli novi potni{ki informacijski center. 2 3 6 7 10 12 Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij- sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zelez- nice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko Kranjec, Dario Cortese, Marko Tancar, Karl Kumše, Izidor Gruden, Viljem Škrabolje, arhiv S@. • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvo- dih • naslovniki jo prejemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja {tevilka Nove proge izide 11. maja. Prispevke zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 20. aprila. 1 Uvodnik dr. Jože Jurkovi~, generalni direktor Revija Slovenskih `eleznic marec 2006 Aktualno Konec marca so najvi{ji predstavniki pro- metnega ministrstva, `elezni{ke agencije, Luke Koper in Slovenskih `eleznic novinar- jem predstavili stanje in na~rte slovenskega `elezni{kega sistema. Aktualno @elezni{ki potni{ki promet v Evropi se je lani pove~al za 1,6 odstotka, tovorni promet pa je padel za 1,3 odstotka, so pokazali prvi rezultati o lanskem delu evropskih `eleznic. Potni{ki promet V svetu je turizem ena najpomembnej{ih, hitro rasto~ih panog. Vendar je dele` `elez- nice v turisti~nih aran`majih v tujini nizek, v Sloveniji pa zanemarljiv. Tovorni promet Prvi novi tovorni vagoni, ki jih v PE Tovorni promet `e te`ko pri~akujejo, bodo pred- vidoma za~eli voziti `e v drugi polovici aprila. Infrastruktura V Stekleni dvorani upravne stavbe Slovenskih `eleznic v Ljubljani je 16. marca potekala enodnevna delavnica z naslovom Varnost v predorih, ki sta jo organizirala Dru{tvo za podzemne in geotehni~ne konstrukcije ter DARS. 2 Aktualno Olga @vanut Na mariborski `elezni{ki postaji so 24. marca minister za promet mag. Janez Bo`i~, dr`avni sekre- tar dr. Peter Verli~ in generalni direktor Slovenskih `eleznic dr. Jo`e Jurkovi~ slovesno odprli novi potni{ki informacijski center. Po zgledu ljubljanskega, ki uspe- {no deluje `e leto in pol, so tudi na mariborski `elezni{ki posta- ji v prostorih, ki so bili tudi pred prenovo namenjeni podo- bni dejavnosti, uredili sodoben, s celostno podobo Slovenskih `eleznic usklajen potni{ki infor- macijski center. V njem lahko potniki od pol sedmih zjutraj do osmih zve~er kupujejo vozovnice za mednarodni in notranji pro- met, se posvetujejo o najustrez- nej{ih povezavah za na~rtovano potovanje, o vseh popustih, ki jih lahko uveljavljajo, in {e o mar- si~em. Hkrati pa jih seznanjajo tudi z novimi storitvami, ki jih Slovenske `eleznice pripravljajmo za svoje uporabnike. Zaposleni v centru jim lahko posvetijo ve~ ~asa kot blagajniki na potni{kih blagajnah, ki jih pogosteje pre- ganja vrsta ~akajo~ih. Pogovor sedé v prijetnem in prijaznem okolju pa je veliko bolj prijeten tudi za potnike. Novi informacijski center bo v svoji kon~ni podobi poleg prodaje storitev `elezni{kega potni{kega prometa ponujal tudi `elezni{ke storitve turisti~ne vrste oziroma posebne ponudbe, oblikovane po ̀ eljah uporabnikov – za {olske skupine, skupinske prevoze, raz- li~ne izlete, posebni in muzejski vlak, pa tudi druge turisti~ne sto- ritve, ki bodo vsebinsko bogatile ponudbo Slovenskih `eleznic. @elezni{ka postaja pomeni naj- pogosteje tisti prvi vtis, ki ga dobi ~lovek o mestu ali celo o de`eli, v katero je pripotoval, in zato je ta vtis {e toliko bolj pomemben. Po besedah vodje novega centra Metke Rutar so odzivi potnikov v prvih ted- nih delovanja zelo spodbudni. Odprtje centra razumejo kot zanesljiv znak, da se mariborski `elezni{ki postaji z uresni~itvi- jo na~rtovane obnove kon~no obetajo bolj{i ~asi. Temeljna stvar, ki jo potnik ob prihodu na katero koli `elezni{ko postajo potrebuje, je informa- cija. Danes tak{na informacija ne pomeni ve~ zgolj posredo- vanja podatkov o voznih redih, {tevilkah tirov in podobnem. Z mariborskim informacijskim cen- trom po eni strani nadaljujemo tradicijo posredovanja celovitih storitev v `elezni{kem potni{kem prometu, ki je na istem kraju v manj{em obsegu obstajalo `e prej, na drugi strani pa gradi- mo celovit sistem ponudbe na kakovostno vi{ji ravni, saj name- ravamo podobne informacijske centre postaviti v vseh ve~jih regionalnih sredi{~ih, `e to leto na `elezni{kih postajah v Celju in Kopru. @eleznica kot povezovalna nit med najpomembnej{imi sloven- skimi mesti in znanimi turisti~- nimi to~kami v Sloveniji in zunaj nje je bila v zadnjih desetletjih precej zapostavljena. Zato se `e nekaj let uspe{no povezujemo s turisti~nimi organizacijami in s podjetji na republi{ki in mestni ravni. Ob ~edalje ve~jem obis- ku tujih turistov pomeni vklju~- evanje `eleznice v na{e skupne ponudbe nujnost, je pa tudi zelo velik in pomemben kos slovenske turisti~ne poga~e. Tak{no pove- zovanje pomeni tudi na `elez- ni{ki postaji Maribor nedvomen izziv tako za `elezni{ke kot za turisti~ne delavce. Novi Info center V Mariboru prvi korak k posodobitvi postaje Dr. Jo`e Jurkovi~, prometni minister mag. Janez Bo`i~ ter dr`avni sekretar dr. Peter Verli~ (z leve) so slovesno odprli novi potni{ki informacijski center v Mariboru. Mariborski info center je odprt od pol sedmih zjutraj do osmih zve~er. 3 Revija Slovenskih `eleznic marec 2006 Aktualno Marko Tancar »V javno `elezni{ko infrastruk- turo bomo do leta 2020 vlo- `ili okrog 11 milijard evrov,« je na novinarski konferenci v Mariboru 24. marca poudaril prometni minister, mag. Janez Bo`i~. Novinarska konferenca je zbranim novinarjem predstavila stanje slovenskega `elezni{ke- ga sistema, kot ga vidijo najvi{ji predstavniki prometnega minis- trstva, `elezni{ke agencije, Luke Koper in Slovenskih `eleznic. Bo`i~ je ponovno poudaril, da so lani pribli`no v istem ~asu ob pregledu stanja v resorju ugoto- vili, da za programe leta 2005 na podro~ju prometa manjka 29 milijard tolarjev, od tega kar okrog 25 na podro~ju `elez- nic. Najve~ji primanjkljaj je bil na podro~ju javnih gospodar- skih slu`b. »[e posebej bole~e je bilo, da ni bilo predvidenih niti sredstev za zagotovitev last- ne udele`be pri projektih, ki jih sofinancira Evropska unija,« je {e povedal. Ministrstvo je naknadno z rebalansom prora~una zago- tovilo dodatnih 11,5 milijarde tolarjev za gospodarske javne slu`be na `eleznici, kar je po ministrovih besedah tudi poka- zalo prave rezultate. Investicijski infrastrukturni pro- jekti bodo natan~no dolo~eni v resoluciji o nacionalnem progra- mu razvoja `elezni{ke infrastruk- ture, predlog je `e pripravljen. V nasprotju s prvim programom iz leta 1996 bo resolucija terminsko dolo~ena, v njej pa bodo opre- deljeni tudi finan~ni viri za izved- bo del. Infrastrukturni program bo usklajen tudi s prednostnimi nalogami resolucije o razvojnih programih dr`ave. Minister naj- ve~ji poudarek napoveduje na evropsko pomembnih projektih na petem in desetem ~ezevrop- skem koridorju. Najpomembnej{i ostaja drugi tir med Diva~o in Koprom. Dokumentacija zanj je `e v pripravi, na njeni podlagi pa se bo Slovenija potegovala za pridobitev nepovratnih evrop- skih sredstev finan~nega obdo- bja 2007 do 2013. Po sedanjih ocenah bo gradnja stala okrog 168 milijard tolarjev, letos in pri- hodnje leto naj bi potrebovali po tri milijarde za pripravo doku- mentacije. Nova povezava naj bi bila po na~rtih zgrajena do leta 2015. Zaradi nenehnega pove~evanja `elezni{kih tovornih prevozov Luke Koper pa bo prvi korak posodobitev obstoje~e proge Koper-Diva~a. S posodobitvijo signalnovarnostnih naprav bosta postaji Diva~a in Koper priprav- ljeni na la`jo priklju~itev dru- gega tira. Kon~anje projekta je predvideno do konca leta 2008. Letos bodo za pripravo projekta namenjene tri milijarde tolarjev, predvideno je sofinanciranje s sredstvi Evropske unije. Kot zadnji ve~ji infrastruktur- ni projekt je prometni minister omenil elektrifikacijo in rekon- strukcijo proge Pragersko-Hodo{, ki bo vredna 56 milijard tolarjev. Dela bodo predvidoma kon~ana do leta 2013, letos pa bo vanje treba vlo`iti 6,5 milijarde tolarjev. Tudi ta projekt bo sofinancira- la Evropska unija. Mag. Bo`i~ je {e povedal, da za zagotovi- tev potrebnih sredstev pri~akuje sprejem zakona o poro{tvu dr`a- ve za dobrih 131 milijard tolarjev. Predlog zakona je `e v medresor- skem usklajevanju. Dr. Peter Verli~, dr`avni sekre- tar na Ministrstvu za promet, je povedal, da ni bojazni, da Slovenija ne bi bila ume{~ena v evropski prometni prostor. Po njegovem prepri~anju se, kljub prihodu tuje konkurence, za prihodnost na{ega prometne- ga sistem ni treba bati. Dela na V. koridorju, ki poteka v smeri jugozahod-severovzhod, Novinarska konkurenca o `elezni{kem sektorju Na~rtov za posodobitve ne manjka Stanje na podro~ju `eleznic so opisali dr. Jo`e Jurkovi~, Rajko Satler, Jelka [inkovec Funduk, mag. Janez Bo`i~ in dr. Peter Verli~ (z leve). 4 Aktualno bo Slovenija lahko vsaj v 30 odstotkih financirala z evrop- skimi sredstvi, pri ~ezmejnih projektih pa tudi v vi{ini do 50 odstotkov. To bo verjetno velja- lo tudi za novo povezavo Kopra in Diva~e, ki je bila s podpisom pisma o nameri med promet- nima ministroma Slovenije in Italije uvr{~ena med ~ezmejne projekte. »Smer Koper-Hodo{ postaja osrednja slovenska logisti~na os, ki bo vpeta v peti koridor med Lyonom in Budimpe{to, in je velika prilo- `nost za Slovenijo,« je {e pove- dal Verli~. Izrazil je tudi prepri~- anje, da se bo postopno odprl tudi deseti koridor, ki poteka po dr`avah nekdanje Jugoslavije. Rajko Satler, direktor Javne agen- cije za `elezni{ki promet, je pou- daril pomen posodobitve proge med Diva~o in Koprom. Povedal je, da se bo kmalu za~ela poso- dobitev SVTK naprav, za katero je zagotovljeno sofinanciranje Evropske unije. Drugi projekt na isti progi je raz{iritev zmogljivo- sti postaj Koper tovorna, Diva~a in Kozina, z gradnjo napajalnih postaj. Intenzivno se pripravlja projektna dokumentacija, tudi tu pa bodo uporabljena sred- stva EU. V skladu s terminskim na~rtom bodo gradnjo za~eli v za~etku naslednjega leta, oba projekta pa naj bi bila kon~ana do 2008. Naslednja proga, ki jo je treba posodobiti, je po Satlerjevih besedah proga Pragersko- Hodo{. Prvi ve~ji projekt bo posodobitev SV naprav na progi Pragersko-Ormo`. So~asno bo potekala gradbena posodobitev proge s posodobitvijo postaj in zgraditvijo dveh novih postaja- li{~ ter sanacijo spodnjega ustro- ja. Za oba projekta poteka javni razpis za oddajo del, sofinanci- rala pa ju bo Evropska unija. Ob uspe{nem podpisu pogodbe bi lahko dela za~eli do leto{njega poletja in kon~ali leta 2008. Zelo pomemben na tej progi bo tudi projekt elektrifikacije, saj gre za zadnji del petega koridor- ja, ki {e ni elektrificiran. Z ome- njenimi deli bo kategorija tega dela petega koridorja vi{ja, saj bo dose`ena osna obremenitev 22,5 tone. Elektrifikacija naj bi bila kon~ana leta 2009, celotna rekonstrukcija pa predvidoma leto pozneje. Po Satlerjevih besedah je zadnji ve~ji infrastrukturni projekt, ki se bo za~el jeseni letos, daljin- sko upravljanje stabilnih naprav elektri~ne vleke na celotnem omre`ju. Od ocenjene vrednosti 36 milijonov evrov bo kar 23 milijonov (80 odstotkov) prispe- vala Evropska unija. Dela naj bi bila kon~ana leta 2009. Hkrati s temi evropskimi projekti bo potekalo {e ve~ manj{ih pro- jektov za odpravo {ibkih to~k. Za letos sta na~rtovani sana- cija proge Zidani Most-Rimske Toplice ter sanacija mostu ~ez Dravo v Mariboru. Nujnost infrastrukturnih del je poudaril tudi dr. Jo`e Jurkovi~. Povedal je, da so omejit- ve na na{ih progah nastajale z desetletnim zanemarjanjem, Slovenske `eleznice pa si kljub tak{nemu stanju prizadevamo narediti ~im ve~, in rezultati se `e ka`ejo v pove~anem {tevi- lu potnikov in prepeljanih ton tovora. Edina ovira za na{e delo pa po Jurkovi~evih besedah ni le infrastruktura. »Na{e lokomotive so stare tudi do 40 let, in zato smo se `e lotili prenove na{ega vle~nega parka,« je povedal. @e letos bodo namre~ na na{e tire zapeljale prve od kar 20 ve~- sistemskih lokomotiv, ki bodo veliko pomenile predvsem na strmi koprski progi. Dr. Jurkovi~ je povedal tudi, da imamo Slovenske `eleznice skoraj 3.000 tovornih vagonov, toda njihova struktura ne ustreza zahtevam uporabnikov. Prav te dni zato poteka prevzem prvih novih tovornih vagonov, ki bodo omo- go~ili nadaljnje pove~anje pre- vozov. Glede na slabo strukturo parka tovornih vagonov pa bo te v prihodnje {e treba kupovati. Rezultat bolj{e organizacije dela v podjetju in bolj{ega sodelo- vanja z Luko Koper, posodobitve voznega parka ter pri~akova- nih del na infrastrukturi pa bo tudi v prihodnjih letih doseganje zastavljenih na~rtov, je {e pove- dal generalni direktor. Tudi v potni{kem prometu na- ~rtov ni malo. [tevilo potnikov se pove~uje, kljub omejitvam pri {tevilu potni{kih garnitur ter vagonov. Sproti Slovenske `elez- nice te`ave re{ujemo z bolj{o organizacijo razporejanja kom- pozicij in reorganizacijo njiho- vega vzdr`evanja. Do leta 2012 pa je v na~rtih {e nakup 20 elektromotornih garnitur, 31 sodobnih potni{kih vagonov ter {tirih nagibnih elektromotornih garnitur vi{jega kakovostnega razreda. Dr. Jurkovi~ je povedal {e, da bodo Slovenske `eleznice svoj dele` prispevale tudi z reorgani- zacijo, s kr~enjem {tevila organi- zacijskih nivojev s {estih na {tiri, z optimiranjem delovnih postop- kov ter z bolj{im gospodarje- njem, ki se povezuje z zmanj{e- vanjem prevelikih stro{kov. Predsednik Luke Koper Robert ^asar je napovedal, da bo `e posodobitev proge med Koprom in Diva~o za vsaj 30 odstotkov pove~ala njene zmogljivosti, ~esar se v Luki zelo veselijo. Na~rtujejo namre~ podalj{anje pomola 1 in 2 ter gradnjo kontejnerske- ga terminala oziroma tretjega pomola. S tem se bo operativna lu{ka povr{ina pove~ala za 46 hektarjev. »S temi deli in grad- njo nove proge med Koprom in Diva~o nam nobeno pristani{~e v Jadranu ne bo moglo biti kon- kuren~no,« je prepri~an ^asar. Povedal je, da so lani pretovorili 13 milijon ton tovora, do leta 2015 pa bodo letni pretovor pove~ali na najmanj 18 milijo- nov ton. Povedal je tudi, da si v Luki prizadevajo za pove~evanje odvozov z vlaki ter pohvalil sode- lovanje s Slovenskimi `eleznica- mi, v katerem ni ve~ napetosti iz preteklosti. Dr. Jurkovi~ je spregovoril o prizadevanjih na{ega podjetja, ki pa jih ovirata slaba infrastruktura in delno pomanjkljiv vozni park. 5 Revija Slovenskih `eleznic marec 2006 Aktualno Marko Tancar Po dolgotrajnih pogajanjih in iskanju optimalne re{itve za delo vlakovnih odpravnikov na postaji Jesenice sta generalni direktor Slovenskih `eleznic, dr. Jo`e Jurkovi~, in predstav- nik avstrijskih `eleznic (ÖBB), Peter Klugar, podpisala aneks k Sporazumu o mejnem `elez- ni{kem prometu, ki je bil med tedanjimi J@ in ÖBB sklenjen leta 1986. V skladu s spremenjenim dogovorom izobra`evanja vla- kovnih odpravnikov ne vodijo ve~ delavci avstrijskih `elez- nic, temve~ delavci Slovenskih `eleznic, ki po predhodnem izobra`evanju na ÖBB dobi- jo licenco ÖBB za nadaljnje pou~evanje in preverjanje zna- nja vlakovnih odpravnikov na postaji Jesenice. Tak{na uredi- tev je tudi v skladu z avstrij- sko zakonodajo in zadevno Smernico o rednem promet- nem izobra`evanju delavcev ÖBB Infrastrukturbetrieb AG. Predstavnika Slovenskih `elez- nic sta se tako 8. in 9. marca udele`ila izobra`evanja in prejela licenco za izobra`eva- nje vlakovnih odpravnikov na postaji Jesenice o poznavanju predpisov avstrijskih `eleznic. Izobra`evanje slovenskih vla- kovnih odpravnikov o predpi- sih ÖBB je potekalo v okviru rednega mese~nega izobra`e- vanja, ki je bilo med 13. in 16. marcem. Izobra`evanja in preverjanja znanja o predpisih sosednje `eleznice se je med 13. in 15. marcem udele`ilo 19 jeseni{kih vlakovnih odpra- vnikov. Po koncu preverjanja so Slovenske `eleznice avstrijskim `eleznicam poslale potrdilo, da so vlakovni odpravniki opravili preverjanje. Avstrijske `elezni- ce so nato obvestile Slovenske `eleznice, da je za~asna licenca od 16. marca, ko bi sicer neha- la veljati, podalj{ana. Promet na mejni postaji Jesenice tako poteka normalno. Licenca jeseni{kim prometnikom podalj{ana Na odseku med postajama Podnart in Lesce Bled na gorenj- ski progi vlaki `e skoraj dve leti vozijo z zmanj{ano hitrostjo, zaradi izrednega dogodka, ki se je pripetil 27. maja 2004 v km 614+356. V za~etku aprila pa so le stekla pripravljalna dela na sanacijo posledic izred- nega dogodka, ki se bo za~ela v drugi polovici aprila. Skupna vrednost del, ki jih bo opravilo @elezni{ko gradbeno podjetje Ljubljana, je okrog 450 milijonov tolarjev. Sanacija se bo za~ela na za~etku krivi- ne, v kateri se je pred dvema letoma primerilo iztirjenje. Sanacija bo obsegala zame- njavo po{kodovanih pragov od mesta iztirjenja do uvozne kret- nice {tevilka 1 na postaji Lesce Bled, zamenjavo po{kodovanih kretnic (kretnice1, kretnice 2 in menjala kretnice 3) ter pri- padajo~ih tirnih zvez v novi gramozni gredi in na novem tamponskem sloju, vklju~no z odvodnjavanjem. Zamenjana bo tudi dotrajana gramozna greda ter saniran prepust v km 614+817, kjer bo vgrajen nov monta`ni AB prepust. Na razli~nih odsekih od Kranja do Jesenic pa bodo med zapora- mi potekala {e razli~na druga manj{a vzdr`evalna dela. ^eprav so omenjena dela posle- dica iztirjenja, pa lahko zapi{e- mo, da bi bila tudi brez izredne- ga dogodka ve~ kot potrebna. Tirnice sistema S49 so namre~ na razli~ne na~ine pritrjene na pragove, ki so povpre~no stari okrog 15 let. Zadnji remont proge je bil na tem obmo~- ju opravljen `e daljnega leta 1963 in 1964. Sledili so le delni posegi – leta 1995 sejanje gramozne grede od okrog km 614+800 proti postaji Podnart in zamenjava tirnic od pribli- `no km 614+750 do kretnice 1 na postaji Lesce Bled, leta 2001 je bil obnovljen peron v Radovljici, leta 2003 pa zame- njane tirnice od km 614+830 do km 615+430. Sanacija posledic iztirjenja pri Lescah V prvih dneh marca so delavci @GP Ljubljana opravljali pripravljalna dela. 6 Aktualno Marko Tancar @elezni{ki potni{ki promet v Evropi se je lani pove~al za 1,6 odstotka, tovorni promet pa je padel za 1,3 odstotka, so pokazali prvi rezultati o lanskem delu evropskih `eleznic, ki jih je objavila mednarodna `elezni{ka zveze UIC. Potni{ki promet Kot ka`ejo statistike, je potni{ki promet lani nara{~al. Evropske `eleznice so opravile 441,7 milijar- de potni{kih kilometrov, kar je za 1,6 odstotka ve~ kakor leta 2004. [estindvajset evropskih `elezni{kih podjetij je doseglo bolj{e rezultate kakor leto prej. Med njimi smo bile Slovenske `eleznice. V dva- najstih pa se je {tevilo potni{kih kilometrov zmanj{alo. Najve~ji napredek so dosegle `eleznice v Estoniji (EVR) z 29- odstotnim pove~anjem PKM, v Bosni (@BH) z 18 odstotki, na Irskem (CIE) s 13 odstotki ter lat- vijske LDZ z 10-odstotnim pove- ~anjem potni{kih kilometrov. Treba pa je omeniti, da so v teh dr`avah v primerjavi z drugimi evropski- mi `eleznicami absolutne {tevil- ke relativno majhne. Spodbudne rezultate so dosegle {e {vicarske `eleznice CFF/SBB in gr{ke `elezni- ce OSE z 9-odstotnim pove~anjem PKM, pa tudi belgijske `eleznice SNCB, ki so dosegle 6-odstotno pove~anje. Francoske `eleznice so potrdile svoj polo`aj vodilnega evrop- skega `elezni{kega prevoznika s 76,5 milijarde potni{kih kilome- trov; tesno jim sledijo Nem{ke `eleznice (71,8 milijarde PKM), Italijanske `eleznice s 46,1 mili- jarde PKM ter britanske `eleznice ATOC z 42,7 milijarde potni{kih kilometrov. Na drugi strani pa je potni{ki promet v nekaterih dr- `avah tudi ob~utno upadel – na Poljskem za deset odstotkov, v Srbiji, Bolgariji in Romuniji pa za ve~ kakor sedem odstotkov. Tovorni promet Evropski `elezni{ki tovorni pro- met je lani dosegel skupaj 653,6 milijarde tonskih kilometrov, za 1,3 odstotka manj kakor leta 2004. Podobno kot pri potni{kem prometu so tudi pri tovornih pre- vozih rezultati posameznih `elez- nic zelo razli~ni. V 18 `elezni{kih prevoznikih, tudi na S@, je tovor nara{~al, v 16 pa padal. Nekaj spektakularnih dose`kov lahko najdemo v dr`avah Jugovzhodne Evrope, kjer odpiranje meja spod- buja razvoj mednarodnega pro- meta. @eleznice Republike Srbske so kar za 146 odstotkov pove~ale {tevilo tonskih kilometrov, @elez- nice Bosne in Hercegovine za 71 odstotkov, makedonske `eleznice za 22 odstotkov, hrva{ke za 14 in srbske `eleznice za 10 odstotkov. [vicarske zvezne `eleznice so dosegle prav tako hvale vredno 13-odstotno pove~anje prometa, med 6 in 10 odstotkov ve~ kakor predlani pa je bilo tonskih kilo- metrov v Belgiji, Estoniji, Gr~iji, Litvi, Latviji, na Portugalskem in v Belorusiji. Omenjenim pove~evanjem prevo- zov nasproti pa stojijo slabi rezul- tati {tevilnih evropskih prevoz- nikov – 30-odstotno zmanj{anje prevozov luksembur{kih `eleznic CFL, 24-odstotno CIE (Irska), 10- odstotno SNCF (Francija) in 9- odstotno RENFE ([panija), PKP (Poljska) in CFR (Romunija). Kljub 4-odstotnemu padcu prometa ukrajinske `eleznice ostajajo naj- ve~ji evropski ̀ elezni{ki prevoznik tovora z 224 milijardami tonskih kilometrov. Na drugem mestu so s 83 milijardami tonskih kilome- trov nem{ke `eleznice DB, tretje s 44 milijardami poljske PKP in ~etrte francoske SNCF. Brez upo- {tevanja Ukrajine se je evropski tovorni promet rahlo pove~al, za 0,3 odstotka. Zanimiv je pogled na lansko sta- tistiko mednarodnega tovornega prometa, ki je v Evropski uniji padel za 3,8 odstotka, v vsej Evropi pa za 2,4 odstotka. Tudi pri tej vrsti prometa so rezultati posameznih `eleznic zelo razli~- ni. [vicarske `eleznice so dosegle kar 36-odstotno rast, gr{ke OSE pa 30-odstotno. Tudi v med- narodnem tovornem prometu so vodilne ukrajinske `eleznice, druge so nem{ke in tretje latvijske `eleznice. Najslab{i pa so bili lani rezultati portugalskih `eleznic (17-odstotni padec), Italijanskih dr`avnih `eleznic (-13 odstot- kov) ter francoskih SNCF (-12 odstotkov). Zanimivo je tudi, da je dele` mednarodnega prometa v EU padel na le 50 odstotkov celotnega `elezni{kega tovorne- ga prometa. Dele`, ki je v na{em podjetju kar okrog 90 odstotkov, je v vsej Evropi leta 2004 dose- gal 55,8 odstotka, lani pa 55,2 odstotka. Evropske `eleznice leta 2005 Ve~ potnikov, manj tovora Francoske `eleznice so potrdile svoj polo`aj vodilnega evropskega `elezni{kega prevoznika v potniškem prometu. 7 Revija Slovenskih `eleznic marec 2006 Potniški promet Ana Tu{ar V svetu je turizem ena najpomembnej{ih, hitro rasto~ih panog. Turizem in transport sta medsebojno tesno povezana in soodvisna, saj le z dobrimi mo`nostmi za prevoz potnikov lahko uspe{no razvijamo turizem na {ir{em trgu. Vendar je dele` `eleznice v turisti~nih aran`majih v tujini nizek, v Sloveniji pa zanemarljiv. Kadar koli v ~asopisih prebira- mo rubrike, v katerih sodeluje- jo turisti~ne agencije s svojimi programi, lahko ugotovimo, da agencije tako reko~ pozabljajo na `eleznico. Aran`maji, ki jih ponujajo slovenskim izletni- kom, so organizirani z avtobusi ali letali, o vlaku ni ne duha ne sluha. In to kljub temu, da jim posredujemo tako novosti o `elezni{kih povezavah kot tudi o cenovno ugodnih ponud- bah, ki jih je v zadnjem ~asu kar precej. Slovenske turisti~ne agencije, razen izjemno redkih svetlih izjem, vlaka ne upo- rabljajo. Pri potovanjih posa- meznikov je druga~e – zlasti v poletni sezoni se tudi z na{imi vlaki preva`ajo potniki z vseh vetrov. V tujini je agencij, ki svoje izle- te organizirajo z vlaki, precej ve~, nekatere `elezni{ke uprave pa imajo tudi lastne agenci- je, katerih delo je usmerjeno predvsem v organiziranje izle- tov z vlaki. Turisti~na potova- nja predstavljajo namre~ eno od pomembnih mo`nosti za pove~anje obsega prevoza v `elezni{kem potni{kem pro- metu, tako v notranjem kot tudi mednarodnem. Obenem pa lahko turisti~na potovanja zapolnijo sicer neizrabljene proste zmogljivosti, saj obi- ~ajno ne sovpadajo s promet- nimi konicami rednih potnikov, se pravi s prevozi dnevnih in tedenskih migrantov. Za izletni{ki oziroma popotni{ki turizem je primernih kar nekaj `elezni{kih ponudb, {e posebej pa je v turizmu znana tarifa Rail Inclusive Tours (RIT). Ta je namenjena za turisti- ~na potovanja v mednarodnem prometu. Namenjena je tako za posameznike kot za skupine oseb, ki potujejo skupaj in je njihovo potovanje organizirano po progah vsaj dveh ̀ elezni{kih podjetij. Cena aran`maja pravi- loma vsebuje prevozno ceno v 1. ali 2. razredu vlaka ter vsaj eno preno~itev. Dodatne storitve, kot so ogledi, izleti, so lahko fakultativni (pla~lji- vi posebej), lahko pa so `e del cene aran`maja. Avstrijske `eleznice kot poslovodna upra- va za tarifo RIT so februarja v Gradcu organizirale sestanek o`je delovne skupine, na kateri smo sodelovali kot opazovalci. V tarifo RIT je sicer v~lanje- na ve~ina evropskih `elezni- {kih uprav, vendar gre v ve~ini primerov le za pasivno ~lan- stvo, kar pomeni, da na svojih progah dopu{~ajo prevoz po pogojih tarife RIT (oziroma za tovrstne prevoze dajejo dolo- ~ene popuste), vendar pa sami ne organizirajo tovrstnih turi- sti~nih aran`majev. Na sestanku so bile zanimive predvsem predstavitve kon- kretnih primerov razvijanja sodelovanja med `eleznico kot prevoznikom in turisti~nimi agencijami. Gost sestanka je bil Beni Imhof, predstavnik agen- cije Railtour iz [vice. Railtour je agencija, v kateri imajo svoj manj{inski dele` tudi {vicarske `eleznice. Namen agencije je pospe{evanje turizma z vla- kom, ~eprav v zadnjem ~asu organizirajo turisti~ne aran`- maje tudi z drugimi prevoznimi sredstvi. Resnici na ljubo, dele` vlaka v turizmu tudi pri [vicar- jih, tradicionalno usmerjenih na `elezni{ki prevoz, pada. Vi{ina finan~nih sredstev, ki jih agencija namenja za promo- cijo vlaka, je za na{e razmere naravnost osupljiva. Letni pro- ra~un za tovrstno promocijo zna{a namre~ skoraj 2,8 mili- jona evrov oziroma 670 mili- jonov tolarjev. Na leto izdajo 1,5 milijona katalogov, tako da njihov katalog prebere vsak drugi [vicar – kar torej hkrati pomeni, da so [vicarji s ponud- bo zelo dobro seznanjeni. Sodelovanje transporta in turizma uspe{no razvijajo tudi avstrijske `eleznice, ki imajo prav tako svojo agencijo, in sicer RailTours Avstria. Pri oblikova- nju aran`majev agencija izha- ja predvsem iz nizkocenovnih `elezni{kih ponudb, kot je na primer ponudba SparSchiene za 29 evrov, in tarifnih pogojev RIT. ^eprav gre najpogosteje za omejene kontingente `elez- ni{kih in hotelskih zmogljivo- @eleznica in turizem S@ 33-037 na revizijo v Srbijo V za~etku aprila je bila muzejska parna lokomotiva S@ 33-037 pre- peljana iz Ljubljane v Srbijo, kjer bodo v podjetju [invoz, v Zrenjaninu, na njej opravili revizijo in jo ponovno usposobili za vleko muzejskih vlakov. Predvideno je, da bo revizija narejena v nekaj ve~ kakor treh mesecih, in lokomotiva bo tako nared za slavnostno vo`njo ob 100. obletnici zgraditve bohinjske proge. Trenutno je v omenjeni delavnici {e ena na{a muzejska lokomotiva, S@ 25-026, katere revizija je kon~ana, in bo `e v kratkem spet doma v Sloveniji. Tako bomo lahko ob za~etku turisti~ne sezone ponudili turistom in ljubiteljem `eleznic spet dve vozni parni lokomotivi in zaokro`ili ponudbo muzejskih vlakov, ki so `e ve~ kakor desetletje in pol sestavni del na{e ponudbe v potni{kem prometu in obenem tudi promocija na{ega podjetja. Izidor Gruden S@ 33-037 pred odhodom na revizijo v [i{ki. 8 Potniški promet Ob~utno ve~ potnikov na vlakih med Slovenijo in Italijo Na{i vlaki so v prvih dveh mesecih leto{njega leta v Italijo in iz nje prepeljali za dobrih 35 odstotkov ve~ potnikov kakor v istem obdo- bju lani. Zanimivo je, da je rast potnikov nekoliko ve~ja v smeri iz Slovenije v Italijo. Pomemben je dele` tranzitnih potnikov iz smeri Hrva{ke, Mad`arske in Romunije ter Srbije. Rast {tevila potnikov je med drugim posledica izbolj{av voz- nega reda v smeri Ljubljana- Trst-Benetke ter uvedbe tako imenovanih globalnih cen med Slovenijo in Italijo. Potniki lahko od decembra izbirajo med {iroko paleto razli~nih cenovnih ponudb, ki so odvisne od struk- ture potnikov in dneva potova- nja. Tako je enosmerna vozov- nica za potovanje iz Ljubljane do Benetk po ponudbi Smart naprodaj `e za 15 evrov. Vse glo- balne cene vozovnic vklju~ujejo tudi obvezno rezervacijo sede`a ali le`i{~a, sistem globalnih cen pa velja tudi na ve~ini daljinskih vlakov v Italiji. Iz Slovenije v Italijo in nazaj na dan vozijo trije mednarodni vlaki - dva dnevna vlaka Euro City in en no~ni vlak Euro Night. Vsi trije pari vlakov vozijo do Benetk ali iz njih, od koder so {tevil- ne neposredne povezave proti Rimu, Milanu in Torinu pa tudi v smeri Nice, Geneve in Pariza. Na zadnjem sestanku delovne skupine slovenskih, italijanskih, hrva{kih, mad`arskih ter romun- skih ̀ eleznic, 16. marca, so sode- lujo~a podjetja sprejela izhodi{~a za oblikovanje mednarodnega voznega reda potni{kih vlakov za leto 2007. Sprejeli so odlo~- itev o uvedbi neposredne no~ne povezave Beograda in Benetk ~ez Ljubljano ter nekatere novosti pri ponudbah cen. Med slednjimi je zlasti aktualna ponudba za izlete {olskih skupin, s katero `elijo `eleznice bolj konkurirati avto- busnim in letalskim prevozom. Slovenske `eleznice pa si zelo prizadevajo tudi za izbolj{anje povezav s Trstom ter vzposta- vitev povezav z Benetkami kot izhodi{~em za ladijska potovanja v Gr~ijo. Benetke so eden od privla~nih turisti~nih ciljev v Italiji, kamor lahko potujemo tudi z vlakom. sti po ugodnih cenah, ne gre zanemariti promocijskega u~in- ka teh ponudb. V o~eh potni- kov pogosto velja mednarodni `elezni{ki prevoz za dragega in s tovrstnimi akcijami se ta podoba vsekakor spreminja. Z aran`maji BahnCity-HIT avstrij- ske `eleznice dokazujejo, da je po zelo nizkih cenah mogo~e potovati tudi z vlakom. Za pomladno sezono 2006 so pri- pravili ponudbe za Nem~ijo, Italijo in Mad`arsko, ki jih `e intenzivno ogla{ujejo z najraz- li~nejšimi letaki in oglasi. Slovenije kot turisti~nega cilja ne pokrivata niti Railtour iz [vice niti RailTours Avstria. A ker je na{a domovina s svojimi mesti in naravnimi lepotami prav tako zanimiva, smo se z avstrijskimi `eleznicami dogovorili za vklju- ~itev Ljubljane v njihovo BahnCity HIT ponudbo. Hotel Domina Grand Media Hotel & Casino Ljubljana je zato pripravil posebej ugodno ponudbo. Dodatno smo skupaj z avstrijskimi `eleznica- mi na vlaku 150/151 EC Emona dolo~ili kontingent sede`ev po nizkih cenah in tako smo vsi skupaj agenciji RailTours Avstria omogo~ili pripravo cenovno zani- mivih aran`majev. Na~rtujemo tudi pripravo skupnih aran`ma- jev s Postojnsko jamo. Za~etni koraki so torej storjeni, seveda pa bo treba {e nadaljevati z umeš- ~anjem ponudbe na trgu in pri- dobivanjem potnikov. Avstrija je le eden od {tevilnih, za nas zanimivih trgov, jih je pa {e cela vrsta, kjer bi lahko uspe- {no povezali `eleznico in turi- zem. Naloga ni lahka, kajti kon- kuren~ni boj na turisti~nem trgu je neusmiljen. Prepri~ati tujca, naj z vlakom obi{~e Slovenijo, ki resnici na ljubo ni ravno poceni, namre~ ni lahko. Konkuren~ne cene prevoza in turisti~nih sto- ritev ter seveda kakovost bodo najbolj{i argumenti za uspe{en razvoj na dolgi rok. In tudi ~e nam bo v tujini uspelo, je pred nami {e vedno naloga, da tudi slovenske agencije prepri~amo o na{ih skupnih mo`nostih. Nam bo to uspelo? Potniški promet Mirjana Vanovac Gremo na lep{e … Zima je letos pokazala svojo hudo stran. ^e se{tejemo vse mrzle dni, bomo prav veseli, ~e je ne bomo ve~ ob~utili do konca leta. April s prvimi prazniki in prostimi dnevi nekako oznanja za~etek lep{ega (vremena ali `ivljenja?). ^e se odlo~ite, da si proste dneve aprila in maja popestrite s kak{nim potovanjem, vas vabimo, da se odpravite na morje. Po lanski izjemno uspe{ni sezoni vo`enj vlaka v Pulj, ko smo od junija do avgusta v Istro - Kanfanar, Pazin in Pulj - odpeljali kar za 50 odstotkov ve~ potnikov kakor leto prej, smo v dogovoru s hrva{kimi kolegi vlak v Pulj vpeljali {e v ~asu prvomajskih praznikov, od 26. aprila do 2. maja. Seveda bo vlak vozil {e v poletni sezoni, in sicer vsak dan od 24. junija do 27. avgusta. V tem ~asu bo mogo~ tudi prevoz koles. Ve~ina nas potuje v Pulj, ki je najve~je mesto v Istri z ve~ kakor 80.000 prebivalci. Staro mesto - njegova zgodovina sega v ~as pred tri tiso~ leti - je ume{~eno na ju`nem koncu polotoka Istra. Kulturni in zgo- dovinski spomeniki so kar posejani po mestu. Vsem znan je zagotovo rimski amfiteater – Arena – zgrajen med vladanjem cesarja Avgusta, raz{irjen na dana{nje mere pa v ~asu vladavine cesarja Vespasiana. Arena danes sprejme okrog 23.000 ljudi in je tradicionalen prostor za Puljski filmski festival, seveda pa je odli~no prizori{~e za {tevilne kon- certe in gledali{ke predstave. Vendar tudi prazna Arena ne izgubi niti trohice svoje veli~astnosti. Tu so {e mogo~na katedrala, zgrajena na temeljih templja Jupitra, slavolok Port Aurea, postavljen v ~ast dru`ine Sergius, in Herkulesova vrata za obrambo mesta v ~asu Rimljanov. Ko ste v Pulju, pa nikar ne zamudite obiska Brionov. Z ladjo se lahko ~ez Fa`anski kanal odpeljete proti Brionskim otokom. Gre za skupi- no 14 otokov, med katerimi je najve~ji Veliki Brion. Otok je porasel s prekrasno mediteransko vegetacijo ve~ kakor 600 vrst rastlin. Na njem `ivi okrog 250 vrst `ivali, poleg tega pa je »posejan« s {tevilnimi arheolo{kimi ostanki, ki pri~ajo, da je sredozemska klima omogo~ila zelo zgodnjo poselitev otoka z navadnimi ljudmi, ~eprav je v spominu ljudi zapisan kot letovi{~e za politike, {e posebej enega. [e dandanes je otok kraj {tevilnih diplomatskih sre~anj. Po njem se lahko zapeljete s turisti~nim vlakom, se vmes sprehodite in ogledujete naravne lepo- te, safari park ali pa zgodovinske to~ke, kot so rimska vila v zalivu Verige, bizantinski kastrum, cerkvica sv. Germana iz 15. stol., zbirke v tamkaj{njih muzejih in drugo. Vozni red vlaka Ljubljana–Pulj … ODHOD Vlak 1472 VRNITEV Vlak 1473 Ljubljana 7.10 Pulj 18.03 Pulj 11.16 Ljubljana 22.19 V Pulj boste najceneje potovali v skupini s ponudbo CityStar International (~e potuje do najve~ pet odraslih oseb in en otrok) ali s popustom za skupine, ~e potuje {est in ve~ oseb. Vozovnice CityStar International se izdajajo za povratna potovanja za posamezne potni- ke ter za skupinska potovanja, vendar za najve~ pet oseb. Vozovnica je primerna tudi za potovanje ve~ kakor petih oseb, saj v tem primeru lahko kupite ve~ vozovnic. Ponudba City Star je {e posebej primerna za potovanje dru`in. Otroci v starosti od 6 let do 15 let v spremstvu star{ev ali starih star{ev namre~ potujejo brezpla~no. Seveda pa potu- jejo brezpla~no tudi otroci, mlaj{i od 6 let. Vozovnica po ponudbi City Star S@-H@ velja en mesec, pri ~emer velja, da v odhodu ni omejitev, vra~ate pa se lahko najprej prvo nedeljo (od 00. ure) po dnevu, ko je za~ela vozovnica veljati. … in seveda cena Vrsta ponudbe v tolarjih v evrih Navadna povratna vozovnica 6.902 28,80 Povratna vozovnica za mlade (z izkaznico S@ Euro<26) 6.087 25,40 Skupina (~e potuje 6 ali ve~ oseb), na osebo 5.224 21,80 City Star International (~e potuje 5 oseb), na osebo 5.636 21,50 Podrobnej{e informacije dobite na svoji `elezni{ki postaji, pri poob- la{~enih prodajalcih, na telefonski {tevilki 01 29 13 391 in po e-po{ti potnik.info@slo-zeleznice.si. Revija Slovenskih `eleznic marec 2006 9 10 Tovorni promet Karl Kumše Prvi novi tovorni vagoni pred prevzemom Kot smo v Novi progi `e pisali, so Slovenske `eleznice na javnem raz- pisu izbrale podjetje Siemens, d. o. o., Ljubljana kot glavnega part- nerja v konzorciju za dobavo novih tovornih vagonov. Pogodba je bila podpisana 27. julija lani, vklju~uje pa dobavo sto tovornih vagonov serije Habbii(ll)nss, od tega 85 brez pregradnih sten (Habbiinss) in 15 s pregradnimi stenami (Habbiillnss). Siemens je sklenil konzorcijsko pogodbo z mariborskim podjetjem TVT Nova, tako da vagone po licenci Siemens Avstrija izdelujejo v delavnicah TVT Nove v Mariboru. Verjetno bo zanimiva razlaga ~rkovne oznake Habbii(ll)nss-z, ki jo nosijo novi vagoni: H – specialni pokriti vagon a – 4-osni vagon bb – uporabna dol`ina ve~ja od 22 metrov ii – z oja~animi bo~nimi stranicami ll – s pomi~nimi pregradnimi stenami, ki se lahko zapahnejo n – nakladalna masa ve~ja od 60 ton ss – najve~ja hitrost vo`nje 120 kilometrov na uro z – s pritrdilno zavoro [tevil~na oznaka prvega vagona Habbiinss-z je 31 79 274 1 001-7. Kot povedo `e oznake vagonov, bodo ti namenjeni za prevoze kosov- nih tovorov velikih prostornin in tovorov na paletah. Vagoni omogo- ~ajo lahko in enostavno nakladanje z vili~arjem s tal ali z nakladalne klan~ine z obeh strani vagona, saj se vsaka bo~na pomi~na stranica lahko odpre tako, da je naenkrat odprta polovica dol`ine vagona. Pomi~ne stranice so lahke, na vsakem vagonu so {tiri. Izdelane so z varjenjem iz namensko izdelanih aluminijskih profilov in posebno oblikovane aluminijske plo~evine. Pomi~na stranica se z lahkoto pre- mika z vrtljivimi kole{~ki po vodilnem profilu. Odpahnjena pomi~na stranica se v zaprtem in odprtem polo`aju zasko~i, da pri nepredvide- nem sunku v smeri vo`nje vagona ne more priti do po{kodbe pri njeni uporabi. Po nalo`itvi vagona se pomi~na stranica s posebnim meha- nizmom zapahne. Ko so pomi~ne stranice zaprte, dobro tesnijo, saj so opremljene s sistemom tako imenovanega labirintnega tesnjenja. Izdelava vagonov poteka tako, da v TVT Nova nekatere sestavne dele izdelujejo sami, delno pa jih naro~ajo pri poddobaviteljih. Glavni pod- dobavitelji so za zvarjence tovarna Romvag iz Romunije, za zavorno opremo tovarna Knorr iz Nem~ije, za pomi~ne stranice tovarna WBN Nove vagone izdelujejo v Mariborski TVT Nova. 11 Revija Slovenskih `eleznic marec 2006 Tovorni promet Niesky iz Nem~ije, za podstavne vozi~ke tovarna ELH iz Nem~ije, za kolesne dvojice pa tovarna Rafil iz Nem~ije. Kon~no sestavljanje vagona z varjenjem, barvanje ter monta`o zavorne in druge opreme pa opravijo v TVT Novi. @e med izdelavo vagona in seveda po njenem koncu se skladno z na~rtom nadziranja kakovosti opravljajo meritve in tehni~ni prevzemi vagonov. Javna agencija za `elezni{ki promet bo za novi tip vagona izdala odlo~bo o uvrstitvi novih vagonov v promet za vo`njo po slovenskih tirih. Po prejemu te odlo~be bomo morali {e opraviti kon~ni prevzem in preizkusno vo`njo vseh vagonov. Tako bodo prvi novi vagoni, ki jih v PE Tovorni promet `e te`ko pri~akuje- mo, predvidoma za~eli voziti `e v drugi polovici aprila. Najpomembnej{i tehni~ni podatki vagonov Habbii(ll)nss-z: • masa polno nalo`enega vagona ..................................................................90 t • osna obremenitev vagona ...........................................................................22,5 t • lastna masa Habbiinss/ Habbiillnss .................................................26/27,3 t • masa tovora pri osni obremenitvi 22,5 tone ...........................64/62,5 t • vi{ina poda nad gornjim robom tirnice .............................................. 1,2 m • dol`ina ~ez odbojnike .............................................................................. 23,27 m • uporabna dol`ina poda Habbiinss/Habbiillnss ............ 22,006/21,550 m • uporabna {irina poda .................................................................................. 2,84 m • prosta vi{ina notranjosti ............................................................................ 2,80 m • razmik vrtljivih ~epov ................................................................................ 17,73 m • {tevilo nalo`enih euro Habbiinss/Habbiillnss ...................................63/61 • {tevilo nalo`enih industrijskih palet Habbiinss/ Habbiillnss ....42/42 • uporabna prostornina Habbiinss/Habbiillnss ................166/161,6 m3 • uporabna povr{ina Habbiinss/Habbiillnss ......................... 62,5/61,2 m3 • najve~ja hitrost vo`nje ...........................................................................120 km/h Na vlakih Slovenskih `eleznic ve~ tovora tudi marca Vsaka bo~na pomi~na stranica se lahko odpre tako, da je naenkrat odprta polovica dol`ine vagona. [tevil~na oznaka prvega vagona Habbiinss-z. Tovorni vlaki Slovenskih `eleznic so januarja in februarja skupaj prepeljali 2,82 milijona ton tovora in opravili 565 milijonov netotonskih kilometrov. S tem so bili primerljivi lanski rezultati pri koli~ini tovora prese`eni za 13,9 odstotka, pri netotonskih kilometrih pa za 12,7 odstotka. V prvih dveh mesecih leta smo tako Slovenske `eleznice prepeljale 344.155 ton tovora ve~ kot v istem lanskem obdobju. Dobre rezultate gre pripisati predvsem pove~anim prevozom naftnih deriva- tov, premoga in `elezove rude ter kombiniranim prevozom. Gledano po vrstah prometa smo Slovenske `eleznice najbolj{e rezultate dosegle v lu{kem tranzitu (+ 18,1 %) in v uvozu (+19,6 %). Pozitivna gibanja v našem tovornem prometu se nadaljujejo tudi marca. V prvih dveh tednih marca je bilo tovora za 5 odstotkov ve~ kot lani, tovorni vlaki pa so opravili za 4 odstotke ve~ netotonskih kilometrov kot v istem lan- skem obdobju. Od za~etka januarja do 14. marca smo Slovenske `eleznice v tovornem pro- metu lanske dose`ke pri koli~ini tovora presegle za obseg prevozov 6 dni. Zadnji podatki pa kažejo, da smo lanske rezultate do konca marca pri oprav- ljenem delu presegli za 6 odstotkov, pri koli~ini tovora pa za 7 odstotkov. 12 Infrastruktura Marko Tancar Varnost v cestnih predorih Odmevna delavnica na S@ V Stekleni dvorani upravne stavbe Slovenskih `eleznic v Ljubljani je 16. marca pote- kala enodnevna delavnica z naslovom Varnost v predorih, ki sta jo organizirala Dru{tvo za podzemne in geotehni~ne kon- strukcije ter DARS. Ve~ kakor 80 udele`encev, med katerimi so bili tudi predstavniki na{ega podjetja, je uvodoma pozdra- vil predsednik uprave DARS-a Rajko Siro~i~. Predstavitve sodelujo~ih stro- kovnjakov so se osredoto~ile na posamezne aktualne teme, povezane z gradnjo in upora- bo cestnih predorov. Dobr{en del je bil namenjen varnosti v cestnih predorih. Leta 2004 je za~ela veljati evropska direktiva o najmanj{ih varnostnih zahte- vah za predore na ~ezevropski cestni mre`i. Slovenija svojih novih predpisov za projektira- nje, gradnjo in zagotavljanje prometne varnosti nima, zato jih je prevzela od sosednjih dr`av. Ker so slovenski avto- cestni predori ve~inoma no- vej{i, pa ve~jih te`av, poveza- nih s posodobitvijo starih pre- dorov, v primerjavi z drugimi dr`avami pravzaprav ni. V razpravi je bilo ugotovlje- no, da so na{i predori varni, po oceni Adacovega programa Euro TAP pa so celo med bolj- {imi v Evropi. Ve~ina jih je sodobno opremljenih, nekate- ri pa se ravno posodabljajo. Oprema kratkih predorov pa presega zahtevane direktive EU. Vseeno pa bi lahko varnost {e izbolj{ali, ~eprav se nesre~am v predorih, tudi v tistih z vgra- jeno najsodobnej{o opremo, ne bo mogo~e povsem izogni- ti. Na pove~anje varnosti bi lahko odlo~ilno vplivalo bolj{e seznanjanje voznikov z varno vo`njo skozi predore, bolj{e prezra~evanje, posodobljena oprema in rekonstrukcija sta- rej{ih predorov. Ena od te`av je tudi vpliv mo~nega vetra na razmere v predoru, kar ni samo posledica vremenskih razmer, temve~ tudi manj primerne lege portalov. Razpravljalci so se tudi strinjali, da je video nadzor v predorih sodoben, treba pa bo slediti novostim in opremo sproti posodabljati in prilagajati. Te`ave pa ob more- bitnih nesre~ah povzro~a tudi dolg odzivni ~as gasilcev. Glede na velik odmev delavni- ce v strokovni javnosti so se v Dru{tvu za podzemne in geo- tehni~ne konstrukcije odlo~ili, da bodo posebno delavnico organizirali tudi o varnosti pro- meta v `elezni{kih predorih. ^eprav je zunaj `e pomladansko toplo, pa se bomo {e enkrat spomnili na te`ave, ki jih je prinesla leto{nja rekordna zima. V prej{nji {tevilki smo `e pisali o tem, kako je huda zima ovirala promet tudi na koprski progi. Tokrat pa k `e zapisanemu dodajamo, da so svoj dele` na primorskem koncu prispe- vali tudi delavci nadzorni{tev voznega omre`ja Pivka in Logatec. Med 12. decembrom in 15. marcem so za pregledovanje in odstranjevanje ledu porabili kar 52 dni, odstranjevanje ledu v predorih pa je potekalo pri izredno nizkih temperaturah dale~ pod ledi{~em in pogosto ob mo~ni burji. Kljub dolgi zimi pa so delavci omenjenih nadzorni{tev zamenjali 407 nosilcev vozne mre`e na odseku Pivka- Gornje Le`e~e. Prva faza del je s tem kon~ana, urediti pa bo treba {e kompenzacijo vozne mre`e, zatezanja in preklope ter obe{alke. Viljem Škrabolje 13 Revija Slovenskih `eleznic marec 2006 Intervju Marko Tancar Do rezultatov z boljšim sodelovanjem Lu{ki tranzit je nekak{en paradni konj na{ega tovornega prometa, saj pomeni kar ~etrtino vsega tovora, ki ga pre- peljejo na{i vlaki, kar nekako razvadili pa so nas iz meseca v mesec rekordni rezultati te vrste prevozov. Jo`e Orel, ki je novembra lani prevzel vodenje Sekcije za tovorni promet Koper, delo na tovorni postaji Koper pozna do obisti. Nam lahko najprej na kratko predstavite sekcijo, ki jo vodite? Na{a sekcija pokriva zelo veliko podro~je – od Ilirske Bistrice na eni strani pa vse do Borovnice in Jesenic na drugi. Sestavljajo jo delovne enote Koper, Nova Gorica, Se`ana in Postojna. V njej nas je zaposle- nih 464 delavcev. Pri svojem delu pokrivamo razli~ne vrste tovorne- ga prometa, tu v Kopru pa se osredoto~amo zlasti na lu{ki promet, kjer nam je glavna naloga zagotavljanje ~im ve~je preto~nosti. Ladje v Koper iz leta v leto namre~ pripeljejo ve~ tovora, organizacija nje- govega odvoza pa je zaradi zastarele infrastrukture in pomanjkanja voznih sredstev pogosto precej zapletena naloga. Verjetno je sodelovanje z Luko Koper za vas na prvem mestu. Kako ste zadovoljni z njim? Skupno delo z Luko Koper je za nas res bistvenega pomena. V pre- teklosti so ga ovirali neusklajeni interesi, toda v zadnjih mesecih smo na dobri, ~e ne celo odli~ni skupni poti. Za odli~no sodelova- nje se zato moram zahvaliti kolegom v Luki Koper, posebej {e vodji logistike Bojanu Babi~u in vodji N@T Alanu Radinu, pa tudi vsem vodjem profitnih centrov. Od decembra do danes nam je uspelo odgovorne v Luki prepri~ati, da so tudi nedelje pomembni delovni dnevi. Z veseljem lahko povem, da se v Luki ob nedeljah {e nikoli ni razlo`ilo toliko tovora kot v zadnjih {tirih mesecih – od za~etka razumevanja prednosti preto~nosti blagovnih tokov. Prej so v Luki ob nedeljah opravili samo za 20 odstotkov dana{njega nedeljskega dela. To je za nas bistvenega pomena, saj `elezni{ki sistem deluje 24 ur na dan, 365 dni v letu, ne le od ponedeljka do sobote. Z izbolj{- anim na~inom dela smo dosegli, da se ob ponedeljkih na{a postaja ne du{i ve~ v tovorih, ki ~akajo na odvoz iz Kopra. Tako smo dosegli na{ temeljni cilj, se pravi preto~nost blagovnih tokov. S tem smo omogo~ili hitrej{e manipulacije, pove~an obseg dela in seveda ve~ji prihodek. Tovor namre~ priteka vse dni v letu, tudi ob nedeljah. Z novo organizacijo dela smo pridobili novih 55 delovnih dni na leto. To pa pomeni ustvarjanje nove vrednosti, ki se je prej porazgubila. Verjamem, da tak{na organizacija za Luko pomeni tudi nekaj ve~je stro{ke, a na drugi strani se precej pove~ujejo tudi prihodki obeh Jo`e Orel {ef Sekcije za tovorni promet Koper 14 Intervju podjetij. Tovora je ve~ kakor dovolj, samo prepeljati ga je treba. Kako pa bi presodili sodelovanje znotraj Slovenskih `eleznic? Na{e delo je tesno povezano z drugimi organizacijskimi enotami – s tr`enjem tovornega prometa, z vleko, TVD-jem, organizacijo prometa in {e bi lahko na{teval. Svoje delo natan~no na~rtujemo z dnevnimi in mese~nimi na~rti, ki jih usklajujemo z vsemi na{tetimi podro~ji. Seveda se pri na{em delu pojavljajo tudi te`ave, ki pa jih sproti re{ujemo. Pri tem ne `elimo na nikogar »kazati s prstom«, vseeno pa jasno postavljamo na{a pri~akovanja in zahteve, brez katerih bi odvoz tovora zastal. Vsekakor lahko zatrdim, da sodelo- vanje poteka odli~no in da je dozorelo spoznanje o velikem pomenu lu{kega transporta za celotno podjetje. Pa se ta pozitivna klima in nova organizacija dela ka`eta tudi v konkretnih rezultatih? Rezultati, ki jih letos dosegamo, vsekakor potrjujejo pravilnost na{ega razmi{ljanja. Med 1. januarjem in dana{njim dnem – 26. marcem – smo iz Kopra odpravili kar 1.837 vlakov, lani v istem obdobju samo 1.634. Trenutno v primerjavi z lanskim letom dose- gamo kar 14-odstotno rast tovora, ravno danes pa smo `e dosegli lanske rezultate. To pomeni, da smo lanske dose`ke presegli kar za obseg dela {tirih dni. Tak{no pove~anje smo dosegli kljub prak- ti~no stoodstotnem izpadu prevozov premoga v Linz, saj so se pove~ali prevozi kontejnerjev, plo~evine, lesa in tudi avtomobilov. Pri~akujemo, da se bodo aprila prevozi premoga spet za~eli in bodo potekali skorajda vse dni v mesecu. Vsekakor pa smo lahko ponos- ni, da smo marca razlo`ili in nalo`ili kar 1.403 vagone ve~ kakor lani in premog nadomestili s prevozi prihodkovno {e zanimivej{ega blaga. Pomembno je tudi dejstvo, da so se marca ob~utno zmanj- {ale povpre~ne zamude vlakov, druga~na pa je njihova struktura. ^e je {e lani kar 71 odstotkov zamud nastalo zaradi sestave vlakov v delovni enoti Koper, je letos tak{nih zamud samo {e 29 odstotkov. To je {e en jasen odraz dejstva, da na{a skupna prizadevanja prina- {ajo prave rezultate. Za doseganje bolj{ih rezultatov so poleg organizacije dela pogosto nujne tudi investicije. S katerimi se lahko pohvalite v Kopru? Zadnja ve~ja investicija na tovorni postaji Koper, ki je bila kon~ana pred dobrim mesecem, je bila vgradnja stabilne naprave za oprav- ljanje zavornih preskusov. Naprava omogo~a opravljanje popolnega zavornega preskusa vlakov `e pred prihodom lokomotive. Vrednost investicije je bila 135 milijonov tolarjev, ta sredstva pa se bodo hitro povrnila. Z njeno uporabo prihranimo okrog uro ~asa pri vsakem vlaku, saj nam ni treba ~akati na lokomotivo. Prihranek ~asa pa spet pomeni ve~ odvoza tovora in s tem velike finan~ne prihranke. Naslednja investicija, ki jo `e z veseljem pri~akujemo, je vgradnja pnevmatske po{te. Okrog 25 milijonov tolarjev vredna investicija bo pomenila kilometer in pol dolgo povezavo med na{o tovorno postajo in Luko. Omogo~ala bo takoj{en prenos dokumentacije, brez katere ne moremo opraviti vseh potrebnih postopkov in odpra- viti vlakov. Danes ~as izgubljamo s kurirskimi prenosi med Luko in na{o postajo, predvidoma od druge polovice maja pa bo na{e delo z uporabo pnevmatske po{te hitrej{e in bolj racionalno. Kljub uvajanju elektronskega tovornega lista je namre~ veliko prilog {e vedno treba po{iljati klasi~no, pa tudi {tevilne `eleznice po Evropi so od elektronskega poslovanja {e precej oddaljene, in je uvedba pnevmatske po{te zelo smiselna. Vsekakor pa se moram pri na{te- vanju investicij zahvaliti na{emu poslovodstvu, ki je za na{e potrebe pokazalo veliko razumevanje. Koliko va{e delo omejuje stanje `elezni{ke infrastruktu- re, zlasti proge Koper-Diva~a? Enotirna proga med Diva~o in Koprom je res velik omejevalni dejav- nik pri na{em delu. Toda zavedati se moramo, da se z njo infrastruk- turne te`ave ne za~nejo in ne nehajo. Posodobiti bi bilo treba tudi druge glavne proge na{ega omre`ja, saj tovor iz Kopra potuje ~ez vso dr`avo. Trenutno poteka sanacija odseka Pre{nica-Koper, pri~- akujem pa tudi dela na postajah Diva~a in Kozina. Pri omenjanju investicij pa nikakor ne morem mimo pove~anja zmogljivosti na{e postaje, na kateri bi bilo treba dodati {e pet tirov in opraviti {tevilne druge posege. Na~rtujem, da bi `e z opravljenimi deli na tirih in vozni mre`i med Pre{nico in Koprom lahko ob~utno pove~ali {tevilo vlakov. Iz Kopra bi jih lahko odpeljali do 37, vanj pa do 25 vlakov. @al so zaradi dolgoletnega zanemarjanja povezave med Diva~o in Koprom nujna obse`nej{a dela. To pa pomeni zapore enotirne proge in za nas izpad tovora, ki ga je te`ko nadoknaditi. @e ~ez nekaj mesecev bodo na na{e proge pri{le prve nove ve~sistemske lokomotive, trenutno pa pri nas `e vozi {est tovrstnih najetih lokomotiv. Kaj vam bodo pri- nesle? Nove lokomotive so prav gotovo zelo pozitiven prispevek k bolj{emu delu in pove~anju lu{kega prometa. Ena lokomotiva vrste 363 lahko iz Kopra potegne 725-tonski vlak, nove lokomotive pa kar 850- tonskega. To pomeni, da lahko z eno »Helgo« prepeljemo me{an vlak, v katerega smo prej morali uvrstiti dve lokomotivi. Iz Kopra tako lahko vozimo te`je vlake z ve~ vagoni. S starimi lokomotivami lahko iz Kopra prepeljemo 16 vagonov premoga ali `elezove rude, z novimi pa kar 22 vagonov. Z novimi lokomotivami bi lahko pre- peljali tudi ve~ naftnih derivatov. Za Petrol trenutno vozimo vlake s 16 cisternami in 1.150 tonami, po novem pa bi v te vlake lahko uvr{~ali najmanj 20 cistern, a bi bilo za to treba {e podalj{ati raz- kladalna mesta za cisterne. Vsekakor nam mo`nosti za u~inkovitej{e prevoze z novimi lokomotivami ne manjka. Z mo~nej{imi vle~nimi vozili namre~ z manj vlaki prepeljemo ve~ tovora, kar spet pove~uje preto~nost tovora. Ob omenjanju razli~nih investicij pa ostaja dejstvo, da je vsak dose`ek odvisen predvsem od ljudi. Na{a sekcija kadrovsko, zlasti z izvr{ilnim osebjem ni popolnoma zasedena, saj nam trenutno samo v delovni enoti Koper primanjkuje osem premika~ev. Kljub temu pa na{i delavci s po`rtvovalnostjo, ki pogosto presega okvire »normalnega«, dosegajo vse zastavljene cilje. ^isto vsaka tona tovora, ki jo prepeljemo, je rezultat prizadevanj vsa- kogar od zaposlenih v na{i sekciji in razli~nih podro~ij na Slovenskih `eleznicah. V na{i sekciji zato delavcem na terenu sku{amo njihovo dobro delo vrniti z zagotovitvijo ~im bolj{ih delovnih razmer, saj pla~ni sistem za zdaj nagrajevanja po delu {e ne omogo~a. Hkrati pa tudi sam s svojim zgledom zaposlenim sku{am pokazati, da je njihovo delo pomembno. Moj delovni ~as nikakor ne traja od sedmih do treh, temve~ sem osebno prisoten na delu ali pa vsaj po telefonu dosegljiv vsak dan 24 ur. Delovni rezultati so torej posledica izjemno po`rtvovalnih zaposlenih v na{i sekciji. Le z nenehnim anga`iranjem in prizadevanjem bomo namre~ lahko tudi v prihodnje dosegali ~eda- lje bolj{e rezultate, saj konkurenca ne po~iva. 15 Revija Slovenskih `eleznic marec 2006 SŽ so ljudje Iz tujine Izidor Gruden HSL Zuid Proga kot konkurenca letalom Medtem ko se pri nas {e vedno ubadamo s tem, kje in kako, predvsem pa, kdaj se bo za~ela gradnja hitre proge med Italijo in Ljubljano ter naprej proti Zagrebu in Budimpe{ti, v drugih ~lanicah Evropske unije pospe- {eno gradijo mre`o hitrih prog. Tudi v de`eli tulipanov in mli- nov na veter, na Nizozemskem, pospe{eno gradijo svoj krak hitrega evropskega `elezni{kega omre`ja. HSL Zuid (v nizozem{~ini kratica pomeni Hoge Snelheidslijn-Zuid ali po na{e Ju`na hitra proga) naj bi tako `e prihodnje leto poveza- la Nizozemsko in njena ve~ja mesta s preostalo Evropo. Tako bo `e od aprila 2007 mogo~e potovati na tej pomembni pro- metni `ili med Amsterdamom, Schipholom in Rotterdamom do Antwerpna, Bruslja in Pariza kar s hitrostmi do 300 kilometrov na uro. Proga bo namenjena samo za potni{ki promet. Nizozemska, de`ela z veliko gostoto poselje- nosti prebivalstva, katere pro- met je odvisen tudi od njenega gospodarstva in migracij pre- bivalstva, skrbno na~rtuje vsako poseganje v prostor, tudi pri gradnji prometnic v posameznih delih de`el. Prve zamisli o gradnji hitre proge segajo v leto 1991, ko so za~eli izdelavo prvih {tudij o upravi- ~enosti gradnje te nove poveza- ve. Tri leta zatem so objavili tako imenovani krovni dokument, nekak{en nacionalni program zgraditve prometnic, ki je vsebo- val tudi omenjeni projekt zgra- ditve hitre proge. Po potrditvi projekta leta 1997 v parlamentu so se za~ele javne razprave o upravi~enosti gradnje, poteku trase, vplivih na okolje in ljudi, ki `ivijo v neposredni okolici prihodnje proge. V za~etku leta 2000 je vlada potrdila kon~no traso nove proge in gradnja se je lahko za~ela. Nad projektom zgraditve nove prometnice bdi Ministrstvo za transport in javna dela, ki je kot zastopnik vlade lastnik HSL-ja. Leta 2000 je vlada objavila raz- pis za izvajalca gradbenih del. Zmagovalec nate~aja naj bi v petih letih zgradil celotno `elez- ni{ko omre`je s pripadajo~imi objekti in ga naslednjih 25 let tudi upravljal. Vsa gradbena dela nadzoruje podjetje ProRail, h~erinsko pod- jetje Nizozemskih `eleznic (NS), pristojno za infrastrukturo. Na razpis so se prijavili trije kon- zorciji podjetij Infraspeed, Zuid Rail Groep in Fastrail, katerih ustanovitelji in lastniki so razli~- ne banke, zdru`enja, `elezni{ka projektivna podjetja in doba- vitelji elektri~ne opreme. Poleg njih so v projekt vklju~eni {e Deutsche Bank, Siemens, HBG, Alstom in NMB Amstelland. Nate~aj je bil kon~an poleti 2001, na njem je zmagal kon- zorcij Infraspeed BV, ki zdru`uje podjetja Koninklijke BAM Groep, S iemens Neder land, F luor Infrastructure and Charterhouse Project Equity Investment Ltd. Dogovor med dr`avo in kon- zorcijem – graditeljem proge ter hkrati njenim upravljalcem – temelji na 99,46-odstotni razpolo`ljivosti uporabe nove proge, ki jo mora upravljalec zagotavljati v ~asu od 5. ure zjutraj do polno~i, sicer bo dr- `ava investitorju zmanj{ala pred- videna pla~ila. Po 25 letih naj bi bil konzorcij z upravljanjem in optimalnim zagotavljanjem nemotenega prometa popla~an, lastni{tvo Ju`ne hitre proge HSL Zuid pa bo pre{lo na dr`avo. Ta projekt je eno najve~jih vla- ganj zasebnega kapitala v javno infrastrukturo v Evropi, {e pose- bej pa je bil to do zdaj najve~ji projekt, v katerem je sodelovala nizozemska dr`ava. Dr`ava je pravico opravljanja pro- meta na novi progi podelila naj- bolj{emu ponudniku, konzorciju HSA (High Speed Alliance), ki ga sestavljajo Nizozemske `elezni- Predserijska lokomotiva S@ 541 101 je na testiranju 14. marca na HSL Zuid dosegla nov uradni rekord Slovenskih `eleznic, 253 kilometrov na uro. Sistem pritrjevanja tirnic po metodi Rheda 2000 na novozgrajenem odseku HSL Zuid bo dovoljeval vo`nje do hitrosti 300 kilometrov na uro. 16 Iz tujine ce (NS) z 90-odstotnim dele`em in Kraljeva nizozemska letalska dru`ba (KLM) z 10-odstotnim dele`em, in sicer za petnajst let. Tudi dolo~ila v tej pogodbi so zelo natan~na. Dru`ba mora na relaciji Amsterdam-Bruselj na dan zagotoviti 32 parov vlakov, potnikom mora zagotoviti kar 98-odstotno mo`nost, da bodo v 2. razredu dobili sede`. Vlaki morajo biti 95-odstotno to~ni, odpovedi vlakov pa lahko dose- `ejo le 0,5 odstotka od njihove- ga skupnega {tevila. Omenjeni konzorcij mora v zameno za pri- dobljeno koncesijo pri opravlja- nju storitev v doma~em prometu seveda dr`avi pla~evati provizijo. Tudi zato je predvideno, da bodo vozovnice na relaciji Amsterdam- Antwerpen za okrog 25 odstot- kov dra`je kakor vozovnice na navadnih progah Nizozemskih `eleznic, ~e ne bo vmes poseglo ministrstvo za transport. Zgraditev proge je bila razde- ljena na {est odsekov, vsak od njih pa je vreden 400 milijonov evrov. Na 125 kilometrov dolgi progi med postajo Amsterdam Centraal in nizozemsko-belgij- sko mejo je kar 85 kilometrov proge zgrajene povsem na novo. Na njej so dovoljene hitrosti do 300 kilometrov na uro. Stari del proge pa je obnovljen in omo- go~a hitrosti do 160 kilometrov na uro. Napajanje z elektri~nim tokom na novi trasi je sistema 25 kV 50 Hz, stari del pa se napaja s sistemom 1500 V. Zanimivost nove povezave je, da samo 25 odstotkov trase le`i na povr{ju, drugi deli pa so pod morjem, na mostovih ali v pre- dorih. Na vsej trasi je tako okrog 170 najrazli~nej{ih premostit- venih objektov in predorov. Pri zgraditvi nove hitre proge za hitrost do 300 kilometrov na uro je najmanj{i polmer zavojev 4.250 metrov in najve~ji vzpon 25 promilov. Najzanimivej{i gradbeni objekt na tej progi je vsekakor predor Groene Hart, ki s svojim vkopom dol`ine 1.510 metrov preide v predor, dolg 7.160 metrov, ki le`i med 15 in 35 metrov pod morsko gladino! Predorsko cev so vrtali z do zdaj najve~jim strojem za tovrstna dela na svetu, ki je svoje mesto na{el tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. Premer vrtalnega sve- dra je kar 14,87 metra. V {est- najstih mesecih v Franciji izde- lana, 3.100 ton te`ka in 120 metrov dolga »po{ast« Aurora je na dan izkopala od 12 do 20 metrov predorske cevi, s hitrost- jo dva metra na uro in {tiri- urnim dnevnim postankom za vzdr`evanje. Pri tem so izkopali kar dva milijona ton odpadnega materiala. Omembe vrednih pa je {e nekaj mostov, med njimi kar {est kilometrov dolgi via- dukt Bleiswijk, ki se uvr{~a med najdalj{e premostitvene objekte, po katerih poteka `eleznica v Evropi. Zanimiv je tudi dva kilo- metra dolgi viadukt Holandsch Diep, katerega sredina je 24 metrov nad morjem. Na trasi nove proge je vgrajenih 2.160 ton tra~nic, 290.000 pra- gov in 180.000 kubi~nih metrov gramozne grede, 32,5 kilometra nove proge pa le`i na betonskih nosilcih, pritrjenih v betonirani planum brez gramozne grede, po metodi Rheda 2000. Sistem napajanja je vgradil Siemens TS, ki je odgovoren tudi za vzdr- `evanje napajanja z elektri~nim tokom. Celotna trasa je opre- mljena s sistemom signalizacije ERTMS, ki temelji na tehnologiji ETCS druge generacije in pove- zavi s sistemom GSM-R. Prvi testi so na novi povezavi potekali sredi januarja 2006, in sicer najprej s testno pred- serijsko lokomotivo OeBB 1216 050, ki je 21. januarja dosegla 258 kilometrov na uro. [tirinaj- stega marca pa je svojevrsten rekord dosegla tudi na{a pred- serijska lokomotiva S@ 541 101. Preizku{ena je bila pri njeni naj- ve~ji hitrosti 230 kilometrov, ki je bila prese`ena za 10 odstot- kov, pri tej hitrosti pa so bile opravljene tudi meritve zavira- nja. Po neuradnih podatkih je nova ve~sistemska lokomotiva vozila kar z 265 kilometri na uro. [estindvajsetega februarja pa je hitri vlak Thalys dosegel 331 kilometrov na uro, kar ga uvr{~a med nizozemske rekor- derje. V za~etku aprila 2007 se bo vrsti hitrih prog po Nem~iji, [paniji in Franciji pridru`ila {e nova linija v spletu evropskih hitrih prog. Vozni ~as in udo- bni vlaki Thalys bodo potovanje med Parizom in Amsterdamom skraj{ali na slabe tri ure in s tem postali resna konkuren- ca letalom na kratkih progah. Napovedi ka`ejo, da naj bi se {tevilo potnikov na omenjeni relaciji z za~etnih 14 milijonov povzpelo na 23 do 24 milijonov leta 2010, od tega kar naj bi bilo kar sedem milijonov tujcev. Upajmo, da se bo med njimi na{el tudi kak slovenski. Da bi se izognili uni~enju lepega kosa pode`elja, so na HSL –Zuid med drugim zgradili kar {est kilometrov dolgi viadukt Bleiswijk, ki se uvr{~a med najdalj{e premostitvene objekte, po katerih poteka `eleznica v Evropi. Orja{ki vrtalni sveder Aurora s premerom vrtalne glave 14,87 metra gloda mehko sredico novega predora Groene Hart tunnel, ki s svojim vkopom dol`ine 1.510 metrov preide v predor, dolg 7.160 metrov, ki le`i med 15 in 35 metrov pod mor- sko gladino! Vabilo na spominski dan V spomin na `elezni~arsko stavko, ki je potekala 15. aprila 1920, se bomo tudi letos zbrali pred spomenikom na Zalo{ki cesti v Ljubljani. Zbrali se bomo v soboto, 22. aprila, ob 10. uri. Poklonili se bomo `rtvam, polo`ili cvetje in pri`gali sve~ke ob spremljavi Godbe S lovensk ih `e leznic in Pevskega zbora Tine Ro`anc. Prisr~no vabljeni `elezni~ar- ji, borci, svojci, prijatelj in znanci! @elezni~arji – udele`enci NOB Slovenije 17 Revija Slovenskih `eleznic marec 2006 SŽ so ludje Marko Tancar Rudi Glava~ Glavni prometni dispe~er mora gledati celoto Dru`inska tradicija pogo- sto igra veliko vlogo pri izbiri slu`bene poti. Tudi v va{em primeru? Pravzaprav ta trditev res velja tudi zame. Tudi moj o~e je bil `elezni~ar, kar okrog 40 let je delal v tehni~no-vozovni slu`bi. Kot nadzornik je slu`boval na obmo~ju od Save do Dobove. Jaz stopam po njegovi poti in bom o~itno na `eleznici prav tako pre- `ivel vso svojo delovno pot. No, zaradi sprememb pokojninske zakonodaje bo to verjetno {e ve~ kakor 40 let. Po kon~ani ljubljan- ski {oli za prometnike, bili smo generacija 1973/74, sem za~el delati kot prometnik. Za~el sem v Bre`icah in nato zamenjal {e nekaj postaj, dokler nisem pristal v Zidanem Mostu, kjer sem delal tudi kot referent za promet in nazadnje, do pred desetimi leti, {ef postaje. V ~asu mojega {efo- vanja smo tudi obnovili postajo ob obletnici proge. V zidanomo- {ki sekciji sem tako oddelal kar celih 22 let. Zaradi reorganizacije sem se bil prisiljen razgledati po drugem delovnem mestu. Ker sem iz Rade~, pa mi ni di{ala misel na vsakodnevno vo`njo v Ljubljano in nazaj. Zato sem bil vesel, ko se je ponudila prilo`nost dela na telekomandi jeseni{ke proge. To mi je bil velik izziv, hkrati pa sem dobil prilo`nost, da sem se dodobra spoznal s progami po vsej Sloveniji. Kot zanimivost lahko povem, da sem bil neko~ v enem samem mesecu kar na petih delovnih mestih! No, zadnjih {est let delam kot glavni prometni dispe~er v tur- nusu. To mi je v{e~, saj ne izgub- ljam ~asa z vo`njo vsak dan, kot bi ga, ~e bi delal z osemurnim delavnikom. 18 SŽ so ludje Kako pravzaprav poteka organizacija dela od glavne- ga dispe~erja navzdol? Glavni prometni dispe~er je tisti, ki je v prvi vrsti odgovoren za potek vo`enj vlakov po celotnem slovenskem omre`ju. V ljubljanski, mariborski in postojnski sekciji za vodenje prometa pa so starej{i dispe~erji in vlakovni ter TK dispe- ~erji, ki so odgovorni za posamez- ne proge. Za vse med njimi velja, da je njihovo delo izredno odgo- vorno in obenem samostojno. Vlakovni dispe~erji samostojno skrbijo za svoj del proge. ^e imajo te`ave, se z njimi obrnejo na sta- rej{ega dispe~erja, on pa lahko pomo~ poi{~e pri glavnem dispe~- erju. Vsekakor pa je na prvem mestu samostojnost; ~e so ekipe dobre, stvari te~ejo brez ve~jega posredovanja glavnega promet- nega dispe~erja. Pri svojem delu sodelujem {e z glavnim transport- nim dispe~erjem, ki na~rtuje spre- jem in odpravo tovora, in glavnim strojnim dispe~erjem, ki je odgo- voren za razporejanje lokomotiv. Na{e sodelovanje je dobro, saj se med sabo dogovarjamo in skupaj na~rtujemo vlake. Kaj pa je po va{em mne- nju tisto, kar naredi dobre- ga glavnega prometnega dispe~erja? Na prvem mestu je gotovo dobro poznavanje prog. Natan~no je treba poznati dejanske terenske razmere, kar pa lahko prinese le dolgoletna praksa. Pri svojem delu pa~ najprej spozna{ le »svojo« progo, potem pa si {iri{ obzorja in na razli~nih delovnih mestih spo- znava{ {e promet na drugih pro- gah po dr`avi. Praksa pa ogromno prinese tudi pri spopadanju z raz- li~nimi problemati~nimi situacija- mi. ^e ima{ dobro ekipo, si skoraj zmagal in se ni treba veliko truditi. Predvsem pa je pomembno, da vedno dobi{ pravo informacijo, saj {ele nato lahko pravilno reagi- ra{. Z vsem mora{ biti seznanjen v ~asu tvojega de`urstva. Pravijo, da mora glavni prometni dispe~er vedeti za popolnoma vse – tudi ~e ~ez tire ste~e mi{ka. Poleg tega pa mora biti dispe~er vesten, komu- nikativen in sposoben povle~i pravo odlo~itev ob pravem ~asu. Odlo~itve morajo biti hitre in pogosto se {ele potem, ko je izredne situacije konec, poka`e, da bi lahko kaj naredil {e bolj{e. Toda na napakah se pa~ u~imo in res je tudi, da je najla`je biti general po kon~ani bitki. Hitre odlo~itve so torej na prvem mestu. Kako pa prav- zaprav dolo~ate prednostni vrstnih red vo`enj vlakov? Potni{ki vlaki imajo seveda pred- nost, saj vozijo po naprej dolo- ~enih voznih redih. Pri tovornem prometu pa so razlike v rangih vlakov in tudi tu dolo~amo pri- oritete. Zlasti razli~ne {pedicije, ki delajo za znane stranke, imajo zakupljene dolo~ene trase in pri- ~akujejo, da njihovi vlaki prispejo na cilj ~im prej. Kar zadeva razlike po progah, pa je najve~ji pritisk tovornih vlakov iz Kopra. Na dan jih odpelje tudi po 28. Koprska proga je najbolj obremenjena, saj iz Kopra tovorni vlak odpelje kar na 40 do 45 minut. K temu je treba pri{teti {e potni{ke vlake in seveda vlake v obratni smeri. To je res velik pritisk na na{e delo, sploh, kadar na progi potekajo {e vzdr`evalna dela, ki so seve- da prav tako nujna. Na progi je namre~ veliko po~asnih vo`enj. Natan~no dolo~anje prednosti za bolj pomembne vlake in odstav- ljanje manj pomembnih, da se lahko lokomotive vrnejo v Koper, je zato tu res bistveno. Najve~ te`av pa imamo poleti, ko je pro- meta {e ve~. Rednim potni{kim vlakom se tedaj namre~ pridru`ijo {e kopalni in agencijski vlaki. Kak{ni pa so odnosi v kolek- tivu? Na mojem delovnem mestu nas je zaposlenih pet, kar je premalo za neproblemati~no izrabo dopusta in usklajevanje ob morebitnih bol- ni{kih odsotnostih. Kljub temu pa si pomagamo, ~e kdo potrebujem kak{en prost dan. Brez pretirava- nja lahko povem, da so odnosi v kolektivu res dobri. Pa to ne velja le za moje delovno mesto, odli~- no se razumemo tudi z drugimi kolegi, s katerimi delamo. Pred pribli`no {tirimi leti smo se iz lo~- enih pisarn s Kolodvorske preselili sem na postajo, v skupno promet- no dvorano. Priznati moram, da nas je bilo na za~etku kar nekoliko strah, kako bomo lahko delali v enem samem prostoru. Pa se je re{itev pokazala kot dobra, saj je na{a komunikacija precej la`ja in hitrej{a. Odkar smo skupaj v dvorani, smo se {e bolje spoznali, informacije pa {e hitreje kro`ijo med nami. Tako se usklajujemo brez pretiranega govorjenja in delo poteka brez te`av. Na to, da presli{i{ telefon, pa se hitro nava- di{. ^e se dela, se pa~ dela … Pri svojem delu se gotovo sre~ujete tudi s te`avami? Brez te`av ne gre nikjer. Poseben izziv so seveda izredni dogodki, ko je treba reagirati takoj. Kadar je zaradi izrednega dogodka oviran potni{ki promet, pa je pomemb- no tudi, da natan~ne informaci- je posredujemo v info center, ki obve{~a potnike. @al se zgodi, da niti nimam prave informacije. Gre pa~ za verigo, ki poteka s tere- na vse do glavnega dispe~erja in je zelo odvisna od prizadevnosti ljudi na terenu. Na drugi strani pa moje delo ovirajo razli~ne ome- jitve. ^asi, ko smo lahko vagone razporejali skorajda kot v igri, so `e minili. Premikalnega osebja je na progi premalo za tak{en na~in dela. Vse ve~ pa je mednarodnih tovornih vlakov na zaupanje, ki so tako reko~ nedotakljivi. Nekaj te`av nam je prinesla tudi delitev podjetja na transport in infra- strukturo. Toda ljudi poznamo in po navadi ni te`av, da dobimo premik, ko ga potrebujemo. Res pa je, da je delovno mesto glav- nega prometnega dispe~erja zelo na udaru. Po sekcijah gledajo vsak svoj del omre`ja, jaz pa moram gledati celotno sliko, zaradi ~esar lahko pride tudi do nasprotovanj. Pri svojem delu, zlasti v popoldan- skem ali no~nem ~asu, ko druge slu`be ne delajo, sem pa~ odgo- voren za celotni potek na{ega potni{kega prometa in pogosto moram iskati kompromise. @al imam zaradi razli~nih omejitev, ki jih postavljajo predpisi, pomanj- kanje osebja in podobno, v~asih dobesedno zvezane roke. Po naporni slu`bi pa si prav gotovo nekaj ~asa vzamete tudi zase. Moja prva ljubezen je `e vrsto let glasba. @e ve~ kot 40 let igram tol- kala v nekdanji ̀ elezni~arski godbi, sedaj Godbi Slovenskih `eleznic iz Zidanega Mostu. Tudi na tem podro~ju tako reko~ nadaljujem dru`insko tradicijo in jo posredu- jem naslednji generaciji. Tudi moj o~e je `e skoraj 70 let godbenik v isti godbi. @e od malega sta ~lanici godbe tudi moji h~erki – ena igra flavto in druga klarinet. Vaj se ude- le`ujem dvakrat na teden po dve uri, v zadnjih tednih pa je vaj {e ve~, saj se pripravljamo na dr`avno tekmovanje. Naj se pohvalim – na{a godba ima okrog 60 ~lanov, nastopamo pa tako reko~ v prvi ligi, v slovenski umetni{ki skupini. Slovenskim `eleznicam smo zelo hvale`ni za podporo, je pa res, da se racionalizacija v podjetju pozna tudi v na{i godbi. Poleg udejstvo- vanja v godbi z `eno rada zahaja- va v hribe, za dodatno razgibava- nje skrbi {e delo na tastovi kmetiji, pomagam pa tudi star{em. Prometna dvorana v Ljubljani. Na izlet z vlakom Evropski sprehod iz Ro`nega dola ~ez Smuk v Semi~ Odkar je evropska pe{pot E7, ki v dol`ini 6.000 kilometrov dr`i od Atlantika do ^rnega morja, nad robom Bele krajine dobi- la novo razli~ico, se lahko ~isto »po evropsko« sprehodimo med `elezni{kima postajama Ro`ni dol in Semi~. Na rumeno-rde~e oznake E7 naletimo v Pribi{ju in se od njih lo~imo na planota- stem pomolu tik nad Semi~em. Na nadmorski vi{ini 546 metrov tam zraven lovskega doma stoji cerkev sv. Lovrenca, nekdanja kapela bli`njega gradu Smuk, ki je `e dobro stoletje v ru{evinah. Grad je bil last posestnikov gradu Semeni~, ki je stal na istoimen- skem vrhu ju`no od Smuka. Z roba planote je veli~asten raz- gled na Belo krajino, tako da od tu ne moremo prav hitro. V nadaljevanju se spustimo proti vinorodni Anslovi gori ter mimo- grede stopimo, ne da bi vedeli kdaj, ~ez predor globoko pod nami, skozi katerega `elezni- {ka proga smukne do Semi~a. Skoraj dva kilometra dolg pre- dor je znan tudi kot najdalj{i enotirni predor pri nas. Za konec tega kratkega, a zelo razgledne- ga izleta jo uberemo {e po nekaj cestah ter kon~no »pristanemo« na `elezni{ki postaji v Semi~u. ^e je ~asa {e dovolj, ni razloga, da se po Kolodvorski cesti ne bi spustili do bli`nje okrep~evalni- ce in proslavili {iroke pomladne di{ave. S postajali{~a Ro`ni dol gremo desno gor po cesti, na glavni cesti nekaj korakov levo in desno po cesti, na katero ka`e pro- metni smerokaz Pribi{je. Po cesti se sprehodimo v Pribi{je, kjer sre~amo markacije E7. Po cesti nadaljujemo skozi vas in naprej skozi gozd. Nedolgo zatem, ko se pridru`i cesta z leve, zavije- mo na razcepu desno in zatem levo proti Smuku. Ko pridemo do grajskih ru{evin, gremo levo in k lovskemu domu Smuk, ki je odprt ob koncu tedna in kjer ponujajo hrano in splo{na teko~a okrep~ila. Z izhodi{~a hodimo pribli`no 1 uro in 15 minut. Od lovskega doma se vrnemo do grajskih ru{evin, kjer zavijemo levo in se po ozna~eni (Trdinovi) poti spustimo na Smu{ko cesto, na katero pridemo pod Semeni~em. ^eprav je `elezni- {ka postaja Semi~ skoraj tik pod nami, do nje najenostavneje pri- demo tako, da po omenjeni cesti nadaljujemo do glavne ceste Dolenjske Toplice–^rnomelj. Po njej gremo levo pribli`no 100 metrov, nato zavijemo levo na Gaber in pri drugem odcepu, po pribli`no 300 metrih, desno navzdol do `elezni{ke postaje. S Smuka hodimo dobro uro, tako da vsega skupaj hodimo le okrog 2 uri in 30 minut. Pri orientaciji prideta prav planin- ska karta Dolenjska ali izletni{ka karta Bela krajina, obe v merilu 1 : 50.000, najve~ informacij o Semi~u pa najdemo na turisti~ni karti ob~ine Semi~ (1 : 30.000). Za izlet ob koncu tedna je iz smeri Metlika primeren vlak ob 12.20, ker je jutranji ob 5.25 morda prezgoden. Na `. p. Ro`ni dol izstopimo ob 12.58, iz jutra- njega pa ob 6.05. Iz Semi~a proti Metliki se lahko zapeljemo `e ob 11.32, ob nedeljah pa {e z vlakom ob 17.07. Iz smeri Ljubljana je primeren vlak, ki z ljubljanske `elezni{ke postaje odpelje ob 9.28. Na `. p. Ro`ni dol izstopimo ob 11.25. Vlak iz Semi~a proti Ljubljani odpelje ob 17.35 (ne vozi ob sobotah).Cerkev sv. Lovrenca je nekdanja kapela gradu Smuk, ki je danes v ru{evinah. Reportaža Dario Cortese 20 Z roba visoko nad Belo krajino letijo vsaj pogledi, druga~e pa tudi padalci, ki imajo zaleti{~e nedale~ od lovskega doma Smuk. Iz @elezni{kega muzeja v Ljubljani Plasti razoranega obli~ja table nad okencem za prodajo vozovnic s postaje Bohinjska Bela razodevajo celo stoletje zgodovine: prvotni, avstro-ogrski napis je bil v nem{~ini in sloven{~ini, nato za ~asa stare Jugoslavije v latinici in cirilici, med drugo svetovno vojno v nem{~ini in nazadnje, do ukinitve postaje, kot Izdaja voznih listkov v sloven{~ini.