NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ST. 18 - LETO 53 - CEUE, 7.5.1998 - CENA 280 SIT
POHLEVNE OVCICE IN NOBENEGA
KOZLA VMES
Novi tednik se je na lastne oči prepričal, da novi zakon za
varnost cestnega prometa deluje v pravo smer. stran 7.
Podobniki
brez primere
Bralci Novega tednika izbirajo najbolj podoben par
dvojčkov, stran 9.
Iz vode v gol,
pa med keglje
Lado Gobec pred začetkom svetovnega
prvenstva v kegljanju. Stran 16.
levi uveljavljanja novega zakona o varnosti v cestnem prometu so umirili promet in
Ustrili prenekatero glavo. Seveda brez izjem ni šlo, a večina stroga določila dosledno
loštuje, marsikdo pa pri omejevanju hitrosti tudi pretirava, vse novosti nam seveda še
so prišle v kri, nekatere pa nam bo pomagala vtepsti v glavo zloženka z novostmi za
urnost cestnega prometa »Premalo nas je, da bi umirali na cesti«, ki jo najdete kot
rllogo v časopisu.	Foto: Gregor Katic
VSE ZA OTROKA OD SREDE DO SOBOTE
Na celjskem sejmišču vse v znamenju otroka. Stran 5.
Paleta sveta
za Slovenca
v New Yorku
Slikar Jože vodlan od Klenovega pri Rimskih Toplicah do New vorka.
Reportaža na strani 34.
IGRA ŽIVCEV IN
NEZAUPANJA
2
DOGODKI
KOMENTIRAMO
Še pomnite?
še pomnite, Celjani, čase,
ko so na 1. maja zjutraj po
ulicah odmevale budnice? Ko
so s hišnih pročelij vihrale za-
stave in dan ni minil brez
srečanja s prijatelji-, harmoni-
ko in golažem na Gričku?
Zadnja tri leta lahko mešča-
ni mirno spijo, saj so praznič-
ne budnice ostale le v spominu
tistih, ki jim praznik dela še
kaj pomeni. Zastave po vsem
mestu bi lahko preštel že prvo-
šolec, saj so jih, z nekaj izjme-
mami, izobesili le na stavbah
državnih ustanov in institucij.
Griček pa,... Najemnik gostin-
skega lokala se je po svojih
močeh sicer trudil, uradno pa
ga je zamenjalo Šmartinsko
jezero, za katerega organiza-
torji, celjska območna organi-
zacija Zveze svobodnih sindi-
katov Slovenije, že zdaj ugo-
tavljajo, da ni najbolj posreče-
na rešitev za prvomajski
shod.
Sploh pa imajo v sindikatih
s pripravo prvomajskih delav-
skih shodov vse več težav. Na
Gričku se je začelo z denacio-
nalizacijo in s tem zaradi dol-
gotrajnosti postopka in nego-
tovosti, kaj bo z objektom,
nujnih posledic nevzdrževano-
sti na gostišču. Lani, denimo,
je prav med prvomajskim sho-
dom prišlo do izliva fekalij v
neposredni bližini kuhinje.
Gričku in žal tudi drugemu
tradicionalnemu prizorišču
prvomajskih shodov, Boču, pa
grozi še pomanjkanje parkir-
nega prostora. Travnikov, ki
so jih pred leti pred prazniki
pokosili in jih za shode spre-
menili v priložnostna parki-
rišča. lastniki zdaj preprosto
niso več pripravljeni odstopiti
jeklenim konjičkov. Niti v pri-
meru plačila odškodnine, ki
jo sindikati tudi ponujajo, ne!
V sindikatih obupujejo še za-
radi kopice papirjev oziroma
dovoljenj, ki jih morajo zbrati
ob priglasitvi prireditve.
Praznik dela - brez budnic,
zastav in delavskih shodov -
pa ni pravi praznik! Je zgolj
dela prost dan in namenjen
zgolj in samo tistim, ki delo še
imajo. Čikaški delavski prote-
sti iz konca prejšnjega stoletja,
iz katerih se je rodil 1. maj kot
praznik dela, še pomnite, pa
so zahtevali nekaj drugega.
Zahtevali so tri osmice (po 8
ur dela, počitka in prostega
časa) za vse, zato se z dejs-
tvom, da smo z malce iznaj-
dljivosti le s tremi dnevi dopu-
sta letošnji 1. maj lahko raz-
tegnili v 9-dnevne počitnice,
ne gre sprijazniti. Kajti pre-
malo je takšnih, ki so to lahko
storili!
IVANA STAMEJČIČ
Delodajalci ukinjajo pravice
Svobodni sindikati uspešni pri preprečevanju samovolje v nekaterih podjetjih - Lani je za pomoč prosilo več kot 7 tisoče
v območni organizaciji
ZSSS Celje se ne strinjajo z
ocenami celjske podružnice
agencije za plačilni promet,
da je bil lani na Celjskem
spodnji prag gospodarske
krize že dosežen. Sekretar
organizacije Ladislav Kalu-
ža je opozoril, da je lani
brezposelnost naraščala in
je ob koncu leta v povprečju
dosegla stopnjo 16 odstot-
kov, v Celju pa kar 18,7 od-
stotka.
Posledica izjemno slabih
razmer na Celjskem so tudi
številni stečaji. Lani jih je bilo
štirinajst in ena prisilna po-
ravnava. V stečaj so šla pod-
jetja Teko Celje, Vezir Štore,
Obutev Celje, Toper 2000, To-
per Mode, Emo Energetika,
Kreator Celje, KLC Celje,
Konfekcija Šmarje, Sopota
Radeče, Zlatarna Celje, Hme-
zad Duri in Ferralit, v LIP Po-
hištvu pa so uvedli prisilno
poravnavo. Svobodni sindi-
kati so v teh podjetjih za 2216
svojih članov vložili za nekaj
več kot eno milijardo 740 mili-
jonov tolarjev terjatev.
Zaradi stečajev in organizi-
ranja novih družb v podjetjih,
ki so v stečaju, preoblikova-
nja podjetij in iz drugih razlo-
gov je bilo lani na novo usta-
novljenih 14 sindikatov, nara-
slo pa je tudi zanimanje za
delavsko soupravljanje. Od
lani deluje na Celjskem, zlasti
na področju gospodarstva,
kar 54 svetov delavcev. Marsi-
katerega od njih ne bi bilo, če
ne bi imel vsestranske pod-
pore sindikata. Območna or-
ganizacija je imela lani veliko
dela tudi s preprečevanjem
samovolje nekaterih deloda-
jalcev, ki so odpoved kolek-
tivnih pogodb skušali izkori-
stiti za ukinjanje že pridoblje-
nih pravic delavcev.
Največ poskusov je bilo pri
ukinjanju nadomestil za pre-
voz na delo, za prehrano na
delu in podobno. Po zaslugi
sindikatov so delodajalci svoje
sklepe in ukrepe večinoma
preklicali. Manj uspešni pa so
bili sindikalisti pri preprečeva-
nju kršitev kolektivnih po-
godb v tistih družbah, ki so že
dlje časa v težavah. Šlo je
predvsem za zniževanje izho-
diščnih plač, neizplai!
regresa, jubilejnih nagr
lidarnostnih pomoči, pj
na delo in podobno. NajJ
šteje so kršili v tekstilni I
njarsko-predelovalni indu
ji, lesarstvu, obrti, kovins
dustriji, gostinstvu ter trg
V teh dejavnostih so tudi
bolj zamujali z izplačilil
bilo pa je tudi največ stail
JANJA I Nil
Območna organi
ZSSS Celje je za en]
denarno pomoč 67
članom lani nameni
milijona tolarjev, prav
moč pa je posredovala
tisoč članom. Od tega ji
magala dva tisoč delJ
pri uveljavljanju teti
prav toliko pa jih je pog
valo pomoč tudi pri uJ
Ijanju pravic pri jaJ
nem skladu.	J
Odprodaja nepremičnin v Celju
V drugem nadaljevanju 38. seje Občinskega sveta Mest-
ne občine Celje so svetniki v torek popoldne izglasovali
sklep o odprodaji občinskega premoženja, kar naj bi v
letošnji proračun prineslo 150 milijonov tolarjev.
Odlok o proračunu so celjski svetniki sprejeli že konec
aprila, vendar takrat zaradi tega, ker so bili na robu sklepčno-
sti, o odprodaji občinskega premoženja niso odločali. Tokrat
so s 23 glasovi (potrebnih je bilo 22 glasov podpore) svetniki
soglašali z odprodajo, vendar z dopolnilom, da se je pri
javnih razpisih treba zavarovati z določilom, po katerem
bodo objekti prodani le tistim kupcem, ki bodo v njih izvajali
dejavnosti, skladne z občinskimi interesi. Spomnimo, da je
med največjimi objekti, ki jih Mestna občina Celje letos
namerava prodati, stavba-bivše SDK v Prešernovi ulici. IS
Vodstvo ZLSD v Žalcu
Mladi forum pri Združeni listi socialnih demokrate
Območna organizacija ZLSD Žalec sta v ponedeljek pripi
pogovor z novim predsednikom Mladega foruma ZLSD L
tom Pečanom, v goste pa so povabili tudi Boruta Pah
predsednika stranke. V pogovoru so osvetlili predvsem
gram in delo Mladega foruma ter predstavili stališča straa
aktualnih dogajanjih v državi.
NA KRATKO
Pred naložbami v Icamp
PODČETRTEK - Podčetrteški občinski svet je na zadnji seji
sprejel osnutek ureditvenega načrta območja starega kopališča
ter kampa. Tam želi zdravilišče urediti sodobne bazene, povečati
kamp, urediti parkirišča ter zgraditi objekte za potrebe trgovine,
recepcije in gostinstva, južni predel pa namenjajo za čas, ko bo
spet nujna širitev zmogljivosti bazena ter kampa.	(BJ)
Sejemski trojček v Mariboru
MARIBOR - Na sejmišču Tabor v Mariboru bo sejemsko
podjetje Step v torek, 12. maja, odprlo tri sejme, ki bodo na
ogled do sobote, 16. maja. V spomladanski sejemski trojček so
v Stepu uvrstili sejme Energetika, Terotech in Logotrans. Prva
dva sejma, namenjena energetiki in vzdrževanju, pripravljajo
letos že sedmič, sejem logistike in transporta pa je sejemska
novost v mestu ob Dravi.	(IS)
V spomin padlim mobilizirancem
CEUE - Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško
vojsko v letih 1941 do 1945 Celje pripravlja v soboto, 9. maja,
spominsko slovesnost. V spomin padlim, pogrešanim in umr-
lim žrtvam vojnega nasilja med drugo svetovno vojno bo v
soboto ob 10. uri spominska maša v celjski farni cerkvi, zatem
pa še spominska slovesnost ob znamenju na celjskem mest-
nem pokopališču.	(IS)
Predstavitev raziskovalnega dela
CEUE - Mladi raziskovalci, dijaki vseh devetih celjskih
srednjih šol, so včeraj popoldne v Šolskem centru Celje pred
ocenjevalnimi komisijami predstavili svoje letošnje razisko-
valne naloge.	(IS)
O življenju v času Celjskih grofov
CELJE - »Jaz, zvedavi, vdani in hvaležni nadobudnež preča-
stite in velecenjene matere in očete vabim na poslušanje
skromne učenosti o življenju Celjanov v času Celjskih grofov,«
so učenci in njihovi »šolmoštri« Osnovne šole Lava v torek
popoldne vabili v šolske prostore na predstavitev raziskoval-
nega projekta »Življenje Celjanov v času Celjskih grofov«. (IS)
Nared za prvi blok
GORNJI GRAD - S pridobitvijo dokumentacije in gradbene-
ga dovoljenja je vse nared za začetek gradnje prvega od dveh
stanovanjskih blokov. V obeh (drugega naj bi začeli graditi
naslednje leto) bo po osem neprofitnih stanovanj, Gornjegraj-
čani pa računajo tudi na denar iz državnih skladov. (ŽZ)
Prenovljena bolnišnična kuhinja
CEUE - V splošni bolnišnici so v torek predali namenu
prenovljeno centralno kuhinjo, ki bo omogočala tako imeno-
vani tabletni način razdeljevanja hrane, ki so ga doslej imeli le
na ginekološkem in infekcijskem oddelku. Obrokov ne bodo
več delili v čajnih kuhinjah po oddelkih, ampak jih bodo, za
vsakega bolnika posebej, pripravili že v centralni kuhinji.
Obnovo, ki je stala 200 milijonov tolarjev, je v celoti financiralo
ministrstvo za zdravstvo, s tabletnim načinom razdeljevanja
hrane pa naj bi v Celju prihranili na leto do 40 milijonov
tolarjev.	(JI)
Župan naj bo profesionalec
LAŠKO - Stranki LDS in DeSUS sta predlagali občinskemu
svetu, da bi se odslej funkcija župana v občini opravljala
profesionalno. Z občinskim statutom je sedaj določeno, da
opravlja župan svojo funkcijo praviloma neprofesionalno,
kar pomeni, da bo moral svet, če bodo o tem soglašale tudi
druge politične stranke, ta del statuta spremeniti. Razprava o
tem naj bi se pričela že na včerajšnji seji občinskega sveta.
Sedanji laški župan Peter Hrastelj je zaposlen kot poslanec
državnega zbora, funkcijo župana pa opravlja neprofesional-
no.	(JI)
Stanovanja za Bistricane
PODČETRTEK - V občini Podčetrtek nameravajo letos s
pomočjo posojila republiškega Stanovanjskega sklada prido-
biti štiri neprofitna stanovanja v Bistrici ob Sotli. Tri želijo
urediti v starem bistriškem zdravstvenem domu, eno pa
kupiti. V občini so lani pridobili dve neprofitni stanovanji v
Bistrici ter tri v Podčetrtku.	(BJ)
Pomoč zreškim kmetovalcem
ZREČE - Občinska komisija za kmetijstvo, gozdarstvo,
veterino in lovstvo je določila višino sofinanciranja na področ-
ju kmetijstva. Semena koruze, trav in detelje bodo regresirali v
višini 30 odstotkov od vrednosti računa. Regres lahko občani
uveljavijo do konca maja. Občina bo regresirala tudi zavarova-
nja živine.	(BZ)
Za boljšo kakovost življenja
SLOVENSKE KONJICE - Koordinacijska skupina za Lokalno
agendo 21, ki jo vodi doc. dr. Aleksander Zidanšek, pripravlja v
petek, 8. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Slovenske Konjice
srečanje za boljšo kakovost življenja, na katerem nameravajo
ob sodelovanju dr. Simončiča iz ministrstva za okolje in prostor
narediti prvi korak k viziji trajnostnega razvoja občine. (MB)
Delo za invalide
ROGAŠKA SLATINA - Jeseni haj bi začel z delom Varstveno
delovni center za odrasle invalide. Urediti ga želijo v prostorih
slatinske III. osnovne šole, kjer je učencev vse manj. Za
potrebe bodočega centra bi preuredili del šolskih prostorov,
dela pa financirali iz lastnih sredstev ter s pomočjo podjetij.
Prejšnji teden se je strinjal z ustanovitvijo občinski svet, zdaj
pa nameravajo pripraviti elaborat ter ga do konca maja poslati
ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki delov;
takšnih neprofitnih centrov financira.	(
Asfalt v Savino	,
SAVINA - Krajani so sami poskrbeli za pripravo spodi
ustroja poldrugega kilometra cestnega odseka, ki ga i
naslednji dni asfaltirali. Denar za posodobitev (20 milijf
tolarjev) je zagotovila občina Ljubno.	(
Krmilo SKD v Celju prevzel Zidanše
CEUE - Zaradi preobremenjenosti z delom in funkcijan
jih opravlja, je Lojze Oset Občinskemu odboru SKD C
predložil odstopno izjavo z mesta predsednika odbora.'
njegov predlog so v odboru za novega predsednika sogli
izvolili Marka Zidanška, ki je celjski odbor SKD že vodil vB
od 1992 do 1995. Pri ostalih funkcionarjih v občinskeo
regionalnem odboru SKD ni sprememb.
Študentska tržnica
LJUBLJANA - Na igrišču pred Študentskimi domovi v R
dolini je bila v torek celodnevna prireditev Študentska trži
Pripravila jo je Zveza študentskih klubov ŠKIS, na njej pa s
s svojo dejavnostjo predstavilo 43 študentskih klubov,
povezujejo preko 10 tisoč študentov, ljubljanski študef
domovi, svet stanovalcev, klub invalidov, študentske drui
ter časopis Zofa. Na srečanje so povabili tudi župane obfl
katerih delujejo študentski klubi, udeležbo pa je potrdil i
celjski župan Jože Zimšek.
Zavod o cesti
LUČE - V naslednji dneh bo CP Celje začelo posodabljati
kilometrov ceste proti zaselku Krnica. V načrtu je tudi asf^
ranje poldrugega kilometra vozišča v Robanov kot, p
začetkom del pa je potrebno še mnenje Zavoda za var:
naravne in kulturne dediščine Celje.
SNOPIČ
DOGODKI
3
Celjska
l^pliiisnica
fazmislia
(iites za jutri
i ^^es, v četrtek, bo v
1 Jlii dvorani celjskega
! fodnega doma strateš-
; razvojna konferenca
(^igjiie bolnišnice Celje.
i j^jej bodo vodilni delav-
I |,Qinišnice in nekateri
' ravniki predstavili raz-
i j^j program ustanove v
«jliodnjem desetletju.
Celjska bolnišnica želi še
i |]j utrditi svoj medregijski
I jfaj, v skladu s strategijo,
! jo je posebna projektna
' apina pripravljala več kot
o leto, pa zagotoviti obča-
' ,111 celovito in kakovostno
^ l^fbo. Na konferenci, ki se
'; pričela ob 10. uri, bodo
'Helovali tudi predstavniki
' nistrstva za zdravstvo in
' (Toda za zdravstveno zava-
' anje Slovenije, direktorji
: [avstvenih domov širše
' jske regije in slovenskih
^ ilnišnic, vabljeni pa so tudi
pani in predsedniki občin-
svetov.	JI
llanovanjska
losojila sredi
maja
Sredi maja naj bi izšel nov
ipls stanovanjskih poso-
Uiga bo izdal Stanovanj-
A sklad RS.
C Ajzpis se bodo lahko pri-
' i\(i vsi posojilno sposobni
žjr/jani, ki imajo bodisi
lenjeno predpogodbo ali fi-
! nfno še nerealizirano pogod-
I za nakup stanovanja ali sta-
) wnjske hiše, bodisi gradbe-
(I dovoljenje, izdano po letu
50. Starostnih omejitev ne
1,obrestna mera bo T+5,50%
i no, odplačilna doba pa 15
; Če razpisana sredstva ne
do zadoščala za vse prosilce,
, I višina odobrenega posojila
(lejena glede na število dru-
! Jskih članov in glede na pred-
elne kriterije.	US
Polovični uspeh
celjskega Cetisa
Pri izdelavi novih osebnih izkaznic bo sodelovalo tudi novomeško podjetje Mirage - V
Cetisu računali na celotni posel
Prihodnji mesec bo v Ce-
lju in Novem mestu stekla
redna proizvodnja novih
osebnih izkaznic, razdeli-
tev posla pa je v preteklih
dneh dvignila kar nekaj
prahu. V Cetisu so namreč
bili in so še vedno prepriča-
ni, da bi morala država ce-
lotni projekt prepustiti sa-
mo njim, s čimer pa se ne
strinjajo niti v ministrstvu
za notranje zadeve niti v
drugem izbranem izvajalcu
- podjetju Mirage Holo-
graphy Studio. Celjani so
ministrstvu sicer poslali
svoje pripombe, vendar so
jih kasneje umaknili.
V Cetisu so računali, da
bodo glede na izdelavo dose-
danjih dokumentov po naro-
čilu države in doseženih točk
pri izbiranju najboljšega po-
nudnika upravičeni do prev-
zema celotnega projekta, to
je do izdelave vlog za izdajo
osebne izkaznice, ovojnic in
osebnih izkaznic. Zato so bi-
li nemalo presenečeni, ko je
posebna komisija ministrs-
tva za notranje zadeve po
dveh neuspelih javnih razpi-
sih končno sklenila, da bo
izdelavo osebnih izkaznic
razdelila med Cetis in Mira-
ge, Cetis pa je kot edini izva-
jalec dobil še pooblastilo za
izdelavo vlog za izdajo oseb-
nih izkaznic in ovojnic. Vsa-
ko od podjetij je dobilo po-
lovico posla, predlagana pa
je bila razdelitev po terito-
rialnem načelu.
Cetis se je na takšen sklep
odzval s pismom ministrs-
tvu, v katerem je opozoril,
da delitev projekta ni eko-
nomsko niti tehnično-tehno-
loško opravičljiva in da bi
podjetje glede na svoje zna-
nje in tehnologijo lahko sa-
mo prevzelo celotni projekt.
V ministrstvu menijo druga-
če, saj so glede na zagotovila
strokovnjakov prepričani,
da je izbira dveh izvajalcev
bolj ugodna. V primeru ok-
var na enem stroju bi lahko
proizvodnjo preusmerili na
drugega in se tako izognili
težavam ob morebitnem za-
stoju.
V Celju so se za sedaj spri-
jaznili s polovičnim poslom,
vendar ne skrivajo razočara-
nja, ker finančni učinek še
zdaleč ne bo takšen, kot so
ga pričakovali. »Lahko raču-
namo bolj na izgubo kot pa
na dobiček,« je povedala po-
močnica direktorja Cetisa
Simona Potočnik. »Gre bolj
za to, da obdržimo svoj ug-
led pri izdelovanju vrednost-
nih tiskovin in identifikacij-
skih listin.«
JANJA INTIHAR
»Halo« ni vec tuja beseda
Po zadnjih naložbah v te-
lefonijo beležijo v občini
Kozje 32 telefonov na sto
prebivalcev, več kot v podob-
nih območjih Slovenije. No-
ve zmogljivosti so slovesno
predali namenu pred prazni-
kom dela.
V celjskem Telekomu ugo-
tavljajo, da so v kozjanski obči-
ni rešili veliko večino potreb.
Vse telefonske centrale so v
digitalni tehniki, v občini pa je
trenutno 1140 naročnikov. Na
območju centrale v Lesičnem
(v KS Lesično ter KS Zagorje)
je 125 novih. V lesičensko ka-
belsko omrežje je bilo vlože-
nih 80 milijonov tolarjev, pri
čemer je občina Kozje prispe-
vala 35 milijonov tolarjev. Gre
za sredstva iz demografije ter
tudi za prispevke naročnikov,
ki so morali poleg osnovne
cene 103 tisoč tolarjev prispe-
vati še dodatnih 126 tisoč.
Sicer pa je bilo v zadnjih
dveh letih v občini vloženih v
telefonijo več kot 120 milijo-
nov tolarjev. Nazadnje, marca.
so priključili nove naročnike v
Kozjem, pri vsem skupaj pa je
v vsej občini le še 10 »dvojč-
kov«. Osrednja, vozliščna cen-
trala v Kozjem bo od konca leta
povezana s celjsko z optičnim
kablom.
Nove zmogljivosti sta na slo-
vesnosti v Lesičnem predala
namenu župan Božo Sok in
direktor celjske poslovne eno-
te Telekoma Jože Palčnik. Ob
tej priložnosti so pripravili tu-
di kulturni program.
BRANE JERANKO
Z OBČINSKIH SVETOV
Pooblastilo podjetniškemu centru
^lOZIRJE - Svetniki so podprli poslovni načrt Zgornjesavinj-
'^ga lokalnega podjetniškega centra, ki bo skrbel predvsem za
'^tovanje malemu gospodarstvu, izobraževanje ter izdelavo
dvojnih projektov in prijavo projektov na razpise. Delo
^tniškega centra so ovrednotili na 15,9 milijonov tolarjev,
'''sga naj bi malo več kot četrtino (28 odstotkov) zagotovile
'ornjesavinjske občine. Hkrati so svetniki pooblastili LPC, da
''^Paj z občino pripravi vse potrebno za realizacijo projekta
''flno-podjetniške cone na Prihovi.	(US)
300 milijonov »prekratek« proračun
Mozirje - Tako zaključni račun za lani kot proračun za
'°sbodo svetniki predvidoma sprejemali na prihodnji seji 25.
Oba finančna dokumenta so sicer v prvi obravnavi
Neli, vendar sta bila deležna kar temeljitih pripomb. Sicer
J bi letošnji proračun občine Mozirje znašal 504 milijone
(proračunske želje so večje za 300 milijonov SIT), med
l^ečjimi je postavka za gradnjo OŠ Rečica (86 milijonov
po sedanjem predlogu pa naj bi se občina zadolžila za 14
""'ionov tolarjev.	(US)
Nezadovoljni svetniki
''OdčetrtEK - Med živahno razpravo o zaključnem računa
ij^^^^^ga občinskega proračuna so svetniki prejšnji teden menili,
J^ slabo pripravljen ter pozen. Po dolgi razpravi so ga sprejeli,
V pa se je z osnutkom odloka letošnjega proračuna.
L ^jeli so ga kot delovno gradivo, o njem pa bodo znova
j^t^favljali na posebni seji, v maju. Načrtovani skupni proračun-
ji^^Prihodki za letos znašajo 437 milijonov, kar je za četrtino več
'ani. Med pomembnejšimi naložbami so jaslični oddelek
vrtca v Bistrici, šolska telovadnica v Pristavi ter vodovodno
zajetje za potrebe Podčetrtka.	(BJ)
Začetek sistema čiščenja odplak
ŠMARTNO OB PAKI - Občinski proračun za leto 1998 bo
znašal malo več kot 221 milijonov tolarjev. Večjo vsoto so
namenili komunalni dejavnosti predvsem zaradi načrtovane
izgradnje kolektorja Šmartno ob Paki-Rečica ob Paki, ki pa bo
le del večjega sistema čiščenja odplak v občini. Čistilna
naprava, dokončali naj bi jo šele čez približno šest let, bo
namreč terjala okoli 1,4 milijarde tolarjev, kolektor, ki ga
nameravajo končati letos, pa bo občino veljal 11 milijonov
tolarjev.	(KL)
Nova svetnica Martina Zohar
ŠMARTNO OB PAKI - Občinski svetniki so potrdili mandat
novi članici občinskega sveta Martini Žohar, upokojeni ekono-
mistki. Prejšnji mesec so morali v občini opravili nadomestne
volitve, ker je decembra lani občinski svetnik Jože Založnik
nenadoma umrl. Žoharjeva, ki jo je predlagala SDS, je imela na
volitvah protikandidata iz LDS in ZLSD.	(KL)
Svetniki za Kampuševo
ROGAŠKA SLATINA - V svetu Višje strokovne šole za
gostinstvo, ki bo izobraževala študente v Mariboru ter Rogaški
Slatini, ima svojega predstavnika tudi slatinska občina. V
občinskem svetu so se na zadnji seji odločili, da bo slatinske
interese zastopala Kristina Kampuš, vodja občinskega oddelka
za družbene dejavnosti.	(BJ)
Pozitivna mnenja za Sirka in Veneka
MOZIRJE - Svetniki so se na zadnji seji v četrtek strinjali z
imenovanjem Petra Širka za direktorja Zavoda za kulturo
Mozirje in Antona Veneka za ravnatelja Osnovne šole Mozirje.
(US)
POSVETU
Ovirzaevronivec
v Bruslju je bilo vrhun-
sko zasedanje Evropske
unije o evru, na katerem so
sporočili imena 11 držav
članic petnajsterice, ki bodo
skupno evropsko denarno
valuto uvedle 1. januarja
prihodnje leto.
Te države so Nemčija,
Francija, Italija, Španija, Por-
tugalska, Avstrija, Belgija,
Nizozemska, Luksemburg,
Finska in Irska. Tri države EU
VeUka Britanija, Švedska in
Danska so se same odločile,
da se zaenkrat še ne pridruži-
jo denarni uniji. Grčija pa se
ne more, ker ne izpolnjuje
kriterijev. Omenjena enajste-
rica bo v treh letih postopoma
zamenjala državne valute za
skupni evro. Januarja 2002'
bodo v obtok prišli evropski
bankovci in kovanci, najka-
sneje do julija tega leta pa
bodo nacionalne valute izgu-
bile svojo vrednost. Analitiki
menijo, da naj bi se do takrat
tudi ostale štiri države pridru-
žile evropski monetarni uni-
ji. Bolj kot odločitev o evru
pa so vrh zaznamovala neso-
glasja o tem, kdo naj vodi
Evropsko centralno banko
(ECB). Glavna kandidata sta
bila dva: dosedanji predsed-
nik Evropskega monetarnega
inštituta Nizozemec Wim
Duisenberg in predsednik
francoske centralne banke
Jean-Claude Trichet. Na kon-
cu je bil sprejet kompromis,
naj bo prvi predsednik ECB s
sedežem v Frankfurtu 62-let-
ni nizozemski bančnik Dui-
senberg. Vendar pa naj ne bi
banke vodil cel mandat, torej
vseh osem let, temveč naj bi
po štirih letih naloge predal
francoskemu kolegu Triche-
tu. Strokovnjaki menijo, da
bo evro v prihodnjih letih
postal enakovreden doseda-
nji najmočnejši svetovni va-
luti dolarju, če ga ne bo celo
prekašal. Celo brez Velike
Britanije bo imel »evro blok«
večje število prebivalcev, vsaj
ekvivalenten BDP, vsekakor
pa večji delež svetovne trgovi-
ne kot ZDA.
Novi ukrepi proti
ZRJ
Zvezna republika Jugo-
slavija je spet kaznovana.
Kontaktna skupina za nek-
danjo Jugoslavijo se je na
rimskem srečanju o rešitvi
kosovske krize namreč od-
ločila, da bo zamrznila vse
premoženje v tujini, ki pri-
pada ZRJ in Srbiji. Če do 9.
maja ne bo vzpostavljen
dialog med Srbi in kosov-
skimi Albanci bo sledila
druga faza sankcij - preki-
nitev vseh tujih vlaganj v
ZRJ.
Vprašanje je, koliko bodo
te sankcije zalegle. Kontaktna
skupina je že konec marca na
bonnskem srečanju od srbske
strani zahtevala, naj s Kosova
umakne posebne policijske
enote in začne dialog z Alban-
ci. Nič od tega se ni zgodilo,
zato s Kosova skoraj vsak dan
poročajo o nasilju in o žrtvah
na obeh straneh. Zaradi zao-
stritve razmer je albanski pre-
mier Fatos Nano kontaktno
skupino že drugič pozval, naj
Nato na meji z Albanijo na-
mesti svoje vojake, da bi pre-
prečil morebitno razširitev
konflikta. V Beogradu si tuji
diplomati podajajo kljuko
pri Miloševiču, da bi le-ta
pristal na udeležbo medna-
rodnih posrednikov na poga-
janjih (kar so Srbi sicer že
zavrnili na referendumu) in
da bi se misija Organizacije
za varnost in sodelovanje v
Evropi lahko vrnila v ZRJ. Za
sodelovanje mu ponujajo ce-
lo ugodnosti, ki jih je Beo-
grad izgubil leta 92 - vrnitev v
mednarodno skupnost, v po-
membne politične in denarne
ustanove. Razplet nadaljnih
dogodkov je zdaj odvisen le
od tega, ali se bosta ZRJ in
Miloševič odločila vzeti po-
nujeni »korenček ali palico«.
50 let drŽave
Izrael
V Izraelu so bile ob stro-
gih varnostnih ukrepih šte-
vilne slovesnosti ob 50. ob-
letnici ustanovitve židov-
ske države. Med praznova-
njem je Izrael zaprl mejo za
Palestince iz Gaze in Za-
hodnega brega, samo Jeru-
zalem pa je zaradi strahu
pred terorističnimi napadi
okrepil s 30 tisoč dodatnimi
policisti.
Medtem ko so Židje slavili,
so Palestinci žalovali. Dan us-
tanovitve Izraela je za njih Al
Nakba - velika katastrofa.
Izrael je v 50 letih obstoja
bojeval kar pet bližjevzhod-
nih vojn s svojimi arabskimi
sosedami. Mir je doslej skle-
nil le z Egiptom in Jordanijo,
najtežji pa bo dokončni mir s
Palestinci. Veliko je na tej
poti naredil novembra leta 95
ubiti premier Rabin (kot ka-
žejo raziskave med Izraelci
doslej daleč najbolj priljub-
ljen politik), ki se je kot prvi
izraelski državnik rokoval z
Arafatom. Pa kasneje pre-
mier Peres, ki je skupaj s prej
omenjenima celo prejel No-
belovo nagrado za mir. Ven-
dar pa je skoraj vsa njuna
prizadevanja izničil pred
dneva letoma izvoljeni desni-
čarski predsednik vlade Ne-
tanjahu. Mirovni proces je
spet v krizi, kljub številnim
(predvsem ameriškim) po-
sredništvom. Palestinci iz
Gaze in Zahodnega brega,
ozemelj, ki jih je Izrael oku-
piral pred 21 leti in od tam
izgnal okrog 700 tisoč ljudi,
pa si svojo državo želijo bolj
kot kdaj koli prej. Javnom-
nenjske raziskave, ki so jih v
Izraelu ob obletnici naredili
nekateri časopisi kažejo, da
je kar 70 odstotkov Izraelcev
prepričanih, da bodo čez 50
let, torej ob 100. obletnici
židovske države, tudi Pale-
stinci imeli svojo državo. Le
42 odstotkov vprašanih pa je
prepričanih v mir z Arabci.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
DOGODKI
Za preiskave je potrebno
manj krvi kot prej
Centralni laboratorij v celjski bolnišnici je eden najbolje opremljenih v Sloveniji - Nenehna skrb za tehnološki in
strokovni razvoj
v centralnem laboratoriju
Splošne bolnišnice Celje so
lani opravili okrog milijon
preiskav. To je za 18 odstot-
kov več kot leto prej in za-
gotovo manj, kot jih bodo
opravili letos. Število prei-
skav namreč iz leta v leto
vse bolj narašča, saj sodob-
na zdravstvena diagnostika
ne more brez laboratorija.
In čeprav je torej laborato-
rijska stroka enakovreden
partner na poti k zdravju, to
je pri postavljanju diagno-
ze, spremljanju terapije in
prognozi, je le malo tistih,
ki so »posvečeni« v delo la-
boratorija.
Zato bi gotovo marsikdo,
tako kot smo mi, osupnil ob
pogledu na centralni labora-
torij, ki je od leta 1992 naprej
v prvem nadstropju nove bol-
nišnične zgradbe, tik ob ope-
racijskem bloku in enoti in-
tenzivne medicine. Presene-
til ne bi le izjemno velik in
svetel prostor - večina labora-
torijev je namreč v kleteh
brez dnevne svetlobe, ampak
tudi veliko število najsodob-
nejših aparatur. Celje ima na-
mreč enega najbolje oprem-
ljenih laboratorijev v Slove-
niji, sramovala pa se ga ne bi
tudi marsikatera znana
evropska bolnišnica.
Pa ni bilo vedno tako. »Veli-
ka poplava leta 1990 je bila za
nas sreča v nesreči,« pravi
predstojnica dipl. ing. farm.
Štefka Krivec, ki dela v labo-
ratorijski stroki že štirinajst
let. »Prej smo delali v montaž-
ni stavbi ob Kersnikovi ulici,
neurgentni del pa je bil v to-
varni LIK Savinja, zaradi česar
smo imeli veliko težav pri pre-
našanju biološkega materiala.
S preselitvijo v nove prostore
se je marsikaj spremenilo. Če-
prav tudi prej nismo bili slabo
opremljeni, je bolnišnica ta-
krat pričela pospešeno kupo-
vati nove, sodobne aparature,
ki pa so tudi zelo drage. He-
matološki analizator, ki smo
ga dobili lani, stane, na pri-
mer, preko sto tisoč mark.«
Še vedno odvisni
od Ljubljane
v celjski bolnišnici se že
nekaj let trudijo, da bi zaradi
racionalnejše izrabe opreme,
prostorov in kadra čim bolj
združili laboratorijsko dejav-
nost, ki je v drugih bolnišni-
cah običajno zelo razdroblje-
na. Poleg centralnega labora-
torija, ki obsega preko 700
kvadratnih metrov površin, so
letos službo razširili na ur-
gentni laboratorij, s 1. januar-
jem so pod svoje okrilje spre-
jeli koagulacijski laboratorij,
prostorsko pa so razdeljeni še
na odvzem biološkega mate-
riala za ambulantne bolnike,
urinski laboratorij ter manjše
laboratorije na infekcijskem,
ginekološkem in otroškem
oddelku. Zaposlenih je 49 lju-
di, ki delajo v turnusih 24 ur
na dan, strokovno pa so zelo
dobro podkovani, saj oprav-
ljajo preko 200 vrst analiz
različnega biološkega mate-
riala. Od Ljubljane so odvisni
le z majhnim deležem prei-
skav, zlasti na področju avtoi-
munske bolezni ter hormon-
ske in serološke diagnostike.
»Upamo, da bomo sčasoma
prav vse analize opravljali sa-
mi, saj vsako leto uvedemo
kar nekaj novih metod,« pra-
vi Štefka Krivec. »Lani je bila
zelo aktualna metoda prokal-
citonim, ki naj bi pokazala,
ali je neka infekcija bakterij-
skega izvora ali ne. Metodo
sicer uporabljamo, vendar
študija o tem, aH je tudi diag-
nostično učinkovita, še ni
končana. Letos smo začeli
uvajati tudi laboratorijsko
metodo pri bolezni odvisni-
kov.« Zdaj opravlja laborato-
rijska služba največji del sto-
ritev za potrebe celjske bolni-
šnice, zahtevnejše preiskave
pa delajo tudi za zdravstvene
domove in zasebne ambulan-
te v celjski regiji. Delež teh
preiskav, ki so tudi zelo dra-
ge, je trenutno zelo majhen,
vendar upajo, da ga bodo za-
radi svoje dobre opremljeno-
sti in visoke strokovnosti
kmalu povečali.
Možnosti za
napake skorajda
ni
Bojazen, da bi zaradi iz-
jemno velikega števila preiskav
in tako raznovrstnih metod kaj
lahko prišlo tudi do napak, je v
celjskem laboratoriju povsem
odveč. »Vsako jutro pregleda-
mo vse naprave, imamo pa tudi
stalne zunanje kontrole,« pou-
darja Štefka Krivec. »Nenehno
skrbimo za zamenjavo starih
aparatur z novimi, tehnološko
bolj dognanimi, ki so prijazne
tudi do bolnikov. Za eno prei-
skavo potrebujemo, na primer,
veliko manj krvi kot prej, kar
pomeni, da ljudi ne >pikamo<
več toliko kot prej. Poleg tega
pa od leta 1994 vse svoje delo
izvajamo preko dobro izdela-
nega računalniškega programa,
ki omogoča registracijo bolni-
kov na enem mestu, zbiranje
izvidov na enem obrazcu in
priključitev avtomatskih anali-
zatorjev v mrežo. Možnosti, da
bi prišlo do napake pri vnosu
podatkov, so torej izredno
majhne.«
----JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Štefka Krivec dela v labora-
torijski stroki že štirinajst
let, predstojnica laboratori-
ja pa je od lanskega maja.
Pitna voda z Okonine
V bližini Okonine so že
pred časom v globini 200
metrov našli bogat vir tople
vode. Vrtino bodo še letos
začeli izrabljati kot vir pitne
vode, saj za nove raziskave
in posege do 1000 metrov
globine ni denarja.
Dodatna vrtanja bi bila po-
trebna zaradi morebitnega iz-
koriščanja vode v turistične
namene, toda naložba bi bila
preobsežna in zato so se na
ljubenski občini odločili dru-
gače. Iz že obstoječih vrtin
bodo črpali pitno vodo, s kate-
ro bodo oskrbovali Okonino,
Radmirje in Juvanje, dolgoroč-
no pa morda celotno občino.
Občina je z ljubljanskim
podjetjem Geo že sklenila po-
godbo o izdelavi projekta izra-
be vrtine za pitno vodo. Do
konca leta naj bi z novim vi-
rom oskrbeli vsaj Okonino, za-
radi močnega pretoka (20 l/s),
ustrezne kvalitete vode in opo-
rečnosti nekaterih virov na Sa-
vinjskem pa je že nakazana
možnost, da bi voda z Okonine
zadostovala za celotno obči-
no.	Ž.Z.
Popravek
v prispevku »Maja spreme-
njeno plačevanje plina«, ob-
javljenem 29. aprila v 17. šte-
vilki Novega tednika, smo po-
motoma zapisali, da velja od
1. maja naprej cena za kubični
meter plina v 1. tarifni skupini
(letni odjem plina do 500 ku-
bikov) 91,92 tolarja. Cena za
najmanjše odjemalce plina
ostaja namreč nespremenjena
in znaša še naprej 67,87 tolar-
ja za kubični meter plina. Za
napako se opravičujemo.
Uredništvo
Centralni laboratorij v celjski bolnišnici je med najbolje opremljenimi v Sloveniji.
Šolska izguba ni pozabljena
Bitka za ravnateljsko mesto v slatinski II. osnovni šoli
Kdo bo ravnatelj 11. osnovne šole
Rogaška Slatina? O tem so v občin-
skem svetu razpravljali že po lanskem
razpisu, v preteklih dneh pa spet. Ne-
kateri sedanji vršilki dolžnosti zameri-
jo velike izgube iz preteklih let.
V šoli so ustvarjali izgubo v letih
1994 in 1996, zato občinski svet lani ni
dal pozitivnega mnenja k novi kandida-
turi ravnateljice Karle Škrinjarič. Ta je
nato postala vršilka dolžnosti ter se
prijavila na letošnji marčevski razpis za
ravnatelja. Leto 1997 so v šoli sicer
zaključili pozitivno, pri pozitivnem fi-
nančnem rezultatu zadnjega prvega tri-
mesečja pa je šola zahtevala iz občinske-
ga proračuna 872 tisoč tolarjev dodat-
nih finančnih sredstev. Občina zato le-
tošnje kandidature Karle Škrinjarič ni
podprla, saj so se prepričali, da šola
med njenim vodenjem dogovorov ne
upošteva.
Škrinjaričevi po strokovni plati sicer
ni mogoče ničesar očitati. Tako omenja,
da so začeli med njenim vodenjem z
načrtnim izobraževanjem vseh zaposle-
nih, razširili so fakultativni pouk raču-
nalništva in tujega jezika, uvedli zgod-
nje učenje tujega jezika v 4. razredu, v
knjižnici so začeli z računalniško izpo-
sojo ter jo obogatili z dodatnim gradi-
vom, prav tako so uvedli izposojo vseh
učbenikov v vseh razredih. Med drugim
so zbornico opremili z računalniki, za-
čeli z izdajanjem svojih publikacij,
uvedli računalniško opismenjevanje,
med tremi državnimi projekti sodeluje-
jo v tretji uri telesne vzgoje, šolski
košarkarški ligi ter učenju plavanja,
učenci so na različnih tekmovanjih do-
segali dobre rezultate... Škrinjaričeva
pravi, da hoče začete projekte dokonča-
ti.
Na letošnji razpis za ravnatelja so se
prijavili tudi Ivan Dobaj iz Slivnice ter
Anton Butolen iz Žetal, občinska upra-
va pa je podprla kandidaturo Metke
Brcko iz Rogaške Slatine. Brckova dela
kot samostojna svetovalka celjskega Za-
voda za šolstvo ter je bila dobro desetlet-
je učiteljica v osnovni ter tudi v srednji
šoli.
Med slatinskimi svetniki je tako prišlo
na zadnji seji do živahne razprave, pri
čemer so govorili predvsem o kandida-
turah Škrinjaričeve in Brckove. Na kon-
cu so sprejeli neobičajno odločitev in
izrekli pozitivno mnenje za obe kandi-
datki. Zdaj so na vrsti odločitve sveta
šole ter ministrstva za šolstvo in šport,
med njihovim sprejemanjem pa bo naj-
brž manj različnih mnenj.
BRANE JERANKO
Novi
veleposlanikii
UUBUANA, 28. aj
(Delo) - Predsednik d
Kučan je imenoval tri^
veleposlanike v tujini, t
položaj na Hrvaškem y
imenovan Boštjan kovl
veleposlanik v Grčiji boj
rut Mahnič, v Avstriji pj
veleposlaniško delo prw
Ivo Vajgl. Gre za obife
zamenjavo zaradi
mandata dosedanjim vj
poslanikom.
Bolni Slovenci
UUBUANA, 28. ap
(Delo) - Zaradi bohi!
izostankov je bilo lani^
veniji izgubljenih llj
620 delovnih dni. Najvrf
jih ugotovili na območju |
kega. Raven na Korošk^
Murske Sobote in Celja, 1
kaže statistika, pa so najl
zdravi delavci na Koprslj
in Goriškem. Bolniški j
Stanki so v povprečju tra|
14 dni, med vzroki paj
najpogostejše poškodbe j
zastrupitve zunaj dela.
Novinarji brez
pogodbe
UUBUANA, 28. api
(Večer) - Združenje za t
pri GZS je obvestilo Sii
kat novinarjev Slovenije,
si. majem odstopa od p
pisa novinarske kolektiv
pogodbe. Novinarski sin
kat je takšno enostia^s.
odpoved najostreje o^^^o
in opozoril, da je združei
za tisk že doslej kršil velji
na določila kolektivne j
godbe, zato pričakuje, da
združenje še enkrat preti
talo svojo odločitev.
Sporni letaki
UUBUANA, 29. api
(Delo) - Letaki z napis(
Nočemo Ameriške Terc
stične Organizacije, ki so
člani Mladega foruma ZL
raztrosili po vsej Slovel
ob prazniku upora, so na
teli na nekatere precej os
odzive. Predsednik odbo
DZ za mednarodne odno
Jelko Kacin je sporočilo
letakih označil kot nepi
mišljeno in škodljivo, p«
sednik odbora za obrani
pa je akcijo označil koti
janje, ki bo škodilo slov«
skemu približevanju Nati
Dražje Življenje
UUBUANA, 3. tai
(Delo) - Po podatkih sta
stičnega urada so se c^'
življenjskih potrebni
aprila zvišale za 0,9 odstj
ka in bile za 4 odstotke vi;
od lanskih decembrskih
za 9,1 odstotka višje odl^
skih aprilskih. Aprila so
podražila goriva, prevoz.'
koholne pijače in tobak.
Gneča na Obali
PORTOROŽ, 3. iflj
(Večer) - Za prvomajj
praznike je slovensko "
morje obiskalo za 5 odst^
kov več turistov kot
enakem času. V hotelih f
ransKe občire je / treh
prespalo 13. )25 gostov, Ij
večini tujih, zato si o^^l
turistični delavci obet^:
dober obisk tudi v polett^;
mesecili.
[TsNOPIČ
SEJEM
5
Vse za otroka;
ad srede do sobote!
Ldnji moto letošnjega sejma so ustvarjalne otrokove igre - Na celjskem sejmišču vse
I	v znamenju otrok
p razstaviščih Celjskega
j^a je državna sekretarka
ministrstvu za šolstvo in
iPft mag. Teja Valenčič
eraj dopoldne odprla 22.
Ijgni Vse za otroka. Vključ-
3 s soboto bo sejemska in
ijpomembnejša promocij-
2 prireditev za predšolsko
,gojo v Sloveniji, kot je se-
,ni označila svetovalka vla-
, Metka Malus, resnično
vela v znamenju otrok, saj
slovenski šolarji, deni-
|o, v svoje roke prevzeli
tdi sejemsko novinarsko
ledišče.
f Sejem Vse za otroka je v
ielju zaživel leta 1977, po ne-
aj letih samostojnosti so ga
rganizatorji umestili v paket
omladanskih obrtnih sej-
Irov, od lani pa je spet samo-
I lojna sejemsko-izobraževal-
la prireditev. Na skupno 5
isoč kvadratnih metrih raz-
iiavišč v dvoranah D in E ter
|triju se predstavlja 79 samo-
|tojnih razstavljavcev iz Slo-
]iem\e, Hrvaške in Italije ter
zastopstev še 28 podje-
Avstrije, Španije, Nemči-
1 ?, Francije, Italije, Češke in
i lovenije. Razstavni program
Izjema vse, kar je namenjeno
(roku, izpostaviti pa velja
lasti opremo bivalnih prosto-
ov, vse vrste igrač in igral,
ozmetiko za otroke, obleko
n obutev, šolske potrebščine
»učbenike, otroške in mla-
inske družabne igre, opremo
5 pripomočke za prosti čas
'raudio-vizualno opremo.
Na razstaviščih Celjskega
«ima je 22. sejem Vse za
troka do sobote odprt med
in 18. uro, vstopnice za
'drasle so po 600, za dijake,
|'udente in upokojence po
za najavljene skupine
»'rok pa po 300 tolarjev. Za
flroke do 7. leta starosti
%nine ni.
sejem Vse za otroka, nad
^3terim je pokroviteljstvo
Prevzela revija za nosečnice in
'"lade starše Mama, ob ugod-
^^^ sejemskih popustih
^Pjemlja tudi bogat program
"''sejemskih prireditev. Na
račun bodo prišli malčki s
^^ojimi starši, saj sejem vse
spremlja Festival pravljic,
^"^rbno pa so izbrane tudi te-
Jl*® obsejemskih strokovnih
Posvetovanj.
Bilten, TY in radio
Rega
šolskemu novinarstvu od-
merjajo v okviru letošnjega
sejma Vse za otroka veliko
mero pozornosti.
Že tradicionalno je v razsta-
viščih na ogled razstava naj-
boljših šolskih glasil, letos je za
razstavo v dvorani E izbranih
preko 100 glasil, šolarji-novi-
narji dnevno skrbijo za izdaja-
nje sejemskega biltena, obliku-
jejo pa tudi sejemski radijski in
televizijski program. Program
Sejemskega radia Rega med 9.
in 18. uro ustvarjajo mladi no-
vinarji iz štirih osnovnih in šti-
rih srednjih šol, njihovo delo
usklajujejo šolarji-novinarji iz
OŠ Lovrenc na Pohorju, shši-
mo pa jih lahko na frekvenci
105,5 MHz. S kamero in us-
tvarjanjem televizijskega pro-
grama ter dnevnim beleže-
njem sejemskega utripa v časo-
pisne biltene pa 22. sejem Vse
za otroka spremlja še blizu 30
šolskih novinarskih ekip iz vse
Slovenije. Slednjim mentor-
sko, zlasti pri tehničnih opravi-
lih, pomagajo dijaki Srednje
trgovske šole Celje, ki bdijo
tudi nad računalniškim sple-
tom IntROnet, preko katerega
bo dnevno mogoče spremljati
vse sejemsko dogajanje.
O otroku in
njegovih potrebah
Moto letošnjega sejma so
ustvarjalne otrokove igre, v
ministrstvu za šolstvo in
šport, ki je ob Celjskem sejmu
skrbelo zlasti za vsebinski del
strokovnih obsejemskih prire-
ditev, pa so letos pritegnili k
sodelovanju še številne druge
institucije.
»Prisluhnili smo očitkom,
da vzgoja in izobraževanje
še nista >vse za otroka<, zato
smo letos v pripravo obse-
jemskih prireditev pritegnili
še ministrstva za delo, druži-
no in socialne zadeve, za
zdravstvo, za notranje zade-
ve, za finance, za okolje in
prostor. Gospodarsko zbor-
nico Slovenije, vladni urad
za žensko politiko in druge,«
utemeljuje letošnjo sejemsko
opredelitev, da bi o otroku in
njegovih potrebah razprav-
ljali resnično iz najrazličnej-
ših zornih kotov, vodja celj-
ske območne enote zavoda
za šolstvo RS Judita Kež-
man-Počkaj. Pri pripravi ob-
sejemskih prireditev pa niso
bili pozorni zgolj na vsebine,
ampak v veliki meri tudi na
obliko prireditev, tako da se
letos prepletajo predstavitve
skupinskega dela znotraj vrt-
cev in šol, s sodelovanjem
vrtcev in šol oziroma med
šolami in vrtci ter sodelova-
njem vrtcev in šol z zunanji-
mi institucijami.
Ministrstvo za šolstvo in
šport je že včeraj predstavilo
aktivnosti v zvezi s priprava-
mi na poskusno uvajanje 9-
letne osnovne šole, urad za
žensko politiko in ministrs-
tvo za delo, družino in social-
ne zadeve pa razpravo o star-
ševskem dopustu, za katere-
ga je bilo zlasti veliko zani-
manje med srednješolci, saj
se jih je že pred začetkom
sejma za sodelovanje na tri-
buni prijavilo blizu 300. Za-
vod za šolstvo se na sejmu
danes predstavlja s temo
»Vloga odraslih pri igri
otrok«, hkrati* pa jutri še s
tremi inovacijskimi projekti
iz slovenskih vrtcev (Raču-
nalnik kot vzgojno sredstvo.
Preventivni program in Spro-
stitvene igre), celjska območ-
na enota zavoda pripravlja
posvet o šolskem novinars-
tvu, njihovi novomeški kolegi
pa razpravo o didaktični igri
pri pouku romskih otrok na
začetku šolanja.
V ministrstvu za zdravstvo
skupaj z Inštitutom za varova-
nje zdravja pripravljajo jutri
okroglo mizo o duševnem
zdravju otrok in mladostni-
kov. V luči uvajanja novega
zakona na dodano vrednost
bo zanimiva razprava o eko-
nomski problematiki domače
proizvodnje ter ustreznosti
uvoženih izdelkov za otroke,
ki jo danes pripravlja Gospo-
darska zbornica Slovenije, ju-
tri pa ji bo sledila še razprava
o problematiki javnih naročil,
ki še vedno vznemirja ravna-
telje in ravnateljice od vrtcev
do srednjih šol, v zbornici pa
jo pripravljajo skupaj z mini-
strstvom za Hnance.
V organizaciji Aktiva rav-
nateljev osnovnih šol Mest-
ne občine Celje bo danes
dopoldne na sejmišču okro-
gla miza o preventivnem
programu preprečevanja na-
silja, na njej pa bodo pred-
stavili izkušnje celjskih os-
novnih šol.
Festival pravljic
Za malčke, ki bodo sejem
obiskali skupaj s starši, pri-
pravljajo organizatorji vse do
sobote Festival pravljic.
»V želji, da bi se na sejmu
resnično dobro počutili tudi
najmlajši, smo razvili še enega
od projektov zavoda za šols-
tvo,« pojasnjuje idejo za festi-
val vodja sejma Slavica Kre-
snik. Na Festivalu pravljic se
bodo v dvorani D z otroškimi
igricami, lutkovnimi predsta-
vami in nastopi predstavili
vrtci in osnovne šole, organi-
zatorji pa pripravljajo tudi de-
lavnice za starše in otroke. Za
pokušinjo le nekaj predlogov;
če vas mika Dežela črk v iz-
vedbi radeških osnovnošol-
cev, obiščite sejem jutri ob
15.30 uri, pol ure kasneje se
bodo s Piko Nogavičko in gu-
sarjem Bertom predstavili čla-
ni skupine Anima, v soboto
dopoldne ( po 10.30 uri) os-
novnošolci iz Griž s Sapramiš-
ko in učenci OŠ Lava iz Celja s
predstavo Zrcalce, popoldne
pa, prav tako v dvorani D, še
lutkarji.
Sejemska
priznanja
Ob zaključku sejma, v sobo-
to, bodo najuspešnejšim raz-
stavljavcem podelili sejemska
priznanja.
Za kakovostne nove izdelke
domače proizvodnje, name-
njene malčkom, bodo podelili
cenjeno sejemsko priznanje
Zlata zibka. Celjski sejem d.d.
bo za posebne dosežke pode-
ljeval znake Celeia, Mestna
občina Celje pa letos prvič za
tržno zanimive in izvirne ka-
kovostne izdelke za otroke po-
sebna priznanja. Posebna
priznanja pa bodo seveda pre-
jeli tudi mladi novinarji, us-
tvarjalci najboljših šolskih gla-
sil.
' : , IVANA STAMEJČIČ
I Foto: GREGOR KATIČ
Na sejmu se s svojimi izdelki predstavljajo tudi najmlajši iz mozirskega vrtca.
PO DRŽAVI
Zdravniki brez
dodatka?
LJUBLJANA, 4. maja
(Dnevnik) - Sindikat
zdravstva in socialnega
varstva je opozoril, da jih
ministrstvo za zdravstvo
nikoh ni povabilo na po-
gajanja za podpis dodatka
h kolektivni pogodbi za
zdravnike in zobozdravni-
ke, čeprav je njihov sindi-
kat po določilih kolektiv-
ne pogodbe sopodpisnik
tega dokumenta. To po-
meni, da dodatek brez
obeh sopodpisnikov (tudi
sindikata zdravstva in so-
cialnega skrbstva) ne ve-
lja. Sindikat, ki sicer ne
nasprotuje dodatku, pred-
laga nekaj sprememb, o
katerih naj bi se pričeli
pogajati z ministrstvom 8.
maja.
Tihotapska afera
LJUBLJANA, 5. maja
(Večer) - Organi pregona
naj bi po desetih dneh mol-
ka končno povedali več po-
drobnosti o tako imenovani
slovenski tihotapski aferi
stoletja. Znano naj bi bilo,
kdo je tihotapil, kolikšna je
vrednost necarinjenega in
neobdavčenega blaga in
kam je denar odtekal. Za
sedaj je ovadeno trinajst
osumljencev, med njimi
dva carinika, v javnosti pa
se slišijo govorice, da je šte-
vilo vpletenih precej večje,
da sega afera v sam vrh
carine, policije in politike
ter da gre za stotine milijo-
nov mark pretihotapljene-
ga blaga.
Škoda V Posočju
LJUBLJANA, S. maja
(STA) - Posebna komisija
ministrstva za okolje za po-
pis škode v zgornjem Po-
sočju bo predvidoma do 8.
maja končala poročilo o po-
pisu in o določitvi višine
sredstev za sanacijo poško-
dovanih objektov. To bo
podlaga za pripravo poseb-
nega zakona o državni po-
moči za odpravo posledic
potresa.
□
GOSPODARSTVO
NOVONABORZI
Finančni trg aprila
Začetek maja '98 bo v zgo-
dovini zapisan kot start za
evro, novo valuto enajstih
držav evropske unije. Trgov-
ci z novci, predvsem tisti z
valutami, že intenzivno iš-
čejo možnosti zaslužka. Za-
gotovo jim bo uspelo še pred
uvedbo evra kot skupne va-
lute 1.1. '99. Do takrat bo še
naprej vsa pozornost finanč-
nikov uprta v »Bubo« kot
pravijo Bundensbanki. Nje-
nim obrestnim meram se bo-
do morale približevati
obrestne mere vseh držav,
vključenih v evro.
Inflacija v Sloveniji, merjena
z rastjo cen na drobno, je letos
dosegla 4,4%, za pol odstotka
nižji je indeks življenjskih po-
trebščin. Aprila so se cene na
drobno povzpele za 1,3%, živ-
ljenjske potrebščine pa 0,9%.
Lani aprila je bila inflacija 2%.
Inflacija je bila v zadnjih dva-
najstih mesecih deset odstotna,
cene življenjskih potrebščin so
višje za devet odstotkov. Te-
meljna obrestna mera (TOM),
ki se bo uporabljala za maj je
0,8%, kar na letni ravni pomeni
9,84%.
Tečaj tolarja se še naprej kre-
pi, vendar tega zagotovo niso
veseli izvozniki. Srednji tečaj
Banke Slovenije za nemško
marko je aprila zdrsnil za
0,52%, letos za 0,82%. Razko-
rak med tečajem in inflacijo je
letos že skoraj 6%, toliko so
realno izgubili tisti, ki so hrani-
li nemške marke v nogavici. V
zadnjih dvanajstih mesecih se
je srednji tečaj za nemško mar-
ko povzpel le za 2,6%. V aprilu
je zdrsnil tudi prodajni menjal-
niški tečaj za DEM, vendar le za
0,1%. Le podjetniški tečaj se je
popravil za 0,05%.
Nekoč močan ameriški dolar
je aprila izgubil kar 2,86%, v
štirih mesecih le 0,5%. Bolj ko
se je bližal dokončni dogovor o
skupni evropski valuti, bolj je
dolar zgubljal na vrednosti do
nemške marke. V začetku apri-
la je bil vreden 1,854 marke ob
koncu le 1,795 nemške marke
za en dolar. Kljub temu je bil
odziv deviznih tečajev na sveže
vesti o uvedbi evra dokaj miren.
Delnice so bile zagotovo ti-
sto, v kar se je letos splačalo
investirati. Slovenski borzni in-
deks (SBI) je aprila presegel
vrednost 1700 točk, žal je ob
koncu meseca zdrsnil skoraj na
marčevsko raven. Pridobil je
1,28%, vendar od začetka leta
kar 19,03%. Obseg prometa v
začetku maja je bolj skromen
in temu primerni so tudi tečaji
oziroma SBI, ki še drsi navz-
dol.
Aprila se je začel močno dvi-
gati prah okoli vpisa delnic
družbe Telekom, ki se bo pole-
gel šele v maju, ko je predviden
zaključek vpisa. Najbolj si bo-
do meli roke upravičenci do
vpisa, manj kupci, ki bodo mo-
rali upoštevati stroške financi-
ranja za dve leti. Ob upošteva-
nju obresti in inflacije bo dejan-
ski dobiček opazno manjši od
pričakovanega. Uvedba Zakona
o davku na dodano vrednost
prihodnje leto bo zagotovo
povečala inflacijo in s tem
stroške financiranja. Razvese-
ljiva novica za vse vpisnike cer-
tifikatov v pooblaščene investi-
cijske družb (PID) je zagotovo
vedno več skladov, vpisanih v
KDD in uvrščenih na C trg Ljub-
ljanske borze. Prvi teden maja
je na borzi že bilo mogoče trgo-
vati s sedmimi skladi treh družb
za upravljanje. Tečaji njihovih
delnic so med 175 in 545 SIT za
delnico. Skromne cene, skro-
men promet.
Piše: ZDENKO PODLESNIK
Agonija Bohorja
v mestinjskem Bohorju je med zaposleni-
mi precej negotovosti o prihodnosti delniške
družbe. Družba z 280 zaposlenimi ima kar
nekaj naročil, manjka pa ji surovin ter
pomoči od zunaj. Zaposleni prejemajo plače
z desetdnevnim zamikom.
Med delavci vlada malodušje, saj menijo, da
ni nobenih resničnih sanacijskih ukrepov. Ti
so bili eden od pogojev med njihovo februar-
sko stavko. O tem bodo najbrž govorili tudi
med današnjim zborom delavcev, ki ga je
skhcal njihov svet. V tovarni govorijo o možno-
sti stečaja, kar pa bi lahko pomenilo, da bi
ostali brez plač. Kot je mogoče slišati, naspro-
tujeta možnosti stečaja tako vršilka dolžnosti
direktorice Milena Žerak, ki vidi možnosti
preživetja, kot tudi večinski lastnik KBM In-
fond.
Bolj kot današnji zbor delavcev je za prihod-
nost mestinjskega Bohorja lahko pomembna
skupščina delniške družbe, ki bo 28. maja.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm BJ
Za komunalo
Območna gospodarska
zbornica Celje je v torek
pripravila pogovor o stra-
tegiji razvoja komunalne-
ga gospodarstva v Sloveni-
ji-
Sekretar združenja za
varstvo okolja pri gospodar-
ski zbornici Dušan Butina
je opozoril, da infrastruk-
turni objekti v Sloveniji
propadajo. Z zakonoma o
gospodarskih javnih služ-
bah in o varovanju okolja je
namreč celotna infrastruk-
tura prešla v last države ozi-
roma pod lokalno upravo,
ni pa bilo jasno dorečeno,
kdo in kako mora objekte
vzdrževati. Poleg tega pa dr-
žava že od leta 1992 zadržu-
je cene na tem področju,
tako da občine oziroma nji-
hova komunalna podjetja
nimajo denarja niti za redno
vzdrževanje, kaj šele za iz-
ločanje amortizacije. Če se
bodo takšne razmere nada-
ljevale, se bo sistem komu-
nalnega gospodarstva v Slo-
veniji sesul.	JI
Vloge že na voljo
Sklad za regionalni razvoj
in ohranjanje poseljenosti
slovenskega podeželja je ob-
javil tretji javni razpis ugod-
nih posojil.
V tem razpisu je na voljo
1.450 milijonov tolarjev, za
dodeljevanje jamstev 400 mi-
lijonov tolarjev in 347 milijo-
nov tolarjev nepovratnih sred-
stev za posebne projekte v raz-
pisu. Prednost bodo imeli
projekti, ki sodijo v sklop ce-
lovitih programov na demo-
grafsko ogroženih in gorsko-
višinskih območjih, ter pro-
silci z območij, ki jih je priza-
del nedavni potres. Prosilcem
so že na voljo vloge za prijavo,
in sicer za kmetijski del v
enotah Hranilno kreditnih
služb, za gospodarski del pa v
enotah Abanke; zanje bodo
prosilci odšteli tisoč tolarjev.
V skladu svetujejo vsem, ki
se zanimajo za posojila, naj
skrbno pripravijo vso potreb-
no dokumentacijo, saj je bilo
v prvih dveh razpisih kar ne-
kaj prosilcev zavrnjenih zara-
di nepopolnih vlog.
US
Kmalu zlata kartica
Celjsko podjetje Kovino-
tehna je od lanskega decem-
bra izdalo preko 43 tisoč
svojih kartic, do konca leta
pa naj bi se približali številu
60 tisoč, kar je nekoliko
manj kot so načrtovali.
V akciji »En dan vse za-
stonj« so doslej izžrebali pre-
ko 2200 imetnikov kartice,
izžrebani zneski pa so bili
dokaj različni. Najvišji do-
slej je znašal 192 tisoč tolar-
jev. V prihodnjih dneh naj bi
med kupce razdelili tudi prve
zlate kartice. Deležni jih bo-
do tisti, ki bodo v enem letu v
Kovinotehninih prodajalnah
kupili za 800 in več tisoč
tolarjev blaga. Po podatkih,
ki jih imajo v vodstvu podjet-
ja, se je nekaj ljudi že zelo
približalo tej številki. Lastni-
ki zlate kartice bodo ob naku-
pu imeli dodatni 2-odstotni
popust, v Kovinotehni pa pri-
pravljajo še nekatere druge
ugodnosti, ki pa jih za sedaj
ne želijo odkriti. Nekaj pre-
senečenj čaka tudi kupce iz-
delkov blagovne znamke
Sears, ki jih v Kovinotehninih
trgovinah prodajajo od prejš-
njega tedna.	JI
Salon Lipa tudi v Celju
Tovarna pohištva Lipa iz Ajdovščine je v torek popoldne v prodajnem centru Tripex ob
Bežigrajski ulici v Celju uradno odprla svoj razstavno-prodajni salon. Na ta način se
želi še bolj približati kupcem s širšega celjskega območja.
Poleg Celja ima Lipa salone tudi v dvorcu Zemono, v Betnavskem gradu ter v Ljubljani in
Kranju, z njimi pa želi okrepiti lastno maloprodajno mrežo v Sloveniji. V njih ponuja le del
svojega bogatega pohištvenega programa, za katerega je že pred časom dobila certifikat
kakovosti ISO 9001 in ki ga poznajo številni kupci na vseh celinah. Značilnost vseh Lipinih
salonov je, da v njih pohištva ne le prodajajo, ampak skušajo pri tem kupcem tudi svetovati.
Razstavno-prodajni salon v Celju- meri 120 kvadratnih metrov, v njem pa bosta delali dve
prodajalki oziroma svetovalki.	JI, Foto: GK
BAROMEfl
Manjši dobiceji
v Avtu Celje so lani uj
rili 4,5 milijarde tolarjev
hodka in 20 milijonov t(
jev dobička, vendar votj,
družbe s takšnim poslovi
rezultatom ni preveč zg
voljno, saj so številke jj
kot predlani. Poglavitna i
loga za slabše poslovanje
zmanjšanje obsega pro(
in povečanje deleža pro(
avtomobilov nižjega cenj
nega razreda. V Avtu d
računajo, da se bodo posi]
ni rezultati družbe že
zopet izboljšali. Postali i
ekskluzivni uvoznik proJ
ma traktorjev SAME, pre^
vili pa so tudi avtomobil]
salona za programe Fiat-I^
da in Peugeot.
Pivovarna bo
delila dividende
Uprava Pivovarne Lašt
pripravlja tretjo skupščin
delničarjev, ki bo 29. maji
Delničarji naj bi sprej^
poslovno poročilo za lej
1997, odločili pa se bo(j
tudi, kako razdeliti lansl
dobiček. Uprava predlag
da naj bi dividenda znaši
130 tolarjev bruto na deh
co. Pivovarna Laško in
trenutno okrog 11 tisoč de
ničarjev.
Kako do tuje
pomoči
v prostorih žalskega Jutel
sa se je včeraj pričel Jrad
nevni seminar o možnosti!
pridobivanja tuje pomoi
predstavljeni pa bodo tu(
meddržavni in regionali
programi Evropske zvezi
UNIDA, UNCTAD in OECI
Seminar je pripravilo gosp(
darsko interesno združenj
za pospeševanje malega goi
podarstva, med udeleženi
pa so strokovni delavci loka
ne in državne uprave, svete
valci na področju podjetni«
tva ter predstavniki skiadoi
bank, državnih institucij i
ministrstev.
Poslovna srečanji
Območna gospodarsk
zbornica Celje tudi v maj
vabi na številna srečanj
gospodarstvenikov, ki si
bodo odvijala v različnil
evropskih mestih. Prvo ^
poslovno srečanje v Noven
Sadu in v Beogradu, in sice
19. oziroma 20. maja,
24. do 26. maja pa bo >
Bruslju Euromarket, ki
ga bodo udeležili gospo
darstveniki, bančniki in t'
nančniki iz šestdesetih di
žav. V Udinah v Italiji ^
29. maja poslovno srečanja
podjetij iz Avstrije, Italii'
in Slovenije.
Nagrada za
Publikum
Angleška revija za banč-
ništvo in finance Centri'
European, ki jo izdaja
romoney, je v aprilski Št^'
Vilki objavila dobitnike
grade Central European
leto 1998. Med njimi je tuj"
borzna hiša Publikum
ki je bila izbrana za najbo|)j
šo borzno hišo v SlovenjF
za leto 1998.
rSNOPIČ
AKTUALNO
□
Pohlevne ovčice in
nobenega kozla vmes
Novi tednik se je na lastne oci prepričal, da novi prometni zakon deluje v pravo smer
Za nedeljo, 3. maja, je bila
napovedana radarska kon-
trola prometa na območju
^občine Laško, in to je bila
'^tiložnost, da preverimo, ka-
^fonovi zakon o varnosti v
ustnem prometu deluje v
Jraksi. Stopili smo v stik z
aškimi policisti in se popol-
Jan odpravili na akcijo.
Ustavili smo se v okolju
idraviliškega parka. Tam je ra-
ims{ PPP Celje Gorazd Ma-
teri »skril« policijsko vozilo in
lanj namestil radarsko napra-
vo, ostali pa smo se odpravili
lekaj deset metrov naprej in v
'1'žini Ininega bencinskega
»ervisa čakali, kaj se bo zgodi-
Bili smo na območju nase-
lja. kjer je po novem hitrost
'ozil omejena na 50 kilome-
trov na uro. Policisti Branko
Porine, Roman Vengust in
^fago Povše so imeli nalogo
Izstavljati (in seveda kaznovati)
''Ste voznike, ki bi premočno
pritiskali na plin in vse ostale,
^ bi se kakor koli drugače
Pregrešili zoper novi zakon, ki
začel veljati dva dni prej.
in čakali smo na kardi-
lalnega grešnega kozla, pa ga
"•smo dočakali. Vozila so prav
Pogasi »lezla« skozi naselje, še
"stih dovoljenih 50 na uro se je
Pečini zdela prenevarna hi-
'rost. Pozneje nam je radarist
Pt^vedal, da so vozniki večino-
^^ vozili_s hitrostjo od 40 do
. I^ilometrov na uro. Sicer pa
bil policijski avtomobil pro-
"^^tne patrulje na tako lepo
^^lem mestu, da je vozniška
l°''darnost tudi tokrat delova-
^ovi zakon pa je neizprosen
do takšnih »žmigavcev«,
' te vrste solidarnost v pro-
po svoje zamišljajo.
. ^'cer pa je bil naš namen
jri povprašati voznike, kaj si
J '^lijo o novem zakonu, zato
^ Policisti ustavili nekaj njih,
jj' bili z vidika hitrosti ne-
^'žne ovčice, pa so pozabili
prižgati luči ali pa je bilo s
prižganimi lučmi kaj narobe.
Marko Novak iz Laškega je o
novem zakonu povedal: »Za-
kon pozdravljam in opažam,
da se večina voznikov drži
predpisov, situacija je v prome-
tu zdaj bistveno drugačna kot
pred kratkim, predvsem se
sam počutim bolj varnega. Se
pa bojim, da bodo tisti, ki so
bili doslej divjaki, še kar naprej
divjali, ker se bodo poskušali
kaznim na vse mogoče načine
izogniti, ostali pa bomo za
manjše kršitve pridno plačeva-
li. So pa za povprečni slovenski
standard kazni zelo visoke. Ka-
zen za prekomerno hitrost bo
marsikoga stala polovico plače
in ne znam si predstavljati, ka-
ko bo takšna kaznovalna poli-
tika v praksi sploh delovala.
Situacija je zdaj zares bistveno
drugačna, kot je bila pred spre-
jetjem novega zakona.«
Obren Bodirogič iz Velenja:
»Zakon ni slab, treba bo voziti
bolj počasi, pa bo že šlo. Nas bo
že počasi pamet srečala. Sicer pa
novega zakona niti ne poznam
prav dobro, vem le, da so kazni
katastrofalno visoke, ker je stan-
dard poprečnega Slovenca ni-
zek. Bojim se, da bo marsikateri
otrok lačen, če bodo njegovi
starši kot kršitelji kaznovani. Že
10 tisoč tolarjev bo za mnoge
kršitelje veliko breme. Moram
pa reči, da pozdravljam strogo
kaznovanje tistih, ki vozijo pod
vplivom alkohola. V prometu je
treba biti popolnoma trezen.«
Karin Blaznik iz Maribora:
»Počasi se daleč pride, pravijo
in zdaj vsi vozimo bolj previd-
no. Novi zakon torej dobro
učinkuje. Kazni so zelo visoke,
jaz pa moram biti še bolj pre-
vidna, saj imam vozniški izpit
šele pol leta. Ker spadam v
kategorijo mladih voznikov,
imam le sedem točk bonusa,
zato si res ne morem privoščiti
kršitev. Sicer pa se sama dovolj
dobro zavedam, da se je v pro-
metu treba držati pravil, da bi
se zmanjšalo število nesreč in
mrtvih, ki je v zadnjem času
presegalo vse razumne meje.«
Cvetko Koblič iz Laškega:
»Po eni strani se mi zdi prav,
po drugi pa bo malo hudo, pa
ne toliko zame. Mene novi
zakon ne prizadene toliko, saj
sem tudi do zdaj spoštoval
cestnoprometne predpise. Ker
pa so kazni zelo visoke, bo
treba paziti na vsak najmanjši
prekršek. Edino pri alkoholu
se mi zdi, da je prav, da so
kazni stroge. Kako se bom ob-
našal na veselicah? Tako kot
doslej, saj jaz ne pijem alko-
hola, bolj se bojim prekorači-
tev hitrosti.«
Za mnenje o novem zakonu
smo povprašali tudi policista
Draga Povšeta. »Menim, da
se bo z novim zakonom iz-
boljšal tudi položaj policista,
pa ne materialni, ampak od-
nos udeležencev v prometu
do nas. Seveda je s tem tudi
naša odgovornost veliko več-
ja. Ne bo pa se dogajalo to,
kar se nam je zelo pogosto:
da so se vozniki norčevali iz
nas. Kot primer naj povem
žensko, ki bi morala za storje-
ni prekršek plačati tisoč-
petsto tolarjev kazni, in ker je
bila pripravljena znesek pla-
čati takoj, se je kazen znižala
na 750 tolarjev. Ko mi je pred
nos pomolila ta drobiž, mi je
rekla, da si bom zdaj lahko
privoščil pošteno kavico. Ker
bodo po novem zneski precej
višji, sem mnenja, da policisti
pri kontrolah na cesti ne bi
smeli imeti opravka z denar-
jem.«
Kot smo izvedeli na UNZ
Celje, se je varnost prometa v
prvih treh dneh veljavnosti
novega zakona bistveno iz-
boljšala in vozniki večinoma
upoštevajo določila. So pa
kljub temu od petka do nede-
lje kaznovali več kot 250 krši-
teljev, večinoma voznikov
osebnih vozil ter motornih
koles in koles z motorjem.
Med kršitelji je bilo 55 vinje-
nih oseb, 19 med njimi je bilo
takih, ki so napihali za več
kot 1,5 promile, 5 pa jih je
preizkus z alkotestom odklo-
nilo. Sodnik za prekrške bo
torej vozniško dovoljenje od-
vzel 24 voznikom, ki so pre-
globoko pogledali v kozarec.
Neslavni rekorder v teh dneh
je bil voznik kolesa z motor-
jem, ki so ga ustavili na ob-
močju Slovenskih Konjic in
pri katerem je alkotest poka-
zal, da je imel za več kot 3
promile alkohola v organiz-
mu. V omenjenih dneh se je
na območju UNZ Celje pripe-
tila le ena prometna nesreča s
hudo telesno poškodbo ude-
leženca, kar je rezultat, ki ga
tovrstna zgodovina skorajda
ne pomni. Da bi le tako osta-
lo.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Radarist Gorazd Magerl je takole nameščal radarsko napravo.
»Prometno, vozniško, prosim...«
□
KRONIKA S CEUSKEGA
Pes ne mara črncev
Direktorjeve težave po vrnitvi iz Južne Afrike v Celje - Rokometaš med bankirji, lokal na gradu namesto puba,
kapitani z vicekonzulom
Evropa je najstarejši celjski hotel, saj je bil
postavljen že v prejšnjem stoletju (do leta 1919
se je imenoval Mesto Dunaj) in se zadnje dni
razkazuje v novi podobi. Tudi zaradi selitve
Nove ljubljanske banke, ki bo poslovala v
mogočni stavbi na Krekovem trgu.
Direktor celjske podružnice je Ernest Zvar,
ki je dolgo služboval v tujini. V New Yorku je bil
predstavnik Jugotekstila, v Keniji je zastopal
Ljubljansko banko, nato pa je bil glavni pri
odpiranju predstavništva v Južnoafriški repub-
liki. Po padcu apartheida se je preselil v Johan-
nesburg, kjer je bil hkrati tudi slovenski konzul.
V domovino se je vrnil z nemškim ovčarjem, ki
so ga opazili daleč naokrog. Ne samo zaradi
lepe rasti, marveč tudi nekoliko nenavadnega
obnašanja. Nekega dne je opazil črnca in pono-
rel, saj so ga dresirali južnoafriški policisti.
V celjskem delu NLB prve dni pripravništva
šteje Tomaž Jeršič. Zadnji mladinski svetovni
prvak v rokometu iz Celja (pravzaprav je zdaj
iz Leskovca pri Ljubečni, kjer živi v novi hiši)
bo konec tedna končal z igra-
njem in se pospešeno pri-
pravlja na zagovor diplome
na Ekonomski fakulteti v Ma-
riboru.
Poročen je z Natašo Lavrič
(njena sestra Saša je še vedno
spremljevalka prav tako ro-
kometaša Robija Šafariča,
športni par pa sta zadnje me-
sece tudi rokometaš Jani Li-
kavec in košarkarica Jera
Grobelnik), ki je bila prva
celjska plavalka v članski re-
prezentanci Jugoslavije. Po-
skušala se je tudi kot mane-
kenka, saj je pred leti posnela
dve televizijski reklami za
Mladinsko knjigo.
Generalni šef NLB je celjski
zet dr. Marko Voljč, sicer tudi
častni konzul Mehike, svojčas
kandidat za predsednika vla-
de, pred kratkim pa je bil
izbran za najbolj uglednega
slovenskega finančnika. Voljč
je za ženo vzel Danijelo Sta-
rovič (brat Vojko je direktor
najbolj prestižnega portoroš-
kega hotela Metropol), ki je
zdaj magistra in na Ekonom-
ski fakulteti v Ljubljani odgo-
vorna za redni podiplomski
študij.
Okrog celjskega gradu pa se
bo v prihodnje trudil Andrej
Kuzma. Čeprav v šele Kristuso-
vih letih, je gostinstvu že dolgo
zapisan in uspešen predvsem s
kluboma Evergreen v Celju in
Šentjurju. Njegova velika želja
je sicer klasični pub v dveh nad-
stropjih (urediti ga je nameraval
v skladiščih Topra), a je zadovo-
ljen tudi z lokalom na gradu.
Lani je med drugim sklepal
kupčije o izvozu madžarske
pšenice v Albanijo in je z zajet-
no postavo že prekosil očeta.
Bolj kot Jože (njegovo pravo
ime je Josip), je med Celjani
znan kot Pepi. Kot zapisovalec
predvsem športnih dogajanj je
prvo notico v Večeru objavil že
leta 1957, po upokojitvi pa vodi
lasten knjigovodski servis.
Prazniki so bili posebno do-
živetje za Živaana sailing team.
Šest kapitanov je s petčlanski-
mi posadkami v kornatsko-ši-
benskem arhipelagu jadralo za
pokal, ki ga je na po pričakova-
nju osvojila Vesna Kuntarič z
ljubljansko posadko. Najhitrej-
ša je bila v vseh treh plovih in
vsakič končala v morju. »Če bo
regata še dolgo trajala, se bo
prehladila,« je komentiral lan-
ski zmagovalec Simon Jezer-
nik, ki je tokrat končal kot peti.
Drugi je bil Avstrijec Andy
Breschan (na njegovem krovu
je bil tudi slovenski vicekonzul
v Celovcu Marko Vrevc), tretji
Bojan Kranjc, četrta Mihela
Jezernik (za najboljše je pri-
pravila unikatne pokale iz gli-
ne) in šesti Zdravko Konda, ki
je že po dveh dneh ostal brez
pitne vode. Po skoraj petih
urah jadranja v burji do šestih
boforov so razhke med jadrni-
cami merili celo v sekundah,
admiral Janez Kuntarič pa je
bil tokrat vodja tekmovanja in
je za naslednje leto že oklical 3.
Živaana Cup.
ŽEUKO ZULE
dr. Marko Voljč
Andrej in Jože Kuzma
IZJAVA TEDNA
»Zahvaljujemo se gospodu Juriju Repenš-
ku, ki je razstavil tako lepe slike. Sedaj jil
lahko občudujemo med sejo sveta, da nm
ne bo dolgčas.«
Predsednik občinskega sveta Mozii
dr. Anton Jezeru
Poroka za pop
Kot piko na i so označili pop poroko v
kapelici sv. Valentina, ki je zaključila pomla-
dansko razstavo Cvetje in ideje v Mozirskem
gaju.
Sv. Valentin je zavetnik vseh, ki se imajo
radi. Torej bo tudi zavetnik Bernarde Obojnik
in Vojteha Urha (doma sta iz Luč) ter Denisa
Staniča in Mojce Jovan, parov, ki sta zmagala v
oddaji Stojana Auerja Super pop in se poročila
v Zgornji Savinjski dolini. Civilni del zaobljube
so opravili v Gradu Vrbovec (v Nazarjah sta
bili tudi poročni gostiji s skupaj 80 svati),
nakar je mladoporočence v kapelici v Mozir-
skem gaju poročil še tamkajšnji župnik Ivo
Suhoveršnik (na sliki).
Dvojna poroka je bila najbolj odmevna zaradi
bogatih nagrad: sponzorji oddaje so poskrbeli
od make-upa do poročnega potovanja, zraven
so pritaknili še kuhinjsko in kopalniško opremo,
televizor, pianino... Preveč za natančno našteva-
nje, skupna vrednost poročnih daril pa se je
vrtela okrog 60 tisoč mark. Po paru, se razume.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: CIRIL SEM
SNOPIČ
TEDNIKOVI DVOJČKI
□
Podobniki brez primere
Bralci Novega tednika, izberite najpodobnejši par dvojčkov: poglejte raje dvakrat, preden se odločite in izpolnite kupon
[Akcije Tednikovi dvojčki smo se lotili pred tremi mese-
jprva z namenom, da bi ugotovili, ali so si dvojčki, ki
.jji leta 1970 predstavljali v našem časopisu, še podob-
'[ot krajcar krajcarju. Šli smo po sledeh štirih parov, ki
jjjj pred osemindvajsetimi leti razglasili za najpodob-
.j^e.
2godbe o dvojčkih so se
jlcem priljubile in odločili
jpse akcijo razširiti in pred-
J^•iti še šest novih parov.
il;o so danes pred vami sli-
, desetih parov in izbrati
limo le enega - par, ki ima
,ediiši in en obraz.
};o se boste odločili, kateri
oj^ki po podobnosti najbolj
stopajo, izpolnite kupon in
najkasneje do torka, 12.
aja, pošljite na naš naslov:
^vi tednik, Prešernova 19,
|00Celje, s pripisom: Tedni-
)\i dvojčki. Par, ki bo prejel
jveč glasov, bo deležen le-
seveda dvojne nagrade,
ed bralci, ki boste glasovali,
imo izžrebali deset dobitni-
Bv nagrad. Čaka vas sedem
iBmpletov majic in kap, ve-
Ma, trenirka in večerja za
ieosebi. Kdo so nagrajenci.
bo znano v prihodnji številki
Novega tednika, ki izide v če-
trtek, 14. maja.
Spoštovani bralci in bralke,
hvala za pomoč pri izboru,
vam, dvojčki in dvojčice, pa
se še enkrat zahvaljujemo za
sodelovanje. Bilo nam je v
veselje.
Uredništvo
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Cvetlična tržnica na Glavnem trgu
Kakšnih 10 lesenih stojnic
na Glavnem trgu v Celju bo v
soboto, 9. maja, med 9. in 13.
uro zaokrožalo prvo cvetlič-
no tržnico v mestu ob Savi-
nji.
V okviru vsakoletne akcije
ocvetličenja mesta so letos v
Turističnem društvu Celje s
pripravo cvetlične tržnice po-
skrbeli še za dodatno pope-
stritev. »Ob Vrtnarstvu in Cin-
karni Celje, ki skupaj z nami,
KS Center in Dolgo polje ter
Mestno občino Celje že vsa
leta sodelujeta v akciji ocvetli-
čenja mesta, so se nam letos
pridružili še v Vrtnarski šoli
Celje, Hortikuhurnem druš-
tvu Celje in podjetju Javne
naprave,« je novih moči vese-
la predsednica Turističnega
društva Celje Andreja Rihter.
Na cvetlični tržnici na Glav-
nem trgu, ki jo bodo s svojim
nastopom popestrili še člani
godbe na pihala iz Ljubečne,
bodo v soboto razdelili okoli
5.000 sadik okenskega in bal-
konskega cvetja (v Vrtnars-
tvu Celje so se odločili zlasti
za viseče pelargonije, nekaj
pa bo tudi sulfinij, fuksij in
drugega cvetja) ter zemljo za
sajenje, ki so jo pripravili v
Cinkarni Celje. Brezplačno
bodo sadike in zemljo dobili
vsi tisti meščani, ki so se
prejšnji mesec odzvali na raz-
pis turističnega društva in
obeh krajevnih skupnosti. Sa-
mo turističnemu društvu se je
prijavilo preko 270 stanoval-
cev iz najožjega središča Ce-
lja.
Vsi ostali, ki jih bodo v so-
boto zamikale cvetoče rožice,
pa bodo sadike, zemljo in us-
trezna sredstva za vzgojo in
nego rastlin lahko kupili po
občutno znižanih cenah. »In
še na nekaj velja opozoriti.
Na cvetlični tržnici bomo
osrednjo pozornost namenili
svetovanju in razlagi vsem
obiskovalcem, kako poskrbe-
ti, da bodo posajene sadike
tudi resnično lepo uspevale.
Že včeraj dopoldne pa so v
prostorih KS Dolgo polje, ki
akcijo ocvetličenja oken in
balkonov pripravlja že peto
leto, razdelili okoli 1.500 sa-
dik pelargonij ter 450 vreč
humovita. Še pred tem pa
tudi 60 sadik grmovnic, ki
so jih krajani že posadili.
Rože namreč ni dovolj le
posaditi - vedeti je treba, ka-
tera lega jim ustreza, kako jih
morajo ljudje negovati in vse
to bodo strokovnjaki Vrtnars-
tva in Cinkarne Celje ter Vrt-
narske šole Celje na cvetlični
tržnici pojasnjevali,« napove-
duje soboto cvetlično tržnico
Rihterjeva.
1. STAMEJČIČ
Diamantna zveza
Le redkim je dano, da bi
večer življenja uživali v mi-
ru in pri močeh, še manj jih
je, ki lahko jesen življenja
dočakajo v dvoje in praznu-
jejo šest desetletij skupnega
zakonskega življenja. Tak
jubilej sta prejšnji mesec
slavila Danica in Jože Vau-
potič iz Podkraja pri Vele-
nju.
Jože se je rodil leta 1915 na
Dunaju, Danica šest let kasne-
je v Trbovljah, kjer sta se tudi
prvič srečala. Jožetovi starši
so se namreč takoj po prvi
svetovni vojni preselili v Tr-
bovlje. Izučil se je za mizarja,
vendar kasneje ni nikoh
opravljal svojega poklica. Za-
šel je med strojnike in se uk-
varjal z vzdrževanjem parnih
kotlov. Z Danico, bila je kuha-
rica, sta imela štiri otroke, a
dva sta umrla zaradi takrat
neozdravljivih otroških bo-
lezni. Družina se je po drugi
svetovni vojni morala veliko-
krat seliti in obredli so vso
Jugoslavijo, od Hrvaške, Ma-
kedonije do Bosne, dokler se
leta 1959 niso preselili v Vele-
nje. Jože se je zaposlil v šo-
štanjski termoelektrarni in
tam dočakal upokojitev. Za-
služeno pokojnino prejema
že sedemindvajset let.
Zakonca sta najsrečnejša,
ko ju obiščejo njuni hčerki,
štirje vnuki, trije pravnuki in
prijatelji. Ko sta slavila dia-
mantno poroko, so posebej
zanju odprli grajsko poročno
dvorano v Velenju.
LOJZE OJSTERŠEK
Plesni uspehi
Maše in Davida
Zadnji konec tedna v
aprilu sta celjska plesalca
Maja Piki in David Koz-
mus na prireditvi Slove-
nija Open v Litiji osvojila
3. mesto v latinsko-ame-
riških in S. mesto v stan-
dardnih plesih.
Le nekaj dni pred tem pa
sta se mlada plesalca, čla-
na Plesne šole Fredi iz
Ljubljane, vrnila iz angleš-
kega Blackpoola, kjer je bi-
lo svetovno prvenstvo ple-
snih parov. V konkurenci
220 parov sta se uvrstila
med 48 najboljših. IS
Koncert Z gosti
z rednim letnim koncertom mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor so se v
soboto zvečer v Taboru zaključile prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku.
Mešani pevski zbor pod vodstvom Milana Kasesnika je na svoj koncert kot goste povabil
nemški zbor - M. G. V. Eintraht 1896 Schiefbahn. Z njim so stike navezali preko žalskega
župana pred dvema letoma, ko sta oba zbora praznovala stoletnico delovanja. Taborski pevci
so se udeležili njihovega koncerta v Wilichu v Nemčiji, letos pa so jim gostovanje vrnili. V Tabor
so prispeli že v petek in se udeležili kresovanja, si ogledali Ljubljano in Postojnsko jamo, v
soboto zvečer pa pred polno dvorano Doma krajanov v prvem delu koncerta zapeli šest pesmi.
V drugem delu koncerta so nastopili taborski pevci. V nedeljo so gostje iz Wilicha peli pri maši
v petrovški baziliki, v Domu 11. slovenskega tabora v Žalcu pa jih je sprejel tudi žalski župan
Milan Dobnik.	T. TAVČAR
Juretu za 70 let
župan občine Laško Peter Hrastelj je v ponedeljek v ha
Savinja pripravil sprejem za Jureta Krašovca, ki je ned;
dopolnil sedemdeset let življenja. Ob tej priložnosti se m
zahvalil za uspešno delovanje na kulturnem področju tei
ohranjanju starih ljudskih šeg in delovnih običajev.
Di(v)jaški popustnik za mlade
»Zakaj imaš na zadnji plati kavboj k žep! Zato, da i
vtakneš Dibonka,« so izdajatelji zapisali v uvod Di(v)jaši
popustnika za mlade, ki so ga pred dnevi že dobili q
višjih letnikov celjskih srednjih šol.
Di(v)jaški popustnik so v nakladi 5.000 izvodov izdal
celjskem podjetju Bariton, prinaša pa blizu 50 kupončko]
katerimi lahko mladi uveljavljajo tudi do polovične popuste
nakupih v različnih trgovinah, lokalih, avto šolah in podo!
Kuponi bodo veljavni do konca avgusta, saj v Baritonu
začetek šolskega leta napovedujejo izdajo novega Dibonka,
Muzilcanti brez suknjičev
Minulo nedeljo so na odru
Kulturnega doma v Mozirju
pripravili prisrčno slove-
snost, s katero so kar med
vajo počastili 20 let zgornje-
savinjske godbe na pihala in
življenjski jubilej, 60 let
neutrudnega dirigenta
Francija Goljufa.
Nedvomno je namreč za
ustanovitev in obstoj godbe
na pihala najbolj zaslužen
prav Franci Goljuf, ki si vsa
leta neumorno prizadeva za
popolnitev vrst med glasbeni-
ki ter seveda skrbi za pridobi-
vanje denarja. Mladi glasbeni-
ki prihajajo v godbo iz Glas-
bene šole Nazarje, tako da s
kadri ni prevelikih težav, dru-
gače pa je z denarjem.
Sredstva, takšna in drugač-
na, so namreč eden največjih
problemov v godbi, saj »fant-
je rastejo, pa si ne morejo
kupiti niti novih suknjičev«,
kakor je shšati včasih med
ljubitelji zgornjesavinjskih
godbenikov. Mogoče bodo
pri odpravi težav pomagali ti-
sti, ki so v nedeljo čestitali
dirigentu Franciju Goljufu (na
fotografiji stojijo z leve: slav-
Ijenec Goljuf, predsednik
godbe Jože Grudnik, P
Sirko z Zavoda za kuli
Mozirje, nekdanja predse
ka godbe Jože Rakun in h
Plaznik ter mozirski župai
podžupan, Jakob Presei
in Anton Venek).
Člani zgornjesavinjskel
be vse večkrat sodelujejo
raznih prireditvah, tako
med drugim poskrbeli^za
vesno razpoloženje med i
konočno procesijo na Re
v vseh večjih krajih v Zgo
Savinjski dolini pa za p
majsko budnico.
US, Foto: C.
CSNOPiČ
NAŠI KRAJI IN UUPJE
11
Ponosni na svoja vina
Razstava in pokušina vin v ipavčevi hiši dokazala, da imajo Šentjurčani dobra vina
^ipan šentjurske občine
^■Malovrh je bil na letoš-
;jurjevo lahko upraviče-
ponosen na svoje vino-
i^ike, ki jih v društvu
vodi Martin Hajn-
j To, kar so pokazali 24.
■jla v Ipavčevi hiši, je bil
Kurni dogodek, vreden
.(itljivega imena hiše, v
Idrije potekal.
liuštvo vinogradnikov
,(jur je pripravilo v sddelo-
0 s kmetijsko svetovalno
l\)0 Slovenije pregled vin-
loa letnika 1997 za šentjur-
vinorodni okoliš, ki po
^rem zakonu sodi v podrav-
rajon. Zadnja leta so vino-
iiiniki v omenjenem druš-
idosegli vidne uspehe v ne-
fanju vinske trte in kletarje-
letošnje ocenjevanje so
itjurski vinogradniki posla-
103 vzorce, ki jih je ocenje-
la strokovna komisija pod
dstvom mag. Borisa Belo-
ivca. Med belimi zvrstnimi
liso dosegli enako - najvišje
vilo točk 17,60 Vinko Rav-
ik, ki ima vinograd v Dram-
Ji, Vinko Žmahar z Babne
sie in Anton Trunkl z Gore.
iidečih vinih je največ točk
}l)ilo vino Jožeta Vitasoviča s
i i.'Mana. Najboljšo modro
hkinjo je imel Simon Tisel z
fstiija, zanjo je prejel 17,30
ie. Mod sortnimi vini je bil
m zastopan le z enim vzor-
m, ki ga je prispeval Friderik
iklc z Velikega vrha in zanj
ejel oceno 16,94 točke. Tudi
leni silvanec je zastopal le en
orec, v ocenjevanje ga je po-
^ Franc Žurej s sv. Helene in
nj prejel odlično oceno
.55. Med štirimi vzorci belih
lotov je bil najvišje ocenjen
orec Martina Zdolška z Vrha
i Šmarju in sicer z odličnimi
20 točkami. Vzorcev laškega
toga je bilo deset, najvišjo
^10 je prejelo vino Janka
^jcna s Sladke Gore in sicer
točke. Med devetimi
vzorci kernerjev, ta križanec
med renskim rizlingom in rde-
čim trollingerjem je vse bolj
priljubljen med vinogradniki,
je bil najbolje ocenjen kerner
Janeza Cokla z Bele Gore, pre-
jel je 18,24 točke. Chardonnaya
je bilo šest vzorcev, dve enaki
najvišji oceni 18,26 točke sta
prejeli vini Jožeta Pevca s Slati-
ne in Janka Zdolška z Dolge
Gore. Sauvignonov je bilo pet
vzorcev, z oceno 18,20 je naj-
višje poseglo vino Vinka Mar-
tinčiča iz Imenske Gorce. Siva
pinota sta zastopala le dva vzor-
ca, oba sta dosegla odlično oce-
no: Stanko Ivanuša 18,32 in
Franc Urbajs s sv Uršule 18,30
točke. Tudi traminca sta bila le
dva, Janez Čoki z Bele Gore je
izstopal z oceno 18,40. Oba
rumena muškata sta prejela več
kot 18 točk in sicer vino Vinka
Martinčiča iz Imenske gorce
18,20 in Janka Zdolška z Dolge
Gore 18,06 točke. Med tremi
vzorci renskega rizlinga ni nih-
če dosegel ocene 18, sta pa bili
dve enaki oceni: 17,98 za vino
Janka Zdolška z Dolge Gore in
Franca Pevca z Breške Gorce.
Po en vzorec je zastopal trgatve
posebnih kakovosti: chardon-
nay pozne trgatve Janka Zdolš-
ka z Dolge Gore je prejel oceno
18,54, kerner pozne trgatve
Acija Urbajsa z Rifnika je pre-
jel 18,62, renski rizling poz-
ne trgatve Vinka Martinčiča
iz Imenske Gorce je prejel
18,34, njegov laški rizUng iz-
bor pa 18,54. Najvišji oceni
sploh sta prejeli še dve vini
Acija Urbajsa z Rifnika, in
sicer chardonnay izbor 18,72
in kerner posebno vino 18,84
točke.
Kot se spodobi za Ipavčevo
hišo in dogodek, sta v glasbe-
nem delu sporeda nastopili
sopranistka Urša Arlič in pia-
nistka Katarina Arlič ter nav-
dušili številne udeležence,
med katerimi je bil tudi pred-
sednik uprave Slovenskih že-
leznic Miloš Rekar.
DRAGO MEDVED
Od leve: Martin Hanjšek, mag. Boris Beloglavec, Jurij Malovrh in Aci Urbajs.
Luče spet zlate v
turizmu
Osnovna šola Luče je na
državnem tekmovanju o tu-
rizmu z naslovom Pridite k
nam na počitnice še drugič
zapored dobila zlato prizna-
nje in tako v Šmarju pri Ko-
pru ponovila lanski uspeh,
ko je bilo tekmovanje v Ko-
stanjevici na Krki.
V akcijo Turistične zveze
Slovenije se je letos vključilo
blizu 100 osnovnih šol, najviš-
je, zlato priznanje pa jih dobi-
lo le pet. Lučani so pod vods-
tvom mentorice Mete Mlačnik
večplastno predstavili zanimi-
vosti svojega kraja in okoUce.
Raziskovalno nalogo so pri-
pravile osmošolke, krajši skeč
četrtošolci, na regijskem tek-
movanju v Topolšici pa so se
predstavili tudi s fotografsko
razstavo.
V desetrninutni odrski pred-
stavi so mladi Lučani predsta-
vili Raduho, Snežno jamo.
Igro, Arničevo domačijo in
druge turistične točke Zgornje
Savinjske doline. Celotno na-
logo so oplemenitili še s pro-
gramom sedemdnevnega od-
diha v Lučah, ki je vključeval
obisk naravnih znamenitosti.
Program so ponudili tudi turi-
stičnim kmetijam v bližnji
okolici.	Ž.Z.
Mladi so za folkloro
v Rogaški Slatini bo jutri,
v petek 8. maja, IL državni
folklorni festival Pika poka
pod goro. Na parketu Kristal-
ne dvorane bo nastopilo več
kot šesto udeležencev iz slo-
venskih vrtcev, osnovnih ter
srednjih šol.
Predstavili se bodo z ljud-
skimi pesmimi, plesi in običa-
ji, saj si prireditelja, celjski
Zavod za šolstvo in I. osnovna
šola Rogaška Slatina želita, da
bi vso to bogastvo ohranile
tudi prihodnje generacije.
S celjskega območja bodo
ob 14. uri nastopili otroci iz
vrtcev Kozje in Dramlje ter iz
šol Kostrivnica ter Radeče. Ob
17. uri si bo mogoče ogledati
nastope učencev osnovnih šol
Anton Aškerc in Gorica iz Ve-
lenja, šol v Kristan Vrhu, na
Dobrni, I. osnovne šole v Ro-
gaški Slatini, Vitanju, Ljub-
nem ob Savinji in Preboldu.
Prav tako se bodo predstavili
učenci Glasbene šole Radeče
ter dijaki I. Gimnazije Celje.
Med 28. prijavljenimi sku-
pinami so mladi iz različnih
krajev Štajerske, Bele Krajine,
Koroške, Dolenjske, Zasavja,
Prekmurja, Gorenjske ter iz
Ljubljane.
BJ
Dan bistriške šole
v osnovni šoh Bistrica ob Sotli pripravljajo jutri, v petek 8.
19. šahovsko simultanko z mojstroma Francijem
^^šcem in Radom Tavčarjem.
^ okviru praznovanja dneva šole, ki bo v sproščenem
^^dušju, bodo šahiraU učenci domače šole ter iz sosednjega
^umrovca, nekateri pa se bodo preizkušali z računalniškimi
Sricami ter v zabavnih športnih igrah. Učenci ter otroci iz
•Hote vrtec pripravljajo tudi kulturni program,
'bistriška šola je ena od osrednjih šol računalniškega
opismenjevanja ter je vključena tudi v projekt Evropske
Nže zdravih šol.	BJ
Telovadba v iedilnici
osnovni šoli Kostrivni-
brez telovadnice, zato
I ni telovadijo v prosto-
' je obenem avla ter
JJiiica. Tako morajo za
J^^be športne vzgoje naj-
p' prestaviti mize in stole.
; ^rebo po gradnji telovad-
J so vključili v program
J^^Prispevka, zanjo si prav
^°Prizadeva občina Rogaš-
'^tina, posluh za potrebo
„7'vniških šolarjev pa ima
pj 'Ministrstvo za šolstvo in
V občini so se potrudih
za izdelavo idejnega načrta
ter investicijskega programa,
ki so ga, skupaj s programom
izgradnje, nato predložili mi-
nistrstvu. Po predračunski
vrednosti bi stala telovadnica
130 milijonov tolarjev, z
gradnjo pa bi začeli prihod-
nje leto, po sprejetju občin-
skega proračuna.
V kostrivniški šoli, ki jo
obiskuje nad 60 šolarjev, bo
po uvedbi devetletke predvi-
doma 5 razredov osnovne šo-
le.	BJ
Med braslovškimi salamar|i
Ni dobB salame brez dobrega konjaka
Slovenci radi jemo in med nami je
tudi mnogo takšnih, ki znajo delati
zares okusne in dobre salame ter druge
suhomesne izdelke. Zdaj že skoraj ni
večjega kraja, kjer ne bi pripravljali
tekmovanja oziroma ocenjevanja teh
mesnih dobrot. Med njimi so tudi Bra-
slovčani.
Kraj in njegova okolica v Spodnji Sa-
vinjski dolini slovi po tem, da prebivalci
kar tekmujejo med sabo, kdo bo naredil
največ, zlasti pa najboljše salame in dru-
ge izdelke. To se je pokazalo tudi pred
nedavnim, ko je na ocenjevanju sodelo-
valo kar 26 proizvajalcev.
Po ocenitvi smo obiskaU tiste, ki jih je
strokovna komisija najbolje ocenila in
izvedeli marsikaj zanimivega.
Danica in Ivan Mogel iz Letuša sta
letos prejela priznanje za najboljši suhi
želodec in hkrati osvojila tretje mesto za
kakovost salam. Pravita, da v masi za
pripravo salam in želodcev ni nobene
razlike. Uporabljata izključno svinjsko
meso, kljub temu pa je zaradi različnih
priprav velika razlika v okusu. Salame
namreč obesijo, jih tudi dimijo, želodce
pa obkladajo s posebnimi utežmi. Prav
zaradi obkladanja se okus želodca v pri-
merjavi s salamo spremeni. Sicer pa
ostaja še vrsta drugih »skrivnosti«. V času
zorenja je te stvari bolje imeti v kleti kot
pa v kašči. Meso mora namreč nase vleči
vlago. Salame je pred dozoritvijo dobro
položiti v ajdovo moko. Tako dobijo tisto
belo in zdravo plesnobo. Želodci dozori-
jo že prej, vendar morajo biti brez zelene
plesni.
S tem se strinjata tudi zakonca Rojnik s
Podvrha pod Dobrovljami, kmetije, ki se
je po domače pravi pri Plavčevih. Tam so
tudi letos, po mnenju ocenjevalne komi-
sije, naredili najboljše salame. »Zares
okusne so tiste, na katerih se, potem ko
jih na tanko narežemo, pojavi malce rose
oziroma vlage,« pravi Ida Rojnik, ki je
tudi predsednica aktiva kmečkih žensk v
Spodnji Savinjski dolini.
Zanimiv je bil tudi obisk pri Janezu
Sternadu v Zgornjih Gorčah. Že nekaj let
namreč izdeluje tudi jelenove salame, ki
so prava kulinarična specialiteta. V masi
za salame je polovica očiščenega jelenje-
ga mesa, slaba tretjina slanine in petina
domačega svinjskega mesa. »Ne pozabi-
te,« pravi Sternad, »da ni dobrih salam
brez ustreznih dodatkov, med katere ob-
vezno sodi tudi dober konjak.«
Sternad še dodaja, da je za salame
najboljše naravno črevo, ki jim daje
poseben vonj, ker se ob njem nabira
kakovostna in žlahtna plesen, podobna
tisti na grozdju.
Naš vodnik med braslovškimi sala-
marji je bil Janez Šumak, član komisi-
je, ki poleg Francija Cilenška in Franci-
ja Uratnika ocenjuje izdelke. Člani ko-
misije ocenjujejo zunanji izgled izdel-
kov, sestavo, trdnost, teksturo, vonj in
seveda okus. Braslovčani slovijo kot
odlični salamarji. O tem se boste lahko
prepričali tudi sami, če boste kdaj priš-
li v ta predel Savinjske doline in obi-
skali kakšnega salamarja.
^ ^ -	JANEZ VEDENIK
12
NAŠI KRAJI IN UUDJE
V gaju 30 tisoč
obisicovalcev
Po ocenah članov Ekološ-
ko hortikulturnega društva
Mozirski gaj je park sloven-
skih vrtnarjev med spomla-
dansko razstavo Cvetje in
ideje obiskalo več kot 30 ti-
soč obiskovalcev.
»Obisk je seveda enkratno,
veselo presenečenje, za kate-
rega se moramo kar precej
zahvaliti tudi ugodnim vre-
menskim razmeram,« je me-
nil Božo Plesec iz EHD. Sicer
so se upravljavci gaja odločili,
da bodo v prihodnje namesto
Savinjski gaj raje uporabljali
ime Mozirski gaj. »Skoraj ne-
mogoče je, da bi dodatno po-
stavili table in označevali pot
do parka, sploh na avtocesti.
Opazili smo, da ima kar pre-
cej obiskovalcev težave, pre-
den nas najdejo, zato smo se
odločili za Mozirski gaj, saj je
pot v Mozirje dokaj dobro
označena,« je razložil Plesec.
Sedaj so v EHD usmerili vse
sile za pripravo prireditev ob
praznovanju jubileja, 20-let-
nice Mozirskega gaja, ki ga
bodo slovesno počastili na je-
senski Floriadi, za katero pra-
vijo, da bo veliko preseneče-
nje. Do takrat pa bodo poskr-
beli za zelenice in nasadili
cvetje, da bodo s sprehodom
skozi park slovenskih vrtnar-
jev zadovoljni tudi obiskoval-
ci, ki bodo gaj obiskali v po-
letnih mesecih.	US
Poleti na Pašici Kozjak
s tradicionalnim pohodom na Paški Kozjak, Planinsko druš-
tvo Velenje ga je organiziralo v nedeljo, 3. maja, se je pričela
prava sezona planinskih izletov na Špik, Ojstrico, Basališče in
Visoko. Planinci so zato obnovili kažipot proti planinskemu
domu v kraju Paka pri Velenju. Izhodiščne poti vodijo tudi iz
Mislinje, Doliča, Vojnika, Dobrne in Vinske gore. Na Paškem
Kozjaku je še posebej prijetno poleti, tudi v planinskem domu,
kjer Olga in Drago Ramšak postrežeta z domačimi jedmi.
JOŽE MIKLAVC
Pričeli z obnovo cerkve na
Gori Oljki
Polzelani so upravičeno
ponosni, da v njihovo žup-
nijo spada tudi cerkev na
Gori Oljki, ki pa je za polzel-
sko župnijo tudi precejšnje
breme, saj so z vzdrževa-
njem povezana velika de-
narna sredstva.
Pred leti so cerkev že prekri-
li, pred kratkim pa so začeli z
obnovo fasade (na sliki). Zi-
darski odri so že postavljeni,
kar pa ni oviralo več kot dveh
tisočev vernikov, ki so se ude-
ležili vsakoletne prvomajske
sv. maše v čast sv. Jožefu de-
lavcu, ki jo je že enaindvajse-
tič bral naslovni škof dr. Veko-
slav Grmič. Kot vedno, je bilo
tudi letos zelo slovesno, nabir-
ka pa je bila namenjena obno-
vi fasade.
Dela opravlja Remont iz Ce-
lja, končana naj bi bila v dveh
mesecih. Istočasno pa teče tu-
di zbiralna akcija, saj je to
velik finančni zalogaj, ki gre v
milijone. Polzelani želijo, da
bi jim pomagali tudi drugi, saj
bo vsem, ki radi prihajajo na
Goro Oljko, v veselje, če jih
bo tam pričakala lepa, vzdrže-
vana cerkev.
T. TAVČAR
6rif-17
Tudi revija, ki je namenje-
na raziskovalcem nekorist-
nega sveta, je uvodni članek
posvetila enemu najbolj hu-
manih dejanj slovenskih
športnikov pri nas.
Urban Golob, alpinist, foto-
graf in sourednik revije, je
prehodil, presmučal in preko-
lesaril vse slovenske alpe, od
Tolminskih Raven do Maribo-
ra. Na poti ga je večinoma
spremljal njegov oče. S tem je
hotel opozoriti na bolne otro-
ke, saj je tudi sam v mladosti
prebolel eno najhujših bolez-
ni moderne dobe. Tadej Go-
lob je zapisal neljube dogodke
v Podpeči nad Hrastovljami,
kjer domačini ne puste mladi-
ni v njihove stene. Maja Čonč
je zapisala zgodovino pleza-
nja v steni v Bohinjski Beli, v
kateri velja smer »Neponov-
Ijena« za eno najtežjih pri nas.
Jure Čeh govori o turnem ka-
jakaštvu in kanuizmu v okoli-
ci kvarnerskih otokov. Temu
sledi prevod zapisa Aleksan-
dra in Thomasa Huberja, ki
govorita o napornem osvaja-
nju Latoka II v Himalaji. Drejc
Karničar nam predstavlja tur-
no smučarski relly nad Jezer-
skim in njegova pravila, Matej
Mejovšek pa klasične plezalne
smeri v hrvaški Paklenici. Ur-
ban Golob nadaljuje s feljto-
nom o slovenskem osvajanju
osemtisočakov; tokrat pred-
stavlja Čo Oju - Turkizno go-
ro. Ciril Mlinar je pripravil
daljši zapis o zgodovini jam-
skega potapljanja v Sloveniji,
Urban Golob pa je pripravil še
pogovor z mojstranškimi ve-
vericami: Jankom Ažmanom,
Klavdijem Mlekužem in Jane-
zom Brojanom. Marjan Žiber-
na nam je pripravil kratka na-
vodila za popotniško lekarno.
Marko Paternu je s gorskim
kolesom prevozil poti okoli
treh Gin, Simon Slejko pa go-
vori o verovanju v varovanju.
V prilogi lahko preberemo
veliko alpinističnih novic in
zanimivosti, med drugim tudi
pogovor s Francetom Zupa-
nom, umetnostnim zgodovi-
narjem in gorskih reševalcem.
Posebno poglavje so tudi v tej
številki, tako kot v vsaki do-
slej, visokokvalitetne fotogra-
fije - ne le v fotogaleriji, am-
pak pri skoraj vseh člankih. V
tej številki so jih poleg avtor-
jev besedil prispevali še: Janez
Golob, Jure Čeh, Uroš Hrast-
nik, Matic Redenlonghi in Ro-
man Robas.
CIRIL VELKOVRH
Boljše ceste do štirinajstih
domačij
Te dni v Vinski Gori zaključujejo z asfaltiranjem nad 700
metrov cestišč na treh cestnih odsekih, na katere je vezanih 14
domačij. Stroške asfaltiranja so v 80 odstotkih krili lastniki
domačij, plačilo preostalega deleža pa sta prevzeli krajevna
skupnost Vinska Gora in velenjska mestna občina. Krajani
Vinske gore bodo nove ceste slovesno odprli ob letošnjem
krajevnem prazniku, ki bo 20. in 21. junija.
LOJZE OJSTERŠEK
Prvošolci izpred šestih desetletij
v Šmartnem v Rožni dolini so se pred dnevi zbrali sošolci, ki so pred šestimi desetletji
začeli skupaj hoditi v krajevno šolo, pridružil pa se jim je tudi takratni učitelj Adolf
-Senegačnik.
Druženje nekdanjih sošolcev, ki jih je življenje razneslo iz rodnega Šmartnega v različne kraje,
je popestril harmonikar Aleš, srečanje pa so začeli z mašo v spomin na svoje pokojne vrstnike.
Kar nekaj prvošolcev izpred šestih desetletij se tokratnega srečanja ni udeležilo zaradi bolezni,
žal se srečanja, tudi zaradi bolezni, ni udeležila tudi njihova učiteljica Marta Okorn.
HELENA ZUPANC
VSPOMIN
Majda Meštrov
Mnogo prezgodaj smo v
hlad groba položili dolgo-
letno sodelavko in kolegi-
co Majdo Meštrov.
Majdino življenje se je
začelo v burnih in krutih
časih, kar je dalo pečat
njenemu življenju in delu
vse do prezgodnje smrti.
Majda se je rodila leta
1940	v Markovcih pri Ptu-
ju. Vojna jo je oropala naj-
nežnejših otroških let, saj
je bila družina že leta
1941	izseljena v Bosno,
kjer je mlada Majda preži-
vela strahote vojne vihre
in se nato zadnje mesece
vojne znašla sama v Itali-
ji. Leta 1954 je prišla v
Celje. Po končanem šola-
nju je živela dvojno življe-
nje, enega za družino in
enega za delo - v različnih
službah in delo družbeno
angažirane žene. Pokonč-
na drža, jasen pogled in
čvrsta načela, ki si jih je
izoblikovala, vse to jo je
vodilo k enemu cilju - sous-
tvarjati pravičnejšo druž-
bo in odnose v njej.
Ni naključje, da je veči-
no svojega družbeno anga-
žiranega dela povezala z
delom v sindikatih in
opravljala veliko odgovor-
nih nalog na različnih
ravneh sindikalne organi-
ziranosti. Že od prve zapo-
slitve v Cinkarni je delova-
la v organih sindikata in
to svoje delo nadaljevala v
Topru, Tkanini in Merxu.
V obdobju 1982-1986 je bi-
la predsednica Zvezne^
odbora sindikata delavci
trgovine Jugoslavije, po ^
nitvi iz Beograda je mj
prej opravljala funkcijo^
kretarke in nato preds^
niče Občinskega sveta 25
Celje. Septembra 1991 j
je upokojila.
Naše druženje in delo
sindikatih je bilo nenehii
iskanje rešitev in razrei
vanje problemov zaposli
nih - stisk, ki jih im^
mali ljudje. Vsi, ki smo j
poznali in z njo deld
smo vedeli, kako napon
je bilo usklajevati delo m
tere in žene, skrbeti 1
družino in hkrati daja
sebe družbi. Majda je |
zmogla. Tudi v tretjem žit
Ijenjskem obdobju je naS\
svoj cilj in smisel. Veseh
smo se z njo, ko je pripov
dovala, kako polno i
srečno življenje doživi)
skupaj z vnuki. Kot da t
na ta način skuSala iiado
mestiti svoja otroška leta
zsss
Območna organizacij
Celji
Anton Brinar
Pred dnevi so številni so-
rodniki, prijatelji, znanci
in nekdanji sodelavci na
zadnjo pot pospremili Anto-
na Brinarja iz Latkove vasi.
Bil je človek, ki je zbujal
spoštovanje in zaupanje
med tekstilci ne le iz naše
države, pač pa tudi iz tuji-
ne.
Kmalu po drugi svetovni
vojni se je zaposlil v takrat-
ni tekstilni tovarni v Šem-
petru v Savinjski dolini. Po-
tem ko je odslužil vojaški
rok, je končal srednjo tek-
stilno šolo v Mariboru in
kasneje kot inženir tekstil-
ne tehnologije diplomiral
na tekstilni fakulteti in bil
vse do upokojitve zaposlen v
Tekstilni tovarni Prebold.
Anton Brinar, prijatelji so
mu pravili tudi Zvonko, je
bil človek z nemirno žilico
strokovnega raziskovalca.
Bil je pobudnik za mnoge
nove razvojne programe v
tekstilni tovarni. Inovator v
pravem pomenu besede.
Težko bi bilo oceniti, koliko
dragocenega denarja je to-
varna prištedila prav na ra-
čun njegove neverjetne ino-
vatorske žilice. Celo nekaj
strojev je skonstruiral. Pri
patentni pisarni je imel
vpisane zaščitne patente,
prejel je kar nekaj priznanj
za inovacijsko delo in še bi
lahko naštevali. Številni iz-
delki z zaščitnim znakom
črne mačke so prav td'
plod Brinarjevega strokoi'
nega dela in razmišljanju
Aktiven je bil tudi na dm
gih področjih. V krajevni sn
rnoupravi, pri Zvezi rezeP>
nih vojaških starešin, pred
zaslug ima za marsikaj
infrastrukturni objekt v P^,
boldu in okolici. Nekdat\
občinski oblastniki, ker ni
drugega pač niso mogli
tati, so mu to, da je
patriot«, kar takrat ni
ravno najboljša karakter
stika.	j
Anton Brinar je bil širo^
in dobrosrčen človek. Pog^
šali ga bodo žena Fani^^'
otroka Toni in Nevent^'^
vnuki in tudi ljubitelji rui^^^
ve. Kadar koli je imel pro^^
čas, je šel ob bregove vod^
Vnet ribič je bil in srce
bolelo, ko je zadnja
opazoval vse hujše ones^'^'
ženje. To srce ga je tudi p^
hitro izdalo. Umrl je ^^^
šele 69 let.	.
janez vedenj;;
CSNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
13
r Rimske Toplice pred bankrotom
^gjevna skupnost dolguje Telekomu, Cestnemu podjetju Celje in štirim krajanom preko 15 milijonov tolarjev - Sodišče
zagrozilo z rubežem krajevne lastnine
/godilo se je tisto, na kar je vodstvo
,jevne skupnosti Rimske Toplice že
V^j Časa opozarjalo, vendar nihče
J^jzoril ni resno jemal. Cestno podjet-
(^glje je zaradi neplačanih računov
.jlQ krajevno skupnost, celjsko so-
pa je pred kratkim izdalo sklep o
oziroma takojšnjem plačilu
Q[-e za račun v višini 4.623.000 tolar-
,^ 23 gradbena dela, ki jih Cestno podjet-
. Celje opravilo v krajevni skupnosti
imske Toplice v začetku leta 1996. Sku-
ij z zamudnimi obrestmi znaša danes
5lgže blizu 7 milijonov tolarjev. Seda-
je vodstvo krajevne skupnosti, tako vsaj
judarja v svojih izjavah, niti ne ve
atančno, za kakšnr. gradbena dela gre,
jvši krajevni funkcionarji na čelu s teda-
im predsednikom Martinom Požinom
aovsem ves čas molčijo. Znano je le, da
■ celjsko podjetje leta 1996 urejalo cest-
a odseka med naseljema Povčeno in
Zabrež ter od Strenskega do železniške
postaje v Rimskih Toplicah. Posebna ko-
misija, ki je lani prav zaradi tega in še
drugih dolgov v imenu občinskega sveta
Laško raziskovala finančno poslovanje
krajevne skupnosti Rimske Toplice v le-
tih od 1991 do 1996 (njeno poročilo je še
vedno nedostopno javnosti), je račune za
opravljena dela sicer našla, nikjer pa ni
bilo pogodb ter druge dokumentacije o
nadzoru in prevzemu del.
Ker hoče sedanje krajevno vodstvo raz-
jasniti ozadje dolga, pa tudi zato, ker
nima denarja za plačilo starih računov, je
najelo odvetnika in se pritožilo na sklep
sodišča. Z zavlačevanjem postopka bo
pridobilo tudi nekaj časa, saj je sodišče
opozorilo, da bo v primeru, če dolg ne bo
poplačan v osmih dneh, blokiralo žiro
račun krajevne skupnosti, zagrozilo pa je
celo z rubežem lastnine krajevne skupno-
sti.	'
»Pri reševanju težav bi nam morala
pomagati občina,« pravi predsednik kra-
jevne skupnosti Rimske Toplice Drago
Zupan, «predvsem pa bi morala razči-
stiti nejasnosti v zvezi z obnovo cestnih
odsekov, saj se mi zdi, da v Laškem o
vsem vedo več kot pa priznavajo.
Če bi v Rimskih Toplicah imeli za
vratom le neplačani račun celjskemu
cestnemu podjetju, morda ne bi tako
glasno bili plat zvona. Po več kot
enem letu namreč še vedno ne vedo,
kaj bo z več kot sedmimi milijoni
tolarjev dolga do Telekoma, dolguje-
jo pa tudi štirim krajanom Lokovca,
ki so leta 1992 preplačali izgradnjo
telefonskega omrežja. Skupaj z
obrestmi znaša dolg blizu milijona
tolarjev.
V mislih imam predvsem cestni od-
sek Povčeno-Zabrež, saj je Cestno pod-
jetje Celje račun najprej poslalo na
občino, nato pa je na osnovi nekih
internih dogovorov dolg preneslo na
krajevno skupnost.«
JANJA INTIHAR
Svatovsko pogačo, za katero je Milena Kozmus iz Paneč že
drugič prejela kipec kakovosti, si je ogledal tudi priznam
slovenski etnolos. dr. Boris Kuhar.
Rekordno število
dobrot in priznanj
Udeležba kmetij z območja celjske regije na prireditvi
Dobrote slovenskih kmetij največja doslej
Čepidv so v minoiiiskem
samostanu na Ptuju letos že
devetič zapored pripravili
razstavo kmečkih dobrot, se
je pokazalo, da sta znanje in
domiselnost slovenskih
kmetij neizmerna. Na prire-
ditvi je od 24. do 27. aprila
sodelovalo 698 kmetij, po-
sebna komisija pa je morala
oceniti kar 984 izdelkov.
Največ je^bilo dobrot iz žit,
mleka in mesa, kmetije pa so v
oceno poslale še kis, žganje in
letos prvič tudi vino in suho
sadje. Podeljenih je bilo 148
zlatih, 190 srebrnih in 192
bronastih odličij. Znak kako-
vosti, ki ga prejmejo le tisti, ki
imajo že tri zlate medalje za
isti izdelek, pa po letošnji raz-
stavi nosi kar 56 dobrot na 32
kmetijah. Letos je kipec dobi-
lo petnajst gospodinj. Med
njimi so tudi Milena Kozmus
iz Paneč, ki je tretjo zlato
medaljo in kipec kakovosti
dobila za svatovsko pogačo,
Tončka Ulaga iz Debra, ki po
oceni komisije dela izvrstno
sirarsko skuto, Anica Krušič
iz Rogatca, ki si je kipec pri-
služila s pletenico, Marinka
Lesjak iz Črnove pri Velenju,
ki ima tri medalje za pehtra-
nov šarkelj in Anica- Germelj
iz Luč, ki ji je uspelo potrditi
odličnost za kekse, narejene
na stroj.
Laško in radeško občino je
na Ptuju predstavljalo 16
kmetij s 25 različnimi izdel-
ki, večinoma iz žit, mleka in
mesa, v oceno pa so dali tudi
žganje in kis. Komisija jim
je prisodila dve zlati, tri sre-
brne in šest bronastih odli-
čij.
Letos je na prireditvi na Ptu-
ju sodelovalo kar 140 kmetij s
širše celjske regije, kar je naj-
večja dosedanja udeležba. Na-
še kmetije so se izkazale pred-
vsem s kakovostnimi krušni-
mi izdelki ter žganjem in vi-
nom.
JANJA INTIHAR
Foto: VLADO MAROT
Slovenski arheologi v Celju
Slovensko arheološko društvo, ki ga vodi direktorica
celjskega Pokrajinskega muzeja Darja Pirkmajer, je vče-
raj dopoldne v dvorani mestnega gradu predstavilo teren-
ske arheološke raziskave v minulem letu ter raziskave na
trasah slovenskih avtocest. Popoldne pa so imeli skupšči-
no društva.
Ob tej priložnosti so v glavni dvorani Pokrajinskega muzeja
Celje podelili nagrade in priznanja zaslužnim arheologom, ki
• jih društvo podeljuje od leta 1996. Nagrade za življenjsko
delo sta doslej prejela akademik prof. dr. Stane Gabrovec in
J uro/, dr. Jože Kastelic. Letos bo to visoko nagrado prejela dr.
Pdola Korošec iz Ljubljane, ki je dolga leta delala v Pokrajin-
. skem muzeju na Ptuju, sodelovala pri terenskih arheoloških
raziskavah doma, v Makedoniji in Dalmaciji ter napisala
številne znanstvene razprave in monografije. Priznanje za
publicistično delo in večanje ugleda slovenske arheološke
stroke doma in v tujini prejme letos prof. dr. Biba Teržan z
oddelka za arheologijo FF v Ljubljani. Za častnega člana
društva pa bodo proglasili dr. Mitjo Brodarja, znanstvenega
svetnika SAZU.	TC
Več pozornosti krajevnim
odborom
Občinska organizacija
Slovenskih krščanskih de-
mokratov Žalec je v nedeljo
v Domu Svobode Griže pri-
pravila letno konferenco, ki
sta se je udeležila tudi pred-
sednik stranke Lojze Peterle
ter poslanec in župan Šent-
jurja Jurij Malovrh.
O delu žalskega občinskega
odbora SKD v preteklem letu je
poročal Ivan Kuder. Med dru-
gim je povedal, da so več pozor-
nosti posvetili delovanju kra-
jevnih odborov stranke v obči-
ni. O delu kmečkega gibanja pri
SKD je poročal Vinko Drča,
nato pa je spregovoril žalski
župan Milan Dobnik. Ker je
volilno leto, je poudaril, je ob-
činski odbor že izbral kandida-
te za občinske svetnike, volilni
program stranke pa bo temeljil
na razvoju gospodarstva. V svo-
jem nagovoru je predsednik
stranke Lojze Peterle poudaril,
da je žalski odbor kljub nedav-
nim notranjim težavam med
tistimi odbori, ki vedo, kako je
treba delati za blagor ljudi in
zna poudariti rezultate svojega
dela. Zelo kritičen je bil do
delovanja sedanje vlade, prav
tako tudli Jurij Malovrh, ki je
med drugim spregovoril o zdru-
ževanju občin v pokrajine, ki da
mora biti na izključno prosto-
voljni ravni. V razpravi so pri-
sotni med drugim poudarili, da
bo kljub delitvi žalske občine
potrebno ohraniti povezanost
na sedanji ravni. T. TAVČAR
Flor jonski obhodniki v Trnovi jah
Ko je bil še fant, je že Milan Bratina iz
rnovelj pri Celju (na sredini) s starejšimi
Tstniki hodil po domači vasi pet Florjana.
^ njim sta šego povzela tudi brata Franc in
'^nko, pridružili so se jim tudi drugi, letos
[one Kiemenčič, Slavko Koštomaj in Žare
'tanič.
Ker jim mladi niso sledili - florjančenje je
^•^tovski običaj - so seveda vsa leta nadaljeva-
Uer se pri večini trnoveljskih hiš pač veselijo
ijihovega obiska na predvečer sv. Florjana,
^vetnika pred ognjem in varuha ognjišč.
^^^jŠnja leta jih je hodilo pet še nekaj več. Po
^'ari šegi dobivajo po kratki voščilni pesmi in
nagovoru skoraj pri vsaki hiši kak dar: jajca,
slanino, kakšno klobaso, steklenico vina, a
tudi kak cvenk. Da bi obredli čim več domačij,
se ne ustavljajo pri ponujeni pijači - najbrž tudi
zato, ker bi jih utegnila proti koncu obhoda
zmagovati. Zahvalijo se hitro in gredo naprej,
ko je polnoč, ali še prej, odnehajo - no,
ponekod jim niti ne odprejo, ker so pač
nekateri izgubili smisel za lepo in zanimivo
izročilo.
Florjanska šega, živa je še v mnogih drugih
krajih, se je torej obdržala tudi na pragu mesta
Celja. Bo preživela tudi tele korenjake?
J. KRAŠOVEC
Zlata poroka v orgelski dvorani
Agata in Ivan Mravljak iz Velenja sta v orgelski dvorani glasbene šole Frana Koruna
Koželjskega praznovala petdesetletnico srečnega skupnega življenja. Poročila sta se 17.
aprila leta 1948 v Šoštanju.
Mravljakova, starša Janka in Metke, sta marsikdaj občutila pomanjkanje, še posebej v času
druge svetovne vojne. Ivan je v nemški vojski izgubil nogo, star komaj 21 let. Tudi povojna leta so
bila za družino težka, potem pa se je življenje bolj razjasnilo. Ivanov glavni hobi je bilo vseskozi
in je še danes gledališče, zelo rad je režiral in igral. Vedno ga je veselilo tudi ribištvo in danes je
častni član velenjske ribiške družine. Z ženo Agato sta bila zaposlena v velenjskem premogovni-
ku v knjigovodski službi vse do upokojitve. Leta 1966 sta pričela graditi hišo pod Šmartnem v
Velenju, kjer sta bila med prvimi graditelji v Velenju.	LOJZE OJSTERŠEK
14
ŠPORT
Prvomajski
spustpo
Savinji
Kajakaški klub Nivo Ce-
lje je odlično pripravil
tradicionalni Prvomajski
spust po Savinji od Pe-
trovč do Celja.
Na tekmovanju je nasto-
pilo 31 slovenskih tekmo-
valcev, videli pa smo tudi
državne reprezentante,
med katerimi je tokrat sla-
vil Miran Vereš, ki je bil
boljši od Celjanov Tomaža
Javornika in Dejana Teste-
na. Med mladinci je Andrej
Oglajner zasedel 3. mesto,
Peter Pocajt pa sedmo. Us-
pehe domačih sta zaokro-
žila Urška Pocajt z 2. me-
stom med članicami in Pa-
vel Vrhovšek, ki je pri vete-
ranih končal na 4. mestu.
V konkurenci turistov so
se Niko Rožanski, Mirko
Šneberger, Zlatko Kolman
in Milko Kmetič zvrstili od
2. do 5. mesta (vsi Celje).
Poleg tradicionalne tek-
me se je blizu 70 starejših
dečkov in mladincev po-
merilo v slalomu in spustu
za slovenski pokal. Med
domačimi je nase opozoril
Jernej Krempuš (1. mesto v
slalomu, 3. v spustu - ml.
dečki), omeniti pa velja še
mlajše mladince Jordana,
Žnidarja in Klincova,
JOŽE KUZMA
Četrti vzpon
na Boc
Kolesarski klub Rogaška
pripravlja v nedeljo četrti
vzpon na Boč v skupni dolži-
ni 16 km. Pričakujejo preko
200 kolesarjev.
Višinska razlika od Rogaš-
ke Slatine (štart) do planin-
skega doma na Boču (cilj)
znaša 500 metrov, kolesarji
pa se bodo iz Zdraviliškega
trga pognali na progo ob 10.
uri. Prijave bo organizator
sprejemal še 15 minut pred
štartom (prijavnina znaša 2
tisoč SIT). Zmagovalec si bo
poleg medalje prislužil še
umetniško sliko, vsi, ki bodo
prispeli na cilj, pa prejmejo
spominsko medaljo. J.T.
Neznanke pred pokalom
Zaključek domače rokometne sezone v Velenju - Gorenje s finalom lovi zadnji vlak za Evropo, Celjani želijo 14
zvezdico, sicer kazni - O okrepitvah le neuradno
če bo šlo vse po napovedih, bi celjski
šampioni brez prevelikega naprezanja
v svoje vitrine morali vstaviti še štiri-
najsto domačo lovoriko. Več razlogov
za skrb je v velenjskem taboru, kjer
polfinalna zmaga nad Šojatovo Dobo-
vo rešuje domačo sezono in zagotavlja
evropski nastop.
Nevarnost pivovarniški vrsti znova
preti s Koroške, kjer so ob zadnjem
dejanju prvenstva vknjižili še prvi remi.
Prevent bo v Velenje prispel v popolni
zasedbi, motiviran, neobremenjen, tre-
ner Slavko Ivezič si mora povrniti izgub-
ljen ugled. Celjski Korošci upravičeno
stavijo na presečenje. Strašek, Franc,
brata Leve, »jugoslovanski snajperist«
Maksič in drugi kujejo svoje načrte.
Celjani za razliko od »ježkov« nimajo
elitnega strelca Maksičevega kova, tem-
več v domačih tekmovanjih prisegajo na
splošno obleganje. Zbrati morajo še tistih
nekaj moči in volje, da s pokalnim ven-
cem postavijo piko na »i« na-
porni sezoni. Vsekakor pa je
to priložnost dostojnega slo-
vesa trenerja Zovka ter Cvijiča,
Likavca in Načinoviča - vsaj ta
kvartet naj bi zagotovo prepu-
stil mesto drugim. Komu, pa je
vprašanje, ki vselej sili v os-
predje. Uradnih podatkov z
izjemo informacije o novem
trenerju Hasanefendiču (dose-
danji Zovkov pomočnik Miro
Požun naj bi prevzel novega
prvoligaša iz Radeč) še vedno
ni. Uprava jih obljublja po
koncu sezone. Zato pa ne
manjka podatkov, ki jim pravi-
mo neuradni. Tako je iz Špani-
je in Nemčije prišla vest, da naj
bi krožni napadalec Dragan
Škrbič že podpisal zvestobo
celjskemu klubu. 28-letni Ju-
goslovan velja za enega naj-
boljših krožnih napadalcev na
svetu. Pred dvema sezonama
je igral za letošnjega četrtfinal-
nega nasprotnika Celjanov
Prosesso Ademar Leon, je pr-
vi pivot YU reprezentance, v
Španiji je bil najboljši strelec
lige, v zadnji sezoni pa je na-
stopal za nemški Hameln, ki je
izpadel iz prve bundeslige.
Tone Tiselj ob pogledu na
klop Gorenja gotovo ni pretira-
no navdušen. Ukrajinec Alek-
sander Khimtchenko je po
operaciji kolena za letos kon-
čal, več kot dva tedna je manj-
kal vratar Uroš Senica. Forma
ekipe je padla, kar se je pozna-
lo žej30 remiju s »kvalifikacij-
sko« Škofljico. Časa za pripra-
vo na sklepni del pokalnega
tekmovanja je Gorenje kljub
vsemu imelo dovolj. »Igrali bo-
mo brez tujcev, vendar sem
prepričan, da bomo izpolnili
naše cilje. Finaliste bi težko
napovedal, edini favoriti so
Celjani, ki imajo po izpadu iz
Lige prvakov prav tako precej
težav. Naš polfinalni nasprot-
nik AFP Dobova je v prvenstvu
končala nižje, kot si zasluži,
pokal pa je nekaj povsem dru-
gega«, je bil previden Tiselj.
V velenjski Rdeči dvorani
bo hkrati še finale državnega
prvenstva za starejše dečke.
Sodelujejo Celje Pivovarna
Laško, Gorenje, Izola in Tržič,
o	PRIMOŽ ŠKERL,
dejan TAMŠE
Foto: GREGOR KATIČ
Pričakovani finale: Pungartnik pred vratarjem Senico. Velenjčani so že v prvens-
tvu skoraj presenetili pivovarje.
Združeni do kolajn
V začetku maja so v Leskovcu pri Krškem pripravili
evropsko ekipno klubsko prvenstvo v ju-jitsu za kadete v
starosti 12-15 let in mladince v starosti 15-18 let.
Prvenstva so se udeležile ekipe iz Avstrije, Poljske in tri
ekipe iz Slovenije. Člani Policijskega kluba borilnih veščin
Celje so skupaj s člani kluba Samuraj iz Gornjega Grada in
Ninja klubom iz Črnomlja sestavili dve ekipi. V kadetski
kategoriji so nastopili Rok Leskovšek, Gregor Škerlak, Aleš
Verbovšek, Denis Jagar in Matic Seničar. V duo sistemu so
osvojili 3. mesto, v borbah pa 2. mesto. Med mladinci so v duo
sistemu, Aleš Verbovšek, Denis Jagar, Rok Leskovšek in
Gregor Škerlak, prav tako osvojili drugo mesto. Srebrne
kolajne so si v borbah prislužili tudi Denis Krajnc, Primož
Manojlovič, Mihael Jug ter Boštjan Bevc.	PŠ
NA KRATKO
Rogaška Slatina: Veterani
Rogaške so zmagovalci medob-
činske košarkarske lige Šmarje.
V finalu končnice so z 2:0 ugnali
Pivovarno Haler, že prej pa izlo-
čili najboljši ekipi rednega dela
Poljčane in Šmarje.
Ptuj: Na DP z zračno puško
za mlajše kategorije je SD Du-
šan Poženel iz Rečice poleg
pokala osvojila še 4 medalje.
Zmage so si priborili v ekipni
konkurenci pionirk, med po-
sameznicami je slavila Urška
Belaj (182 krogov), tretja je
bila Natalija Bukovec (180).
Med mladinkami je bila naj-
boljša Maja Dular (382), Vojka
Matek si je pristreljala bron.
Šempeter: Na prvomaj-
skem šahovskem turnirju je
zmagal veteran Stane Skok
(17 točk) pred Marjanom Kne-
zom in Ivanom Pevnikom.
Celje: Na odprti pokalni strel-
ski tekmi na padajoče plošče je
nastopilo 50 tekmovalcev. Naj-
več uspeha s samokresom veli-
kega kalibra sta imela Slavko
Frece in Marija Kavčič, z winc-
hesterko pa je zmagal Jani Hart-
man (vsi Ris Celje).
Celjani zadovoljni z Dunaja
Plavalci celjskega Neptu-
na so minuli teden v sloven-
ski reprezentanci nastopili
na močnem mitingu v 50-
metrskem bazenu v Avstriji.
Doseženi rezultati so ponov-
no vzpodbudni, toda nadalj-
nji razvoj je odvisen pred-
vsem od pogojev dela v pri-
hodnjih tednih.
Vsi štirje Neptunovci - Mat-
jaž Kolčan, Ajda in Andraž
Valcl ter Urška Bagari so dose-
gli vsaj po en zares vrhunski
uspeh. V močni konkurenci so
se med predstavniki desetih
držav, med katerimi so imeli
najbolj zveneče zastopstvo
Romunija, Madžarska in Češ-
ka je Matjaž Kolčan med člani
na 100 metrov hrbtno zasedel
5. mesto, 4. pa je bil na polovi-
co krajši progi z rezultatom
2:08,96. V članski konkurenci
se je odlično odrezala tudi Aj-
da Valcl, ki je s časom 2:24,13
osvojila 6. mesto na 200 hrbt-
no, na 100 hrbtno je bila 7. in
na 200 mešano 12. Pri mladin-
kah je Urška Bagari navdušila
s 5. mestom na 400 mešano
(5:11,54), medtem ko je na 200
mešano končala na 15. mestu.
Mladinec Andraž Valcl je osvo-
jil dve 5. mesti - na 200
(2:08,08) in 100 delfin. Izven
reprezentance je nastopila še
mladinka Maja Cunjak, ki je
na 200 hrbtno zasedla 25. me-
sto.
Celjski trener Mijo Zorko je
bil z uvrstitvami in rezultati
seveda zadovoljen, spet pa se
zapleta pri procesu in pogojih
dela ter treningov v velikih
bazenih. Tako se je napove-
dim pred poletno sezono mo-
ral izogniti.
T.L.
ŠPORTI^
KOLEDAB
SOBOTA, 9.5^
Rokomet
Pokal RS, polfinale -
nje: Gorenje-AFP Do|y
(17,45), CPL-Prevent (20),
Nogomet
3.SNL vzhod, 22. krog
če Unior-Črenšovd, Šoštj
Usnjar-Dravinja (obe ob
Odbojka
DOL (M) za popoltij
l.DOL, 5. krog - Sloven,
Bistrica: Granit-Šoštanj •
polšica, Prebold: SIP Šen^
ter-Kamnik (obe ob 19).
DOL (Ž) za popolnii
1.DOL,	5. krog - Fram: Rd
za-B&L Utrip (17).
DOL (Ž) za popolni
2.D0L,	5. krog - Mozii
Zgornja Savinjska-Piran (K
NEDEUAJoir
Nogomet
l.SNL, 30. krog - Murj
Sobota Mura-PA Publiku
Velenje: Rudar-SCT Olimp
(obe ob 16).
2.SNL, 24. krog - Šmarl
ob Paki: Esotech Šmarb
Zagorje, Lendava: Nali
Šentjur (obe ob 16).
Rokomet
Pokal RS - Velenje: fin
(17), za 3. mesto (14,45).
SREDAJ3.5.
Nogomet
l.SNL, 31. krog - CeVje;
Publikum-Maribor Teatai
Beltinci: Potrošnik-Rui
(obe ob 17).
2.SNL, 25. krog - TrboV
Rudar-Esotech Šmarno, Ša
jur: Šentjur-Goriške Opek
ne (obe ob 17).
PANORAMA
NOGOMET
Pokal RS
Polfinale (povratna tek-
ma): Rudar (V)-Mura3:2 (1:0)
Javornik 23, Kosič 80/llm,
Pavlovič 84.
l.SNL
28. krog: PA Publikum-Ru-
dar (V) 1:1 (1:1) Pire 33 za PA
Publikum, Javornik 27 za Ru-
dar. Vrstni red: Maribor Tea-
tanic 56, Mura 55, HIT Gorica
49, Primorje 46, SCT Ohmpija
45, PA Publikum 37, Rudar 36,
Korotan 29, Potrošnik 23, SET
Vevče 14.
2.SNL
23. krog: Šentjur-Živila Tri-
glav 0:1 (0:1). BST Domžale-
Esotech Šmartno 1:3 (0:1)
Grobelšek 21, 89/11 m, Smaj-
lovič 87. Vrstni red: Živila Tri-
glav 57 (-1), Koper 54, BST
Domžale 47, Elan 42, Železni-
čar 38, Drava 30, Šentjur 29,
Nafta (-1) 28, Rudar (T) 27,
Esotech Šmartno 26, Aluminij
24, Goriške Opekarne 23,
Dravograd 21, Zagorje in Ja-
dran Sepič 20, Factor Črnuče
14.
3.SNL-vzhod
21. krog: Pobrežje-Unior
4:0, Dravinja-Turnišče 2:1,
Kungota-Usnjar 2:0. Vrstni
red: Pohorje 52, Bakovci 50,
Paloma 38, Črenšovci 34, C
ričanka 33, Unior 31, Dravil
28, Odranci 27, Pobrežje,!
nišče. Usnjar in Kungota
Variš 27, Kovinar 15.
KOŠARKA
mmmrnmm^^^mmmmmamiiimm - '
1.SKL(M)
Finale (2. tekma): K
Union Olimpija 76:86 (32
Horvat 23, Jagodnik 13, U(
10, Petranovič in Cizej 7,
klin 6, Kobale in Rovšnik
Šamanič in Čmer 2. (3. t'
ma) Union Olimpija-jj
72:57 (39:28) Horvat 29,1;
godnik 9, Udrih 6, Cizej
Šamanič 4, Kobale in Jekli"
Ritupei 1.
Za 3. mesto (2. tekma):
ka-PIL 85:76 (47:41). (3. t
ma) PIL-Krka: Lisica 25,
vornik 19, Goljovič 17, Ki
14, Dragšič 7, Tomašič 4, B<
rovič 3, Jurak, Tilinger in D
čič2.
BALINANJE
1. liga
1. krog: Velenje Premog
nik-Jadran Pakirka 16:8. V'
ni red: Jesenice, Velenje '
mogovnik. Planine Top'
Sovič G. Brko in Bistrica
Jadran Izola, Antena, Hf'
Jadran Pakirka in SGP Go"
0.
SNOPIČ
ŠPORT
15
{rečanivB
SKL
jijavdušenje v Zrečah je
veliko. Po odločilni
Llifikacijski zmagi nad
f^jtjljansko Ježico so se v
',estecu pod Roglo uspe-
hi svojih košarkarjev ve-
selili stari in mladi,
f^jspeh kluba je trener
Lazd Boškan napove-
vso sezono: »Nasto-
^je v višjem rangu smo
želeli zagotoviti že v li-
caškem delu, toda morali
priznati premoč Elek-
ife. V kvalifikacijah je odlo-
prva tekma v Ljublja-
j^j icjer nam je v finišu us-
pel preobrat«. Zreški ko-
larkarji so imeli v rokah
^gvolj rutine in težkih
jifeizkušenj, tako da so v
■ drugo tekmo šli kar preveč
jjiirni, toda ob podpori do-
' ^ačih navijačev eksplodi-
rali. Odločala je tudi fizična
pripravljenost, Rogla Atras
pa se je na uspešno sezono
pripravljala že od lanskega
maja. Ob takšnem ekip-
nem uspehu je težko iskati
zaslužne posameznike,
vodilna pa sta vsekakor bi-
la Temnik in Zinrajh, pre-
senetil je Herman. Za pri-
liodnje leto se je moštvo že
okrepilo s centrom Slobo-
danom Beničem, ki je do-
bil slovensko državljans-
tvo (igral je že za Triglav,
Comet in zeniški Čehk),
potrebujejo pa še dobrega
metalca trojk. »S takšno
postavo lahko merimo na
zgornji del lestvice,« je še
dodai Boškan, ki se o po-
daljšanju pogodbe z upra-
vo še ni dogovoril. »Imam
nekaj svojih zahtev, za ka-
tere pa menim, da jih bodo
lahko izpolnili. Če osta-
nem na čelu stroke, bom
obdržal lansko jedro, pri-
ključil nekaj mladincev in s
pripravami spet začel v
maju,« je še povedal tre-
ner, ki je v Zrečah pričel na
dnu, priplezal pa že do B-
lige. JANEZ TERBOVC
Poizelani nemočni, a zadovoljni
v soboto se je končalo
slovensko državno prvens-
tvo v košarki, v zadnjem de-
janju pa sta pomembno vlo-
go odigrali Kovinotehna Sa-
vinjska Polzela in Pivovar-
na Laško.
Poizelani so pravočasno
poskrbeli za dvig forme, izlo-
čili Laščane v polfinalu konč-
nice DP, v finalnih obračunih
pa niso resneje ogrozili Union
Olimpije. Ljubljančani so bih
pač premočni, vse tekme fi-
nala so odigrali zavzeto in
resno, kar jim je prineslo
zmagoslavje. Savinjčani so
očitno ogromno moči porabili
v polfinalu, Union Olimpijo pa
so želeli presenetiti vsaj en-
krat, toda tokrat ni šlo. Pri
Kovinotehni Savinjski Polzeli
pa so s sezono lahko zado-
voljni tudi zato, ker so dobili
novo mlado moč. Samo
Udrih, na katerega je Boris
Zrinski opozarjal že lani, je v
zadnjih dveh tekmah finala
zablestel in napovedal vrhun-
sko kariero. Zasluge gredo
zagotovo tudi polzelskemu
strategu, ki zna najti prime-
ren trenutek za priložnost po-
dobnim talentom.
Pivovarna Laško ima, po-
dobno kot Polzela Udriha, Sa-
nija Bečiroviča, ki je nekajkrat
navdušil. Laščani so z vso silo
napadli prvake na pokalnem
turnirju, kljub porazu s Sa-
vinjčani pa so s tretjim me-
stom zadovoljni. Trener Aleš
Pipan je ekipo dvignil po po-
razu v odločilnem lokalnem
derbiju in osvojil tretje mesto,
potem ko je v treh srečanjih
ugnal novomeško Krko.
Skratka: obe ekipi s Celjske-
ga sta z minulo sezono lahko
zadovoljni. O prihodnji zaen-
krat še ne govorijo in na pred-
stavitev želja ter ciljev bo po-
trebno malce počakati.
T. L.
Kovinotehna Savinjska Polzela je ponovila lanski uspeh. Stojijo: Brane Dirnšek (sekretar),
Mladen Babič (fizioterapevt), Ivan Ožir (teh. vodja), Veljko Petranovič, Goran Jagodnik,
Rajko Rituper, Marko Šamanič, Matjaž Cizej, Roman Horvat, Boris Zrinski (trener), Boštjan
Kuhar (pomočnik trenerja). Čepijo: Klemen Zaletel, Elvis Kadič, Samo Udrih, Vinko Rovšnik,
Miha Čmer, Primož Kobale, Walter Jeklin.
Rogaška Donat Mg
ponovno skupaj
Danes se bo v rogaški
športni dvorani pod vods-
tvom trenerja Milana Ba-
stašiča predstavila nova
članska ekipa Rogaške 98.
Kateri košarkarji bodo zai-
grali v novi ekipi, še ni po-
vsem jasno, želijo pa sesta-
viti kvaliteten kolektiv iz
nekdanjih igralcev Donata
Mg, ki bi se hitro vrnil vsaj
v 2. SKL.
Za začetek se bodo pomeri-
li z mladinskim moštvom Ko-
vinotehne Savinjske Polzele.
Na pobudo nekaterih igralcev
pa se bo dva dni kasneje zbral
večji del nekdanjih košarkar-
jev Rog. Donata Mg, ki so
dosegli uvrstitev v Koračev
pokal. V dresu Rogaške bo-
mo ponovno videli Samirja
Leriča, Bojana Sušina, Vlada
Mičunoviča, Damjana Nova-
koviča, Ilijo Petroviča, Jadran-
ka Čoviča in ostale, ki bodo v
prijateljskem srečanju proti
Pivovarni Laško na čelu s To-
vornikom, Goljovičem in Lisi-
co skušali pokazati, kako so
rogaški klub nekoč popeljali v
sam vrh slovenske košarke.
Prišel naj bi tudi Ivica Jurko-
vič, največje ime, ki ga je dala
rogaška košarkarska šola.
Tako sestavljeno ekipo bo vo-
dil najuspešnejši domači tre-
ner Srečko Žgajner, izkupiček
tekme pa bo namenjen delo-
vanju novega kluba Rogaška
98.
JANEZ TERBOVC
lokalni derbi brez šarma
v 28. krogu I. SNL sta se še
drugič zapored srečala Pro-
tonavto Publikum in Rudar.
Mnogi so pričakovali odprto
igro z obeh strani in s tem
veliko priložnosti ter golov,
pričakovanja pa se niso ure-
sničila.
Celjani so bih minulo nede-
ljo sicer precej nevarnejši, to-
da pravih strelov proti nas-
protnikovim vratom je bilo
silno malo. Govorice o slabo-
stih celjske inačice in izvaja-
nju sistema 4-4-2 so vse gla-
snejše, trener Edin Osmano-
vič. pa je mnenja, da se z
»dokazano najbolj ekonomič-
nim sistemom« lahko stori
ogromen korak naprej, za ka-
terega pa je potrebno dolgo-
trajno trdo delo. Torej bodo
gledalci na Skalni kleti do
konca letošnje sezone sprem-
ljali blede predstave rumeno-
modrih, v bodoče pa - če se
bo za to odločilo vodstvo klu-
ba - s svežimi kakovostnimi
igralskimi močmi atraktivno
igro, ki naj bi Protonavto Pub-
likum pripeljala proti vrhu
slovenskega nogometa.
Velenjčani so v prvem lo-
kalnem derbiju povsem nadi-
grali Celjane, v 28. krogu pa
so zaigrali previdneje ter bili
na koncu s točko zadovoljni.
»Vendarle, smo bolj kot o tek-
mi na Skalni kleti razmišljali o
polfinalu pokala z Muro,« je
bil odkrit velenjski strateg
Drago Kostanjšek, ki je bil z
osvojeno točko v Celju zelo
zadovoljen. Rudar dobiva v
zadnjem času pravo podobo.
Z igralskim kadrom, ki ga
imajo na razpolago Ob jeze-
ru, so že v jesenskem delu
računali na boljši izkupiček, a
so se očitno opekh pri izbiri
trenerja. Pri Šoškiču Dabano-
vič, Caushlari, Javornik in os-
tali niso prišli do izraza. Na-
padalni slog, ki ga gojijo Ve-
lenjčani sedaj, pa je prinesel
serijo uspehov, ki bi se uteg-
nila nadaljevati vse do konca
letošnje sezone.
T. L.
Uspeh in vroča kri
Drugoligaško nogometno
prvenstvo se je prevesilo v
zadnjo tretjino. V tekmah, ki
so pred drugoligaši, bodo
padle odločitve o wstnem
redu v sredini in pri dnu
prvenstvene lestvice, med-
tem ko je pri vrhu več ali
manj vse jasno.
Živila Triglav in Koper sta
praktično že prvoligaša, v kva-
lifikacije se bo uvrstil domžal-
ski BS Tehnik in Elan aH Želez-
ničar. Oba predstavnika s Celj-
skega se potegujeta za zanes-
ljiv položaj v sredini lestvice,
kamor tudi sodita. V 22. krogu
sta tako Šentjur kot Esotech
Šmartno opozorila nase.
Predvsem velja to za Šmar-
čane, ki so zaustavili nalete
Domžalčanov in jih premagali
kar na njihovem igrišču. Mo-
tor ekipe Anton Grobelšek je
zadel dvakrat, med strelce se
je vpisal tudi Smajlovič in
zmagovite serije BST je bilo
konec. Esotech Šmartno si
želi vsaj 7. mesta ob koncu
sezone. Po nekaterih zadnjih
predstavah se zdi izpolnitev
cilja povsem realna. Onemo-
gočijo si ga lahko le sami,
kajti že nekajkrat so bili pre-
več zadovoljni s svojo igro in
so potem »padli«. Ekipa zve-
nečih imen ne sme zaspati na
lovorikah.
Nogometaši Šentjurja so
minulo soboto gostili vodilni
Triglav, ki ni pokazal nič po-
sebnega. Da pa srečanje ne bi
šlo prehitro v pozabo, je po-
skrbel glavni sodnik Milan
Kogej iz Idrije, ki je deloval
zmedeno, na trenutke se je
pri dosojanju prekrškov odlo-
čal nepravilno, mirno tekmo
pa je spremenil v živčno z
različnim kriterijem pri doso-
janju 11-metrovk. Med polča-
soma so živci (upravičeno)
popustili športnemu direktor-
ju domačega ligaša Stanetu
Emeršiču, ki je delilcu
(ne) pravice povedal nekaj
krepkih in nadaljevanje
spremljal s tribun. Šentjur je
bil v tekmi s Kranjčani resnici
na ljubo v podrejenem polo-
žaju, ampak točko si je vseka-
kor zaslužil. Borbenost in že-
lja po presenečenju sta bili
tokrat žal premalo. Milan Pa-
šalič, ki stopa v zakonski
stan, je na svoji fantovščini po
tekmi ob trpljenju pozabil na
poraz in krivico...	T.L.
Polzelski kadeti drugi
J^adeti KS Polzele so na tridnevnem finalnem košarkarskem turnirju v finalu po
izgubili z Union Olimpijo in osvojili naslov podprvakov.
^j^^^načeno finalno srečanje je spremljalo 400 gledalcev, v podaljšku pa je odločala večja
^•^^nost Ljubljančanov. Najboljši igralec turnirja je postal član zmagovalne ekipe Željko
J^rac, najboljši strelec (74 točk) pa domačin Beno Udrih.
k^ultati turnirja: KS Polzela-Pošta MB Branik 83:77, Union Olimpija-Ekipa Janče 89:69,
Olimpija-Pošta MB Branik 84:74, KS Polzela-Ekipa Janče 69:66, Ekipa Janče-Pošta MB
pJnik 99:64, KS Polzela-Union Ohmpija 91:92 (76:76, 38:38). Vrstni red: Union Olimpija 6, KS
I 4, Ekipa Janče 2, Pošta MB Branik 0.	TONE TAVČAR
16
ŠPORT
Iz vode v gol, pa med keglje
Trener slovenske ženske kegijaške reprezentance Lado Gobec o nogometu, kegljanju in pričakovanju 22. svetovnega prvenstva
52-Ietnik je eden vodilnih
športnih delavcev v mestu ob
Savinji. Venomer hiti po
opravkih, dela mu ne zmanj-
ka, od jutra do večera je na
nogah, najraje pa je na keg-
ljišču. V kegljanju je kot tre-
ner osvojil vse, kar se je osvo-
jiti dalo. Prvič pa bo vodil
svoja dekleta na največjem
tekmovanju v domači dvora-
ni. Zaposlen kot vedno, si je
sredi dela privoščil urico kle-
peta. Besed mu ne zmanjka.
»S štirimi leti sem se zapisal
športu. Bil sem član Partizana-
mesto, kjer sem se učil osnove
telesne vzgoje in kulture. Vsi
takratni vrhunski športniki so
prihajali iz omenjenega druš-
tva, kar potrjuje, da smo se
resnično nekaj naučili. Danes?
Otroci ne znajo ne teči, ne ska-
kati, ne metati. Naša generacija
je uspevala v skoraj vseh šport-
nih panogah,« je kritičen. Lado
Gobec se je sprva podal med
plavalce in vaterpoliste. »Pre-
več me je zeblo, da bi vztrajal,«
pojasni zaključek udejstvova-
nja v vodnih športih. Pri trinaj-
stih se odloči za nogometno
kariero, obenem pa obiskuje
rokometne treninge. Kratek
stik s trenerjem ga užali, njego-
vi vrstniki Krelj, Koren, Povalej,
Cvetko in ostali pa postanejo
zlata generacija. Nekoliko več-
ja usnjena žoga mu je ljubša, a
ne blizu nog. Kot vratar Kladi-
varja se hitro prebije v prvo
ekipo, ponujene priložnosti iz-
korišča, kar ga pripelje do ama-
terske reprezentance, in na spi-
sek kandidatov za reprezen-
tanco, ki naj bi se udeležila
Olimpijskih iger leta 1976. Ob
študiju v slovenski prestolnici
je član Ljubljane, kasneje trbo-
veljskega Rudarja, kjer konča
kariero zaradi poškodbe v pro-
metni nesreči. Pred tem je so se
mu ponujale priložnosti za si-
jajno nogometno kariero, to-
da... »Vabili so me v beograjski
Partizan, pa v splitski Hajduk.
Črno-belim sem bil resnično
blizu, a me pri Kladivarju niso
pustili. Pa bi šel...« nostalgično
pojasni in omeni, da je že med
nogometno kariero pogosto-
krat zahajal na kegljišče.
Igralec, trener,
predsednik
Podiranje kegljev mu ni bilo
tuje, skupaj s prijateljem Bori-
som Kompanom sta še kot
zelenca premagovala stare
mačke. 1967. sta bila povablje-
na v mladinsko državno re-
prezentanco, čeprav sta bila
predana nogometu in zaradi
najpopularnejše igre sta se od-
povedala kegljanju, a ne za
dolgo. »Po prometni nesreči,
kjer sem si hudo poškodoval
desno oko, nisem imel prave-
ga hobija, nekaj pa sem moral
početi, se sproščati. Vse pogo-
steje sem zahajal na kegljišče,
igral v elitni slovenski ligi in,
lahko rečem, bil celo med bolj-
šimi v letih 1974-81. Že v poz-
nih sedemdesetih pa me je
zanimalo tudi trenersko delo.
Kegljala je namreč tudi sopro-
ga, ki sem ji pomagal z nasve-
ti.« Treningi z dekleti so bili
vse pogostejši, pomoč je nudil
tudi ostalim kegljavkam in tre-
nerska kariera se je začela že
pred sklenitvijo igralske poti.
Leta 1977 je postal tudi pred-
sednik ženskega kolektiva.
Predsednikovanja je bilo ko-
nec lani, trenerstva še ne.
Zmage, kolajne,
rekordi
v več kot dvajsetletnem tre-
nerskem delu je Lado Gobec
postal kegljaška legenda. S
svojimi dekleti je osvojil vse,
kar se je osvojiti dalo. Postal je
svetovni klubski prvak, kar mu
je uspelo tudi z reprezentanco,
ki je lastnica svetovnega rekor-
da. Izmed vseh zmagoslavij je
težko izpostavljati najpomem-
bnejše oziroma tisto, ki se člo-
veku najbolj vtisne v spomin.
»Zame imajo posebno težo do-
sežki ekipe. V moštvu moraš
imeti vselej šest kakovostnih
igralk, ki jih je težje pripraviti
kot le eno. S tem seveda nočem
reči, da mi podvigi posameznic
ne pomenijo ničesar, prav nas-
protno, toda ekipni naslovi' so
vendarle nekaj posebnega.
Lahko bi rekel, da je bil vrhu-
nec moje kariere osvojitev na-
slova svetovnih prvakinj v Pra-
gi pred dvema letoma, ko smo
postavili tudi nov svetovni re-
kord - 2782 podrtih kegljev! Je
pa res, da je za javnost bolj
atraktiven posamični naslov.
Posebno mesto v spominu je
rezervirano za nekatere druge
podvige, kot je recimo serija
zmag v državnem prvenstvu,
kjer smo ostali neporaženi v
kar 87 tekmah.« Prihaja pa čas,
ko bo še kako pomembno osta-
ti neporažen. Peklenskih 6 tek-
movalnih dni svetovnega pr-
venstva bo nedvomno velika
obremenitev tako za priredite-
lje kot strokovno vodstvo in
kegljavke ter kegljače. Že naj-
manjši spodrsljaj utegne biti
usoden, odločale bodo malen-
kosti, morda pri naših bolj kot
telesna, psihična priprava. Ali
Lado Gobec lahko doživi nov
vrhunec kariere prav na naj-
večjem tekmovanju na doma-
čih tleh? »Upam, vendar vem,
da bo silno težko. Ogromno
energije sem porabil že za or-
ganizacijo prvenstva, tako da
se bojim, da je trenersko delo
nekoliko trpelo. Presrečen bi
bil, če bi osvojili vsaj eno iz-
med odličij,« napoveduje in
ponovno opozarja, da je kon-
kurenca vse močnejša, svetov-
ni vrh vse širši. Kje se lahko
potem znajdejo naše predstav-
nice? Ali lahko zadovoljijo svo-
je apetite in izpolnijo pričako-
vanja javnosti? Ali je sploh mo-
goče ponoviti uspehe iz prete-
klih let? »Vprašanj, ki se po-
stavljajo ob podobnih priredi-
tvah, je res precej. Moramo
vedeti, da so prve favoritinje
Madžarke. Vsaj na papirju so
najmočnejše, toda včasih se fa-
voritom računi ne izidejo.« To-
krat je reprezentanca Slovenije
tista, ki lahko napade iz ozad-
ja. Presenečenje? Zakaj pa ne!
Rekordi v
nevarnosti
Precej bo odvisno tudi od
kegljišča. Nekatere zahodne
reprezentance so vajene keg-
ljišč, kakršno bo v dvorani Go-
lovec. Kegljišče je po ocenah
strokovnjakov »lahko«, tako
da bo v nevarnosti tudi kakšen
izmed rekordnih dosežkov.
»Verjetno se lahko zgodi, da
bomo dobili nove najboljše
znamke,« pravi Lado, ki še ni-
ha med oceno o privajanju na-
ših reprezentantk na takšne
steze: »Vedeti morate, da moje
varovanke tekmujejo na pf^
zahtevnejših kegljiščih. [
hod na >lahko< stezo lahko
meni dvoje: da tekrnovj
keglja dobro in se ustraši 1«
ga rezultata, ali da ob dobi
kegljanju pomisli, da je
delo že opravila in nato ^
sti zbranost. Žal je pri keg
nju tako, da odločajo m^
kosti, v precejšnji meri pa|
hološka pripravljenost.« ^
katero izmed naši predsta\j
stavi? »V trenutkih pred u
pomembnim tekmovanj
nerad govorim o podobi
stvareh. Rečem lahko le,
zaupam dekletom in da vg
mem, da se bomo čez dol
teden dni lahko pohvalili si
lajno. Računamo tudi na p
poro občinstva, ki ima
tudi nasprotni učinek, toda.
nam bo steklo, se nimamo^
bati.«
Lado Gobec je tako kot v
na našega zastopstva pred
svetovnim prvenstvom 2
žan. Napetost se stopnji
dela je v zadnjih urah p
začetkom velike prireditve
pretek. Kolikor ga poznal
se v trenutkih slavja ob md
bitni osvojit\d medalje ne
prav veselil in se zavedal p
viga. Je pač človek, ki skrb
milijon stvari hkrati, človek
je dejansko motor slovens
ga ženskega kegljanja in t
vek, brez katerega letošnji
svetovnega prvenstva v O
ne bi bilo. Za veselje bo zaj
tovo našel pravi trenutek. ^
jamemo, da bo s svojimi vi
vankami imel dovolj razlo?
zanj.
TOMAŽ LUK-'
Motor ženske ekipe, trener,
organizator - Vlado Gobec.
Urnik 22. SP v kegljanju
(Celjski sejem - dvorana A)
Kegljišče Golovca bo do začetka prvenstva pripravljeno.
SNOPIČ
KULTURA
17
flovesno v rimskem
Sloveniku
Koncert Komornega moškega zbora in pesmi za zlatomašnika Rafka Vodeba
J 25. do 28. aprila letos
[jjli pevci Komornega
ijjgga zbora iz Celja v
kjer so pripravili
v slovenskem pa-
jeni zavodu Slovenik in
eli pri prvi ponovitvi zla-
pj^e zlatomašnika Rafka
eba.
istitljivega jubilanta zelo
fo poznajo v šentjurski
ini, saj že vrsto let živi v
danjem mlinu v Turnem,
jleč od Slivnice, od ko-
se kljub sedmemu križu
,ol kar pogosto odpravlja
irni svet kot prevajalec,
nik, pesnik in pisatelj,
licist in urednik ter seve-
kot duhovnik. Temu po-
li se je posvetil že v rani
idosti, že pred odločitvi-
jo, da gre leta 1941 študirat
teologijo v Rim. Po konča-
nem študiju in posvečenju
leta 1948 je opravljal različ-
ne naloge, med drugim je že
od tedaj sodeloval z vatikan-
skim radiem, pri katerem je
bil od 1965 do 1971 vodja
slovenskih oddaj. Leta 1958
se je odpravil na študij umet-
nostne zgodovine v Belgijo
in ga uspešno zaključil. V
Rim se je vrnil leta 1962 in
predaval na Urbaniani. V za-
četku sedemdesetih let se je
vrnil v Slovenijo kot tajnik
Mohorjeve družbe v Celju,
od koder je odšel v pokoj. A
to je bila le formalnost, saj je
ostal vitalen na vseh področ-
jih. In tak je še danes, poln
načrtov in sredi dela, pronic-
Ijiv intelektualec značilne
duhovne širine, večni popot-
nik. Moški komorni zbor
pod vodstvom dirigenta
prof. Cirila Vertačnika je ob
cerkvenih pevcih iz Idrije
pel večino maše v latinščini:
Kyrie, Gloria, Sanctus in Ag-
nus Dei.
Po zlati maši je bil celove-
černi koncert, ki so se ga
udeležili bivajoči Slovenci
papeškega slovenskega zavo-
da Slovenik ter drugi gostje,
ki so do zadnjega kotička na-
polnili dvorano. Prisrčno jih
je pozdravil rektor dr. Maksi-
milijan Jezernik. Koncert so
začeli so z Gallusovo Quam
pulchra es amica mea, nada-
ljevali z Ecce quomodo mori-
tur lustus istega avtorja, pa s
Čopijevo De Maria virgine in
slovenskimi narodnimi pe-
smimi, rusko Pripovedka o
razbojniku Kudejaru in črn-
sko duhovno Svving low. Nav-
dušeni poslušalci se kar niso
mogli ločiti od zbora, ki je
moral med drugimi še dodati
Lipo in Slovenec sem.
V ponedeljek so pevci Ko-
mornega moškega zbora za-
peli na trgu sv.Petra že do-
poldne, nato pa še v cerkvi
Marije Snežne, v baziliki sv.
Janeza v Lateranu, ki je na-
slovna cerkev rimskega ško-
fa in nazadnje še v velikanski
baziliki benediktinskega sa-
mostana sv.Pavla zunaj ob-
zidja, kjer petje sicer ni do-
voljeno, a kljub temu je pev-
cem uspelo izpeljati pred
prihodom odločnega var-
nostnika več kot polovico
Brucknerjeve Locus iste...
Njihovo petje v Rimu je po-
novno dokazalo, da je zbor
izredno dragocen in visoko
kakovosten ambasador slo-
venske glasbene kulture.
M DRAGO MEDVED
Zlatomašnik Rafko Vodeb.
ZAPISOVANJA
Super namakanje pameti
Da je televizija medij, ki ga
poganjajo zabavni in ne in-
formativni motorji, je vedno
bolj jasno. Oziroma je jasno
že od vsega začetka. Televizi-
ja je bila pravzaprav izum
shoivbiza in je že od vsega
začetka v njegovi službi. Naj-
bolj popularna televizija na
svetu, ki ne počne drugega,
kot predvaja glasbene spote,
sicer vsebuje tudi svoj infor-
mativni del, toda tudi ta je v
službi zabave. Ergo: če je tele-
vizija prvi in največji medij
in če tak medij poganja zaba-
ve, potem je jasno, da so me-
diji v službi zabave. Vsi po
vrsti. Brez izjeme. Vključno z
radijem in vključno s časopisi
in revijan\i. In vključno z in-
ternetom. In spet: če so res
mediji tisti, ki poganjajo ta
svet, potem lahko zaključi-
mo, da je ves svet zgrajen na
zabavi. In da je zabava tista,
ki poganja motorje tega sve-
ta. Kar ne pomeni popolno-
ma nič drugega kot to, da so
vse tiste teorije in hipoteze o
koncu sveta zgrešene, ker ne
vključujejo tudi zabave. Ker
so zgrajene na surovinah tipa
nafta. Oziroma drugače: ko-
nec sveta se nam obeta v ti-
stem trenutku, ko ne bo več
zabave. Ko se ne bomo znali
več zabavati.
Za zabavo, dragi moji, pa
si je treba vedno izmisliti ne-
kaj novega. Za zabavo je tre-
ba imeti domišljijo. Ker tisto,
kar je že neštetokrat prežveče-
no, videno, slišano, ni več za-
bavno. Zabava funkcionira
na novostih. Te si je treba pa
izmišljevati. Vsaka domislica
pa kajpak tudi ni dobra. In
tudi vsaka zabava ni nujno
dobra zabava. Z drugimi be-
sedami, zabavo je treba vzdr-
ževati. Da pa to ni vedno eno-
stavno, si je dovolj pogledati
nekaj televizijskih shoivov.
Auerjev show na POP TV, de-
nimo, ki ni popolnoma nič
drugega kot zrcalo, v katerem
prepoznavamo zaton zabave.
V katerem prepoznavamo ko-
nec sveta. Zabava je skratka
že na najnižji točki. Konverti-
rala je takorekoč v podcenje-
vanje. Ja, točno to: podcenje-
vanje. Podcenjevanje samega
sebe. Če je bila namreč še pred
nekaj trenutki najboljša tista
zabava, ki je črpala iz zabav-
ljanja na lasten račun, potem
je danes zabavno menda ti-
sto, kar podcenjuje samega se-
be.
Korak čez mejo je takorekoč
že storjen. Hja, če ste kdaj
gledali njegov show, potem ve-
ste, o čem govorim. O tistem
namakanju ljudstva v mrzlo
vodo, ki ni sposobno odgovo-
riti na najbolj enostavna
vprašanja iz splošne razgleda-
nosti. Ki se pusti poneumljati.
Ki se pusti manipulirati za to,
da bi se drugi smejali. In ne-
skončno zabavali. In ne boste
verjeli, ti ljudje, ki svoje, v
rjuho zavite zadnjice nama-
kajo v tisto vodo, se pri vsem
skupaj tudi zabavajo. Toda če
se zabava le peščica ljudi, ker
verjamem, da na tem svetu še
vedno obstajajo dovolj pamet-
ni ljudje, potem to ni več zaba-
va. Potem je to tisti del zaba-
ve, ki je že popolnoma pri
koncu. In potem to pomeni le
konec sveta za tiste ljudi, ki
na takšno zabavo prisegajo.
Ker, končno, še vedno obstaja-
jo show programi, ki svojega
odjemalca ne ponižujejo. Ne
podcenjujejo. Ob katerih se
lahko prav fino zabavamo in
pri tem ne trepetamo pred
lastnim koncem. Ob katerih
se lahko zares iz srca nasmeji-
mo.
Piše: TADEJ ČATER
Pevski nastop na trgu sv. Petra.
Berlin, Rim, lizbona
Šentjurski pevci potujejo danes na Portugalsko
bloški pevski zbor Sklada-
Ipavcev iz Šentjurja je
^•^rat nastopil na Madžar-
lani so peli v Berlinu,
dnevi v Rimu, danes, v
^Pk, 7. maja, pa letijo v
•■^ono. Na Portugalsko od-
1^)0 na povabilo zbora, ki
pel v naših krajih.
s
.^•^tjurskL pevci so bili v
'^l^Hh dneh še pod vtisom
^^ovanja v Rimu. Iz večne-
J^sta, kjer so nastopili v
l^^^nski cerkvi Sv. Petra ter
^^odu Slovenik, so se vrnili
^^Prila. V Sv. Petru, pred
^skim oltarjem, je Moški
zbor (skupaj s šentjur-
' Cerkvenimi pevci) pre-
med zlatomašnim slav-
ij Prof. Rafka Vodeba, ki
^ ^ Turnem pri Gorici pri
Prav tako so nastopili
slavnostno akademijo v
prof. Vodeba, v
slovenskem papeškem zavodu
Slovenik, kjer so nastopili tu-
di velenjski recitatorji Vode-
bovih pesmi. Zbor Skladate-
ljev Ipavcev se je v Rimu
predstavil s sakralnimi ter
Ipavčevimi deli.
Po vrnitvi iz Rima so se
začeli odpravljati na pot k At-
lantskemu oceanu. S temelji-
timi pevskimi pripravami so
sicer začeli že takoj po lan-
skem povabilu portugalskega
zbora. Odlični Mešani pevski
zbor Orfeo iz Llerie pri Lizbo-
ni je pri nas lani navduševal
tudi s koncerti v Šentjurju,
Ponikvi pri Grobelnem ter
Rogaški Slatini, nato pa še na
Madžarskem, v Avstriji, Švici
in Franciji. Zdaj odhajajo na
dolgo pot njihovi pevski prija-
telji, povabljenci iz Šentjurja.
Šentjurčani bodo pod vods-
tvom Francija Plohla na Portu-
galskem nastopili na treh kon-
certih v različnih krajih, pri če-
mer računajo na en skupni kon-
cert z gostitelji iz Llerie. Predsta-
vili se bodo s skladbami iz sve-
tovne zakladnice, z Gallusom in
Ipavci, približno polovica kon-
certa pa bo posvečena sloven-
ski narodni pesmi.
Gostitelji jim nameravajo
omogočiti oglede Lizbone,
Fatime in drugih portugalskih
zanimivosti. Kot je povedal
predsednik zbora Janez
Čoki, se bodo v Slovenijo vr-
nili z avtobusom ter se na
lastne stroške ustavili še v dru-
gih deželah. V domovino se
bodo vrnili 15. aprila, nakar
nameravajo pred koncem me-
seca nastopiti tudi v Šentjurju
pred domačim občinstvom.
Gostovanje na Portugal-
skem so omogočili občina
Šentjur, republiški sklad za
ljubiteljsko kulturo, pokrovi-
telji, nekaj pa so prispevali
tudi pevci.
^ .	BRANEJERANKO
Utrinek z razstave, v sredini slikarka Julijana Juhart.
Samostojna razstava Julijane Juhart
v okviru praznovanja praznika KS Tabor je bila v Domu krajanov samostojna razstava
domačinke - amaterske slikarke Julijane Juhart. Razstava je bila odprta ves teden in je
pritegnila veliko obiskovalcev. Njene slike izražajo optimizem in živahnost, upodablja pa
tihožitja in podobe iz narave. Je članica Likovne sekcije pri Prosvetnem društvu Polzela, sicer
pa zaposlena pri Kmetijski zadrugi Tabor.	T. TAVČAR
Štefanovvecer
v velenjski knjižnici bo
danes, 7. maja, predstavil
svoje pesmi šestindevetde-
setletni Štefan Frankovič,
ljudski pesnik iz Velenja, ki
je vse življenje trdo delal in
vmes tudi pesnil. Na njego-
vem prvem literarnem ve-
čeru mu bo zapel nekaj
slovenskih pesmi kvintet
Mavrica, v katerem pojeta
tudi njegova vnuka. KL
18
KULTURA
Ob IlO-letnici braslovške kulture
Ob 110-letnici Prosvetnega društva
Braslovče so kulturni delavci v sodelova-
nju z osnovno šolo, krajevno skupnostjo
in drugimi pripravili vrsto prireditev.
Osrednja je bila koncert moškega pev-
skega zbora Karla Viranta Braslovče in
mešanega pevskega zbora Oljka Polze-
la, oba vodi Marko Slokar, za humori-
stične vložke sta skrbela Podhomski Jo-
ža in Klobasekov Pepi, učenki Andreja
Dobrišek in Lucija Lorger pa sta pod
vodstvom mentorice Bernarde Predov-
nik pripravili povzetek raziskovalne na-
loge o delu Prosvetnega društva Bra-
slovče vse od ustanovitve 13. maja 1888
do današnjih dni.
Ta pomembni dan pa je bil za kulturne
delavce v Braslovčah po svoje tudi dan
razočaranja. Kljub temu, da so za prire-
ditev razposlali več kot štiristo osebnih
vabil in vabili tudi z drugimi oglasi, je
bila udeležba na zaključni prireditvi
skromna. Ob 50-letnici društva se je
zbralo okrog tisoč nastopajočih in več
tisoč obiskovalcev, med njimi minister
Krek, celjski župan, okrajni načelnik,
braslovški župan, govor pa je imel do-
mači župnik Ateljšek. Tokrat je bilo vse
drugače. Nikomur od pomembnih mož
se ni zdelo vredno priti na slovesnost -
kot da jim je za našo slovensko besedo
in pesem prav malo mar. Kot je ugotovil
predsednik Prosvetnega društva Bra-
slovče Franci Kumer, ni naključje, če tudi
sicer krajani niso složni, kar se je izkaza-
lo tudi na nedavnem referendumu, ko
so se odločali za ali proti občini.
Kljub temu braslovški kulturniki ne mi-
slijo odnehati. Po poletnih počitnicah bo-
do jeseni ponovno stopili skupaj z željo in
v upanju, da bosta domača beseda in
pesem dobili vrednost, ki jo zaslužita.
--—T. TAVČAR
Štiri desetletja Tria
LorenzvCelfu
v torek, 12. maja, ob 19.30 bomo v Celju praznovalij
izjemen glasbeni dogodek! V veiiki dvorani Narodnega
doma bodo štiri desetletja uspešnega nastopanja prosla-
vili znameniti bratje Lorenz, priljubljeni tudi med celj-
skim občinstvom.
Primož, Tomaž in Matija Lorenz, so diplomirali in magi-
strirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izpopolnjevali so
se pri uglednih pedagogih v Rimu, Sieni in Trstu. V njihovi
štiridesetletni karieri jih je pot vodila po Evropi, Ameriki,
Afriki in Indiji. Koncertirali so v tako pomembnih glasbenih
središčih, kot so Saizburg, Dunaj, Berlin, Pariz, Bruselj,
Madrid, Kopenhagen, Stockholm, Milano, Rim, Praga,
Moskva, Sofija, New York, Washington, Sao Paolo, Buenos
Aires, New Delhi..., pa tudi v mestecih, kjer so poslušalci
prvič v živo prisluhnili komornemu ansamblu.
Bili so gostje pomembnih mednarodnih festivalov, doma-
čih in tujih radijskih in televizijskih hiš ter posneli vrsto LP
in CD plošč, avdio in video kaset.
Koncert v organizaciji Zavoda za kulturne prireditve Celje
(kjer je mogoče kupiti tudi vstopnice), bo nedvomno priteg-
nil pozornost izbranega celjskega občinstva, ki se bo po
koncertu imelo priložnost družiti z vrhunskimi glasbeniki
in pokrovitelji - Zlatim gričem in Pekarno Geršak. Glasbeni
in družabni dogodek, ki to brez dvoma bo, bo povezoval
Marjan Paternoster.	MP i
Htevija xljorov
Zveza kulturnih društev Celje bo v sredo, 13. maja, s
pričetkom ob 18. uri v celjskem Narodnem domu pripravila
medobčinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, ki
se je udeležujejo zbori osnovnih in srednjih šol Mestne občine
Celje ter občin Štore in Vojnik.
Na revijo se je prijavilo 13 zborov. Nastope vseh zborov bo
spremljala glasbena pedagoginja in dirigentka prof. Dragica
Žvar, svetovalka za zborovstvo pri Zavodu RS za šolstvo. ŽB
Uspeh celjskih pevk v Belgiji
Od 1. do 3. maja je bilo v
belgijskem mestu Neerpelt
eropsko tekmovanje mla-
dinskih pevskih zborov, na
katerem je Dekliški zbor
Gimnazije Celje-Center, ki
ga vodi prof. Barbara Arlič,
prejel eno od najvišjih prvih
mest, priznanje »Cum Lau-
de«, ki ga festival podeljuje
zborom, ki dosežejo več kot
90 odstotkov možnih točk!
Festivala se je udeležilo 97
pevskih zborov iz 25 držav, ki
so tekmovali v šestih kategori-
jah. Zbore je ocenjevala med-
narodna 11. članska žirija stro-
kovnjakov. Vsak zbor se je
predstavil z dvajsetminutnim
programom sedmih pesmi, od
katerih je bila ena obvezna v
flamščini, šest pa po izboru
žirije festivala na podlagi pred-
loženih destih pesmi, ki jih je
predlagal pevski zbor.
Dekliški pevski zbor Gim-
nazije Celje-Center, v kate-
rem prepeva 32 pevk, je prvič
sodeloval na tem prominet-
nem evropskem festivalu po-
joče mladine in dosegel naj-
višje priznanje v svoji katego-
riji dekliških pevskih zborov.
V Belgiji se je odlično odrezal
tudi Mešani mladinski pevski
zbor Veter iz Ljubljane, ki ga
vodi Celjanka Urška Lah.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Popravek
v prejšnji številki smo ob-
javili poročilo o sodelovanju
mladinskih pevskih zborov s
Celjskega na 16. reviji v Zagorju
ob Savi. Pri navedbi podatkov
se je vrinila napaka. Mešani
mladinski pevski zbor Šolske-
ga centra Celje, ki ga vodi Met-
ka Jagodič-Pogačar, se je v svoji
kategoriji uvrstil na tretje me-
sto ter z 80,3 točke osvojil sre-
brno plaketo in ne bronasto,
kot smo pomotoma napisali. V
kategoriji mladinskih pevskih
zborov je sodeloval tudi Mla-
dinski pevski zbor Glasbene
šole Fran Korun-Koželjski iz
Velenja, ki ga vodi Matjaž Ve-
hovec in ne Dalibor Bernatovič,
kot je bilo pomotoma navede-
no. Zboroma in bralcem se pi-
sec iskreno opravičuje.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Obdobje secesi je
V Muzeju grafične umet-
nosti v Rogaški Slatini je še
ta teden postavljena razstava
grafičnih listov iz njihovega
arhiva na temo »secesija«.
Obdobje secesije je bilo
okoli leta 1900, središča pa so
bila v večjih evropskih me-
stih. Celotno gibanje je obse-
galo različne umetnostne dis-
cipline, zelo pomembno je bi-
lo na področju arhitekture,
oblikovanja, pa tudi slikars-
tva, kiparstva, literature, mo-
de. Za secesijo je značilna
predvsem dekorativnost, ele-
gantnost linij, asimetričnost
in valovitost oblik v značil-
nem ritmu.
Na razstavi so zbrani gra-
fični listi, ki na različne načine
obravnavajo to obdobje. Ta-
ko so na grafikah različne
zgradbe, razkošno grajena ar-
hitektura, dopolnjena z mno-
gimi manjšimi okrasnimi de-
tajli, ki se spajajo v celovito
zastavljeno tvorbo, v kateri
sta medsebojno uglašena
funkcionalnost in estetska
kvaliteta. Omenjeni dve ka-
rakteristiki sta značilni tudi za
vrsto uporabnih predmetov,
ki so upodobljeni na grafikah,
denimo predmetov iz stekla,
reklamnih tabel na ulicah ozi-
roma javnih mestih, kot tudi
za modnih oblačil, ki jih je kar
nekaj na razstavljenih grafič-
nih listih. Ti so narejeni v raz-
ličnih tehnikah in z razvito
tehnologijo, zaradi česar so
bili izdelani kvalitetni odtisi,
kar omogoča tudi današnje-
mu gledalcu dovolj nazorno
predstavitev obdobja secesi-
je.	BORIS GORUPIČ
Akvarelna
odstiranja
v kavarni Celjskega doma
bo danes, v četrtek, ob 19. uri,
župan občine Šoštanj Bogdan
Menih odprl razstavo mag.
Ivana Kolarja iz Šoštanja.
Razstavi na pot bo spregovo-
rila umetnostna krtitičarka
Milena Koren-Božiček iz Ga-
lerije Kulturnega centra Ivan
Napotnik v Velenju, program
otvoritve bo na flavti zaokro-
žila A. Božiček. Razstava bo
na ogled do 1. junija. ŽB
.........•	- • • -^ijaafc^-'.................................
Računalniška umetnost v
Likovnem salonu
Mednarodni festival računalniških umetnosti je bil
zasnovan v Mariboru leta 1995.
Organizatorji so skušali na ta način spodbujati in promo-
virati tisto sodobno umetniško produkcijo v Sloveniji, ki
teži k ustvarjanju z multimedijalno oz. digitalno tehnologi-
jo. Likovni salon Celje je bil v festivalsko dogajanje vključen
že leta 1996 ob projektu Cybersalon Akvarij.
Letos se bodo v Likovnem salonu prireditve vrstile ves
teden, vsak dan ob 18. uri.
V ponedeljek, 11. maja, bo Bojan Štokelj razstavil raču-
nalniške grafike; v torek bosta Jordan Crandell&Teo Spil-
ler predstavila mrežne projekte, v sredo pripravlja Heide-
marie Seblatnik projekcijo Shadow of objects, Trevor
Batten pa predavanje; v četrtek bo Christine Goestl prika-
zala www strani NETBASE tO; v petek, 15, maja, pa bo
festival zaključil Jaka Železnikar s predstavitvijo projekta
interaktivne poezije.
PRIREDITVE
GLEDAUieE
V SLG Celje bodo v nedeljo
ob 20.30 na Odrupododrom
uprizorili predstavo Nemir,
Matjaža Zupančiča.
KOMCIRTI
V	koncertni dvorani Glas-
bene šole v Celju bo v sredo,
13. maja, ob 17. uri koncert
dijakov srednje stopnje.
V	Glasbeni šoli v Velenju
bo v torek ob 19.30 koncert
mešanega pevskega zbora
Gorenje, ki je na mednarod-
nem tekmovanju v Rimu pre-
jel srebrno plaketo.
AfilSTAVE
V	galeriji Hest bodo danes
ob 18. uri odprli razstavo li-
kovnih del Borisa Zaplatila.
V	Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu bodo jutri ob 19.
uri odprli razstavo olj in risb
Antona Repnika.
V	avli IL nadstropja Os
rednje knjižnice Celje bo od
srede naprej na ogled razsta-
va o Jovanu Veselu Kose-
skem. Pesnika bo ob odprtju
ob 18. uri predstavil prof. Ma-
rijan Rupert.
V	Bavarsko-slovenski hiši
v Podsredi so minuli teden
odprli razstavo »Stari vzorci
pletenin iz Bavarske in iz
Kozjanskega parka«, ki bo na
ogled do 31. oktobra.
V	galeriji Keleia Muzeja
novejše zgodovine so na og-
led slikarska dela Uroša Pa-
ternuja in razstava »50 let At-
letskega društva Kladivar v
stoletju celjske atletike«.
V	galeriji Zavoda za
zdravstveno varstvo so na
ogled nagrajena likovna dela
otrok iz 25 držav sveta na
temo konj.
V	Galeriji sodobne umet-
nosti v Mestnem gradu je od-
prta retrospektivna doJ
na razstava Toneta Kra?
V	Likovnem saloim'
stavlja Bogoslav KalaJ,
V	Pokrajinskem m^
Celju so na ogled prvij
ne in predstavljene sli^
karja Karla Mehleta, v|
dariju pa je na ogled raj
Rimske nekropole ss
Hrvaške.	°
V	salonu pohištva
Žalec je na ogled raz
likovnih del Francoise
bet-Phobe.	'
V	Razstavnem sJ
Zdravilišča v Rogaški S
je do 11. maja na ogledd
va steklenih izdelkov dl
in zaposlenih v SteklarsI
Rogaška Slatina.
V	Muzeju novejše a
vine je stalna razstav^
grafskega ateljeja Josipa
kana, v Hermanovem b^
pa otroška razstava Hi|
višje, močneje.	^
V	pizzeriji Picikato ,
stavlja Vlado RenčeljJ
gostišču Mihec do 15. i
Hranislav Kočica, vEtolu
tako do 15. maja Srečko
berne in v restavraciji!
ved Nova vas do 31.
Niko Ignjatič.
V	razstavnem sa
Zdravilišča v Rogaški SI
razstavlja fotograf Blaž i
OSTAK
V	velenjski knjižnici
danes ob 17. uri zaključni
reditev medobčinskega li
nega kviza učencev osno
šol. V soboto bo pred kn
co še knjižni sejem.
V	Domu kulture v Vel
bo v soboto ob 19. urin
plesnih skupin, kjer se bo
sodobnim plesom predsl
skupini Et cetera in Švrkb
V	Celjskem domu bo
ob 20. uri predavanje Sb
na Smodiša, Gavri Shanka
- Everest 97.
V Vojniku so prepevali
v petek, 24. aprila, je Moš-
ki pevski zbor KUD France
Prešeren iz Vojnika v doma-
čem kulturnem domu pri-
pravil redni letni koncert.
Kot gostje so na koncertu
sodelovale tudi pevke Žen-
skega pevskega zbora Skla-
dateljev Ipavcev iz Šentjurja
pri Celju.
Oba zbora v zadnjem času
precej sodelujeta, saj ju vodi
ista dirigentka, Emilija
Kladnik-Sorčan, ki Vojniča-
nom dirigira od leta 1993,
Šentjurčankam pa tretjo se-
zono.
Moški pevski zbor iz Vojni-
ka deluje že 62 let. V zboru
prepeva 27 pevcev, zvesti pa
stj predvsem slovenski ljud-
ski pesmi, seveda pa prepe-
vajo tudi domače in tuje
umetne pesmi. Lani so izdali
audio kaseto in CD ploščo z
naslovom Noč na vasi, sicer
pa v eni sezoni pripravijo
približno 8 koncertov ter vr-
sto manjših nastopov. Redno
tudi sodelujejo na pevskih
revijah Zveze kulturnih dru-
štev Celje. Vojniški moški
zbor se trudi, da bi z mlajši-
mi glasovi pomladil svoje vr-
ste, pri tem si veliko obetajo
od mladinskega zbora, ki ga.
je prav njihova dirigentka
Emilija Kladnik-Sorčan po-
novno oživela na vojniški os-
novni šoli.
Ženski pevski zbor Skla-
dateljev Ipavcev pa je lani
zabeležil okrogli jubilej, 20-
letnico delovanja. V tem
zboru prepeva 35 pevk v
starosti od 15. pa do 62. leta.
V eni sezoni pripravijo prib-
ližno pet koncertov, poleg
številnih drugih nastopov
seveda.Vsako leto se udele-
žijo tudi revije ženskih pev-
skih zborov v Slovenskih
Konjicah in pa seveda doma-
če' Jurijeve revije pevskih
zborov v Šentjurju pri Celju.
Lani so pevke gostovale tudi
v Jirkovem na Češkem, ude-
ležile pa so se že tudi našega
najvišjega tekmovanja pev-
skih zborov Naša pesem v
Mariboru, od koder so se
leta 1987 vrnile z bronasto,
leta 1988 pa s srebrno plake-
to mesta Maribor.
Na koncertu v Vojniku je
Zveza kulturnih društev Celje
podelila Marjanu Adamiču,
Štefanu Mauhu in Mirku
Vinderju za njihovo vel
30-letno pevsko delovanj
katero je vtkana tudi njil
aktivna vloga pri vzpodt
nju, organiziranju in širj
pevske kulture, bronaste
kete Zveze kulturnih drtl
Celje.	1
ŽIVKO BEŠKO'
SNOPIČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE
19
Srez občutka za naravo ni
dobrega lovca
V braslovški lovski družini se borijo proti uničevanju narave
jijj lovske družine iz
lovč gospodarijo z div-
3200 hektarih lov-
jyršine. Zdajšnja lovska
j„a šteje 75 članov,
predsednik pa je Janez
ijd, sicer doma iz Zgor-
gorč. V lovski bratovš-
je že dvajset let. Pred
j so na občnem zboru
ledali delo, opravljeno v
ilem obdobju ter spre-
fili o načrtih in znova
jvili, da je urbanizacija
tivno vplivala na nara-
n s tem tudi na stalež
idl.
leri so poglavitni dejav-
zaupad staleža divjadi?
gradnjo sodobnejših cest
efanjem avtomobilskega
leta je vedno več mlade
idi našlo smrt pod avto-
ilskimi kolesi. Drug kri-
ki je še bolj negativno
al na stalež divjadi, je
oj kmetijstva. Intenzivna
lev hmelja in nekontroli-
iporaba različnih škropiv,
(iiera je sedaj dokazano,
iiio škodljiva samo za div-
sotudi povzročila svoje,
lopoma so z njiv izginile
ce hmeljevk, ki so bile
k zatočišče za naravno
eo. Zadnji udarec pa je
gradnja avtomobilske če-
ki je lovišče presekala na
dela. Takšne narave, kot
3 imeli naši dedje, ne bo
več. Včasih smo gospodarili
na 5000 hektarjih, vendar je
tudi urbanizem terjal svoj da-
vek.
Gospodarjenje v lovski dru-
žini verjetno ni enostavno...
Lovci smo danes bolj de-
lavci v naravi kot pa lovci v
klasičnem smislu besede. V
naši družini opravimo letno
več kot 4000 delovnih ur za
vzdrževanje lovišča. Pokrmi-
mo do pet ton luščene koru-
ze in sena za jelenjad in sr-
njad. To je prav gotovo ogro-
men vložek. Ves denar se v
bistvu vrača nazaj v lovišča.
Ničesar ne porabimo zase,
razen toliko kot znašajo
stroški za poslovanje. Z
vsem srcem se borimo proti
komercializaciji lova.
Z vračanjem gozdov se bo
verjetno začelo razvijati pri-
vatno lovstvo na privatnih
loviščih...
Iz tega bo nastalo komer-
cialno lovstvo, ki bo imelo
številne, dolgoročno gledano
negativne posledice, ki nikoli
ne bo moglo povrniti nastale
škode. Mislim, da je edino
pravilno, da ostane lovstvo
organizirano tako, kot je da-
nes. Iz nacionalnega vidika.
Je pa res, da je sramota, ker
še vedno nimamo sprejetega
lovskega zakona. Ta, ki je se-
daj veljaven, je še iz bivše
Jugoslavije, sprejet pa je bil
leta 1976.
Nekateri se sedaj z vsem
srcem borijo proti lovcem.
Pravijo, da bi bilo treba lov-
ske organizacije enostavno
ukiniti, ker posegajo v nara-
vo in ker to nima nobene
zveze s humanostjo. Narava
naj pač sama poskrbi za rav-
novesje, lovci pa ga kvečje-
mu rušijo. Kako gledate na
to?
Povedal sem že, koliko vsa-
ko leto vlagamo v lovišča. Ti
protestniki tega prav gotovo
ne vedo. Je pa res, da je tudi
med lovci precej takšnih, ki
mečejo slabo luč na večino, ki
je poštena. Kdor ima občutek
za naravo, je dober lovec. Ti-
sti, ki se z avtomobili vozijo
dobesedno na lovišča in jim je
cilj le streljati, pa delajo veliko
moralno škodo vsemu lovs-
tvu. Predvsem zaradi takšnih
se pojavljajo odpori proti lov-
cem. Saj poznamo gospoda s
Primorske, ki bi nas takoj
»ukinil«. Sicer pa moram reči,
da v naravi vidimo toliko pri-
merov njenega uničevanja, ki
ga lahko naredijo le ljudje
brez vesti in duše. Od odpad-
kov do svinjarij, ki jih ljudje
puščajo za sabo po piknikih
in še bi lahko našteval. Kdor
hodi po zemlji, jo zna doživ-
ljati in živeti z njo, teh stvari
nikdar ne bo počel.
V Braslovčah imate lep
lovski dom.
Res je. Brez zavzetega dela
članov ga prav gotovo ne bi
imeli. Dom je v samem sre-
dišču Braslovč, v njem pa sta
tudi prevzemnica divjadi in
hladilnica, že leta 1972 pa
smo zgradili tudi lovski dom
Pod Grmado.
JANEZ VEDENIK
Obnavljajo Jugovo kapelo
Tudi v andraški župniji skrbijo za sakralne objekte, kapele in
druga verska znamenja. Že doslej so veliko naredili, med
drugim so obnovili župnišče, zunanjost cerkve, prekrili so oba
objekta in v cerkvi povečali kor. Trenutno obnavljajo Jugovo
kapelo v Dobriču. Seveda bi radi naredili še več, pa jih pesti
pomanjkanje denarja, čeprav kapele, kot je Jugova, obnavljajo
lastniki sami s svojimi sredstvi.	T. TAVČAR
Bujenje človeka v Turčiji
Kalce Plesnega teatra Igen Studia za
Celje so tudi letos povabili na svetovni
plesa in ljudskega izročila v Ankaro,
'fstivalu, ki je bil letos že dvajsetič, so
ili Celjani v družbi 1.500 otrok iz 50
•v nastopili s tremi koreografijami Igor-
slena.
[Tši^i organizatorji so v pripravo festivala
® ogromno truda in 11-dnevna prireditev
'besedah celjskih plesalcev izjemno lepo
Ela. »Ne samo za nastope in druženje mla-
organizatorji so poskrbeli tudi za oglede
Ankare, obisk Kapadokije, sprejeme pri pred-
stavnikih državne oblasti s predsednikom Su-
lejmanom Demirelom na čelu in številna televi-
zijska snemanja,« pravi Igor Jelen in dodaja,
da so se Celjani predstavili z odlomki iz plesnih
predstav Smeško med črkami ali plesna abece-
da ter Vidkova srajčica, posebej za festival pa
so pripravili tudi predstavo Človek, zbudi se.
Zanjo je glasbo napisal Lado Jakša, dramaturš-
ki lok je oblikovala Mojca Vočko, v predstavi, ki
je bila pri občinstvu izjemno lepo sprejeta, pa je
nastopilo devet plesalcev.	IS
teater Igen tik pred začetkom snemanja zaključnega Gala koncerta 20. svetovnega
festivala plesa in ljudskega izročila v Ankari.
Dva razloga za slavje gasilcev
Minulo nedeljo so konjiš-
ki gasilci v središču domače-
ga kraja pripravili slove-
snost. Kar dva razloga sta jih
napeljala k organizaciji pri-
reditve: slavili so namreč
god svojega zavetnika svete-
ga Florjana in 125. obletni-
co organiziranega delova-
nja gasilstva na Konjiškem.
Zbrali so se kar pred enim od
številnih znamenj, ki so na Ko-
njiškem posvečena svetemu
Florjanu in sicer ob spomeniku
sredi Starega trga. Pripravili so
kulturni program, zbrane je na-
govoril konjiški župan Janez
Jazbec, predsednik zgodovin-
skega društva pa je opisal po-
vezanost prebivalcev Dravinj-
ske doline s svetim Florjanom
v preteklosti. Za zavetnika
pred požari in povodnjo so ga
ljudje izbrali v 15. stoletju. Po
navadi je upodobljen kot rim-
ski vojak s sulico in zastavo, v
roki pa ima tudi vedro vode, s
katerim gasi gorečo hišo. Ko-
njiški gasilci in mnogi njihovi
gostje so praznovanje nadalje-
vali s sveto mašo, osrednja pri-
reditev ob 125-letnici pa bo ko-
nec junija, v času konjiškega
občinskega praznika. K. Z.
Pionirji na pripravah
Deset pionirjev iz Prostovoljnega gasilskega društva Po-
brežje te dni pridno vadi in se pripravlja na državno
prvenstvo, ki bo v soboto v Žiških pri Črešnjevcih.
Pionirji so pod vodstvom mentorja Francija Debelaka ter ob
pomoči Antona Firšta in Franca Turka mlajšega zmagali na
tekmovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline na Ljub-
nem ter na regijskem tekmovanju v Pesju. Mladi pobreški
gasilci (v zmagovalni pionirski desetini so trije, ki bodo šele
letos dopolnili 7 let) upajo, da bodo v vaji z vedrom ter štafeti s
prenosom vode pokazali toliko veščin, da bo na državnem
prvenstvu zadostovalo za uvrstitev v prvo polovico.
Poleg pionirske desetine so v PGD Pobrežje zelo uspešne
tudi veteranke, ki se bodo državnega prvenstva udeležile
prihodnjo soboto v Novem mestu. Veteranke, torej gasilke,
starejše od 45 let, vodi Ivan Žunter starejši.	US
Da bi bili delavni skozi vse lelo
V Gasilsko zvezo Žalec je vključenih več kot osemsto mladih. V zvezi so že dalj časa
razmišljali, kako bi najmlajše člane vzpodbudili, da bi bili aktivni skozi vse leto. Dogovorili
so se, da bodo odslej tekmovanja ne le enkrat letno, temveč skozi vse leto, po ligaškem
sistemu.
Prvo tekmovanje so v gasilskem sektorju Polzela že pripravili in sicer v Braslovčah. Nastopilo
je devet enot pionirjev in pionirk, ki so tekmovali v vaji z vedrovko in štafetnim tekom ter
prenosom vode. Največ znanja in hitrosti pri pionirjih je pokazala desetina iz Andraža, sledi
desetina iz Braslovč, Ločice ob Savinji itd. Pri pionirkah je zmagala desetina Parižlje-Topovlje,
sledijo Braslovče, Andraž itd.	T. TAVČAR
NASI KRAJI IN UUDJE
20
Aktivnosti v mesecu
Rd ce^ci lcvixci
Pri Območnem združenju Rdečega križa v Laškem nada-
ljujejo s številnimi aktivnostmi.
Več kot 180 prostovoljcev bo v tem mesecu po vseh krajevnih
organizacijah pobiralo članarino, pripravljajo pa tudi številna
zdravstveno vzgojna predavanja in predavanja o vlogi in pome-
nu Rdečega križa ter letne občne zbore.
V Šentrupertu pri Laškem bo tamkajšnja organizacija RK v
nedeljo, 10. maja, ob 12. uri, pripravila letni občni zbor in
zdravstveno predavanje. O piku insektov, prvi pomoči in
indikacijah za obisk nujne medicinske pomoči bo spregovorila
Lea Pleteršek iz Zdravstvenega doma Laško.	V. MAROT
Granit za Malgaja
v začetku tedna so naročili granit za spomenik Franju
Malgaju v Šentjurju. Slovesno odkritje bo septembra.
Težko granitno gmoto iz Oplotnice bodo prepeljali v Laško,
kjer bo med 18. majem ter koncem junija kiparska delavnica.
V okviru delavnice bo ljubljanski umetnik Kiar Meško, ki je
znan predvsem kot slikar, izdelal doprsni kip borca za
severno mejo, koroškega junaka, ki je bil doma iz šentjurske-
ga Hruševca. Gre za Malgajev veliki doprsni kip s podstav-
kom, visok kar blizu 4 metre. Šentjurska občina ga namerava
postaviti pred občinsko zgradbo na Mestnem trgu in to v
okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika.
V Šentjurju si obenem prizadevajo za razglasitev Malgajeve
domačije za kulturni spomenik. Svetniki se bodo o tem
odločali 18. maja.	BJ
Cvetlični sejem v
Velenju
v petek in soboto, 8. in 9.
maja, bo na Cankarjevi ulici
v Velenju cvetlični sejem, ki
ga že tretjič zapored priprav-
lja velenjska mestna občina
v sodelovanju s promocij-
skim centrom, turistično
zvezo in turističnim druš-
tvom, območno gospodar-
sko zbornico, velenjskim
muzejem in društvom zeliš-
čarjev.
Sejem, tokrat bo prvič na
ogled tudi specializirana raz-
stava naravnih zdravilnih ze-
lišč, naj bi prebivalce mesta in
okolice spodbudil k urejanju
domačega in skupnega okolja,
s čimer naj bi vsak prispeval k
lepšemu in bolj urejenemu vi-
dezu mesta. Na sejmu bo pro-
dajna razstava cvetja in gr-
movnic, obiskovalcem pa bo-
do z nasveti pomagali strokov-
njaki s področja gojenja cvetja
in drugih rastlin. Dogajanje
bodo popestrili likovniki in
lončarji, ki bodo ustvarjali v
Cankarjevi ulici, zanimivi za
obiskovalce pa bodo tudi na-
stopi mladih glasbenikov iz
velenjske glasbene šole. KL
Taborniki pod konjiškim gradom
številne pohodnike, ki so se v minu-
lih dneh odpravili na prvomajski izlet
do konjiškega starega gradu, je tam
presenetila razigrana množica otrok,
taborni ogenj in modra zastava, ki je
plapolala visoko nad gručo šotorov.
Tudi letos so se prav pod vznožjem
gradu utaborili taborniki iz rodu Belega
konja. S propagandnim taborom opo-
zarjajo nase in vabijo mimoidoče v svoje
vrste. Na posebnih panojih so si obisko-
valci lahko ogledali slike iz mnogih zani-
mivih taborov in izletov, otroci pa so
mimogrede pokazali, kako se postavi
šotor, napne lok ali speče kruh po poseb-
nem taborniškem receptu. In če je kdo
prišel mimo ravno v času kosila, so mu
postregli še s pravim taborniškim gola-
žem.
Dvajsetčlanskemu taboru je »povelje-
vala« načelnica rodu Belega konja Katja
Jerot, ki je povedala, da namen propa-
gandnega tabora ni samo predstavitev
taborniške dejavnosti širši javnosti, tem-
več je predvsem namenjen samim otro-
kom, da po dolgi zimi spet malo začutijo
vonj šotorov, tabornega ognja in življenja
v naravi. »Zelo lepo se imamo. Najbolj
mi je všeč spanje v šotorih, zelo dober pa
je bil tudi taborniški kruh - twist! Včeraj
sem ponoči stražil ogenj, pa me^
skoraj nič strah«, je povedal ^^
Miha. Tinči, ki bo kmalu dopoi^
najst let, pa je Še pristavil: »Najbolj
bilo všeč streljanje z lokom in
kruha. Ja, pa program ob večern^,
nju, ko pojemo ob kitari in si prip^
jemo šale. Škoda samo, ker ne r^
bedeti ob ognju vso noč.«
Prižgali so ogenj, zapeli taboj
himno in začeli z večernim progr]
Napočil je čas, da se obiskovalci p^
jo od prijetne družbe. Trije prijetni,
taborniškega druženja v naravi so|
vse prehitro.	i
Slovenija total
Pomurska založba iz Mur-
ske Sobote nadaljuje z ob-
sežnim projektom, v kate-
rem bo izdala dvanajst pri-
ročnikov za popotnike in po-
slovne ljudi, ki potujejo po
Sloveniji. Pred kratkim smo
lahko zagledali na prodaj-
nih policah tudi priročnika
za Celje z okolico in Savinj-
sko dolino ter za Maribor z
okolico in Podravje.
Zajetne knjige, vsaka obse-
ga prek 300 strani, vsebujejo
veliko bogastvo podatkov, za-
nimivih in koristnih za vsak
dan. Doslej je izšlo že pet
knjig, ki popisujejo Pomurje,
Primorje in Kras, Gorenjsko,
Dolenjsko in Belo krajino ter
Ljubljano z okolico. V na-
slednjih letih bo izšlo še pet
knjig, in sicer za Koroško,
Posočje, Notranjsko, Posavje
in Zasavje.
Vsaka knjiga pričenja s pet-
desetimi stranmi slikovnega
materiala, večinoma zelo le-
pih posnetkov obravnavane
pokrajine, mest in naselij,
pomembnih zgradb in kultur-
nih spomenikov ter dogod-
kov in običajev v obravnavani
pokrajini.Posebno zanimivi
so odstavki, ki predstavljajo
kampe, toplice, smučišča, je-
zera, Alpe in druga gorstva,
planinske postojanke in turi-
stične kmetije.
Besedila za vodnika so pri-
pravili Bogdan in Sašo Bado-
vinac. Dragi Kladnik, Valen-
tin Vari, Jože Volfant in Igor
Žiberta, fotografije pa so pri-
pravili Marjan Garbajs, Dani-
lo Cvetnič in drugi znani slo-
venski fotografi. Zemljevide
je izdelal Geodetski zavod
Slovenije, knjigi pa sta uredi-
la, tako kot tudi vse druge.
Bela Sever in Jože Perner.
CIRIL VELKOVRH
REČENO (ne)STORJE]|
Za vse je kriv južni vete
v zadnjih letih ugotavlja-
mo, da imamo v naši deželici
pravo plimo kriminala. Sodeč
po anketi časopisa Dela, smo
že prestopili prag opozorila
»pazite nase in na svoje pre-
moženje«. Vprašanja v anketi
so bila povezana tako s krimi-
nalom, ki je posledica mafij-
skih poslov, kot tudi vpleteno-
sti politike in nečednih gospo-
darskih poslov. Zanimivo je,
da večina vprašanih meni, da
je v kriminal vpletena politi-
ka. Ob tem se človek vpraša,
kdo bo kriminalu stopil na
prste, ko pa nekateri trdijo, da
je celo sodstvo, ki verjetno edi-
no lahko zatre, oziroma vsaj
omili kriminal, pod vplivom
politike. No, ampak četudi ni
tako, če so razmere v sodstvu
takšne kot morajo biti, menijo
anketirani, da so za povečan
kriminal krive prenizke kaz-
ni in slabo delo policije. Po
mnenju večine sledijo temu
sprememba vrednostne^
stema v naši družbi, p
ka odprtost Slovenije zj
tok ljudi, slab gospoda^
ložaj, slabo delo da
služb itd. Logični skk^
sledi anketi, je. da je poi
na Slovenskem poveča
presijo. Ampak po dru^
ni vemo, da se v državah
imajo močan represivni
rat, prav nič ne zmanf
kriminalna dejanja. Kaj
storiti? Dvomim, da M
pozna odgovor na to if
nje. Morda je bil vzrol
opisana dogajanja še m
je novinar POP TV, a
njegova ugotovitev Slovi
ne bo kaj prida pomaga
zagonetnega stanja m
dročju kriminala. Om
novinar je namreč zak
da je za vse kriv južnii
Proti vetru pa se na da.,
veste kaj.
ZORAN P!
Titanic po
naročilu v
Zrečah
v večnamenski dvorani v
Zrečah bo v soboto, 9 maja,
ob 19. 30 uri zanimiva prire-
ditev, ki jo je organizator,
Uniorjev turizem oziroma-
Terme Zreče poimenoval Ti-
tanic a la carte.
Prireditelji vabijo na dru-
gačno prijateljevanje z jedmi,
vini in filmom. V jedilnik so
vključili jedi, kakršne jo jedli
na slavni ladji Titanic, v izbo-
ru vin so poleg vrhunskih slo-
venskih tudi vina francoskih,
kalifornijskih in avstralskih
kleti. Večer bodo zaokrožili s
kino predstavo filma Titanic,
ki ga bo pospremila modera-
torka Lučka Klaine in kvartet,
ki ga bo sestavljala violina,
kitara, bas in harmonika.
Rezervacije sprejemajo v
Termah Zreče do sobote, 9.
maja, dopoldne.	MB
Cvet v Grižah
in Celju
Danes, v četrtek, 7. maja,
ob 19. uri, bo v farni cerkvi v
Grižah koncert Vokalne
skupine Cvet Društva medi-
cinskih sester in zdravstve-
nih tehnikov Celje, ki ga vo-
di Vida Bukovac. Koncert so
pripravili ob 500-letnici te
fare.
V ponedeljek, 11. maja, pa bo
ob 19.30 v celjskem Narodnem
domu slavnostni koncert iste
skupine ob 5-letnici njihovega
delovanja. Kot gostje bodo na
tem koncertu sodelovali: prof.
Peter Napret na citrah, barito-
nist Tomaž Kovačič ter pianist
Dejan Jakšič.	ŽB
S trudom do novih kmetijskih površin
Kmetovanje v hribovitih predelih je mnogo bolj naporno kot v dolini. Da bi preživeli, so
kmetje posodobili hleve in povečali čredo živine. Tej pa je treba zagotoviti krmo. V ta namen
kultivirajo opuščene vinograde in nekdanje pašnike, v Založah pa so se na dveh kmetijah,
Likebovi in Satlerjevi, lotili kultiviranja goloseka pod daljnovodom.
Morali so izruvati mnogo štorov, izkopati veliko kamnitih robov in poravnati globoke jarke, ki
jih je izkopala voda, napraviti drenažo za odvodnjavanje, zemljišče izravnati in ročno pobrati
velike količine kamenja (na sliki). Sledi gnojenje in setev. To predstavlja velike stroške, okrog
milijon tolarjev za poldrugi hektar. Vendar bi to še prenesli, moti pa jih, da jim Sklad kmetijskih
zemljišč in gozdov republike Slovenije, od katerega so prejeli zemljišče v dolgoročni najem, že
od prvega dne zaračunava najemnino, čeprav bi bilo bolj logično, da bi jo zaračunavali šele
takrat, ko bi zemljišče dalo prvi pridelek ali košnjo.	T. TAVČAR
Hmelj kipi od rasti
Hmelj je gotovo najhitreje rastoča rastlina pri nas, saj
enem dnevu zraste tudi do 10 cm, seveda odvisno od top'^
vlage. Prav zaradi tega ta čas delavci tako zelo hitijo s
hmelja, to je odstranjevanjem odvečnih poganjkov in o^f
vanjem na vodila. Še sreča, da niso vse sorte naenkrat v
rasti in se čas čiščenja nekoliko razpotegne. T. TA^
SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
^pojasnilo
.gjjske tržne inšpekcije
'gs obvestili, da dogo-
,\akor je opisan v prejš-
Uožni knjigi v pismu z
Lom Preplah na celjski
nikakor ne drži, saj
Li inšpektorji niso pri-
.^j 23 tovrstno delo.
'	Uredništvo
fREJELI
SMO
^pna izjava
Ijni sveta, ki zastopamo
jiemalce, na seji Ekonom-
fsocialnega sveta nismo
Ji predlogov zakonov o
[u na dodano vrednost,
pna o trošarinah in zako-
Q davku na nepremičnine,
pje poročanje s te seje, da
ialni partnerji podpirajo
jitev, ki jo prinašajo ti za-
j, netočno in zavajajoče,
ogajanje na seji je bilo rav-
nasprotno: na račun ome-
Bih zakonov smo predstav-
ifindikatov izrekli vrsto kri-
iti pripomb in opozoril. V
iikatih vemo, da bomo mo-
ludi v Sloveniji sprejeti da-
na dodano vrednost. Toda,
se zavedamo, da gre za
jnno strokoven in politično
ileven projekt, želimo, da se
jkviru razprave o omenje-
n zakonu seznanimo z vse-
posledicami, ki jih prinaša-
, -iredkg&m rešitve. Že sedaj
^prepričani, da so predla-
Ifprispevne stopnje odloč-
previsoke. Slednje bi na-
i neusmiljeno prizadele
ndard večine zaposlenih,
nu sindikati, ki smo zasto-
li v Ekonomsko-socialnem
tu, enotno nasprotujemo.
'a seji je bilo zato dogovor-
il le to, da na naslednji seji
laljujemo z razpravo o
dlaganih zakonih, s poseb-
1 poudarkom na posledi-
ce zakonodaje.
KNNS - Neodvisnost, KSS -
Pergam,
KS 90 Slovenije, ZSSS
Gospodarstvo
in zivijenjsici
standard
Nenehno nas Slovence pe-
stijo vse mogoče afere. Ni se
še polegla afera Strelnikoff z
znano provokacijo, že se og-
laša afera o volilni transakciji
za SLS, kar je bilo že davnega
leta 1992...
Čudno, da vse to in še mar-
sikaj drugega dobi svoj pro-
stor v medijih. Nič pa se s
skrbjo ne sprašujemo, kako
je in bo z zdravljenjem slo-
venskega gospodarstva, kako
bi slovenskega delavca, proi-
zvajalca v prihodnosti, bolj
zaščitili in zvišali njegov živ-
ljenjski standard!
Menda nismo tako daleč,
da bi sploh ne smeli gledati v
sosedov lonec, in si pri tem
mislili: le kaj nas briga, če je
napol prazen... Povprečnega
Slovenca tudi ne zanimajo
vse mogoče strankarske
zdrahe, saj ve, da se bližajo
volitve. Bolj ga skrbi njegov
eksistenčni nivo, preživetje
sebe in družine.
Menda ne bomo dovolili,
da bi se spet pojavil genij, ki
bi moral zavpiti v bližajoče se
tisočletje:«Da le petica da ime
sloveče!«
In modrost? In pravičnost?
Ja, prav ta! In učenost? Pa bi
hitro dodali: »Da, da, zgodovi-
na se ponavlja?!«
VINKO ŠMAJS,
Velenje
Podvozu in
pomoči ob rob
Ob letošnjem občinskem
prazniku občine Šentjur pri
Celju smo krajani Hruševca le
dočakali izgradnjo in odprtje
podvoza pod železniško progo
in obvoznico, kar nam omogo-
ča direktno prometno poveza-
vo z mestnim središčem.
Na žalost pa je projektant
pri delu pokazal nestrokov-
nost, posredno, ob izvajanju
del, pa tudi mnogi drugi, ki
niso upoštevali temeljnih ele-
mentov racionalnosti in smo-
trnosti objekta, saj je ta grajen
sedaj, ne pa v prejšnjem sto-
letju. Bistvo je, da je uporaba
možna le za vozila do višine
2,5 metra in za pešce, kar je
glede na teren popolnoma ra-
zumljivo. Zaradi varnosti vož-
nje v obeh smereh pa je ne-
mogoča uporaba za kolesarje
in voznike motornih koles,
ker je širina podvoza dejan-
sko preozka. Naslednja veli-
ka napaka pa je izhodna po-
vezava iz podvoza proti že-
lezniški postaji, saj je stopniš-
če široko le 2,47 metra; glede
na prostorsko možnost pa bi
lahko bilo bistveno širše. Pov-
prečno prihaja na vlak 6.200
potnikov na mesec. Ob stop-
nicah ni steze v obeh smereh
za potiskanje koles in tako
morajo otroci, šolarji in drugi
nositi kolesa v rokah ali na
rami. Projektant tudi ni raz-
mišljal o gibanju invalidov in
potnikov, ki imajo prtljago na
koleščkih, da o vožnji otroš-
kih vozičkov niti ne govorim.
Te nepravilnosti me niti ne
čudijo, saj so vodilne občinske
strukture že prej pokazale kar
precej nelojalnosti. Recimo
nekaj manj kot deset let nazaj,
ko je Hruševec prizadela po-
plava. Finančna sredstva, ki so
jih prispevali vsi delovni ljud-
je v Sloveniji, so bila nepravil-
no razdeljena: od 107 prizade-
tih je pomoč dobila le peščica,
predvsem tisti »z zvezami«.
Nekateri so dobili finančno
pomoč v treh obrokih, drugi
nič; še večja nesramnost pa je
bilo zbiranje podpisov priza-
detih občanov, ki so se s tem
odpovedali simbolično vsoti,
ki je bila v občinskem prora-
čunu predvidena za slučaj na-
ravne nesreče. Podpisala nis-
va le dva lastnika prizadetih
objektov. Pri tem je sodelova-
la, v negativnem smislu, tudi
KS Šentjur-center oziroma
njeno vodstvo. V čigave žepe
je odtekel denar za poplavo, je
še danes aktualno vprašanje,
ki se navezuje tudi na letošnji
potres oziroma na vprašanje,
kam bo šel denar, ki ga bomo
prispevali za prizadete v Po-
sočju.
ANTON SLATENŠEK,
Šentjur pri Celju
Ociscena
Planina
Malo pred prazniki smo na
Planini izvedli čistilno akcijo.
Na našem področju žal doslej
in v takšnem obsegu še ni-
smo poznali čiščenja kosov-
nih in ostalih odpadkov na
divjih odlagališčih. Sklicani
smo bili predstavniki vseh ak-
tivnih društev na področju
Planine in člani sveta krajev-
ne skupnosti.
Ob tej priložnosti se zahva-
ljujemo vsem, ki ste z vese-
ljem prišli na to akcijo in ste
pripomogli, da bo Planina lep-
ša za nas, ki tu .bivamo. Seve-
da pa bodo tudi vsi obiskoval-
ci našega koščka slovenske
zemlje odšli s čisto drugačni-
mi vtisi kot bi sicer. Hva^a tudi
vsem, ki imate čut in odgovor-
nost do naše narave in ne od-
metavate vsepovsod takšnih
in drugačnih odpadkov.
Hkrati pa apeliram na vse
tiste, ki se arogantno obnašate
do tega vprašanja, da vsaj raz-
nih kož in drugih »stranskih
produktov« kolin ne odmeta-
vate zavezane v vrečah in jih
puščate, da tako neprodušno
trohnijo v nedogled. Vsak, ki je
poskušal tako vrečo kdaj od-
straniti, sem prepričan, da ni
ostal ravnodušen. Zato se po-
trudimo in imejmo našo Plani-
no lepo - za nas in za druge!
ROBERT BOŽIČ,
KD Planina
Dobro delo
Pred kratkim je Društvo dia-
betikov Celje pripravilo pro-
gramsko konferenco, na kateri
so spregovorili o svojem delu.
Predsednik društva Rado Am-
brož je povedal, da so vse
načrte in naloge, ki so si jih
zastavili, uspešno opravili.
Čez celo leto ob torkih in četrt-
kih v Splošni bolnišnici Celje
skrbijo za merjenje sladkorja
in krvnega pritiska, s prosto-
voljnimi prispevki so nabavili
aparat, hkrati pa svetujejo o
zdravi prehrani in pjavilnem
jemanju zdravil.
Poleg tega so pripravili več
strokovnih predavanj, ki se jih
je udeležilo kar precej poslu-
šalcev. Tovrstna predavanja
bodo pripravljali tudi letos, po-
leg tega pa poskrbeli za priredi-
tev ob državnem dnevu slad-
kornih bolnikov, še naprej obi-
skovali bolnike po domovih,
pripravljali skupna srečanja,
izlete in piknike. Tudi v pri-
hodnje bodo nadaljevali svoje
delo ob sodelovanju republiš-
ke zveze diabetikov in s po-
močjo Rdečega križa.
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
Svetovni dan
poizicusnih
zivali
24. april je bil svetovni dan
poizkusnih živali, ki bi jim
moralo biti posvečeno celo
leto, ne le en dan. Gre za vrsto
poskusov, od kozmetičnih,
medicinskih.., povsod tam,
kjer materija pride v stik s
človekom.
Vprašljiva je tudi eksperi-
mentalna biologija, saj nikjer
ni zaslediti pravnih predpisov,
norm ali navodil, koliko živali
smejo otroci v šolah trpinčiti
in naposled uničiti. V labora-
torijih morajo privezane živali
več tednov goltati poskusne
snovi, da lahko znanstveniki
ugotavljajo, kako snovi vpliva-
jo na presnovo. Drugim živa-
lim spet vlivajo v želodec vre-
lo, nato ledeno mrzlo vodo,
različne vrste živali sešijejo
skupaj, jim presajajo glave,
često porežejo glasilke, da
okolica ne posluša trpečega
zavijanja od bolečin. Kunci,
fiksirani v posebnih zabojč-
kih, morajo nasilno vdihovati
tobačni dim ali druge izpušne
pline, dokler se ne zgrudijo in
zadušijo. Vojska na živalih
preizkuša učinek bojnih stru-
pov in moč strelnega orožja.
Kuncem ali mačkam v očesno
odprtino vlivajo jedke snovi,
tako da jim kislina popolnoma
razžre oči.
Na živalih so preizkušena
različna kozmetična, čistilna,
pralna, kemična in podobna
sredstva. Laik domneva, da
gre za poizkuse na koži, kar
ne drži; sestavine mešajo živa-
lim v hrano ali preizkušajo na
sluznicah. Kisline in lužine
preizkušajo na najbolj občut-
ljivih delih telesa, na živalih
vadijo uporabo kirurških in-
strumentov... Za poizkuse
najbolj pogosto uporabljajo
bele miši, podgane, kunce.
mačke, pse, opice, svinje, ža-
be, kokoši, teleta, tudi konje.
O nehumanih bivalnih po-
gojih psov, ki noč in dan pre-
živijo pod milim nebom, niti
ne govorim. Posebej imamo
farme z belimi miškami in
prelepimi belimi zajci, vsi pa
so namenjeni bolečim labora-
torijskim poizkusom. Po-
vsem točnih številk o teh ži-
valih ni, ker jih skrivajo kot
»poslovno tajnost«, poizkuse
pa izvajajo za hermetično za-
prtimi vrati z napisom »Vstop
prepovedan«.
Poleg tega se dogaja, da se
pri človeku pokažejo drugač-
ne posledice, ki jih na poizku-
snih živalih niso opazili. V
razvitih državah že več kot 20
let obstajajo posebne banke
za nadomestno gojenje tkiv, ki
so na voljo raziskovalcem v
zameno za žive živali. Kozme-
tična industrija zavaja uporab-
nike z nalepko »klinično
preizkušeno« - klinični preiz-
kus pa je vedno preizkus na
ljudeh-prostovoljcih. Kupec,
uporabnik kozmetike, ne ve,
da ima klinični preizkus za
seboj nešteto bolečih preizku-
sov na živalih. Tudi Slovenija
bi se morala potruditi in spre-
jeti evropske norme, najprej
bi naj podpisala Evropsko
konvencijo št.123 za zaščito
eksperimentalnih živali, ki jo
je izdal Evropski parlament
leta 1986.
LEA EVA MULLER,
Ljubljana
ZAHVALE,
POHVALE
Drugič na morje
Že dolgo, pred 20 leti, mor-
da še več, sem bila tudi sama
tako srečna, da sem se lahko
udeležila izleta Sto kmečkih
žensk na morje. Mnogokrat
mi spomin pohiti nazaj. Še
vidim morje, kako pljuska in
odnaša našo barko od brega.
Ob barki pa harmonikar raz-
teguje svoj meh, sliši se petje,
šale in smeh, med nami je
veselje...
Takrat sem bila res prvič na
morju in gotovo tudi zadnjič.
Kaj kmetica občuti, ko pusti
doma svoje delo, skrbi in ima
pred seboj dva dni, dva pro-
sta dneva? Veseli se potova-
nja, da bo videla nepoznane
kraje, velikansko vodo in jo
mogoče celo okusila. Veliko
pomeni družba enakega sta-
nu, sklepajo se prijateljstva,
se poklepeta, potoži, potolaži
in razveseli. Vse je lepo, vse
novo, vsi zadovoljni... Tega
občutka se ne da opisati, to je
treba doživeti.
O letošnjem izletu se slišijo
same zanimive in pohvalne no-
vice. Čestitke Marjani Rihter za
pesmico, ki jo je kar iz rokava
stresla. Gotovo ima še veliko
zalogo. Vsako življenje je zani-
mivo in roman zase. Zato - ka-
dar bo prišlo vabilo: Sto kmeč-
kih žensk drugič na morje, me
žreb gotovo ne bo zgrešil.
MARIJA ROČNIK,
Podhom
Hvala iz srca
že nekaj časa je minilo od
prelepega in čudovitega izleta
100 kmečkih žensk na morje.
Še vedno ne morem verjeti, da
je bil žreb osrečujoč tudi za-
ine, spomini na izlet pa bodo
itak ostali za vedno.
Prvič v življenju sem se sre-
čala z lepoto in čudeži morja.
Nisem si predstavljala, kako
živijo ljudje ob morju, iz lepot
in veselega vrveža številnih
udeleženk izleta pa sem spoz-
nala, da imajo tisti, ki priprav-
ljajo to srečanje, resnično ple-
menita srca. Iz srca se vam
zahvaljujem za vašo požrtvo-
valnost, za vse tople želje, ki
so bile izrečene v dveh nepo-
zabnih dnevih. Med vožnjo se
sicer nisem oglasila, čutim pa
dolžnost in veliko hvaležnost,
zato prosim, da sprejmete mo-
jo srčno zahvalo. Iskreno že-
lim, da bi v prihodnjih letih
razveselili še veliko žena.
Sedaj, ko sem doma, sama
ob delu, me vedno spremlja
misel na ta prečudoviti izlet.
Res iz srca hvala vsem, na izlet
pa bo me vedno spominjala
vaše darilo, ki bo dragocen
spomin za vse moje življenje.
CECILIJA REBEVŠEK,
Nova Cerkev
Nepozabno
srečanje
želimo se javno zahvaliti
predsedniku društva invali-
dov upokojencev v Šentjurju
Cirilu Lavbiču, podpredsedni-
ci Mileni Arlič in tajnici Marici
Krajnc za vso pozornost ob
našem skromno pripravlje-
nem programu za materinski
dan ter povabilu na nepozab-
no družabno srečanje, ki so
nam ga pripravili v drugi po-
lovici aprila pri Založniku na
Tinskem.
Hvala tudi muzikantoma, ki
sta si vzela čas in poskrbela za
veselo razpoloženje do poz-
nih večernih ur. Še enkrat
vsem prisrčna hvala in še vna-
prej veliko delovnih uspehov
ter lepo preživetih trenutkov.
Več podpisov
V skupini za
somopomoč
Sem članica ene izmed sku-
pin za samopomoč, ki v Do-
mu upokojencev Šmarje pri
Jelšah obstojajo že tri leta.
Sestajamo se enkrat teden-
sko. V skupini nas je po 12
varovancev, ki si tako izpo-
polnimo čas. Voditeljice na-
vadno izberejo temo pogovo-
ra, včasih gledamo diapoziti-
ve s potovanj ali poslušamo
predavanje glavne sestre Maj-
de, v skupinah pa obhajamo
godove in rojstne dneve, tako
da lahko ob slaščicah in dobri
kapljici tudi veselo zapoje-
mo.
Letos smo bili stanovalci še
posebej veseli, ker smo se lah-
ko aprila udeležili svete maše
pri šmarski podružnici sv. Lo-
vrenca, kjer je mašo daroval
šmarski kaplan. Izpred DU
smo se odpeljali z avtobusom
in domskim kombijem, z na-
mi so potovale voditeljice iz
skupin za samopomoč.
Iskrena hvala upravi doma
za lep dopoldan, ki bolnim in
osamljenim na jesen življenja
veliko pomeni. Hvala tudi
voznikoma za srečno vožnjo
in seveda zaposlenim v domu,
ki so sodelovali pri pripravi
tega dopoldneva.
HILDA LOKOVŠEK,
DU Šmarje pri Jelšah
22
MALI OGLASI - INFORMACIJE
SNOPIČ
TV VODIČ
23
24
TV VODIČ
SNOPIČ
TV VODIČ
25
26
TVVODIC
^NOPIČ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
2. SNOPIČ
INFORMACIJE
29
30
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CELJE
OD 7.5. DO 13.5.1998
Četrtek, 7.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.30 Po-
slušalci poslušalcem, 9.00 Pri-
četek dopoldanskega progra-
ma - v znamenju novega za-
kona o varnosti cestnega pro-
meta, 10.00, 11.00, 12.00 No-
vice, 13.00 Poročila, 13.15 Za
volanom, 14.00 Pričetek po-
poldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 14.20 Greš v kino?,
15.15 Podalpski biser, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 17.30 Bingo
bango, 18.00 20 vročih, 20.00
Saute surmadi, 21.00 Ročk
blok, 22.00 Zaključek sporeda
in priključitev RaSlo.
Petek, 8.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.30
Poslušalci poslušalcem, 9.00
Pričetek dopoldanskega spore-
da, 9.10 Halo Atomske Topli-
ce, 9.30 Črna pika, 10.00,
11.00, 12.00 Novice, 12.30 Ha-
lo Dobrna, 13.00 Poročila,
13.20 Halo Terme Laško, 13.45
Halo Terme Zreče, 14.00 Priče-
tek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v
kino?, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 17.00 Poročila, 17.30 Bin-
go bango, 18.30 Jutr' se pa res
začnem učit. Študentski ser-
vis, 21.00 DJ tirne, 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Sobota, 9.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 10.00 Novice,
10.15 Reportaža iz Bistrice ob
Sotli - šahovska simultanka,
11.00, 12.00, 13.00 Novice,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.15
Podalpski biser,15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 16.00 Čestit-
ke in pozdravi, 17.00 Kronika,
19.00 Prenos otvoritvene slo-
vesnosti na Svetovnem pr-
venstvu v kegljanju iz dvora-
ne Golovec, 20.00 Prenos pol-
finalne tekme rokometnega
pokala Slovenije: Celje Pivo-
varna Laško:Prevent, 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Nedelja, 10.5.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.10 Halo AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00
Pričetek dopoldanskega spore-
da, 9.15 Luč sveti v temi,
10.00, 11.00 Novice, 11.10 Do-
mačih 5, 12.00 Novice, 12.30
Iz domačih logov, 13.00 Čestit-
ke in pozdravi, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 16.00 Nada-
ljevanje čestitk in pozdravov,
20.00 Pod slovensko lipo,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Ponedeljek,11.5.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 6.00 Poro-
čilo OKC Celje, 6.10 Halo
AMZS, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.20 Pregled dnevnega
tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 No-
vice, 7.15 Zimzelen, 730 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.30 Poslu-
šalci poslušalcem, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega programa,
9.10 Gost v studiu - celjski
župan Jože Zimšek, 10.00 No-
vice, 10.15 Športno dopoldne,
11.00, 12.00 Novice, 13.00 Po-
ročila, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 14.20 Greš v kino?, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogod-
ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro-
nika, 17.30 Bingo bango, 18.00
Podalpski pop ročk, 20.00 Vr-
tiljak polk in valčkov, 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitev RaSlo.
Torek, 12.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 715
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.30 Poslušalci poslušal-
cem, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 10.00 Novice,
10.10 Četrta mreža - Unichem -
vi sprašujete, Slavko Zgonc
odgovarja, 11.00, 12.00 Novi-
ce, 13.00 Poročila, 14.00 Priče-
tek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v
kino, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi,
16.30 Mali no. 17.00 Kronika,
18.00 Radi ste jih poslušah.
Zimzelen, 20.00 Rezervirano
za vedeževanje, 21.00 BBC top
pop, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Sreda, 13.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.30 Poslušalci poslušal-
cem, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda - dopoldne z
Ivico Burnik, 10.00 Novice,
11.00, 12.00 Novice. 12.15 Ku-
hate z Ivico Burnik, 13.00 Po-
ročila, 13.15 Mah O, 14.00 Pri-
četek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v
kino, 15.30 Dogodki in odme-
vi RaSlo, 16.15 Pop loto, 17.00
Kronika, 17.30 Bingo bango,
18.00 Full cool, 20.00 Glasbeni
ex-press. 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Radio Celje
oddaja od
5.00 do 22.00
IZBOR IZ SPOREDA
Četrtek, 7« maja ob 9.00:
Zakon o varnosti cestnega prometa
To dopoldne bo v znamenju novega zakona o varnosti
cestnega prometa. Ker se je v praksi pojavilo precej nejasnosti
predvsem v zvezi z omejitvami hitrosti in podobno, bo
Primož Škerl v studiu gostil predstavnike UNZ Celje, da bodo
odgovarjali na vaša vprašanja. Če bo teh veliko, bomo oddajo
tudi podaljšali.
Petek, 8. maja ob 9.30: Črna pika
Tokrat bosta Sergeja Mitič in Nataša Gerkeš, ki pripravljata
oddajo, le odgovarjali na vprašanja, ki so ostala še neodgovor-
jena. Očitno je težav, s katerimi se srečujete poslušalci v
vsakdanjem življenju toliko, da se avtoricama ni bati, da bi
jima zmanjkalo vaših vprašanj.
Sobota, 9. maja ob 19.00:
Otvoritev SP v kegljanju
Dvorana Golovec bo od sobote dalje prizorišče svetovnega
prvenstva v kegljanju. Tekmovanja bo za Radio Celje sprem-
ljal Tomaž Lukač. Z aktualnimi dogajanji vas bo seznanjal v
poročilih ob 8.00 in 13.00 ter v Kroniki ob 17.00. Ob 20.00 pa bo
pripravljal pregled dogajanj na svetovnem prvenstvu.
rPROSTAl
IDELOVNAI
I......MESTA J
Območna enota.
Celje
Celje: gradbeni delavec, zi-
dar in gradbeni tehnik.
Laško: oblikovalec kovin.
Slovenske Konjice: ekono-
mist za analize in planiranje.
Šmarje pri Jelšah: gradbeni
delavec (2), kuharski pomoč-
nik (2), oblikovalec kovin, zi-
dar, kuhar, natakar (2), grafič-
ni tehnik, gradbeni tehnik,
ekonomsko komercialni teh-
nik, profesor kemije in zdrav-
nik.
Podrobnejše informacije
po telefonu, številka 442-
630.
Območna enota
Velenje
Avtomehanik, voznik avto-
busa, prodajalec, trgovinski
poslovodja, komercialni teh-
nik. gimnazijski maturant in
diplomirani ekonomist.
Podrobnejše informacije
po telefonu, številka 855-
421.
POROKE
Celje
Poročilo se je 7 parov: Aleš
LEBAN in Jožica ROZMAN,
oba iz Celja, Gvido GORENAK
iz Lešja in Irena KRAJNC iz
Vojnika, Vojko JAKŠ iz Žalca
in Nataša ČATER iz Zadobro-
ve, Marjan MOČENIK iz Celja
in Sabina OROŽ iz Zreč ter
Jože KRULEČ iz Žalca in An-
dreja CEHNER iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se 2 para in
sicer Marjan GRADIŠNIK in
Alenka PRAPROTNIK, oba iz
Slatine v Rožni dohni, ter To-
maž RAUTER iz Planine pri
Sevnici in Elizabeta TISEL iz
Golobinjeka pri Planini.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Robert VER-
BIČ iz Sp. Ponkvice in Marija
VEHOVAR iz Laš.
Žalec
Poročila sta se Robert PLA-
ZOVNIK iz Gotovelj in Mateja
ROŽIČ iz Zakl.
SMRTI
Celje
Umrli so: Jožef GOLČMAN
iz Dramelj, 77 let, Jožefa Irmi-
na ŠEK iz Celja, 84 let. Angela
GMAJNER iz Topovelj, 83 let,
Veronika KOROŠEC iz Celja,
61 let. Angela ŠOŠTAR iz Ce-
lja, 81 let, Janez KOŽELJ iz
Celja, 77 let, Rozalija LESKO-
VAR iz Žeč, 67 let, Alenka
VOGRIN iz Celja, 48 let, Tere-
zija KRAJNC iz Nove Cerkve,
69 let, Anton BLAZINŠEK iz
Brdc, 36 let, Štefan GOBEC iz
Laške vasi pri Štorah, 68 let.
Mirko FINKŠT iz Nazarij. 67
let, Neža KRIŽNIK iz Planin-
ske vasi, 75 let, Nenad GLU-
VIČ iz Celja, 64 let, Ljudmila
REŽUN iz Zadobrove, 69 let,
Marjan SODRŽNIK iz Šentjur-
ja pri Celju, 48 let. Franc MAV-
HER iz Mestinja, 70 let, Pavli-
na KOPRIVC iz Žalca, 63 let.
Franc BLEKAČ iz Trnovelj pri
Celju, 84 let, Franc MIRNIK iz
Celja. 83 let. Ivan JAGARINEC
iz Ložnice pri Žalcu, 59 let,
Marija RANČIGAJ iz Trnave,
56 let, Uršula ŠEŠKO iz Celja.
80 let. Alojzij VRTOVŠEK iz
Velikih Rodn. 83 let, Pavlina
KAJZBA iz Celja, 80 let in
Valentin TURNŠEK iz Celja,
68 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Jakob RATAJC iz
Uniš, 79 let. Vlado PAHOLE iz
Zgornjjh Selc. 19 let. Ivan JUR-
KO iz Šenbrica, 62 let in Franc
BUSER iz Hotunj, 70 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija KLADNIK
iz Zagreba, 86 let, Justina KU-
KOVIČ iz Vezovja, 88 let, Sta-
nislav BOVHA iz Ortnice, 41
let, Franc SMOLE iz Rogaške
Slatine, 60 let, Vaclav KLANJ-
ŠEK iz Svetega Štefana, 52 let,
Janez STRLE iz Peclja, 82 let,
Neža ŠTRIMPF iz Spodnjega
Sečovega, 62 let, Zvonko KRI-
ŽANIČ iz Škofije, 41 let, Uršu-
la KRAJNC iz Veternika, 93
let, Elizabeta JURIČKO iz
Kunšperka, 85 let, Štefanija
HABOT iz Rogatca, 76 let, An-
drej ŠTRUKLEC iz Kristan Vr-
ha, 71 let in Rudolf BRAČUN
iz Kozjega, 94 let.
Žalec
UmrH so: Ljudmila OREŠ-
NIK s Polzele, 71 let, Ivana
JERAM iz Sp. Gorč, 83 let,
Albin KERŠAM iz Prekope, 53
let, Jože PIRNAT iz Prapreč,
56 let, Jožef BIZJAK iz Letuša,
85 let, Frančiška BREZNIK iz
Podloga v Sav. dolini, 74 let in
Julijana KUDER iz Šempetra v
Sav. dohni, 74 let.
TRŽNICA
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE CELJE
Komisiia za nadzor nad upravljanjem s poslovnimi prostori Mestne občine Celje
RAZPISUJE
na osnovi 18. člena Pravilnika o oddaji poslovniii prostorov v najem (Ur. list RS 1/93 in 21/94)
JAVNI NATEČAJ Z LICITACIJO NAJEMNINE
za oddajo v najem poslovnega prostora v Celju, Ljubljan-
sl<a 6, v velil^osti 31.52 m^
1.	Poslovni prostor se oddaja v najem za nedoločen čas.
2.	Izl<licna mesečna najemnina znaša 48.102,00 SIT.
3.	Poslovni prostor se oddaja za trgovsl<o ali storitveno
dejavnost razen gostinsl<e in trgovine z živilskimi proizvodi.
4.	Prijavi na razpis je potrebno predložiti:
a)	dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti:
-za fizične osebe obrtno dovoljenje, izpisek iz registra
samostojnih podjetnikov ali dokazilo, da se ponudnik
ukvarja z umetniško dejavnostjo
-za pravne osebe izpisek iz sodnega registra
b)	dokazilo o plačanih družbenih dajatvah in dokazilo o
finančnih sredstvih, izdano pri banki, prek katere vodi
plačilni promet za fizične osebe oziroma plačilni sposob-
nosti za zadnjih šest mesecev za pravne osebe.
5.	Prijave na javni natečaj sprejemna Stanovanjski sklad
občine Celje, Trg Celjskih knezov 8, Celje.
6.	Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa.
7.	Poslovni prostor si zainteresirani lahko ogledajo in
dobijo podrobne informacije po predhodnem dogovo-
ru po telefonu 463-018, interna 207, gospa Danica
Klukej.
8.	Poslovni prostor si za potrebe svoje dejavnosti priredi
najemnik sam na lastne stroške.
9.	Komisija bo upoštevala le tiste prijave, ki bodo v celoti
ustrezale pogojem razpisa. Ponudniki bodo o kraju
času licitacije obveščeni v 10. dneh po izteku roka za
prijavo in bodo na licitacijo pisno povabljeni.
10.	Pogoj za sodelovanje na licitaciji je plačana varščina^
višini dvomesečne izklicne najemnine, ki se plača na žiro
račun Stanovanjskega sklada občine Celje, številka
50700-652-25505, s pripisom za licitacijo. Potrdilo "
plačani varščini mora udeleženec licitacije predložiti do
začetka licitacije. Ponudniku, ki bo na licitaciji uspel, se bo
plačana varščina obračunala pri plačilu najemnine, drugif"
udeležencem pa se bo vrnila v 3. dneh brez obresti.
11.	Izbrani udeleženec razpisa mora pred sklenitvijo
pogodbe plačati stroške objave tega razpisa.
12.	Izbrani udeleženec mora začeti svojo poslovno
dejavnost najkasneje v roku 2. mesecev od sprejeti^
sklepa o izbiri. Po tem roku začnejo teči vse obveznosti ii
pravice iz najemnega razmerja.
13.	Najemna pogodba bo sklenjena v 8. dneh po ja^'
licitaciji oziroma odločitvi Mestnega sveta o morebitni"^
ugovorih zoper postopek licitacije.
CSNOPiČ
KRONIKA
31
Črni panterji v Rogašici Slatini
.pecialna enota ministrs-
ka notranje zadeve se je
'(i kratkim predstavila
^jiiikom Občine Rogaška
l^jjna in predstavnikom
i^^pt je na srečanju oziroma
^jtavitvi povedal mag.
j^Ko Krope, poveljnik spe-
■pe enote, njeni pripadniki
jjg nikakršni »ramboji« ali
.^jpermani«, ampak so to od-
cno usposobljeni in izurjeni
jlicisti, ki so poklicani v akci-
,leob kočljivih, izjemno ri-
ijnih nevarnostih in ob inter-
jdcijah za varovanje in reše-
jnje državljanov pred vse po-
flStejšim kriminalom, pove-
dim s trgovino z orožjem,
lamili, ugrabitvami letal ipd.
J je delovanje takšne enote
jravičeno, govori tudi poda-
je, da so slovenski specialci v
dskem letu operativno delo-
jlikar v 550 primerih.
V Zgornjem Gaberniku nad
i)strivnico so pripadniki spe-
^e enote v nadaljevanju
predstavitve izvedli bliskovito
akcijo vpada v objekt, v kate-
rem so se domnevno zadrže-
vali oboroženi kriminalci.
Vsem opazovalcem vaje je za-
stajal dih, ko so se črni panterji
v oklepnem vozilu približevali
objektu, ko so bili na delu
ostrostrelci in ko je enota iz-
vedla bombni napad. Akcija,
katere cilj je bil vlomiti v ob-
jekt in prijeti »terorista«, je bila
izvedena z bliskovito naglico,
v minuti in 15 sekundah.
JOŽE MIKLAVC
V vaji specialne enote MNZ so sodelovali tudi ostrostrelci.
Sejemska tema: nasilje nad
otroki
Na sejmu Vse za otroka na sejmišču Golovca tudi letos
sodeluje Uprava za notranje zadeve Celje.
Na prireditvenem prostoru v hali D bodo sodelovali
kriminalisti in posamezni vodje policijskih okolišev, proble-
matiko, ki jo predstavljajo, pa so strnili v naslov Obvarujmo
naše otroke in mladostnike pred nasiljem. Kriminalisti in
policisti bodo torej na voljo vsem, ki jih ta tematika zanima
in ki iščejo odgovore na vprašanja, ki jih v zvezi z nasiljem
nad otroki, tako v družini kot drugod, gotovo ni malo.
M.A.
Zaspal v smrt
v torek, 28. aprila ob 3.15
uri, so bili policisti obvešče-
ni, da se iz stanovanja v pr-
vem nadstropju stanovanj-
skega bloka Na zelenici v
Celju močno kadi.
Policisti in gasilci so mora-
li v stanovanje vlomiti, po-
tem pa so videli ogenj, ki se
je od štedilnika širil po kuhi-
nji. V jedilnem kotu so za-
gledali 64-letnega Nenada
G., ki pa je bil že mrtev. Med
preiskavo so ugotovili, da je
pokojni postavil na štedilnik
posodo z neznano vsebino,
legel na klop jedilnega kota,
gledal televizijski spored in
najverjetneje zaspal. Posoda
na štedilniku se je vnela,
ogenj pa je zajel tapete in
kuhinjska elementa nad in
ob štedilniku. Ker so bila vsa
okna zaprta, je v prostoru
nastala tolikšna koncentra-
cija ogljikovega monoksida,
da je Nenad G. zaradi za-
strupitve umrl.	M.A.
MINI KRIMICI
Plezaje
do plena
v torek, 28. aprila med 4. in
uro, je neznani storilec
ilezal skozi priprto okno in
topil v notranjost stano-
njske hiše Terezije V. na
ivinarski ulici v Celju. Tam
inašel in ukradel 100 nemš-
ih mark in 5 tisoč tolarjev
Jtovine ter čekovno kartico
I čeke omenjene lastnice.
Vlom v delovni
stroj
v noči na 29. april je nekdo
ilomil v delovni stroj-kopač,
i je bil parkiran na delovišču
B območju PaŠkega Kozja-
a. Iz kabine stroja je ukradel
Moradio kasetofon znamke
[enwood in 5 litrov motorne-
^ olja v skupni vrednosti
^oli 30 tisoč tolarjev.
Velenjski policisti so kasne-
fprijeli osumljenca, 15-letne-
^ G.P., mu ukradene pred-
mete zasegli in jih vrnili last-
liku Francu S.
Po stolp
in denar
v času od 27. do 29. aprila
® neznani storilec vlomil v
'snovanj sko hišo na Trav-
l^ki ulici v Celju. Tam je
[^radel glasbeni stolp Aiwa,
^ tisočakov tolarske gotovi-
in nekaj malega deviz,
^stnika Boštjana J. je oško-
'®val za približno 60 tisoč
"larjev.
Predvsem cigarete
,^noči na 29. april je nezna-
" storilec prišel v notranjost
Imovine Lerra d.o.o. v Prebol-
in od tam odnesel približ-
® 130 zavojčkov različnih
J cigaret, malo čokolade in
^Ksov ter 2 steklenici vecc-
ji^' Ustnika je oškodoval za
85 tisoč tolarjev.
Oropani
Simon
jl^^^^^ejšnji četrtek ponoči je
^Pina neznanih storilcev.
na šolskem športnem igrišču
v Gorici pri Velenju, obstopila
21-letnega Simona K. iz Vele-
nja in ga onemogočila z upo-
rabo fizične sile. Pri tem so
mu neznanci vzeli ročno uro,
srebrno verižico in denarnico
z dokumenti in okoli 3 tisoč
tolarji gotovine.
V pravem času v
pisarno
Minuli četrtek okoli pold-
neva je nekdo vstopil v eno
izmed pisarn v zdravilišču v
Rogaški Slatini. Izkoristil je
odsotnost Dragice H. in iz nje-
ne torbice ukradel denarnico,
v kateri je bilo okoli 80 tisoč
tolarjev in 600 nemških mark
denarja ter oškodovankini
osebni dokumenti.
Pregnani
vlomilec
v noči na 1. maj je neznani
storilec vlomil v prodajalno
Elektrotehne na Prešernovi
ulici v Velenju. Med njegovo
tatinsko vnemo se je sprožila
signalno varnostna naprava
in ga pregnala, kljub temu pa
je s tem, ko je razbil steklo,
omenjeno podjetje oškodo-
val za približno 100 tisoč to-
larjev.
Kradel pred
Peklom
v noči na petek je neznani
storilec vlomil v kiosk Turi-
stičnega društva Šempeter, ki
stoji v bližini vhoda v jamo
Pekel. Iz kioska je ukradel za
okoli 40 tisoč tolarjev igračk
in sladoledov.
Vlomilec pod
zemljo
v noči na soboto, 2. maja, je
nekdo vlomil v podzemno ga-
ražo na Kardeljevem trgu v
Velenju. Iz garaže, ki je last
Milorada M., je odnesel razno
električno orodje, kavo, jedil-
no olje in večjo količino žga-
nih pijač. Lastnik je oškodo-
van za približno 250 tisoč to-
larjev.
Roparska
tatvina
v nedeljo, nekaj minut
pred 5. uro, sta dva neznana
fantiča vlomila v bistro Son-
ček na Kidričevi cesti v Vele-
nju, katerega najemnik je
Gojko M. V času, ko je bil
eden od njiju v lokalu, je dru-
gi stal na straži pred loka-
lom. Takrat pa je mimo prišel
Esad O., ki je opazil, da se v
notranjosti nahaja nepridi-
prav. Ko je Esad hotel vstopi-
ti v bistro, ga je »stražar«
fizično napadel, oni drugi pa
je ves presenečen prišel po-
gledat, kaj se dogaja. Potem
sta se oba storilca razbežala,
odnesla pa le nekaj audio
kaset.
V semenarno po
denar
v času od 30. aprila do 4.
maja je neznani storilec vlo-
mil v prostore Semenarne na
Stanetovi ulici v Celju. Iz pi-
sarne je odnesel 148 tisoč to-
larjev.
Kradel med
prazniki
v minulih prazničnih dneh
je nekdo prerezal žično
ograjo v podjetju Zarja Kovi-
nooprema v Petrovčah. Z
dvorišča je vlomil v delavni-
ce, od tam pa je odnesel 5
kotnih brusilnih strojev, 3
vrtalne stroje in električne
škarje. Lastnika je oškodo-
val za približno 120 tisoč to-
larjev.	M.A.
Izšel je letopis UNZ za
leto 1997
v teh dneh je izšla knjiga, ki so jo pripravili in izdali v UNZ
Celje. Avtorica Letopisa UNZ Celje za leto 1997 je Andreja
Vrečko, ki je knjigo vsebinsko razdelila na dva dela. Prvi
del obsega pregled organizacije UNZ Celje in ponuja odgo-
vore na vprašanja, kako postati policist, niza kronološki
pregled lanskih dogodkov v upravi ter govori o sejemski
udeležbi uprave in drugih predstavitvenih dogodkih,
vključno s športnim udejstvovanjem delavcev policije. V
drugem delu pa so opisana posamezna področja, kot so
kriminaliteta, javni red in mir, prometna varnost, mejna in
tujska problematika ter posamezni dogodki. Na koncu so v
brošuri opisani dogodW, ki so jih občani prijavljali na
številko 113, del pa je namenjen tudi stiku z občani preko
odprtega telefona.	M.A,
Nesrečno kresovan je
Prvega maja okoli 2.30 ure se je na kresovanju v Podlogu
pri Žalcu pripetila hujša nezgoda.
Na prireditvenem prostoru se je med občinstvom nahajal tudi
40-letni domačin Mitja C., ki je med hojo po plesišču iz
neznanega vzroka padel in se pri tem hudo telesno poškodoval.
Samovžig
V petek, 1. maja okoli
16.30 ure, je izbruhnil požar
na leseni delavnici v Hudi
jami.
Objekt, katerega lastnik je
trboveljski Rudnik, uporabljal
pa ga je Alojz O., je ves pogo-
rel, uničeni pa so bili tudi raz-
ni rezervni deli za vozila. Vse
kaže, da je požar povzročil
samovžig vnetljivih tekočin,
ki jih je najemnik hranil ob
zunanji steni delavnice, kjer
je pričelo goreti. Škoda znaša
okoli poldrugi milijon tolar-
jev, požar pa so pogasili gasil-
ci iz Rečice.	^
Živino so rešili
Prejšnji petek zvečer je
zagorelo na gospodarskem
poslopju Milana B. v Metle-
čah.
Objekt je v spodnjem delu
zidan, tam pa je bila živina,
ki so jo domači, sosedje in
gasilci uspešno rešili pred og-
njem.
Zgornji del, ki je lesen, v
njem pa je bilo okoli 5 ton
sena, je do polovice pogorel,
gmotno škodo pa so ocenili na
okoli 2 milijona tolarjev. Vzrok
požara preiskovalci še ugotav-
ljajo, ne izključujejo pa mož-
nosti, da je požar nekdo pod-
taknil. Gasilo je 38 gasilcev iz
Šoštanja in Topolšice. M.A.
Oškodovanec ponuja nagrado
Sredi aprila je neznani storilec kradel v podjetju Petre
d.o.o. v Galiciji. Odnesel je 19 aluminijastih stebrov z
nastavki, elemente, ki povečujejo šotorsko konstrukcijo.
Stebri in nastavki so vredni okoli milijon 600 tisoč tolarjev,
si pa tisti, ki jih je ukradel, z njimi ne bo mogel prav nič
pomagati. Ker zaenkrat ni pravih sledov za storilcem, so se
v podjetju Petre d.o.o, odločili, da ponudijo lepo nagrado
tistemu, ki bi postregel s kakršno koli koristno informacijo
v zvezi s to tatvino. Informacijo je mogoče posredovati na
sedežu podjetja v Železnem 5f v Žalcu ali na tel. št. 715-830
ali 728-014 ali pa na mobitel št. 0609 634 548.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
dir^on Jože Cerovšek.
poslovni sekretar Suzana Rober
Rxljetjeopravljačasq)isno-2aložniško,
radijskoinagencijsko^ržnodejavnost.
Naslov. Prešernova 19,3000 Celje,
telefon (063) 422-50, f^ 441-032,
Novitednikizhajavsakčetrtek. Cena
izvoda je280tolarjev
Naro&iine: Majda Klanšek.
Mesečnanaročninaje930tolaijev.Za
tujino je letna naročnina 22.000tolarjev.
Številka žiro računa: 50700^1-
106900. Nenaročenihrokopisovin
fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d.,
Ljubljana, Dunajska 5, direktor Alojz
Zibelnik
Na podlagi mnenjaMinistrstva za
infonniranje z dne 23.6.1992 sodi časopis
Novi tednik med proizvode informativne-
ga značaja, za katere se plačuje 5% davek
od prometa proizvodov.
NOVI TEDNIK
OdgovDmiurednik:
Branko Stamejčič.
UrednicaNovegatednika:
Milena B.Poklič.
Urednica PeticecTatjana Cvirn.
Uredništvo: MarjelaAgrež, Irena Jden
Baša,Janjalntihar, Brane Jeranko,
Ksenija Ijekič, Gregor Katič, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tfehnični urednik Franjo Bogadi,
Računalnik preIom:Robert Kojterer,
I^rŠarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@NT-RC.si
RADIO CEUE
Odgofvoma urednica:
NatašaGskeš-Lednik
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
LejiČ, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Iblefon studia (zaoddajevživo):
4900-880,4900881
E-mail: Radio@NT-RC.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Cdje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije; Franček Pungerčič
Propaganda; ValterLdjen,VbjkD
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinatortrženja: Mitja Umnik
Tdefon: 063/422-50
£ax: 441-032,443-511
E-mail: Agencija@NT-RC.si
32
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	v bistroju Buldog v Vojniku
je 28. aprila ponoči razbijal
Aleš J. in si dal duška, ko se je
zakadil v enega izmed gostov.
•	Policiste je 29. aprila po-
poldne nekdo obvestil, da v
stanovanju na Šaranovičevi
sin tepe svojo mamo. Infor-
macija je bila točna. Zvonko P.
je nekajkrat udaril lastno ma-
ter, kaznoval pa jo je zaradi
tega, ker mu ni skuhala kosi-
la.
•	V Šmartnem je Anton B.
premlatil svojo ženo in po
opravljenem delu šel od do-
ma. Prestrašena ženska si niti
policistom ni upala odpreti hi-
šnih vrat.
•	V lokalu Dairy Queen je
Simon Z. v četrtek zvečer več-
krat boksnil Željka G. in si s
tem prislužil sodnika za pre-
krške.
•	Pred stanovanjskim blo-
kom na Čopovi sta se v četr-
tek ponoči ravsala Aleš R. in
Stane L., kaj ju je k temu
gnalo, pa bosta povedala sod-
niku za prekrške.
•	Marjana naj bi 1. maja zve-
čer tepla njegova žena Edita,
zlasti pa se je zbal njene na-
mere, da ga polije z vročo
mastjo. Tej grozoti se je izog-
nil tako, da se je zatekel k
svoji mami. Pa se je potem
izkazalo, da Marjan le ni bil
tako nedolžna ovčka. Družin-
ski prepir naj bi začel on sam
s tem, ko je svojo ženičko
obrcal. K sodniku za prekrške
bosta šla oba zakonca.
•	Anton Z. z Lipe pri Franko-
lovem je bil 1. maja ponoči
besen, ko mu je njegova ma-
ma zaukazala, naj ugasne te-
levizor in se spravi spat. V
napadu besnila je Tone televi-
zor razbil, potem pa se je lotil
še mamice. Ob prihodu polici-
stov je jezni mladenič že slad-
ko spal.
•	V stanovanju na Linhartovi
je v nedeljo ponoči Simon
pretepal svojo ženo in sina.
Ker ni kazalo, da se bo umiril,
so ga policisti odpeljali s seboj
in mu postlali v prostoru za
pridržanje, kjer se je treznil
do jutra.
M.A.
Igra živcev in zaupanja
Kamenikova zagovornika sodišču očitata grobe kršitve zakona o kazenskem postopku - Njunemu predlogu o izločitvi predsednice senata In
sodnega izvedenca je tožilec ostro nasprotoval
Nadaljevanje sojenja Kri-
stijanu Kameniku, obtože-
nemu štirikratnega umora v
Tekačevem, ni prineslo nič
bistveno novega, kar bi ga
razbremenilo hudih obtožb.
Sta pa Kamenikova zagovor-
nika ponovno očitala sodiš-
ču pristranskost in kršitve
zakona o kazenskem po-
stopku, zagovornik mag.
Demšar pa je s svojim obna-
šanjem sodnico izzval do te
mere, da mu je zapretila z
denarno kaznijo.
Na predlog obrambe je so-
dišče na ponedeljkovi glavni
obravnavi zaslišalo pričo Bo-
jana Jermana, ki naj bi se 4.
marca, torej na dan zločina in
v kritičnem času po telefonu
pogovarjal s Kristijanom Ka-
menikom. Da sta se takrat res
pogovarjala po telefonu, je
razvidno iz spiska pogovo-
rov, vendar pa se Jerman ni
spomnil vsebine pogovora.
Dejal je, da je v tistem času z
njim komuniciral po službeni
plati kot zavarovalniški dela-
vec, zadolžen za ugotavljanje
zavarovalniških goljufij. Jer-
man, ki je bil pred leti koman-
dir konjiške policijske posta-
je, je še povedal, da je bil
Kamenik eden izmed njego-
vih znancev, ki mu je občasno
posredoval kakšne informa-
cije in da je na tak način po-
sredno sodeloval pri prepre-
čevanju kriminala. Obdolženi
Kamenik je na to dejal, da se
prav dobro spomni, za kak-
šen pogovor je šlo tistega
dne, šlo naj bi za zadevo z
vozilom Ford mondeo. Ko je
v nadaljevanju zasliševana
priče predsednica senata za-
govornika Demšarja opozori-
la, da naj priči postavlja kon-
kretna vprašanja in naj ne na-
vaja dejstev, je odvetniku pre-
kipelo, rekoč: »Ne opominjaj-
te me, ne me učiti, jaz sem
odvetnik Drago Demšar in ne
kdor koli, zato me sodnica ne
bo učila, kako naj pričam po-
stavljam vprašanja!« Na to ga
je predsednica senata opozo-
rila, naj ne žali sodišča, sicer
bo senatu predlagala, naj ga
denarno kaznuje.
Sodišče je kot pričo zasli-
šalo tudi sodnega izvedenca
Franca Sabljiča, ki je imel
nalogo opisati značilnosti la-
serskega merka, ki so ga kri-
minalisti našli in zasegli pri
hišni preiskavi pri Kameniku.
Izvedenec je povedal, da je
to naprava, ki jo je mogoče
namestiti na polavtomatsko
pištolo (tri tipe) proizvajalca
Crvena zastava. Gre za malo-
serijski izdelek, narejen v do-
bro opremljeni delavnici, to-
rej ne gre za tovarniški izde-
lek. Takšne naprave niso na-
menjene za streljanje z lov-
skim ali športnim orožjem,
ampak jih uporabljajo spe-
cialne vojaške ali policijske
enote za hitro in precizno
streljanje. Orožje s takšno la-
sersko napravo je opremlje-
no tudi z napravami za duši-
tev zvoka, je povedal izvede-
nec Sabljič. Na navedbo za-
govornika Demšarja, da naj
bi storilec streljal s samokre-
som kal. 7,65 tipa makarov.
proizvajalca CZ, je izvedenec
dejal, da laserskega merka,
ki ga je obravnaval, ni mogo-
če namestiti na takšen samo-
kres, sicer pa bi potreboval
več podatkov o modelu spor-
nega orožja.
V sredo se je sojenje Kri-
stijanu Kameniku nadalje-
valo. Predsednik Okrožnega
sodišča v Celju Andrej Pavli-
na je namreč predlog zago-
vornikov o izločitvi predsed-
nice senata in izvedenca Pu-
ca zavrnil kot neutemeljen.
Kot zadnji je pričal sodni
izvedenec Stanislav Puc, ki
ga je sodišče predlagalo kot
novega neodvisnega (in neo-
bremenjenega) izvedenca..
Ta naj bi tako kot njegov
predhodnik (ki mu obramba
ni zaupala in je zato zahteva-
la drugega izvedenca krimi-
nalistično-tehnične sroke)
opravil analizo sledi, najde-
nih na kraju zločina, gre pa
predvsem za odtise športnih
copat, ki so jih prav tako
zasegli med hišno preiskavo
pri Kameniku 8. aprila*lani.
Njegova strokovna analiza je
v vseh elementih potrdila
predhodno, ki so jo opravili v
laboratorijih Centra za krimi-
nalistično-tehnične preiska-
ve MNZ v Ljubljani in kateri
je Kamenikova obramba os-
poravala ter ji očitala nevero-
dostojnost, pristranskost. Ko
je obramba ponovno naved-
la te očitke, je okrožni držav-
ni tožilec Milan Birsa zago-
vornika opomnil, da sta ime-
la dovolj časa, da bi lahko
nasprotovala določitvi in iz-
ločitvi tega izvedenca, pa te-
ga nista storila. Oglasila sta
se šele zdaj, ko jima je jasno,
da je tudi analiza izvedenca
Puca za njunega varovanca
obremenilna. V nadaljevanju
sojenja je odvetnik Demšar
ponovno opozoril, da je izve-
denec Puc opravil analizo v
prostorih Centra za krimina-
listično tehnične preiskave,
ponovno pa sodišču predočil
oceno ustavnega sodišča, ki
pravi, da ta center kot policij-
ska ustanova za sodišče ne
more opravljati neodvisnih
izvedenskih mnenj. Sicer pa
je Kamenikova obramba
predsednici senata, sodnici
Ingrid Lešnik, očitala grobo
kršitev zakona o kazenskem
postopku pri imenovanju,
vedenca Puca ter izra^j
dvom v njeno neprisi^
skost. Zakon o kazensU
postopku naj bi po prepJ
nju obrambe kršil tudi i^j
denec Puc, ki je zdaj že
let v pokoju, pred leti pajek
res delavec v organih za ^
tranje zadeve. Na te očiti<e
je oglasil tožilec, rekoč: »t
kler obramba ni vedela
vsebino tega izvedenske
mnenja, ni imela nobenih[
mislekov glede verodosti
nosti in strokovnosti izi,
denca Puca, pa tudi pripon
glede zakona o kazenske
postopku do sedaj ni imela
je dejal Milan Birsa, ki jez
govornikoma očital še zavl
čevanje sodnega postopkai
poskuse diskreditacije sodi
ča, sodnice in sodnega iz?
denca. Zaradi predloga K
menikove obrambe o izlo
tvi predsednice senata ini
vedenca je bila glavna obra
nava prekinjena.
I ** J
KCImCIi |l I90CI0«*«
•	v petek, 8. maja dopoldne na območju Velenja, popoldne
pa na območju Laškega;
•	v noči na 9. maj na območju Mozirja in Žalca;
•	v noči na 10. maj na območju Šmarja pri Jelšah in Sloven-
skih Konjic;
•	v nedeljo, 10. maja popoldne na območju Rogaške Slatine,
Šentjurja in Mozirja;
•	v ponedeljek, 11. maja dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, v popoldanskem času pa na območju Velenja in Celja;
•	v sredo,13. maja dopoldne na območju Šentjurja in Vele-
nja, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in
•	v četrtek, 14. maja dopoldne na območju Celja, popoldne
pa na območju Žalca, Šmarja pri Jelšah in Laškega.
Laserski merilnik hitrosti bo v času od 11. do 21. maja na
območju Mozirja in Rogaške Slatine.
Samo ne panike!
Kako ravnati takrat, ko se znajdete kot udeleženec v
prometni nesreči?
Ker nesreča nikoli ne poči-
va, se nam lahko kaj hitro
zgodi, da se znajdemo kot
udeleženci v prometni nesre-
či. Izkušnje govorijo, da se
nas takrat poloti panika, pa-
nika pa je stanje, ki je napa-
kam zelo naklonjeno. Da bi
se v takšnih situacijah znali
prav obnašati, so nam na Po-
licijski postaji v Celju postre-
gli s koristnimi navodili.
I.	Če gre za prometno nesre-
čo, v kateri je kdo od udele-
žencev telesno poškodovan,
smo mu dolžni nuditi pomoč.
V nadaljevanju poskušamo
preprečiti (odstraniti) kakšno
novo nevarnost, ob tem pa si
prizadevati, da se ohranijo vsi
sledovi nesreče. Seveda je o
takšni nesreči treba nemudo-
ma obvestiti najbližjega polici-
sta ali policijsko postajo ter se
vrniti na kraj nesreče.
II.	Če smo udeleženi v pro-
metni nesreči, v kateri je nasta-
la le materialna škoda (in tak-
šnih nesreč je na srečo največ),
pa moramo najprej poskrbeti
za nemoten potek prometa,
kot vozniki pa smo dolžni vozi-
la takoj odstraniti z vozišča. V
takšnih, nesrečah so si vozniki
dolžni izmenjati osebne podat-
ke in podatke o vozilih ter iz-
polniti obrazec Evropsko poro-
čilo o prometni nesreči (tim.
evropski obrazec). Ta obrazec
naj bi bil vedno v vozilu, saj
povsem nadomešča policijski
zapisnik. S tem, ko boste ome-
njeni obrazec izpolnili, boste
izpolnili tudi vse pogoje za hi-
tri postopek likvidacije škode;
zavarovalnica se bo kar najhi-
treje odločila o svojih obvezno-
stih do nastalega škodnega pri-
mera.
V	kolikor pa želijo udele-
ženci takšno nesrečo prijaviti
policiji, to lahko storijo tako.
da pokličejo krajevno pristoj-
no policijsko postajo in jo
seznanijo z nesrečo, vendar
pa je to nepotrebno, ker pri
zavarovalnici ne vpliva na
obravnavanje nastalega
škodnega primera.
V	kolikor se udeleženci pro-
metne nezgode (z materialno
škodo) ne morejo sporazu-
meti ali pa je prisoten sum, da
je kateri od udeležencev vozil
pod vplivom alkohola ali da
katero vozilo ni registrirano, je
treba o nesreči obvestiti pri-
stojno policijsko postajo ali
poklicati na tel. št. 113 ter zah-
tevati ogled prometne nezgo-
de. V takem primeru so si
udeleženci kljub temu dolžni
izmenjati osebne podatke in
podatke o vozilih, saj si bodo s
tem zagotovili pogoje za hiter
postopek pri likvidaciji škode.
PROMETNE NEZGODI
Izgubil oblast nad
vozilom
Na lokalni cesti v Šempe-
tru se je v torek, 28. aprila
popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utr-
pela hude telesne poškodbe.
Jožef O. (61) iz Žalca je vo-
zil kolo z motorjem po lokal-
ni cesti iz smeri Dobrteše vasi
proti magistralni cesti. V bliži-
ni stanovanjske hiše Šempe-
ter št. 148 je v ostrem levem
ovinku zapeljal skrajno levo v
asfaltiran odtok meteornih
vod, izgubil oblast nad vozi-
lom in padel ter utrpel hude
telesne poškodbe.
Na nasprotni
vozni pas
Na lokalni cesti v kraju
Gabrovec se je v četrtek, 30.
aprila popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo ranjena, na vo-
zilih pa je škode za okoli 200
tisoč tolarjev.
Janez P. (17) iz Drevenika je
vozil neregistrirano motorno
kolo iz smeri Kostrivnice proti
Dreveniku. Ko je v kraju Ga-
brovec zapeljal v levi nepre-
gledni ovinek, je zapeljal na
nasprotni pas, in to v trenutku,
ko mu je nasproti pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
24-letni Milan C. iz Drevenika.
V trčenju je voznik motornega
kolesa padel po vozišču in se
hudo telesno poškodoval.
Kolesar podrl
peško
v Velenju se je v četrtek, 30.
aprila popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je hude tele-
sne poškodbe utrpela peška.
M.J. (12) iz Podgorja j
Velenju je vozil kolo po Li
ski cesti. Med vožnjo po kla
cu navzdol je pred sabo i
gledal peško, 60-letno Anol
iz Velenja, ki je stala na vozi
ču, sam pa se ni uspel prav
časno ustaviti ali peško obv
žiti. Pri trčenju je Ana H. pad
vznak in utrpela hude teles
poškodbe.
Ovinka ni speljol
Na lokalni cesti zunaj n
selja Dolga Gora se je v il
deljo, 3. maja popoldne, pi
petila nezgoda, v kateri se
hudo telesno poškodov
voznik kolesa z motorjem
Albin D. (85) iz Dolge Go
je vozil kolo z motorjem
smeri Pečice proti Dolgi Gol
Med vožnjo po strmem kl<
cu navzdol je v levem ovin
zapeljal na desno stran cesi
kjer je padel in se hudo te!
sno poškodoval.
Iz neznanega
vzroka na levo
Na magistralni cesti zu^
naselja Veliko Širje se j^.
ponedeljek, 4. maja zjutr^
pripetila nezgoda, v kateri
ena oseba utrpela hude tel
sne poškodbe.	>
Jože M. (45) iz Krškega!
vozil tovorni avtomobil s Pj
klopnikom iz smeri Zidani
Mosta proti Rimskim Top'
cam. Ko je v Velikem Širju Pl
peljal v levi nepregledni "J
nek, je iz neznanega vzfo'
zapeljal v levo na naspr^',
vozni pas in na strmo pobo^
Po nekaj metrih takšne vož^
je priklopnik zaneslo v desi^
potem pa se je prevrnil na
Pri tem je voznik utrpel >
telesne ooškodbe.
Urednica Petice Tatjana Cvirn
Divji wiii
in borec Danny
Test:
(hopper bolognese
Modni trend?
Tolcrat raje ne...
Hitra Icosila
s testeninami
[a tančico albansice
pomladi
Indijančki iz vasi Canaima se kopajo v reki.
Salto Angel in sedem slapov
Canaima - največja venezuelska turistična atrakcija
[Canaima je majhna venezuelska indijan-
w vasica z okoli 1000 prebivalci, ki je
kala ena najpomembnejših točk na sve-
tem turističnem zemljevidu. Leži ob re-
^iCarrao, ravno tam, kjer se reka spremeni
'sedem prekrasnih slapov. Nekaj teh slapov
'sušnem tropskem obdobju izgine, vendar
'"kljub temu eno od svetovnih čudes.
I
V čudoviti laguni s prekrasnimi peščenimi
temi, primerljivimi s tistimi na Karibih, se
namakaš, pa še to prednost imajo, da je
""la sladka. Posebnost je tudi njena barva,
''i je nekakšne roza-rjavo čajne barve, težko
^finiranega okusa. Takšno barvo ima zaradi
^■lina, sestavine, ki se nahaja v tamkajšnjih
^^vesih in rastlinah.
Nedaleč od Canaime je znamenitost, s kate-
^ je Venezuela zaslovela in tudi zaslužila
'Srornne količine denarja. To je največji slap
svetu, imenovan Salto Angel. Visok je 979
metrov, ime pa je dobil po Jimmiju Angelu, ki
je tu pristal leta 1937, medtem ko je iskal zlato.
Skupaj z ženo in kolegoma je srečno prestal
11-dnevno srečanje z goro. Posebnost slapu je
namreč ta, da pada iz nekakšne mizaste gore,
imenovane Auyantepui.
Prav na tem področju Venezuele je takšnih
gora nešteto. Dvigujejo se nekaj tisoč metrov
iznad venezuelske džungle. Imajo ravne vrho-
ve kot tudi stene, najvišja takšna gora pa je
Roraima, ki doseže vrtoglavih 2810 metrov
višine in leži na tromeji Venezuele, Brazilije in
Gvajane. Že Arthur C. Doyle je v svojem
Izgubljenem svetu opisoval to izolirano po-
dročje, kjer nastajajo čudovite stvari. Tam
namreč živijo živali in rastline, ki jih ni moč
najti nikjer drugje.
Vrtoglave cene za ogled
Do sem vse to opisovanje prekrasnih zna-
menitosti zveni naravnost pravljično. Prav
kmalu pa se vsak ogledov željni turist sooči z
večjo oz. manjšo dilemo. Zapraviti ali ne res
velike količine denarja za ogled te znameni-
tosti. In že se sklepajo kompromisi, pred-
vsem s samim seboj in iskanje najcenejše in
hkrati najbolj zadovoljujoče poteze. Vene-
zuelci namreč zelo uspešno, predvsem pa
zelo drago, tržijo ta svetovni fenomen. Že
sam podatek, da je možno do Canaime priti
le z letalom, ti da vedeti, ob kolikšno količino
denarja boš.
Ko pa si enkrat tam in se z nekajkrat višjimi
cenami le sprijazniš, ti dajo vedeti, da je
turistova naloga le zapravljanje in še enkrat
zapravljanje.
Canaimo in Angelov slap si je možno ogle-
dati v dveh do treh dneh in sicer tako, da
najprej priletiš v Canaimo in si ogledaš njenih
sedem slapov. Nato cel dan posvetiš največje-
mu slapu na svetu in to tako, da spet sedeš na
avion in s ptičje perspektive opazuješ to gro-
mozansko količino vode ali pa z lesenim
čolničem na motorni pogon doživiš resnično
nepozabne trenutke. Takšen scenarij ogledov
ti vzame približno 300 ameriških dolarjev.
S kolegom sva si vse ogledala v enem dnevu
in za tretjino zgornje vsote. Res je, da sva bila
časovno utesnjena, vendar tako prekrasna
država kot je Venezuela, ponuja še ogromno
znamenitosti, ki pa so dosegljive z občutno
nižjimi izdatki.
Potovanje so mi pomagali omogočiti For-
mica d.o.o. in IPS d.o.o.
Vso stvar sva si organizirala tako, da sva vzela
redni polet iz mesta na jugu države ob venezuel-
sko-brazilski meji z imenom Santa Elena do
mesta Puerto Ordaz v osrednjem delu države.
Vmes sva morala prestopati v tako opevani
Canaimi. Na poti do tja pa smo poleteli tudi
mimo slapa Angel. In kaj je lepšega kot preživeti
polovico dneva na peščenih plažah in samostoj-
no, če je le možno, raziskovati slapove?
ANDREJ KOŠAR
34
REPORTAŽA
Paleta sveta za
Slovenca v New Yorku
40 let ustvarjanja slikarja Jožeta Vodlona - Od Klenovega pri Rimskih Toplicah do New Vorka
čeprav je ta čas naklonjen
video artu in računalniškim
barvnim eksperimentom, me
vedno znova presune vulkan-
ska erupcija, slikarski trik
dolgo zamolčevanega. Prese-
nečeni smo, da potujejo po
mestih sveta, od galerije do
galerije naši neznani slikar-
ski velikani in zgrozimo se ob
dejstvu, da v slovenski pre-
stolnici še vedno nimajo svo-
jega prostora v Moderni ali
Narodni galeriji umetniki, ki
v svetu že veliko pomenijo,
domovina pa je zanje tujina
in kruta mačeha.
Če največji prebijejo »kitaj-
ski zid nezaupanja in tujstva«
v New Yorku z iskrivo svoj-
skostjo, bodo v Ljubljani le
stežka prebili »Emonski zid
šentflorjanske samozavero-
vanosti«, kraljevanja skupin,
kritikov in prekupčevalcev z
umetninami! To velja za do-
mače, kaj šele za »naše-tuje«
umetnike.
Kdo je Jože Vodlan? Podat-
ki iz osebne izkaznice zazve-
nijo Cankarjevo: rojen 1938 v
Klenovem pri Rimskih Topli-
cah kot osmi otrok kmetu
Francu in Heleni Vodlan. Pre-
lepa narava mu je bila slikar-
ska paleta.
»Devet let mi je bilo, ko mi
je umrl oče in smo ostali z
mamo sami. Bili so težki po-
vojni časi in na majhni kmetiji
smo se prebijali, kot smo ve-
deh in znah. Mama je želela,
da bi prevzel kmetijo in za-
gospodaril, v meni pa so rasli
drugi svetovi in naskrivaj, po
delu, sem risal in risal, največ-
krat ponoči ali ob nedeljah.
Bilo mi je težko, da mami
nisem mogel izpolniti njene
velike želje po gospodarju, a
svoje življenje sem že zgodaj
zapisal umetnosti, ognju, ki
me je žgal in gnal v svet, po
izkušnje, rast, spoznanje in
priznanje. Leta 1958 sem se
vpisal na likovno akademijo -
Kunstchule der Stadt Linz v
Avstriji. Preživljal sem se z
delom pri odkrivanju in resta-
vriranju fresk iz 11. in 12. sto-
letja in kot konzervator. Zna-
nje, ki sem si ga pridobil, je
bilo koristno, ker sem osvojil
stare slikarske tehnike. Spoz-
naval sem, kako so slikali sta-
ri mojstri in pronikal v skriv-
nosti trajanja in mešanja barv
ter platen.
Po končanem študiju sem
odšel v ZDA, spoznal kiparja
Franceta Goršeta in slikarja
Mira Zupančiča, mladostnega
prijatelja. Ustanovili smo
umetniški klub LOK, ki je
ameriško javnost opozoril na
slovenski slikarski izraz v
Ameriki živečih rojakov.«
New York - ves
svet na enem
mestu
Jože Vodlan je bil z dušo
pribit na križ umetniškega
snovanja in ustvarjanja, toda -
treba je bilo živeti. Najti kruh
vsakdanji.
»New York je velemesto,
enkratno, s tisoč utripi, saj je
ves svet naseljen v njem. Slo-
venija je v primerjavi z New
Vorkom enotna, ena, enokul-
turna, je torej delček sveta.
Tu je ves svet na enem me-
stu. Tu odprejo hkrati deseti-
ne razstav in se lahko opla-
jam kot umetnik. Seveda
sem si želel normalnega živ-
ljenja, družine. Najprej sem
se izpopolnil v angleščini, na-
to sem končal School of Vi-
sual Arts, ki usposablja za
oblikovanje. Nato sem tride-
set let delal kot oblikovalec
in grafični svetovalec v veli-
kih ameriških firmah, poleg
tega pa ves čas slikal, raz-
stavljal in delal na kulturnem
področju za svoje rojake po
Ameriki in New Yorku. Spod-
bujali so me naši ustvarjalci,
zlasti Miro Zupančič, ki se je
prav po otroško razveselil
mojih slik, saj je videl v njih
»pristno slovensko dušo«, ki
je ameriški vpliv ni v temeljih
nič iztiril, predrugačil! Pri-
merjal je barve, kompozicijo,
odseve in me enačil s sloven-
skimi mojstri slikarstva, za
katere še nisem niti vedel.
Moje slike naj bi odsevale
njihov vpliv. Torej sem nosil
to slovensko tipično barvi-
tost v sebi, saj je vrojena,
neizbrisna in »udari na dan«,
ko najdeš svoj bistveni, lastni
slikarski izraz. Zame je bilo
to odkritje! Kako bi neki lah-
ko vplivali name vsi ti slo-
venski slikarski odličniki, ko
pa sploh nisem študiral do-
ma, v Ljubljani, kjer bi bil
podvržen njihovim vplivom
in šolam? Torej nosim to v
sebi, od zibke!«
Po 39. letih prvič
razstavljal doma
»v meni je naraščala želja,
da tudi doma, v Sloveniji, po-
kažem svoj opus, ki je nasta-
jal štiri desetletja in ga niso
poznali. Na mojo življenjsko
pot je bistveno in usodno
vplivala moja žena Silva, ki
sem jo >odkril< na dopustu pri
sorodnikih, kjer sem največ
slikal portrete. Iskra je posta-
la požar, saj sva se kmalu
nato poročila in odromala je z
menoj po svetu. Zdaj imava
tri hčerke: devetnajstletna
Breda študira na Stanton Uni-
versity, sedemnajstletna Joži-
ca hodi v gimnazijo, petnajst-
letna Vesna pa v osnovno šo-
lo. Ženo sem mnogokrat na-
slikal in je barva stalnica na
moji slikarski paleti, njeni
portreti so zvezda vodnica.
Pomagala mi je tudi pri moji
zadnji odločitvi, da se podam
na pot svobodnega slikarja in
da opustim vsako drugo delo.
>Ti si umetnik,< mi je dejala,
>slikaj, časa je malo!<
Odkar sem postal >samo sli-
kan, sem v dobrih dveh letih
priredil štiri razstave. Najljub-
ši sta mi obe v Sloveniji, v
Krkini galeriji v Ljubljani in v
umetnostni galeriji v Kosta-
njevici na Dolenjskem, saj
sem moral čakati na ta trenu-
tek devetintrideset let! Nisem
vedel, kako me bodo v Slove-
niji sprejeli, toda to, kar sem
doživel, je preseglo vsa moja
pričakovanja.«
Ti dve razstavi v domovini
sta bili retrospektiva njegove-
ga celotnega slikarskega opu-
sa, pregled ustvarjanja od
1958 do 1996. Slike so zelo
sodobne, predstavljajo vizije
čustvenih razpoloženj in du-
hovnosti, harmonije barv in
kompozicij. Izražajo različna
duševna stanja in razpolože-
nja, za vsakega gledalca so
svojsko sporočilo, saj vsak v
njih odslikava svoj duševni
svet in stanja, ki ga burijo in
navdajajo. Iz njih zasijejo tudi
sončnice in zadiha vaška u
ter pokrajina.	"
Kje so danes, po skoraj k
desetletnem bivanju v č
barve njegove rodne ^
»Svet te oplemeniti, pos^
svetovljan. Živim v Amerik
se vračam v Evropo, toda: fi
enkrat zaznamovan kot *
venec, ostaneš to za zmeraj
je moja ožja domovina, p!
vseeno je, kje si. Ljudje si,
slijo, da mi, ki smo že J
časa na tujem, nismo vef;
venci in govore: >Kako J
more biti nekdo Slovenec
pa vsak dan ne govori slov
sko?< To vprašanje je en;
kot: kako lahko bereš iz ra
nalnika, če pa nisi (samo;
gleško govoreči) Anglež
Američan? Mi, v Ameriki žj
či Slovenci, kažemo slovenj
zavednost ob velikih sve)
nih dogodkih, kjer nastop
naši rojaki, kulturniki, šport
ki v ZDA. Ko pa nastop
Američani proti Rusom,
smo seveda kot navijači
strani Američanov, kjer jei
ša druga domovina. Po šte<
nas ni veliko, vendar smo v
ki pri sposobnostih. Vidini,
prodira zahodnjaška ment
teta v Slovenijo, pri vstopii
Evropsko zvezo bi bilo najt)
Ije, ko bi se Slovenija odp
svetu na ta način, da bi najv
zemlje pokupili Slovenci, ki'
ve zunaj matične Slovenii
Veliko naših ljudi je izjeif
uspešnih, od poslovnežev, t
varnarjev, direktorjev bank
koncernov, ki so finančno sp
sobni pripeljati svež kapi'
domov. To se bo zgodilo,''
jim boste omogočili biznis P^ I
enakimi pogoji kot vse držaji
po svetu. Tako bi naši Iju'''*
pokupili zemljo svojih ded'
in skrbeli zanjo kot prednik
Tudi tako vidim prave baf^
mojega doma na paleti svet^
IVAN CIMERM^
Jože Vodlan, slikar iz Klenovega pri Rimskih Toplicah, ki že
vrsto let živi v ZDA.
Abstrakcija je značilna za vsa obdobja njegovega ustvarjanja.
Z leve: Breda (19), Jožica (17), žena Silva in Vesna (15).
PITICA
FILM-TELEVIZIJA
35
Divji Wili in borec Danny
Ljubitelji dobrih filmov te dni ne bodo imeli težav - na spored prihajata Dobri Will Hunting in Boksar
^,3(jarjen divjak. Neverjet-
j genialen. Upornik do
J^ca. Tak človek je Will
l^„ting (Matt Damon), ki je
II v svojih dvajsetih letih
^Ijenja vedno glavni. Zdaj
„apočil čas, da spozna se-
lenakega.
fi-
^ako kot njegovi prijatelji v
j]jvskem predelu južnega
j5tona tudi Will opravlja
jornna dela, medtem pa
jsti čas preživlja v baru in
■mine dan, da ne bi prišel v
ivzkriž z zakonom. Nikoli ni
jdil na univerzo, razen ko je
iravljal službo hišnika in po-
ival tla na tehniški fakulteti,
ida čeprav sam nima nobe-
[ višje izobrazbe, mu foto-
afski spomin in talent poma-
iia, da lahko brez težav citira
^ino zgodovinskih del in
oraj v trenutku reši mate-
latične probleme, kar pa pri-
idene tudi nobelovce.
Edina stvar, ki je ta never-
tno inteligenten in jezen
fant ne more storiti - po zad-
njem pretepu - je, da bi se
rešil ječe. Njegovo edino upa-
nje je Sean McGuire (Robin
Williams), univerzitetni pro-
fesor in psiholog, ki občuduje
fantove čustvene napore in ki
se jasno zaveda, kaj pomeni,
če se moraš iz dneva v dan
prebijati skozi življenje.
Film je režiral Gus van Sant,
scenarij zanj pa sta napisala
Matt Damon in Ben Affleck,
ki igra Willovega najboljšega
prijatelja Chuckija. Poleg glav-
nih igralcev se v njem pojavlja-
jo še Stellan Skarsgard kot
Lambeau, profesor, ki seznani
Willa in Seana, in Minnie Dri-
ver kot Skylar, mlada študent-
ka na Harvardu, ki pritegne
Willovo pozornost in mogoče
osvoji njegovo srce.
Boicsar
Film Boksar, ki danes, 7.
maja, prav tako prihaja na
platno Celjskih kinematogra-
fov, pa je delo režiserja Jima
Sheridana, ki je tokrat tretjič
sodeloval z igralcem Danie-
lom Dayem-Lewisom in sicer
po filmih Moje levo stopalo
(zanj je Day-Lewis dobil Os-
karja za glavno vlogo) in V
imenu očeta, ki je bil nomini-
ran za oskarja v sedmih kate-
gorijah.
Tudi tokrat sta se režiser in
igralec lotila irske tematike.
Zgodba pripoveduje o Dannyju
Flynu, bivšem boksarju in čla-
nu IRA-e, ki ga po štirinajstih
letih spustijo iz zapora. Vrne se
v sosesko, kjer živi tudi njego-
vo bivše dekle Maggie (Emily
Vl^atson), ki se je medtem po-
ročila z njegovim najboljšim
prijateljem. Ta je zdaj v zaporu,
njo pa veže prisega »zaporni-
kove žene«. Tabuji in nenapisa-
na pravila Maggie ne dovolijo,
da bi končala svoj ponesrečeni
zakon in se znova zbližala z
Dannyjem. Prijatelji, družina in
člani IRA-e nadzorujejo vsak
njun korak in njuno prepove-
dano ljubezen. Tako Danny
edini pravi dom najde v bok-
sarskem ringu. Boks ima svoja
pravila, ki jih kaotične ulice Bel-
fasta nimajo in mu omogočajo,
da se bori za svoje dostojans-
tvo in morda začne celo novo,
drugačno življenje.
Oba glavna igralca iz filma Dobri WiU Hunting.
KINO
Union od 7 do 13. 5. ob 16.
i družinska komedija Raz-
iseni profesor - Flubber,
118. in 20.30 pa epski spek-
k1 Mož z železno masko.
'.Vlali Union od 7. do 13. 5.
k 20. uri ameriška^ drama
bksar.
Metropol od 7 do 13. 5. ob
i. uri Mož z železno masko,
ib 18.30 in 21. uri pa ameriška
bma Dobri Will Hunting.
'.5, v matineji ob 10. uri Mož
iželezno masko in za ponoč-
jake ob 23.30 Dobri Will
lunting.
Žalec 8. 5. ob 18. in 20. uri
fr 10. 5. ob 16. uri ameriška
»medija Mišji lov, 9. in 10. 5.
it) 18. uri ameriški avanturi-
lični film Aljaska in 9. ter 10.
'•ob 20. uri ameriška kome-
lija Bolje ne bo nikoli.
Gremo v kino!
'%i za enega, eden za vse,« je bilo geslo treh mušketirjev, ki
^ odigrah pomembno vlogo tudi v filmu Mož z železno
®3sko. To je bilo tudi nagradno vprašanje v prejšnji številki
'^tice in za pravilni odgovor bodo trije reševalci prejeli
'%nico za kino predstavo Celjskih kinematografov. To so:
Jnest Golavšek, Velenjska c. 13, 3310 Žalec, Peter Petrovič,
Jiklošičeva 3, 3000 Celje in Lučka Belak, Kajuhova 9, 3000
.elje.
Tokrat vas sprašujemo, koliko oskarjev je letos dobil film
%ri Will Hunting. Rešitve pošljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19. 3000 Celje, do nonedelika. 11. maia.
V DRUŽBI S KANALOM A
Strasti, laži in
prevare
Nocoj, 7. maja, ob 20. uri
boste lahko gledali ameriški
triler Na noževi konici. Reži-
ja: Bruce Seth Green, igrajo:
Linda Pufl, Vaphet Kotto,
Terry Lester.
V vozilo Susan Andrevvs se je
zaletel hitro vozeči avto, ki je po
nesreči odpeljal. Vendar se je
Susan ta dogodek veliko bolj
dotaknil, kot je bilo videti na
začetku. Ko je poročala o nesre-
či, je prepoznala voznika Eddie-
ja Reevesa, znanega po treh
umorih med ropanjem trgovi-
ne. Susan se odloči za pričanje
na sodišču, saj je prepričana, da
ga bo spravila za zapahe.
MOJ FILM, dva
filma po izbiri
gledalcev
v petek, 8. maja, ob 20. uri
bo izbor štirih filmov ponujal
ameriško dramo Footloose
(tel. št. glasovanja: 0909161 -
156 SIT/min.), režija: Her-
bert Ross, igrajo: Kevin Ba-
con, Lori Singer, Sarah Jes-
sica Parker, ameriško kome-
dijo Črna magija (tel. št. gla-
sovanja: 0909162 - 156 SIT/
min.), režija: Daniel Taplitz,
igrajo: Anthony LaPaglia,
Rachel Ward, Judge Rein-
hold, italijanski akcijski film
Sedem gladiatorjev (tel. št.
glasovanja: 0909163 - 156
SIT/min.), režija: Bruno
Mattei, igrajo: Sybil Dan-
ning. Brad Harris, Mandy
Rice, in ameriško dramo
Razglednice iz Francije (tel.
št. glasovanja: 0909164 - 156
SIT/min.), režija: VVillard
Huyck, igrajo: Blanche Ba-
ker, Miles Chapin, Debra
Winger.
Tinta
Vsak četrtek ob 22.30 uri je
na sporedu ameriška humori-
stična nanizanka Tinta (Ink).
Režija: Jay Sandrich, igrajo:
Ted Danson, Mary Steenbur-
gen, Charlie Robinson,
Christine Ebersole, Saul Ru-
binek,
Kate in Mika sta novinarja,
ki delata za isto novinarsko
hišo in sta se pred kratkim
ločila. Ker njuna ločitev ni bila
ravno sporazumna, se izogi-
bata eden drugega. Kate se
tako celo odloči, da bo pustila
službo in se zaposlila pri dru-
gem časopisu. A ravno takrat,
ko nese odstopno izjavo šefu,
izve, da je novo delo že odda-
no, izpraznilo pa se je delov-
no mesto urednika. In tako
Kate čez noč postane Mikova
šefica...
Prizor iz filma Footloose. ki ga boste lahko gledali v petek, če bo zanj glasovalo dovolj
gledalcev.
SKRITA
KAMERA
•	Na Dnevniku Televizije
Slovenija se je minule dni
poznalo, da so voditelji in
novinarji letošnje prvomaj-
ske praznike obilno izkori-
stili za krajši dopust. Prilož-
nost, ko so bili nekateri stari
mački odsotni, so zato za-
grabili mlajši kadri. Tako je
kot voditelj osrednje infor-
mativne oddaje debitiral To-
maž Rane, ki ima že nekaj
let televizijskih izkušenj z
vodenjem Obzornikov. Te-
levizijski šefi njegovih na-
stopov še niso ocenili. Na-
dobudni zvezdnik pa je bil
po nastopih kar malce razo-
čaran, saj ga pred vrati tele-
vizijske hiše ni pričakala
množica oboževalk, kar je
menda skriti sen številnih
Holywoodarjev,
•	Dvakratna nominiranka
za najlepše oblečeno Slo-
venko Darja Orožnik, sicer
pa izkušena voditeljica tele-
vizijskega Dnevnika, takih
skritih želja nima. Svojo za-
sebnost skrbno čuva tudi
pred številnimi občudovalci.
Priznava sicer, da ji je všeč,
ko jo slikajo, vendar je to
zanjo le del posla. Darja je
menda razočarana, ker je
tega posla premalo. Ali
manj dela na TVS pomeni
manj zaslužka, redakcija
Skrite kamere ni ugotovila,
nekaj pa je jasno: če svoje
face ne slikaš vsaj dvakrat
na teden, gre lahko popular-
nost, za katero se grebejo
številni mladi televizijski ka-
dri, hitro po gobe.
•	Urednik športnega pro-
grama na TVS Marjan Lah,
ki je na pot televizijske slave
krenil pred 25. leti iz Spod-
nje Rečice pri Laškem, je
zadnje dni zrasel na višino
košarkaškega centra in kar
žari od veselja. Prenosi ho-
kejskih tekem slovenske re-
prezentance na svetovnem
prvenstvu skupine B v Ljub-
ljani so namreč po številu
gledalcev prekosili vse od-
daje, ki so bile ob istem času
na programu konkurenčnih
televizij. Treba je priznati,
da so televizijci, pod taktir-
ko legendarnega režiserja
Staneta Škodlarja, svoje de-
lo vendarle opravili zelo
profesionalno. Gledalci se
bojijo, da bodo samozado-
voljni televizijci zdaj spet ne-
kaj časa spali na lovorikah.
•	Rosvita Pesek, mlada in
prodorna novinarka nacio-
nalne televizije, je na hudi
preizkušnji. Konkurenčna
hiša TV 3, ki, kot kaže, vstaja
od mrtvih (s pomočjo denar-
ja desne politične opcije), ji
namreč ponuja šefovsko
mesto v informativnem pro-
gramu. Nemara bo Rosviti
pri odločitvi, ali naj zapusti
nacionalko, pomagala na-
grada Jurčičevega sklada, ki
jo je prejela letos. V obrazlo-
žitvi so namreč zapisali, da
nagrado podeljujejo za
spodbujanje resnicoljubno-
sti v slovenskem novinars-
tvu. Kje bo torej Rosvita, ki je
prava Štajerka, doma s Pra-
gerskega, poslej iskala resni-
co? Dobronamerni prijatelji
so ji svetovali, da naj, preden
se odloči za eno ali drugo
televizijo, poskusi z vinom.
36
GLASBA
Za vse, ki imajo radi regrat
z »utrinkom«, prvim albumom, je
skupina Kontrabant padla v glasbeno
sceno, svojo pravo pomlad pa je doča-
kala z drugim albumom, kaseto in CD-
jem, »Regrat u salat«.
Regrat u salat je delo petih glasbeni-
kov. Prlek, ki živi v Murski Soboti in se z
violino ukvarja že desetletja, je Janko
Prelog. Z Gorenjske, iz Preserij pri Ra-
domljah, sta brata Vrenjak. Janez obvla-
duje tolkala in ropotala. Med drugim
igra na nože, bobne, žlice... Urh je obi-
čajno najboljši drugi glas, a svoje drugo
mesto pri petju nadoknadi s prvo kitaro
in s prvim in edinim banjom. Madžar
Bela Somi, ki živi v Domžalah, igra
harmoniko in poje. Vid Klančičar iz
Dolenjskih Toplic igra klavir, bobne, ki-
taro, igra bas in poje.
Na novem albumu Regrat u salat so
zelo raznovrstne skladbe. Odgovor, kdo
jih je ustvaril, se skriva v pesmi »Kontra-
bant je bil«. Sicer pa se v »Večnem pote-
puhu« družijo s klošarji, »Kaj naj storim«
je izpoved o težavah skozi oči šolarja,
»Cigani grejo«, »Žabjak«, »Kralj lahkih
žensk« nakazujejo svobodne in popot-
niške duše Ciganov in verjetno tudi us-
tvarjalcev. Na albumu Regrat u salat so
tudi skladbe »Moj otrok«, »Samo zate«,
čisto nasprotje žurerskemu »Antoniu
Vargi« in instrumentalnem »Reefu« pa je
»Pesem za Marijo«.
Fantje bodo v kratkem posneli tudi
video spot za naslovno skladbo Regrat u
salat.	S.B.
Pet let
Štajerskih
rogistov
Štajerski rogisti so ko-
nec aprila proslavili peto
obletnico delovanja. Pred
prazniki so v Novi Cerkvi
pripravili slovesen kon-
cert in podelitev priznanj
ter Galusovih značk. Pred-
stavili so se tudi pevci iz
Skal in rogisti s Ptuja.
Ideja o ustanovitvi skupi-
ne lovskih rogistov se je po-
rodila Viktorju Kovaču, ki je
pred tem 10 let igral pri Celj-
skih rogistih. Na gostovanju
Nemčiji se je Viktor seznanil
z zanj novim načinom igra-
nja na rogove, Es izvedbo.
Viktor je zaradi nesoglasij
odstopil od Celjskih rogistov
in pridobil nove člane: Darka
Piliha, Ivana Planinšca, Uro-
ša Grada in Franca Purgaja.
Prvič so nastopili na lov-
skem občnem zboru na Do-
brni. Uspešnim rogistom so
se pridružili še Klemen Kot-
nik, Franc Čakš, Tomo Vi-
denšek. Marko Gunzek in
Matej Grajželj, hkrati pa so
se poimenovali za KUD Šta-
jerski rogisti, ki so v Sloveniji
edini, ki igrajo v Esjzvedbi.
V petih letih so Štajerskih
rogisti imeli prek 190 nasto-
pov po vsej Sloveniji, nekaj
pa tudi v Avstriji in Italiji.
Vehkokrat so igrah na Hu-
bertovih mašah (Hubert je
zaščitnik lovcev), pogrebih,
porokah, obletnicah lovskih
družin, različnih otvoritvah
in številnih drugih priredi-
tvah. Štajerski rogisti so po-
sneli tudi kaseto.
ANA-MARIJA BOSAK
Bohorcevi Spomini na mladost
Imenitni harmonikar in
muzikant s srcem in dušo
Jože Bohorč (z glasbo se
ukvarja že 30 let) je izdal
drugo samostojno kaseto
Spomini na mladost. Na ka-
seti, ki jo je izdal pri založbi
Zlati zvoki, je deset skladb.
MMHflgjfe^^
Ansambel Jožeta Bohorča
sestavljajo poleg vodje še Pe-
ter Frece (klarinet), Ivan Ula-
ga (bariton in bas kitara) ter
Jaro Grajžl (kitara), novost
pa je kvartet pevcev, ki ga
sestavljajo Ivan Škratek, Jo-
že Bohorč, Bojan in Franc
Bezgovšek.
Jože Bohorč upa, da bo tudi
druga kaseta dosegla podo-
ben uspeh pri poslušalcih kot
prva Štajerska ohcet, za kate-
ro je pri založbi Zlati zvoki
dobil srebrno in zlato ploščo.
V teh dneh pričakujejo prvi
CD, na katerem bodo uspešni-
ce s prve in druge kasete. Pro-
mocijo bo Jože Bohorč s prija-
telji pripravil 16. maja pod Rif-
nikom, kjer bo ob mnogih go-
stih sodeloval tudi Henček.
■■»■■»»■■■■I T. VRABL
Dobrodelni koncert v Treh lilijah
Gasilci Vrha nad Laškim
so se tudi letos odločili za
dobrodelni koncert. Lani so
na različne načine zbirali
sredstva za nakup novega
vozila, letos pa imajo namen
svojo orodjarno dopolniti še
z najsodobnejšo visokotlač-
no črpalko, s katero bi zara-
di pomanjkanja vode zmanj-
šali njeno porabo in dosegli
boljše učinke gašenja.
Z dobrodelnim koncertom,
ki so ga letos zaradi velikega
povpraševanja prestavili iz dvo-
rane Kulturnega centra v Tri
lilije, imajo namen zbrati prepo-
trebna sredstva za črpalko, ki
stane preko milijon tolarjev.
Koncert z naslovom Ne boj
se za pomoč, mi bdimo dan in
noč, bodo gasilci iz Vrha pri-
pravih v četrtek, 21. maja, ob
18.30. Nastopili bodo an-
sambli Braneta Klavžarja,
Bratov Poljanšek, Jožeta Bo-
horča, 7. raj. Mlade frajle, Sa-
vinja in orkester bratov Štru-
kelj. Program bo povezovala
Jožica Škorja.
Vstopnice bo mogoče kupi-
ti v predprodaji v Kompasu v
Celju in Laškem, v hotelu
Hum in pri Gasilskem druš-
tvu Vrh. VLADO MAROT
Nov video spot Xenie
Xenia je končala snemanje drugega video spota. Tokrat ga je
posnela za skladbo »Tebi pojem, Slovenija« in je že na ogled.
Svoj prvi album Mama, ki je že nekaj mesecev na policah
prodajaln kaset in plošč, bo končno predstavila tudi v živo. Na
sliki: Xenija s svojim malčkom.	S.B.
Ansambel s pomočjo oglasa
Pred petimi leti so v Levcu
ustanovili ansambel Savi-
nja, ki mu je dal ime prof.
Ivan Sivec. Prosili so ga za
nekaj tekstov in predlagal je,
da se imenujejo po Savinji,
ker so ob njej doma.
Ansambel vodi Mitja Jan-
kovič: »Začelo se je preko Sa-
lomonovega oglasnika, ko
sem našel prvega glasbenika
in tako je kmalu nastal trio s
pevko in pevcem. Ta nas je
kmalu zapustil in ostali smo
štirje, ki smo pred kratkim v
studiu MIMIK Mira Klinca v
Libojah izdali prvo kaseto in
CD z naslovom Žlahta - raztr-
gana plahta.«
Obletnico in prvo kaseto je
ansambel proslavil z lepim in
izredno dobro obiskanim
koncertom v Petrovčah, kjer
so kot gostje nastopili Mlade
frajle, Jože Bohorč s prijatelji,
Rečiški vokalni kvartet in Klo-
basekov Pepi in Podhomski
Joža (Miro Kline in Jože Ga-
lič), ki sta poskrbela za hu-
mor. Ansambel Savinja veliko
nastopa in povsod ga poslu-
šalci lepo sprejmejo. V zad-
njem času precej sodeluje z
Mladimi frajlami, saj si zaradi
bolezni pomagajo tudi pri iz-
menjavi nastopov. Pri kaseti
in CD so največ melodij napi-
sali Miro Kline in Mitja Janko-
vič, eno, zabavno, pa je dodal
Franc Podbrežnik. Teksti so
delo Vere Šolinc, Ivana Sivca
in Tonija Gaberška. Pred an-
samblom Savinja je zdaj dru-
go, zrelejše obdobje. »Otroš-
ke« bolezni so preboleli in to
je dobra popotnica za nove
uspehe, predvsem pa lep
sprejem pri občinstvu.
T.VRABL
GOSTISCE PRI MIHCU
Sprejemamo prijave za
4. SREČANJE ANSAMBLOV
AMATERJEV SLOVENIJE,
ki bo 7. junija 98 ob 11. uri v gostišču »Pri Mihcu« Jože
Ob gozdu 3, Celje.	'
Prijavite se po telefonu: 063/451-414 ali 063/485-313 (Draj
Sivka) do 1. junija 98.
FANTJE IN DEKLETA,
KORAJŽAVEUA!
Odbor 34. tradicionalne turistične prireditve PIVO in
CVETJE pri Turističnem društvu Laško
in
Odbor za obujanje, ohranjanje in prikazovanje starih
ljudskih šeg in delovnih opravil občine Laško
pripravljata in organizirata
OHCET PO
STARI ŠEGI
Za izvedbo ohceti iščeta par, ki bi se poročil na omenjeni
prireditvi v nedeljo, 12. julija 1998 ob 10. uri v Laškem.
Prednosti pri izboru ima par oziroma eden izmed parov, ki bč
iz laške občine.
Zadnji rok za prijavo je 24. maj 1998.
Pisne prijave z vašimi osebnimi podatki in kratko predstavitvij(
pošljite na naslov: Turistično društvo Laško, Trg svobode 7;
Laško, s pripisom »za ohcet«.
Izbor para opravi Odbor. O izidu bodo pari obveščeni 40 dn
pred ohcetjo.
Darila mladoporočencema na lanski prireditvi so prispevali:
Turistično društvo, Pivovarna d.d., Občina Laško, Zdraviliš-
če, Kulturni center, Kompas Celje - p.e. Laško, Zlatarstvo
Guček, Izbira Laško - Trgovska družba d.d., Kmetijska
zadruga, Komi trade d.o.o., TIM Laško, Paron d.o.o.,
Cvetličarna Cokan, prodajalna Ježel^in Računalniško
podjetje BIRO TEAL, vsi iz Laškega.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo in jih vabimo, da se
nam pridružijo tudi v letošnjem letu.
Turistično društvo Laško
PETICA
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Pri »narodno-zabavni« založbi Zlati zvoki je izšel LP prvenec
jlade slo-dance zasedbe FREE STYLE. Na zgoščenki »Pokliči
je nocoj« je dvanajst (za domače razmere) precej posrečenih
jtil(otnih plesnih kreacij, ki jih poleg solidne produkcije (studio
j[e, Celje) odlikuje še simpatični glas »Vesele Štajerke« Loti
!lavs, ki pa ga večkrat zmoti še zdavnaj preživeto štanc-repanje.
2, junija bo končno le izšel
^en izmed najbolj zaželenih
J pričakovanih albumov le-
ošnjega leta. Gre seveda za
lOV studijski izdelek čikaške
točk zasedbe SMASHING
fUMPKINS, ki bo nosil naslov
lAdore«, zapolnjen pa bo s
letnajstimi popolnoma novi-
mi kreacijami, ki so nastale v
»lavi pevca, kitarista in šefa
lenda Billya Corgana. Ta je bil
f avtor večine skladb z mega
uspešnega dvojnega LP-ja
»Mellow Coolie And The Infi-
nite Sadness«, s katerim so se
»razbite buče« pred slabimi
štirimi leti zapisale med najus-
pešnejše in najkreativnejše
ročk bende devetdesetih.
Na 33. podelitvi nagrad
COUNTRV MUSIC AVVARDS,
ki se je zgodila prejšnjo sredo v
Nashvilleu, sta spet blestela
Garth Brooks in Tim McGraw.
Slednji je s podelitve odnesel
kar štiri nagrade (single leta,
pesem leta, video leta, vokalna
izvedba), najprestižnejša na-
grada - zabavljač leta - pa je že
petič pristala v rokah Gartha
Brooksa. Med nagrajenci velja
omeniti še veterana Charliea
Danielsa (za življenjsko delo),
duo Brooks&Dunn (skupina le-
ta), Trisho Yearwood (pevka
leta) in Georga Straita (pevec
leta. album leta).
Sredi tega meseca se bo z
novim albumom »Family Af-
fair« na glasbeno sceno spet
vrnil nekoč najpopularnejši in
najbolje prodajani rapper MC
HAMMER, ki se ga spomnimo
po mega uspešnicah »U Can't
Touch This«, »Pray«, »Addams
Groove«, »Too Legit To Quit« in
»Have You Seen Her«.
Prvič po trinajstih letih bodo
v ameriškem mestu Atlanta
prihodnji mesec spet skupaj
nastopili originalni člani v prvi
polovici osemdesetih zelo pri-
ljubljenega angleškega pop
kvarteta CULTURE CLUB. Pe-
vec Boy George, bobnar Jon
Moss, kitarist Roy Hay in basist
Mikey Craig bodo na precej
intenzivni ameriški turneji pro-
movirali dvojni retrospektivni
album, ki ga bo založba Virgin
na trg lansirala še pred začet-
kom poletja.
Ob izidu nove plošče »Ne-
oangelij« posavskih alter oča-
kov DEMOUTION GROUP bo-
do slednji ob spremljavi »skriv-
nostnih« gostov v petek, 15.
maja, ob 22.25, nastopili v po-
pularni oddaji »Izštekani na
Radiu Slovenija«.
V Rovinju so konec prejšnje-
ga meseca podelili nagrade
PORIN - hrvaške inačice slo-
venskih Zlatih petelinov. Veči-
no nagrad so spet pobrali stari
znanci hrvaške glasbene scene
(Parni valjak, Oliver Dragoje-
vič, Dino Dvornik, Josipa Lisac,
Psihomodo Pop, Putokazi..).
Iz ostankov skupine Bad
Best, ki je lani v angleščini po-
snela nizkoproračunski debi-
tantski album (tako zvočno
kot idejno), je nastala skupina
KANTOR, ki bo po mnenju
tistih, ki (na-žalost) posredno
in neposredno oblikujejo po-
dalpsko glasbeno sceno, nado-
mestila vedno bolj usihajoče
Pop Design. Da bi bila zame-
njava na vrhu tovrstne domače
produkcije kar najmanj boleča,
sta poskrbela Bor Zuljan in To-
ne Košmrlj, ki s skupino v stu-
diu Tivoli pospešeno priprav-
ljata skladbe za prvi album.
Na velike ameriške odre pa
se bo po skoraj enoletni absti-
nenci sredi tega poletja spet
vrnila tudi CELINE DION. Ka-
nadska diva bo svojo še ved-
no zelo aktualno ploščo
»Lefs Talk About Love« to-
krat promovirala pod okri-
ljem sponzorja Ericsson, tudi
v naših krajih precej znanega
izdelovalca mobilnih telefo-
nov.
Še pred koncem tega leta se
bo na policah trgovin z nosilci
zvoka znašel »live« album le-
gendarne londonske punk
zasedbe THE CLASH. Mick
Jones, Paul Simon in Joe
Strummer pod okriljem za-
ložbe Sony že zbirajo skladbe
s treh koncertov, odigranih
1976 (Roadhouse, London),
1978 (Odeon, Levvisham) in
1982 (Shea Staduim, New
Vork), večino izmed teh pa
bomo že avgusta lahko slišali
tudi v posodobljenih verzijah,
ki so jih za album »Straight To
Hell«, posvečen skupini
Clash, posneli znani glasbeni-
ki z obeh strani velike luže
(Moby, Primal Scream,
Tricky, Ice Gube, Tom Waits,
Leonard Cohen...).
Med 7 in 9. avgustom se bo
v klubu Uljanik v Pulju letos
še šestič zapovrstjo dogajal
festival ART&MUSIC. Ročk
skupine, ki bi rade sodelovale
v glasbenem delu programa,
se lahko do 15. maja prijavijo
na izbirni natečaj. Prijavi pri-
ložite še kaseto z vsaj tremi
skladbami, biografijo, foto-
grafijo in kontaktni naslov,
vse skupaj pa pošljite na na-
slov: A&M Festival, p.p. 201,
52100 Pula.
Danes bo v največji ljub-
ljanski diskoteki Planet Life
(ex-Dakota) nastopila »naj-
boljša in najbolj utrgana«
ročk zasedba vseh časov THE
CRAMPS.
Tri dni kasneje, v nedeljo, 10.
maja, pa bo v klubu Channel
Zero na Metelkovi v Ljubljani
nastopil »najbolj nor bend Mil-
waukeeja« WANDA CHROM&-
LEATHER PHARAOHS.
STANE ŠPEGEL
Na letošnji rojstnodnevni zabavi brunejskega sultana, najbo-
gatejšega človeka na svetu, bo nastopil britanski dekliški kvar-
tet ALL SAINTS. Za en sam nastop naj bi sestri Appelton, Nicole
in Natalie, Shaznay Lewis in noseča Mel Blatt (njen izvoljenec je
Stuart Zender iz skupine Jamiroquai) prejele kar milijon angleš-
kih funtov (1,6 mio dolarjev), za podobno vsoto pa je brunejski
sultan v svoje palače pred leti zvabil že Michaela Jacksona,
Eltona Johna, Roda Stevvarta in skupino Simply Red.
Na veliko koncertno turnejo pa se bodo v bližnji prihodnosti
(septembra) podali tudi britanski prvaki temačnega elektro-popa
DEPECHE MODE. Turnejo bo pospremila že nekaj časa napovedo-
vana zbirka hitov, ki jih je ta basildonski bend nanizal med leti 1986
in 1998. Kot je že v navadi bo na kompilaciji »For The Masses« tudi
nova skladba »Only When I Lose Myself«, ki so jo Martin Gore,
Andy Fletcher in David Gaham posneli prejšnji teden pod taktirko
producenta Tima Simeona, ki je sooblikoval tudi zvok njihovega
lanskega albuma »Ultra«.
20 VROČIH RC
TUJA LESTVICA
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TUJE LESTVICE
38
IZ OTROŠKEGA SVETA
Starši in otroci skupaj na Mrzlici.
Dnevi odprtih vrat
lil. osnovne šole
čas je postal neusmiljen so-
vražnik našega bivanja in do-
brih medčloveških odnosov.
Vedno več je časovnih stisk,
vedno več ljudi lovi jutro z
večerom.
Tako smo letos nagovorili
starše naše šole, ko smo jim
ponudih kar 25 različnih de-
lavnic v treh dneh odprtih
vrat. Želeli smo zaustaviti čas,
se posvetiti drug drugemu in si
polepšati predpraznične dne-
ve.
Zdaj lahko rečemo, da nam
je uspelo. Pestra vsebina je
privabila lepo število staršev.
ki so skupaj z otroci preživlja-
li prijetne in ustvarjalne tre-
nutke.
Ustvarjali so v ustvarjalnici
zabavnega pisanja, v deželi
»klobučariji« so izdelovali lut-
ke za novo lutkovno predstavo
in nas presenetih s svojimi
bogatimi idejami, v likovnem
svetu ustvarjali velikonočne
okraske za polepšanje doma,
v delavnicah ljudske obrti ob-
likovali košarice iz lesenih le-
tvic in suhe rože, šivali med-
vedke za bolne otroke Kli-
ničnega centra in zbrali igra-
če za celjski bolnišnični
otroški oddelek, se sproščali
z glino itd. Starši in otroci so
se družili v športnih aktivno-
stih, šli skupaj na Mrzlico,
plesali ljudske plese in sku-
paj s pesnikom Tonetom
Pavčkom potovali po čudovi-
ti Dolenjski.
Zatrdimo lahko, da smo
presegli okvir klasičnih odpr-
tih vrat. Staršem nismo želeli
pokazati klasično šolsko de-
lo, temveč z bogatimi, ustvar-
jalnimi vsebinami obogatiti
naše druženje, zaustaviti čas
in se posvetiti drug drugemu.
Bilo je ustvarjalno, razgi-
bano in veselo in danes smo
prepričani, da trud naših uči-
teljev, ki so vodili ustvarjalni-
ce, ni bil zaman.
MARIJANA KOLENKO
Kaije
knjiga?
-	Najmanjša stanovanj-
ska stavba na svetu z naj-
več prebivalci. V knjigah
je toliko prebivalcev, da
jih ne štejejo. Poimenova-
h so jih s skupnim ime-
nom BESEDE. Živali in
rastline pa so poimenovah
za ločila. Ker je tu mnogo
prebivalcev, se kar naprej
dogaja nekaj zanimivega,
romantičnega ali vzburlji-
vega. (Veronika)
-	Otroški vrtec za črke.
(Klavdija)
-	Zakladnica lepih misli.
(Jerneja)
-	Mnogim je pripomo-
ček do večjega znanja, za
nekatere pa le papir. (Ida)
-	Besedilo, sestavljeno
iz 25 črk naše abecede.
(Katja)
Največji sovražnik
otrok. (Sandra)
-	Predmet, ki trdno spi
na polici in se ob stiku s
porednimi otroki spreme-
ni v prah. (Majda)
-	Nema učiteljica. (Met-
ka)
-	Predmet, ki ne more
živeti brez bralcev. (Al-
ma) ^
-	Je kup slame s polno
raznolikih besed. (Tanja)
-	Je zapeljivka. Prevza-
me te in je kakor mamilo.
Ima več okusov. Včasih je
sladka, včasih grenka, tu-
di slana. Osvoji ti dušo in
dokler je ne prebereš, se
težko ločiš od nje. (Tinka)
Novinarke OŠ Polzela
Nikoli sami
človek je družabno bitje. To
pomeni, da ni ustvarjen za to,
da bi bil sam. Včasih si po
naporih zaželi nekaj miru in
samote, da si odpočije.
2. nagrada za najboljši
spis na natečaju Območne
organizacije Rdečega križa
Laško na temo »Nikoli sa-
mi«.
Ne želi pa biti osamljen
brez prijateljev, otrok, sorod-
nikov, zakonskih partnerjev,
zabave in pozornosti okolice,
v kateri živi. Žal pa današnji
način sodobnega življenja,
ko se vsi pehajo za denarjem,
lepimi avtomobili in veliki-
mi hišami povzroča to, ^
pozabljamo predvsem na m
tarele ljudi. Ti ostareli Iju^
večinoma živijo v domow
za ostarele, kjer osamlje^
pozabljeni skoraj od vseh,^^
kajo svoj konec. Sama sd
bila z baletno skupino in glj
dališkim krožkom že večkr,
v domu ostarelih v Loki p
Zidanem Mostu. Videla sen
da so bili naših obiskov j
nastopov zelo veseli, marsil
do je imel solzne oči. Mnogo
krat ni treba storiti veliko, d
bi nekoga razveselili, zade
stuje že prijazen nasmehi
lepa beseda.
AUAKARL0VŠEK4.1
OŠ Marjana Nemca, Radeii
Moj napuh je počil
v naši vasi je bilo tekmova-
nje z rolko. Ker sem dobil za
rojstni dan novo rolko, sem se
odločil, da se bom prijavil na
tekmovanje. Začelo se je v
popoldanskih urah. Staršem
sem povedal, da me lahko
gredo gledat, če želijo. Pred
začetkom tekmovanja smo
imeli še generalko. Prijate-
ljem sem rekel, da bom zago-
tovo zmagal. Vsi so se mi
smejali in me začeli klicati
»Dejan rolka«, jaz pa sem se
samo smejal in že sem se videl
na zmagovalni stopnički.
Končno je napočil čas tekmo-
vanja. Gledalcev je bilo zelo
veliko, med njimi so bih moji
navijači. Štarter je dal znak,
naj gremo na svoja mesta. S
piščalko je naznanil začetek
tekmovanja, pognal sem se,
kolikor sem imel moči. Hotel
sem biti med prvimi. Prijate-
lja sem odrinil, da je padel in
se močno udaril. Gledalci so
začeli žvižgati. Tekmovanje
so morah prekiniti, ker si je
prijatelj zlomil nogo. Vedel
sem, da nisem ravnal prav in
sem se počutil osramočenega.
DEJAN GROBELNIK, 4. b
OŠ Petrovče
Budilka pripoveduje
Nekega dne sem jaz, budilka, hotela zbuditi Janeza, ki je zelo
trdno spal. Smrčal je kot medved in se premetaval kot krokodil.
Naenkrat se je obrnil in me sunil na tla. Od jeze sem začela
zvoniti, a sem kmalu ugotovila, da me ne sliši, ker je bila na
meni rjuha.
Končno se je zbudil. Mislila sem, da me bo odgrnil, a se je šel
najprej umit. Potem je prišel nazaj v spalnico. Namesto, da bi
me odkril, je name stopil in sedaj sem v bolnišnici, ki se
imenuje urarstvo.
Tu me bodo pozdravili. Mogoče bom nekoč lahko spet
tiktakala in budila Janeza.	ŽIGA HORVAT, 4. b
I. osnovna šola Celje
Vezaiica gizdalinka
Gizdalinka je bila vedno lepo urejena. Imela je lepe, dolge
in skuštrane lase. Vsi so jo občudovali. Vedno je bila naličena
po celem obrazu. Nosila je zelo kratka krila, da so vsi gledali
za njo. Ko se je oblekla in naličila, je odšla v disko. Tam pa je
pela. Vsi so ji vzklikali in ploskali. Sprejeli so jo. Rekli so ji,
da lahko posname videospot. In res! Posnela je videospot.
Čez eno leto pa je imela že svojo kaseto. Uspelo ji je in
postala je zvezda.	ANJA MAHNE, 3. a
OŠ Petrovče
Nastop na otvoritvi razstave Spominek občine Vojnik.
Frulice
Na OŠ Dobrna že tretje leto deluje instrumentalna skupina Frulice pod vodstvom mentorice
Gordane Sikošek. Skupino sestavljamo glasbenice, stare od 10 do 12 let. Učimo se otroške,
narodne in umetne pesmi. Svoje znanje smo že pokazale v hotelu Dobrna, na šolskih prireditvah
in ob večjih praznikih. Ob novem letu smo razveselile bolne otroke v Bolnišnici Celje. Videli in
slišali ste nas lahko na televiziji in Radiu Celje.	ŠPELA PAVLIN
Naši hrčki in paličnjaki
Pri-biološkem krožku ima-
mo hrčke. So zelo nagajivi.
Samec Sem je nekaj časa kr-
voločno grizel. Ugriznil je
kar nekaj učenk in učencev,
celo do krvi. Potem se je tega
odvadil. Zdaj je Sem prav
priden. Damo ga zraven sa-
mičke in mladičkov. Včasih
sta si s samico Ziko precej v
jezi in med njima nastane
pravi pretep.
Zika ni preveč ljubezniva
do svojih mladičev. Eden od
mladičev nam je padel iz
škatle in si je pri tem zlomil
zadnjo nogo. Zika ga ne pu-
sti, da bi se ubogi revček ule-
gel in zaspal v gnezdu. Kar
naprej ga je odganjala. Ima-
mo pet mladičev. Eden j
črn, drugi črnobel, ostali ti
je pa so beli. Vsak dan ji
zamenjamo vodo in hram
Med sestankom učitelje
biologije so hrčki pregrizi
mrežo in se napotili na potei
po razredu. Naša učiteljic
je bila vsa prestrašena. Z mu
ko jih je spravila nazaj i
škatlo. Naši hrčki pa so sf
odpravili na obisk tudi v te
rarij k paličnjakom. Pregriz
li so zaščitno mrežo terariji
in se spravili nad orjaškegJ
avstralskega paličnjaka. Ko
maj smo jih spravili spet ven.
MONIKA ZUPANC, 5. i
OŠ Polzeli
Doživljaji moje
mame
Nekega dne sem šla v Celjf
kupiti hrčka za šolo. Kupf'
sem ju in odnesla k mamici'
trgovino. Bila sta v škatli.
sem šla na trening.
Vse je bilo v redu, dokl^'
se ni en hrček pojavil sreii
butika. Ko ga je mami zaglf'
dala, je komaj lovila sap"^
saj ne mara živali. Drugega
je našla pod neko polico i''
oba je spravila nazaj v škat'
lo. Škatlo je zalepila. Amp^^
to ni nič pomagalo. Hrčka st^
spet ušla.
Mami je našla trdo škatla
in ju spravila noter. Kin^li
so prišle stranke. Med n]^"
je mami zasledila tudi hrčk^
Zdaj ju je spravila v velf^"
škatlo in odšla domov ^^
Polzelo. Med potjo je r^z
mišljala, kaj bi storila, če t"
hrčka zagledala med nog^'
mi. Ko je prišla domov, r
rekla:»Nikoli več!«	.
SANDRA PETRANOVIČ, 7
OŠ Polze'^
PETICA
V MODNEM VRTINCU
39
Modni trend? Tokrat raje ne«*«
Od doslednega posnemanja modnih trendov do izgube lastne identitete
Lastnosti mode kot so
preminjanje, obujanje sta-
^gj in uvajanje še nevide-
jfga ji pomagajo pri ustvar-
janju izmišljenih revivalov.
Ijo se na tem mestu že kdove
liolikič vprašamo, s čim nas
ujinerava moda presenetiti
J, prihajajočih mesecih od-
Ijjjajočega tisočletja oziro-
ali nam bo magična let-
pica 2000 prinesla tudi radi-
l^jlne spremembe, je odgo-
,or jasen in logičen: Ne!
Velika kreatorska imena se
jeveda ne bodo umaknila z
modnega prizorišča, ne bo se
spremenil okus, usmerjen na
potrošnika, niti protokol
modnih predstavitev niti trgo-
vina niti hierarhija. Mogoče
nekoč, danes in jutri pa goto-
vo še ne.
Torej - naj so stresi, adre-
nalin in navdušenje ob prika-
zovanju novih modnih tren-
dov še tako pristni, mirno
lahko rečemo, da je to, kar
ohranja modo pri življenju,
prav njena paradoksalnost in
kratkotrajnost. Ali - trendi, ki
to bili še do včeraj skregani z
Estetsko skladnostjo, primer-
nostjo in izvirnostjo, so lah-
ko danes najboljši zavezniki
eh pojmov. No ja - če razu-
nemo tovrstne spremembe
foi »samo, da se nekaj nore-
ga dogaja«, prav. Ob tem pa
Be bi smeli pozabiti na iden-
titeto posameznika. Prepo-
gosto se namreč dogaja, da
se posamezniki poistovetijo
z določenim modnim idea-
lom - oblikovalcem, njihovi-
mi videnji lepega, njihovimi
modeli iz modnih stez in ča-
sopisov... In ob tem pozabijo
na svoja hotenja, oblikovanje
vizualne podobe, skratka,
pozabijo graditi svojo lastno
identiteto.
Zato - če moda denimo pra-
vi, da sodijo k salonarjem z
visoko peto kratke bombaž-
ne nogavičke v kontrastni
barvi, zaprite oči, predstav-
ljajte si sebe v tovrstni opravi
in če vidite estetsko simpatič-
no podobo - zakaj pa ne? Če
pa uzrete hecno prismodo, ki
se obupno trudi le posnemati
najnovejše trende, odgovor
seveda poznate.
Ali - čeprav so svetleči se
materiali in drzni izrezi na
oblekah letošnje sezone nad-
vse aktualni tudi za dnevne
priložnosti, ga lahko močne
»pihnete mimo«, če se boste
tako oblečene podale z naku-
povalnim vozičkom med plo-
čevinkami paradižnika in
mehčalca za perilo.
Tudi nova modna linija, ki
je še najbolj podobna neza-
robljenim, razcefranim oziro-
ma nasploh nedokončanim
oblačilom, ali pa pleten bre-
zrokavnik, oblečen čez klasi-
čen hlačni kostim, nista zago-
tovilo, ki bo okolico prepriča-
la o vaši izjemni modni osveš-
čenosti...
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Prva ali druga »proba« pri šivilji? Ne, to je že končni izdelek.
Res pa morate biti dovolj karizmatična osebnost, da boste z
njim prepričali tudi okolico.
0'e mladenka pleten telovnik
^^otoma oblekla čez suknjič
^ncga kostima? Avtorja Ui-
^^o Soprani in Missoni pra-
da ne. Pa vendarle, če
dobro premislimo...
Tudi če je nakupovalni voziček barvno usklajen s satena-
sto obleko, pa slednja vendarle ne sodi med trgovske
police.
Nagrade meseca aprila:
Parfum podjetja Weitnauer iz Ljubljane: Tilčka Mastnak,
Cesta na Svetino 5, 3220 Štore.
Darilni bon podjetja Papillon iz Celja za nakup metražne-
ga blaga v vrednosti 5.000 tolarjev: Milena Jurgec, Keršova
10, 3212 Vojnik.
Darilni bon za 5.000 tolarjev podjetja L&G iz Celje za
nakup blaga v prodajalni Modna galerija v Celju: Marija
Korošec, Japljeva 8, Celje in Suzana Košir, Lipovec 6, 3211
Škofja vas.
Anketno nagradno vprašanje maja
KATERO PRAVILO JE ZA DOBRO OBLAČENJE NAJPO-
MEMBNEJŠE?
a)	preprostost je ključ do elegance;
b)	trendi se spreminjajo, stil pa ostaja;
c)	mladost se nadomešča s šarmom;
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:...............................
Starost: .........................................
Točen naslov: .................................
............................................Tel. št.
Judita Treppo - najbolje
oblečena Slovenka leta
Osrednja gostja zadnjega
modnega vrtinčenja na Ra-
diu Celje je bila letošnja
uradno najbolje oblečena
Slovenka, bivša manekenka,
germanistka in stilistka pre-
hrambenih izdelkov - Judita
Treppo.
Čeprav Judita Treppo rada
poudari, da obožuje modo, ni
zgolj njena suhoparna inter-
pretatorka. Modni trend
sprejme le, če ustreza njeni
osebnosti, življenjskemu stilu
in estetskim merilom. Za sle-
herno priložnost izbere obla-
čilo in ustrezne dodatke, kot
ji narekuje tudi njeno trenut-
no razpoloženje. Zato deluje
brezhibno elegantno tako v
delovnem kombinezonu, po-
slovnem hlačnem kostimu ali
večerni toaleti.
Za slavnostno podelitev na-
slova najbolje oblečene Slo-
venke ji je večerno obleko
podarila prestižna modna hi-
ša Cerruti oziroma njen last-
nik, gospod Nino Cerruti, ki
jo je spomladi tudi povabil v
Pariz na ogled njegove najno-
vejše kolekcije oblačil Cerutti
Arte.
Na vprašanje, zakaj se je
sorazmerno zgodaj (v začet-
ku osemdesetih let) odrekla
manekenskemu poklicu, kjer
je bila zelo uspešna tudi v
tujini, je odgovorila:
»Začutila sem, da sem se na
tem področju izpela in obrni-
la sem nov list v svojem živ-
ljenju. Čeprav občudujem
mnoga kreatorska imena iz
modnega sveta, se ne vidim v
vlogi njihove reklame. Če se
človek obleče natančno tako.
kot je na fotografiji v mod-
nem časopisu, je to same ab-
solutno pomanjkanje indivi-
dualne presoje in lastnega
okusa. Človek, ki se želi do-
bro obleči, mora imeti - ne le
goro oblek oziroma denarja
zanje, temveč predvsem do-
bršno mero lastne kreativno-
sti, nekaj občutka za humor,
nekaj prostora za sanjarje-
nje...«
»...in najbolje oblečena Slovenka je...« Trenutek po razglasi-
tvi: Judita Treppo v slavnostni kreaciji Damjane Marinič
Gerbec.	Foto: Stane Jerko.
40
ZA AVTOMOBILISTE
Novi BMW serije tri
na siovensicem trgu
Slovenski avtomobilski trg
se dokaj naglo polni z letoš-
njimi novostmi. Med drugim
bo 15. maja stekla prodaja
novega BMW serije 3, avto-
mobila, ki je za nemško av-
tomobilsko hišo izjemnega
pomena, saj je to najbolj
množično vozilo.
Novi BMW serije 3 se nav-
zven od prejšnje oziroma še
sedanje izvedenke prav bis-
tveno ne razlikuje, čeprav pri
BMW pravijo, da je nov tako
rekoč vsak vijak. Avto ponuja
zelo kompaktno zunanjo po-
dobo, zelo kratek zadek, med
oblikovne posebnosti pa med
drugim štejejo tako imenovani
ledvički, ki sta sedaj sestavni
del motornega pokrova, in
spodnji, valoviti rob prednjih
luči. Avto je višji, daljši in tudi
širši v primerjavi s prejšnjo
različico, poleg tega je večja
tudi medosna razdalja. Nova
trojka, kot avtomobilu tudi
pravijo, je podedovala nekaj
od večje serije 5, med drugim
posamezne elemente podvoz-
ja, ki so narejeni iz aluminija.
Zasnova je ostala seveda po-
vsem nespremenjena, kar
med drugim pomeni, da ima
avto motor spredaj, pa pogon
na zadnji kolesni par.
Največ veselja s tem avtomo-
bilom ima še vedno voznik,
vendarle je že sedaj jasno, da
so pri BMW naredili vozilo, ki
bo šlo znova zelo dobro v pro-
met. Za sedaj ponujajo le limu-
zinsko izvedenko, kasneje pri-
dejo na vrsto še druge, denimo
tako imenovani compact, pa
touring, kabriolet ipd. Motor-
jev je za sedaj pet. Za slovenski
avtomobilski trg je slabo to, da
je na začetku ponudbe 1,8-litr-
ski motor, kar pomeni, da spa-
da v dražji davčni razred. Ta
motor ponuja 118 KM; za njim
se uvršča izvedenka z oznako
320i (150 KM), sledi 323i (170
KM), trenutno najmočnejša
trojka pa je 328i z močjo 193
KM. Na voljo je tudi dizelska
izvedenka. To poganja povsem
novi dizelski štiri valj nik z gib-
no prostornino 2,0 litra in moč-
jo 136 KM pri 4000 vrtljajih v
minuti.
Kot pravijo pri BMW, pride-
jo kasneje na vrsto še druge
različice, verjetno tudi z ben-
cinskimi osemvaljniki. Teh-
nounion Avto, uradni pred-
stavnik BMW pri nas, računa,
da bi lahko letos prodal kak-
šnih 800 avtomobilov serije 3 -
če bi jih dobil, kar pomeni, da
so avtomobili, ki jih imajo se-
daj še na zalogi, praktično
prodani. Znane so seveda tudi
maloprodajne cene. Tako sta-
ne 318i 4,5 milijona tolarjev,
320i je na voljo za 5,2, 323i pa
za 5,6 milijona tolarjev. Naj-
dražji je seveda 328i (6,09 mi-
lijona tolarjev), medtem ko
hočejo za 320d 4,7 milijona
tolarjev.
BMW serije 3.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj ^
avtomobilov. Prodanih je bilo 9 vozil, organizatorji pa so izdali
kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1,200 obiskova
Mercedes Benz
razmišlja o maybachu
Mercedes Benz je lani
predstavil svoje veliko vozilo
z imenom maybach kot spo-
min na nekdanjega inženir-
ja in izdelovalca avtomobi-
lov VVilliama Maybacha. To
je več kot pet metrov dolga
klasična limuzina z udob-
jem, ki naj bi dokazovalo, da
je to vozilo samo za izbran-
ce.
Najprej se je zdelo, da sei
tem projektom Mercedes zgol
dokazuje, sedaj pa je očitno
da resno razmišljajo o začetki
njegove serijske izdelave. Q
se bo načrt uresničil, poten
naj bi prvi maybach na cesK
pripeljal leta 2002, pri čeme
naj bi Mercedes za vse skupa
porabil okroglo milijard mark
V tovarni namreč ugotavljajo
da bi lahko v letu dni prodal
kakšnih 2000 maybachov, ka
naj bi zadostovalo za njegoM
serijsko izdelavo. Po drug
strani pa tako Mercedes Beni
odgovarja na namero konki}
renčnega BMW, ki je med nai-
resnejšimi kupci britanske t&
varne Rolls Royce.
Evropa: dobra prodaja
Vse kaže, da gredo na
evropskih trgih avtomobili
dokaj dobro v promet, kajti
marca je bila prodaja v 17
državah Evropske unije ter
na Norveškem in v Švici za
dobrih 15 odstotkov večja kot
v enakem lanskem mesecu.
Tako so v tretjem letošnjem
mesecu v teh državah skupaj
prodali 1,43 milijona avtomobi-
lov, to povečanje pa je največje
letos. Posebej zanimivo in po-
membno je, da so šli v marcu
avtomobili izjemno dobro v pro-
met v Nemčiji, saj je bil posel
tam večji kar za 25 odstotkov,
skupaj pa so prodali 430 tisoč
avtomobilov. Pomembno je tu-
di, da se je po lanskem fiasku
prebudil francoski trg, kajti tam
je bilo marca za 21 odstotkov več
kupcev, medtem ko se je prodaja
v Veliki Britaniji povečala za 19
odstotkov. Zanimivo je, da gre
slabo v Italiji, kajti tam je bila
marčevska prodaja večja za vse-
ga 2,7 odstotka, kar morda po-
meni, da so učinki umetno
spodbujenega povpraševanja
(vlada ponuja posebne spodbu-
de pri zamenjavi starih z novimi
avtomobili) vse skromnejši.
Med avtomobilskimi tovarna-
mi se je tudi marca najbolje
odrezal Volkswagen, ki ima sicer
trenutno »v rokah« 16,6-odstotni
tržni delež. Sledi mu Fiat, ki mu
pripada 12,2 odstotka omenje-
nega evropskega trga, na tretjem
mestu pa je tokrat koncem PSA
(Peugeot, Citroen) z 11,7-odstot-
nim tržnim deležem. Marec je
bil očitno zelo uspešen mesec
tudi za nekatere druge tovarne,
kajti Mercedes Benz je svojo
evropsko prodajo povečal za
krepkih 42, Alfa Romeo celo za
50 odstotkov, medtem ko so juž-
nokorejski izdelovalci avtomobi-
lov imeli za 45 odstotkov več
kupcev.
Crvena zastava in načrti
Jugoslovanska tovarna Crvena zastava je lani napovedo-
vala marsikaj, nekaj podobnega tudi letos, vendar iz te
moke za sedaj še ni bilo užitnega kruha. Kot kaže, se sedaj
pogovarjajo s francoskim Peugeotom, vendar rezultati še
niso znani.
Za sedaj dela tovarna s 45-odstotno zmogljivostjo, lani pa
naj bi izdelali 11 tisoč avtomobilov, kar je bilo pol tistega, kar
so načrtovali. Letos naj bi v Kragujevcu, kjer je zaposlenih 13
tisoč ljudi, izdelali 24 tisoč avtomobilov, pri čemer naj bi jih
kar polovico prodali v tujino. Komu in kako, še ni znano.
Clirysler: dobro v Evropi, slabše v ZDA
Ameriški Chrysler je najmanjša ame-
riška avtomobilska tovarna, ki pa ji gre
v Evropi kljub temu, da nima svoje
tovarne (če izvzamemo tisto v avstrij-
skem Gradcu, kjer izdelujejo voyagerja
in eno izvedenko grand cherokeeja),
dokaj dobro. Marca so tako skupaj pro-
dali 9838 avtomobilov, kar je bilo za 12
odstotkov več kot lani.
Pri Evropejcih gre še naprej najbolje v
promet enoprostorsko vozilo voyager, kajti
marca so jih prodali 4437. Dobro se prodaja
tudi jeep grand cherokee v različnih izved-
bah. Če je torej Chrysler lahko zadovoljen s
svojim poslom v Evropi, je bilo marca v ZDA,
torej na domačem trgu, nekoliko drugače.
Skupaj so prodali 206 tisoč avtomobilov, kar
je bilo za 1,8 odstotka manj kot lani, poleg
tega pa se je tržni delež z lanskih 17,5
zmanjšal na letošnjih 15,1 odstotka. Mimo-
grede kaže omeniti, da marca v ZDA ni šlo
dobro niti Fordu (336 tisoč avtomobilov ali
za 3,3 odstotke manj), medtem ko je bil G^|
zadovoljen. Prodal je 445 tisoč avtomobile^
ali za 3,5 odstotka več. Sicer pa so v marcu«
ZDA prodali 1,372 milijona avtomobilov al
za 1,7 odstotka manj kot marca lani.
pETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Kia sephia II
I južnokorejski avtomo-
.^j tovarni Kia je bilo v
ijeni času kar precej na-
jega. Razumljivo, saj se
jjen nakup potegujejo
ične avtomobilske tovar-
jenimo prav tako južno-
ijska giganta Hyundai in
isung. Kia ne glede na to
, sedaj predstavlja novo
Jenko sephie.
ije na voljo kot pet vratna
ibilimuzina in kot štiri-
na limuzina. Navzven se
imobila opazno razlikuje-
iri čemer drži, da je mor-
lekaj bolj všečna kombili-
ana s petimi vrati pred-
nzavoljo prednjega dela s
ima okroglih luči in neko-
privzdignjenega zadka.
3rja sta dva in sicer 1,5-
ii, ki ponuja 65 kW/88
pri 5000 vrtljajih v minuti
,8-litrski z močjo 81 kW/
KM pri 5750 vrtljajih v
Iti. Prvi motor se vrti sa-
V limuzini, oba pa v kom-
lumini. Opremska paketa
dva in sicer z oznakami
in LS. Prvi (RS) obsega
»jače v barvi karoserije,
riinik vrtljajev, radijski
!jemnik, električno ante-
elektronsko blokado za-
a motorja, LS pa še po
ni nastavljiv . volanski
®č, električni pomik ste-
in vzvratnih ogledal, 14-
fa platišča ipd.
ephia 11 je ob pomoči urad-
3 predstavnika Kie pri nas,
'Ijanskega podjetja Kia Mo-
tors, že na voljo domačim
kupcem. Sicer pa je znano, da
bo tovarna letos predstavila še
nekaj novosti. Tako naj bi
kmalu ponudili prenovljenega
clarusa, sredi leta kombijev-
sko izvedenko modela pride,
proti koncu leta obnovljenega
terenca sportage, menda še
letos pa prvi Kiin enoprostor-
ski carnival.
Na sliki: kia sephia 11.
Renault obnovil laguno, predstavil pampo
Leta 1994 je Renault prvič
postavil na cesto laguno, av-
tomobil srednjega razreda in
doslej izdelal kar 930 tisoč
avtomobilov. To med drugim
pomeni, da je vozilo dovolj
uspešno in da se torej zmore
brez posebnih težav kosati v
razredu, kjer je konkurenca
preprosto rečeno neverjetna.
No, prišel je čas prenove, ki
pa je navzven komaj opazna,
pač pa je nekaj več novosti
pod pločevino. Tako ima lagu-
na po novem nove prednje
žaromete in seveda zadnje lu-
či, spremenjeni so odbijači,
pri izvedenkah z bogatejšo
opremo pa so nove tudi pred-
nje meglenke. Prav pri vseh
izvedenkah so ob tem odbijači
obarvani v barvo karoserije,
serijsko so platišča 15-colska,
poleg tega lahko kupci zbirajo
med petimi novimi barvami
karoserije. Nekaj sprememb
je tudi v notranjosti, kjer ima
volan štiri prečke, sprememb
je bila deležna tudi armaturna
plošča, po novem pa je laguna
tudi precej varnejša. Tako ima
avto stranske zračne varnost-
ne blazine, zategovalnike var-
nostnih pasov, novi so tudi
vzglavniki, ki so med drugim
bolj učinkoviti pri zaščiti glave
oziroma vratu pri udarcu v
zadnji del avtomobila ipd. Tu-
di pri motorjih je precej nove-
ga, saj so tovrstno ponudbo
precej posodobili, na splošno
zmanjšali porabo in motorje
prilagodili ostrejšim ekološ-
kim zahtevam. Motorjev je
vsega skupaj šest, od tega štir-
je bencinski in dva turbodizel-
ska z oznako dT. Pri bencin-
skih motorjih je povsem nov
1,6-litrski štirivaljnik z močjo
79 kW/110 Km pri 5750 vrtlja-
jih v minuti. Sledi mu 1,8-
litrski motor z močjo 88 kW/
120 KM, potem pride na vrsto
2,0-litrski agregat, ki ponuja
140 KM, povsem v vrhu pa je
bencinski šestvaljnik z gibno
prostornino 3,0 litra ter močjo
194 KM (ta motor je skupno
delo s koncernom PSA). Pri
dizelskih motorjih ni nič iz-
jemno novega, pri čemer šib-
kejši z gibno prostornino 1,9
litra razvije 100, zmogljivejši
(2,2 litra) pa 115 KM.
Novomeški Revoz bo s pro-
dajo obnovljene lagune pohi-
tel, kajti avto naj bi bil sloven-
skim kupcem na voljo v začet-
ku maja, vendar samo z 1,6 in
3,0-litrskima motorjema. Ob
tem tovarna predstavlja tudi
novo izvedenko kangooja. To
je pampa, avto, ki naj bi bil
namenjen vožnji po manj ure-
jenih cestah ali celo poteh.
Podvozje je namreč dodatno
zaščiteno, dno avtomobila
bolj oddaljeno od tal, dodani
sta dve kovinski barvi. Motor-
ja sta dva in sicer 1,1-litrski
bencinski z močjo 60 KM in
1,9-litrski dizel, ki ponuja 65
KM. Vse kaže, da bodo prvi
kangooji pampe slovenskim
kupcem na voljo jeseni.
Obnovljena laguna.
Španski Seal dobro prodaja
Jp^nski Seat je tisti del avtomobilskega koncerta Volksvvagen, ki mu gre v zadnjih letih
l^j dobro, čeprav še niso pozabljene okoliščine, ki so bile precej drugačne.
podatki o prodaji avtomobilov v letošnjih treh mesecih so ugodni, kajti zgolj v državah
^'Ine Evrope so prodali 104 tisoč avtomobilov, kar je skoraj za četrtino več kot lani v tem času.
^lem številkam dodamo še prodajo na drugih evropskih trgih, potem je rezultat za 22 odstotkov
['^'^ejši kot v lanskem enakem obdobju. Sicer pa je Seat tudi lani posloval dobro, saj je imel za
73 milijonov dolarjev čistega dobička oziroma dvakrat več kot leta 1996. Na sliki: seat arosa.
42
ZA MOTOCIKLISTE
Chopper bolognese
Moto auzzi nevada 750
Romeo in Julija. Vročekr-
ven temperament. Parme-
zan in špageti. Slogani, iz
katerih vsakdo izlušči pore-
klo. Pristna italijanskost je
za nekatere še lažje ugotov-
ljiva ob besedah kot so Fer-
rari, Lamborgini, Alfa... Mo-
to Guzzi? Vsekakor.
Moto Guzzi ni od včeraj. Sli-
kovito mestece Mandello del
Lario, nič večje od Celja, z ene
strani obdano s planinami, na
drugi pa omejeno z jezerom
Comer, je domicil tovarne, ki je
pred 77 leti začela izdelovati
motocikle. Dolga doba, postla-
na s predvojnimi uspehi v špor-
tu in preporodom leta 1967, ko
so poslali na trg model V 7.
Vzdolžno postavljen dvovalj-
nik z valjema v obliki črke V je
postal legenda. Konec osemde-
setih jih je zaradi agresivne ja-
ponske konkurence začel je-
mati hudič, a so se s tujimi
finančnimi injekcijami pobrali.
Ta leta so bila čas nastanka
malega čoperja Florida 650, ki
je bil narejen za ameriški trg.
Že desetletje prej so po ameriš-
ko preoblekli model GT 850 in
uspevali. Ponujali so kromiran
izdelek, custom bike, oprem-
ljen z vzmetenjem in z zavora-
mi, nič slabšimi kot na takrat-
nih športnih motociklih.
Florido je poganjal šeststo-
petdesetak iz cestnika Lario
V65. Dvovaljnik se je vrtel do
za čoper visokih 7 in pol tisoč
vrtljajev. Osnovna oblika je bila
po okusu hell driverjev iz
osemdesetih. Visok prednji del
in dvignjeno ter navzdol zavih-
njeno krmilo. Njegove odlike je
odkrilo šele sedenje. Nič naprej
zamahnjenih nog in iztegnje-
nih rok. Na Floridi se je sedelo
kot na kakšnem tourerju. Sto-
palke za skoraj pravi kot v
kolenih, drža pokončna. Se-
dež? Nadpovprečno udoben,
tudi za zadaj sedečega.
Iz floride je leta 1993 nastala
nevada. S povečanjem hoda
bata se je povečala prostornina
in navor v nižjem območju vr-
tenja dvovaljnika. Moč je ostala
enaka. Le vrtljaji zanjo so se
spustili na številko 6200. Sledili
so lepotni popravki: v svetlečo
plastiko oblečen lovilec zraka,
speljan do uplinjačev, napere
namesto litih kolesnih obročev,
nič več navzdol zavihnjen zad-
nji blatnik, nov zaključek glu-
šnika in še nekatere malenko-
sti. Nevada bi si po vseh tren-
dovskih pravilih zaslužila
predznak »zastarela«. Z vozni-
mi karakteristikami pa preka-
ša vse moderne cruiserje raz-
reda 750 ccm.
Tisti prvinski občutek po ne-
kaj prevoženih kilometrih ni-
koli ne laže. Kot da sva z neva-
do že tri leta skupaj. Dva valja,
eden pred levim, drugi pred
desnim kolenom, sta prava
shramba uglajenega navora.
Nič opletanja sem in tja (kar-
dan) pri dodajanju plina. Nič v
tazadnjo stresajočih detonacij.
Pretaknete v prvo, spustite ro-
čico plina in motor pri 1000
vrtljajih lepo počasi vleče med
kolono pred rdečo lučjo. V peti
prestavi in pri 2000 vrtljajih uži-
vate pri 60 km/h. Dvovaljnik
spustite do 4000 vrtljajev in
potujete s 115 km/h.. Spelješ,
pretakneš do pete in se vooo-
ooziš. Druga, presenetljiva
vrednota malega guzzija, je ne-
tipična živahnost dvovaljnika.
Čoperji niso motocikli, ki bi
presenečali z dobrimi pospeški
ali z izjemno odzivnostjo na
dodajanje plina. Nevado odli-
kujeta prav ti dve lastnosti. Ma-
lo manj kot 7 sekund potrebu-
je, da pospeši do 100 km/h.
Zakaj? Motocikel je za pol stota
lažji od konkurence. Lahkost
vpliva na lahkotno okretnost
pri počasnih manevrih. Kot na-
lašč za motoristkinje.
Nevado odlikuje še nekaj se-
rijsko vgrajenih »staromodnih«
malenkosti, ki jih na Japoncih
ne najdete več: naslon za zadaj
sedečega, v krom preoblečen
kovinski prtljažnik za njim,
stransko in glavno stojalo
vključno z zložljivim držajem
za lažje postavljanje nanj, me-
rilnika hitrosti in vrtljajev, stika-
lo vklopa vseh štirih smerni-
kov. Italijani še vedno uporab-
ljajo veliko kromirane pločevi-
ne namesto cenejše in na Ja-
poncih prevečkrat uporabljene
plastike.
Zavore so najboljše v tem
razredu. Tako kot smerna sta-
bilnost in voznost v ovinkih.
Stara dobra šola pač. Dokler ne
vidiš in poizkusiš, je bolje, da si
tiho. Podobno kot Slovenci in
testenine. Najraje imamo
krompir. Dokler ne poizkusi-
mo pravih italijanskih špage-
tov.
TEODOR JESIH
TEST
Moto guzzi nevada je stare šole čoper z odličnim sedežem, zelo učinkovitimi zavoratni
nastavliivim vzmeteniem. DoUo Doteoanie z niim ie mačii kašeli.
Tehnični podatki
Pogon: 744 ccm zračno hlajen V-2, vzdolžen z valji
kotom 90 stopinj, kardan, KM - v/min 48 - 6.200, Nm -v/
59,4 Nm - 3.200. Zavore: spr. - 2 x 270 mm, zad. 260 i
kolut. Pnevmatike: spr.100/90-18, zad. 130/90-16. Dolž
2210 mm. Medosna razdalja: 1495 mm. Višina sedeža:!
mm. Rezervoar: 16 litrov. Suha teža: 182 kg. Hitrost:
km/h. Cena: 1.133.600 SIT.
Navzdol zavihnjeni krmilni ročici sta preoblečeni v um
usnje.
Pred voznikom ne manjka merilnik vrtljajev niti stikalo
varnostnih utripalk. Škatla, v kateri so kontrolke, je obšla
italijansko šolo oblikovanja.
Motoristi in novi predpisi
Predpisana starost
za vožnjo
motociklov
12 let - kolo s pomožnim
motorjem-omejitev hitrosti
25 km/h - izpit za kolo
14 let - kolo z motorjem-
omejitev hitrosti 50 km/h - H
kategorija
16 let - motorno kolo do
125 ccm - A kategorija
18 let - motorno kolo do
350 ccm - A kategorija
20 let - motorno kolo ne
glede na moč motorja - A
kategorija
Nova prometna
pravila za
motoriste
-	voznik in potnik na mo-
tornem kolesu in kolesu z
motorjem morata med vož-
njo nositi pripeto homologi-
rano čelado.
-	oseba mlajša od 14 let, ki
vozi ali je sopotnik na kolesu
oz. kolesu s pomožnim mo-
torjem, mora imeti med vož-
njo na glavi pripeto kolesar-
sko zaščitno čelado ali čela-
do, ki je predpisana za vozni-
ke motornih koles oz. koles z
motorjem.
-	če otrok ali mladoletnik
prekrši predpise o varnostni
cestnega prometa, se z denar-
no kaznijo, ki je predpisana
za storjeni prekršek, kaznuje-
jo njegovi starši, posvojitelji,
oskrbniki, če je prekršek po-
sledica opustitve dolžne skrbi
ali nadzorstva nad otrokom
ali mladoletnikom.
-	na motornem kolesu je
dovoljeno voziti osebo, ki je
starejša od 12 let.
-	kolo s pomožnim motor-
jem lahko vozi otrok od 12 do
14 leta, če ima pri sebi kole-
sarsko izkaznico in dseba, ki
je starejša od 14 let.
-	kolo s pomožnim motor-
jem, kolo z motorjem ali mo-
torno kolo, ki je predelano
tako, da presega največjo do-
voljeno moč motorja ali naj-
večjo dovoljeno hitrost, dolo-
čeno v deklaraciji proizvajal-
ca vozila ali v predpisih o
varnosti cestnega prometa,
policist odvzame in izda o
tem potrdilo. Vozilo v prvot-
no stanje predela pooblaščen
servis na stroške lastnika vo-
zila. Tako vozilo se ponovno
vrne lastniku, ki plača vse
stroške. Če tega ne stori v 3
mesecih, se vozilo proda in iz
kupnine poravnajo stroški.
Kazni za tipično
motoristične
prekrške
-	15.000 SIT: nenakazovanje
spremembe smeri (z roko ali
smernikom);
-	10.000 SIT: neprižgane luči
podnevi;
-	5.000 SIT: voznik motor-
nega kolesa, kolesa z motor-
jem ali kolesar, ki vozila ne
zavaruje pred neupravičeno
uporabo;
-	10.000 SIT: neuporaba
predpisane in pripete čelade;
-	10.000 SIT: voznik motor-
nega kolesa, ki vozi po enem
kolesu;
-	25.000 SIT: voznik vozila,
ki ni bilo na tehničnem pre-
gledu;
-	25.000 SIT: voznik vozila,
ki ni zavarovano v skladu s
predpisi;
-	15.000 SIT: voznik vozila,
ki nima v skladu s predpisi
pritrjenih registrskih tablic
(umazane, ukrivljene, poško-
dovane).
^TICA
NASVETI
43
GOBEMALODRUGAČE
»Gozdno in pšenično meso«
^gno drugo živilo nima
širokega razpona vo-
jn arome kot gobe. Poleg
iniajo tudi hranilno
jiiost in jih prav zaradi
^ve specifične arome
j^bljamo kot izvrstne
P^a izbrane specialite-
............•	..............-J
^ —i
J hranilni vrednosti uvršča-
gobe med meso in zelenja-
i\jekateri jim pravijo »gozd-
ijieso«, najbrž zaradi tega,
najpogosteje rastejo po goz-
jti in ker je večina njihovih
milnih snovi v beljakovinah,
il(Ot pri mesu.
,pripravo gobjih jedi lahko
jtere uporabljamo surove
olate (gobe šitake, ledenke,
5ii(aste golobice) ali termič-
jbdelane gobe (kuhane, du-
E, pražene, pečene). Pred
labo oziroma pripravo jedi
je treba razrezati na lističe,
ne ali obročke,
gobovimi jedrni postreže-
običajno takoj zatem, ko so
lavljene. Z izjemo nekate-
jobjih solat imajo gobje jedi
oljši okus oziroma aromo
at, ko jih odstavimo s štedil-
i.
Sine gob ne smemo jesti
Dgosto, prav tako pa tudi ni
smo, če se gob preobjemo.
e zato pripravljamo kot pri-
ik drugim jedem in v majh-
količinah.
Seitan
Kan je proizvod iz pšeni-
..^fekateri ga imenujejo tudi
fenično meso«. Razvili so ga
i-budistični kuharji na Ki-
skem in Japonskem. Upo-
lijali so ga namesto piš-
tčjega mesa in svinjine.
Seitan naredimo tako, da
ločimo škrob in otrobe od
glutena pšenične črne moke.
Lahko ga uporabljamo v zelo
različnih jedeh, od zrezkov
do juh, solat, z gobami in
podobno. Vsebuje vehko be-
ljakovin, zato daje moč in vi-
talnost ter hitro nasiti. Po
okusu in lastnostih je podo-
ben mesu.
Seitan lahko uporabljamo
na naslednje načine: opeče-
mo ga na žaru, lahko ga pani-
ramo ali ocvremo, zrezanega
na drobne kocke v gobovih
omakah, golažih, rižotah,
zmletega v zmeseh za gobo-
ve nadeve, za gobove polpe-
te, za enolončnice, gobove ju-
he in podobno.
Tofu - sojin sir
Tofu (sojin sir) se pripravlja
iz soje. Po enostavnem po-
stopku iz soje v zrnju najprej
naredimo mleko in potem iz
mleka izdelamo sir. To je po-
polni nadomestek za vse vrste
belega mesa.
Z dodatkom sojine omake v
segretem olju lahko v dveh
minutah pripravimo okusen
zrezek iz tofuja. Lahko ga
tudi dodamo zelenjavnim in
gobovim juham in z dodat-
kom začimb naredimo tudi
različne gobove omake in
prelive. Tofu je zelo lahka
hrana in ne vsebuje škodlji-
vih maščob in holesterola. V
glavnem ga pripravljamo na
naslednje načine: narežemo
ga na rezine, pokapamo s so-
jino omako, povaljamo v mo-
ki in opečemo z obeh strani
na žaru ali v ponvi z zelo
malo olivnega olja, paniramo
ali ocvremo, zdrobljenega
dodajamo raznim gobjim je-
dem (gobovim omakam), na-
režemo na rezance in meša-
mo v gobovi solati, z zdrob-
ljenim tofujem in zmletimi
gobami lahko pripravimo
različne gobove namaze, ma-
joneze in paštete.
Gobova juha s
tofujem
Potrebujemo: pol zavitka
tofuja, četrt kilograma na
drobno zrezanih gob (šampi-
njoni, jurčki, hsičke, golobi-
ce), žlico sesekljane čebule,
majhen por, malo širokih re-
zancev, strok česna, ščepec se-
sekljanih zelišč, malo para-
dižnikove mezge, zdrobljena
sezamova semena, zeliščno
sol, poper, olivno olje.
Priprava: na ne prevročem
olivnem olju popražimo čebu-
lo in zdrobljen tofu, dodamo
oprane gobe, narezan por, malo
paradižnikove mezge in vse
skupaj dobro pomešamo. Do-
damo malo zelenjavne juhe ali
zeliščne vode in kuhamo do
mehkega. Med kuhanjem doda-
mo široke rezance in osolimo z
zeliščno soljo. Po želji lahko
juho potresemo s sezamom in
nanjo damo še žlico tofuja.
Dušeni seitan z
gobami
Potrebujemo: 2 žlici seza-
movega olja, 2 skodelici ku-
hanega seitana (narezanega na
rezine), 30 dag gob (to so
lahko gojene gobe šitake ali
šampinjoni, lahko pa so to
prvi jurčki ali lisičke), sese-
kljano čebulo, sesekljan pe-
teršilj, baziliko, sol, poper.
Priprava: v posodi (priporo-
čamo kitajski vok) segrejemo
sezamovo olje in vanj stresemo
grobo narezano čebulo. Nare-
zane rezine seitana položimo
na čebulo. Po čebuli in seitanu
nato nadevamo narezane gobe.
Posodo potem pokrijemo in vse
skupaj počasi dušimo okoli pol
ure na blagem ognju. Sok iz
seitanovih rezin se bo pomešal
med čebulo in gobe ter tako
napravil jed zelo okusno.
Po dušenju vse skupaj še do-
bro premešamo, okrasimo z
naseldjanim peteršiljevim li-
stom in serviramo. Če želimo,
da ostane čebula hrustljava, da-
mo seitan na dno posode, nanj
pa nato čebulo in gobe.
Solata iz gob in
tofuja
Potrebujemo: 200 gramov
lisičk ali gojenih ostrigarjev
oziroma šampinjonov, 100
gramov sojinega sira (tofuja),
2 trdo kuhani jajci, 2 paradiž-
nika, 1 žlico sesekljane mlade
zelene čebule, 2 žlici sojinega
olja, 1 dl domačega jabolčne-
ga kisa, 4 žlice majoneze, sol,
poper.
Priprava: gobe najprej oči-
stimo, narežemo na rezine in
prekuhamo. Paradižnik, sojin
sir in čebulo narežemo na
kocke. Preliv za solato pripra-
vimo iz kisa, olja, majoneze,
soli in popra. Prelijemo ga po
narezani zelenjavi, kateri smo
primešali narezana trdo kuha-
na jajca in prekuhane rezine
gob. Solato nato dobro pre-
mešamo in serviramo.
Za omenjeno solato lahko
uporabimo tudi mlade vlože-
ne gobane ali druge vrste vlo-
ženih gob, ki jih lahko kupi-
mo v trgovini.
Večinoma pripravljamo jedi
iz seitana, tofuja in gob v kitaj-
skem voku.
T BOJAN SEŠEL
BIO
KOLEDAR
Depresija in nakupovanje
Nakupovanje nikakor ni le polnjenje vrečk in nakupo-
valnih košaric ter pisanje čekov in zapravljanje denarja,
marveč ima tudi terapevtske učinke.
Po mnenju ameriških psihologov in psihiatrov sodi naku-
povanje med učinkovita vsakdanja sredstva proti pobitosti,
potrtosti, apatiji, melanholiji in depresiji. Tako naj bi se
zlasti predstavnice nežnejšega spola, ki jih daje depresija,
namesto v lekarno po antidepresiv, raje podale v najbližji
nakupovalni center in se predale terapevtskemu učinku
nakupovanja, ki je praktično brez škodljivih stranskih učin-
kov - edina neugodna posledica pričujoče terapije se lahko
odrazi na denarnici oziroma na bančnem računu, pa še ta je v
večini primerov povsem reverzibilna in nenevarna (ali pa
vsaj manj tvegana kot jemanje psihofarmakov).
KUHAJMO PO DOMAČE
Hitra Icosila s
testeninami
Testenine, ki so vedno
enako pripravljene, so že
dolgočasne, čisto drugačne
pa so, če jih znamo priprav-
ljati različno. Tako osvojijo
tudi tiste, ki testenin ne ma-
rajo. Že nakup odloča o ka-
kovosti jedi, zato kupimo
najboljše, jajčnim dajemo
prednost, čeprav so malo
dražje. Se pa zato bolj naku-
hajo, obdrže svojo obliko, so
okusnejše in prehransko
vrednejše, ker vsebujejo več
polnovrednih beljakovin.
Kadar moremo, kupljene za-
menjamo z domačimi, poseb-
no s širokimi rezanci. Naredi-
mo jih lahko na zalogo, ko
imamo nekoliko več časa. Do-
bro se drže, le kuhati jih je treba
nekaj minut več.
Pripraviti moramo tako velik
lonec s slanim kropom, da te-
stenine v njem plavajo in se
med seboj ne tlačijo. Kuhati jih
damo vedno v močno vrelo vo-
do, nato temperaturo počasi
znižamo. Zadostuje, da voda
komaj zaznavno vre. Ob takem
počasnem kuhanju škrob, ki je
glavna sestavina testenin, lepše
in enakomernejše nabreka. Cas
kuhe je odvisen od vrste teste-
nin. Domači rezanci se kuhajo
8 do 10 minut, če so sveži, iz
zaloge pa nekaj minut več. Pra-
vilno kuhane testenine morajo
imeti v sredini še tako trdo
jedro, da ga pri ugrizu čutimo.
Prekuhane so vodene in zgub-
ljajo obliko, za nadaljnjo pre-
delavo pa sploh niso. Kuhane
testenine odcedimo, nato jih
oplaknemo s toplo ali mrzlo
vodo, da speremo škrob s povr-
šine, zaradi česar so sluzave.
Kadar jih bomo pozneje še po-
grevali, vzamemo mrzlo vodo,
če pa jih ne bomo, pa toplo, da
se preveč ne ohlade. Medseboj-
no sprijemanje preprečimo, če
denemo v odcejene nekaj ko-
smov masla ali jih pokapamo z
oljem.
Pečeni Špageti
Potrebujemo: 35 do 40 dag
špagetov, 6 dag masla ali olja,
25 dag suhega kuhanega mesa
ali salame, 5 jajc, sol, poper,
malo kopra, drobnjaka ali ze-
lenega peteršilja.
Priprava: špagete skuha-
mo, v pekač denemo pol maš-
čobe, da se raztopi, dodamo
špagete in po njih narežemo v
tankih kosmih ostalo polovi-
co masla ali pokapljamo olje.
Denemo v pečico in pečemo.
Ko dobe špageti že lahno ru-
meno skorjico, zlijemo po
njih razžvrkljana jajca, v kate-
re smo narezali na fine rezan-
ce ali kocke suho meso ali
salamo, jih malo solili in po-
poprali ter začinili s seseklja-
nim koprom, drobnjakom ali
peteršiljem. Denemo ponov-
no v pečico in počakamo, da
jajca zakrknejo in se po vrhu
lepo zapečejo. Poleg ponudi-
mo solato iz paradižnikov in
paprike.
Špageti Z gobami
Skuhamo špagete, jih odce-
dimo, oplaknemo in spet od-
cedimo. Pred kuho špagete
nalomimo na 10 cm. Zmeša-
mo jih z maslom, koščki suhe-
ga mesa, posebej dušenimi go-
bami, solimo in malo popo-
pramo. Denemo v dobro po-
maščeno in z drobtinami po-
treseno kožico. Po vrhu pokap-
ljamo z oljem ah razdelimo
kosme masla. Potresemo še s
kruhovimi drobtinicami. De-
nemo v pečico in pečemo do-
bre pol ure. Ponudimo s solato
iz stročjega fižola ali kumar.
Široici rezanci z jetri
Potrebujemo: 35 dag širo-
kih rezancev, žlico masla ali
margarine, čebulo, 1/4 kg pe-
rutninskih ali drugih jeter, pol
žličke paprike, sol, približno
30 do 40 dag posebej kuhanega
ali dušenega graha, 5 dag nari-
banega sira, 2 jajci, peteršilj.
Priprava: rezance bolj malo
skuhamo v slanem kropu.Od-
cedimo in oplaknemo ter po-
novno odcedimo. Medtem ko
kuhamo rezance, na maščobi
svetlo prepražimo sesekljano
čebulo, dodamo na koščke zre-
zana jetra in jih opečemo, da
spremene barvo. Solimo in po-
popramo. Primešamo že me-
hak odcejen grah, nato pa še
rezance. Vse skupaj damo v
pomaščeno kožico, po vrhu zli-
jemo jajci, v katerih smo raz-
žvrkljdi sir in dodali zelen pe-
teršilj. Postavimo za nekaj mi-
nul v vročo pečico, da jajci po
vrhu zakrkneta. Zraven ponudi-
mo zgodnjo endivijo v solati.
Špageti S skuto in
slanino
Potrebujemo: 35 do 40 dag
špagetov, slan krop; 1/4 kg
skute, 5 dag masla, malo pa-
prike, 5 dag naribanega sira, 5
do 8 dag suhe slanine.
Priprava: špagete skuhamo,
skuto z vilicami zdrobimo in ji
primešamo posebej razmeša-
no maslo, ščep paprike in po
okusu soli (pazite, slani so že
špageti). Vse skupaj rahlo za-
mešamo med Špagete v skledi,
bogato potresimo s sirom in po
vrhu zabelimo z na kocke nare-
zano in malo precvrto in zelo
vročo slanino. Zraven ponudi-
mo mešano solato.
Makaroni Z jajcevci
Potrebujemo: 2 jajčevca,
strok česna, 4 paradižniki, 10
dag masla, sol, poper, timijan,
40 dag makaronov, malo nari-
banega sira.
Priprava: jajčevce olupimo
in narežemo na rezine, česen
olupimo in stremo, paradižni-
ke narežemo na rezine, 5 dag
masla segrejemo v kožici in
denemo nanjo pripravljeno
zelenjavo. Začinimo s soljo,
poprom in timijanom in duši-
mo na majhnem ognju 25 mi-
nut. Večkrat premešamo. Za-
vremo 4 litre vode, posolimo
in kuhamo makarone 15 do 18
minut. Zdušeno zelenjavo
zdevamo na sredo pogretega
pladnja, okoli nje pa v vencu
naložimo makarone. 2 žlici
masla razdelimo na kosmiče
in jih zdevamo na makarone.
Nazadnje makarone potrosi-
mo z naribanim sirom.
Testenine S
paradižnikovo
omako
Potrebujemo: 6 do 8 dag
olja, kg zelo zrelih in zdravih
paradižnikov, sesekljano če-
bulo, 2 strta stroka česna, 2
lovorova lista, 2 klinčka, ma-
lo timijana, paprike po okusu,
sol, poper, nekaj žlic smetane.
Priprava: na vroče olje de-
nemo drobno narezane opra-
ne paradižnike, dodamo fino
nasekljano čebulo, strt česen
in vse naštete začimbe, prav
počasi dušimo 20 do 30 mi-
nut. Nato pretlačimo; Če je
paradižnik zelo voden, ga du-
šimo malo dlje, da se omaka
zgosti. Pretlačeno omako za-
činimo s papriko, solimo in
popopramo. K tako priprav-
ljenim testeninam ponudimo
radičevo solato s fižolom.
Metuljčki S strocjim
fižolom v solati
Potrebujemo: 40 dag teste-
nin v obliki metuljčkov, 30
dag stročjega fižola, 30 dag
krompirja; za marinado: 2
žlici kisa, 2 žlici naribanega
hrena, 3 žlice olivnega olja,
poper, sladkor, malo oliv in
listkov sveže bazilike.
Priprava: testenine skuha-
mo, stročji fižol in krompir
očistimo, drobno narežemo in
skuhamo 10 minut, nato oplak-
nemo in odcedimo. Pripravi-
mo marinado-z kisom, hre-
nom in olivnim oljem, začini-
mo s poprom, soljo in malo
sladkorja. Testenine rahlo
zmešamo z zelenjavo, prelije-
mo z marinado in okrasimo z
narezanimi olivami in listki
sveže bazilike.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Metuljčki s stročjim fižolom v solati.
44
ZA RAZVEDRILO
ČETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
Dobrodošlica v obliki razko-
šnega palmovega drevoreda,
na koncu katerega se je dvigal
kontrolni stolp male letališke
zgradbe z napisom Tirane, me
je nemalo presenetila. Vseka-
kor prizor, kakršnega nikakor
nisem pričakoval ob prvem
stiku z Albanijo. Vhod v leta-
liško zgradbo se mi je v to-
plem pomladnem večeru zaz-
del celo najprikupnejši, kar
sem jih dotedaj videl na različ-
nih letališčih širom sveta. Žal
se je za prijetno zunanjostjo le
nekaj trenutkov kasneje raz-
galila realsocialistična podoba
javne ustanove, kakršne je bi-
lo nekdaj moč občudovati po
širnih prostranstvih Vzhodne
Evrope. Počutil sem se, kot bi
odprl v najlepši celofan zavito
ničvredno darilo. Toda špar-
tansko opremljeno notranjost
je polepšalo osebje toplih po-
gledov in zaupljivih kretenj.
Nobenega avtomatizma, kot
smo ga vajeni z velikih leta-
lišč. Še prtljago so namesto
brezosebnih tekočih trakov, ki
bruhajo na dan kovčke vsepo-
vsod po svetu, prinesli usluž-
benci v civilu. Počutil sem se,
kot bi se znašel na peronu
podeželske železniške postaje
ali v najboljšem primeru na
majhnem privatnem letališču.
Ob prvih stikih z domačini se
mi je zazdelo, da prav vse
obraze krasijo orlovski nosovi
in nehote sem pomislil, da
odtod izvira ime skrivnostne
Republike Popullore e Shqipe-
rise oziroma Orlove dežele,
kot Albanijo imenujejo doma-
čini.
Presenečenj pa še ni bilo
konec. Pred izstopom je tem-
nolasec strogega pogleda od
vsakega potnika zahteval le-
talsko vozovnico, ki je bila
opremljena s podatki o prtlja-
gi. Tovrstna kraja je torej v
Albaniji izključena, medtem
ko lahko na vsakem večjem
letališču širom sveta mirno
»pobašete« katerikoli kos prt-
ljage, ki vam je pač najbolj
všeč. Že res, da tovrstna kon-
trola drugod ne pride v poštev
zaradi neprimerno večjega
števila potnikov, toda vsee-
no...
Že v trdi temi se je med
redkimi avtomobili pred leta-
liško zgradbo potepala gruča
fantalinov, ki so z večno proš-
njo za denar, svinčnike, bon-
bone... prežah na zadnje pot-
nike. Nerazpoložen za kakr-
šnokoli pregovarjanje in ne-
pripravljen na takojšnje sreča-
nje z »eksotiko« ene najrevnej-
ših evropskih dežel, sem to-
krat izrabil razkošje organizi-
ranega prevoza in se hitro po-
tuhnil v varno zavetje starega
mercedesovega avtobusa, za
katerega je poskrbela alban-
ska turistična agencija. Na-
smejani lastniki agencije so
hitro odgrnili še zadnje nela-
godje ob pristanku v novi de-
želi, ki je Evropi tako blizu, a
vseeno še vedno oddaljena ce-
la desetletja normalnega raz-
voja. Vodič Bernardi, študent
angleščine iz Tirane, je v brez-
hibni obleki in urejeni pojavi
požel val odobravanja med
nežnejšim spolom, zaupanja
pa smo se kaj hitro nalezli tudi
ostali.
Dežela enookih
kiklopov
v soju žarometov, ki so na
neravni cesti neprestano bega-
li daleč preko robov hladnega
asfaltnega traku, sem kmalu
uzrl svetle polkrožne kupole,
sredi katerih je kot zlovešče
oko ležala temna lina. Med
dolgimi sencami, ki so jih me-
tala redka drevesa, je bilo vi-
deti, kot bi bili travniki ob
cesti posejani z enookimi ki-
klopi, do nosu in čez pogrez-
njenimi v zemljo. Vrstih so se
v manjših in večjih gručah ali
dolgih vrstah, ki so brez pra-
vega reda izginjale v temo, iz
katere se je tu in tam izluščil
še kakšen posamičen betonski
primerek vrhunca albanske
vojaške arhitekture. Dežele
seveda niso okupirala kakšna
mitološka bitja, temveč bun-
kerji, ki so po sovjetski vojaški
intervenciji na Češkoslovaš-
kem leta 1968 začeli v Deželi
orlov rasti kot gobe po dežju.
Po ohladitvi odnosov z nekda-
njo vzornico Sovjetsko zvezo
je namreč Albanija izstopila iz
Varšavske zveze, po deželi pa
so začeli mrzlično graditi bun-
kerje. Za albanske gradbenike
so bili kar lep zalogaj, saj so
jih zgradili na tisoče, zanje pa
ni bila potrebna posebna iz-
virnost, kajti med njimi pre-
vladujeta le dva tipa: manjši
za vojake in večji za topove.
Skoraj nemogoče je najti kraj,
kjer ne bi bilo bunkerja! Naj-
prej so jih zgradili na najbolj
strateških področjih, torej ob
celotni meji, ob morju in pred
vpadnicami v vsa večja mesta.
Bunkerji so postali del vsakda-
njika in po nekajdnevnem po-
tepanju po deželi jih tudi kot
turist skorajda ne opaziš več.
Tudi domačini so se že davno
sprijaznili z njimi, čeprav bolj
ali manj betonska skropucala
ne služijo ničemur več. Zato
pa s svojo zloveščo podobo
kazijo naravo, zasedajo dobr-
šen del kmetijskih površin,
marsikatera družina pa ima
enega ali dva tudi pred hišo ali
še huje, sredi lepo obdelanega
vrta.
Bunkerje je resnično moč
najti prav povsod: v vaseh in
mestih, kjer so zakopani tudi
pred stanovanjskimi bloki, v
vrstah sredi cvetočih travni-
kov, zelenih pašnikov in ob-
delanih njiv, med oljčnimi
nasadi, sredi sadovnjakov, na
robu čudovite peščene plaže,
ob cestah, železnici, ob rekah
in jezerih, sredi še bolj puste
pokrajine ali visoko v gorah.
Zdi se, da si lahko prav vsaka
albanska družina prisvoji
vsaj enega. Toda z nekaj ku-
biki betona, ki je zakopan več
kot meter globoko v zemljo,
ni kaj pametnega početi. Uni-
čiti ga je skoraj nemogoče in
še najlažji način je izkop, ki
pa zahteva precej truda. Ti
tudi potem ostane kup tei
betonskih in kovinskih de
ki jih je potrebno odpelja
Tako ni čudno, da le redki
naletiš na velike kraterje
kupe razbitega betona, ki
tanejo po težaškem oprav
Še najlažje jih je zasuti zz
Ijo in počakati, da jih prer
rastlinje, ki dokaj hitro
za silo prekrije še eno izi
največjih človeških neun
sti.
Dvoglavi orel - simbol »dežele orlov«- se pojavlja na u«
državnih simbolih.
»Zdrav se vrni!« mi je zaklicala in mahala z-belim robcem,
dokler sem jo mogel videti. Storilo se mi je milo.
V Celju smo bili nastanjeni v bivšem Sokolskem domu. Kmalu
po prihodnje prišel k meni Hlačarjev Franc in se nam pridružil.
Naslednji dan, kmalu po kosilu, smo odšli na celjsko postajo.
Bilo nas je nekaj čez dvesto, vsi iz celjskega okoliša.
Na peronu seje, kot bi zrasla iz tal, predme postavila Ivanka.
Krasila jo je rdeča ogrlica. Skupaj z Lojzko, Francetovim dekle-
tom, je prišla. Planila sva si v objem - nič več se ni sramovala
razkazovanja svojih čustev, kar mi je tako dobro delo.
»Kako pa sta izvedeli, kdaj se odpeljemo?« sem jo vprašal.
»Franc ima v Celju bratranca, po katerem je obvestil Lojzka, ta
pa mene.«
S svojim prihodom meje zelo razveselila, hkrati pa sva oba še
enkrat trpela bolečine slovesa. Slovo na postaji je bilo še težje kot
ono v nedeljo zvečer v mladem borovju. Vlak je že prihrumel čez
drugi most, še enkrat sva se objela - nikoli mi še ni bilo tako
hudo. Pred stopnicami vagona sva se še enkrat objela in si segla
v roke. V njeni dlani sem otipal nekaj v papir zavitega.
»Za spomin,« je rekla in še zadnjič sva se poljubila.
S težavo sem sepririnil do okna, da sem jo mogel še enkrat videti.
Vlak seje premaknil. Segel sem skozi okno, da bi še dosegel njeno
roko, toda za trenutek so se dotaknile le še konice najinih prstov.
Mahala sva si. dokler ni vlak začel zavijati in so mi jo vagoni
zakrili. Spet sem se spomnil očetovega pripovedovanja o tistem
Tinetu in njegovi Liziki. Segel sem v žep, odvil bel papir in uzrl malo
svetinjico Marije Pomagaj. Na notranjo stran lista je napisala:
»Prepuščam te njenemu varstvu!«
Solze so mi zaplesale pred očmi. Ko sem se pomiril, sem stopil
v kupe k tovarišem.
Tretji večer po prihodu v Wailo, ko sem že nekoliko spoznal
kmeta in njegovo družino, sem pisal Ivanki. Še nikoli nisem
pisal pisma in nekaj časa imel čuden gluh občutek, da je vse
skupaj le praskanje mrtvih besed po mrtvem papirju, da napisa-
ne besede nimajo zvoka, da so hladne in neme in zato ne morejo
seči v srce, ne morejo napolniti duše. Toda že po nekaj vrsticah
sem začel dobivati stik z njo; zazdelo se mi je. da sedi poleg
mene in napisane besede sproti prebira. Ko pa sem napisal še
nekaj več, se nisem več zavedal, da ji pišem; bilo je, kot da ji
pripovedujem, ona pa me pazljivo posluša tako kot vedno,
kadar sem ji kaj pripovedoval.
Moja draga Ivanka!
Večer je. sonce bo vsak čas zašlo, ko Ti pišem skoraj tisoč
kilometrov oddaljen od Tebe. Prisrčna hvala za tisti klic v
nedeljo zvečer. Vtisnil se mi je globoko v dušo, ni ga moč
pozabiti. Hvala za svetinjico, hvala za ganljivo skrb.
Zdajle si že gotovo doma, kar vidim Te ob štedilniku, ko
pripravljaš večerjo ali krmiš kožico in ti kozlička poskakujeta
okoli nog. Zdaj ti bom opisal vožnjo in kraj, kamor smo prišli V
Mariboru smo prestopili, se peljali skozi Graz, Leoben, Bischofs-
hofen in okoli polnoči prispeli v Salzburg, kjer smo kakšno uro
čakali na električni vlak z Dunaja. Dežele nisem videl kaj prida,
saj se je od Leobna naprej začelo nočiti. Ko je električni vlak
zapeljal na salzburško postajo, se je kar treslo. Lokomotiva je
bila zelo velika, motor v njeni notranjosti je hrul. da je stiskalo
prsi. Vagoni so zelo dolgi, lepi in Čisti, tako zunaj kot znotraj. Na
hodniku so preproge, ki korake popolnoma zadušijo. Prijetna
toplota je bila uspavajoča, toda spal nisem veliko. Gledal sem
podobo, za katero sem videl, da je v tistih urah resnična; videl
sem te v postelji sladko spati, slišal šumenje ličkanja. ko si se
obrnila. Zdelo se mi je, da mi je treba le z roko stegniti, pa bi te
lahko pobožal po mehkih laseh.
V Miinchen smo prispeli, ko se ježe danilo. Postaja je ogromna
in zelo lepa. Ima preko dvajset peronov in vsi so pod ogromno
stekleno streho. Okoli sedme ure so nas razdelili v več skupin,
vsaka je imela svojega vodiča, in nas zbasali v tramvaje. Ogled
mesta je trajal poldrago uro. Polno je palač in prelepih hiš.
najlepša pa je mestna hiša. Sredi dopoldneva smo se odpeljali
proti Niirnbergu in malo pred sončnim zahodom prispeli v
Bayreuth. kjer smo izstopili. Tam smo v nekem hotelu večerjali
in prespali. Naslednje jutro, po zajtrku. so nas v veliki gostinski
sobi poimensko razdelili v veliko malih skupin. Laščani smo
ostali skupaj v eni. z nami je tudi Hlačarjev Franc, neki Jože
Habe in Jože Sinrajh, oba iz Slovenj Gradca. Olenšek in Krupej s
Pohorja in Franc Pihler iz Rimskih Toplic ter dva Nemca neki
Georg in Envin Zanker Popoldne smo se odpeljali naprej proti
severu. Za vodjo skupine nam je bil dodeljen visok in koi
fant - Alfred Rittmayer. Povedal nam je, da se peljemu
devetdeset kilometrov dalje v okrožno mesto*Waila.
Dežela se je iz skoraj popolne ravnine začela spreminp
razpotegnjeno, valovito pokrajino. Železnica je speljana si
številne skrilnate useke. Gozdovi so samo iz borovcev; spomii
li so me na Sedražje. Na približno polovici razdalje n
Bayreuthom in VJailo pa popolnoma izginejo, gozdove pot
samo še smreke in jelke, o listavcih in borovcih ni niti sle
Škoda! Še za dne smo prispeli v Wailo, lepo mesto z okoli sed
tisoč prebivalci, približno tolikšno torej kot Celje, ležeče
položni vzpetini. Ko smo se podali z železniške postaje in ha
po tlakovanih, večinoma rahlo se vzpenjajočih ulicah, mi
lepih srednje velikih hiš, sem se spraševal, kje so tu krnel
svojimi hišami in gospodarskimi poslopji, zlasti še potem,
smo prišli do zahodnega konca mesta, od koder so se, kot
odsekal, začela velika polja, travniki in temni gozdovi, i
kmetij, kakor daleč je segalo oko. Nastanili so nas v čisto rt
barako, oddaljeno nekaj lučajev od zadnje hiše v ulici. Ban
ima dolg hodnik, s katerega so vrata y dnevni prostof.
spalnico, v sobo vodje skupine (Lagerfuhrerja), v umivalnico
stranišče. V spalnici je velika peč, v bivalnem prostoru pa p«
nje še dolga miza s stoli. Postelje so nadstropne; med njimi
dvodelne kovinske omare. Vsakemu je dodeljen en del,
zaklene z obešanko. Od barake se lepo vidi skoraj vse mesto
soboto zjutraj, ob pol sedmih, smo odšli v mesto. Na trgu P
farno cerkvijo nas je Rittmayer postavil v vrsto. Kljub sonČ0
jutru meje zeblo v nos in ušesa - tu še trava ni začela ze0
Spomnil sem se zadnjih marčevskih dnevov, ko sem si želel
bi čimprej prišel Jurij, da bova mogla hoditi proti Žegnane^
studencu in dalje po farovški lavi med cvetočimi jablana^'
kot v posmeh - danes je jurjevo, jaz pa čakam kot govedo,
bo prišel kmet, kateremu sem dodeljen. Prvi je prišel zelo dei>
srednjerasel mož, rahlo osivelih senc in rdečih lic, do^j^
štirideset let bi mu prisodil, in nas začel ogledovati. Torej ni"
v naprej določeno, kdo pride h komu, ampak so si nas odbi^
kot si kupec na sejmu ogleduje in kupuje živino. Izbral je
Prišlo mi je na misel, da seje uštel, ko me je izbral. Res,
bil največji, a najbrž ne najmočnejši. Odšel je z menoj nav^^
po ulici in niti lučaj vstran od tam, kjer so tovariši še čakOM
kmete, odprl velika hišna vrata lepe dvonadstropne hi^^;
kateri je bila tabla z napisom Heinrich Fischmann,
Handel, me peljal skozi velik obokan vhod in po nekaj stop^^,
pripeljal v veliim, toplo kuhinjo. Za mizo so sedela tri šoloo^^'^
na dekleta, za štedilnikom je stala suha in drobna ženici'
pogled iste starosti kakor kmet. Ko sem že sedel za tni^
zajtrkoval, sta v kuhinjo prišli še dve dekleti, stari približ^'^
sedemnajst do devetnajst let; pet hčerk ima in nobenega.
Drugič, ko bom vse podrobneje spoznal, Ti jih bom opisal-
>ETICA
INFORMACIJE
47
48

ZANIMIVOSTI
Mladoporočenca med oblaki
Pred prvomajskimi prazniki sta si obljubila večno zvestobo Anita Kotnik in Josip Lamešič iz
Velenja. Poroka pa ni bila kar tako. Njuni prijatelji, balonarji iz Ljubljane, so poskrbeli, da sta v
zraku nad Velenjem še enkrat dvignila kozarce za srečo, da bo vse izrečeno bolj držalo.
Pristanek na tleh ni bil pretrd, kako uspešno se bosta iz poročnih oblakov na trdna tla spustila
mladoporočenca, pa bo pokazal čas...	Foto: GREGOR KATIČ
NASMEH,
PROSIM!
Tokrat nagrajujemo Joži-
co Jelene iz Keršove 7 v Voj-
niku, ki je poslala dve šali.
Všeč nam je bila tudi šala
Štefke Krajnc o tašči, ki pa je
že med potnicami za naš iz-
let. Uvrstite se še vi s svojimi
šalami!
Naivecji
problem
Mož zaloti ljubimca pri ženi
v postelji. Začne ga zmerjati:
»To, da spite z mojo ženo, da
ležite v moji postelj, da ste pili
mojo pijačo, vam še nekako
oprostim, ampak da ste svoj
avto parkirali na mojem pro-
storu, to je pa že preveč!«
Natančnost
»Peter, katerega smo da-
nes?«
»Počakaj, da pogledam v
denarnico.«
Tašča
Tašča, ki je že nekaj dni na
obisku pri »ta mladih«, gre z
vnučkom na sprehod.
»Babi, zakaj pa ti spiš skr-
čena?«
»Zato, ker mi je tako všeč.
Zakaj te pa to zanima, Ijub-
ček?«
»Zato, ker je oči zadnjič re-
kel, da bomo takoj, ko se boš
stegnila, kupili nov avto.«
Prvomajski golaž
Velenjski župan Srečko Meh
svoji ženi na prvomajskem
shodu na Graški gori: »Kaj se
tako kislo držiš? A zato, ker si
se spomnila, da so bili golaži
v minulih letih zastonj?«
Trnuljčica, ki je
Sneguljčica
postala
Upravnik SLG Celje Borut
Alujevič se je globoko oddah-
nil, ko je končno ugotovil, da
mu domači gledališčniki pred
tedni niso izvedli hišnega
udara in brez njegove vedno-
sti za mlado občinstvo na odr-
skih deskah začeli uprizarjati
Sneguljčico in sedem palčkov.
Požar, ki so ga obravnavali
policisti in o njem obvestili
tudi medije, se je v gledališču
res zgodil, a Alujeviču v utehu
med predstavo.
Kriva je
trava
Slovenske železnice slabo
skrbijo za notranje potrebe
potnikov, saj se je mogoče kre-
piti predvsem v posameznih
zasebnih bifejčkih. Pri vsem
skupaj seje izjemna podjetniš-
ka žilica nekaterih občanov
izkazala kar na vlaku. Po po-
licijskih podatkih je bilo mo-
goče na Rogačanu v preteklih
mesecih kupovati marihua-
no.
Boste pivo ali
Union?
Med nekaterimi pivskimi
krogi v naši prestolnici Ljub-
ljani je nastal pravi preplah.
Prodaja laškega piva namreč
močno narašča. Ni naključje,
da natakarice, zlasti tiste, ki
so po rodu s Štajerske, goste
sprašujejo: »Boste pivo ali
Union?«
TRAČNICE
AFORIZ|
•	Nekatere stvari vj^
takrat, ko jih ni. |
•	Lepo je vedeti, ^^
naši družbi nekaterih
di ni mogoče kupiti - ji
z denarjem.
•	Prihaja čas, ko je tg
politično parkirati. I
•	»Ali se splača ber^
poln delovni čas,« sej
šuje berač.
•	Oglas: poceni šte
vaš denar	i
•	Na ugodje se človeld
vaja tako dolgo,
razvadi.	1
•	Najboljše razvedril}
vedri ljudje.
ZORAN Ml
Le predi, fantič, predi
Kaj neki se plete, pardon prede, v mislih mozirskega iiip|
in poslanca Jakoba Presečnika? Mogoče si želi, da bi se
Trnjulčica zbodel v prst in prespal dva referenduma: enegd
odcepitev Prihove, drugega pa za uvedbo samoprispevka
Rečici. Sedaj mora najti le še dobro vilo in princesko, ki ga bo:
pravočasno zbudili.
Nedeljski ribic s šculco
Franc Lukač iz Celja pravi, da je nedeljski ribič, ki pa ima
očitno srečo. Verjetno so tudi ribe ob nedeljah že utrujene od
celotedenskega izogibanja trnkom. Tako mu je na Slivniškem
jezeru v nedeljo prijela na vabo 107 cm velika in 9,17 kilograma
težka ščuka. Luknja se menda še vedno pozna...
(Ocl)kloiii
Evropa nov denar si kuje,
v naših žepih pa ostaja tolar,
tam zunaj se prihodnost snuje,
v njej smo mi osnovnošolar
Se pa po novem vozimo počasi,
brez alkohola, brez mamil v krvi,
povsod v mestu in na vasi;
žal tudi v tem na svetu nismo prvi.
POPEVKAR