Geometrija ali merstvo v Ijudski šoli. C«alje.) kroi-. *) Krog je kriva čerta, ki se povrača sama v sebe. Sredi kroga je točka, od klere so vse druge točke krogove enako oddaljpne. To točko imenujpmo središč ekrogovo. Središče se navadno zaznamova s čerko 0, kakor se razvidi iz vspb slik v današnji nTov." prilogi *") Glej prilogo! Pis. Čerto, ktero potegnemo od središča do ktere koli točke v krogovem obsegu, imenujemo polomer (radij) kroga. V sliki I. je OD polomer, pa tudi OA, OC, OB, OC so polomeri kroga. Jasno je, da morajo biti vsi polomeri enega kroga med seboj pnaki. lz tega sledi, da je polomer daljava središča do kake točke v obsegu. Ako v sliki I. polomer AO podaijšamo tako daleč, da se dotika na nasprutni strani krogovpga obvoda, dobimo krogov premer, ki je še enkrat tako dolg kot polomer. V sliki I. je AB in CČ premer. Naravno je, da so tudi premeri tistega kroga nicd seboj enaki. Vsakteri del kroga zovemo krožni lok (Kreisbogen). Tako je AD, UČ lok kroga v podobi I. Polovico kroga imenujemo polokrog, četertina kroga se zove s lujim imenom kvadrant. Krog risamo s krožilom (s sestiloin, cirkpljnom). V III. sliki vidinno v krogu še druge čerte, kterih je treba še omenjati. Uerta CČ veže dve točki v krogovera obsegu, ta se imenuje zategadpl spona a!i tetiva. Spone v krogu so manjše in veče. Najdaljša spona je tista, ki je potegnjena skozi središče. Ta pa je premer; tpdaj je preaier naj daljša spona. Čerto GH, ki reže krog na dveh krajih, zovemo sečnico, in čerto DE, ki je zunaj kroga in se ga dotika le na eneni mestu, v točki A, Imenujemo dotičnico ali dirko. Delu kroga, kterpga spona CV odločuje od cele plani, pravimo krožni odsek, unemu, ki je med polomeroma OA in OF, pakrožni izsek. Celi krog razdpljujemo na 360 delov, ki so prav za prav mali loki. Ti deli se zovejo stopinje. Na niajhnih krogih so stopinje drobne, a na vplikih, kakor je ravnik naše zenilje, znaša ena stopinja 15 milj. Vsaka stopinja' se zopet deli na 60 enakih delov, ki so minute, in vsaka minuta na 60 sekund. Stopinja se zaznamova z °, minuta z ', sekunda z "; postavim : 15°, 43', 36". Celi krog obsega 360°; koliko stopinj pa polokrog? koliko kvadrant? Misliti si moremo, da krog tudi tako nastane, da se čerta (polonier^, ki je na eni končinci (središče) pritprjena, dalje pomika in na tem potu krog vpiše. >fa ta poslednji način nastanejo pa tudi koti. Iz (pga se razvidi, da so si koti in krog v tesni zvezi. K vsakemu kotu spada namrpč primeren lok. Kolikor veči je kot, toliko veči je dotični lok. V II. podobi stojita polomera AO ia OC navpik iu oklepata torej pravi kot AOC. K temu kotu spada lokAC, ki pa je četertina (kvadrant) krogov. Ta pa meri 90 stopinj, in ker vplikost kotov po njihovib lokih merimo, rekli bodemo, da pravi kot AOC obspga 90°. Kar velja o tem pravPtn kotu, vplja tudi za druge. Vsak pravi kot obsega torej 90°. Oster kot AOB 13» je manjši od pravega; ne obscga torej 90°. Ostri koti nimajo tedaj nikoli 90°. AOC je top kot in obsega nad 90°. Velikost topih kotov je od 90° —180°. Raven kot pa ima 180°. Vzbuhnjeni koti pa rastejo od 180° — 360° Da kote na tanko izmerjamo, v ta namen nam služi enostavno orodje z iraenom prenašalec (transporter), ki je navadno napravIjen iz medi, (pod. IV.) Prenašalec je izrezan polokrog, ki je razdeljen na 180 stopinj, ki se lebko berd od obeh strani. Ako bočemo ž njim meriti kroge, treba ga je tako polagati, da leži središče (O, pod. IV.) polokroga ravno v verbu kota, in njegov premer na enem kraku kotovem. Potem se gleda, na kteri stopinji leži drugi krak. Stevilo stopinj, velikost kola, se bere koj na prenašalcu. Razne naloge o krogu. a. Kako se najde krogu središče, če je njegov polomer znan? (pod. V.) Izvoli si v obsegu povoljni točki A inB, in vpiši iz teh z znanim polomerom tnala loka! V točki, kjer se poslednja križata, je krogovo središče. 6. Pri krogu v podobi VI. pa polomer ni znan; kako se najde središče? Potegni poljubno spono AB, razpolovi jo ter postavi v polovični točki navpično čerto CD! Poslednja čerta pa je premer krogov; treba jo je samo razpoloviti, da se dobi središče. c. V sliki VII. pa je le del kroga CA znan; kako se v tem primerljeji dobi krogovo središče? Vlečete se tetivi AB in BC. Obedve se razpolovite in nanje se postavite navpičnici mn in op, ki se križate v točki 0, — v središči krogovem. 6. Dane so tri točke A, B, C, (pod. VIII.), ki pa ne ležite v eni ravni čerti; skozi te tri točke naj se naredi krog. Kje bode njegovo središče? Med temi pikami se potegnete ravni čerti AB in BC. V sredi teh čert se postavite navpičnici ČD in EF, ki se križate v točki 0. Ta pa je zaželjeno središče. d. Kako se dotičnica ali dirka risa? , Potegni polomer do točke A (pod. IX.), kjer hočeš imeti derko, in postavi tii na polomer navpičnico MN; ta pa je dotičnica, ki se pa le v eni točki sme kroga dotikati. (Prih. dalje.)