m Mercator
O
Lepo vabljeni v prodajalno
Is 7 Cash&Carrv, diskont
[Trdinova 1, Brežice!
75
s Posebno ugodne cene za podjetnike, > o -g	javne ustanove in gostince!
^ D. M
I
i
Št. 27 (2654), leto LI »Novo mesto, četrtek, 6. julija 2000 »Cena: 220 tolarjem
Jezik novega slovenstva
Spominski dan občine Trebnje - Baragov dan v Knežji Govoril Lojze Peterle - Mašo vodil dr. Franc Rode
Knežja vas - “s pomočjo
arage, za katerega verjamemo, da aaiJi lahko pomaga od tam, kjer je, imo napisati jezik novega slovstva, ki bo ntjv jezik, ki nas bo Povezoval, ki nam bo pomagal sku-Paj naPrej in s katerim bomo lah-0 Zaključili obdobje vsiljene go-orice," je poudaril slavnostni gornik zunanji minister Lojze Pe-ene preteklo nedeljo v Knežji vasi P spominskem dnevu občine rebnje, Baragovem dnevu.
. Ni naša naloga, da bi posnema-
Barago, ne gre za to, da bi postali Vgi Barage, je še dejal Peterle, j?ac Pa za to, da bi sledili njegove-u zgledu in v svojem okolju spo-nali, kaj nam je storiti. Baraga am bi gotovo pomagal k temu, da ■ bil naš jezik jasen in nedvou-en, da bi vedeli, kdaj gre za resni-n. kdaj gre za laž, kdaj gre za eglo, kdaj gre za dejstva in kdaj j ,Za komentar. Pomagal bi nam, a bi se razumeli glede preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, v uvodnem delu Baragovega neva v Knežji vasi je slovenski etropolit in nadškof vodil sloves-
0 mašo, nastopili so tudi dobrni-
1 cerkveni pevci. Dr. Rode je Pregovoril o Baragi kot velikem
nvencu, misijonarju, garaču in adarjenem, razgledanem razum-I U, ki je obvladal 5 jezikov. Dednost in nadarjenost pa sta na-Jb°lj značilni slovenski lastnosti. In če se kdo sprašuje, zakaj Cer-ev v Sloveniji posega tudi na po-l°čja, ki se nekaterim zdijo, da SIS0 čisto njena, na področja, kot ° moralna vprašanja, lahko reče-°' da Cerkev dela to z oblastjo in
iz oblasti, ki jo ima od Jezusa Kristusa. Seveda to ni oblast nasilja, pritiskov, še manj oblast kakšne državne ali celo policijske prisile.”
P. P.
Oporečni vzorci
Reki Temenica in Mirna le pogojno primerni za kopanje
TREBNJE - Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je 20. junija odvzel po en vzorec iz reke Temenice in Mirne zaradi ugotavljanja primernosti za kopanje. Iz Temenice je bila rahlo motna, sicer pa je bila voda iz obeh rek brez posebnosti. Temperatura vode je bila na kopališču Temenica 18,5° Celzija, na Mirni pri kopalnem bazenu pa 14,6° Celzija. Po mikrobioloških preiskavah sta bila oporečna oba vzorca, in sicer zaradi previsokega števila fekalnih koliformnih bakterij in vseh koliformnih bakterij. Kemične preiskave so zajemale le osnovne parametre: nitrate, nitrite, BKP-5, KPK (Kmn04), suspendirane snovi, ostanek pri izparevanju, pH, celotni organski ogljik (TOČ), amonijev dušik, vonj, barvo, vidne odpadne snovi, raztopljen kisik in zasičenost s kisikom. Ugotovili so, daje zaradi prevelike količine nitritov vzorec iz Temenice neprimeren. Novomeški zavod glede na rezultate laboratorijskih preiskav meni, da sta obe reki le pogojno primerni za kopanje. Po kopanju priporočajo tuširanje z neoporečno vodo. Voda iz Temenice in Mirne pa seveda ni pitna.
P. P.
Bodo Posavcem
Projekt stoletja in podobne bombastične sintagme, ki jih že skoraj dve desetletji uporabljajo v Posavju, ko gre za načrtovano gradnjo spodnjesavske verige, se bo po sprejetem zakonu in podeljeni koncesiji Savskim elektrarnam za 50 let iz puhlega besedičenja, kot kaže, vendarle začel spreminjati v resnico. Politiki vseh barv poudarjajo, da naj bo to povsem apolitičen projekt. 5 kljub še tako dobri in iskreni volji taistih, ki izražajo take Pobožne želje in si zdaj celo medsebojno laskajo za (končno!) Približane velike naložbe eni manjših slovenskih regij, je veliko vprašanje, kaj si vsak pod "apolitičnostjo"projekta predstavlja. Morda tudi, da se ne bi kdo pretirano trkal po prsih za domnevno večje zasluge od drugega, da je do dokaj nepričakovanega soglasja v parlamentu vendarle prišlo, kar bi znat biti pred volitvami dokaj zanimiv politični kapital!?
Toda brez politike, na žalost, pri gradnji spodnjesavske verige gotovo ne bo šlo, ko bodo Posavci lobirali, da bi naposled poleg neprijaznega posega v okolje od tega tudi kaj iztržili. Tako rento kot udeležbo domačih podjetij pri gradnji elektrarn. Pri prvem Ze direktor Savskih elektrarn Borut Miklavčič opozarja, da kakršnokoli pretiravanje lokalne skupnosti, ki bi pomenilo podražitev naložbe, ne pride v poštev, kajti Savske elektrarne se morajo obnašati tržno. Če bi zavlačevali gradnjo elektrarn v Boštanju (s to bi najraje začeli letos!), na Blanci, v Krškem, Brežicah in Mokricah, bi spet lahko preveč podražili kilovatno uro, in ko ta ne bo tržno zanimiva, kdo bo še gradil HE? Koliko streliva šele bodo morali Posavci porabiti, če naj bi prepričali investitorje, da bi domačim podjetjem s slabšimi referencami pogledali skozi Prste in jim odrinili košček pogače!
PAVEL PERC
\
ŠAVRINKE - V parku sevniškega gradu je preteklo nedelja spet zazvenela slovenska ljudska pesem na U. srečanju ljudskih pevcev. Spodbudno za ohranjanje izročila je, da so hvaležno občinstvo poleg starejših pevcev razveselila tudi mlada dekleta iz trebanjske skupine Ragle. Med blizu 300 pevci, povezanimi v 27 skupin, so s svojimi nošami in petjem posebej pritegnile pozornost Šavrinske pupe in ragaconi KUD Šmarje iz slovenske Istre (na fotografiji). Celotno prireditev, ki jo je pripravila sevniška območna enota sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je posnela ekipa nacionalnega radia, oddaja pa bo na sporedu v jeseni. (Foto: P. Perc)
Kolpa med vodilnimi v Evropi
Podjetje Kolpa iz Rosalnic zelo uspešno zaključilo preteklo leto - Veliki načrti s kerrockom - V prihodnje podjetja v drugih državah - Blagovna znamka Kolpa san za čistila, kopalne plašče...
ROSALNICE - V podjetju Kolpa, d.d., iz Rosalnic pri Metliki ocenjujejo poslovanje v preteklem letu kot izredno uspešno. Sicer pa so se uspehi kazali že v zadnjih treh letih, ko seje obseg poslovanja podvojil, čisti dobiček potrojil, medtem ko so bile dividende dvajsetkrat večje. Skratka, Kolpa ostaja, kot je na nedavni tiskovni konferenci dejal predsednik uprave Mirjan Kulovec, med petimi vodilnimi evropskimi proizvajalci sanitarne opreme, uspešno pa lovi korak tudi s svetovno konkurenco.
**ABOV SPOMINSKI DAN - V kulturnem programu je krajši koncert ‘Pravil Trebanjski oktet. Na posnetku: med govorom zunanjega ministra °jzeta Peterleta. (Foto: P. P)
V Kolpi se zavedajo, da k dobremu poslovanju veliko pripomorejo izobraževanje, posodabljanje opreme ter razvijanje vedno novih izdelkov. Lani so v opremo vložili 2 milijona DEM, letos pa naj bi še milijon DEM več. Med najbolj opaznimi novimi izdelki bodo kotne kopalne kadi, bazeni za domače kopalnice, novi modeli tuš kadi in kabin pa novo pohištvo s kerrockom in keramičnimi umivalniki.
Posebno velike načrte imajo s kerrockom, čigar proizvodnjo naj bi v naslednjih petih letih podvojili. Ne nazadnje tudi zato, ker je doslej v svetu le pet proizvajalcev, ki imajo razvit kerrock, ki pa se vse bolj uveljavlja v gradbeništvu, zlasti pri fasadah, saj so ga arhitekti dobro sprejeli. Odpirajo se jim novi trgi v ZDA, kamor sicer izvažajo že tri leta. Razvili so tudi novo medicinsko ali antibakterijsko ploščo za operacijske sobe, medtem ko jo za
TRIMO PODPRL TREBANJSKI ROKOMET
TREBNJE - S tem ko sta v torek glavna direktorica Trima Tatjana Fink in predsednik rokometnega kluba Trebnje Ivan Gole podpisala enoletno sponzorsko pogodbo, se trebanjskemu moškemu rokometu obetajo še boljši časi. RK Trimo Trebnje, ki je med najboljšimi v Sloveniji in seje uveljavil tudi v Evropi, bo zdaj ob krepki finančni podpori uveljavljenega dolenjskega podjetja ■Trim o laže uresničil svoje dolgoročne načrte. Več o načrtih trebanjskih rokometašev prihodnjič.
laboratorije že izdelujejo. Rezultati analiz iz Švice pa so bili tako dobri, da so dali ploščo v analizo še v en laboratorij.
Po Kulovčevih besedah načrtujejo, da bodo v naslednjih petih letih povečali proizvodne površine za 3.000 kv. metrov, že prihodnje leto pa naj bi odprli 6.000 kv. metrov velik distribucijski center. V drugih državah naj bi odprli dve podjetji ali morda celo tri. Prva mešana družba bo letošnjo jesen odprla vrata na Madžarskem, od 1. julija pa imajo predstavništvo v
• Konec lanskega leta je bilo v Kolpi zaposlenih 267 delavcev. Danes je 56 odst. Kolpe v rokah notranjih lastnikov, 20 odst. ima Mercata, 10 odst. odškodninski sklad, preostanek pa ostale pravne osebe. Od 319 milijonov tolarjev lanskega dobička so 37 milijonov tolarjev oz. 100 tolarjev bruto za delnico namenili za dividende. Čeprav je bila lanska realizacija za 7 odst. večja kot leto poprej, letos pa naj bi bila še za 4 odst. večja kot lani, pa naj bi bil letošnji čisti dobiček le okrog 1,8 milijona DEM, saj so se močno dvignile cene surovin, zlasti nafte.
Sarajevu. Hkrati razvijajo novo blagovno znamko Kolpa san. Tako jo že imajo za čistila in razkužila, v prihodnje pa naj bi jo imeli še za kopalne plašče, armaturno opremo ter postopoma za vse, kar je v kopalnici pritrjeno na keramičnih ploščicah.
M. BEZEK-JAKŠE
SLIKARJI V IZOLI
IZOLA - Predsedstvo Zveze društev upokojencev Slovenije je po zgledu lanskega slikarskega srečanja, ki ga je izvedlo novomeško upokojensko društvo, pripravilo slikarsko kolonijo, ki sta se je udeležili dve skupini slikarjev iz Novega mesta in ena iz drugih krajev Slovenije. Udeleženci so se javnosti predstavili z razstavo, ki sojo postavili v avli izolskega hotela Delfin.
Prodaja in servis, Avto-hit, d.o.o.
Kandijska 5J Novo mesto, telefon 068/376-490
ŠE TEDEN DNI CASA ZA VLOGE
LJUBLJANA - Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je zaradi prezaposlenosti kmetijskih svetovalcev do 15. julija podaljšal rok za oddajo vlog za financiranje projektov s področja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRANI®
pinurm i. ,n	lU*
tel.(OI) 436 53 90, fax(01) 436 85 20, www.intermarkeiing.si
V petek bo še sončno in zelo vroče, v soboto in nedeljo pa bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami in hladneje.
•S 07/ 30 81 118 k 041 600
ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, e-mail: kobra.team-sioi
I N T E R MARKETING
debitel
... w
tT\Otnn/i}
• 15% POPUST ob vgradnji avtoinstalacije
• ZA VSAK NAKUP NAD 25.000 SIT darilo MAJICA KOBRA
Berite danes
stran 3:
• Ustavno sodišče ukinilo
samoprispevek
stran 4:
• Spet dražja voda
stran 5:
• V drugo podpora dr. Rakovi
stran 6:
• Zakulisne igrice o vodstvu vrtca
stran 8:
• Posavje se je utopilo v objemu
stran 9:
• Država naložila krivični davek
PRAZNIK OBČINE ŠKOCJAN
ŠKOCJAN - V počastitev praznika občine Škocjan, Knobleharjevega dne, in 100-letnice gasilstva v tej občini potekajo prireditve že od srede junija. Jutri, v petek, 7. julija, ob osmih zvečer bo v škocjanski cerkvi Knobleharjeva akademija, v soboto ob treh popoldne pa kmečke igre pri gasilskem domu. Slavnostna seja občinskega sveta bo v nedeljo, 9. julija, ob štirih popoldne v osnovni šoli Frana Metelka v Škocjanu. Na seji bodo podelili tudi občinska priznanja.
KMETJE, PRIJAVITE NASTALO ŠKODO!
NOVO MESTO - Sekretariat za kmetijstvo in turizem pri Mestni občini Novo mesto obvešča kmete, da lahko prijavijo škodo, nastalo zaradi dolgotrajne suše, za naslednje kulture: koruza, travinje, pšenica, oves, intenzivni sadovnjaki, krompir in zelenjava. Prav tako pa lahko tisti kmetje, ki nimajo vodovoda in se oskrbujejo s cisternami, prijavijo povečanje porabe vode. Obrazec za prijavo nastale škode zaradi suše dobite na sekretariatu, oddati pa ga morate najkasneje do sobote, 15. julija, na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za kmetijstvo in turizem, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto.
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
-----------
Ljubljansko pismo
Zakaj ni denarja za višje plače?
Uradnikov polovico preveč
LJUBLJANA - Različni sindikati delavcev, ki se zbirajo s transparenti pred javnimi zgradbami v Ljubljani, pa tudi sindikati različnih uglednih poklicnih dejavnosti (npr. zdravnikov), ki kar naprej grozijo s stavkami, dobro vedo, da je nekaj mesecev pred volitvami najbolj ugoden čas za uresničitev njihovih zahtev, naj jim vlada zviša plače. Najbolj izdaten vir svežih tolarjev naj bi se po ocenah strokovnjakov skrival v neurejenem plačnem sistemu. Vsi trije socialni partnerji (vlada, delodajalci in sindikati) soglašajo, da bi bilo treba dosedanji plačni sistem prilagoditi evropskim kriterijem. O vsem drugem pa med njimi še ni soglasja.
V Sloveniji naj bi povprečen vodilni delavec modroval takole: “Kolikor ustvarimo, toliko lahko delimo.” In si s to ugotovitvijo umil roke. Lahko pa bi delili več, če bi namesto izgovorov, da “ni denarja”, delodajalec delavcu ponudil to ali ono opravilo in mu ob tem tudi povedal, koliko bo zaslužil za opravljeno delo. Slednji pa naj bi delodajalcu ponudil svojo usposobljenost in motivacijo (po vzoru pogodbe, po kateri se z izvajalcem dogovoriš, za koliko denarja ti bo v določenem času zgradil hišo).
Tudi veljavni pravni predpisi vse prej kot spodbudno vplivajo
na motivacijo za delo. Dokaz Z® to naj bi bila kar 600 strani debela knjiga s predpisi o plačah-S svojimi zahtevami po višjih plačah naj bi nespodbudno deloval tudi sodni sistem kot treh ja veja oblasti (po sistemu verižne reakcije so višje plače za sodniki zahtevali še zdravniki, šolniki). Veliko, še največ denarja P® se brez gospodarskih koristi razgubi med “odgovornimi ljudmi zaradi slabe organizacije dela. V razvitem svetu naj hi veljalo pravilo, da je na vrhu vodja, takoj za njim pa izvajalci-Pri nas pa za tistim, ki izda ukaž. stoji še vrsto posrednikov, ki pi'e" našajo sporočila drug na drugega, vse do končnega izvajale®' To pa pomeni več stroškov m ustvarja hudo zmedo. Podobn® zmeda nastaja, če se več služb ukvarja z istimi nalogami. Takšen primer je slovensko cestno gospodarstvo, ki se deli na cestna podjetja, na združenje cestnih podjetij, direkcijo za ceste. Dars, in na koncu je tu še “cestno ministrstvo”. Podobno se svojih nalog s pomočjo številnih “odgovornih” lotevajo tudi v kmetijstvu in končno še v samem ministrstvu za kmetijstvo-Tako ogromen aparat v teh m drugih državnih “resorjih” samo za svoje notranje delovanje “P°" žre” polovico zagotovljenega de-narja.
Če se želimo znebiti nepotrebne in neučinkovite državne in gospodarske birokracije, h' torej morali posodobiti in poceniti javne službe. Daje to več kot potrebno, dokazujejo tudi tuji strokovnjaki, ki poudarjajo, d® bi se moralo število zaposlenih v državni upravi naše republike od sedanjih 30 tisoč zmanjšat' za več kot polovico.
VINKO BLATNI^
Ali boste šli na dopust?
< * -.	y	*
Skrbijo za partizanska grobišča
Devet let Društva za ohranjanje partizanskih grobišč v Rogu - Ohranjanje vrednot NOB ni politično dejanje - Jarčeva spominska plošča obeležje vsem partizanskim kulturnim delavcem
BAZA 20 - Okoli 100 članov in simpatizerjev se je v soboto, L julija, na Bazi 20 v Kočevskem Rogu udeležilo občnega zbora Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, ki so ga prav tam ustanovili pred devetimi leti.
DOPING V ŠPORTU
NOVO MESTO - Dijaki in vzgojitelji dijaškega doma Novo mesto so pripravili okroglo mizo z naslovom “Doping v športu - da ali ne?”. Ob tem so predstavili tudi dva uspešna športnika v dijaškem domu: kolesarja Krke Telekoma Janeza Muh-viča in nogometaša Floka Komende Igorja Jovanova. V pogovoru, v katerem ni manjkalo različnih pogledov in mnenj glede problematike, so na koncu oblikovali enotno stališče, da je treba odločno narediti konec vsem Vrstam prepovedanih in škodljivih snovi.
MLADI FORUM ZLSD PODPIRA ŠTUDENTE
LJUBLJANA - Mladi forum ZLSD se pridružuje študentom ISH, Fakultete za podiplomski humanistični študij v Ljubljani v njihovih prizadevanjih, da bi ministrstvo za znanost in tehnologijo sofinanciralo raziskovalne projekte. “Poleg izobraževalnega procesa na omenjeni fakulteti potekajo tudi raziskave v okviru petih raziskovalnih centrov. Prav raziskovalni programi so ta trenutek resno ogroženi.”
Meje parka še
KOČEVJE - Ob zaključku I. faze priprav izhodišč za načrt upravljanja regijskega parka Ko-čevsko-Kolpa, je ministrstvo za okolje in prostor prejšnji četrtek v Kočevju pripravilo delavnico, na kateri so predstavili 123 strani obsežno gradivo, ki zajema inventarizacijo in vrednotenje območja ter cilje bodočega parka. Obenem so pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri so predstavili dosedanje aktivnosti za ustanovitev parka.
"Glavni namen regijskega parka Kočevsko-Kolpa je zavarovanje najbolj ohranjenih visokokraških jelovo-bukovih gozdov kot ekosistemov in zgornje doline Kolpe, zato tudi meje parka potekajo ob vznožju dinarskih grebenov Roga, Stojne, Goteniške gore, Borovške gore in Velike gore ter ob robu Kočevskega polja,” je povedal koordinator projekta Tomaž Flartman. Celotno za zavarovanje predvideno območje obsega 104 tisoč hektarjev ali 1.043 kvadratnih kilometrov, kar je 5 odst. površine Slovenije. Kot je povedal Hartman, meje parka, v katerega so zajeta območja občin Kočevje, Kostel, Osil-
Danes šteje društvo okoli 550 članov. Njihova glavna skrb je, da trikrat na leto očistijo in uredijo partizanske spomenike oziroma obeležja pri 21 grobiščih in njihovo okolico. “Žal je več teh partizanskih grobišč in spomenikov oskrunjenih," je povedal dosedanji in novi prizadevni predsedi^ik društva Jože Bučar iz Bušinca pri Dolenjskih Toplicah. Bučar poziva vse, naj ne skrunijo spomenikov, na katerih so zapisana imena tistih, ki so izdali domovino in svoj narod. “To ima pravico narediti le tisti, ki je organiziral in zapeljal ljudi, da so bili pripravljeni ubijati tudi svoje brate.”
niso dokončne
nica, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Semič in Črnomelj, še niso dokončne. “Lahko se zgodi, da bomo v park vključili tudi območja, kjer je pašno kmetijstvo, iz parka pa izključili krajinski park v Črnomlju ali občino Loški Potok, ki želi v celoti v regijski park Snežnik," je navedel kot primer.
Po sedanjem predlogu je v park vključenih 180 naselij, v katerih živi 8 tisoč prebivalcev, kar je 7, 7 prebivalcev na kv. kilometer in pomeni skupno 0,4 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. “Po vzoru parkov drugod po svetu so večji kraji iz parka izločeni,” je povedal Hartman. Kljub temu pa bodo kraji na obrobju parka, kot je poudaril, zelo pomembni za park in bodo v njegovo delo vključeni, saj, kot je dejal, so turistične nastanitvene zmogljivosti znotraj parka zelo skromne. “Delo parka bo težilo k uravnoteženju celotnega ekosistema,” je povedal in doda!, da zato nobena od panog v parku ne bo maksimalizirala svojih ciljev. Širši javnosti bodo projekt predstavili v začetku prihodnjega leta.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Nedavno zborovanje pri breznu pod Krenom so označili za gnusno in razdiralno. “Teh sporov in razdiranj si slovenski narod ne želi!” je pribil novomeški podžupan mag. Boris Dular. Župan Dolenjskih Toplic inž. Franci Vovk pa je med drugim dejal: “Skrbimo za grobove ljudi, ki so naši domovini želeli dobro... Prepričan sem, da bi ti ljudje enako ravnali tudi danes. Ohranjanje in vzdrževanje njihovih grobov je zato najprej moralno dejanje, svojo zrelost pa društvo dokazuje s tem, da ni strankarsko opredeljeno. Na ohranjanje vrednot NOB nihče ne more in ne sme gledati kot na politično dejanje.” Srečanja seje udeležil tudi prof. Vladimir Braco Mušič, predsednik komisije za kulturno dediščino pri ZZB NOB. Povedal je, da bodo začeli preurejati grobišče v starem Rogu, kjer je pokopanih 106 padlih borcev in talcev. Tam bo čez dve leti osrednja proslava v spomin na veliko italijansko roško ofenzivo. Na to grobišče naj bi prenesli tudi spominsko ploščo pisatelju in
pesniku Miranu Jarcu, kiju k° partizan izgubil življenje prav v Kočevskem Rogu. (Ravno včerajJe minilo 100 let od njegovega roj®*’ va.) “Ta spominska plošča ni obeležje Miranu Jarcu, temveč vsem partizanskim kulturnim o® lavcem, ki tudi v boju niso pozabil' na ustvarjanje in umetnost,” j® jal prof. Mušič. “To bomo storil' tudi zato, da dokažemo, daje bil® naša borba drugačna od tega, kat govorijo in počenjajo bivši belo-gardisti in SS-ovski pomagači i® kar smo slišali na njihovi bed®1 proslavi!”
A- »•
PROSTA MESTA V NOVOMEŠKEM DIJAŠKEM DOMU
NOVO MESTO - Dijaški do®1 1 Novo mesto obvešča vse dijake. * | se zanimajo za bivanje v dijaškem ; domu, pa se iz kakršnihkoli razl°" gov še niso uradno prijavili za bi' vanje, da so v domu še prosta i®f sta. Prijave na obrazcu 1,74 pr°s' nje za sprejem in podaljšanje bivanja v dijaškem domu bodo zb' rali do 31. avgusta.
DAN POVELJSTVA 321.0VTP - Minuti teden so v vojašnici na Jedinšč^1 proslavili dan 321. območnega vojaškega teritorialnega poveljstva Slovensr* vojske, ki mu poveljuje polkovnik Mitja Teropšii. Slavnostni govornik je Stanislav Balkovec, svečanosti pa so se udeležili še novomeška podžupO^P Martina Vrhovnik, škocjanski župan Janez Povšič in šentjernejski Franc H* doklin ter predstavniki območnih združenj slovenskih častnikov. Predsedni Združenja častnikov Slovenije Miha Butara je 321. OVTP Novo mesto. Aw zu Mencinu, Janezu Butari in dr. Borisu Pogačarju podelil plakete. (B- M
Končana je L faza priprav strokovnih podlag za ustanovitev regijskega parka Kočevsko-Kolpa
KONČANA I. FAZA - Poleg predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, ki vodi projekt priprav strokovnih osnov za ustanovitev parka Kočevsko-Kolpa, ter predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije, ki projekt koordinira, sta se novinarske konference ob zaključku I. faze projekta udeležila tudi predstavnika nacionalnega parka Risnjak iz sosednje Hrvaške, na katerega bo park Kočevsko-Kolpa mejil. Na posnetku: direktor parka Risnjak Ivan Malnar, koordinator projekta Tomaž Hartman in pomočnica direktorja uprave RS za varstvo narave Alma Vičar (Foto: M. L.-S.)
Morje je menda vendarle nekaj tako lepega, da si verjetno večina ljudi želi preživeti počitnice ob njem. Tudi jezerom v povezavi s poletnimi dopustniškimi dnevi ni kaj očitati- Tudi hribi so prav prikladni za oddih, čeprav so seveda težje dostopni kar za vse po vrsti. Čeprav je za letovanje veliko možnosti, je morje vendarle še zmeraj drugo ime za preživljanje počitnic zunaj domačega kraja. Z rporjem in počitnicami ob njem pa je že kar nekaj težav, saj nekateri državljani ne morejo letovati ob njem. Skrb pa zbuja podatek Turistične zveze Slovenije, da vsaj 60 odstotkov Slovencev nima dovolj denarja za letne počitnice. Mnogi, ki so v preteklosti letovali po teden dni ali več, se zdaj odločajo le za krajše dopuste, so izračunali v turistični zvezi. Taka številka bi morala biti znak za preplah. Ali res drži, bi se morali vprašati tudi v vladi, in če drži, bi država morala počitnice približati ljudem. Sicer ni popolnoma res res, da so razmere v državi v zvezi z možnostjo letovanja nečloveške. T.i. kolonije so še na voljo otrokom iz socialno šibkejših družin, različne organizacije, npr. Zveza prijateljev mladine, še vedno organizirajo za otroke počitnice ob morju. Kam greste na dopust vi? Ali boste šli tudi letos? To je tudi tema današnje ankete.
MARTIN KOVAČIČ, upokojenec, iz Brežic: “Dopust bom preživel doma. Mogoče bom šel v gozd za srnjakom. Šel bom k sorodnikom, tja grem pogosto, če le dopušča zdravje. Šel bom tudi porrftgat na kmetijo, in to obvezno. Na morje ne bom šel. Za zdaj nimam denarja za to, ker je zmeraj treba kaj plačevati in kupiti kakšne stvari. Ne rečem, da ne bomo šli na morje čez leta.”
BORUT BRUDAR, gimnazijec, iz Kostanjevice: „Šel bom na morje, in sicer v Nerezine. Tam sem že bil nekajkrat in se mi zdi v redu. Če ne bi šel na morje, ne bi bilo kaj početi. V Kostanjevici je lahko dolgčas. Greš na kako pijačko, na biljard, potem je konec. V Kostanjevici bi morali pripraviti koncerte, sicer si lahko ves dan pred televizijo."
BOŠTJAN KOSTELEC, kmetijsko-gospodarski tehnik s Krmačine pri Metliki: “Ta mesec bom zaključil s pripravništvom in si bom vzel malo dopusta. Šel bom na morje, najverjetneje na Hrvaško, saj sem slovensko obalo že dodobra prekrižaril. Seveda bom pomagal tudi na domači kmetiji. Ukvarjamo se z vinogradništvom in ovčerejo in dela nikoli ne zmanjka. Vem, da mi med dopustom ne bo dolgčas."
JANKO CVAR, upokojenec iz Vinice: „Lahko bi rekel, da imam kot upokojenec vedno dopust. A ko sem bil zaposlen, nikoli nisem hodil ne na morje ne v toplice, ker ni bilo časa. Sedaj je časa dovolj, a ni denarja, pa tudi bolezen se oglaša, tako da mi zdravniki ne priporočajo ne morja ne bazenov. Ker pa se moram veliko gibati, delam v domačem vrtu in vinogradu. To je moj najlepši dopust."
SLAVKO PURAR iz Prapreč pri Šentjerneju, delavec v kamnolomu Cerov Log: »Avgusta bom šel za teden dni na Korčulo, to je vse, kar bom imel o d dopusta. Pa še tega si ne bi mogel privoščiti, če mi ne bi prijateljica v turistični agenciji uredila, da bom letovanje plačal v šestih obrokih, po 5 do 8 jurjev na mesec. Ko poravnam najnujnejše stroške, mi od plače ostane 40 jurjev."
UROŠ SVETE, diplomirani politolog iz Kočevja: »Dopust si zaenkrat še lahko privoščim, koristil pa ga bom letos prvič septembra. Morje je takrat najlepše, saj ni več tolikše gneče. Letos bom šel že tretjič zapored na dopust v Dalmacijo, ker me ob tem. da so mi všeč kraji, navdušuje tudi mentaliteta tamkajšnjih ljudi! Skupaj s še tremi prijatelji bom šel za teden ali 10 dni na Hvar. Letoval bom preko turistične agencije."
MIRJAM TOMŠIČ, dijakinja iz Ribnice: »Naneslo je, da grem letos na morje z večjo družbo samih deklet. Šle bomo v Selce, v prikolico za pet dni, vendar pa, če mi bosta čas in finance to dopuščala, bom šla kasneje še za deset dni na Brač. Da si bom dopust lahko privoščila, delam preko študentskega servisa. Mislim, da gre vsak lahko na dopust, čeprav nekateri zelo težko. Je pa seveda povsem druga stvar, kaj si tam lahko privoščijo!"
BRANKA BARLE, vzgojiteljica v trebanjskem otroškem vrtcu: »Letos greva z možem na letni oddih preko agencije v Rabac, kjer je Jadransko morje, kot sva slišala od znancev, še dovolj čisto, večerni sprehodi ob obali v mesto pa so lahko tudi prijetno doživetje. Sinova sta že odrasla, tako da lahko načrtujeta oddih po svojih interesih."-
JOŽICA BLAS, referentka za delovna razmerja v sevniški Lisci: »Že lani smo se imeli sevniški planinci zelo lepo na potovanju in taboru na Nordkapu, letos pa smo se pri planinskem društvu Lisca odločili za tabor na Škotskem. Priskrbela si bom ustrezno literaturo, da bi še pred potjo, na katero se odpravljava z možem, bolje spoznala to deželo."
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO VČENJE - Iskanje in uvajanje sodobnih načinov pridobivanja znanja je bilo vodilo za oblikovanje t.i. Učnega centra Lisce, namenjenega usposabljanju, ki ga izvajajo vodje organizacijskih enot, in samostojnemu učenju zaposlenih. Dobre izkušnje in zgledi so po besedah direktorja Lisce Viljema Glasa in psihologa Lada Močivnika vodile v smer Središča za samostojno učenje, ki so ga odprti pretekli teden (na fotografiji). To je šele drugo (za ELESOM) tako središče v slovenskem gospodarstvu, ki ga podpirajo tudi nekatera ministrstva. (Foto: P. Perc)
[Novomeška kronika I! MMkt
POMOČ - Novomeški župan I Tone Starc, ki Okreva po bo-ezni, se, kljub temu da je še na °lnflški, udeleži kakšne priredit-Ve- Tako je bil pred kratkim na odprtju vodovoda v podgorski va-s,c' Iglenik. Tja je voda prišla v jjajvečji suši in vročini. In prav uda opoldanska vročina je povzročila, daje neka ženska omedle-a' Zupan seje takoj prelevil v svoj Pfvotni poklic zdravnika, priskoči na pomoč, pa tudi mrzla voda Iv| Pri roki. Več pa na srečo ni 1,0 Potrebno. Kaj lahko pa se kodi, da ga bodo sedaj obtožili opravljanja zdravniške prakse na crno, in to še v času bolniškega staleža.
POROKE - Ob sobotah pote-aJo poroke na gradu Otočec, ldi-^lcni grad je kot nalašč za ta slojni, za večino parov še vedno . ratni dogodek v življenju. K ovesnemu vzdušju nemalo pri-ontoreta tudi simpatična pojava tadnega “poročevalca" Jožeta nkca v slovesni opravi in s kan-ersko verigo okoli vratu ter nje-«ova govorniška gibkost. Tudi c°strežba z obveznim šampanj-ern, ki ga streže v grajska oblačila opravljeno otoško osebje, je nunska. Le kam v ta ceremoni-sodijo cigani, ki na svate prežijo a Parkirišču in jih oblegajo z vsi-Jlv'm Prosjačenjem?
, l ~ V novomeškem grbu je nabsburški nadvojvoda Rudolf, ki e eta 1365 takratnemu naselju, ki J« Po njem dobilo ime Rudolfs-erL Podelil mestne pravice. Kar 1?a novo nastale občine na ob-,ocju nekdanje novomeške pa so ,v Postavile živali: šentjernej-a petelina, žužemberška risa, 'fnopeška pa čebele. Po neki hu-omušni razlagi zato, ker je z žimi manj težav kot z ljudmi. Grb s,riPIavljaj° tudi v občini Dolenj-e Toplice. V njem naj bi bila vo-a m gozd. V gozdu se pa ve, da živali. Pa tudi prvi topliški žu-Pan je - Vovk.
J
J l-J O 3 C I JXJ
n
lna gospa je rekla, tla novo-"leskih socialdemokratov ne skr-1 županova bolezen, ampak njegovo zdravje.
Peljite predrago z biciklom na lep izlet.
USPEŠNO DELO
- kulturno-
spORTNEGA DRUŠTVA GOTNA VAS
N°vo MESTO - Pred ne-v Vp,rn ie poteklo leto dni delo-v ni? Ktilturno-športnega društ-
neiVrtna vas- ^ tem času s0 IZ' a. J.. 1 več prireditev in delovnih koM -?3 ^ar so ^'an' Porabil' več 1-700 prostovoljnih delovnih n’ ^fbnost pa presega 2 milijo-olarjev; od občine so dobili t«e®a tisočakov, pa še od a,fa.so skorai desetino dali za ministrativne takse. Do kon-eta bodo pripravili še tri pri-p ltVe/ pkupaj s KS Gotna vas st’ UI?iai° javna obvestilna me-^a- Na nedavni prireditvi “Bo-ov žur” so najzaslužnejšim za Pešno delo društva podelili Pr'znanja.
* NOVOlVIt <kc
PO«%odNl>NlCg
so^ ^asu od ^7- junija do 2. julija jilv Novomeški porodnišnici ro-* e' fazana Štravs iz Špeharjev -inš - re'i°’ Andreja Mervič iz Jed-iz ~ *^atj°' Kristina Kopinič Pon ' -lana- Renata Pene iz er. lUrna - Majo, Marjana Špor-Ju 'i ^!en'ške vasi - Blaža, Darja Ko • Z R°j " Blaža, Andreja ^1 ncilja jz Srednjega Lipovca -' y .U' Ratar>na čolnar z Lesnice or« art'na- Damjana Skala z Osk-iz k"'66 ' Stanislava Jaklič entruperta - Petra in Pavleta, j 8>ta Čučnik iz Orehovca Zdravka.
r> *z Novega mesta: Marta Košir, ca u brigad 10 " Jul«0’ Branki-. Hrka, Danila Bučarja 24 - Uro-
Novi prostori za najtežje bolnike
Prenovljeni prostori travmatološkega odseka in intenzivne nege na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice - Na vrsti sta dializni center in kirurški blok
NOVO MESTO - Prejšnji četrtek so na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice odprli 600 m2 prenovljenih prostorov travmatološkega odseka in intenzivne nege. Kot je dejal predstojnik kirurškega oddelka dr. Jože Steklasa, gre za zelo pomembno pridobitev, saj odsek, kjer zdravijo najtežje bolnike, ni bil prenovljen, odkar se je kirurški oddelek vselil v to stavbo.
Novi travmatološki odsek so uredili v nekdanjih prostorih der-matovenerološkega oddelka. “S prenovitvijo teh prostorov smo izboljšali standard za bolnike in delovne razmere za bolnišnično osebje,” pravi direktorica bolnišnice Mira Retelj. Na novem oddelku je 10 bolniških postelj za intenzivno in 26 postelj za standardno nego. Sedem sob je tripostelj-nih, tri so enoposteljne, uredili pa so tudi dve enoposteljni sobi z lastnimi sanitarijami za nadstandardne storitve. Uredili so poseben prostor za fizioterapijo, ki je zelo pomembna za hitrejše in učinkovitejše okrevanje bolnika po poškodbi ali operaciji. Ob prenovi so nabavili sodobne funkcionalne postelje z vsemi pripomočki, uredili dodatne sanitarne prostore za paciente, še posebej za invalide, in za osebje; v kopalnici je po višini nastavljiva kad z dvigalom, kar bo osebju močno olajšalo delo z bolniki.
Obnovitvena dela so veljala 36 milijonov tolarjev, oprema pa 22
milijonov in vse je bolnišnica plačala s svojim denarjem. To je že druga letošnja otvoritev v novomeški bolnišnici, saj so spomladi odprli prenovljeni otroški oddelek.
“Prepričana sem, da bomo letos v prejšnjih prostorih travmatolo-
škega odseka odprli še nov dializni center," pravi Retljeva. Seveda gre tu za veliko zahtevnejši in dražji projekt, za katerega zbira denar vsa regija. Dela bodo stekla te dni. Predstojnik kirurškega oddelka dr. Steklasa pa se nadeja, da bo kmalu na vrsti že od začetka načrtovani nov kirurški blok in da bo tudi operacijsko delo steklo v novih, času in potrebam primernih prostorih.
A. B.
NOVI PROSTORI - S prenovitvijo travmatološkega odseka so izboljšali standard za bolnike in delovne razmere za osebje. (Foto: A. B.)
Za osebnostno rast mladih
Novomeške izkustvene delavnice osmič zapored - Udeležilo se jih je 30 nadarjenih učencev iz vse Slovenije
Suhokranjski drobiž
ZBORI OBČANOV - Po celi občini Žužemberk potekajo te dni zbori občanov, na katerih bodo predstavili plan dela in program za letošnje leto, občani pa bodo govorili tudi o tem, ali so za ali proti krajevnim skupnostim. Žužem-berški občinski svet je namreč predlagal, da bi se na območju sedanje občine ustanovile tri krajevne skupnosti, in sicer Dvor, Hinje in Žužemberk, vsaka od njih pa naj bi obsegala območje vasi in zaselkov kot v bivši Mestni občini Novo mesto. Konec tedna bo zbor v Žužemberku in Šmihelu, v Hinjah pa bo v nedeljo.
HINJE 2000 -V tej va?i je bilo konec tedna tekmovanje najboljših harmonikarjev, ki ga vsako leto pripravlja domače gasilsko društvo. V kategoriji do 15 let je bil najboljši Jernej Kolar iz Brežic, 2. je bil Blaž Janežič in 3. Janez Lekše iz Škocjana. Na frajtonarici je v kategoriji do 30 let največ znanja pokazal Matej Bizjak z Rake, drugi je bil Matej Petan iz Ljubljane, tretji pa Dejan Vene iz Šentruperta. Najboljši harmonikarji nad trideset let pa so bili: Marko Kolenc s Čateža pri Trebnjem, Marjan Skubic iz Grosuplja in Franc Škufca iz Šmar-ja-Sapa.
NAJLEPŠE ROŽE - Za urejen gasilski dom na Dvoru, predvsem pa za rože na balkonu doma, vestno skrbi hišnik in gospodar Zdene Šenica. Zdene vsak dan zaliva in neguje rože, ki so po mnenju nekaterih med najlepšimi na Dvoru.
NOVO MESTO - Na novomeški kmetijski srednji šoli Grm seje v soboto zaključil republiški raziskovalni tabor, ki sta ga v sodelovanju že osmič zapored pripravila novomeška območna enota Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje in Klub za nadarjene učence Novo mesto, ki ga vodi mag. Ana Blažič. Sedemdnevnih izkustvenih delavnic Sevno 2000 seje udeležilo 30 srednješolcev. Zoisovih štipendistov, iz vse Slovenije, namenjene pa so njihovi osebni rasti, izboljševanju veščin komuniciranja ter reševanja problemov v vsakdanjem življenju.
Omenjene delavnice, kot so: sklepanje dogovora, neverbalna in verbalna komunikacija, spoznaj samega sebe, zakaj se vedem, tako kot se vedem, starši, ljubezen, prijateljstvo, reševanje problemov in razreševanje konfliktov - že od samega začetka vodi diplomiran so-
OBNOVILI CERKEV NA VINKOVEM VRHU
DVOR-Z mimohodom množice ljudi, konjenikov, mož z bandero, rogistov, novomeške godbe na pihala in vseh delavcev, ki so v pičlih devetih mesecih obnovili cerkev sv. Pavla, se je v' nedeljo, 2. julija, začela velika slovesnost. Dekan Franc Povirk, ki je cerkev tudi blagoslovil, se je v govoru zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obnovitvenih delih. Obnova cerkve je vredna 9,3 milijona tolarjev, od tega je velik del prispevala tudi občina Žužemberk.
PO TRDINOVI POTI
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis Novo mesto vabi v soboto, 8. julija, na enodnevni planinski pohod po Trdinovi poti. Odhod bo ob 6. uri zjutraj s parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje, prijave pa do jutri, 7. julija, zbira Mojca Verček Rems na telefone: 393 15 62, 041 745 849 in 26 811.
ciolog Bojan Pucelj, drugo leto mu pri tem pomaga socialna delavka Vilma Kersnik iz Lesc, taborovod-ja pa je Tone Goršin. Bojan vodi tudi svetovalno skupino, kjer mladostnikom skuša pomagati pri reševanju problemov, s katerimi se srečujejo pri odnosu s sovrstniki, starši ali šolo. “To je posebna populacija mladostnikov s posebnimi problemi. Srečujejo se z veliki pritiski okolja, staršev in šole. Le-te nato ponotranijo in .včasih pričakujejo od sebe celo več kot drugi. Tako se lahko soočajo s previsokimi cilji in posledično s hudimi stiskami ob njihovemu neuspehu," je iz izkušenj povzel Bojan Pucelj. Z omenjenimi delavnicami skušajo nadarjene učence vsaj malo odmakniti od vsakdanjega okolja, usmerjene so v gradnjo pozitivnega vzdušja in pozitivne slike o njih samih, da se sprejmejo takšne, kot so, in da dajejo drug drugim podporo. “Dragocen ni le čas, ki ga preživijo z mano in Vilmo, temveč predvsem tisti, ki ga preživijo drug z drugim,” je menil Bojan.
Delavnice spremljajo tudi dejavnosti, namenjene spoznavanju Novega mesta in okolice. Tako so obiskali Dolenjski muzej, se kopali v Šmarjeških Toplicah ter si ogledali kino predstavo in tovarno Revoz, se družili ob športnih in zabavnih igrah, ob koncu izkustvenih delavnic pa so tudi tokrat izdali bilten s prispevki učencev. Podobne tabore, vendar z drugo vsebino (etnološki, glasbeni itd.), po Sloveniji pripravljajo tudi ostale območne enote zavoda za zaposlovanje, med najbolj priljubljenimi pa so prav izkustvene delavnice v Novem mestu.	M.	K.
OBISK TOVARNE REVOZ - Nadarjeni srednješolci so si z zanimanjem ogledali, kako nastajajo avtomobili.
SDS in županovo zdravje
Odprto pismo novomeške SDS županu dr. Starcu - Do kdaj bo župan na bolniški, kaj je z mestnim prometom in kje bo tekla avtocesta?
NOVO MESTO - Novomeški mestni odbor SDS je sklical novinarsko konferenco, na kateri so predstavili odprto pismo, ki ga je na novomeškega župana dr. Antona Starca naslovila njihova svetniška skupina.
Županu v pismu očitajo, da svetniki (vsaj nekateri) niso seznanjeni, kakšno je njegovo zdravstveno stanje in koliko časa še ne bo mogel opravljati županskega dela. “Za to odprto pismo in javno postavljeno vprašanje smo se odločili, ker na taka in podobna večkrat postavljena svetniška vprašanja ne dobimo odgovora, čeprav je župan že več kot pol leta na bolniški in je obljubil, da bo javnost sproti obveščena o poteku zdravljenja in njegovi predvideni odsotnosti z dela,” pravi predsednik novomeške SDS Miloš Dular. Županu očitajo, da se kljub temu da je na bolniški, zadnje čase udeležuje nekaterih prireditev in celo službenih potovanj v tujino, kar da ni pošteno do svetnikov in ne dobro za njegovo zdravje.
V pismu županu so novomeški socialdemokrati postavili še dve vprašanji, na kateri bi radi odgovor. Prvo se tiče mestnega potniškega prometa. Po njihovem je bil razpis za koncesionarja “pisan na kožo" prevozniku l&l, novomeška občina pa naj bi (po govoricah) kot subvencijo primaknila kakih 100 milijonov tolarjev na leto. Socialdemokrati so prepričani, da bi lahko bil ta promet precej cenejši, predvsem pa veliko bolje in smotrneje organiziran.
Drugo vprašanje pa se nanaša na potek avtoceste skozi novomeško občino, posebej preko karteljevskega klanca. “Čeprav občinski svet že vseskozi zagovarja najugodnejšo varianto, slišimo, da ministrstvo za okolje in prostor pripravlja osnutek lokacijskega načrta, ki ne upošteva jasnih stališč in sklepov občinskega sveta. Kdo in kdaj je dal soglasje za to za občino manj ugodno varianto?” sprašujejo.
A. B.
Ustavno sodišče ukinilo samoprispevek
Skupina krajanov krajevne skupnosti Otočec je svojo pravico iskala na ustavnem sodišču in jo po poldrugem letu tudi našla - Zbrani denar ostane krajevni skupnosti
Ustavno sodišče je po pritožbi skupine krajanov Otočca ukinilo pred poldrugim letom izglasovani krajevni samoprispevek, ki je bil izglasovan nezakonito, saj je volilna komisija izid referenduma ugotavljala po starem tedaj že neveljavnem zakonu. Po novem zakonu samoprispevek namreč ne bi bil sprejet.
REVOZOVA HUMANITARNA GESTA - Revozova predstavnika - vodja službe za komunikacijo Uprave Miro Beg in vodja prodajnega centra v Novem mestu Martin Kašič sta na krajši slovesnosti direktorju podjetja za zaposlovanje invalidov Iris Jožetu Zupancu izročila ključe avtomobila Kangoo Express 1.4. Podjetje v svojih poslovalnicah v Črnomlju, Novemu mestu, Brežicah, Šentjerneju in Metliki zaposluje 15 ljudi, od tega 12 invalidov, katerim se bodo kmalu pridružili še trije. Želja Irisa je lastna radijska postaja, ki bi poseben poudarek namenila strokovni obravnavi invalidov in starejših. Ponedeljkovi humanitarni gesti Revoza v novomeškem Klturnem centru Janeza Trdine sta prisostvovala tudi Jože Drobnič iz ministrstva za delo, družino in šport in predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Hubert Verdnik. (Foto: M .Kotnik)
Krajevna skupnost Otočec je izpeljala referendum za podaljšanje oziroma uvedbo samoprispevka skupaj z lokalnimi volitvami 22. novembra 1998. Referenduma se je od v volilni imenik vpisanih 1525 volilnih upravičencev udeležilo skupno 890 volivcev. Od teh jih je za uvedbo samoprispevka glasovalo 452, proti pa 409 volivcev, medtem ko je bilo 29 glasovnic neveljavnih. Po starem zakonu, ki je veljal še ob razpisu referenduma, ne pa na dan glasovanja, je volilna komisija ugotovila, da je samoprispevek sprejet. Stari zakon je namreč določal, da je predlog izglasovan, če se zanj opredeli večina volivcev, ki so dejansko volili, po novem zakonu pa bi morala za samoprispevek glasovati večina vseh volilnih upravičencev.
Po objavi izida referenduma se je skupina krajanov pritožila svetu krajevne skupnosti, češ da je referendum izglasovan nezakonito, oziroma da po tedaj že pravnomočnem zakonu v bistvu sploh ni
bil izglasovan. Motilo jih je, da krajevna skupnost ni pripravila zborov krajanov, na katerih bi jim pojasnili, za kaj glasujejo, saj je bil namen samoprispevka opredeljen prečfej ohlapno. Navedeno je bilo, kaj naj bi z denarjem storili (izgradnja in asfaltiranje krajevni cest, razširitev javne razsvetljave, gradnja kanalizacije in igrišč), ne pa kje bodo to delali. V pritožbi so nezadovoljni krajani spraševali tudi, zakaj je krajevna skupnost izide na oglasni deski objavila več kot šest tednov po referendumu.
Nezadovoljna skupina krajanov je tedaj ustanovila odbor, njihove zahteve pa je s podpisi podprlo več kot 200 krajanov iz več naselij in vasi. Na njihovo pobudo je svet krajevne skupnosti sklenil, da bo izid referenduma sam dal v presojo ustavnemu sodišču, vendar tega ni storil.
Ker tega ni storil svet krajevne skupnosti na čelu s predsednikom Andrejem Blažičem, je to pot ubral odbor krajanov, vendar ga je Ustav-
no sodišče prvič zavrnilo, češ da bi se morali najprej pritožiti na upravno sodišče. To je odbor - zanj se je na pobude in pritožbe podpisal Alojz Schvveiger - tudi storil, a je upravno sodišče pritožbo zavrnilo, ker so zamudili pritožbeni rok. Tedaj so se na ustavno sodišče obrnili še enkrat in ustavni sodniki so tokrat njihovo pobudo obravnavali in 13. aprila letos sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka razveljavili, do tedaj zbrani denar pa krajevna skupnost Otočec lahko porabi za namene, ki jih je opredelila na referendumu. Sklep ustavnega sodišča je bil v Uradnem listu objavljen 19. maja, svet krajevne skupnosti pa je o tem obvestil krajane s pismom, v katerem je podpisani predsednik Andrej Blažič zapisal, da bo krajevna skupnost referendum ponovila predvidoma novembra, ko naj bi državni zbor spet spremenil zakon o samoprispevku in naj bi bila za pozitiven izid spet zadostna relativna večina. V pismu je tokrat zelo podrobno zapisal, česa zaradi ukinitve samoprispevka ne bodo mogli zgraditi, pri čemer je navedel ne le kaj, ampak tudi kje naj bi gradili.
L V.
ttHbt J 2 jn a š j f j	o a d j -N UMuft
Romi se učijo zidanja in kuhanja
ČRNOMELJ, METLIKA - Letošnjega marca je Zavod za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja (Zik) pričel s programom Phare, v okviru katerega izobražuje brezposelne in Rome. Program financirata Evropska komisija v okviru programa Phare ter ministrstvo za šolstvo in šport, nosilca projekta pa sta Zveza ljudskih univerz Slovenije in italijanska nevladna organizacija Nuova Fronticra.
Program Phare je predviden za celo Belo krajino, trajal bo do marca ali aprila prihodnje leto, vanj pa naj bi bilo vključenih okrog sto ljudi. V programu usposabljanja za zidarje, tesarje in ostala dela v gradbeništvu ter enostavna gospodinjska dela, kuhanje in urejanje stanovanj - oba programa sta namenjena Romom - naj bi vsak opravil 250 do 300 ur. Z usposabljanjem za zidarska dela so pričeli v metliški občini marca, z njim pa se je Zik priključil programu "Romi za Rome”, v okviru katerega so čistili naselja. 17 Romov iz Križevske vasi, Rosalnic, Svržakov, Gradca in Dobravic se je najprej podučilo o teoriji, potem pa so pričeli z različnimi gradbenimi deli v svojih naseljih.
Pretekli teden je tako mentor Jure Grašak, ki gaje najel Zik, učil zidanja Hudorovčeve na Svržakih. Družina z enajstimi otroki, samimi fanti, starimi od treh mesecev do 19 let, ki živi v 4 krat 8 metrov veliki kolibi, si namreč postavlja večji, zidan dom. Najstarejši sin Bojan je v okviru projekta Phare vključen tudi v javna dela, ob zaključku pa bo prejel potrdilo o pri-učitvi, kar mu bo pomagalo pri iskanju zaposlitve. Sicer pa od Hu-dorovčevih nihče ni zaposlen, edina pomoč družbe, ki sojo imeli doslej pri gradnji doma, pa je bilo svetovanje. “Ves material smo kupili sami, a tudi sicer ne pričakujemo pomoči. Res pa je, daje od de-
DVE KOMEDIJI, POGOVOR
IN RAZSTAVA
METLIKA - Danes, 6. julija, bo ob 21. uri na dvorišču metliškega gradu druga predstava mednarodnega kulturnega poletja „Pridi zvečer na grad". Špas teater bo nastopil z gledališko predstavo, komedijo Balkanski špijon. V petek, 7. julija, bo imel ob 21. uri Toni Gašperič pogovor z direktorjem Mestnega gledališča ljubljanskega Borisom Kobalom, večer pa bo popestril ženski duo Biser iz Vojnika. Uro pred pogovorom bo v Ganglovem razstavišču v gradu otvoritev razstave fotografij „Vedute Metlike" Roberta Kokola, v Mirni Peči živečega Metličana. V kulturnem domu pa bo v sredo, 12. julija, ob 10. uri brezplačno na ogled komedija Očka po sili.
narja odvisno, kdaj se bomo lahko preselili pod trdnejšo streho,” pravi oče Bojan. Grašak, ki je zelo zadovoljen s prizadevnostjo Hu-dorovčevih in tudi sosedov, ki so priskočili na pomoč, pa pravi, da bi bila dobrodošla pomoč ali vsaj posojilo, da bi do zime pokrili hišo, saj so se za začetek pripravljeni preseliti tudi v neometan dom.
• V metliški in črnomaljski občini so v okviru programa Phare pripravili tudi tečaj računalništva za brezposelne. Začetni tečaj je obiskovalo 50 ljudi, 31 pa se jih je odločilo za nadaljevalnega. Udeleženci so bili stari 19 do 40 let, prevladovali so stari 21 do 25 let, več kot dve tretjini pa je bilo žensk. Vsi so dobili potrdila, ki jim bodo pomagala pri iskanju zaposlitve.
Z usposabljanjem za zidarska dela naj bi jeseni pričeli tudi v črnomaljski občini. S poučevanjem o gospodinjskih delih pa so te dni pričeli v romskih naseljih v Čudnem selu in na Sovinku. To poučevanje bo potekalo vsak teden v enem od naselij, v vsakem pa bi na mesec opravili po šest šolskih
REBALANS METLIŠKEGA PRORAČUNA
METLIKA - Metliški svetniki so na junijski seji sprejeli rebalans letošnjega občinskega proračuna. Po rebalansu znaša proračun slabih 864 milijonov tolarjev in je večji za 95 milijonov tolarjev. Od tega bo šlo 80 milijonov tolarjev za gradnjo prizidka pri osnovni šoli Metlika ter 15 milijonov tolarjev za obnovo metliškega kulturnega doma.
KONCERT BAROČNE GLASBE
ČRNOMELJ - V okviru kulturnih prireditev ..Poletje v Črnomlju" bo v soboto, 8. julija, ob 21. uri v tukajšnjem pastoralnem centru koncert baročne glasbe. Na hammerklavier-ju se bo predstavil VVolfgang Brun-ner iz Salzburga, ki nastopa na najvidnejših evropskih festivalih, posnel pa je tudi že veliko plošč.
NOGOMETNI TURNIR V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Športno društvo 113 Črnomelj organizira v nedeljo, 9. julija, ob 8. uri na travnatem igrišču v obrtni coni Majer tradicionalni turnir v malem nogometu, kjer zmagovalca čaka pokal in 70.000 tolarjev.
Sprehod po Metliki
“VINO" - Znani vinogradniki iz metliške občine so na kmečke® prazniku v Drašičih na seneni# balah razstavili steklenice - l^ot je bilo razbrati z nalepk - z žlahtnim vinskim pridelkom. Morda je ' gneči kdo s katero od stekleni# smuknil celo domov, a tisti, ki so vztrajali na prazniku od začetka do konca, niso ugotovili posebnega primanjkljaja. V nekaterih stek- | lenicah je bil, čeprav so bile originalno zaprte, namreč le zrak,v | drugih pa navadna voda.
PITNOST - Na Komunali neprestano tarnajo zaradi izgub pri & stribuciji vode. Zagotovo pa bi la® ko skovali velik dobiček, če bi bakteriološko oporečnost vode, kise pretaka po metliškem vodovodi# znali izkoristiti v svoje dobro. " vode bi namreč lahko pridela# gnojilo. Pa še “pitna” voda bi bna potem, ko bi ji odvzeli snovi, s katerimi je sedaj oplemenitena, zares pitna in ne le sanitarna kot sedaj'
ZAMENJAVA - V metliškem podjetju Kolpa so si kar precej obrusili pete, preden jim je uspelo dobiti dovoljenje za snemanje atraktivne reklame na nadvozu P« WorId Trade Centru v Ljubija#1:
In ko se je končno našel nekdo, b
je bil pripravljen napisati dov® I ljenje in ga je eden od v Kolpi za j poslenih prišel iskat v Ljubljano-je bil tako srečen, da do Noveg3 j mesta sploh ni pogledal, kaj PlS
na papirju. Tam pa je z grozo ug°i j tovil, da mu je gospod v Ljubija#1 izročil dovoljenje, ki je sicer P#' tikalo Kolesarskemu klubu Krka za organiziranje kolesarske tekme. Kaj pa v Ljubljani vedo, kakšna je razlika med Kolpo in Krk® Obe sta menda reki tam nekje daleč južno od Ljubljane.
Črnomaljski drobjfj
SUŠA - Če zmanjka vode, je 10 takoj opazno. Vodovodne pipe 80 namreč suhe. Drugače pa je z nah in njenimi derivati. Eden od gribel) skih kmetov rad pripoveduje, kak je s traktorjem tri dni oral brez na te in bi prav gotovo še dlje. če ne # slučajno pogledal na števec...
SLOVENIJA - Navijači iz Slovenije, ki so spremljali tekme nasi nogometašev na evropskem prve# stvu, so ob vhodih na stadion do; živeli mrzel tuš, ko so prireditelj1 navodila zanje napisali tudi v sl® vaščini in za vsak slučaj še v sl® vaščini. Prav nič manj nelagodno8* niso počutili slovenski udeležen#1 evropskih iger Specialne olimpiade'
ki je bila nedavno na Nizozemskem;
Udeležili so se jih tudi Črnomelj#1 Janez Majerle, Mitja Kuzma in Ma jaž Barič, slednji kot trener. Ni80 sicer prezrli, da so Nizozemci zel prijazni ljudje, vendar jim po drug1 strani ni bilo vseeno, ko so Slove#1 jo nenehno zamenjevali s Slovašk in celo s Švedsko. Slovenijo Pa 8°' kljub temu da so jih neprestan opozarjali in se pritoževali, pisali»° Slovanio. Očitno bodo morali NlZ® zcmci tako kot nekoč zopet mno® no prihajati na dopust k reki KolP1"
ZASLUGE - Na nedeljskem ek® loškem spustu po Kolpi, iti gaje Prl pravilo Thristično društvo Kolpa1 Zilj, sicer niso podeljevali prizna za najbolj prizadevnega, lahko rekli kar zagriženega zbiralca st# ti. A če bi ga, bi ga zagotovo dob črnomaljski podžupan Andrej K3* šek. Tako kot čebelica leta s cveta# cvet, sla se s "sovoznikom" v čoln plula od drevesa do drevesa in vztr J no pobirala plastične vrečke 1 drugo nesnago, ki se čolnarjem Pre njima ni zdela dovolj pomenih# “trofeja". “Tako me motijo ti oW ski na drevesih,” je vmes mr#ir Kavšek. Prireditelji pa so se neka že odločili, da bodo na prihodnje tovrstnem spustu podelili tudi f zaslug za čisto Kolpo. Če ga b° podeljevali še za nazaj, prav goto Kavšku priznanje ne bo ušlo.
Semiške tropine
a
ODGOVORI - Na zadnji sejj semiškega občinskega sveta svetniki dali številne pobude 1 zastavili nemalo vprašanj. A odg vori v zapisniku so kratki. #aJ večkrat le nekajbesedni, medte ko ima le redkokateri več kot e stavek. Če bo tudi uresničevanj vsega, kar so predlagali svetnik;•
tako hitro in kratko, potem
lurvvs niti \j in m utipv/ivi--
ni občani, ki imajo takšno ob#1 sko upravo in župana!	v
ANALIZA - Eden od svetnik« je predlagal, da bi bila lahko dnevnem redu seje tudi dodat točka, ki naj bi po njegovem nos' naslov “Analiza realizicije P° . ( svetnikov in analiza realiza«1-1 vlog in pritožb občanov”. In odg vor na njegovo pobudo? Spl0#® ni bilo ne na seji in ne v grad* j za prihodnjo sejo. Očitno j® mesec dni za analizo premalo-
Spomladi so v Beli krajini pričeli s programom Phare za izobraževanje brezposelnih in Romov • Okrog sto se jih bo podučilo o delih v gradbeništvu, gospodinjstvu in na računalnikih
V Iskri so pričakovali, da jim bo povezava z nemškim AEG, ki je kupil pomemben delež semiškega podjetja, zagotovila še uspešnejšo prihodnost ■ Po obisku Nemcev v Semiču zamrznili pogovore
IZ ČOLNOV POBIRALI SMETI - Turistično društvo Kolpa iz Ziljje v nedeljo pripravilo prvi ekološki spust po Kolpi od Damlja do Zuničev. Okrog 70 udeležencev je s 35 čolni nabiralo smeti po slovenskem in hrvaškem delu reke, sicer pa so bili poleg ekološko osveščenih Belokranjcev na spustu tudi člani Eko društva Barilovič iz Hrvaške. Nagrado za največ nabranih smeti, med katerimi je bilo tudi veliko kosovnih odpadkov, sta prejela dr. Liljana Špec in Tomo Ritonja, tolažilni nagradi pa Sonja in Smajo Fazlič ter Andrej Kavšek. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora in znani ekolog Stane Lozar, je ekološki spust naletel na velik odmev, saj v nekaterih vaseh ob Kolpi južno od Žuničev že razmišljajo, da Si se na prav tak način lotili čiščenja reke. (Foto: M, B.-J.)
SEMIČ - V začetku junija so iz semiške Iskre veseli sporočili vest, da sta berlinska družba AEG Kondensatoren und VVandlcr GntbH, kije eden vodilnih proizvajalcev kondenzatorjev v svetu, in Iskra kondenzatorji, d.d., iz Semiča, ki je navečji proizvajalec kondenzatorjev v Sloveniji, dosegla soglasje o takojšnji povezavi obeh podjetij. V Iskri so takrat trdili, da se podjetji združujeta za prihodnost ter da bosta s sodelovanjem družno nastopili proti globalni konkurenci.
Kot so še pred mesecem zatrjevali v Iskri, je njihovo podjetje, ki letos načrtuje za 50 milijonov tolarjev prodaje, postalo del dolgoročne strategije berlinskega podjetja. V Iskri so menili, da jim to zagotavlja dobro osnovo za prihodnost. Ne nazadnje je bila Iskra že vrsto let partner AEG, a tudi vodstvo semiškega podjetja se ni spremenilo. Le v nadzorni svet so postavili tudi zastopnika AEG. Predsednik uprave Iskre Milan Golobič je bil prepričan, da povezava pomeni za obe podjetji tudi boljšo prihodnost na trgu. Združeni bi bi-
li namreč sposobni ponuditi kupcem kondenzatorje za skoraj vse namene. Po njegovem pa je bila poteza AEG, ki si je v Iskri pridobil pomemben delež, vendar je bila vrednost nakupa takrat še zaupne narave, tudi dokaz, da je Slovenija zanimiva za tuje vlagatelje. Ne nazadnje je bila prav omenjena naložba ena največjih tujih v Sloveniji.
Vendar pa so se vse zamisli o uspešni skupni poti obeh podjetij v Iskri porušile, ko so jo nedavno obiskali predstavniki AEG. Šlo je celo tako daleč, da so, kot je tik pred zaključkom naše redakcije
povedal Milan Golobič, zamrznili pogovore z nemškim podjetjem. Stvari so sejjamreč zasukale povsem v drugo smer, kot smo jo pričakovali. Nemci so ob obisku pri nas želeli, da jim na mizo položimo številne podatke, med katerimi so mnogi tudi poslovna skrivnost. A pri nas o tem nismo hoteli niti slišati,” je dejal Golobič.
Vendar pa je Golobič zagotovil, da poslovanje v Iskri teče po poslovnem načrtu ter da imajo naročil dovolj. Zavedajo pa se, da bo AEG kot lastnik zagotovo imel pomembno besedo pri pisanju poslovnega načrta za prihodnje leto. Sedaj namreč ni več skrivnost, da je AEG skoraj 30-odst. lastnik Iskre, delnice pa so Nemcem sicer posredno prodali Vizija ter odškodninski in kapitalski sklad.	M.	BEZEK-JAKŠE
Metliška voda se je v dveh mesecih dvakrat podražila -Kdaj tudi za pitje?
METLIKA - I. junija se je v metliški občini podražila voda iz javnega vodovoda, in sicer za gospodarstvo na 141 ter za občane na slabih 77 tolarjev za prost, meter. A že na seji konec junija je Komunala zopet predlagala svetnikom, da bi 1. avgusta povišali cene pitne vode. Kot je pojasnil v.d. direktorja Komunale Nikola Ladika, je Komunala že pred časom predlagala 47-odst. podražitev vode, a je vlada dovolila le 15 odst. višje cene za gospodinjstva in 10 odst. za gospodarstvo. Sedaj, ko vlada cen ne nadzoruje več, pa so komunal-ci znova predlagali višjo ceno.
Predlagana avgustovska cena vode je za občane 94,66 tolarja, za gospodarstvo pa 190,95 tolarja za prost, meter, kar je za 27,7 odst. višja cena kot velja sedaj. Sicer pa se je s predlagano novo podražit-
vijo cena vode v letošnjem letu povečala v primerjavi z lanskim za 35,7 odst. Ladika je dejal, da bi z novo ceno v primerih, kot je bila nedavna suša, ko so dobivali vodo iz črnomaljske občine, lahko krili razliko med višjo črnomaljsko in nižjo metliški ceno.
Čeprav bodo z avgustovsko podražitvijo še precej pod lastno ceno, pa nameravajo del denarja nameniti za ureditev vodovodnega omrežja v metliški občini. Več kot 30 kilometrov vodovodnega omrežja je namreč še vedno iz salonitnih cevi, ki bi jih morali zamenjati, saj se izguba vode v tem omrežju približuje 50 odst., vprašljiva pa je tudi kakovost vode. Svetniki so se s podražitvijo sicer strinjali, vendar je Boris Govednik pripomnil, da bi si morali prizadevati predvsem, da bi vodo iz pip lahko tudi pili.	M.	B.-J.
Navdušenje se je hitro ohladilo
NOV DOM HUDOROVČEVIH - V okviru programa Phare raste nova hiša tudi pri Hudorovčevih na Svržakih pri Metliki. O zidanju poučuje 19-letne-ga Bojana, ki dela preko javnih del, mentor Jure Grašak, na pomoč pa radi priskočijo tudi Bojanov oče, brata Robi in Elvis (na fotografiji) ter stric Žarko. Grašak je zelo zadovoljen z njihovo prizadevnostjo in trudom, da bi čimprej prišli do trdnejše strehe nad glavo. (Foto: M. B J.)
TAMBURAŠI PRIČELI METLIŠKO KULTURNO POLETJE- V soboto, I. julija, so se na dvorišču metliškega gradu začele osme mednarodne poletne kulturne prireditve ‘Pridi zvečer na grad". Kot je dejala predsednica prireditvenega odbora Anica Kopinič, so pripravili lep, zanimiv in pester program, v katerem bo v juliju in avgustu gotovo vsak našel kaj zase. Sicer pa je prireditve uradno odprl Sašo Hribar, ki je pred mikrofon “povabil' slavnostne govornike Borisa Cavazzo, dr. Franca Rodeta, Janeza Janšo, Staneta Dolanca, Oliverja Mlakarja ter še nekatere. Imel je tudi "glasbene goste" Vlada Kreslina, Marjana Smodeta, Nina Robiča, Andreja Šifrerja. Kot je že navada, pa so se ob otvoritvi metliškega kulturnega poletja predstavili domačini: tamburaši folklorne skupine „Ivan Navratil"pod vodstvom Petra Jakše (na fotografiji) ter vokalna skupina Lan z umetniško vodjo Matejo Jakša-Jurkovič. (Foto: M. B.-J.)
Spet dražja voda
ur. Kot je povedal koordinator v projektu Phare v okviru Zika Peter Kostelec, bodo tudi Romkinje ob koncu dobile potrdila, da so se seznanile s pripravo hrane, racionalno porabo živil, zdravo prehrano in higieno v domu.
M. BEZEK-JAKŠE
Informacije na enem mestu
V Črnomlju odprli turistično informacijsko pisarno
ČRNOMELJ - Sredi junija so v črnomaljski občinski stavbi odprli turistično informacijsko pisarno, v kateri preko javnih del dela Nataša Grahek. Pri njej lahko vsak obiskovalec dobi informacije o nočitvah, gostinski ponudbi, prireditvah, pripravi tudi program izletov po Beli krajini, na voljo pa ima številne prospekte o naravnih in kulturnih znamenitostih dežele ob Kolpi.
Seveda Grahkova zbira podatke o vsem, kar se dogaja v Beli krajini in kar potrebuje turist ter jih posreduje turističnim agencijam. Glavna naloga pisarne je namreč obveščanje, ki pa je brezplačno. To je prispevek črnomaljske občine k turističnemu razvoju. Na občini pa razmišljajo, da
Nataša Grahek
bi s pomočjo Turističnega društva prodajali tudi izdelke belokranjskih izdelovalcev domače obrti. Dobro se bodo morali povezati še z lokalnimi turističnimi vodniki, ki bodo izletnike popeljali po Beli krajini.
Seveda so to šele začetki. Na občini se zavedajo, da bodo morala biti vrata pisarne, ko se bo delo že bolj razmahnilo, odprta tudi popoldne ter ob koncu tedna in ne le od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure. “Čeprav smo pisarno šele dobro odprli, že lahko sklepam, da namerava letos Belo krajino obiskati veliko ljudi. In kar je za nas še pomembneje: mnogo jih bo potrebovalo turistične informacije," je že ugotovila Grahkova, ki sproti ureja turistične informacije v slovenščini in angleščini tudi na spletnih straneh občine Črnomelj.
M. B.-J.
f "——"--
[Drobne
iz Kočevja
J,EDAJ JE pa tudi nam DOVOLJ!”-Dr. Simon Poje, ki ga
ob prvi objavi razpisa za direk-°fja Zdravstvenega doma Kočev-. svet zavoda imenoval za direk-fJa [zanJ so glasovali štirje člani ® a). a kočevski občinski svet ni soglasja k njegovemu imenova-• opozarja na cel niz nepravil-osti in nejasnosti v poslovanju nravstvenega doma. O svojih omih o pravilnosti poslovanja _ , nevje jes predložitvijo tudi aterih dokazov, da ne gre le za °rn (pridobil jih je kot nadzor-z ravnik), koncem prejšnjega meseca obvestil nekdanjega direk-orja kočevskega ZD dr. Mihaela
skl r"V'Ča’ k' Je sedaJ na Ijubljan-*območni enoti ZZZS, pa tudi t "lstra za zdravstvo v svoji pri-z i glede postopkov in okoliščin a egove nepotrditve s strani pred-'avnika ustanovitelja ZD. Čeprav °n, običajno, kot je priznal tudi na„ 'J'e, domnevne nepravilnosti „ 6 ,el tudi v svoji prijavi na po-snvol razpis za direktorja. Ob njenih občitkih je dr. Rakova na
snr,fVf*a zavoda prejšnji četrtek hPi ^ e zrnaJevala z glavo in de-7Hu- pog!edovala zdaj dr. Pojeta, t|. j j fjnico ZD, ki seje očitkom tek«V ° žud**a- Vendar pa ji je
slav m	na	kateri	sta imela
toriJ!? ®sedP kandidat za direk-ca /' 'n nad°mestna člani-7un C 3 ^terbenčeva na eni ter na h	a” sveta Franc Gornik
ie n r,U8a strani> prekipelo. “Sedaj kem t	"Jeni dovolj!” se je v ne-
i trenutku razburila .Pokončana ,J1'.na kateri je bila imenova-sleH3 -!,^6*110”00 za obdobje na-forni k Šl'rih let’ nas je Po tele-Dnia Pstila' da je pripravljena zv« Snitl karkoli nas zanima v feŽ' S,P0VCdanim na seji. S prebanalnega in človeškega vidika
sli.h ° 1Zk°ristili Priložnost, da pri-ti ..nep,° Pojasnilom na nekatere O' zelo resne očitke dr. Pojeta, Povsem človeškega vidika pa ne .remo rnimo ugotovitve, da ne e na to, kakšna bodo pojasni-. ’ og°dki okoli izbire direktorji ?e.Cej° slabo luč na ZD. Ob a aljevanju borbe za direktorski olček (pa najsi bo ta v ospredju a 1 ozadnju celotne zadeve!) bo namreč enkrat prekipelo tudi patentom in bodo rekli: “Sedaj je Pa tudi nam dovolj!"
Ribniški zobotrebci
vesele počitnice - če-
rav zveni nepoznavalcem morda navadno, daje organizator “Ve-C ' P°č>tnic” v Ribnici ribniški n er za socialno delo, pa vsem, čnH>0Zna-’° del° centra, ni to nič ča .n?®a' enter se že leta posve-ne z mladimi v okviru skupi-st,„a,°,Sebnostno rast m če so pro-deb k' v okviru te skupine žavpJ° z. otr°kl' ki imajo učne te-tudi pr‘pravljene nekaj narediti (in « VSC druge r‘bniške otroke lahtf6 !i° V ®asu Počitnic!), je to pri, h 0 samo pohvale. S ^zadevnimi prostovoljkami Cen-
BraZa,*°Cialno del° izvaja pro-men- eselih počitnic, ki je na-jen učencem nižjih razredov P °Vn,e šole. že od leta 1993. Kot Vrh •	ktorica Centra Majda
niza lrna^° Podjetja in druge orga-čin'CIJC 'n ustanove v ribniški ob-zmlVrako *et0 manj počitniških ški 8 jlvosti’ s tem pa tudi ribni-|ei 0 roci vse manj možnosti za nek	Jako jih vsako leto kar
praaj Poživi počitnice doma, in Pod tem i® Počitniški program nie lrnenom Smejkariada name-nai v prv' vrsti- Pestri program CeJa.z!!čnejših aktivnosti, kijih v kot Jjancira ribniška občina, je naj.° 'čajno tudi letos razdeljen začep1 tedne' Izvajati pa ga bodo bo ' blodnji ponedeljek in se odvS-Pirernorom med vikedndom Padr	julija,	nakar	se	bo
aJeval 7. avgusta in zaključil
18.
drži
J avSusta. Med vikendom in
b0~ Vn'm Praznikom aktivnosti ne |et'1?rav tako pa tudi ne zadnji dan že nRJC ^mejkariade, saj jo bodo C tradiciji zaključili s pikni-
lekarna bo kmalu odprta
J>DEM - DOBREPOLJE -be arna na Vidmu je bila grad-s0 |° končana že pred meseci, v jo i USiu z zdravstveno inšpekci-Se(.e sedai tudi že opremljena, do aJ čaka le še na uporabno Vo|jenje.
mm
j
J J-J O 3 Č 1 TJ
Kočevski dijaki ovrgli dvom
Njihova raziskava je pokazala, da je uporaba sončnih ogrevalnih sistemov v Kočevju ravno tako upravičena kot v Novem mestu ali Ljubljani - Prvi na “Dnevu sonca”
KOČEVJE - Dijakinji I. letnika kočevske gimnazije Duša Čahuk in Mojca Delač ter Sebastjan Terbuc, ki je z nedavnim zaključkom šolskega leta končal III. letnik, so na letošnjem “Dnevu sonca”, ki je potekal 19. maja v Kopru na tamkajšnji italijanski gimnaziji, predstavili sončne sisteme za ogrevanje sanitarne vode. Z raziskovalno nalogo “Možnosti izkoriščanja sončne energije v Kočevju in okolici” so med skupno 13 nalogami iz vseh slovenskih srednjih šol osvojili prvo mesto.
Temo naloge so si izbrali v sode- lovico vseh lastnikov individualnih
lovanju s kočevsko energetsko pisarno. “Energetski svetovalci so nam povedali, kaj bi bilo tudi za njih dobrodošlo, da bi vedeli, da bi občanom Kočevja lažje svetovali glede ogrevanja s sončno energijo,” je povedal Sebastjan, ki je dal mentorici profesorici Mileni Čahuk pobudo za pripravo naloge že ob koncu II. letnika. Tako so se že na začetku novega šolskega leta lani jeseni lotili obsežne raziskave. “Največ dela so dijaki vložili v anketo," je povedala Čahukova. Anketirali so kar 63 lastnikov sončnih ogrevalnih sistemov od okoli 70 do 80, kolikor je vseh na območju Kočevja in bližnje okolice, sicer pa so z anketo zaobjeli približno po-
hiš v Kočevju in okolici. "Ugotovili smo, daje večina lastnikov s sistemom zadovoljna, med tistimi, ki sistemov še nimajo, pa se jih veliko zanima za takšno vrsto izkoriščanja energije,” je povedala o rezultatih ankete Mojca.
V celoti gledano, je raziskava pokazala, da ni upravičeno prepričanje nekaterih, da se ogrevanje s sončno energijo v Kočevju ne izplača. "Meteorološki podatki kažejo, da so povprečne temperature in globalno sončno sevanje v Kočevju nekoliko nižje kot v Ljubljani ali Novem mestu, vendar pa so odstopanja majhna, samo okoli 5 odstotkov, zato je uporaba sončnih ogrevalnih sistemov v Kočevju ravno
V drugo podpora dr. Rakovi
Zapleti ob izbiri direktorja ZD Kočevje
KOČEVJE - Zapleti, do katerih je prišlo ob ponovitvi razpisa za mesto direktorja Zdravstvenega doma Kočevje, so terjali, da se je 7-članski svet zavoda ZD Kočevje prejšnji teden sestal dvakrat. Po prekinitvi seje na zahtevo zunanjih članov sveta v torek so v nadaljevanju seje v četrtek ob vztrajanju vseh štirih zunanjih članov sveta, da sejo končajo z izbiro direktorja, po burni razpravi, dveh krajših prekinitvah in tajnem glasovanju to slednjič tudi storili.
Prekinitvi torkove seje je botroval dvom o pravilnosti postopka, ki gaje vzbudila fotokopija ovojnice, ki jo je na svet zavoda naslovil dr. Simon Poje. Fotokopijo je naredila tajnica ZD, da bi, kot je povedala na seji v četrtek, zavarovala sebe, saj na ovojnici naj ne bi bilo pripisa “Za razpis”. Medicinska sestra in ena od treh notranjih članic sveta zavoda Alenka Jelenovič, ki jo je tajnica poiskala, da je od poštarja prevzela priporočeno poslano ovojnico, o tem, kaj seje dogajajo z ovojnico, predno je prišla v njene roke, ni vedela nič. Prav tako pa se tudi ne spominja, kot je povedala na seji v četrtek, ali je bil takrat že na njej pripis “Za razpis” ali ne. Slednji je namreč postal sporen, saj sta bili na torkovi seji, ko je svet nameraval odpreti ovojnici obek kandidatov za direktorja, dr. Pojeta in dr. Rakove, obe ovojnici opremljeni s pripisom. Zunanji člani sveta zato ovojnice,
ki ji je verodostojnost oporekala fotokopija, niso hoteli odpreti. Ob oporekanju dveh notranjih članic sveta, da bi sporno ovojnico preprosto zavrgli, so zunanji člani sveta predlagali, da sejo prekinejo, da bi si lahko pridobili pravno mnenje.
V nadaljevanju seje v četrtek se je zgodil nepričakovan preobrat: zunanji člani sveta so sporno ovojnico hoteli odpreti, notranji članici sveta Alenka Jelenovič in dr. Milena Sterbenc pa sta predlagali, da bi vse skupaj razveljavili in ponovili razpis. Za to se je odločno zavzel tudi dr. Poje. Ob tem, da je tajnica, kot je dejal, nepooblaščeno fotokopirala njegovo ovojnico, kar je bil po njegovem dokaz, da je imela, kot je dejal “druga stran namen škoditi kandidatu”, je izrazil dvom, da ni bila ovojnica morda tudi že odprta. Na torkovi seji je o tem podvomil tudi zunanji član Franc Gornik, ki pa je bil v četrtek najodločnejši, da se opravi izbira direktorja. Ob odločni podpori tudi preostalih zunanjih članov, da se ovojnici odpreta, da bosta oba kandidata lahko povedala, ali je v njih vsa dokumentacija, ki sta jo predložila, so po burni razpravi, ki se je nadaljevala tudi po odprtju ovojnic, v tajnem glasovanju s 5 glasovi proti dvema za direktorico imenovali dosedanjo direktorico dr. Andrejo Rako.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Za sklad le ribniška občina
Dejavno, kjer je zanimanje za kulturo
RIBNICA - Na zadnji seji sveta Sklada območne izpostave v Ribnici v četrtek, 15. junija, je bilo govora največ o uspehih pa tudi neuspehih, o delu v preteklem letu, sprejet je bil dokončen načrt za tekoče leto in predstavljen informativni načrt za prihodnje leto. Sklad se je vse od ustanovitve srečeval z mnogimi težavami. Sedaj so programi veliko bolj jasni, težave pa se porajajo vedno znova. Za letos je bilo načrtovanih 32 projektov, a je 12 že zavrnjenih. Programi so načrtovani glede na razmere v vseh treh občinah: Ribnici, Loškem Potoku in Sodražici. Žal pa nekatere stvari ostajajo zgolj želja.
Vodja ribniške izpostave Jože Lampe meni, daje vsak uspeh odvisen izključno od lokalnih dejavnikov. Pohvalno se je izrazil o naklonjenosti ribniške občine, kije preteklo leto primaknila kar 2 milijona tolarjev k sicer skromnim dotacijam RS. Prav ta ribniški denar jim je omogočil, da so lahko izpeljali nekaj dejavnosti v Sodražici in Loškem Potoku in z njimi nadaljevali tudi letos.
V razpravi je prevladalo mnenje, naj se dejavnosti sklada usmerijo tja,
tako upravičena kot v Novem mestu ali Ljubljani," je povedala Čahukova o rezultatih primerjave povprečnih mesečnih temperatur zadnjih 38 let in mesečnih vsot globalnega sončnega sevanja za leti 1997 in 1998 za vse tri kraje. Dvom, ali se investicija splača, so v celoti ovrgli z izračuni prihranka energije, saj so ti pokazali, da se s povprečnim sistemom na štiričlanski družinski hiši prihrani okoli 300 litrov kurilnega olja. Ob tem so kot pomembno dejstvo navedli tudi, da je sončno sevanje tudi pozimi ob sončnem dnevu precejšnje, svojo nalogo pa sp zaključili z ugotovitvijo, da je glede na današnje razmere investicija za vgradnjo sončnega sistema velika, da pa se ta krepko zmanjša ob novogradnji ali obnovi ogrevalnega sistema in da bi bilo zato ob takšnih priložnostih o tem smiselno razmisliti.
M. LESKOVŠEK-SVETE
VPIS V VRTEC
VIDEM - DOBREPOLJE - V vrtcu Videm so za leto 2000/2001 v šestih skupinah vrtca in dveh skupinah male šole zasedena že vsa prosta mesta. Vrtec Kompolje ima prosti še dve mesti v jaslih in eno mesto v skupini otrok od treh let naprej, torej je od skupno 124 mest zasedenih že 121 mest. Ker je za šolsko leto 2001/2002 predvidena devetletka; imajo dve skupini za malo šolo. Malčki letnika 1994, ki so v mali šoli, bodo šli leta 2001 v prvi razred osemletke, malčki letnika 1995 pa bodo šli istega leta v prvi razred devetletke.
DEVETLETKA NA VIDMU
VIDEM - DOBREPOLJE - V matični in podružničnih šolah v občini Dobrepolje je predviden začetek devetletke v šolskem letu 2001/2002. Prostora imajo dovolj, do predvidenega roka pa bodo usposobili še preostale učitelje, kijih bodo potrebovali. Otroci prvega razreda devetletke bodo imeli brezplačen prevoz v šolo in iz nje v vseh primerih, zanje pa tudi načrtujejo jutranje varstvo.
MLADI RAZISKOVALCI - Od Leve proti desni: Mojca Delač, Duša Čahuk (zadaj) ter Sebastjan Terbuc z mentorico Mileno Čahuk (v sredini). (Foto: M. L.-S.)
KONCERT CANTATE DOMINO - Kočevska vokalna skupina Cantate Domino, ki je tani praznovala 10-letnico obstoja, je v petek zvečer v dvorani Šeškovega doma v Kočevju svoj redni letni koncert izvedla z dobro polovico novih članov. V zasedbi: (jelena Koleto, Andreja Likar, Tanja Papež-sopran, Martina Marinč, Branka Koleta, Nataša Ivanc - alt, Borut Česnik, Albin Likar - tenor ter Franc Stefanič in Robert Zadnik - bas je skupina nastopila že z božičnim koncertom v kočevskifarni cerkvi, na mestni ploščadi v Kočevju, v Kočevski Reki in Zeljnah, sodelovala pa je tudi na dobrodelnem koncertu za Karitas, na prireditvi Kočevska poje ter na nedavnem medobmočnem srečanju malih pevskih skupin v Zelšah pri Cerknici. Pod umetniškim vodstvom Franca Štefaniča še naprej prepevajo domače in tuje pesmi. Kot gostje so na koncertu nastopili: Velikolaška vokalna skupina, Gašper Jarni in Sabina Kogovšek. (M. L.-S.)
JUTRI OGLED VRTOV
KOSTEL - Jutri, 7. julija, si bo posebna strokovna komisija prvič letos ogledala urejenost vrtov, hiš in poslovnih prostorov v Kostelu. Ogled sodi v okvir vsakoletnih tekmovanj Turistične zveze Slovenije, ki potekajo letos pod naslovom “Moja dežela-lepa, urejena in gostoljubna". V Kostelu potekajo taka tekmovanja že šesto leto. Komisija si I70 ogledala vse hiše in poslovne prostore ter njihovo okolico tistih 42 lastnikov domačij, ki so se prijavili za letošnje tekmovanje (lani jih je tekmovalo 37). Tekmovanja se udeležuje vsako leto več pri-javljencev, tako da na letošnjem sodeluje že skoraj tretjina vseh lastnikov hiš, vikendov in drugih objektov. J. P.
OB 100-LETNICI PGD SVETI GREGOR
RIBNICA - Osrednja letošnja gasilska prireditev v ribniški občini bo v nedeljo, 23. julija, ob 14,30. Gasilsko društvo Sv. Gregor bo ob sto letnici delovanja pripravilo proslavo s prevzemom avto cisterne, razvitjem novega prapora in podelitvijo državnih priznanj. Proslave se bodo udeležili tudi gasilci iz Šmarij pri Jelšah, s katerimi tvorno sodelujejo že tretje leto. Hkrati bodo na 54 straneh izdali ličen zbornik o stoletju domačega gasilstva. Društvo šteje 60 članov, po štiridesetih letih pa bodo oživili žensko desetino.
Priložnost za vpogled v dogajanje
V Mikovi hiši so odprli razstavo izbranih študentov drugega letnika specialističnega študija na Akademiji za likovno umetnost - Prva iz niza vsakoletnih razstav
RIBNICA - V galeriji Miklove hiše v Ribnici so v petek zvečer odprli razstavo izbranih avtorjev, študentov drugega letnika specialističnega študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavo je pripravila dr. Nadja Zgonik z Akademije za likovno umetnost v sodelovanju s študentko umetnostne zgodovine Polono Lovšin, kije pripravila tudi spremno besedilo v zloženki, v kateri so predstavljeni mladi umetniki.
Kot je ob otvoritvi razstave pove-	Izbranih pet avtorjev sodi med
dala dr. Zgonikova, bodo v galeri-	predstavnike nove umetniške gene-
kjer je določeno zanimanje za kulturo. Večina dejavnosti se odvija po šolah. Sodraška šola temu ni najbolj naklonjena, več pa se trudijo v Loškem Potoku. Žal pa potoška občina kaj malo da na to. Celo več, članica sveta ga. Poštrakova se je zgražala nad dezinformacijami, ki jih na pristojnih mestih širi potoški župan o ogromnih zneskih, ki jih razsipava Sklad, in meni,, da gre za pravo natolcevanje. Tako je bila večina prireditev v vseh treh občinah sofinancirana z denarjem, ki ga je kulturi velikodušno namenila ribniška občina. Očitno pa je, da razne skupine, društva in celo lokalne skupnosti ni poučene o pravicah in dolžnostih. Žla-sti v Loškem Potoku je, razen v šoli, dialog nemogoč. Za primer so navedli, da bi bili radi postavili manjšo razstavo, a so bili zavrnjeni, češ da ni primernega prostora. To pa seveda ni res. Potoški KUD, ki menda še vedno ni registriran, bi moral biti generator projektov, ki so primerni za to okolje, in voditi primeren dialog z občino. Tega ni in stanje je, kakršno pač je.
A. KOŠMERL
ji Miklove hiše vsako leto približno v času, ko se izteče šolsko leto, pripravili razstavo, ki bo predstavljala najuspešnejše in umetniško najbolj profilirane avtorje, študente specialističnega študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Da bo šlo v resnici za avtorsko izrazite pozicije, so se odločili, je dejala, da bodo razstavljajoči izbrani izmed študentov drugega letnika študija. Na letošnji prvi iz niza prihodnjih vsakoletnih razstav se predstavljajo: Uršula Berlot z najnovejšimi slikami iz umetne smole, pigmenta, pleksi stekla in kovinske mreže, ki nadaljujejo njeno ukvarjanje z odslikavanjem sublimnega iz narave; Boštjan Drinovec s provokativnimi urbano-upo-rabnimi kipi iz odrabljenih kovinskih delov, ki bodo postavljeni kot javna dela: Karmen Jazbec z meditativnimi plastikami iz poliestra, ki razpirajo problematiko bivanja na eksistenčnem robu; Gašper Jemec s slikami iz akrilne želatine, ki jo s prsti in dlanmi nanaša na platno, da oblikuje slike taktičnih, če ne celo dermatičnih kvalitet, ter Primož Pugelj, ki nadaljuje svoj enigmatični kiparski korpus z ironičnim "ekološkim” delom "Pugljev botanični vrt”.
racije, ki postaja vse samozavestnejša že v letih študija. "Ambiciozno se postavlja na lastna stališča, je vse bolj svetovljanska ter pogumno in brez zadržkov eksperimentira v umetnosti,” je dejala dr. Zgonikova in dodala, da pa k temu prispeva tudi bolj odprt način šolanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, saj ta študentom v zadnjem času omogoča, da opravljajo
semestre ali letnik študija na evropskih in ameriških umetniških izobraževalnih ustanovah. Ker razen tega izbrani avtorji, kot je dejala dr.Zgonikova, nimajo pravzaprav ničesar skupnega, je razstava priložnost, da obiskovalci na enem mestu opazujejo in primerjajo umetniške strategije posameznikov, ki so se pred tem pojavljali v različnih kontekstih (Metelkova, Kapelica, različni avtorski izbori) ter si s tem ustvarijo vpogled v dogajanje pri naših najmlajših ustvarjalcih. Razstava izbranih avtorjev, za katere je dr. Zgonikova dejala, da se bo v prihodnosti prav gotovo še veliko slišalo, bo odprta do L avgusta.	m.	l.-S.
J
L
IZBRANI A VTORJI - Izbrani avtorji letošnje prve iz niza prihodnjih vsakoletnih razstav izbranih študentov drugega letnika specialističnega študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani: Uršula Berlot, Boštjan Drinovec, Karmen Jazbec, Gašper Jemec in Primož Pugelj. (Foto: M. L.-S.)
DOLENJSKI LIST
MA*
IZ M A ž 1 H O 3 Č 1 II
ZAPRA VUIVČEK - Zapravljivček je iz Knežje vasi v Malo vas na ogled Baragove spominske sobe in razstave o njegovi literaturi najprej popeljal metropolita dr. Rodeta s spremljevalcem, za njim pa svetnika in žlahtnika, Lojzeta Metelka, ki tokrat (na veliko žalost oboževalk) ni imel popularnih vročih hlač -najnovejšega modela iz svojega vinograda, in ginekologa Marjana Pavlina. Imela sta čast, da sta se peljala v druščini z aktualnim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, ki ga niso motile turbulence. (Foto: P. P.)
3. kreArt Loka 2000
Pester program letošnjega druženja slikarjev oblikovalcev, kiparjev, fotografov, filozofov in glasbenikov
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - KUD Primož Trubar priredi od 5. do 8.julija 3. kreArt, na katerem bodo sodelovali akademski slikarji Jože Marinč, Nikolaj Beer, Janez Knez, Darja Vidic (tudi modna oblikovalka), Todorče Ata-nasov, Karel Plemenitaš, Jože Slak (tudi mizar), Blaž de Gleria (tudi grafični oblikovalec) in Marija Rus, nadalje akademska kiparka in restavratorka Ivana Turk, arhitekt in oblikovalec Davor Grgičevič, filozof in fotograf Grega Strle, likovna pedagoginja in fotografinja
STATENBERSKI GASILCI IMAJO NOVO BRIZGALNO
ŠT ATEN BERK - V soboto, 8. julija, ob 18. uri bo pred tukajšnjim gasilskim domom prevzem in blagoslov nove motorne brizgalne PGD Šta-tenberk. Po slovesnosti bo gasilska veselica tega po tekmovalnih dosežkih v zadnjih letih najuspešnejšega prostovoljnega gasilskega društva v trebanjski gasilski zvezi.
SLISNOST SEVNIŠKEGA RADIA
SEVNICA - Po prestavitvi oddajnika sevniškega radia z Laz na Lisco se je v celoti povečala slišnost sevniškega vala, je pa zato slabša slišnost v nekaterih dolinah, zlasti ob Sevnični, je opozoril svetnik Srečko Ocvirk. V.d. direktorice radia Branka Dernovšek pa je na zadnji seji sevniškega občinskega sveta prosila svetnike za podporo, če bi se nadaljevali poizkusi gospodov v Ljubljani, da bi sevniške-mu radiu odvzeli eno frekvenco, ki bi jo potrebovali prav za boljšo pokritost ožje okolice središča občine.
Alenka Kosem, filozof in fotograf Tomo Brejc, grafični oblikovalec in slikar Ciril Horjak, ornitolog Marjan Gobec, industrijski oblikovalec Marjan Žitnik, ilustrator in grafični oblikovalec Tihomir Bregar ter grafični oblikovalec in likovni pedagog Simon Sernec, hkrati ob predsedniku KUD Primož Trubar Zoranu Cvarjueden poglavitnih organizatorjev “duša" 3. kreArta.
Te umetnike, slikarje, grafike in oblikovalce bo ob 3. keArtu pospremil še pester glasbeno-literar-ni del z večernimi koncerti v loškem kulturnem domu, vsakokrat se bodo pričeli ob 21. uri in sicer 5. julija Žarko Živkovič Quartet; drevi, 6. julija, Holidays Meeting Orchestra (Lovro Ravbar - sax, Rok Lopatič - klaviature, Matej Hotko - Bas in Janez Gabrič -bobni, študirajo glasbo v Rotterdamu, Grazu in New Yorku, igrajo jazz, latino, fusion in druge zvrsti). V petek, 7. julija bodo nastopili ugleden pisatelj, dramatik in igralec, avtor nepozabne Butnskale Emil Filipčič in neobičajni saksofonist Primož Schmidt ter Jani Kovačič, mestni ljudski pevec, pristaš novega humanizma, privrženec bratstva, različnosti. V soboto, 8. julija, bo koncert Igor Bezget Five Di-menson s pisano udeležbo priznanih, tudi tujih jazz glasbenikov.
KOMUNALA POZIVA K PODRAŽITVI
TREBNJE - Komunala je pozvala občino, naj ji občinski svet končno odobri višje cene vode, saj sedanji stroški krijejo komaj 78 odstotkov veljavne cene. Nadzorni svet in ustanovitelja prosi, naj nemudoma pomaga rešiti stiske z vodopreskrbo na Trebelnem, kamor so iz Mokronoga od 26. aprila do 23. junija pripeljali že 56 cistern oz. 280 m3 vode. Zaradi prevozov znašajo stroški distribucije preko 700 tisočakov.
LOJZETOVIH 80 - Dolgoletni planinec in gasilec ter gospodarstvenik, Sevničan Lojze Motore, te dni praznuje 80. rojstni dan. Nedavno so se slavljenca prisrčno spomnili pri sevniškem planinskem društvu Lisca v Tončkovem domu na Lisci, zatem pa še pri PGD Sevnica. Na druženju z dolgoletnim članom (od lani tudi častnim članom!) in podpredsednikom PGD Lojzetom je predsednik PGD Tone Koren v prostorih Dvorca na Impoljci izrazil jubilantu hvaležnost za njegovo dolgoletno predano in družbeno koristno delo ter mu izročil kipec Florjana (na posnetku). Motoretu so se zahvalili za sodelovanje in pomoč še številni gospodarstveniki ter župan Janc in poslanec Branko Kelemina. (Foto: P. P.)
Mokronoški Tom mecen športnikov
Na novinarski konferenci o poti od podjetja za popravilo šivalnih strojev leta 1954 - Utrjevanje lastne blagovne znamke - Lastna prodajna mreža daje boljše rezultate - Podpora športnikom
MOKRONOG - 2. julija lani je Toni, Oblazinjeno pohištvo, d.o.o., Mirna, prevzelo prostore nekdanje mokronoške Iskre. Hkrati ko so odkupili prostore v Mokronogu, so prodali dotedanje prostore na Mimi in po avgustovski selitvi glede na novo lokacijo tudi ustrezno spremenili ime oz. sedež firme. Z odkupom in preselitvijo so tomovci pridobili mnogo boljše delovne razmere in s tem tudi možnosti za uresničitev svojih ciljev. Kot sta prejšnji petek povedala na novinarski konferenci direktor podjetja Tom, Oblazinjeno pohištvo Mokronog, Alojz Gliha in prokurist Bruno Gričar, želi Tom postati že prihodnje leto najboljši proizvajalec oblazinjenega pohištva v Sloveniji.
S pomočjo poslovnega partnerja Tom Commercea povečujejo tržni delež na slovenskem trgu in skušajo obdržati kupce ter razširiti lastno prodajno mrežo. Promet naj bi skoraj za petino večji. Letos naj bi znašal 1,2 milijarde tolarjev. Več kot 60 odstotkov proizvodnje prodajo v tujini, predvsem v Skandinaviji, Nemčiji in Švici. V Sloveniji imajo 5 lastnih salonov, v katerih prodajo približno 70 odstotkov pohištva, direktor Toma Commerce Dušan Skerbiš pa je povedal, da bodo do konca tega leta kakovostno krili s svojo prodajno mrežo celotno Slovenijo. Poprej so delali tudi z okrog 200 firmami po Sloveniji. Bilo je veliko poškodb pri transportu, zato tudi več reklamacij in odločitev za lastno prodajno mrežo. Vse bolj zahtevnim kupcem se temeljito posvečajo in jim svetujejo tudi na domu. Precej si obetajo od prodajnega salona, ki so ga z Alplesom, Muralesom in Sveo nedavno odprli v avstrijskem Gradcu.
Tom je v letošnjih prvih petih mesecih skoraj podvojil promet v
SKUPŠČINA KONFEKCIJE JUTRANJKA, D.D.
SEVNICA - Na skupščini delniške družbe Konfekcija Jutranjka pretekli petek so sklenili, da bodo po 16. juliju interese delničarjev v nadzornem svetu zastopali Jože Tepina, Janez Pajek, Dimitrij Marjanovič in Alain Al Soufi. Predstavniki delavcev bodo Marija Cizelj, Breda Mijovič in Mojca Jazbec. Za revizorja računovodskih izkazov za leto 2000 so imenovali družbo za revizijo RIPRO iz Velenja. Sklenili so, da lansko izgubo krijejo iz rezerv, revalorizacije rezerv in dela revalorizacije kapitala. Skupščina je terjala od uprave, naj pripravi načrt.možnih ukrepov, potrebnih za zagotavljanje kapitalske ustreznosti. Skupščinam bo še naslednja 4 leta predsedoval Dušan Kecman iz Ljubjane.
primerjavi z lanskim letom (resnici na ljubo povedano, tudi na račun firme v Karlovcu in kooperacije v Braslovčah!) in letos načrtuje za okrog 50 milijonov dobička. Za nekatere manjše letošnje naložbe se ne bodo dodatno zadolžili. Za novomeško Adrio Mobil gre četrtina proizvodnje. Pomembna za Tom Oblazinjeno pohištvo je tudi velikoserijska proizvodnja blazin za stole in prevleke za zofe za švedsko Ikeo. Raznolikost programov je strateškega pomena, saj so vezani na več kupcev in dobaviteljev. Izdelki Toma Oblazinjeno pohištvo nosijo znak SQ - Slovenska kakovost. Potekajo priprave za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9000 in ISO 14.000 v prihodnjem letu. Gre jim predvsem za ekonomske učinke, boljše poslovanje, ne pa za listino, ki sicer nekoliko olajša prodajo.
AKADEMIJA - Na slavnostni akademiji ob Baragovem dnevu v avli CIK-a pretekli petek, ki so se je udeležili tudi župan Ciril Pungartnik in nekateri občinski svetniki, so pester kulturni program oblikovali pevci komornega zbora Limbar iz Moravč in trebanjski učenci, ki obiskujejo Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, ob spremljavi pianista prof. Zoltana Petra. Na fotografiji: dr. Anton Vovko med akademijo. (Foto: P.P.)
Kolikšen je dejanski tržni delež Toma v Sloveniji (računajo, da se suče okrog 20 odstotkov!), bodo skušali natančneje ugotoviti s pomočjo diplomske naloge svoje štipendistke. Največji konkurent Toma slejkoprej ostaja Nova oprema. Tomovci imajo velik posluh za podporo športu, zlasti badmintonu, kjer imajo vrhunske tekmovalce, najboljše v domači mladinski konkurenci. Sestri Silvester z Mirne in novomeščan Aleš Murn, najverjetnejši potniki za naslednje olimpijske igre, pa že močno mešajo štrene tudi v članski konkurenci, celo na mednarodnih tekmovanjih. Tomove izdelke pomagajo prodajati tudi tako/veneča imena iz sveta športa, kot so Brigita Bukovec, Dušan Mravlje in Martin Strel.
P. P.
Človek knjige
180 bibiliografskih enot v slovenski zbirki COBISS o Baragu
TREBNJE - Slavnostni govornik dr. Andrej Vovko, predstojnik inštituta ZRC SAZU, je tvegal trditev, da Friderik Irenej Baraga ne bi bil tisti Baraga, ki ga poznamo in slavimo, če se ne bi odločil za radikalen prelom s svojim ustaljenim življenjem v slovenski domovini in ne tvegal velikanske avanture v žlahtnem pomenu te besede. “Baraga je tako postal velika, tudi svetovno razpoznavna osebnost s svojim delom med ameriškimi Indijanci, kjer je bil hkrati oznanjevalec vere njihov sv. Pavel ali Frančišek Ksaverij in njihov Trubar, oče njihove književnosti. Baraga je bil človek knjige. V slovenski bibliografski zbirki COBISS je vključno do današnjega dne navedeno 180 bibliografskih enot o F. I. Baragu. Od teh je 40 Baragovih del oz. njihovih ponatisov, ostalih 140 pa pomeni prispevke o njem," je dejal dr. Vovko. Septembra letos bo izšel obširen Baragov zbornik s prispevki iz simpozija, ki je bil lani septembra v rimskem Sloveniku. Dr. Vovko je izrazil prepričanje, da bo Baraga v slovenski zavesti pustil globlje-sledi s področij svoje modrosti, o katerih sodobniki govorijo veliko premalo ali celo molčijo.
P. P.
Zakulisne igrice o vodstvu vrtca
Občinski svetniki dali podporo Šoli življenja oz. komuni odvisnikov od drog na Razborju, ne pa ravnateljici sevniškega vrtca - Kolektiv vrtca podpira Božičevo, občina pa Starčevo
SEVNICA - Občinski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta izrazili vso podporo Šoli za življenje, ki jo bo v nedeljo, 24. julija odprl na Razborju sam don Pierino, ko bo pripeljal s sabo prvih šest fantov, že “očiščenih” odvisnosti od drog. Med urejenim delom in življenjem v komuni naj bi mladi (večina bo Slovencev) pridobili delovne navade in osmislili svoje življenje.
Župan Kristijan Janc je dejal: “Če rešimo enega odvisnika, smo zmagali!” Nato seje v imenu svetnikov zahvalil Razborčanom, župnijskemu uradu na Razborju in Karitasu, da so uspeli v skupnih prizadevanjih za tako human in družbeno koristen projekt. Opozoril pa je, da bodo imeli svetniki že na naslednji seji priložnost spregovoriti o Domu športov v Sevnici, kjer naj bi našli svoj kotiček in možnost za raznotero športno dejavnost številni mladi. Svetnik Franc Pipan (ZLSD) je namreč v razpravi dejal, da bi država morala več storiti za preventivo, da bi motivirala mlade za športno aktivnost. Menil je, da bi v občini morali veliko več narediti na področju telesne vzgoje in športa. Rešili naj bi korenine tega zla, saj še tako drakonske kazni tega ne odpravijo. Predstavnik krškega Lions kluba, ki veliko pomaga pri obnovi nekdanje šole na Razborju, psiholog Miha Rostohar je poudaril, da razumeti problem še ni zadosti. Biti jezen na narkomane je upravičeno,
ne pa jih tudi odklanjati! En narkoman potegne za sabo najmanj sedem drugih, je dejal Rostohar in se zahvalil za ta velik korak v sevni-ški občini.
Če so ob razpravi o komuni na Razborju prevladovali umirjeni toni, tega ni moč reči za (nesrečno 13. točko dnevnega reda, ko je šlo za mnenje o kandidatkah za ravnateljico sevniškega vrtca Ciciban. Svetnik Albin Ješelnik (LDS) je menil, da so na seji komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mlatili prazno slamo, če je svet zavoda izbral dosedanjo ravnateljico Danico Božič in ne Vlaste Starc, ki ji je sevniški “kvi-az" dal prednost. Po Ješelnikovem mnenju že predstavitev ni bila korektna, zdaj pa še postopek. “Hitenje je zmeraj sumljivo! Ni to žalostno, da nekdo ignorira lokalno skupnost?”
Vodja oddelka za družbene dejavnosti Jože Maurer je zavrnil očitke, da gre za nekorektno pripravljen material. V tem je pisalo, da je komisija dala pozitivno
mnenje univerzitetni diplomirani psihologinji Danici Božič in diplomirani vzgojiteljici predšolskih otrok Vlasti Starc, s tem daje dala prednost Starčevi. Pozanimal seje na pristojnih institucijah v Ljubljani in ugotovil, da Božičeva iz-poljnjuje vse pogoje za ravnateljico. Svetnik Bojan Rugelj (SDS) in še nekateri svetniki so menili, daje komisija soglasno sklenila, da daje prednost Starčevi, zato so vztraja-
li pri tej formulaciji. Zanjo je nato glasovalo 14 svetnikov, le 5 pa za predlog, da bi dali pozitivno mnenje obema kandidatkama. “Božičeva nas je hotela izigrati,” je menil Jože Imperl (SKD); podobno je bilo razumeti še nekaj svetnikov, Zvedeli smo, da je bil na svetu vrtca (dva dni pred sejo občinskega sveta) rezultat 9:0 za Božičevo. Že poprej, 19. junija, na tajnem izražanju mnenj na vzgojiteljskem zboru o vseh treh kandidatkah (tretja, iz Radeč, je kasneje izpadla iz “tekme”, ker ni hotela “na zaslišanje” pred komisijo) je kar 70 odstotkov vzgojiteljic podprlo Božičevo, 20 odstotkov pa Starčevo. Kaj mnenje kolektiva ni pomembnejše kot sicer (tudi za ministrstvo za šolstvo) neobvezujoče mnenje lokalne skupnosti, se sprašuje velika večina delavcev vrtca.	p	PERC
Trebanjske iveri
IZLET MLADIH NA DEBELI RTIČ
SEVNICA - Tukajšnje o* močno združenje Rdeče? križa je 28. junija popeljalo11 izlet 54 mladih članov iz sev® ške občine, ki so skozi celo le' sodelovali v aktivnostih ga križa. Med njimi je b*1 nekaj otrok iz socialno ogr Ženih družin. Pot jih je p°P Ijala v Mladinsko letovišče 1 zdravilišče na Debelem rdc ' kjer so uživali v igrarijah v vo in dan, poln lepih doživet' sklenili z novimi poznanj Da so še vedno ljudje, kis. pripravljeni podariti kane® dobrote tistim, ki jo potrebuj jo, so tokrat dokazali v sevu^ škem Mercatorju in Lisci tet Pekarni Kruhek in Pekaf1 Sluga.
je obveljala volja gospodova. Ta koj ko je metropolit končal z maS° in pridigo, je Hartman naskočil111 zavzel prvotno zamišljeno centra ni položaj na bojišču vsaj za sne manje zunanjega ministra. Me tem na vročem soncu ni ohlau jeze, zato je spokojno zadrema (Foto: P. P.)
Sevniški
paberkfj
TOŽBA? Svetnik in odvetnik Franc Pipan je 100-odstotno P1,6" pričan, da bi Drago Slukan, nes°" jeni, od kolektiva sevniške osn°v ne šole Sava Kladnika in “potrjeni” ravnatelj, dobil tozP proti državi oz. ministrstvu za šolstvo, ker mu ni prižgalo zelen luči. Se bo Slukan obrnil p° P1^ moč, da dokaže gospodom Ljubljani, da so si vzeli malo Pre-več pristojnosti?
POD VRTAČO RAZBIJAJO' Po stanovanjskih blokih naselJ Pod Vrtačo napeljujejo plinske in stalacije. Zato so potrebni no dimniki. Stanovalci so ogorče zaradi nenehnega razbijanja vrtanja po njihovih stanovanj' • skakanja delavcev po strehi n, Izvajalce so že zatožili inšpek£l jam, in kot vidite, tudi nam, da ja kaj zaleglo. Bomo še raziš*" celotno zgodbo, častna beseda, rekel neki znanec brez časti.
VABILO IN SLIKE - DiteW rica Jutranjke Zdenka Marčič * je nekaj pritoževala, ker naj pogrešala nekatere novinarja n petkovi skupščini, za katero sm zvedeli iz časopisa. Vabila g°s"j ni poslala, pač pa je obljubila Pr časom svojo fotografijo po e|e tronski pošti, ker (še) nima ča za novinarje...
JANEZ SE IZKAŽE -W stitev po svečani akademiji o Baragovem dnevu v avli CIK-aJe s hladnim bifejem izborno udeja nil birt Janez Pavlin. Ne bomo o javili top lestvice, kdo seje najboj mastil, saj bi zavidljivo visok0 pristala cenjena gospa, ki se pra" viloma obregne ob pisanje v tejle rubriki. Ni znano, ali jo to prevet vzburi ali razburi in ali so zadaj se kakšni skriti nameni... Kritika v tejle rubriki, ko je zadnjič Janez0" vo moštvo kar med taistemu ve možu posvečeno akademijo,roP0" talo s posodami kot s činelami, Pa je padla na plodna tla. Zato, bra" vo Janez, četudi ni bilo med P0" nudbo vin njegove priljubljene modre frankinje! Naj jo prihrani za boljšo priložnost.	v
JEZNI JOŽE - Snemalca TV Slovenija, prodornega Jožeta Hartmana, je močno ujezilo, ko8a je nadškofov pribočnik v KneS vasi napodil s kamero s stopmsC stran. Jože, nevajen, da ni nje?0" va beseda prva in zadnja, seje si cer kar odločno upiral, a končn°
Krške
novice
IME KRAJA - Medtem ko Krški občinski svet zaradi prežge zadnje seje takrat ni razpravljal o preimenovanju Pod-t°hCJ3, ampak bo to storil šele v ...dneh, nekateri domačini že lv>Jo z novim krajevnim ime-°m. Eden od njih je povedal, a je doma v Svetem Križu, ne-anjem Podbočju. Od kod bo oma, če bo občinski svet proti enu Sveti Križ in se bo obdr-lo ime Podbočje tudi v prihod-
POSAVJE JE, POSAVJA NI ,• ,0Venski kmetijski minister na Kovni konferenci o suši sploh ',°m.enja' med prizadetimi P Krajinami Posavja. Ali kmetij-1 minister ne ve za nastajanje Pokrajine Posavje? Ali misli, da i, °saviu.m suše, ko je brežiško-sko polje ob vsaki suši vendar-v me^ najbolj ogroženimi nji-d 1111 Slovenije? Nič od tega ne i 'Minister ni omenjal Posavini if - P°savje kot pokrajina P, a® ni ugotovilo, ali je utr-0 kaj škode zaradi tokratne-8 Pomanjkanja dežja. Le krška d; P'/13 ?bira podatke o posle-ah suše. Je zapravljena še ena , Znost- da bi Slovenija slišala pokrajino Posavje”?
Brf MLEKOM - Na sejmu v t Planici so imeli kozo. Meše-, rJa, ki sta skupaj z lastnico vJa?la|a zanjo, sta se pogo-I , a> aJ‘ žival ima kaj mleka.
61a gaje, in sicer toliko, da so ., Jlm naravnost iz vimena po-d-,i°P1Ii,Preveč radovedne gle-hudega, ne, saj je koz-mleko zelo zdravilno!
Novo v Brežicah
POLJSKE AVTOPRALNICE -roce sonce pritiska da le kaj, zja žejna zemlja je suha kot po-r in rastlinam že dolgo ne daje ^ Potrebne hrane. Zaradi teh na pčnosti v Pomurju, Podravju, q veljskem, v Primorju ter na
0 enjskem zvonijo že z vsemi <• |0l?°vi ter govorijo o katastro-niUD razmerah, v Brežicah pa
.C;, PpPoln molk ljudi, ki se v tej cini ukvarjajo s kmetijstvom* in
1 “i se ob morebitnih težavah s SUso Podobno kot drugod lahko Penili tudi na predstavnike tiskanih in elektronskih medijev ter na ta način lažje prišli do državne Pomoči, kaže, da je tamkajšnjim
metom pojem suša povsem tuj in oa imajo vode v izobilju. Od kod o emtakem nenehno opozarjali na Prepoved pranja avtomo-ki °V’^ Pa 'maJ° poljski pridel-. sadovnjaki in vinogradi vendar a°volj vode?
J*EZ KLIMATSKE napra-
n .BO ŠLO-Če vročina že joč a Po|jern- Pa Posebej uniču-•j-j e “dltje na občinske svetnike, se tudi ob poskusu nadaljevanja štev ?Je n'S° zbrali niti v tolikšnem s 'm, da bi lahko nadaljevali vsaj če reP‘rom od preteklega tedna, solt'h 28 Pametnega zaradi vi-Uh' \ternperatur niso sposobni. nič°v- novoPečeni svetnik Štefa-kin i ž'st0 za Prazen nič pre-X zasluženi letni dopust!
ko Y.E S0 MOKRICE? - V liuH1Caniji kor,j crkne, pravi s Pregovor. Da ni dobro ime-R Preveč botrov, zgovorno priča VedtTler krške nuklearke, kjer še in J10 n* P°vsem jasno, kolikšen k„- ater' bel pripada Sloveniji in «J Hrvaški. In kot da nas ta pri-rj ,r se ni dovolj izučil, se nekate-hjHe P°g°varjajo o dvolastništvu Po r0®lek!rarne Mokrice, ki naj bi slov ^ih načrtih stala malo na 0z enskem in malo na hrvaškem mlju. Sicer pa. čigav je že ^kriški grad?
-■'lat bREZItkE po Rod psi l S in I c e
v hr" ^a-SU oc* *9. do 30. junija so ka 5Zlžk' bolnišnici rodile: Stan-Lid Upan z Gradišča - Anjo, § 'j13 Kukoviča iz Dečnih sel -M,.,0' Marija Marolt z Breg -jsk eJ°- Karmen Brudarz Bizel-r; i® ' Branka, Brigita Ceraj z i °'obinjka - Evo, Vesna Cijan taš Dtlenarta ' Klemena, Na-a Račič iz Krškega - Luka, NlarnJana Kern iz Jelenka -Q()rseja, Lilijana Hudorovič iz ftce - Katarino. Romana l^artuh iz Pavlove vasi - Roka, „ ynJa Oštir z Gorenje Pirošice Ad- ’ ^nda Šiško iz Straže -q atpa, Damjana Hudorovič iz toč r|ce ' Kristjana, Katja So-k s Senovega - Nadina.
Čestitamo!
j
Jj A S J M O 3 C J LJ
MM
Cesta ob Mlinščici bo prva
Do hiše št. 20 v Podbočju edino po vodi - “Reci stokrat ali nobenkrat, ne zaleže nič” - Za ureditev ceste 5 milijonov tolarjev v občinskem proračunu
PODBOČJE - Čeprav je v teh dneh suša, Peter Hosta iz Podbočja številka 20 bolj kot o prahu razmišlja o vodi. Drugače tudi ne more, saj je v vodi vsakič, ko gre od doma in ko se vrača v domačo hišo. Na cesti do domačije namreč ni mostu, čeprav cesta prečka vodo.
Hosta pravi, da imajo zaradi tega kar nekaj težav. “Kadar je velika voda, lahko prideš peš po poti, drugače ne. Tako je, kot bi živeli na otoku. Pot do glavne ceste je po vodi. po suhem je samo steza. Ko je voda velika, si na takem kraju revež,” pravi Hosta.
Voda, preko katere je speljana pot do hiše, je seveda delo narave. Dela dosedanje krajevne in občinske oblasti tu ni čutiti. Hosta pravi o tem: “Moj oče seje dosti gnal, da bi bil na tej poti most. Na vodni skupnosti so rekli, da tukaj nikoli ni bilo mostu in ga zato ne bo. Ko je bil Alojz Kerin še živ, ga je tudi on obljubljal. Zdaj spet obljubljajo most. Ne vem, če bodo ti zdaj držali besedo. Tolikokrat smo se že pogovarjali o mostu, da ne vem
več, kam naj se obrnem. Reci stokrat ali nobenkrat, ne zaleže nič.”
Cesto, kije potok in potok, kije cesta, so si do zdaj že večkrat ogledovali za to poklicani. Hosta pravi, da pridejo na ogled ob nepravem času. “Kako je, si ogledujejo, ko je voda nizka. Vendar bi morali priti takrat, ko je tako visoka, da teče pri nas po dvorišču," meni Hosta.
Hostovi so bili pripravljeni prispevati za most, zatrjuje Peter vendar ga najbrž nikdar niso jemali resno.
Zdaj kaže, da bo kmalu drugače. Cesto ob Mlinščici, tako uradno imenujejo omenjeno pot, bodo obnovili. Ivan Urbanč, predsednik sveta KS Podbočje, je prepričan, da se bodo dela začela že letos. Za
ŠOFERJI V AKCIJI - Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Brežice so sodelovali pri urejanju prometa ob nedavni proslavi v Dobovi, ko so tam odkrili spomenik izgnancem. Pred'fotoaparat so se postavili pri železniški progi v Dobovi, ko so bile ravno spuščene zapornice in je cestni promet miroval. Na levi je Ivan Vogrinc, predsednik ZŠAM Brežice. (Foto: NI. L.)
Za obletnico na svojem?
Združenje šoferjev in avtomehanikov Brežice bi preselilo arhiv iz torb v omare - “Pametneje pri vozniških”
BREŽICE - Če si nekateri v Sloveniji na vso moč želijo iti v Strasbourg, to gotovo niso člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Brežice, Združenje je namreč v zadnjem trenutku odpovedalo potovanje v to alzaško mesto in s tem udeležbo na 28. evropskem šoferskem kongresu. “Šoferji smo mislili iti tja letos maja na kongres. Članstva to ni zanimalo. In žal nismo šli v Strasbourg. Šoferji smo mislili tam predstavljati tudi Posavje, čeprav smo med pripravami za pot videli, da regija za tako promocijo ne kaže zanimanja," pravi Ivan Vogrinc, predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Brežice.
Šoferji so torej ostali doma in tu tudi ne stojijo križemrok. Čez dve leti bo združenje praznovalo 50-letnico in do takrat bi si rado uredilo prostore. “Škoda, da nimamo prostorov, Politične stranke v občini ga imajo. One obstajajo kakšnih
UKRADEN BMW
ČATEŽ OB SAVI - 1. julija zjutraj je s parkirišča na Čatežu izginil osebni avto znamke BMW 316 i, reg. št. S 600 -HK, srebrne barve. Lastnik je oškodovan za okrog 4 milijone tolarjev.
LAGAL O VOZNIŠKEM DOVOLJENJU
OBREŽJE - Na mednarodni mejni prehod je 27, junija z vozilomitalijanskimi tablicami pripotoval 29-let-ni Hrvat D. A. Pri mejni kontroli je policist ugotovil, da je bilo italijansko vozniško dovoljenje pred tremi leti v Italiji ukradeno kot bianco obrazec in da D. A. sploh nima vozniškega dovoljenja. Srečal se je s sodnikom za prekrške, čaka pa ga tudi kazenska ovadba.
prenovo ceste krški občinski proračun namenja letos okrog 5 milijonov tolarjev. Že letos bomo delali na tej cesti, tako bomo mogoče že v tem letu rešen tudi problem, ki ga omenja Hosta. Ta cesta bo služila tudi kot obvoznica med obnovo vasi Podbočje," je povedal Ivan Urbanč.
Da bi komunalno in še kako uredili Podbočje, imajo ureditveni načrt. Zdaj delajo izvedbeni projekt. Prav cesta ob Mlinščici bo po tem projektu na vrsti prva, kot zagotavlja predsednik.
M. L.
K
PO VOD! DO DOMA - Če ne verjamete, da se da s kolesom uspešno zapeljati po potoku, celo malce v breg, lahko poskusite to narediti v Podbočju pri hiši številka 20. Le še nekaj mesecev, potem bo čez potok most. Na fotografiji: Peter Hosta je s 67 leti le nekaj starejši od svojega kolesa. Kolo v vodo in Peter na kolo! - zakaj bi sploh delali tu most ? In vendarle ga bodo, odločno zatrjuje vodstvo krajevne skupnosti Podbočje. (Foto: M. L.)
Na tehtnici Sv. Križ in Podbočje
Svet KS Podbočje je moral na zahtevo krškega župana sporočiti, kaj misli o spremembi imena Podbočje - Ime Podbočje kot krivica - Svet KS proti, o preimenovanju občinski svet
PODBOČJE - Svet krajevne skupnosti Podbočje je prejel pisno zahtevo krškega župana Francija Bogoviča, naj kot najvišji organ krajevne skupnosti sporoči svoje stališče v zvezi s spremembo imena Podbočje. Župan je pisal Podbočju zato, ker v tem kraju deluje odbor za preimenovanje Podbočja v Sveti Križ.
deset let, naše združenje pa deluje že petdeset, pravi predsednik Vogrinc. No, raznere so take, da združenje nima kam dati arhiv, pokale in podobne reči. Arhiv ima predsednik doma v torbah.
Če bo obletnica, na katero se pripravljajo člani združenja, čez dve leti, so zdaj v brežiški občini že različni dogodki, ki jih zaposlujejo. Tako šoferji kot prostovoljci sodelujejo pri organizaciji različnih večjih javnih prireditev, in sicer jih tja povabijo tudi za urejanje prometa.
Šoferji, člani brežiškega združenja, se pridružujejo kolegom v Sloveniji, ki zahtevajo drugačno obravnavo prometnih prekrškov. Če poklicni voznik naredi kakršen koli prekršek v prometu, ki se kaznuje z odvzemom vozniškega dovoljenja, mu vzamejo vozniško dovoljenje za vse kategorije motornih vozil. “To je narobe! Vzeli naj bi mu dovoljenje za kategorijo vozila, s katerim je storil prekršek. To je tudi stališče šoferjev dolenjske regije. potrjeno pa je bilo tudi na letošnji skupščini Zveze združenje šoferjev in avtomehanikov SR Slovenije. Sklep zveze je namenjen tudi parlamentu." pravi Vogrinc in dodaja: “Če poklicni voznik naredi prekršek z rrtopedom, mu lahko odvzamejo celotno vozniško dovoljenje, tudi za traktor. In če je kmet, ne more potem niti delati na kmetiji.”
Združenje šoferjev in avtomehanikov Brežice si je letos sestavilo kar zanimiv in pester delovni načrt, ki gaje sprejelo na občnem zboru v začetku letu. Vogrinc se kot predsednik brežiškega združenja rad ozre tudi po okolici, po sorodnih organizacijah. “Če so zaslužili kateri šoferji nagrado za delavnost, so to šoferji nekdanjega podjetja Gorjanci iz Straže pri Novem mestu,” pravi.
M. L.
Ta odbor trdi, da se je zgodila krivica, ko so po vojni oblasti Sveti križ preimenovale vTodbočje, zato zahteva, da sedanje oblasti ukinejo ime Podbočje in s tem popravijo storjeno krivico. Odbor je je pisno zahteval pri županu Bogoviču, naj občinski svet odloča o spremembi krajevnega imena.
Svet krajevne skupnosti je v navzočnosti omenjenega odbora razpravljal o možnem preimenovanju. Po informacijah, objavljenih 1. številki krajevnega glasila Krževski zvon, je svet KS zavrnil predlagano preimenovanje Podbočja v Sveti Križ. Takratno stališče sveta KS je bilo, da je popravljanje starih krivic neodgovorno, če se pri tem zgodijo nove krivice, in da bi sedanje spreminjanje krajevnega imena Podbočju samo škodovalo,
• “Kot predsednik sveta KS Podbočje bom od občinskega sveta zahteval, naj bo referendum, če se odloči za, na stroške občine Krško. Referendumsko območje mora biti celotna krajevna skupnost Podbočje glede na to, da bomo imeli stroške vsi, če referendum uspe. Krajanom je potrebno pisno pred referendumom predstaviti višino stroškov, ki bi nastali s preimenovanjem kraja. Če se občinski svet odloči za preimenovanje kraja brez referenduma, naj krije vse stroške krajanov občina Krško.” Tako pravi Ivan Urbanč. Osebno o preimenovanju kraja pravi: “Nisem za preimenovanje kraja, ker menim, da s to gesto, ki nima želje po sožitju in toleranci, ne dobimo ničesar. Kakor koli že, Podbočje je lepo ime, ki nima ideološkega predznaka. Za spoštovanje in v spomin na prvotno ime pa bi, kot predlagajo nekateri vaščani, lahko preimenovali trg ob cerkvi v Trg Sv. Križa.”
Svet je tudi menil, da bi preimenovanje kraja stalo precej denarja, za katerega se ne ve, kdo bi ga prispeval. Ob glasovanju v svetu KS je bilo po šest članov za preimenovanje in proti preimenovanju, eden se je vzdržal. Čeprav odborov predlog za preimenovanje v svetu
IZ ROK V ROKE
KRŠKO - Krško tovarno ce-loluze in papirja si podjetniki mednarodnega kova podajajo iz rok v roke. Če bo šlo tako naprej, ni daleč čas, ko bo tovarniška direkcija jedla s poličkami in gledala malo postrani.
KS ni dobil zadostne podpore, se je zahteva za preimenovanje Podbočja vendarle znašla na občini in občinski svet bi o imenu razpravljal 29. junija, če mu tedaj ne bi zmanjkalo časa in je omenjena točka dnevnega reda romala na nadaljevanje seje.
M. L.
POLETNI KONCERT NA GRADU RAJHENBURG
BRESTANICA - Na gradu Raj-henburg v Brestanici bo jutri ob 19. uri koncert skupine Igor Lunder Reeds. Ansambel velja zaradi svoje zasedbe za svetovno posebnost, Prireditev, ki jo organizira krtška območna izpostava sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, spada med dogodke Poletja na gradu Rajhenburg.
ZDRUŽITEV UPOKOJENCEV - Potem ko sta upravni in izvršilni odbor Upokojenske zveze pri SLS in Zveze seniorjev pri SKD na seji v Ljubljani 12. junija podprla združitev obeh upokojenskih zvez, so se upokojenci obeh nekdanjih samostojnih strank združili na občnem zboru v soboto v Krškem. Krški župan Franci Bogovič, kije pozdraviI navzoče, je dejal, da je dolžnost SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, največje stranke, skrb za upokojence. Na krškem združitvenem občnem zboru so za predsednico Zveze upokojencev izvolili dr. Berto Jereb in za podpredsednike Pavla Erzina, Bogdana Bradača in Staneta Golijo. V Krškem je dejavna Upokojenska zveza pri SLS, katere predsednik je Branimir Vodopivc (na fotografiji drugi z desne). (Foto: M. L.)
Internat med knjigo in azilanti
Vladne igrice z dijaškim domon\ kot igrice z občino - Šolsko ministrstvo je iskalo drugje - Kaj v hišo, da sosed ne bi motil soseda - Upokojenski dom - prazno upanje
BREŽICE - Usoda nekdanjega brežiškega dijaškega doma je zgovoren dokaz, da vlada včasih naredi ali vsaj misli narediti po svoje, ne da bi se ozirala na občine in občane. Najnovejši primer take samovolje je poskus, da bi omenjeni internat sredi Brežic spremenili v zbirni center za tujce, ki jih slovenska policija ujame, ko nezakonito stopijo v našo državo.
Dom je bil v preteklosti v lasti nja, čemu bo v bodoče služil ne-
ministrstva za šolstvo in šport. To ga je prodalo, hkrati pa je po Sloveniji iskalo prostor, kjer bi uredilo enega izmed vse popularnejših centrov za šolske in obšolske dejavnosti. Pri tem ministrstvo ni prisluhnilo brežiškim predlogom, da bi omenjeni center za mlade uredili v Brežicah v stavbi, v kateri so bivale generacije srednješolcev.
Alije vlada samovoljna ali ne, je za Brežice vsej lokalni jezi navkljub manj pomembno od vpraša-
kdanji internat. V preteklosti je občina vedela, kaj bi počela s stavbo. Tako zagotavljajo v, vodstvu občine, kjer se ves čas zavedajo, da na 3.400 kv. metrov površine lahko v stavbi organizirajo tiste dejavnosti, ki ne bodo motile druga druge.
V Brežicah tudi vedo, da prav vsega, kar bi želeli, z zgradbo ne morejo početi. Razlog je preprost: stavba je bila prvotno zgrajena tako, da zdaj vsak malo večji grad-
beni poseg v njej lahko ogrozi trdnost objekta. To seje pokazalo, ko je lokalni podjetnik mislil urediti v
• Milena Jesenko, brežiška podžupanja, je prepričana, da mora ostati nekdanji dijaški dom za potrebe družbenih dejavnosti. To bi zlahka uresničili, sgj se stavbe drži Knjižnica Brežice. Če bi torej nekdanji internat služil čemu takemu, bi bilo to vse kaj drugega kot stanovanjski blok za pribežnike, ki v Sloveniji zahtevajo politični azil.
zgradbi luksuzni upokojenski dom, vendar ni smel podirati prvotnih prezidov in se je raje poslovil,
M. L.
*
h
O
KARANTA IN ČEKI TUDI NA HRVAŠKEM
LJUBLJANA - Kot sporočajo iz Nove Ljubljanske banke, lahko njihove stranke na Hrvaškem poleg običajnih mednarodnih plačilnih inštrumentov uporabljajo tudi kartico LB Karanta in čeke tekočega računa NLB. Gotovino (kune) lahko dvigujejo v poslovalnicah Istarske kreditne banke Umag.
V DOLENJKI POSLEJ CASH & CARRY - V petek, ko je po polstoletnem poslovanju prenehala obstajati trgovska družba Posavje Brežice, ki jo je prevzel Mercator Dolenjska, so v prodajalni nekdanje Dolenjke v Brežicah odprti prodajalno cash & carry (na fotografiji Stane Hribar (levo) in brežiški župan Vlado Deržič). Trenutno je kupcem na razpolago 300 kv. metrov prostorov, v prihodnosti pa naj bi dejavnost razširili in jo preselili v prostore Brežičanke, kjer je bilo doslej veleprodajno skladišče. (Foto: B. D. G.)
Revolucija z imenom E-poslovanje
Tudi v Sloveniji naj bi do jeseni s podzakonskimi akti uredili elektronsko poslovanje in elektronski podpis - Evropa zaostaja za Ameriko, Slovenija za Evropo - Nujno izobraževati
NOVO MESTO - Pred tremi desetletji so zaposleni v podjetjih prejemali mesečne plače v kuverti pri blagajni podjetja, pri vodenju knjig in računovodstvu pa so si pomagali s kartotekami. Še pred desetimi leti je kurir ali blagajnik vsak dan odšel na SDK z mapo virmanov in nalogov. Taki in podobni opravki so zahtevali veliko potrpljenja in časa, vožnjo v mesto, pomikanje v koloni, iskanje parkirišča, ročno izpolnjevanje obrazcev in čakanje v vrsti pred okencem. Na tem področju so revolucijo prinesli: računalnik, internet in elektronsko poslovanje. Slednjemu strokovnjaki obetajo tako skokovit razvoj, da podjetja brez njega ne bodo preživela!
Za elektronskim poslovanjem se Jožko Čuk. ni dovolj samo poveče-
skriva širok spekter dejavnosti, ki nosi s sabo neslutene možnosti in morda tudi pasti. Najbolj razširjeno je poslovanje med podjetji, čeprav se močno razvijata tudi prodaja končnim potrošnikom prek interneta in poslovanje z javnimi ustanovami. Na področju elektronskega poslovanja imajo nesporno vodstvo Združene države Amerike, Evropa pa pri tem precej zaostaja. Evropska unija je šele letos uzakonila elektronski podpis, s katerim postaja elektronski podpis pogodbe sklenjene preko interneta enakovreden lastnoročnemu podpisu klasične pogodbe na papirju. To naj bi pripomoglo k razširitvi elektronskega trgovanja v Evropi, enako naj bi deloval tudi naš zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu.
Čeprav je Slovenija začela zgodaj uvajati elektronsko poslovanje, danes v gospodarstvu ugotavljajo, da zaostajamo in izgubljamo prednost pred državami vzhodnega bloka. Kot poudarja predsednik GZS mag.
vati naložbe v informacijsko tehnologijo, temveč mora država razvoju na tem področju slediti tudi z intenzivnim izobraževanjem.
Elektronskega poslovanja so se pri nas hitro oprijele banke, ki z elektronskim bančništvom prihajajo k strankam na dom, zanje, za podjetja in tudi že za občane pa postaja banka odprta 24 ur na dan. Podjetja lahko tako pregledajo stanje na računih, prilive in odlive, izpiske in opravljajo plačila. V korak s časom stopa tudi Pošta Slovenije, ki je uvedla elektronsko pismo. Ta storitev uporabnikom omogoča, da na osebnem računalniku pripravijo vsebino in naslove pisem ter jih po predhodnem dogovoru s pošto pošljejo na njen elektronski naslov. Pošta poskrbi za ostalo.
Elektronsko poslovanje se je že precej razmahnilo v okviru Agencije za plačilni promet. Novomeška podružnica ugotavlja, da 158 gospodarskih družb že posreduje plačilne naloge po elektronski poti, kar 342
KAKO KAŽE NA BORZI?
Pazite na presečn
Z zadnjim junijskim dnem se običajno zaključuje obdobje polletnih poslovnih rezultatov. Z borznega vidika je ta dan pomemben zato, ker tečajnica tega dne služi za izračun uspešnosti različnih finančnih naložb. Ta se kaže v boljših ali slabših polletnih bilancah uspeha, poročilih upravljavcev portfeljev, rasti vrednostnih točk vzajemnih skladov, premoženja pidov ter drugih premoženj.
Kljub dosedanji praksi, ko so borzniki v zadnjih junijskih dneh mnogokrat napihnili tečaje nekoliko bolj, kot je bilo potrebno, jim letos to večinoma ni uspelo. Posamični poizkusi dvigovanja cen so bili takoj kaznovani s povečano ponudbo delnic nestrpnih prodajalcev, ki je preprečila rast cen. Indeks SBI se je v povprečju celo znižal, indeks pidov PIX pa le neznatno povečat. Od skupnega borznega prometa v vrednosti 1,5 milijarde tolarjev je kar 1,3 milijarde odpadlo na premikanje velikih delniških paketov, v večini primerov zaradi volilnih glasov za bližajoče se skupščine delničarjev.
Julij bo kot ponavadi precej natrpan s skupščinami delniških družb. Mali lastniki delnic se jih praviloma ne udeležujejo, kljub temu pa je poleg višine dividend zanje pomemben tudi t.i. presečni datum, to je datum, do katerega morajo biti lastniki delnic, če telijo te dividende dobiti. Mnogi namreč zmotno mislijo, da jim dividende pripadajo (podobno kot obresti na bančne vloge) glede na
število dni, ko so imeli delnice v lasti. Poglejmo zato še nekaj najpomembnejših dividend za tiste delnice, katerih presečni datumi zapadejo v juliju: Luka Koper 132 SIT, Lek A 800 SIT, Lek B 1.160 SIT (za vse tri datum 4. julij), Aerodrom 150,28 SIT, Nama 70 SIT, Tehnounion 1.000 SIT (za vse tri datum 5. julij), Intereuropa 140 SIT (7. julij), Fructal 70 SIT (12. julij), pid Triglav I 3,8 SIT (21. julij), Union 1.000 SIT (25.julij), Petro! 400 SIT (26. julij), Krka 550 SIT (27. julij) in Kolinska 87 SIT (28. julij).
Kljub pomanjkanju novic s samega trgovanja je borza poskrbela za nekaj novosti, ki se jih bodo razveselili bolj analitično naravnani investitorji. S I. julijem je uvedla kar 8 novih borznih indeksov. Dosedanji SBI se bo preimenoval v SBI 20 in bo meril tehtano povprečje gibanja cen 20 najpomembnejših podjetij iz kotacije A. V celoti nov pa je SBI 20NT, ki bo za istih 20 podjetij izmeril neteh-tano povprečje (brez vpliva velikosti podjetja) gibanja tečajev. Indeks ITP bo poslej kazalec dogajanja na prostem trgu in ga sestavlja 15 delnic OTC trga. Poleg tega so uvedli še 6 panožnih indeksov: za hrano in pijačo, farmacijo, nafto in plin, transport, kemijo, trgovino. Indeksa pidov PIX in obveznic BIO ostajata nespremenjena.
\ZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto, tel. 068/ 371-8221, 371-8228.
pa jih po tej poti spremlja prilive in odlive na žiro računu. Kot pravijo se tako zmanjša gneča pred poslovalnico, odpadejo težave s parkiranjem, poleg tega pa podjetnikom iz bolj oddaljenih krajev, npr. Žužemberka, ni potrebno vsak dan s kupom plačilnih nalogov na pot proti Novemu mestu.
B. DUŠIČ GORNIK
Avtoprevozniki: Železnica vozi pod lastno ceno!
Nedopustna nelojalna konkurenca
LJUBLJANA - Sindikat avtoprevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije SAS je te dni ministrstvu za promet naslovil protestno pismo zaradi nelojalne konkurence. V njem se pritožuje nad ravnanjem Slovenskih železnic in zahteva, naj ministrstvo sproži postopek za ugotavljanje nelojalne konkurence, ki že grozi, da bo poslovno uničila avtoprevoznike, še posebej manjše.
Zakaj gre? Avtoprevozniki, ki že več let prevažajo cement in cementarn Anhovo in Trbovlje do trgovin iz potrošnikov po Sloveniji, so se znašli v nemogočem položaju, ker so železnice občutno znižale cene tovrstnih prevozov. Kot sporočajo iz sindikata, so tako ceno prevoza od Anhovega do Šentjerneja znižali od 1.850 na 1.136 tolarjev za tono tovora. Za prevoz s Trbovelj do Šentjerneja, kjer so avtoprevozniki doslej zaračunavali 1.150 tolarjev za tono, pa je železnica^spusti-la ceno na 650 tolarjev.
Tako 40-odstotno znižanje cen je po prepričanju avtoprevoznikov dampinško in ne zagotavlja rentabilnosti, temveč vnaprej pomeni izgubo za prevoznika, ki jo v primeru železnic krijemo vsi slovenski davkoplačevalci.
B. D. G.
MARTIN KRPAN
LJUBLJANA - Davčni svetovalec, publicist in predavatelj s področja davkov, računovodstva in financ Damijan Špes je skupaj s sodelavci oblikoval spletno stran www.davkoplacevalci.com. na kateri ponuja brezplačne davčno-fi-nančne informacije in nasvete, koristne internetne povezave, izmenjavo mnenj in elektronski mesečnik Davkoplačevalec. Zaščitni znak Špesove strani je Martin Krpan.
LETOS OBNAVLJANJE VODOVODA V STRUGAH
STRUGE - V letošnjem letu bodo v občini Dobrepolje obnavljali vodovod v Strugah. Do sedaj seje v glavnem obnavljalo v Dobrepoljski dolini, letos pa je po mnenju JKP Grosuplje, ki vodovod vzdržuje, obnova tu najpotrebnejša, saj veliko vode po nepotrebnem uhaja v izgubo. Vrednost celotne investicije, katere manjši del je že izveden, večji del pa se bo izvajal vjesenskem času, znaša 25 milijonov tolarjev.
Posavje se je utopilo v objemu
30. junija je družba Posavje Trgovina Brežice prenehala obstajati, ker jo je prevzel Mercator Dolenjska - Njegov tržni delež na območju bo poslej 35-odstoten
BREŽICE - Že nekaj časa je znano, da je Poslovni sistem Mercator odločno vstopil v Posavje in osvojil tudi doslej “nedotaknjene”, a trgovsko privlačne Brežice. 30. junija je družba Mercator Dolenjska, ki je v njegovi 100-odstotni lasti, dokončno prevzela družbo Posavje Trgovina Brežice, ki je s tem dnem tudi prenehala obstajati. Trgovci v njenih prodajalnah so si že nadeli nove priponke, in kot trdi direktor Mercatorja Dolenjske Stane Hribar, bodo za vse zaposlene razen nekaj tistih, ki so sami želeli med “presežke”, našli delo.
18. avgusta bodo pri nakupovalnem centru Intermarket v Brežicah odprli hipermarket in v njem zaposlili 50 oseb. V Dolenjkini tr-
• Kot je dejal direktor Mercatorja Dolenjske Stane Hribar, je ta družba s 30. junijem prevzela vse trgovine, vse programe in vse zaposlene skupaj z upravo in režijo Posavja Trgovine. Družba Mercator Dolenjska bo s priključitvijo dveh prodajaln Jestvine in odprtjem hipermarketa v naslednjih mesecih postala največje trgovsko podjetje v dolenjski in posavski regiji ter tretje največje podjetje v skupini Mercator. Njen čisti prihodek se bo povečal za okoli 60 odst. oziroma od lanskih 16,4 milijarde na 26 milijard tolarjev v letošnjem letu. Njen tržni delež bo v obeh regijah porasel od 28 na okoli 35 odst., število poslovalnic od 88 na 174. V letu dni naj bi družba pridobila okoli 10.000 kv. metrov novih prodajnih in skladiščnih površin ter posodobila še dodatnih 6.500 kv. metrov.
govini so pretekli petek odprli cash & carry prodajalno, ki jo nameravajo pozneje razširiti in urediti v prostorih Brežičanke, kjer nl bo
SPREMEMBE V NADZORNIH SVETIH
LJUBLJANA, KRŠKO - Kot so sporočili v ponedeljek, je Ustavno sodišče obravnavalo pobudo družbe 1CEC Videm Krško in Investicijske in poštne banke iz Prage, kije večinski lastnik sedanjega podjetja Vipap Videm Krško. Odločilo je, daje prvi odstavek 79. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju v nesoglasju z ustavo. Ta člen zakona določa število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družb: v družbah z manj kot 1000 zaposlenimi to ne sme biti manjše od tretjine vseh članov, v večjih pa ne od polovice.
Pobudnika sta v predlogu navajala, da bi po sedanjem zakonu delavci lahko preko nadzornega sveta prevzeli pravice, ki sicer izhajajo iz lastnine, s čimer bi posegli v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude in v z ustavo varovano lastninsko pravico. Državni zbor mora neskladnost odpraviti v letu dni po objavi odločbe v Uradnem listu.
več veleprodajnega skladišča. Kot je napovedal Ivan Novoselič, direktor bivše družbe Posavje, odslej pa direktor maloprodajnega območja Posavje, se bo Mercator umikal iz mestnega jedra in iz malih prodajaln. Kot je dejal, mesto zaradi tega ne bi smelo biti osiromašeno, res pa nove vsebine onemogočajo nedokončani postopki denacionalizacije. V posavsko maloprodajno
območje, ki bo imelo sedež v Krškem, bodo poleg vseh prodajaln nekdanjega Posavja vključene še poslovalnice Mercatorja, Dolenjke in Jestvine ter tudi bodoči hipermarket. V vsaki od posavskih občin bo oblikovano tudi ožje maloprodajno območje.
Mercator Dolenjska je prejel soglasje za prevzem Posavja Trgovine februarja letos. Posavje je medtem zmanjšalo število delničarjev na manj kot 50 in se aprila preoblikovalo v družbo z omejen0 odgovornostjo, kar je olajšalo m pocenilo prevzem. Konec majaJe skupščina Posavja sprejela sklep0 pripojitvi, junija pa je bila sprememba tudi vpisana v register.
B. DUŠIČ GORNIK
Iz podjetja le opozicija
Kočevsko podjetje Avto Kočevje je od maja v večinski lasti družinskega podjetja Eurocity iz Slovenj Gradca
KOČEVJE - Družinsko podjetje Eurocity, ki ga vodi Janko Zakeršnik skupaj z ženo in obema sinovoma od leta 1992, je ob 20 odstotkih, ki jih v podjetju predstavlja proizvodnja grelnih sedežev, eden največjih prevoznikov avtomobilske industrije v jugov-zodnem delu Evrope. “Poslovanju Avto Kočevja sem sledil 30 let, odločitvi za nakup podjetja pa je ob tem, da sem podjetje poznal, botrovala tu<Ji pripravljenost nemških partnerjev, da bi še naprej poslovali z Avto Kočevjem,” je povedal direktor Zakeršnik.
Avto Kočevje je namreč bilo in je še danes največji prevoznik Volk-swagnovih vozil, kar pa je bilo za Eurocity, ki opravlja večinski delež prevozov v tem delu Evrope za Opel, BMW, Ford, Renault in Mercedes, tudi odločujoče pri odločitvi za nakup podjetja. S tem je Euroc-ity, ki ima skupaj s kooperanti 120 vozil, pridobil še 60 vozil Avto Kočevja, ki pa bodo, kot je povedal Zakeršnik, še naprej vozila pod blagovno znamko Avto Kočevje, saj bo podjetje delovalo kot samostojna delovna organizacija.
“Avto Kočevje je do sedaj opravljalo 30 odst. prevozov za avtomobilsko industrijo, Eurocity pa mu bo omogočil še dodatnih 30 odst.,” je povedal Zakeršnik in dodal, da bodo Avto Kočevje s tem razbremenili slabih kupcev. Prva novost, ki jo bo uvedel, bo racionalizacija dela.
“Skupaj z okoli 50 zaposlenimi v AS Slovenj Gradec katerega 80-
odstotni lastnik je Eurocity, zap°" slujemo okoli 160 ljudi, vendar imamo v režiji vsega le 5 d° 0 delavcev,” je povedal. V Avta Kočevje je sedaj zaposlenih H delavcev, kar je število, ki ga nameravajo ohraniti, bo pa ob tem, k° načrtujejo povečanje proizvodnji potrebno opraviti prerazporediti
zaposlenih.
Dosedanje vodstvo podjetja na čelu z Ladislavom Lenassijem b° v podjetju ostalo še naprej. lZ hiše", kot je dejal Lenassi, Pa odhaja opozicija, ki se je zavzem-
Janko Zakeršnik
ala za drugačno lastninjenje podjetja in novemu lastniku podjetja m naklonjena. Eurocity bo po že podpisani pogodbi v kratkem svoj lastniški delež v Avtu Kočevje poveča še za 7-odstotni delež Kapitalskega sklada, kot je pjotrdil tudi Zakeršnik.	c
M. LESKOVŠEK-SVETb
Obrtniško izdelane peči so “in”
^* j***‘ Družba Peči - keramika nadaljuje stoletno tradicijo Klemenčičeve tovarne - Na trgu poskuša z obrtniškim način, za rezervo pa išče tudi tujega partnerja
NOVO MESTO - Morda ravno zato, ker je bila proizvodnja peči in keramike manj pomemben del nekdanjega Pionirja in zaradi dogovora z denacionalizacijskimi upravičenci, danes družba Peči - keramika iz Novega mesta uspešno nadaljuje skoraj stoletno tradicijo Klemenčičeve tovarne. S 25 zaposlenimi se drži obrtniškega načina proizvodnje, zato je vsak njen izdelek unikaten in namenjen posameznemu, že znanemu kupcu.
Podjetje Peči - keramika dose- raven, ki naj bi jo obdržali tudi
vsem izrinila obrtniški način
iz-
ga okrog 250 milijonov tolarjev letnih prihodkov in posluje pozitivno, odkar seje izvilo iz prijema umirajočega Pionirja. Od leta 1997 posluje v novih prostorih na Cikavi, kjer namerava proizvodnjo v naslednjih letih razširiti in dopolniti z ročno proizvodnjo in vlivanjem izdelkov zahtevnejših oblik, kakršne zahteva trg. Obseg proizvodnje seje med letoma 1996 in 1998 ustalil in lani porasel za petino na
Stjepan Krsnik
letos.
Proizvodnja keramičnih elementov za peči (pečnic), montaža lončenih peči, kaminov, kmečkih krušnih peči, peči za pice in nekaterih drugih vrst štedilnikov je osrednja dejavnost te družbe. Ukvarja se tudi z zaključnimi deli v gradbeništvu, za katera bi takoj zaposlili 5 delavcev, če bi jih dobili.
Lončene peči niso poceni, zato jih kupci želijo izbrati in sooblikovati. Podjetje pretežni del peči zasnuje, izdela in postavi samo ali s pomočjo kooperantov, sodeluje s priznanimi umetniki in omogoči kupcu, da sam izbere ali izdela motiv. Kot pravi direktor Stjepan Krsnik, je peči težko prodajati, zato redno sodelujejo na sejmih v Ljubljani, Celju in Mariboru, k strankam pa gredo tudi na dom, kjer si ogledajo prostor, izdelajo skico in predlagajo rešitev.
“Naš prvi cilj je, da ostanemo prepoznavni in ohranimo izvirne izdelke. V Evropi je industrija po-
delave, toda kupci si želijo trud' cionalnih in.unikatnih izdelkoy. zato priložnost za obrtniški načjn dela še ostaja, kar pa ne omogo° velike rasti podjetja,” meni Krsnik-Tuji trgi so zanje tesno zapr11, združenja tamkajšnjih proizvaja cev držijo visoke cene in drugih n® spustijo zraven, težko pa je naj tudi pečarje, ki bi delali z uvoze nimi matjriali, saj so povečini na vezani na svoje proizvajalce. Druz ba Peči - keramika kljub vsem0 vstopa na avstrijski, italijanski 1° hrvaški trg z izdelki, ki jih tam n® obvladajo, in izvozi četrtino svoje proizvodnje.
Kot pravi direktor, bo članstv0 v Evropski uniji olajšalo nastop na tem trgu, hkrati pa bo zaostrilo b°J s kapitalsko močnejšimi družbam1-“Če bomo lahko sledili tehnolo škim novostim, bo lažje, sicer Pa bomo morali iskati partnerja v tuj* ni,” napoveduje. Že zdaj se ozira jo za njim, med drugim dobro kaZ dogovarjanje z italijanskim Par nerjem, preko katerega naj bi °a italijanski trg prodajali kar 20 d 30 odst. sedanje proizvodnje. ka bi hkrati pomenilo tudi za tolik0 večjo proizvodnjo v Novem mesta-B. DUŠIČ GORNIK
Država naložila krivični davek
Za lani je večina zakupnikov morala plačati davek od KD na zakupljenih zemljiščih -Bo letos drugače? - Hitre uskladitve stanja v naravi in v katastru ni pričakovati
NOVO MESTO - Pozimi, ko so kmetje dobivali odločbe o plačilu davka od katastrskega dohodka na površinah, ki so jih zakupili od državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, smo tudi v Dolenjskem listu opozarjali na to, v kakšni zagati so se znašli zakupniki na Šentjernejskem polju, poleg njih pa so v težavah tudi kmetje drugod, na primer okoli Brežic in še posebej na Kočevskem, kjer je nekaj največjih zakupnikov.
JUNIJSKI SAD
KRŠKO - Tokratna številka revije a sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo prinaša obsežen zapis o askem rizlingu v vinorodni deleži Po-favje. Nadalje lahko beremo o na-avi za pobiranje orehov in lešnikov, programu Phare CBC, ki zajema
obmej
Sle
;jno področje med Avstrijo in
venijo, o strokovnem posvetu na tem° “Vino - hrana in zdravje 2000” er vinogradniško-vinarskem posvetu _ Predstavitvijo vin letnika 1999 vino-■ ne dežele Podravje, o ocenjevan-u vin v Mestinju, novi možnosti bio-oskega zatiranja škodljivcev in bitnem varstvu v sadovnjakih.
 _
ZNOVOMESKE TRŽNICE
Ponedeljkov semanji dan je na ovomeško tržnico privabil števil-e branjevke in branjevce. Ponuja-1 so: česen po 400 kilogram, zelje 40iv po 'O®’ stročji fižol po blitvo po 400, solato po 200 n radič po 300, rdečo peso, koren n novo kolerabo po 200, paprike p°400, paradižnik 250, kumare ,00 do 300, krompir po 100 in 1 eljčar po 120 ter sadike pozne-°aZeUa, ohrovta in cvetače po 15 oiarjev komad. Šopek peteršilja je al 50 in pehtrana 150 tolarjev, *°zarec borovnic 500 do 600, ki-l°Aram jabolk 100 do 140, hrušk do v'šenj 350, breskev san d° 250> marelic 35°’ suhih sliv °40, orehov 1200 in zavitek doma-
Zaradi pritiska kmetov je vlada konec februarja predlagala davčni upravi, naj zadrži odločbe kmetov, ki so se pritožili, ter naložila Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, naj zemljiški kataster v treh mesecih uskladi s stanjem v naravi.
Kot trdijo v skladu, bi za tako nalogo potrebovali več denarja in tudi več let, saj se kar pri 60 odst. zemljišč, kijih upravljajo, stanje v naravi ne sklada s stanjem v katastru. Prav to pa je osnovni razlog, da so kmetom zakupnikom odmerili prevelike dajatve, kajti katastrski dohodek hmeljišča je na primer trikrat večji od katastrskega dohodka njive, ta pa je celo desetkrat večji od katastrskega dohodka travnika.
Zadružna zveza in kmetijska zbornica predlagata prehodno obdobje, dokler kataster ne bo usklajen s stanjem v naravi. Okrog 18.000 kmetov po vsej Sloveniji pa je trenutno še v veliki negotovosti. Med njimi je v hudi kaši še poseb-
čih
rezancev 300 tolarjev.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu s« imeli naprodaj 101 prašiča v starti do 3 mesece, 67, starih 3 do 5 mesecev, in 5 starejših. Prve so proda-11’° 350 do 380 tolarjev kilogram, ar je 9.000 do 11.500 tolarjev za ,'va'> druge po 290 do 330, kar znaša •000 do 21.000, tretje po 200 do 0 tolarjev kilogram, kar pomeni •000 do 22.000 tolarjev za žival.
SREDSTVA ZA DOPOLNILNE DEJAVNOSTI V KMETIJSTVU
NOVO MESTO - Sekretariat za kmetijstvo in turizem pri Mestni občini Novo mesto obvešča, da se lahko do 15. avgusta prijavite za dodelitev proračunskih sredstev, ki so jih namenili uvajanju dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu. Financirali bodo lastno predelavo, skladiščenje kmetijskih pridelkov in prodajo, predelavo lesnih asortimentov ter uvajanje in pospeševanje kmečkega turizma. Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev so objavljeni na oglasni deski novomeške mestne občine, in sicer v Pravilniku o dodelovanju proračunskih sredstev za pospeševanje dopolnilnih dejavnosti.
kmetijsko svetovanje
Foliarno gnojenje sadnih rastlin
Sadne rastline potrebujejo za normalno rast makro in mikro ele-ente. Glavni sprejem teh hranil je iz tal s pomočjo koreninskega siste-a rastlin. Del hranil lahko rastline dobijo tudi prek listov. Foliarno n°jenje je samo dopolnilo osnovnemu gnojenju tal in ga nikakor ne v ore v celoti nadomestiti. Prednost gnojenja preko listov je, da lahko neugodnih rastnih pogojih hitro ukrepamo in rastline oskrbimo z ^njkajočimi elementi.
Najbolj razširjena je uporaba kalcijevih foliarnih gnojil v nasadih ja-an- Kalcij med vsemi mikroelementi najbolj odločilno vpliva na ka-
j 0v°st Plodov, saj sodeluje pri nastanku celičnih sten. jim daje trdnost Qn odpornost. Kalcij normalno doteka v plodiče le 4 do 6 tednov po Ploditvi. Z rastjo celic se vsebnost kalcija zmanjšuje, zato so plodovi vrženi raznim fiziološkim boleznim, kot so: grenka pegavost, °tranji zlom, jonatanove pega, steklavost, porjavitev kožice in druge. Sb| lere bolezni lahko opazimo še ob obiranju, druge se pojavijo v
“UlSČih flli hih Da hi nnv^rali Unlirino Valriia v nlnHnvi
škro
iščih ali hladilnicah. Da bi povečali količino kalcija v plodovih, Pilni brozgi dodajamo kalcijeva foliarna gnojila. To je le eden od nareP°v za zmanjševanje fizioloških bolezni. Pozorni moramo biti tudi j prayilno talno gnojenje, optimalno redčenje, letne rezi, ostalo oskrbo "Ptimalen čas obiranja.
, letošnjem letu je v nekaterih nasadih jablan prišlo do pomanjša bora. Znaki motenj se kažejo v deformiranih plodičih in rjavih 8<ih na kožici. Vzroki so lahko v premajhni količini bora v tleh, v ^etirano kislih ali alkalnih tleh, v preveliki količini dušika, kalija ali ‘ cija v tleh in suši. Znake pomanjkanj ponavadi prepozno opazimo, ka °vda škropljenje z borovimi foliarnimi gnojili nima pravega učin-• v jesenskem obdobju bo potrebno z uravnoteženim gnojenjem, na Sa°vi analize tal, odpraviti naštete vzroke.
k teni času lahko v nekaterih vrtovih opazimo razbarvano listje na nreskvah in hruškah. Bledikavost listja ali kloroza se pojavlja pri sad-Vsll drev-iu kot posledica nesorazmerja hranil v tleh. Tla ponavadi s ujejo dovolj železa, ki pa se ob prisotnosti aktivnega apna veže in .Premeni v netopno obliko, tako da ga rastline ne morejo sprejemati : ZernUe. Bledikavost zdravimo z gnojenjem s kislimi gnojili, z dodatni železa v tla in s pomočjo foliarnih gnojil, ki vsebujejo železo, ra ,SUŠnem obdobju, ko je sprejem hranil prek korenin omejen, lahko in (. arn Pomagamo z foliarnim gnojenjem z gnojili, ki vsebujejo dušik k druge mikroelemente. Pri uporabi teh gnojil pa bomo uspešni, če 1110 Pravočasno odkrivali vzroke pomankanja in hitro ukrepali.
JANEZ GAČNIK, dipl. inž. kmet.
no kakih 750 večjih zakupnikov, saj davkarija že zbira podatke za nove odločbe. Katastrski dohodek namreč ni samo osnova za odmero davka iz kmetijstva, temveč po njem izračunavajo tudi otroški dodatek, upravičenost do štipendije.
višino samoprispevka, plačilo otroškega varstva in morda še kaj.
Najbolj so torej prizadete kmečke družine z otroki, zato seje v reševanje vključil tudi Sindikat kmetov Slovenije. Njegov predsednik Marjan Gorenc nam je povedal, da trenutno še ni nič rešeno, vendar bo morda že več znanega po včerajšnjem sestanku, ki ga je za vse vpletene strani sklicalo ministrstvo za kmetijstvo.
B. DUŠIČ GORNIK
MARKEUC SPET ZMAGAL - Na 15. kmečkem prazniku v Tržišču, ki ga je preteklo nedeljo dobro organiziralo tukajšnje Društvo podeželske mladine, je med kosci spet prepričljivo zmaga! mesar Mesarstva Cvetan, Milan Markeljc, sicer doma iz Zaloga pri Zburah, kije v soboto, podobno kot v Tržišču, drugič zapored slavil tudi na državnem tekmovanju koscev (na fotografiji). Pri koscih - veteranih je biI najhitrejši Karel Simeonov (Zgornje Vodale), pri kosicah pa Mojca Gorenc (Gornje Impolje). Pri grabljicah je najbolje opravila nalogo Sevničanka Marjana Ašič. Pri žaganju hloda sta bila najhitrejša Milan Mavrič in Miran Knez, v vlečenju vrvi pa so premoč dokazali Gamsi, pri ženskah je bila najmočnejša ekipa DPM Tržišče. Kmetice in tekmovalce je pred 2000-glavo množico pozdravil sevniški župan Kristijan Janc. (Foto: P. P.)
Kmečki praznik bil je živ
Na petem kmečkem prazniku, ki je bil tokrat za spremembo v Drašičih, pripravili pester program in številne predstavitve
DRAŠIČI - Ker jo je na dan državnosti zagodlo slabo vreme, sta mčtliška Kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželske mladine Metlika odpovedala kmečki praznik. Pripravila pa sta ga pred tednom dni, na petrovo, v Drašičih. Četudi je bil praznik sredi tedna, obiskovalcev ni manjkalo, saj so imeli v vasi ta dan žegnanje. Pritegnil pa je tudi bogat program praznika.
Na stojnicah je bilo kaj videti. Predstavili so se pridelovalci zelenjave in cvetja, ponudniki ob belokranjski vinski turistični cesti v metliškem vinorodnem podoko-lišu, turistične kmetije,, izdelovalci domače obrti. Čebelarsko društvo je predstavilo čebelje izdelke, Sadjarsko društvo pa sadje, ki prav sedaj zori v Beli krajini. Sadjarji so se seznanili tudi s projektom oživljanja travniških sadovnjakov v Sloveniji. Veliko zanimanja so pritegnile činčile, kijih redi Franc Kožar s Sel pri Jugorju. Tisti, ki še nihajo, kam po osnovni šoli, so se lahko seznanili z delom na Srednji kmetijski šoli Grm. ideje za počitnice je prispevalo turistično društvo Vigred iz Metlike, društvo podeželske mladine Metlika pa se je pohvalilo s svojim bogatim delom.
Kmetijska svetovalna služba Metlika je predstavila različne bolez-
ni na vinski trti ter delila nasvete, kako ukrepati ob in po suši, ki je nedavno zajela Belo krajino. Ovče-rejci so si z zanimanjem ogledali električno striženje ovc, društvo rejcev drobnice Bele krajine pa je ponujalo brezplačen golaž, ki je bil po mnenju nekaterih celo boljši od pečenega jagenjčka. A menda ne zato, ker je bil golaž tokrat zastonj. Obiskovalci so razgrabili tudi štiri velike belokranjske proste potice, ki sojih članice Društva kmečkih žena Metlika naredile pred številnimi obiskovalci, in še predenje bilo praznika konec, so bile tudi pečene. Seveda so bile potice prav tako zastonj. Franc Kremesec in Metlike in Franc Požek s Krvavčjega Vrha pa sta s svojima taksijema na konjsko vprego prevažala obiskovalce po Drašičih.
Rdeča nit kmečkega praznika so bile kmečke igre. Šest ekip se je pomerilo v iskanju zaklada, metanju žoge v koš, obiranju sadja, vožnji s samokolnico in sekanju drv. Najbolje so se odrezali mladi iz Gribelj, sledile pa so jim ekipa društva podeželske mladine Metlika, družinska ekipa Kostelčevih, ekipa društva podeželske mladine Semič, veterani krajevne skupnosti Drašiči ter ekipa Srednje kmetijske šole Grm.
M. B.-J.
SPRETNOST IN IZNAJDLJIVOST - Pri kmečkih igrah, ki so jih pripravili na kmečkem prazniku v Drašičih, nista bili vedno pomembni le hitrost in spretnost, temveč velikokrat tudi iznajdljivost. Ta je bila še posebej nepogrešljiva zlasti pri sekanju brez, saj o tnalu, ki je sicer pri sekanju drv nepogrešljiv pripomoček, ni bilo ne duha ne sluha. A člana ekipe, ki sta zastopala Društvo podeželske mladine Metlika (na fotografiji) sta se, tudi po rezultatih sodeč, dobro znašla. (Foto: M. B.-J.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
v v •	•
Čiščenje m razkuževanje kleti
Voda je pomembna dobrina za normalno bivanje in življenje človeštva. Pitna voda je v omejenih količinah in veliko se je porabi za industrijske namene, kjer bi zadostovala tehnično čista, nepitna voda. Pitna voda pa ni poceni, na kar nas opozarjajo mesečni računi za komunalne storitve. V kletarstvu je potrebno vzdrževati visoko stopnjo čistosti prostorov, vinske posode, cevi, strojev itd. Zahtevana higiena terja velike količine vode. Voda pa bo iz leta v leto dražja, kar bo podražilo tudi pridelavo vina. Kako zmanjšati količino porabljene vode za čiščenje, ne da bi s tem ogrozili zahtevano higieno?
Pri gradnji novih kleti se že upošteva dejavnik "voda za pranje". Obstajajo materiali, ki zaradi gladke površine ne zadržujejo toliko umazanije (ostanki grozdja, droži itd). Nagibi tal lahko tudi zmanjšajo ali povečajo potrebo po vodi. Stroji za predelavo grozdja (pecljalniki, stiskalnice) se konstruirajo tako, da se lahko razstavijo, da je njih čiščenje enostavno in hitro. Ker se kleti opremljajo za veliko desetletij - tudi kletarski stroji naj bi preživeli eno generacijo - je pametno upoštevati tako pri načrtovanju kleti kot nabavi strojev vidik čiščenja.
Današnja tehnika omogoča zagotoviti v kleteh postopke za vzdrževanje higiene. Ob upoštevanju več dejavnikov, ki so povezani z vzdrževanjem čistoče, lahko zagotovimo zaželeno stopnjo čistosti tal, posode itd. z majhno količino vode in majhno po-
rabo čistilnega sredstva. Še vedno so v uporabi mehanična sredstva (krtače, krpe, spužve), ki so se razvila do visokotlačnih pripomočkov z mrzlo ali vročo vodo. V igri so torej mehanika, temperatura in kemična čistila. Vroča voda ali celo para deluje razkuževalno, tako da ni potrebno dodajati niti kemičnih preparatov niti ni potrebno po končanem čiščenju poplakovati z vodo. Čiščenje naj bi bilo temeljito in čim cenejše, toda zastavljeno tako, da bo čim manj obremenjevalo okolje. Pri zniževanju stroškov s čiščenjem moramo vsekakor upoštevati tudi čas, saj je omejen podobno kot pitna voda in ga imamo vse manj.
Na žalost pa se pri vseh čiščenjih v kleti ne moremo izogniti kemičnih čistil. Na trgu je pestra ponudba čistilnih in razkuže-valnih kemičnih preparatov. Po uporabi kemičnih sredstev pa je potrebno tla oziroma orodje, ki smo z njim čistili, temeljito poplakniti. S tem povečujemo porabo vode in odpadne vode z ostanki detergentov pa obeme-njujemo naravo. Velike vinske kleti imajo za odpadne vode čistilne naprave, kot zahtevajo predpisi. Uporabna dovoljenja, ki jih bodo morali dobiti za svoje vinske kleti tržni pridelovalci vin, bodo pogojevala čistost odpadnih vod.
S tem člankom nakazujem problem, s katerim se bomo vinarji srečevali v bližnji prihodnosti, Z večjo osveščenostjo, znanjem o nevarnostih, ki jih povzročajo okolju odpadne vode, bomo zmanjšali stroške pridelave vina in zaščitili okolje.
Dr. JULIJ NEMANIČ (Nadaljevanje sledi)
OŽIVITEV TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV
VELIKI NERAJEC-V okviru projekta oživitve travniških sadovnjakov v Sloveniji vabi Kmetijska svetovalna služba Črnomelj sadjarje na drugo letno srečanje, ki bo v torek, 11. julija, ob 16. uri na kmetiji Janeza Klobučarja iz Velikega Nerajca 15 pri Dragatušu. Na srečanju bodo posebno pozornost namenili letni rezi visokodebelnih dreves in precepljanju.
HELENA MRZLIKAR
gospodinjski kotiček
Paradižnik za vsak okus
Paradižnik z vrta ima kar nekaj prednosti v primerjavi s paradižnikom iz rastlinjaka, vendar je okusnost plodov odvisna predvsem od sorte. Pogoj za dober pridelek so preverjene in utrjene sadike. Paradižnik potrebuje dobro odcedna tla, bogata s humusom. Pridelek bomo imeli boljši, če gredo pred sajenjem prekrijemo s črno plastično folijo, izrežemo primerno velike odprtine in vanje posadimo sadike. Med rastno dobo redno odstranjujemo odvečne poganjke in pri ustrezni višini odstranimo tudi vrh paradižnika. Pobiramo le zrele in popolnoma rdeče paradižnike. Plod primerno v dlan in s palcem odlomimo pecelj nad ovenelimi čašnimi lističi. Na koncu sezone odstranimo opore in položimo stebla na folijo ali še bolje na slamnato podlago, kjer bodo dozoreli preostali plodovi. Plodove, ki niso popolnoma dozoreli, lahko tudi zložimo na police med zrela jabolka. Etilen iz zrelih jabolk bo pospešil zorenje paradižnikov. Prostor mora biti zatemnjen.
Večino paradižnika pripravimo v solatah, včasih ga dušimo ali pečemo. Za pečenje ga pripravimo tako, da ga prerežemo na pol in prerezane površine namažemo z oljem, poprom in sladkorjem ter pečemo 5 minut. Za polnjene paradižnike izberemo velike mesnate sorte. Nadev je lahko meso,
riž ali različna zelenjava. Za številne juhe, enolončnice in omake moramo paradižnike olupiti. V večjem loncu zavremo vodo. Na okrogli strani paradižnike križno zarežemo in jih za nekaj sekund potopimo v vrelo vodo. Zarezana koža se zvije in jo lahko potegnemo s ploda. Iz svežih paradižnikov največkrat pripravimo omako, ki se dobro ujema z okusom krompirja, riža, polente, testenin, polnjene zelenjave, npr. paprika, bučke, ohrovt in podobno.
Za pripravo 1 litra GLADKE PARADIŽNIKOVE OMAKE potrebujemo 1 kg zrelih paradižnikov, 1 liter vode ali kostne juhe, 70 g masla ali margarine, 10 g moke, 100 g korenja, 100 g čebule, 3 stroke česna, vejico zelene, timijana, peteršilja, lovorjev list, sol, poper in 1 žličko sladkorja v prahu. Zelenjavo primerno narežemo. V posodo damo maščobo. dodamo narezano zelenjavo in dišave. Premešamo in dušimo. Ko se zelenjava zmehča, jo potresemo z moko in zalijemo s tekočino. Vse skupaj naj vre še 20 minut. Pred uporabo omako zmešamo s paličnim mešalnikom ali pretlačimo skozi cedilo. Omaki dopolnimo okus še s sladkorjem in koščkom masla. Paradižnik lahko tudi zamrznemo. Zrele plodove olupimo ali zmeljemo skupaj z lupinico, prevremo in nato na hitro ohladimo. Maso shranimo v plastične posode ali vrečke.
' S3SSSB8
Kloštrski Žolnir pod zvezdami
Gledališka predstava Jurčičeve povesti Kloštrski Žolnir v letnem gledališču ob Jurčičevi domačiji na Muljavi - 49 igralcev na prizoriščih, postavljenih na prostem
MULJAVA - Drago /.a Jurčičevo domačijo so minuli petek in soboto, 30. junija in I. julija, zvečer znova osvetlili reflektorji in pred številnimi gledalci z vseh koncev Slovenije seje na petih domiselno narejenih prizoriščih z gozdom kot čudovito naravno kuliso odigrala povest o nesrečni ljubezni med tujcem in slovenskim dekletom. Na “oder” edinstvenega ljudskega gledališča na prostem pri nas so Muljavci znova, že osemnajsto leto zapored, postavili eno od del, ki jih je napisal njihov slavni rojak, pisatelj in časnikar Josip Jurčič.
Dane Zajc
Pestro v Gogi
V petek Dane Zajc, v soboto Dom za sanje
NOVO MESTO - Na zaključku prvega cikla dogajanj v Knjigarni Goga je imela moderatorka tamkajšnjih prireditev Brigita Judež v petek, 30. junija v gosteh pesnika, dramatika in esejista Daneta Zajca. Žal z njim ni bilo igralca Janeza Škofa, s katerim predstavljata zanimiv pesniško-harmonikaški tandem. Pred kratim je izšla njuna zgoščenka z naslovom Ogenj v ustih z izbranimi Zajčevimi pesmimi, ki jih je uglasbil Škofin jih tudi izvaja.
Dane Zajc, eden največkrat prevajanih slovenskih avtorjev, je na literarnem večeru ne le recitiral svoje pesmi, temveč je v sproščenem klepetu z žal bolj maloštevilno publiko odkritosrčno spregovoril o strahovih v svojem življenju in zlasti o poeziji, “ki je zelo osebna zadeva. Poezija pride k tebi ali ne, ti prideš k njej ali ne. Poezija je razmišljanje o samem sebi, kar pa lahko storiš le, ko si najbolj sam. Zato je samota dragocenost. Ni se lahko spopasti s svojo lastno samoto, je pa nujno," meni Zajc. Povedal je tudi, da vsa njegova poezija izhaja iz strahu, “mene pa ni ničesar več strah.”
V soboto, 1. julija, pa je v atriju Knjigarne Goge nastopila mlada novomeška glasbena skupina Dom za sanje: Miro Tomšič, Janez Dular in Peter Jenič. Na svojem prvem koncertu so v goste povabili še Tadeja Božiča, Ivo Vrbanič, Barbaro Jerman in Marka Berkopca. Goga bo za pestrejše dogajanje v dolenjski prestolnici skrbela spet septembra.
L. M.
Letos je prišla na vrsto manj znana in doslej za oder še ne prirejena zgodovinska povest Kloštrski Žolnir. Jurčič je pobudo za pisanje povesti dobil, ko je med počitnicami leta 1865 obiskal očetovo rojstno vas Jablanica nad Kostanjevico. “Otočno mestece, opasano z vodo okrog in okrog”, kot je zapisal v uvodnih poglavjih, je nanj naredilo tako velik vtis, daje v Kostanjevico in njeno okolico postavil prizorišče povesti, ki jo je leto kasneje začel pisati na Dunaju in je sproti izhajala v Slovenskem Glasniku pod naslovom Kloštrski Žolnir. Zgodbi o tragični ljubezni med strastnim tujcem, zemljemerskim inženirjem, ki so mu domačini rekli Žolnir, in skromnim vaškim dekletom dajeta zgodovinsko ozadje kostanjeviški cistercijanski samostan in ozračje verske nestrpnosti iz druge polovice 18. stoletja. Za oder jo je priredila dolgoletna
muljavska kulturna delavka Danica Kastelic. Prevzela je tudi režijo in ob znani gledališki zagnanosti mnogih Muljavcev, združenih v Kulturnem društvu Josip Jurčič, ji je uspelo Kloštrskega Žolnirja gledališko oživiti. Muljava je z njim znova dokazala, da se lahko tudi majhen kraj zapiše kot nekaj posebnega na slovenski kulturni zemljevid. Ogled te gledališke predstave, ki ji dajeta poseben čar okolje in pojoča dolenjska govorica, je posebno doživetje, ki mu spodrsljaji, redni spremljevalci gledališkega ljubiteljstva, ne odvzamejo prav nič.
Velja zapisati vsaj nekaj imen izmed tistih, ki so vsak po svojih močeh zaslužni, da muljavsko gledališče na prostem vztraja in letos živi z novo predstavo. Scena je delo Jožeta, Mateja in Blaža Sinjur-ja, poslikava Doreta Južine, kostumi Jožice Glavan in Helene Petro-
VAŠKI "INFORMATIVNI CENTER"- Dramsko dogajanje Kloštrskega Žolnirja se začne v gostilni, ki je bita nekdaj središče družabnega dogajanja in pravo “informativno središče".
Odlikuje ga svež pristop
V galeriji Simulaker se prvič predstavlja mlad ljubiteljski slikar Igor Nose iz Gabrja
NOVO MESTO - V novomeški galeriji Simulaker, ki deluje slabo leto dni, je od torka, 27. junija, na ogled nova slikarska razstava. Tokrat se javnosti prvič predstavlja mladi likovni ustvarjalec Igor Nose iz Gabrja pri Brusnicah, in sicer z razstavo, ki jo je naslovil Naivni simboli vsakdanjosti. Gre za devet del (od teh sta dve skici)
•	a	•
Plesni Poklon tisočlet ju
Plesno-literarna predstava plesnih skupin G ral in Sonje Rostan - Preplet poezije, glasbe in plesa
NOVO MESTO - Plesni skupini Gral iz Novega mesta in Šentjerneja sta v torek, 27. junija, zvečer na Muzejskih vrtovih izvedli zanimivo plesno-literarno predstavo Poklon tisočletju. Avtorica predstave in vodja plesnih skupin Sonja Rostan je prireditev zasnovala kot preplet poezije zvečine dolenjskih pesnikov z glasbo in izraznim plesom. Pesmi osemnajstih avtorjev je izbrala iz letnikov revije Rast in iz nekaterih pesniških zbirk ter jih razporedila v vsebinskem loku, segajočem od sk-
Večer izraznega plesa, glasbe in poezije je v prijetnem okolju Muzejskih vrtov popestril kulturni utrip starega mestnega jedra.
rajnega pesimizma Kosovelove Ekstaze smrti do optimističnega občutenja lepote in smiselnosti bivanja, ki se poji iz temeljnih pravirov, simboliziranih kot zemlja, voda, ogenj in zrak-svetloba. Recitacije Anele Bešo, Ade Zupančič, Patricije Duša in Silvestra Polaka so s predvajanjem odlomkov raznorodne glasbe prehajale v delno improvizirane nastope mladih plesalk, ki se jim je s samostojnim nastopom dvakrat pridružila tudi mentorica Sonja Rostan.
Skoraj dveurna predstava se je lepo ujela v okolje Muzejskih vrtov (mimogrede rečeno, vse premalo so izkoriščeni za podobne kulturne večere), precej številno občinstvo pa je nekaj spodrsljajev z razumevanjem sprejelo, upoštevajoč pozdravni nagovor Sonje Rostan, v katerem je bilo jasno povedano, da gre za oseben projekt, ki je nastajal z zelo malo denarja in z veliko ljubiteljskega navdušenja avtorice in mladih plesalk.
MiM
MARČETOVA RAZSTAVA
NOVO MESTO - V Galeriji Kralj bodo jutri, 7. julija, ob 20.30 odprli samostojno slikarsko razstavo Oliverja Marčeta, likovnega in filmskega ustvarjalca, doma iz Onka pri Kočevju.
Igor Nose
v tehniki olje na platnu, ki tudi zaradi močnih barv izžarevajo energijo. “Razstava je zame velik dogodek, saj resneje slikam šele pol leta. V šolskih letih za to področje nisem kazal kakšnega posebnega zanimanja, po odsluženem vojaškem roku pa meje kar zagrabilo,” je zadovoljen povedal Nose, po poklicu sicer strojni tehnik. Dejal je, da tudi vnaprej ne bo delal nič na silo, ampak po trenutnem navdihu.
Kustos galerije Simulaker, novomeški akademski slikar Igor Papež, je povedal, da so se za No-seta odločili, ker je zanimiv in drugačen. “Naslov Naivni simboli vsakdanjosti v dobršni meri odraža izpovedno sugestivnost razstavljenih del. Glavni slikarjev adut je nereflektirana ekspresivnost, ki je značilna predvsem za “naivne” slikarje. Potegne nas v nekakšen davno pozabljen svet, kjer se razblinijo temeljne estetske in moralne predpostavke. Noseta odlikuje svež pristop, ko preko centralnih, spiralnih in diagonalnih kompozicij razgalja probleme vsakdanjega življenja,” o razstavi, ki bo v galeriji Simulaker na ogled mesec dni, meni Papež.
L. MURN
včič, igrajo pa: Igor Adamič Žolnirja, Maja Koželj Katrico, Jože Si-njur priorja, Ciril Jurčič opata, Milan Bregar Mihelja, Franci Bradač Maklena, Samo Matkovič ribiča, Slavko Kastelic krčmarja, Dušan Grden oljarja in še mnogi drugi od najstarejših do najmlajših.
Ponovitve Kloštrskega Žolnirja bodo še 7., 8., 14. in 15. julija. Vse predstave se začenjajo ob devetih zvečer.
M. MARKELJ
“RELIKVIJE” ŽARKA VREZCA
KOSTANJEVICA NA KRKI - V razstavišču Galerije Božidarja Jakca v samostanski cerkvi bodo jutri, 7. julija, ob osmih zvečer odprli slikarsko razstavo Relikvije akademskega slikarja Žarka Vrezca. Avtorja in razstavo, posebej pripravljeno za ta razstavni prostor, bo predstavila dr. Nadja Zgonik.
POMLAD IN VIVA NA OLIMPIADI
NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Pomlad iz Novega mesta bo prihodnji teden odpotoval v Avstrijo, kjer se bo udeležil 1. mednarodne olimpiade pevskih zborov. Od prijavljenih več kot 2000 zborov z vsega sveta jih je bilo izbranih okrog 500, med slovenskimi tremi pa kar dva z našega območja, in sicer Viva Brežice in Pomlad.
KONCERT OB SVEČAH
GLOBODOL - V Domu glasbene dediščene bo v nedeljo, 9. julija, ob devetih zvečer drugi iz niza Koncertov ob svečah. Nastopil bo Wolfgang Brunner na ham-merklavirju. Umetnik, ki poučuje igro na zgodovinskih inštrumentih s tipkami na Mozarteumu v Salzburgu, bo igral na kopiji Mozartovega klavirja iz leta 1790. '
KANADSKI SLOVENCI PLEŠEJO
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Slovenska folklorna skupina iz kanadskega mesta Vancouver se bo na turneji po Sloveniji zaustavila tudi na Dolenjskem. Nastopila bo v petek, 7. julija, ob osmih zvečer v Šmarjeških Toplicah.
m
ZAČETEK S PODPISOM - Udeleženci slikarske kolonije Šmihel 2000 so se ob prihodu podpisali na pano pred gostiščem Na hribu, ki je bilo štiri dni njihov dom.
Ustvarjalno in družabno
—
    1 1 ■ "■    ,**
Štirinajst likovnih ustvarjalcev na 3. slikarski kolonij*
Sedem stoletij svetlobe in senc - Šmihel 2000  .
nik, Janko Orač, Ciril Plešec i® Jožica Škof iz Novega mesta, druz-bo pa jim je delal tudi kipar Via®0 Novak iz Liboj. Večina jih je sodelovala na vseh dosedanjih treh kolonijah. Dela, ki sojih ustvarili’ si bo mogoče ogledati na razstavi’ ki jo bo pripravil strokovni vodja kolonije umetnostni zgodovina! Jožef Matijevič in bo predvidoma odprta 29. septembra v prostorih šmihelske kaplanije.
NOVO MESTO - Likovni ustvarjalci z vseh koncev Slovenije so se prejšnji teden ponovno zbrali na obrobju Novega mesta v znani gostilni Na hribu, kjer so bivali od srede do sobote, 28. junija do 1. julija, kot udeleženci zdaj že tradicionalne slikarske kolonije Sedem stoletij svetlobe in senc - Šmihel, ki jo od leta 1996 kot bienalno srečanje prirejata župnija Šmihel in Kul-turno-umetniško društvo Nove arkade. Udeleženci Šmihela 2000 so tako kot na dosedanjih dveh kolonijah svobodno izbirali motive v Šmihelu, Novem mestu in njegovi okolici ali pa so ustvarjali po fantazijskih zamislih, pri čemer so imeli proste roke tako pri izbiri likovne tehnike kot formata del. Seveda niso samo ustvarjali, ampak so štiri dneve srečanja izkoristili tudi za prijateljsko druženje, pogovore in ogled stalne razstave v Jakčevem domu.
Kolonije se je udeležilo trinajst slikarjev: Janez Ambrožič iz Zabreznice, Stane Jarrn iz Kočevja, Tomaž Perko, Savo Sovre, Boris Štrukelj in France Slana iz Ljubljane, Mile Rupčič iz Karlovca, Sandi Zalar iz Vidma-Dobregapo-lja ter Jelica Kupec, Marjan Maz-
STOLETNICA ROJSTVA MIRANA JARCA
NOVO MESTO - Včeraj, 5. julija, zvečer so v študijski čitalnici Knjižnice Mirana Jarca počastili stoletnico rojstva umetnika Mirana Jarca s spominskim večerom in predstavitvijo publikacije. Ob tej priložnosti so postavili tudi razstavo Kronika Knjižnice Mirana Jarca od leta 1950 do 2000.
Sanje v jami
Gledališka predstava Matjaža Bergerja
POSTOJNA - V koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, Postojnske jame, Turizma in RTV Slovenija so v sredo, 28. junija, zvečer na vhodu v Postojnsko jamo in nato v jamski Koncertni dvorani premierno uprizorili novo gledališko predstavo Interpretacija sanj režiserja Matjaža Bergerja iz Novega mesta. Zasnoval jo je na fragmentih znamenitega istoimenskega dela Sigmunda Freuda, ki je ob tej priložnosti tudi dočakalo prvi knjižni prevod v slovenščino pri založbi Studia humanitatis. Koreografijo trinajstih nastopajočih igralcev je pripravil Marko Mlačnik, scenografijo jamskega prizorišča pa Vadim Fiškin.
Bergerjevo Interpretacijo sanj so ponovili še v četrtek, 29. junija, in v soboto, 1. julija.
S knjigo podprta obnova gradu
Izšel je drugi suhokranjski zbornik Žužemberški grad - Vsebinsko pestra in bogata publikacija omogoča zbiranje sponzorskega denarja za obnovo gradu
ŽUŽEMBERK - Starodavnega trga Žužemberk si brez gradu nad Krkinimi slapovi skoraj ne moremo zamisliti, saj mogočna stavba daje odločilen pečat podobi kraja, četudi je bolj ruševina kot kaj drugega. Obnovitvena dela so se sicer začela že pred tridesetimi leti, ko so obnovili stolp, zakrpali udarne jame od granat in pokrili dva stolpa ter po nekajletnem premoru pokrili še četrti in peti stolp, vendar je obnova potem povsem zastala. Do premika na boljše je prišlo konec leta 1996, ko je bil ustanovljen Odbor za obnovo žužemberškega gradu. Taje s svojo dejavnostjo prebudil zavest o pomenu tega kulturnega spomenika za sam kraj in širše okolje ter spodbudil obnavljanje gradu, ki poteka sicer počasi, vendar načrtno.
Odbor se je pod predsedstvom Tomaža Golob pišeta o obnavljanju
Slavka Glihe odločil, da pospeši pridobivanje sponzorjev in denarja za obnovo tudi z izdajo in prodajo publikacije Žužemberški grad. Uredil jo je zdaj že pokojni Marjan Legan in ji dal tolikšno vsebinsko širino, daje leta 1997 izšla podna-slovljena kot Suhokrajnski zbornik. Publikacija je tako omogočila oglasni prostor in hkrati odprla prostor za objavljanje prispevkov iz zgodovine in-sedanjosti Žužemberka z okolico. Podobno je zasnovan tudi drugi zbornik, ki gaje po Leganovi smrti dokončno uredil Jože Rozman in je izšel te dni z enakim naslovom Žužemberški grad in podnaslovom Suhokranjski zbornik 2000.
Kot je na predstavitvi v petek, 30. junija, povedal urednik Jože Rozman, se je za zbornik nabralo več gradiva, kot so načrtovali, zato so obseg povečali na 176 strani. Vsebina je razdeljena na pet sklopov, ki jih ločujejo pesniški prispevki. V prvem Slavko Gliha in
gradu, Franc Škufca o žužemberški občini in Vlado Kostevc o novem občinskem grbu in zastavi. Drugi razdelek je posvečen bogati
OGLED OPRAVLJENEGA - Predsednik Odbora za obnovo žužemberškega gradu Slavko Gliha in urednik suhokranjskega zbornika Jože Rozman (levo) pri ogledu gradu.
krajevni zgodovini, ki jo razgrinja jo Boris Goleč (Žužemberk v d ob* trške samouprave do leta 1849)’ Majda Pucelj in Magda K. Ho®®-var (Papirnica in usnjarna v Žužemberku), Irma M. Ožbalt (Eva®" gelini - protestanski intermezzo v Žužemberku) in Jože Škufca (Os' novna šola Lipje), tretji razdel®11 pa prinaša prispevke Slavka M,r' tiča o obnovi cerkva v Suhi kraj1®1 po 2. svetovni vojni, Petra Lavrič® o Društvu vinograndikov Suha kr®' jina in Nadje Gliha o Krajinčani® in izvoru poimenovanja. V četrte111 vsebinskem sklopu so predstavil®' ni znani Suhokranjčani, in sicer Jelka Mrvar piše o Leonu Štuklj® (njegova mati je bila SuhokranJ' čanka), Stane Granda o Ignacij® Žitniku, Peter Fister o Jožetu Ml®' karju in Slavko Gliha o Marjan® Leganu. Zadnji sklop je posvečen leposlovju s prispevki Ivana Hr®" vatiča, Irme M. Ožbolt in Magd® K. Hočevar. Zbornik se zaključuj® z oglasnimi stranmi sponzorjev-Čeprav je zbornik nastal pr®®' vsem iz potreb po pridobivanju ®®' narja za obnovo gradu, je s svoj0 vsebinsko širino, ki jo je drugi zbor' nik znova potrdil, postal sam P0-membno kulturno dejanje, s k®1®' rim si Žužemberk in Suha krajin® krepita večkrat povsem po nep0-trebnem zabrisani zgodovinski sp0-min in zavest o lastni vrednosti-M. MARKEU*
POTA
ST^
zurni Poročajo
Novomeški policisti lani uspešni
Ob dnevu slovenske policije so na PU Novo mesto podelili priznanja - Na dnevu odprtih vrat prikazali posamezna področja dela - Državno priznanje Darinki Mali
NOVO MESTO - Dan slovenske policije 27. junij so novomeški policisti praznovali dan pozneje, in sicer na način, kot se za tak praznik spodobi. Na proslavi, ki se je je udeležil tudi namestnik generalnega direktorja slovenske policije dr. Andrej Anžič, so najzaslužnejšim policistom podelili priznanja. V kulturnem programu sta navdušila kvintet slovenske policije ter kitarist Milan Car iz Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto.
Srebrni znak zaslug za varnost.
ki ga podeljujejo policistom, ki so prispevali k razvoju in krepitvi varnosti ali so dosegli izredne uspehe pri opravljanju nalog, so prejeli: vodja policijskega okoliša na PP Novo mesto Boris Bevc, policist -
kriminalist na PP Novo mesto Branko Drkušič ter komandir Policijskega oddelka v Šentjerneju Aleksander Kragolnik. Direktor PU Novo mesto Franci Povše je podelil bronaste znake zaslug za varnost. Za izvrševanje pomemb-
u	JE LAČEN - 27. junija zvečer
Neznanec v Klečaj pri Vrčicah vlo-
11 v lovsko kočo in ukradel nekaj
Wne. ZGS GL Medved Kočevje je
skodoval za deset tisoč tolarjev.
vL°MlL V HIŠO - Med 21. in 26.
n'jem je neznanec v Družinski vasi
°mil v stanovanjsko hišo, pregledal
kan ter ukradel hrano, pijačo ter
eJo. Lastnik J. R. iz Ivančne Go-
Ce Je oškodovan za 150 tisoč tolarjev.
n PO TORBICO V AVTO - Nezna-uC Je ^'junija izkoristil priložnost. Je bil osebni avto v Brežicah od-enjen, ter iz njega ukradel manjšo °sko poslovno torbo z dokumen-' nekaj denarja, sončnimi očali ter po ndcem za mobilni telefon. 3QUKRADEL AVTORADIO - Med •junijem in I. julijem je neznanec °zi odklenjena vrata prtljažnika 'sel v notranjost vozila avta znam-Golf lastnika F. H. iz okolice Noji 8a roesta, kije bil parkiran v Bršl-Phil' ^radel Je avtoradio znamke
. ^ VIKEND PO HRANO IN PILO - Mecj 19 jn 29. junijem je Drf-n?nec v Vinjem Vrhu skozi okno ■sel y notranjost vikenda lastnice so 'Z Šmarja in ukradel za 20 ti-c'tolarjev hrane in pijače.
Pof ^ MAMILOM - 3. julija je 1 'cist pri kontroli na mejnem pre-R u Obrežje pri 20-ietnem Grku I. • našel 2,6 g mamila Kodein in 0'4 aiamila Canabis. Zoper njega je ^an predlog sodniku za prekrške. PLINSKI REVOLVER - Na iz-°Pu iz Slovenije so na mejnem pre-odu Obrežje pri bosanskem držav-Janu Z. D. našli v notranjosti vozila ■nski revolver znamke Western NavV. kal. 9 mm.
'r
SLAVNOSTNA PODELITEV - Najzaslužnejšim policistom sta priznanja podeljevala dr. Andrej Anžič in Franci Povše,-
Letela in trčila v drevo
Konec tedna na Dolenjskem v znamenju nesreč - Neprilagojena hitrost, neupoštevanje znakov, brez čelade
NOVO MESTO - Ta konec tedna so področje PU Novo mesto zaznamovale številne prometne nesreče. K sreči niso terjale smrtnih žrtev.
29. junija se je 32-letna R. P. iz Mačkovca peljala po hitri cesti št. 1 in pri Ždinji vasi zapeljala na desni rob vozišča. Zavila je v levo, tedaj pa jo je začelo zanašati, vozilo je dvignilo v zrak in po nekaj metrih letenja trčilo v drevo. Voznica se je hudo poškodovala. 30. junija sta se na hitri cesti št. I pri Ruhni vasi hudo ponesrečila voznik osebnega avta S. P. iz Ljubljane in njegova sopotnica, čeprav sta uporabljala varnostni pas. S. P. je zaradi vožnje preblizu desnega roba zapeljal na neutrjeno bankino, nato pa po nasipu navzdol. Po 41
Za pusta ga	nis	£ © e*	ipa	la
Sodišče je Roma M. Šabiča in S. Igorja zaradi dvoma oprostilo, da sta lani oropala Mirnopečana Leopolda Brezarja				
NOVO MESTO - Med vse pog-Gstejšimi kaznivimi dejanji so v '°veniji ropi in prav tega sta bila na Okrožnem sodišču v Novem pestu obtožena tudi šmihelska Koma Milan Šabič Mišo in Stoj-° Igor. Sodišče pa je po 358. Genu Zakona o kazenskem pos-°Pku (v primeru dvoma je treba ravnati v korist obtožencev) na ? ayni obravnavi prejšnji teden odbilo, da sta nedolžna. Sodba še
ni Pravnomočna.
Nekaj preko trideset let stara “orna sta bila obtožena, da sta
lani
za pusta ponoči, nekaj po 21.
Ur*. po predhodnem medseboj-Pem dogovoru oropala 60-letnega e°polda Brezarja na postaji, skorajda pred njegovo hišo. Avto *namke Renault 4 je vozil Stojko gor. Oškodovanca naj bi ogovor-1 a, nato pa je Mišo stopil iz avta, s Pestjo udaril Brezarja v obraz, a je padel po tleh, in mu iz žepa Potegnil denarnico z 20 tisoč to-®rji in dokumenti ter si jo prilas-, Nato je skočil v avto in sta se 'tro odpeljala. Podobno je dogodek opisal Brezar, kije dejal, da je vračal domov iz gostilne gulin, ko sta se za njim pripelja-a dva Roma, ga spraševala za Peko pot in cigarete, ki jima jih ni °tel dati. Nato ga je eden nepričakovano zbil po tleh in mu okradel denarnico. Vse to je takoj Pnjavil na policiji, kije kmalu za-
lem
Pa poti Mirna Peč - Novo
Gesto ustavila “katrco” oker barvo s štirimi Romi. "Avto je dokaj atančno ustrezal opisu, zato smo štiri osebe pregledali in jih °dpeljali na policijo. Nismo našli e večje vsote denarja ne nobenega predmeta, ki je zmanjkal oškodovancu,” je dejala priča, poli-1SL Denarnico z dokumenti je
naslednji dan na isti poti našel Golob iz Malenške vasi in jo je Brezar dobil nazaj.
Obtoženca sta trdila, da nista roparja. Lani za pusta so se Romi - z njima sta bila še Silvo in Janez Kovačič - malo našemili in se odpeljali k drugemu Romu v Hudeje, toda ker so tam že spali, so se takoj vračali domov. Med potjo jih je ustavila policija. "Oškodovanec je rekel, da je šlo za belo stoenko, mi pa smo bili v katri, pa ne dva, ampak štirje,” je dejal Milan Šabič.
Kot je v obrazložitvi sodbe de: jala predsednica senata Milojka Gutman, obstojajo indici, ki kažejo, da bi oba obtoženca lahko prišla v poštev kot storilca ropa 16. februarja lani nad Leopoldom Brezarjem iz Postaje pri Mirni Peči, toda trdnih materialnih dokazov za to ni. Čeprav so oba obtoženca policisti tisti dan ustavili, so prepoznave policije vprašljive, in sicer tako glede klobuka (eden od obtožencev naj bi nosil velik črn klobuk, oškodovanec pa je skoraj na vsakem zaslišanju trdil drugače) kot tudi avtomobila. Brezar je policistom najprej rekel, da je šlo za stoenko svetle barve, nato pa, da je bila verjetno katra, ki jo je prepoznal tudi na parkirišču PU Novo mesto med drugimi parkiranimi avtomobili. Toda tam je bila menda samo ena katra in le ta avto svetle barve. Res, daje oškodovanec kot svojega napadalca prepoznal Šabiča, “toda ni bil popolnoma prepričan in je tudi na obravnavi spraševal, če je on ta, ni pa to trdil,” je nezadostne dokaze za krivdo ropa v sostorilstvu razložila sodnica.
L. MURN
nih nalog so ta znak prejeli: vodja izmene na Postaji mejne policije Metlika Robert Čuk, vodja patrulje na PPP Novo mesto Srečko Falkner, načelnica - višja svetovalka v Odseku za logistiko Martina Kapler Volk, vodja izmene v OKC Sandi Perhavec, inšpektor v Uradu direktorja PU Milan Pleško ter Bojan Majcen, do aprila letos komandir PP Trebnje, sedaj pa delavec Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni.
Od zunanjih članov so bronasti znak zaslug za varnost prejeli še: lovska družina Škocjan, MORS -Vojašnica Novo mesto, Protekt -podjetje za varovanje premoženja in oseb, sektor Trebnje, ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Trebnje. Pisnih pohval za uspešno delo v lanskem letu je bilo deležnih še osemnajst policistov. S posebnim državnim priznanjem, zlatim znakom zaslug za varnost, pa je bila v petek, 30. junija, na osrednji slovesnosti ob dnevu slovenske policije v Tacnu nagrajena vodja skupine v Odseku za logistiko Darinka Mali.
” L. MURN
TRIJE RANJENI
BISTRICA - 48-letni M. S. iz Novega mesta se je 26. junija peljal s tovornim vozilom z Mirne proti Mokronogu. V Bistrici je pred mostom ustavil, takrat pa je za njim z neprilagojeno hitrostjo pripeljal 34-letni voznik tovonega vozila J. F. iz Šmartnega na Pohorju. J. F. je kljub zaviranju trčil v tovorno vozilo M. S., ki ga je odbilo v betonsko ograjo in se prevrnilo. V nesreči sta se M. S. in sopotnica J. S. iz Novega mesta hudo poškodovala, lahko poškodovala pa se je potnica N. S. Vsem so nudili pomoč v novomeški bolnišnici.
JABLANSKI GASILCI RAZVILI PRAPOR
JABLAN - Prostovoljno gasilsko društvo Jablan vabi v nedeljo, 9. julija, ob 15. uri na slovesnost ob razvit-ju,društvenega prapora ob obnovljenem gasilskem domu. Zatem bo veselica z bogatim srečelovom, goste pa bo zabaval trio Mladi Dolenjci.
KOLESARJU MANJKALA ČELADA
KRŠKO - 27. junija se je v okolici Krškega 49-letni kolesar peljal po klancu navzdol, predvidoma zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad kolesom in padel. Zaradi poškodb glave je na kraju izgubil zavest. Ponesrečenca, ki je vozil brez varnostne čelade, so z reševalnim vozilom odpeljali v novomeško bolnišnico.
metrih je trčil v kovinsko drsno ograjo in nato še v betonsko ograjo na lokalni cesti Kronovo - Dobruška vas.
V soboto, 1. julija, so se zgodile kar tri nesreče. Ob 18. uri je voznik motornega kolesa S. P. iz Trebnjega pri naselju Hrast na cesti Novo mes-to-Metlika zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil na desni bok ter drsel še po travnatem nasipu. Voznik in njegov sopotnik sta se hudo poškodovala. - Nekaj pred eno uro ponoči se je voznik kolesa z motorjem J. R. iz okolice Šentjerneja v Dolenjem Ma-harovcu zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča s stopalko zataknil ob pločnik in nato trčil ob betonski strebriček. Vrglo ga je na vozišče, kjer je s hudo poškodbo glave obležal. Žal ni imel varnostne čelade. - Ob 5.30 pa se je na Belokranjski cesti v Novem mestu zgodila nesreča zaradi neupoštevanja prometne signalizacije. M. U. iz Novega mesta ni upoštevala prometnega znaka Stop in je trčila v kolesarko Š. Č. iz Novega mesta. Kolesarka je padla po tleh. Voznica jo je hudo poškodovano odpeljala v novomeško bolnišnico.
L. M.
Mamila nevarna
Vse več kršitev
NOVO MESTO - Mamila postajajo vse bolj nevarna tudi na Dolenjskem. Novomeška policija opaža, da od leta 1995 narašča število kršitev v zvezi z mamili. Največji porast prekrškov so zaznali v lanskem letu (98), saj so se v primerjavi z letom 1998 povečali kar za 63,3 odstotka.
Večja nevarnost mamil se vidi tudi iz števila osumljencev v zvezi z mamili, ki od leta 1995 (14) narašča. Največji porast je bilo zaznati prav v lanskem letu (71). Veča se tudi vrsta zaseženih mamil. V lanskem letu so na PU Novo mesto policisti zasegli 3.920 kg Canabisa sative, 153,2 g hašiša, 18,96 heroina, 1,6 g kokaina, 318 tablet ecstasyja, 92 jointov in 1204 sadik.
V Sloveniji se število umrlih zaradi mamil veča od leta 1995. Lani je to število znašalo 19, kar ni malo. Na področju novomeške policijske uprave so do zdaj zaznali dva takšna smrtna primera, in sicer v letu 1997 in 1998.
L. M.
UKRADEN POTNI LIST
OBREŽJE-28. junija zjutraj seje na mejnem prehodu 38 -letni bosanski državljan F. Š. izkazal z belgijskim potnim listom, za katerega so policisti ugotovili, daje bil kot bian-co obrazec v Belgiji ukraden že leta 1994. Zoper tujca so podali kazensko ovadbo in ga vrnili na Hrvaško.
Velik “greh” bivših Občinarjev
Treko 10 milijonov tolarjev
KRŠKO - Urad kriminalistične policije PU Krško je Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem podal kazensko ovadbo zoper bivša funkcionarja Občine Krško 44-letnega D. S. in 58-letnega V. B., zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in ponareditve ali uničenja uradne listine, kpjige ali spisa.
D. S. je med leti 1995 in 1998 zlorabil svoj položaj tako, da je sebi in V. B. neupravičeno odobril plačilo sejnin, dodatke za delo na domu in za delo v manj ugodnem času v skupnem znesku 4.632.224 tolarjev, čeprav do teh dodatkov kot funkcionarja nista bila upravičena. V. B. mu je pri tem pomagal, saj je sam sestavljal sezname za dodatke. D. S. je tudi brez vednosti občinskega sveta sklenil življenjsko zavarovanje zase in sedem delavcev občinske uprave, čeprav izdatki za plačilo premij življenjskega zavarovanja niso bili predvideni v proračunu niti jih ni odobril občinski svet. Zavarovanje je bilo sklenjeno na dobo desetih let, po poteku bi zavarovalnica navedenim osebam izplačala zavarovalnino s pripadajočim dobičkom. Občina Krško je tako v obdobju 1995 - 1997 neupravičeno izplačala za 5.695.306 tolarjev življenjskih premij.
Osumljena sta tako z neupravičenim izplačevanjem omenjenih ugodnosti pridobila sebi in ostalim delavcem občinske uprave protipravno premoženjsko korist v višini 10.327.530 tolarjev, za kolikor sta tudi oškodovala občinski proračun.
L. M.
OBISKOVALCI ZADOVOLJNI - Na praznik policije so pretekli teden na svoj račun prišli tudi občani, ki so tudi v Novem mestu imeli priložnost ogledati si prostore policijske uprave. Čeprav so to mnogi storili že ob odprtju nove uprave, pa jih ni manjkalo, ki so si pod policijskih vodstvom ogledali delovne prostore, prostore za pridržanje, telovadnico s Jitness centrom, garaže z avtomobili in motorji pa seveda policijsko opremo (na sliki oprema prometne policije od radarjev do laserskih merilnikov hitrosti), orožje posebne policijske enote, zasežena mamila, vlomilska orodja itd. Mnogim obiskovalcem pa je bila najbolj privlačna vaja poslušnost s službenim psom. (Foto: L. Murn)
POPRAVEK
V članku Usodni neverjetni telefonski pogovori v prejšnji številki našega časopisa je prišlo do napake, za katero se opravičujemo. Ankici Mavretič je za kaznivo dejanje napeljevanje k umoru krško sodišče naložilo zaporno kazen šestih in ne štirih let.
V Posavju mrgoli tujih obiskovalcev
Policisti skoraj vsako noč zalotijo ilegalce - Pretekli teden 39 Iračanov - Ponoči vozili, čez dan skrivali v opuščenih hišah - Poostren nadzor na slovenski južni meji
KRŠKO - Na 91,7-kilometrskem pasu državne meje na območju Policijske uprave (PU) Krško so policisti v lanskem letu zaznali kar 41-odstoten porast ilegalnih prehodov čez državno mejo. Letos bo število verjetno še višje, saj skorajda ne mine noč, da ne bi odkrili kakšnega ilegalca. Pretekli teden je bil naravnost bogat z njimi.
Policisti Policijske postaje Brežice so 27. junija zjutraj med reko Savo in Ključkim mostom v bližini Dobove zalotili 39 Iračanov. Iz Iraka so v Turčijo prileteli z letalom, od tam naprej pa v Bosno in Hrvaško z različnimi vozili. Večinoma so se vozili ponoči z zaprtimi kombiniranimi vozili, čez dan pa so se skrivali v opuščenih hišah. Neznanec jih je nato pripeljal v bližino državne mejo med Hrvaško in Slovenijo ter jih peš napotil ob reki Savi proti Brežicam. V bližini naselja Mihalovec so jih prijeli policisti. Vsi Iračani, stari od 4 do 40 let (med njimi je bilo kar sedem otrok), so bili brez sredstev za preživljanje in sojih po končanem postopku vrnili na Hrvaško.
Krški policisti so 27. junija zvečer na območju Planine zalotili še dva hrvaška državljana, B. Z. in B.
S.,	ter Slovenca M. M., ki so skušali ilegalno priti v Slovenijo s kombiniranim vozilom hrvaške registracije. Naslednji dan, 28. junija, so brežiški policisti v koruzi blizu naselja Stara vas na Bizeljskem prijeli tri Alžirce, ki so se tam skrivali. V Slovenijo so prišli ilegalno čez reko Sotlo, povedali pa so, da so za pot iz Alžirije v Evropo neznancu plačali vsak po deset tisoč nemških mark. Okrog poldneva je v Slovenijo na nelegalen na-, čin prišel tudi 20-letni Makedonec R. O. Na Hrvaškem so ga prijeli policisti in ga predlagali sodniku
za prekrške, po končanem postopku pa se je kar peš napotil proti Sloveniji. Naši policisti so ga prijeli v bližini železniškega mostu v Ri-goncah pri Dobovi in ga vrnili hrvaškim varnostnim organom. V bližini mejnega prehoda Obrežje so policisti zalotili še dva Romuna, ki sta želela preko naše države v Italijo.
29. junija so hrvaški varnostni organi policistom Mejne policije Dobova vrnili 36-letnega B. P. in 23-letnega F. L, oba Romuna in
,r'
POVEČAN PROMET-Na mejnih prehodih s Hrvaško se je lani poveča! promet potnikov za II odstotkov, največ tujcev. Mejo je prestopilo preko 12 tisoč ljudi. Policisti morajo biti pri pregledih res dosledni in natančni. (Foto: L. M.)
ekonomska migranta, ki soju Hrvatje zalotili pri ilegalnem prestopu državne meje med Slovenijo in Hrvaško. Že pred dvema letoma sta skušala priti iz Hrvaške v Italijo čez Slovenijo, vendar soju prijeli hrvaški policisti. Po prestani zaporni kazni sta ponovno ilegalno prišla v Slovenijo in nato v Italijo, kjer sta se kot gradbena delavca zaposlila v Rimu. Letos sta se želela vrniti domov, pri reki Sotli na območju PU Krško sta prečkala mejo, na hrvaški strani pa sta bila zalotena. Slovenski policisti so ju predlagali v postopek sodniku za prekrške.
Pretekli konec tedna, 16. in 17. junija, je slovenska policija v sodelovanju s Carinsko upravo RS na območju policijskih uprav Murske Sobote, Maribora, Celja, Krškega in Novega mesta izvedla poostren nazor na mejnih prehodih na zeleni meji in seveda v notranjosti države. Namen akcije je bil odkrivanje ilegalnih prehodov slovenske državne meje, ukradenih vozil, prehajanje državne meje na jugu države s ponarejenimi ali prenare-jenimi dokumenti. Policisti in cariniki so pregledali kar 5747 vozil, prijeli 33 ilegalcev, zavrnili 53 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop, podali pa tudi enajst predlogov sodniku za prekrške in izrekli dvajset denarnih kazni. Slovenska policija in carina sporočata, da bosta v bodoče poostrili nadzor na slovenski južni meji z namenom preprečevanja tihotapljenja blaga ter ilegalcev v našo državo kot tudi vseh ostalih kršitev na tej meji.
L. MURN
11
Z
27 (2654), 6. julija 2000	 DOLENJSKI	LIST
Bančne storitve za mlade popotnike
Kako na pot?
NOVO MESTO
! II I I
SINTIČ informacijski sistemi in
DOLENJSKI LIST
Št. 27 (2654), 6. julija 20»|j
'JEM DOBRO V
mmm
Združujemo tradicijo in kakovost...
fplinxtrtta
rrieifibor.,
 "?30/ef~
med
_ ,v vY^šž,]m^!caf0^d^n^a^
na Vasin delovnih mestih
II VAL A!
Pridružite se nam v akciji: PRAZNUJTE Z NAMI
družba za proizvodnjo, distribucijo energentov, trgovino in storitve
2000 Maribor, Plinarniška n l. O,
T e l e f et n :	0	2/ 2 5 2-4141,
plinar n a - m a r ih o r . .v i ,
LERAN, d.o.o.
Novo mesto Lebanova 24
http://www.nepremicnine.net/leran/
e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33	79	940
07/33 79 941 faks:	07/33	22	282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: v Brežicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Krškem, Malem Vrhu ph Brežicah, Metliki, Mokronogu, Novem mestu, Orešju, Semiču, Sevnici, Straži, Šentjerneju, Škocjanu (in okolici), šmarjeških Toplicah, Viru pri Domžalah, Žužemberku in drugod;
• STANOVANJA: v Črnomlju, Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smo-lenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah in drugod;
• VIKENDE: v Brežicah (okolica), na Bučki, v Dol. Kotu pri Dvoru, Gabrju, Kartel-jevem (Poljane), Metliki, Novem mestu (okolica), Podbočju (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Tolstem Vrhu in drugod;
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju (Vojna vas, Tušev Dol), Dolenjskih Toplicah, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), Straži (okolica), Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah (okolica) in drugod;
• POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje - gostilna in stanovanje), Novem mestu (bife in stanovanje);
• KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Orešju, na Trebelnem.
Oddamo:
• poslovne prostore v Novem mestu. Oglasite na na sedežu
podjetja ali nas pokličite.
V________________________________-Z
MAJCEN
Novo mesto Tel.:07/33-70-600, Fax: 07/33-70-601 zaključna ključavničarska dela v gradbeništvu
Sekcijska in rolo garažna vrata Crawford
GARAA/C/7x?
protipožarna vrata s certifikator
M	n	□	■
n	n	□□	
na		n	□
n	□	n	□
□n		■	□
wr
najhitrejmF ]
IZBEREJO w NAJHITREJSE k
I	I	ljubljanska	testa
-llffMtJ te*: 07/33°8ie00°
fax: 07/ 33 81 01°
HITRE POVEZAVE	S	S
B/ironm
Informacije na telefonu 07 33 24 810.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d d,, Ljubljana
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540!
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel : 068/325-325 faks: 068/3917-305
«,\N?
tuuitLČnčL <Z(fencija Zn katalog pokličite
068/321 115
onudba na višini...
Ponudba velja od 6. julija do 19. julija za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice.
KVIIA
ALPSKO MLEKO,
Ljubljanske mlekarne 1 I. 3.2 % maščobe
QUEEN COLA ALI QUEEN ORANGE,
S iz uvoza, 2,5
imI .	'■
Cene sov
INSEKTICID BIOKILL 2000, *
Ilirija, za vse vrste mrčesa, h 500 ml, z razpršilcem
... cene na
Naredili smo raziskavo med 25 večjimi slovenskimi podjetji, kjer top menedžerji sebe zaznavajo kot izredno sposobne za komuniciranje v krizi. O njej razmišljajo podobno kot o gripi. Ko pride, vzameš aspirin in se ne ukvarjaš z njo. Premalo se zavedajo, koliko ugleda lahko zgubijo v krizi, ali pa mislijo, da bodo takrat že poklicali kako agencijo, ki jim bo zadevo sanirala. Neka ameriška raziskava je pokazala, da običajno en odstotek padca ugleda pomeni 3 odstotke padca tržne vrednosti podjetja. Zelo podobno se dogaja tudi nekaterim slovenskim podjetjem.
Poglejmo primer upravljavskih napak v Termah Maribor. Zelo uspešno in bogato podjetje se ni zavedalo pomena javnosti. Podjetje ob nastopu demokracije ni bilo pripravljeno na komuniciranje in odprtost, ni poznalo novinarske konference, ni imelo internega časopisa ipd. Leta 1996 so eno od svojih lokacij preuredili v diagnostično-rekreacijski center Fontana vrhunske kakovosti. V ta center pa niso smeli invalidi. Zaradi tega je proti podjetju najprej nastopilo okolje, protestirale so interesne skupine.
Takratni direktor ni bil pripravljen na odprtost. Na dan odprtja hotela je v nekem časniku izšla fotokarikatura tega direktorja na invalidskem vozičku. Predsednik nadzornega sveta podjetja je po tej objavi angažiral izvedence za odnose z javnostjo, da naj naredijo nekaj na ugledu. V podjetju so postavili novo direktorico, kije vzpostavila vse sistematične oblike komuniciranja z okolji. Sledilo je pogajanje z invalidi. Novinarje je obveščala o delovanju in novostih podjetja, strokovno javnost o sredstvih, namenjenih turizmu, v splošni javnosti pa je gradila percepcijo, da je podjetje eno boljših v regiji. Uvedla je kup internega komuniciranja. Posledica tega je bila.
POMEN KOMUNICIRANJA
Kriza v podjetju je nevarnost in priložnost
Božidar Novak
daje narasel obisk v hotelu, promet se je povečal za nekaj 100 odstotkov, dvignil seje ugled. Če bi bili na komuniciranje v krizi pripravljeni, bi se takoj pogovorili z invalidi. V Sloveniji se v številnih podjetjih, kot kaže ta primer, ne zavedajo pomena odnosov z javnostjo ter strateškega komuniciranja.
• Ali dajo slovenska podjetja velik poudarek na ugled?
To je različno. Danes je bistveno pomembno ustvariti ugled ne le podjetju, ampak tudi top menedžmentu. Od njega je, kot smo ugotovili z raziskavami, odvisno 30 do 50 odstotkov ugleda.
V storitvenih podjetjih dajo podjetja bistveno večji poudarek na ugled kot v ostalih podjetjih. Tega se zavedajo bančniki, finančniki, v zavarovalnicah, v turizmu, nisem pa prepričan, da se tega zavedajo v proizvodnih podjetjih, strateških surovinah, kot je energetika, elektrogospodarstvo, vodovod, osnovne komunalne službe. Te imajo ob vsakem sneženju cirkus, ker niso pripravljene prve dati informacije.
ANDREJA JERNEJČIČ
ImanJp I
tuuitičnO. (Ztjenciju Jj
Obstaja približno 100 definicij kriz. Vsem pa je skupno, da se zgodi v časovni stiski, daje ogrožen ali ugled podjetja ali izdelka ali človekova varnost, da se za to zanimajo mediji, vse skupaj pa spremlja negativna publiciteta.
V svetu govorijo o “issue ma-negementu”, o upravljanju nevarnosti. V svetu je trend, da se menedžment organizacij, tudi nevladnih, pripravi na morebitne ekscese. Če nisi pripravljen na to, kako boš odreagiral v krizi, to vem iz izkušenj, lahko ugled zapraviš čez noč.
Naj navedem primer. Pri poletu iz New Yorka v Ženevo je strmoglavilo letalo letalske družbe Swissair, v nesreči pa je umrlo 200 ljudi. Posledica te nesreče je bila povečana prodaja njihovih letalskih kart, kajti pri letalski družbi so bili zelo dobro pripravljeni na nesrečo. Tako sq o njej prvi dali informacije, o tem takoj obvestili sorodnike, jim ponudili pomoč, otrokom štipendijo, svojce povabili na kraj nesreče. S tem so pokazali človeški obraz. Spomnimo pa se nesreče v Dominikanski republiki pred dvema letoma, ko so turška podjetja vozila nemške turiste, ki pa na nesrečo niso bila pripravljen. Zaradi nesreče pri enem turškem podjetju so vsa tri izgubila ugled in šla v stečaj.
Številna slovenska podjetja se srečujejo s težavami in krizami. Pri slednjih se postavijo vprašanja: kaj storiti, kako jih prebrodi-{i in v prihodnje uspešno poslovati? Le podjetja, ki so pripravljena na krizo, se nanjo lahko odzovejo in jo uspešno rešijo, ohranijo Pa tudi ugled. Kaj storiti, ko se pojavi kriza in kako biti nanjo Pripravljeni smo se pogovarjali z enim od vodilnih strokovnjakov za strateško komuniciranje in odnose z javnostjo v Sloveniji Božidarjem Novakom.
Božidar Novak je pred kratkim napisal knjigo Krizno ko-municiranje in upravljanje nevarnosti. Sodeloval je v več kot 300 komunikacijskih projektih doma 'n v tujini, sicer pa je direktor kPEM Komunikacijske skupine.
Med drugim je tudi svetovalec za strateško komuniciranje Organizacije Združenih narodov in Evropske komisije, član izvršnega odbora Svetovnega združenja agencij za odnose z javnostjo in Predsednik Slovenskega združenja agencij za odnose z javnostjo.
* Zakaj ste se začeli ukvarjati s kriznim komuniciranjem?
V začetku devetdesetih let je bilo zelo veliko povpraševanje po storitvah odnosov z javnostjo,
Predvsem na področju kriznega komuniciranja. Pri nas se je takrat menjala država, politični in gospodarski sistem, izgubljali smo trg v nekdanji državi. Tako so bili še posebni pogoji za številne poslovne in komunikacijske krize. Prihajalo je do stavk, propadov večjih podjetij, napak v storitvenih dejavnostih. Sodeloval sem v številnih komunikacijskih projektih. Pred letom dni smo v našem podjetju ugotovili, oa bi bilo dobro dosedanje znanje zbrati v knjigi, z namenom, oa določene šolske primere posredujemo zanamcem.
Naj navedem primer: leta 1990 nas je poklical direktor ene izmed večjih slovenskih bank, ki se ni slišal ne za odnose z javnostjo ne za komuniciranje. Na nas seje obrnil s problemom, ker so njegovega pomočnika priprli, na prvi strani nekega časnika pa Je pisalo, da so barabe in da kradejo. Tako so se začeli prvi projekti. In ugotovili smo, da banka nima komunikacijske infrastrukture, da ne ve, kdo je njena ciljna javnost, da nima rednih novinarskih konferenc, da nima pro-aktivnega odnosa do svoje ključne javnosti, svojih deležnikov, da skratka nima urejene komunikacijske infrastrukture. Niso vede-■- da morajo imeti z novinarji uobre odnose, ampak so se jih bali in se skrivali pred njimi, kaj-t' ni res, da če en novinar grdo P>še, bodo tako vsi pisali. Zato smo predlagali vzporedno pub-■citeto. Tako smo se začeli s tem
ukvarjati.
Govoriva o kriznem komuniciranju. Kako hi ga opredelil?
Ljubljano:
A C0SH0S, 01/51 95 090;
GAMA CENTER, 01/52 31 126;
MAZDA Cm, 01/24 25 000;
Maribor.
AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/45 03 550;
Ptuj:
AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/78 38 451; Murska Sobota:
AVTOCENTER LEPOŠA, 02/53 61 770;
Celje:
STIGMA 93, 03/54 11 251;
Zagorje:
AVT0HIŠA KRŽIŠNIK, 03/56 64 729; Velenje:
AS AVTOMOBILI SK0RNŠEK, 03/89 72 170; Kranj:
AVTO MOČNIK, 04/20 41 696;
Nova Gorica:
AUT0RENT, 05/30 28 460;
Koper.
AVT0PLUS, 05/61 37 038;
Novo mesto:
SIGMAC0M, 07/33 76 400;
Brežice:
GAMA, 07/49 93 030
www. mazda.mms.si
• Kakšen je vzorec razvoja krize, ki se pojavi v medijih?
Najprej je preplah, temu sledi objava v medijih, ki je lahko nevtralna, negativna ali pozitivna, nato podjetje posreduje izjavo (to običajno ni pripravljeno na krizo, nima kvalitetne povratne informacije in je izjava medla). Temu sledi reakcija javnosti, kampanja proti podjetju in nato umirjanje javnosti. Zaradi velike konkurence med mediji se ta krog ciklično ponavlja. Sicer pa je kriza nevarnost in priložnost. V krizi lahko tudi veliko pridobimo. Če so kateri zaposleni v podjetju naredili kakšne napake, je to lahko zelo dober razlog, da jih odpustimo. Poskušamo pa ugotoviti, kje so bile napake, in graditi na njihovem odpravljanju.
• Kako naj bodo torej podjetja pripravljena na krizo?
Odvisno od dejavnosti, s katero se ukvarjajo. Če se ukvarjajo z naftno industrijo, morajo biti pripravljene na ekscese iz proizvodnje, konflikte do ključnih javnosti. Tipičen primer je Luka Koper, ko sta se pred dvema mesecema razlila (Jva soda nafte. Luka je prva komunicirala: razlila sta se dva soda nafte, ampak smo to sanirali in poskušamo rešiti problem. Če Luka tega ne bi naredila, bi omogočila govorice. Te bi potem sprožile plaz, novinarji pa začeli klicati in pisati. Prve informacije, kijih dobijo novinarji, niso nujno pravilne, zato je pomembno, da prve informacije posreduje podjetje.
• Kdo v podjetju naj hi dajal informacije, ko pa vemo, da si nimajo oddelka za odnose z javnostjo? .
Ključni komunikator je glavni direktor. Ta pa lahko koga zadolži za to funkcijo. Sicer pa je odvisno od funkcionalnosti. Če se podjetje ukvarja s turizmom, je to drugače, kot če se ukvarja s predelavo nafte. Izhajati moramo iz dejavnosti in ciljev, ki jih imamo. "Normalno je, da imajo pri velikih utečenih podjetjih svoje predstavnike za odnose z javnostjo.
Pomembno je, daje to ključna funkcija v menedžmentu. Po mojem sta v slovenskem menedžmentu v zadnjem desetletju najpomembnejši finančna in komunikacijska funkcija. Seveda moraš imeti zaradi konkurence dobre izdelke. Prav tako tudi urejeno komunikacijsko funkcijo, saj brez nje nihče ne ve, s čim se ukvarjaš. S kriznim komuniciranjem preprečiš padec ugleda. Ugled pa je danes strateški kapital podjetja in tudi posameznika. Ugledna podjetja lažje dobijo dobre kadre in lažje prodajajo svoj izdelek ali storitev.
• Ali ugled postavljate pred dobiček?
Mislim, da je dobiček samo posledica ugleda. Če imaš danes dober ugled, boš imel tudi dobiček. Če pa boš delal samo za dobiček in ti bo le-ta osnovni cilj, je vprašanje, če boš lahko prek svoje ključne javnosti gradil ugled na dolg rok.
• Kako so slovenska podjetja pripravljena na komuniciranje v krizi?
Direktorji mislijo, da so bolj pripravljeni, kot so dejansko. Vsaj 50 slovenskih podjetjih ima krizo v komunikacijah. Resna podjetja, ki so na globalnem trgu, imajo to urejeno.
Mazda 626 GTS s petimi vrati je namenjena vsem, ki uživajo v udobni, mirni in varni vožnji. Lepotica, ki skriva 136 KM, bo navdušila tudi ljubitelje hitre vožnje. Dolgoprogaši bodo cenili njeno zanesljivost, odlično vodljivost in tempomat. A pozor! Mazda 626 GTS je na voljo le v omejenem številu! Zato pohitite k najbližjemu trgovcu z vozili Mazda, kjer lahko poleg novega avtomobila ujamete tudi prihranek v vrednosti 340.000 tolarjev!
Hitri bodo ujeli prihranek!
«
Na sliki: Mazda 626 1,8 i TE s športnim paketom. Vse Mazde 626 (s štirimi ali petimi vrati ter karavan) imajo ABS, klimatsko napravo, 4 zračne blazine, servovolan in popolno mazdino garancijo.
RT
SE
MAJA NOSE PRIJETNO PRESENETILA
OLOMUC - Slovenska mladinska atletska reprezentanca na četveroboju na Češkem ni ravno blestela. Zaradi šolskih obveznosti je veliko atletov ostalo doma. zato sta reprezentanci osvoji četrto mesto. Nastop na Češkem pa si bo dobro zapomnila mlada šentjernejska šprinterka Maja Nose, ki je v Olomucu dosegla celo normo za svetovno mladinsko atletsko prvenstvo, ki bo jeseni v Čilu. Maja je bila v obeh Sprinterskih disciplinah (100 in 200 m) druga, z novim rekordom na 200 m ( 24.17) pa si je odprla pot v Čile. Če bo nadarjena Maja Nose, ki gre po poti svojega starejšega klubskega tovariša Jožeta Vrtačiča tako napredovala, bomo poleg Alenke Bikar
Zrimšek in Derganc zmagala
Jure Zrimšek in Martin Derganc junaka 23. Velike nagrade Krke - Pohvala prizadevnim organizatorjem - Veliko gledalcev je uživalo v zanimivih dirkah
NOVO MESTO - Dvodnevni kolesarski praznik na Dolenjskem, kjer seje skoraj 200 kolesarjev iz Slovenije, Avstrije, Slovaške, Hrvaške, Italije in Poljske potegovalo za Veliko nagrado Krke, je minil v znaku kolesarjev Krke Telekoma. Resda na sobotnem kriteriju po ulicah Novega mesta ni šlo vse po načrtih, vendar je IK-letni mladi in obetavni novomeški kolesar Jure Zrimšek zanesljivo slavil zmago v konkurenci starejših mladincev.
Vse oči ljubiteljev kolesarstva na
Dolenjskem so bile uprte v nedeljsko dirko kolesarjev na tradicionalni balkanski progi od Novega mesta preko Rateža do Novega mesta. Dopoldne so se pomerili mlajši in starejši mladinci. Pri mlajših mladincih je zmagal Janez Rožman iz kranjske Save, pri starejših pa spet Jure Zrimšek, ki mu sobotna dirka ni pobrala preveč moči. S tem je Jure poleg Kranjčana Janeza Rožmana postal najuspešnejši tekmovalec dvodnev-
DVA NASLOVA ZA MILANA STUPARJA
LJUBLJANA - Na veteranskem prvenstvu Slovenije v atletiki, je nastopilo tudi nekaj novomeških atletov. Največje dosegel Milan Stupar, ki je v kategoriji veteranov zmagal v teku na 100 m (12,56) in 400 m (55,59), zelo dober je bil tudi Boris Okleščen, ki je zmagal v metu diska (38,90 m) in je bil drugi v metu krogle (11,71 m). Zmagal je tudi Darko Malnar v kategoriji veteranov - kandidatov; kladivo je zalučal 42,66 metrov daleč. V tej kategoriji je Stane Ilar (TK Portovald) osvojil srebrno odličje na 1500 m (4:30,19).
r
m
NESPORNI ZMAGOVALEC - Martin Derganc je upravičil vlogo prvega favorita. Njegova hrabra vožnja je navdušila ljubitelje kolesarstva na Dolenjskem (Foto: S. Dokl)
nega mednarodnega druženja kolesarjev na Dolenjskem. Njegova zmaga je bila zanesljiva, čeprav je moral vložiti v dirko zadnje atome moči. S tem je Jure dokazal, da je najbolj obetaven slovenski starejši mladinec, in mu je verjetno drugo leto že rezervirano mesto v profesionalni ekipi Krke Telekoma.
ZLAT! FANTJE IZ PARIZA - Četverica slovenskih atletov je novomeškemu tekaškemu klubu Portovald v Parizu v štafetnem teku priborila prvo mesto, kar je eden večjih dosežkov slovenske atletike.
Portovald je osvojil Pariz
Evropski prvaki v štafetnem teku 4 x 1500 m - Noč pred tekmovanjem prespali v avli dijaškega doma
PARIZ - Četverica slovenskih atletov, ki je tekmovala za tekaški klub Portovald Novo mesto, je prijetno presenetila slovensko športno javnost. Atleti Aleš Tomič, Marko Gorenc, Boštjan Buč in Borut Veber so Sloveniji v štafetnem teku 4 x 1500 m sredi Pariza dosegli prvo mesto, kar je eden večjih dosežkov naše atletike. Po pripovedovanju trenerja Boruta Retlja so mladi atleti imeli precej težav na poti, posebej še v Parizu, ko so noč pred tekmovanjem prespali kar v avli dijaškega doma, tako rekoč na prostem. Vendar so vseeno zbrali toliko moči, da so zanesljivo zmagali in tako postali evropski prvaki v štafetnem teku 4 x 1500 m. Prvi je na progo krenil mladi atlet iz Velenja Boštjan Buč, kije dosegel man-
jšo prednost pred atletom iz Danske, ki jo je potem Marko Gorenc tudi obdržal. Borut Veber iz Sevnice je vodstvo obdržal in ga celo povečal, tako da je imel naš najboljši srednjeprogaš Aleš Tomič lahko delo in je radosten z dvignjenimi rokami prvi pritekel v cilj. Drugo mesto so osvojili atleti iz Danske, tretje pa gostitelji iz Pariza.
Borut Retelj: “Izredno sem ponosen na svoje fante, čeprav ne treniram vseh štirih. Imeli smo veliko zapletov, vendar smo zmogli toliko moči, da smo sredi Pariza slavili. Pred tekmo sem bil zelo živčen. Upal sem, da bomo zmagali, vendar tega nisem govoril na glas. Ko je Aleš prvi pretekel ciljno linijo, se mi je od odvalil kamen od srca.”
Popoldanska dirka članov, kjer je manjkal samo prvi adufGorazd Štangelj, je vseskozi držala v napetosti množico gledalcev, ki so se zbrali ob tekmovalni progi. Štiriindvajsetletni Martin Derganc je v zadnjih metrih v šprintu ugnal kolesarja Saša Svibna, kije na začasnem delu v Avstriji, in tako osvojil veliko Nagrado Krke. Derganc in Sviben sta bila razred zase, saj sta zmagala s prednostjo šestih minut, kar je prava redkost na mednarodnih kolesarskih dirkah.
Rezultati - kriterij Telekoma: Dečki A: 1. Špilak (Tropovci), 2. Barantin (Krka Telekom), 15. Črnič (Črnomelj), 23. Muška, 24. Udovič, 26. Kren (vsi Krka Telekom); dečki B: 1. Bauer (Branik Maribor), 3. J. Žagar, 9. Brulc (oba Krka Telekom), 10. Butala (Črnomelj); dečki C: 1. Debeljak (Radenska Rog), 2. T. Žagar, 3. Furdi (oba Krka Telekom), 9. Novak, 15. Trempus, 18. Mitro-vski (vsi Črnomelj).
Velika nagrada Krke - mlajši mladinci: 1. Rožman (Sava), 32. Preve-jšek, 44. Klobučar (oba Krka Telekom). 50. Kodrič (Savaprojekt Kr.),
PRIMC ZMAGAL V GORICI
GORICA' - V stari Gorici so pripravili mednarodni atletski miting Senza confini, na katerem sta se odlično predstavila dolenjska atleta. Novomeščan Igor Primc, ki očitno prihaja v pravo formo, je bil prvi v metu diska (61,22 m), kar je bil tudi drugi najboljši dosežek mitinga. Odličen je bil tudi Brežičan Primož Kosmus, ki je kladivo zalučal 72,70 m, kar je eden boljših njegovih izidov v letošnji tekmovalni, sezoni.
KASTELIC ŠAHOVSKI PRVAK
ZADRAGA - Šahovski klub Trebnje je v Zadragi pripravil odprto šahovsko prvenstvo občine Trebnje v pospešenem šahu, kjer je zmagal Novomeščan Marjan Kastelic, ki sicer igra za mariborski Branik. Vrstni red: 1. Kastelic (Branik) 6.5, 2. Vošpernik, 3. Furlan (oba ŠK BMT Trebnje), 4. Zorko (ŠK Kranj), 5. Marinšek (BTM Trebnje) - vsi so zbrali enako točk kot zmagovalec.
NOGOMETAŠI ŠTARTAJO 6. AVGUSTA
NOVO MESTO - Evropsko nogometno prvenstvo je za nami, čez slab mesec pa pridejo na vrsto tudi nogometaši v slovenski ligi. Novomeški Elan in Bela krajina iz Črnomlja bosta 6. avgusta igrala v slovenskem pokalu z mariborskim Podbrežjem, oziroma Aluminijem iz Kidričevega. Tekmovanje v IL republiški ligi pa se prične 13. avgusta. Novomeški Elan bo gostoval v Šentjurju.
KATKA SEDMA V ZAGREBU
ZAGREB - Atletinja Krke Telekoma Katka Jankovič je tekmovala na mednarodnem atletskem mitingu v Zagrebu in si na 100 ovire priborila sedmo mesto s solidnim rezultatom 14,14 sekutjde.
DVAKRAT PRVI - Junak Velike nagrade Krke je bi! mladi komaj osemnajstletni Jure Zrimšek.
starejši mladinci: 1. Zrimšek, 7. Nose, 107 Vene, 19. Kebelj, 21. Švajger (vsi Krka Telekom); člani: 1. Derganc 4. Mervar, 8. Murn (vsi Krka telekom), 9. Elkasovič, 10. Zajc (oba Savaprojekt), 25. Plankar, 30. Premužič, 35. Demarin (vsi Krka Telekom).
SLAVKO DOKL
BUKEFALOS SE NE DA
STOŽICE PRI LJUBLJANI - Na nedeljski konjeniški prireditvi v Sto-žicah je po pričakovanjih spet slavil Bukefalos pod vajetmi Voja Malc-tiča, ki tekmuje za šentjernejski konjeniški klub. Vojo Maletič je nastopil tudi s Suriyo, kjer je zasedel drugo mesto, drugi pa je bil tudi Antončič, ki je vodil Peli II.
Japonski skakalni mojstri v Ambrusu
V nogometu boljši domačini
AMBRUS - V četrtek popoldne je Ambrus obiskala celotna japonska skakalna A- in B- reprezentanca ter trije najboljši mladinci. Trener slovenske reprezentance Vasja Bajc in veliki športni zanesenjak Metod Muhič sta v Ambrus povabila tudi naše nekdanje skakalne ase Bogdana Norčiča, Primoža Ulago, Aleša Peljhana, Braneta Benedika, Iva Zupana, Matjaža Žagarja in še nekatere, ki žal niso mogli priti. V Ambrusu sta podobni srečanji bili pred dvajsetimi in pred petnajstimi leti.
Trener slovenske reprezentance Vasja Bajc je povedal, da so bili naši skakalni reprezentanti skupaj z reprezentanco Japonske na pripravah v Avstriji, kjer so testirali tudi materiale in smuči, sedaj jih čaka Inter-kontinentalni pokal v Velenju, potem pa gredo na trening na Japonsko. Čez mesec dni jih že čaka poletni skakalni pokal v Nemčiji in na Finskem.
Na nogometno igrišče pri osnovni šoli Ambrus je četrtkovo dogajanje pritegnilo številne gledalce. V prvi tekmi so se domačini pomerili z B-ekipo Japonske in jo premagali z 2:1. Najboljši japonski skakalci Funaki, Tokabe, Kasai, Myahira in Toshiuka pa so se pomerili z veterani Slovenije na čelu s trenerjem Bajcem in izgubili z enakim rezultatom.
V velikem finalu so domačini premagali nekdanje mojstre skakanja s 4:1, v tekmi za tretje mesto pa je več žogobrcarskih veščin pokazala A-reprezentanca Japonske pred njihovo B-reprezentanco.
S. M.
V OGNJU IMAMO PRECEJ ZELEZA
OTOČEC - Športno društvo Krka Teniški center Otočec od včeraj pa do nedelje organizira poletno državno prvenstvo v tenisu za kategorijo tekmovalcev do 18. leta. Prijavljenih je blizu sto tenisačev, manjkal bo samo Andrej Kračman, ki ta čas meri moči na Grand slam mladinskem turnirju v Wimbledonu. V tej množici belih muškatirjev bodo nastopili tudi vsi najboljši novomeški mladi tenisači, člani Športnega društva Krka, in sicer Blaž Turk, Tomaž Kastelec, Rok Štamcar in Maj Jožef. Žal na turnirju ne bo obetavnega Tadeja Puclja, ki je poškodovan in bi prav gotovo igral vidno vlogo. Njegovo odsotnost bodo skušali popraviti drugi štirje igralci, ki sodijo v sam vrh slovenskim mladih tenisačev. Naš sogovornik Maj Jožef, ki bo še kar nekaj let igral v tej konkurenci, je dejal, da lahko Blaž in Tomaž naredita veliko, sam pa računa na uvrstitev v drugi krog.
SALOBIR PRVI, OCVIRK DRUGI
KRŠKO - Motokrosisti FUN športnega centra Bence MX teama so ponovno uspešno nastopali na zadnjih dirkah spomladanskega dela lige na Rakeku, saj so se vsi štirje tekmovalci uvrstili med prve tri, in sicer v svojih kategorijah. Tomaž Salo-bir je je zmagal v spomladanski ligi, saj je zbral 316 točk, Denis Dolinšek je s tremi dirkami osvojil četrto mesto, Nik Rovan je na eni dirki zbral 34 točk in je osmi, Domen Janc pa deveti. Boštjan Ocvirk je osvojil drugo mesto med amaterji in je zbral kar 304 točke. Iztok Bence je med veterani na desetih dirkah zbral 127 točk in je osvojil šesto mesto. V ligi so nastopili še trije Fanovci, tako je bil Andrej Čuden v kategoriji motorjev do 25o ccm osmi, Branko Povše v kategoriji motorjev do 125 ccm dvaindvajseti in Damjan Češek na peti-indvajsetem mestu.
S
IVAN GRGAT BO BRANIL BARVE KRKE TELEKOMA
NOVO MESTO - Vodstvo košarkarskega kluba Krka Telekom je v zadnjem času močno zavihalo rokave, saj so v klub privabili poleg krilnega centra Saša Dončiča tudi visokega hrvaškega centra Ivana Grgata, ki je igral za zagrebško Cibono oziroma za litvanski Žalgiris. Klubsko vodstvo je podpisalo tudi večletno pogodbo z mladimi košarkarji z območja bivše Jugoslavije. Gre za zelo obetavne mlade košarkarje, stare 18 in 19 let, in sicer: Martina Mihajlovi-ča, Petra Mitroviča in Aleksanda Ča-piča. V zadnjem času sicer malce buri duhove napovedani odhod novomeškega krilnega centra Matjaža Smodiša v Kinder iz Bologne. Ko smo preverjali to novico, ki seje pojavila v nekaterih evropskih medijih, smo ugotovili, da sodi v obdobje kislih kumaric. Novinarji namreč morajo nekaj pisati, pa čeprav tisto iztisnejo iz prsta.
KRKA TELEKOM STARTA SEPTEMBRA
NOVO MESTO - Krka Telekom bo v okviru novega državnega prvenstva svoj štart opravila 30. septembra, ko bo imela na domačem igrišču - upamo, da že v prenovljeni športni dvorani Leona Štuklja v Šmihelu -v gosteh ljubljanski klub Geoplin Slovan. Liga Kolinska bo svoje tekmovanje zaključila 24. februarja prihodnjega leta.
GIMPEX DVANAJSTI NA REKI NOCE
MEZZANO - Straški rafter klub Gimpex je kar malce s strahom potoval v Italijo, kjer je bil zaključek evropskega prvenstva.V Mezzano so potovali s precej pomlajeno ekipo. Vendar so se Stražani dobro odrezali, zasedli so dvanajsto mesto, to je kar za pet mest bolje od lanskega 17. mesta, ki so ga osvojili na Češkem. Ljubljanski Bobri, ki so več let prevladovali ne samo v evropskem, ampak tudi na svetovnem vrhu, so se zadovoljili s šestim mestom, kar jim je direktno odprlo pot na evropsko prvenstvo leta 2001.
ATLETI USPEŠNI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
LJUBLJANA - Mladi atleti, ki so se v soboto udeležili državnega prvenstva za mlajše mladince v Ljubljani, so kljub julijski pripeki dosegli nekaj dobrih rezultatov. Atleti iz Brežic, Novega mesta in Šentjerneja so osvojili pet naslovov državnega prvaka. Najbolj se je postavila obetavna Janja Bučarjeva iz Šentjerneja, ki je domov prinesla dve zlati odličji, po eno pa še njena klubska kolegica Žnidaršičeva, Novomeščan Ambrožič in Brežičan Vodopivec. Rezultati - mladinke: lOOOm - 1. Bučar 3:06,49; 2000 m - I. Bučar 6:41,49; višina-Žnidaršič 173; 1500 m ovire - 1. Ambrožič 4:31,26, kladivo - 1. Vodopivec 46.42 m.
MOLAN NAVDUŠIL SODNIKE
KRŠKO - Slovenska zveza tajskega boksa, ki so jo ustanovili pred kratkim, je v sodelovanju s krškim klubom Scorpion pripravila uvodno kolo amaterskega državnega prvenstva, kjer so se merili borci iz petih klubov. Za najboljšega borca so iz-brali Damirja Molana (Scorpion klub Krško) Poleg Molana so v svojih kategorijah zmagali še Novome-ščana Njavro in Trlep oziroma Krčan Miloševič.
KUČAR OBČINSKI PRVAK
ČRNOMELJ - Nogometaši v belokranjski nogometni ligi so odigrali zadnji krog. V Semiču so bili doseženi naslednji rezultati: štor trans : Podzemelj 0:3, Kučar: Krokar 0:0. Orel Gopi : Pekarna Črnomelj 3:0, Stor trans : Grafika Bucik 6:1, Kučar : Dragovanja vas 1:1, Orel Gopi : Griblje 8:0, Klub Belokranjskih študentov : Partizan Črnomelj 3:2. Mithraeum : Krokar 0:0. Končni vrstni red: 1. Kučar, 2. Mithraeum, 3,OreI Gop.
DRUZABNO-ŠPORTNO SREČANJE - Najboljši letalci iz Japonske skupaj z ekipo veteranov Slovenije. (Foto: S. Mirtič)
Šport iz Kočevja
• KOČEVJE-V idilični okolici Rudniškega jezera v Kočevju je bilo v nedeljo državno prvenstvo v sprint triatlonu. Moči je v neznosni pripeki in soparnem vremenu merilo več kot sto tekmovalcev iz številnih klubov. Zmagal je Damjan Žepič, drugi je bil Ribničan Damjan Kromar. Tekmovalci TK Ribnica so bili tudi sicer uspešni, saj so med kadeti osvojili prva tri mesta, med veterani pa je bil Žagar na drugem mestu. Pri ženskah je v nekoliko okrnjeni zasedbi slavila Nataša Nakrst.
• KOČEVJE- Atletski klub Kočevje je na Bregu pri Kočevju pripravil šesti tek Veronike Dese-niške, ki je štel tudi za dolenjski pokal. Na desetkilometrski progi je štartalo 60 tekmovalcev, med njimi tudi olimpijec Roman Kejžar, ki je za dobri dve minuti ugnal drugouvrščenega Radiča iz Varaždina, na tretje mesto se je uvrstil lanski zmagovalec Romeo Živko iz Celja. Pri veteranih je zmagal Franc Kocijančič iz Kočevja, pri članicah pa Veronika Bohinc (ŠD Krasna) 2. je bila
Metka Lindič (Šmarješke Toplice).
• KOČEVJE - Na državnem prvenstvu v atletiki za veterane, ki je bilo minuli vikend na štadionu ŽAK v Ljubljani, je nastopil tudi Roman Zupančič iz Kočevja. Nekdanji odlični atlet je v močni konkurenci zmagal v skoku v višino (180 cm) in metanju diska(35 m), v skoku v daljavo pa je s 574 centimetri zasedel drugo mesto.
• KOČEVJE - V zadnjem krogu občinske lige v malem nogometu v Kočevju so bili doseženi naslednji izidi: skupina A: Krem-pa Štalcerji:Slovenika 3:0, Črni Potok:Kostel 1:1, Rog:AG Inži-nering 0:5. Na lestvici vodi z enajstimi točkami AG Inžnering. Skupina B: Marof:Atletiko 1:1, Cviš-lerji:Radar 5:2, Flamengo:Tri zvezde 1:4. Z enajstimi točkami vodi Marof.
• SODRAŽICA - V tretjem krogu občinske lige Sodražice v malem nogometu so igrali: Zamo-stec:Zavrti 0:9, Smrkci:P.esek 5:1, Golobel: Veterani 2:3, Šraf-ček.Grmada 3:0. Smrkci vodijo z devetimi točkami.	M.	G.
Preporod slovenske moške odbojke
Mladi žužemberški odbojkar Rok Pucelj zaigral v državni mladinski reprezentanci - Rok prestopil v Salonit iz Kanala - Vrnitve v Žužemberk ni izključil
ŽUŽEMBERK - V zadnjem letu slovenska moška odbojka doživlja preporod. Moška državna reprezentanca, ki igra v evropski ligi. je že z eno nogo na evropskem prvenstvu leta 2001. Enak rttet je uspel tudi mladinski državni reprezentanci, ki sije na Slovaškem priborila vstopnico za evropski finale. V tej reprezentanci je 'gral tudi mladi žužemberški odbojkar Rok Pucelj, ki je bil tudi naš sogovornik.
Kakšni so vaši vtisi s kvalifikacij?
“Na Slovaško smo potovali z mešanimi občutki, ker nismo poznali moči naših tekmecev Slovaške, Nemčije, Bolgarije. Turčije in Avstrije. Vendar seje kmalu pokazalo, da smo enakovredni, če ne celo boljši od teh ekip, ki visoko kotirajo v Evropi. Od kola do kola Je šlo bolje, vedno bolj smo bili samozavestni in tako smo si izbo-rtli vstopnico za evropsko prvenstvo, kjer nas čakajo še težji tekmeci.”
Koliko ste igrali?
‘Tik pred kvalifikacijami sem si zvil gleženj, tako da sem s pomočjo fizioterapevta iz Slovaške igral samo na zadnji tekmi z Bolgarijo. Poškodba je pozdravljena, zdaj se
veselim igranja na evropskem prvenstvu.”
Kakšni so cilji reprezentance na Siciliji?
“Na Siciliji smo v skupini z reprezentancami Španije, Italije, Nizozemske, Francije in Ukrajine. Njihove članske reprezentance sodijo v sam svetovni vrh, zato tu ni pričakovati čudežev. Naš cilj je uvrstitev na prvih šest mest, ki direktno vodijo na evropsko mladinsko prvenstvo leta 2001.”
Kaj menite o prodoru slovenske moške odbojke?
“Slovenska odbojka je kar malo zapostavljena. S tem, ko sta se dejansko obe reprezentanci uvrstili na evropsko prvenstvo, se bo miselnost verjetno malce spremenila. Naš namen je dokazati, da se lahko postavimo ob bok ostalim športom.”
Ali ima slovenska odbojka že zamenjavo za Čuturiča, Prezlja, Miklavca, Jerončiča, Slatinska in druge?
“Generacija odbojkarjev letnika 1981, ki se družimo že štiri leta, je zelo obetavna, kar je tudi plod dela našega trenerja prof. Bojana Brulca in njegovega pomočnika Pajnika. V mladinski vrsti je že nekaj odbojkarjev, ki trkajo na vrata članske reprezentance.”
Rok Pucelj bo svojo uspešno odbojkarsko pot nadaljeval na Primorskem.
Kakšni so vaši nadaljnji načrti?
“Ker smo izpadli iz prve državne lige, bom svojo športno kariero nadaljeval pri Salonitu iz Kanala. Ob tej priložnosti se moram za svojo uspešno športno pot zahvaliti našemu trenerju Brulcu in Tomu Pečarju. Če bo mladim in nadarjenim odbojkarjem Žužemberka uspel povratek v prvo državno ligo, se bom z veseljem vrnil domov.”
SLAVKO DOKL
S kom bo Krka Telekom igrala v Suproligi
Znanih 16 udeležencev Suprolige
NOVO MESTO - Mednarodna košarkarska zveza FIBA je objavila imena šestnajstih ekip, ki bodo v naslednji sezoni nastopili v Suproligi, najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju pod okriljem FIBA, kjer bo igrala tudi Krka Telekom, v minuli sezoni slovenski državni košarkarski prvak.
Poleg Novomeščanov naj bi v suproligi nastopili Panathinaikos (Grčija), Maccabi Tel Aviv in Maccabi Raanana (oba Izrael), Asvel Villeur-banne in Pau Orthez (oba Francija), Efes Pilsen in Ulker (oba Turčija), Viinius (Litva), Zadar (Hrvaška), Alba Berlin (Nemčija), CSKA Moskva (Rusija), Budučnost (Jugoslavija), Wroclaw (Poljska), London To-vvers (Anglija) in Ostende (Belgija). V suproligi bo nastopilo 24 moštev, imena preostalih osmih pa naj bi FIBA objavila do 2. julija, ko se bo sestal izvršni odbor FIBA, 16. julija pa bodo opravili žreb. V Suproligo se doslej niso prijavili nekateri najmočnejši klubi iz Italije, Španije in Grčije, ki sicer imajo pravico do nastopa na elitnem evropskem klubskem košarkarskem tekmovanju, a so ustanovili svojo tako imenovano Evroligo, kjer naj bi nastopil tudi ljubljanski Union Olimpija.
SODRAZANI BODO IZPADLI
KOČEVJE, SODRAŽICA -Minuli teden seje končalo tekmovanje v drugi balinarski državni ligi. Sodražica je na domačem balinišču tesno z 11:13 izgubila s Košano. Sodra-žani so v prvem delu sezone zbrali le tri točke in kaže, da se bodo težko obdržali med drugo-ligaši. Zahodna skupine te lige je namreč veliko močnejša kot vzhodna. Kočevski Sodček je v Radovljici iztržil točko(!2:12). V prvem delu sezone je zbral enajst točk. (M. G.)
SLAVILA JE KADETSKA REPREZENTANCA
ŠKOCJAN - Športni delavci ŽRK Škocjan so počastili občinski praznik z rokometnim turnirjem štirih ekip, kjer je po pričakovanjih zmagala kadetska reprezentanca Slovenije, v kateri je igrala tudi mlada in obetavna Alenka Hrastar (Škocjan). Rokometašice Škocjana, ki so bile druge - v finalu jih je porazila kadetska državna reprezentanca - niso osvojile prehodnega pokala, pokazale pa so dober rokomet, ki je najboljši obet za jesensko tekmovanje v drugi državni ligi. Tretjo mesto je osvojil kočevski Gramiz, četrto pa VIAS iz Šentjerneja.
Može vseeno v finalu evropskega prvenstva
Na Češkem bolj skromno
NOVO MESTO - Motokrosist novomeškega MelaJaka Može je na zadnji kvalifikacijski dirki za nastop na Evropskem prvenstvu v razredu 125 ccm v čeških Tramosnjicah osvojil 13. mesto v prvi vožnji, v drugi pa je odstopil, vendar seje kljub temu zaradi izvrstnih nastopov na prvih kvalifikacijskih dirkah uvrstil na finalni dirki, ki bosta 6. avgusta na Slovaškem in 3. septembra na Madžarskem, kjer bo nastopilo 14 najboljših evropskih dirkačev.
ZMAGALI SO MLADI ŠAH ISTI
SEVNICA - Tradicionalno šahovsko srečanje med mladimi in starejšimi šahisti ŠK Milan Majcen se je v Sevnici končalo s prepričljivo zmago mladih in sicer z rezultatom 62:38. Med zmagovalci je bil najboljši Martin Povše, med starimi šahisti pa Rudi Šopar.
TREBANJCI V ČETRTFINALU
TREBNJE - Šahisti šahovskega kluba Trebnje so uspešno nastopili na turnirju za pokal Slovenije. Na zaključeni turnirju 32 najboljših ekip so se uvrstili v četrtfinale, v katerem se bodo 8. julija v Murski Soboti pomerili s tamkajšnjo Radensko. (A. B.)
VESELA ŠOLA
Vsak četrtek komaj čakam, da pridem domov iz šole, saj the na mizpčaka nov Pil. V njem je veliko rubrik, ki jih z veseljem preberem, pa tudi križanke in rebuse rešujem zelo rada. Letos sem se prijavila na tekmovanje iz Vesele šole, in ker sem na šolskem tekmovanju osvojila 32 točk, sem se udeležila občinskega tekmovanja v Tržišču. Tam so nas lepo sprejeli. Za reševanje smo imeli 40 minut časa. Nato smo odšli v jedilnico. Tam smo dobili malico. Ko sem prišla domov, meje kmalu Poklicala naša mentorica Slavica Pungerčar. Povedala nti je, da sem pri testu osvojila vse točke in sem občinska Prvakinja za 5. razrede. Lahko si mislite, kako sem bila Presenečena. 11. junija se nom udeležila državnega tekmovanja in upam, da bom tudi tam tako dobra. Sklenila sem, da bom v nahrbtnik skrila plišastega medvedka, za katerega sem prepričana, da mi bo prinesel srečo.
. VANJA ERMAN, 5. r.
OŠ Milana Majcna, Šentjanž
ZAKLJUČNI IZLET
V ponedeljek smo se učenci od 1. do 3. razreda odpeljali na končni izlet v Kostanjevico na Krki. Učiteljica Majda nam je v avtobusu razlagala, da je Kostanjevica pravzaprav otok, ki ga obkroža reka Krka. Najprej smo si ogledali pragozd v osrčju Krakovskega gozda. Ob domačiji smo si ogledali tristo let star hrast dob. V Kostanjevici smo si ogledali jamo. Ob jami teče mrzel izvir. Ko smo stopili v jamo, so začeli okrog naših glav letati netopirji. Vodič nas je usmerjal, da smo si pozorno ogledovali kapnike vseh oblik. Vodič nam je pokazal tudi jamsko jezero in rov v jami, ki ga še raziskujejo. Potem smo pri koči malicali in čofotali v vodi. Nato smo se odpeljali proti šoli. Ob poti smo videli ribogojnico. V šoli smo si ogledali galerijo starih umetnin in mozaik, ki ponazarja kmečke upore na Krškem polju. Nato smo se odpeljali v samostan. Posladkali smo se tudi s sladoledom. Na turistični kmetiji smo si ogledali še konje in jezdili. Gospodar nas je peljal z zapravljivčkom. Zvečer smo veseli in utrujeni prišli domov. Imeli smo se zelo lepo.
LARA PLAZAR, 3. r.
OŠ Krmelj
LAVALNI TEČAJ - Sredi maja je postalo zelo toplo. Vreme je bilo ugodno, a °r8aniziramo tečaj plavalnega opismenjevanja za otroke male šole. V Ponedeljek, 15. maja, sem otrokom v mali šoli sporočila, da bomo naslednje dni preživeli na bazenu v Krškem. Navdušenje je bilo nepopisno. Z avto-nsont smo se vsako jutro odpeljali v Krško in se po dvanajsti vračali. Z g. ,)n>anom Dobovškom, učiteljem športne vzgoje na naši šoli, sva prvi dan l,8otovila predznanje otrok v procesu prilagajanja na vodo. Nato sva otroke rafdelila v skupine. V vodi smo se igrali razne igre, preko katerih so se otro-c' "avadili na upor vode, na potapljanje glave in na izdihovanje v vodo. Poznali so se s plovnostjo telesa ter se navajali na drsenje na površini vode n Pod njo. Otroci so hitro napredovali in uživali. Ob koncu tečaja je osem °lr°k osvojilo diplomo bronastega morskega konjička, 15 diplomo bronastega in srebrnega ter ena deklica poleg teh še zlatega morskega konjička. zgojiteljica OŠ Tržišče Andreja Umek)
MILAN KUČAN ŠOLSKIM NOVINARJEM
V ponedeljek, 15. inaja, je bila v Črnomlju osrednja slovesnost ob dnevu Slovenske vojske. Na koncu prireditve nama je uspelo priti do predsednika države Milana Kučana. Že pred slovesnostjo sva se s pripadniki vojske dogovorili, da naju bodo spustili na zavarovan prostor. Z nama so ravnali kot s kraljičnama. Šli sva v šotor, kjer so naju obdarili s plakati in nalepkami Slovenske vojske. Končno je neki gospod uredil, da sva prišli do predsednika. Z nama je bil zelo prijazen. In tukaj je njegova posebna izjava: “Bela krajina mi je zelo všeč. Rad se vračam sem. Bralcem šolskega glasila Zeleni Jurij pa sporočam, naj sc pridno učijo, da bodo v življenju dosegli, kar si želijo.” Na koncu sva dobili tudi predsednikov avtogram. To je bilo za naju posebno doživetje, ki ga ne bova nikoli pozabili.
LINA ZUPANČIČ, ŠPELA KOČEVAR Literarno-novinarski krožek OŠ Loka, Črnomelj
BRALNI KLUB ZA NAJMLAJŠE
Bralni klub Knjižni moljček je bil ustanovljen leta 1997 na pobudo višje knjižničarke Brede Kočevar. Vanj se je doslej včlanilo 131 predšolskih otrok s starši. Glavni namen je poudariti pomen pravljic pri vzgoji otrok ter povezanosti staršev in otrok pri prebiranju knjig. Prvo srečanje smo imeli 28. oktobra 1999. Zbrali smo se stari in novi člani. V klub se je v tem šolskem letu vpisalo 50 otrok, za katere smo ob vpisu pripravili pravljično uro z naslovom Mojca Po-kraculja. Potem smo risali z voščenkami in v kulturnem domu pripravili razstavo risb po motivih pravljice. Zaradi velikega števila članov smo oblikovali tri starostne skupine. Imeli smo osem srečanj, na katerih smo se družili s pravljicami Elmer, Medved išče pestunjo... V goste smo povabili lutkarja Jeleno Sitar in Igorja Cvetka, ki sta pripravila igrico O lisici in grdi-ni ter lutkovno delavnico. Naša srečanja smo zaključili 10. junija letos s prireditvijo Tiho, tukaj beremo. Igral je ansambel Hop, Cefizelj. Za otroke in starše smo pripravili pogostitev. Letošnji projekt je podprlo ministrstvo za kulturo. Jeseni bomo nadaljevali z delom. Vabimo vse otroke, stare od 3 do 7 let, da se nam pridružijo.
BREDA KOČEVAR ZIK - Knjižnica Črnomelj
SEDEM ZLATIH ČRNOMALJCEV
V tem šolskem letu smo si sed-mošolci prislužili kar sedem zlatih priznanj. Na področju matematike sta Urška Tomc in Urška Weiss dosegli 1. in 2. mesto na medobčinskem tekmovanju. Uvrstili sta se na državno tekmovanje, kjer sta osvojili zlati priznanji. Bravo, Urški! Tudi na področju fizike smo odnesli dve zlati priznanji - dobila sta ju Sašo Skube in Urška Weiss. Med dobitnike zlatih priznanj iz zgodovine pa smo se uvrstili Spela Fabjan, Veronika Poljak ter moja malenkost. Toda pozor, dosežkov še ni konec! Sedmošolec Tilen Vraničar je na 9. državnem tekmovanju in 24.srečanju mladih tehnikov Slovenije zasedel drugo mesto v državi. Udeležil seje tekmovanja v sestavljanju modela naprave s pomočjo zbirke Fischer-technic. Naslednja nagrada je priletela naravnost z Japonske. Prejela jo je Iva Schweiger iz 5. r. na mednarodnem otroškem tekmovanju v pisanju poezije haiku. Ivin je bil med 43 najboljšimi od tisoč prispelih. Na likovnem področju pa je petošotka Nina Plut prejela priznanje za delo s prosto tematiko na natečaju Otroci odraslim. Letošnja bera priznanj in nagrad je bila torej kar bogata. Tudi drugo leto ne bomo spali na lovorikah in se bomo trudili naprej.
SIMON ŽELJKO
literarno-novinarski krožek OŠ Loka, Črnomelj
MOJA DOLENJSKA
27. maja smo imeli gasilci iz vse Slovenije državno gasilsko tekmovanje pionirjev in mladincev v Kočevju. Ker smo doma iz lepe občine in vasi Gorišnice na Štajerskem, je bilo na pot treba zgodaj. Vesela sem bila tudi jaz, samo smo šli v mojo ljubo Dolenjsko. Ti kraji so mi še posebej pri srcu, iz Ribniške doline izhaja tudi moj oče, pa tudi jaz sem tam preživela veliko nepozabnih dni. Toda glej ga zlomka - ti kraji so me grdo razočarali! V gostilni Jasenc v okolici Kočevja je bil meni (23 kosil) vnaprej vplačan. Zraven dunajskega zrezka in pomfrija solate sploh niso postregli. Za osem oseb so nam na dveh desertnih krožnikih postregli z malo razrezanimi kislimi kumaricami in paprikami. Ko sem prosila za solato, so rekli, kakšno kosilo pričakujem za 500 tolarjev. Toda mi smo plačali 1100 tolarjev. Manjši otroci so dobili tudi le en zrezek. Sola in lučke so bile slabega okusa. Toda to še ni bilo vse. Ko smo se vračali, smo se hoteli na Turjaku osvežiti s hladno pijačo. Deklice so-odhitele proti sanitarijam, lastnik restavracije pa nas je, še predem smo odprli vrata, nagnal ven. Ne vem, če je to pravi odnos do gosta. Dragi moji Dolenjci, mislim, da morate priti včasih na Štajersko in si pobliže ogledati naš turizem. Vsaj prijazni in gostoljubni znamo biti.
Mentorica Slavica Kolenc
GUMBKI NA POHORJU - Zadnje dni šole smo otroci male šole, starejše skupine vrtca Gumbek iz Dolenjskih Toplic in vzgojiteljice spoznavali Slivniško Pohorje. Hodili smo ns izlete, srečali smo se z lovcem in planincem, jahali konja, dobili planinsko ime in na nočnem pohodu našli pohorskega škrata. S pohorsko vzpenjačo smo se odpeljali v Maribor, si ogledali park z ribniki, akvarij in terarij ter se okrepčali v McDonaldsu.fDarja Mrvar)
VZGOJA ZA SPOŠTOVANJE STARIH - Učenci 2. r. smo v tem šolskem letu izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Vzgoja za spoštovanje starih. Zato smo povabili v šolo na skupno srečanje naše dedke in babice. Dve uri druženja ob pesmi, plesu, ogledu šole, predstavitvi raziskovalne naloge in pogostitvi sta kar prehitro minili. Ob pogledu na skupinsko fotografijo se bomo tega srečanja vsi še dolgo spominjali. (Učenci 2. r. OŠ Žužemberk z razredničarko Alenko Pavlin)
MED NAMI ROMANA KRANJČAN - V vrtcu v Vavti vasi smo v petek, 16. junija, zaključili šolsko leto s prireditvijo na našem igrišču. Obenem smo proslavili tudi 50-letnico delovanja vrtca. V goste smo povabili priljubljeno otroško pevko Romano Kranjčan, ki je lepo popestrila ta praznični dan. (Foto: Darja Besednjak, tekst Sonja Novak, Vrtec Vavta vas)
Mi se držimo dogovora o sklicu sej
Izjava za javnost koalicije trebanjskih pomladanskih strank “v zvezi z netočnimi podatki v javnih glasilih o sklicu 12. seje občinskega sveta Trebnje” ■ Županova trma in predvolilne obljube
Odgovori, popravki in mnen
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Sevniški paberki
DL 25, 26 - 22. in 29. junija
Ruda bi dala pojasnilo k zapisu, objavljenemu v D.olenjskem listu z dne 22. junija v rubriki Sevniški paberki z naslovom Mastna plača, in k zapisu z dne 29. junija prav tako v rubriki Sevniški paberki:
Z nadzornim svetom družbe Konfekcija Jutranjka Sevnica, d.d., sem 9. decembra 1999 sklenila pogodbo o zaposlitvi, kije sklenjena v skladu z določili Dogovora o kriterijih za individualne pogodbe o zaposlitvi ma-nagerjev, ki jih priporoča Združenje Manager pri GZS. Po tej pogodbi prejemam plačo od časa svoje redne zaposlitve v družbi Jutranjka, in sicer od I. marca 2000; moja plača znaša ob 11,5-odst. dodatku za 23 let delovne dobe mesečno približno
750.000,00 SIT (odvisno od višine povprečnega mesečnega BOD na zaposlenega v Sloveniji).
Za čas od 9.12.1999 do 28.2.2000 sem sklenila z nadzornim svetom družbe Jutranjka pogodbo o delu (po zakonu lahko velja samo 60 dni) v višini 1.378.432,68 SIT in sem torej za čas od 9.12.1999 do 28.2.2000 upravičena do izplačila dveh zneskov iz pogodbe po delu. kar pa je mesečno še vedno manj od bruto zneska, ki mi pripada po pogodbi o zaposlitvi.
Z napačnim interpretiranjem pogodbe o delu je bilo povzročeno že dovolj škode in želim, da se s tem pojasnilom polemika o višini moje plače zaključi.
mag. ZDENKA MARČIČ
Upokojenci, zbrani na srečanju v Velenju, izražamo zaskrbljenost in ogorčenje zaradi žaljivih besed, ki jih je na spominski prireditvi v Rogu izrekel slavnostni govornik Justin Stanovnik.
Med nami so številni upokojenci, ki so utrpeli vojne grozote in ne morejo sprejeti, da se na spominskih prireditvah vedno znova odpirajo že zaceljene rane in da se v življenje mladih generacij vnaša nemir in sovraštvo med Slovenci. Leta 1990 sta nadškof Alojzij Šuštar in predsednik države Milan Kučan postavila temelje sprave in
Župan občine Trebnje g. Ciril Pungartnik je 12. redno sejo občinskega sveta sklical za ponedeljek, 12. junija, ob 15. uri, dva meseca po sklicu zadnje seje občinskega sveta. To pa ni v skladu s 5. členom Poslovnika občinskega sveta, ki pravi, da se seje sklicujejo vsak mesec. Prav tako je občinski svet sprejel sklep, da se seje sklicujejo praviloma ob sredah, samo v izjemnih primerih ob ponedeljkih oz. petkih, kar je bila do sedaj tudi praksa. Sklic že omenjene seje pa ni povezan z nobenim izjemnim dogodkom ali potrebo, ki bi narekovala sklic seje izven dogovorjenega dneva za sklic sej. Koalicija je 7. junija pisno obvestila župana g. Cirila Pungartnika, da ne more zagotoviti udeležbe svetnikov na 12. redni seji, ki je bila sklicana za ponedeljek, 12. junija in tudi opozorila na že omenjeni sklep občinskega sveta o sklicevanju sej. Navkljub temu je župan ponovno sklical 12. redno sejo občinskega sveta na ponedeljek, 19. junija. Koalicija pomladanskih strank je 19. junija pisno predlagala županu, da 12. sejo skliče na sredo, 28. junija. Župan tudi na ta zadnji dopis ni reagiral. Zato svetniki pomladanskih strank predlagamo sklic izredne seje občinskega sveta, ki jo utemeljujemo z nujnostjo obravnavanja nekaterih točk, ki so pomembne za delo in razvoj občine Trebnje.
Svetniške skupine LDS, DeSUS, ZLSD in NGL v svetu opozarjamo, da njihovo pisanje o delu odborov ni točno, saj odbori občinskega sveta redno zasedajo in pravočasno obravnavajo gradivo, ki ga potem obravnava občinski svet. Zato so njihovi očitki, objavljeni v Dolenjskem listu 22. junija brez prave podlage. Svetniki pomladanskih strank se zavedamo pomembnosti dela v občinskem svetu, ki vpliva na razvoj in življenje v občini, zato tudi planiramo, da smo ob sredah, ko je mogoče sklicati občinski svet, brez drugih obveznosti, tako službenih kot privatnih. Mi se držimo dogovora o sklicu sej! Prav tako se zavedamo, da so nekatere točke, ki naj bi jih svet obravnaval na 12. seji, pomembne za razvoj in življenje v občini, očitno pa se tega ne zaveda župan g. Ciril Pungartnik, ki seje občinskega sveta ni sklical že več kot dva meseca in trmasto ter brez razloga vztraja pri ponedeljkovem terminu sklicevanja sej.
obsodila vsa negativna dejanja med vojno in po njej.
Ni moralno, da se gomila smrti izrablja za politične žaljive govore. Ne sprejemamo potvarjanja resnice o NOB, tj. boju proti okupatorju, prav tako kot ves napredni svet in Evropa. Odklanjamo prireditve, ki razdvajajo ljudi in ne prispevajo k sožitju. Podpiramo prizadevanja vseh, ki želijo zgraditi svet prijateljstva in sožitja, kar bo osrečevalo starejše in mlajše generacije v skupnem življenju.
Zveza društev upokojencev Slovenije
Prav tako so neutemeljeni očitki, da pozicija v občinskem svetu ignorira župana kot predsedujočega v občinskem svetu. Resnica je ravno nasprotna! Župan že dalj časa ignorira sodelovanje s svetniškimi skupinami pomladanskih strank pri sklicevanju sej, določanju dnevnega reda in pri raznih projektih. Namesto tega grozi občinskemu svetu, da bo predlagal predčasni razpust občinskega sveta, če se ne bo upoštevala njegova volja. Take grožnje dokazujejo, da župan g. Ciril Pungartnik nima posluha za dogovore, ampak trmoglavi in zavira medčloveške-odnose. Tudi njegove obljube, da se vrača v občino in da bo v Ljubljani “udaril po mizi” v korist občine, se ne uresničujejo. Zato nekateri projekti ostajajo nedorečeni oz. na pol speljani. Delo direktorja strokovnih služb in same strokovne službe na občini očitno niso in ne morejo biti nadomestilo za delo župana. Njegove predvolilne obljube so ostale le kot predvolilna gesla volivcem, le kup
Invalidi vojn Slovenije, zbrani na tradicionalnem srečanju v Šempetru pri Novi Gorici dne 24. junija, sporočamo slovenski javnosti, Evropi in svetu, da odločno zahtevamo takojšnjo prekinitev vojn v svetu in vseh oblik nasilja nad ljudmi.
Čas je, da novo tisočletje prične človeštvo v miru, s spoštovanjem človekovih pravic in dostojanstva človeškega življenja, saj mi, žive priče človeškega brezumja, najbolj občutimo težo invalidnosti in imamo moralno pravico in dolžnost zahtevati drugačne odnose med ljudmi pri nas in v svetu. Vsaka vojna je umazana, prinaša gorje in vedno sta v Vojni oba poraženca s posledicami, ki trajajo za nekatere vse življenje. Odločno zahtevamo prenehanje proizvodnje ubojnih sredstev v vojaške namene. Od vseh držav sveta zahtevamo takojšen podpis deklaracije o prepovedi izdelave in uporabe protipehotnih min.
Zahtevamo, da se krivice, povzročene ljudem z invalidnostjo zaradi vojn, nemudoma popravijo -tudi nam civilnim invalidom vojne Slovenije - vojno odškodnino z upoštevanjem časa trajanja nasilja nad invalidi od nastanka invalidnosti pa vse do urejenega varstva.
Zahtevamo, da predsednik vlade Republike Slovenije sprejme na razgovor predstavnike naše Zveze še pred oddajo predloga zakona o
Naveza Bihač-Novo mesto
Bihač in Novo mesto sta' mesti, ki se. lahko pohvalita z uspešnim prijateljskim sodelovanjem. Šest mladih glasbenikov in likovnikov iz mesta ob Uni prihaja to nedeljo, 9. julija, na že šesti mednarodni mladinski tabor Šmarjeta 2000, kjer se bodo deset dni družili mladi iz Novega mesta, Sarajeva, Langenha-gna in Vilafrance del Penedes. Povabilo jih je Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto.
Preteklo nedeljo pa so se glasbeniki Pihalnega orkestra Krke Zdravilišča iz Straže že drugič odpravili v Bihač. Ob zaključku festivala Bihaško poletje so imeli v večernih urah koncert, ki je bil eden največjih presenečenj in je navdušil množico. Gostiteljica očina Bihač je dolenjske glasbenike toplo sprejela in pogostila v prijetnem ambientu obale reke Une, dirigent Miro Saje pa je ponovno dokazal, da zna s svojimi glasbeniki ogreti vsakega poslušalca in ga navdušiti za tovrstno glasbo.
praznih in demagoških besed. Očitno je slajše prejemati poslansko plačo in še del županske in imeti oblast, kot pa reševati probleme občanov in si prizadevati za razne razvojne projekte. Očitno tudi naš župan nima nobenega posluha za sodelovanje z drugače mislečimi in ni pripravljen na nobeno sodelovanje in usklajevanje. Naloga župana je tudi, da predlaga občinskemu svetu zadeve iz njegove pristojnosti v sprejem ter poskrbeti za izvajanje teh sklepov. Vendar ves čas vsiljuje svojo voljo svetu, zadržuje sklepe in jih ne izvaja, svetnikom pomladanskih strank pa predlaga, naj se pritožijo na sodišče in druge organe. Očitno je, da župan g. Pungartnik ni pripravljen sodelovati in reševati nakopičenih občinskih problemov, ampak hoče zaradi pomanjkanja časa in nasvetov slabih svetovalcev krivdo za to prenesti na svetnike iz vrst pomladanskih strank.
FRANC HRIBAR, predstavnik za stike z mediji
skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja za tretje branje v Državni zbor Republike Slovenije, saj se z opredelitvami v 9. in 10. členu predloga zakona ne strinjamo; nesmiselno je. da bi morali to nestrinjanje dokazovati prek Ustavnega sodišča, saj gre nedvomno za kršenje temeljnih določil Ustave Republike Slovenije. Pričakujemo od Vlade Republike Slovenije, da se bo varstvo invalidov vojn ohranilo in dograjevalo v smislu, kot je opredeljeno v naši Ustavi.
Priče smo strašnih tragedij v republikah bivše Jugoslavije, kjer dnevno nastajajo novi in novi invalidi zaradi opuščenega vojnega materiala. Zato pozivamo vlade evropskih držav, da vložijo maksimalne napore za odstranitev opuščenih ubojnih sredstev, za ureditev možnosti rehabilitacije invalidov z zagotovitvijo primernih ortopedskih in tehničnih pripomočkov ter, ne nazadnje, tudi za poplačilo vojnih odškodnin. Naša Zveza je iz humanitarnih razlogov že pričela z aktivnostmi, v sodelovanju z vlado iz Trentina in civilnimi invalidi vojne Italije in naj bo to vzgled ostalim, da se ne po 50 letih, ampak takoj poskrbi za nove civilne invalide vojn iz držav balkanskega kotla.
UDELEŽENCI srečanja
APLAVZ NI OBVEZEN
Nesramneži
Najbrž ni odloka, ki bi povsem napravit red. Brezvestneži se požvižgajo na črke zakona in se obnašajo, kot da je prav vse na tem ljubem svetu njihovo in samo zaradi njih. Nič čudnega ni torej, če se lastniki travnikov ob Kolpi razburjajo nad 'šoferji, ki vozijo svoje železne konjičke (tudi motorje in mopede) po nepokošeni travi z željo, priti čim bliže k reki. Ali nad tistimi, ki veslajo po vodi s čolni in pred nočjo razprejo svoje šotore, kjer se jim zahoče oziroma kjer jih zaloti tema. Za povrh še zakurijo sredi travnika, posekajo kakšno obvodno drevo ter izkopljejo nekaj gomoljev mladega krompirčka. No, če si že lega ne privoščijo, pa pozno v noč rjd-vejo ob razglašeni kitari ati frajtonarici, da ne more spati pol vasi, v bližini katere so se utaborili. Kdor jih opozori, da se tako v civiliziranem svetu ne dela, je v njihovih očeh izrodek prislovične belokranjske gostoljubnosti.
"K vam nas večne bo!'navadno zaključijo, ne zavedajoč se, da so s to svojo odločitvijo osrečili domačine, četudi so jih želeli prizadeti. T0NI caSPERIČ
 1 /—	ZCML)€V
Ne odpirajte zaceljenih vojnih ran!
Izjava Zveze društev upokojencev Slovenije
Zahtevajo prekinitev vojn in vseh oblik nasilja
Iz sporočila invalidov vojn Slovenije
POHOD NA SUHOKRANJSK1 TRIGLAV- Samo nekaj dobre volje je bito potrebno, in že smo se udeleženke nedavno zaključenega krožka tibetanskih vaj z mentorico Marjanco Štern dogovorile za ponoven izlet v naravo. To pot smo s še nekaj ostalimi pohodniki odšli na vrh Sv. Petra v Suhi krajini, ki mu pravijo tudi suhokranjski Triglav. Poleg rekreacije smo se naužili zdravega višinskega zraka. Na vrhu, kjer je zelo lep razgled, so nas pričakali člani žužemberškega planinskega društva z dobrotami na žaru. Srečanje smo zaključili z dogovorom za naslednji izlet. Kadar si boste zaželeli sprostitve in miru v neokrnjeni naravi, si le privoščite takšno pot! (Tekst- T. Zoran, foto: S. Štih)
LITERARNI VEČER Z BARICO SMOLE - V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani se je 12. junija odvijal zanimiv večer, ki gaje organizatorica Vida Mokrin Pauer, pesnica, pisateljica in literarna urednica revije Primorska srečanja, poimenovala Paralelna glasova. Pisateljici Bariča Smole iz Trebnjega in Marija Mercina iz Nove Gorice sta odprli okni svojih literarnih in življenjskih prostorov. (J. Ž„ foto: U. Božič)
ZAKLJUČNI KONCERT - Glasbena šola Kočevje je prejšnjo sredo pripravila v veliki dvorani Šeškovega doma tradiconalni koncert ob zaključku šolskega teta. Kot je povedala ravnateljica šole Mateja Junčje zaključni koncert prispevek glasbene šole k bogatitvi kulturnega dogajanja v Kočevju in ni namenjen le učencem glasbene šole in njihovim staršem, marveč širši javnosti, na kar pa se občani Kočevja morajo šele navaditi. (M. L.-S.)
TABOR GLUHIH IN NAGLUŠNIH OTROK - Od 25. do 30. junija so na Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah že četrto leto zapored taborili gluhi in naglušni otroci iz cele Slovenije. Trije mentorji in somentor so paziti na 14 otrok, starih od 7 do 14 let. Šest dni so se otroci spoznavali s slišečlml iz Beltincev, predstavljena jim je bila gluhota in znakovni jezik, imeli so športne igre, tematske in likovne delavnice, ogledali so si novomeško vojašnico, vzlet in pristajanje jadralnih padalcev iz kluba Kanja, frizersko delavnico družine Nenadič, plavali pa so tudi v bazenu. Namen taborjenja jeuženje med sebi enakimi in slišečimi sovrstniki ter premagovanje drugačnosti.
1.■
Športno-rekreativni tabor invalidne mladine - Udeleženci navdušeni nad naravo in programom
ŽUŽEMBERK - Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik že vrsto let izvaja športno-rekreativne tabore. Na začetku so gostovali na Gorenjskem, kasneje Pa s° primeren prostor našli pod šotori ob reki Krki, v senci žužem-oerškega gradu.
Program taborjenja je zelo raznolik in vsebuje dejavnosti, skozi katere udeleženci doživljajo nara-v° v vsej njeni razsežnosti ter predstavljajo del terapije in usposab-janje funkcionalno oviranih učencev in dijakov omenjenega zavoda.
dejavnostmi prekosijo same Sami sebe in dokažejo, da zmorejo več, kot je le sedenje na invalidskem vozičku, pripomorejo pa tudi n krepitvi njihove samopodobe.
animiv in pester program so pripravili strokovni delavci, prostovo-Jc' in zunanji sodelavci pod vodstvom vodje tabora, profesorja sPortne vzgoje Nika Cankarja. Ta J® povedal, daje takšna oblika prebijanja prostega časa v prvi vrsti sola za življenje, vse poti vodijo h
končnemu cilju, da posamezniki lahko rečejo: “To zmorem tudi jaz!"
Letos je bilo v taboru, ki so ga izvedli konec junija, vključenih dvajset mladostnikov, za težje funkcionalno ovirane pa je skrbelo šest prostovoljcev, zunanjih dijakov te vzgojno izobraževalne ustanove. Kljub dežju, ki je udeležencem tabora tudi tokrat ponagajal, so veslali v kanujih dvosedih, jahali na konjih, izvajali različne orientacijske naloge v naravi, izvedli spust v kraško jamo Jazbino, streljali z lokom, lovili ribe, se izpopolnjevali v taborniških veščinah, postavljali šotore, izdelovali zastave in kurili taborni ogenj, pripravljali hrano in se z raftom spustili po Krki. Posebno doživetje za najmlajše pa je bila viteška večerja ob svečah na gradu Žužemberk, kjer so jih sprejeli žužem-berški vitezi, člani Turističnega društva Suha krajina pa so jim pripravili kulturni program.
S. MIRTIČ
USPEŠNI V BODONCI H - Društvo podeželske mladine Zbure je več kot dostojno zastopalo barve Dolenjske. (Foto: Alojz Papež)
Milan Markelc - državni prvak v košnji
NEPOZA BNO DOŽIVETJE - Kljub dežju, kije v petek dopoldne lil kot iz škafa, s° mladostniki napeto pričakovali spust z raftom po Krki. Ko so člani rafting kluba Gimpex iz Straže prišli ponje in jih odpeljali na startno mesto, pa seje uebo nad Žužemberkom odprlo in posijalo je sonce. (Foto: M. Kotnik)
BODONCI - 14. Državnega tekmovanja v kmečkih igrah, ki ga je pripravila Zveza slovenske podeželske mladine, seje minulo soboto v Bodoncih v Prekmurju kot najboljše na občinskem in regijskem tekmovanju udeležilo tudi Društvo podeželske mladine Zbure.
Pred tekmovanjem je med drugimi zbrane pozdravil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. Poudaril je pomen tovrstnih tekmovanj za razvoj podeželja in pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, hkrati pa obljubil nagrado za prvouvrščeno ekipo, in sicer jagenjčka z domače kmetije. Sledilo je tekmovanje. V petih igrah seje pomerilo 15 ekip iz vse Slovenije. V prvi igri so predstavile krajevno značilen običaj v svoji narodni noši in narečju, sledile so košnja, grabljenje trave v kopice ter pajsanje hloda. V igri
PETROV SEJEM - V Brestanici so v soboto tretjič pripravili Petrov sejem. Obiskovalci "Turistične prireditve s pridihom preteklosti", kot imenuje dogodek glavni organizator Turistično društvo Brestanica, so v starem trškem jedru lahko pQslušali pihalni orkester Videm, poslušali nagovore soškega sodnika, predsednika KS Brestanica in krškega župana Francija Bogoviča, imeli so priložnost doživeti obisk grajske gospode s spremstvom in nastopom plesalcev. Dosti smeha je bilo ob barentanju za kozo (mešetarji so na fotografiji), še več med vicarskim tekmovanjem, ki je najbolj jezičnemu prineslo prekajen jezik. (Foto: M. L.)
presenečenja pa sta tekmovalec in tekmovalka posamezne ekipe v omejenem času morala naluščiti čimveč koruze.
Največ znanja in tekmovalnega duha je pokazala ekipa DPM Slovenske Gorice, 2. je bila ekipa DPM Zbure in 3. Goričko-Bodon-ci. Zburjani smo prinesli domov dva pokala: enega je dobila celotna ekipa za 2. mesto, drugega pa je osvojil Milan Markelc za zmago v košnji, s čimer je postal tudi državni prvak.
DPM Zbure smo kot mlado društvo znova dokazali, da se z vztrajnostjo in prizadevanjem članov ter ob pomoči prijateljev in dobrih ljudi lahko doseže marsikaj. Vendar vsega tega ne bi zmogli sami, zato se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste nam pri tem pomagali
NELA GOLI
PREDSTA VITEV VOZIL AUDI - Avtohiša Berus iz Novega mesta je prejšnji četrtek pripravila v Kočevju predstavitev Audijevih vozil Obiskovalcem so postregli s tehničnimi podatki o vseh Audijevih vozilih, posebne pozornosti pa sta bila deležna novi Allroad in TT Roadster. Avtohiša Berus je družinsko podjetje z 20 -letno tradicijo in pooblaščen zastopnik Audijevih vozil za območje Dolenjske, Bele krajine in Kočevske. Kot sta povedala oče in sin, Ivan (na posnetku o vozilu) in Boštjan Berus, tovrstne predstavitve s ponudbo testnih voženj običajno pripravljajo enkrat letno, za predstavitev v Kočevju, ki so ga tokrat obiskali že tretjič, pa so se odločili v želji, da bi povečali prodajo Audijevih vozil na Kočevskem. (Foto: M. L.-S.)
SREČANJE INVA LIDOV IZ DOLENJSKE IN BELE KRAJINE - Okoli petsto invalidov se je soboto, I. julija, zbralo na srečanju invalidov Dolenjske in Bele krajine v Grosupljem. Iz novomeškega društva je v Grosuplje odšlo 50 članov. Na srečanje se je predstavila godba na pihala, pozdravni govor pa sta imela predsednik Društva invalidov Slovenije Miran Kranjc in grosupeljski župan Janez Lesjak. Med podelitvijo priznanj sponzorjem in članom je zapel oktet. Program je s humorjem povezoval Sašo Hribar. (M. Golob)
Petruvu v deželi Petra Klepca
Spet so predstavili stare običaje - Program v domačem narečju - Kresnice dobile petelina v zahvalo, ker so ženi pustile moža - Praznik občine Osilnica in zgornje Kolpske doline
ZAHVALA
TURISTIČNEGA
DRUŠTVA
ZILJE - Turistično društvo Kolpa Zilje se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so jim finančno ali materialno pomagali pri ekološkem spustu po Kolpi: občini Črnomelj: Komunali Črnomelj; M&M Muller, Črnomelj; KZ Črnomelj; trgovini Bine, Drenovec; mesnici Mihelič, Vinica; Binu d.o.o., Zilje; mesnici Pepe, Črnomelj; Grafiki Joko-Jože Matkovič, Dragatuš; avtokampu Katra, Vinica; MPOV, d.o.o, Vinica in gojenju divjadi Jože Čemas, Zilje.
OSILNICA - "Petelina boste dobile, samo moža mi pustite”, je Prosila žena kresnice, ki so prišle Pet v njeno hišo. Zakaj je do tega ZaPleta prišlo, pa gledalci niso m°gli povsem zanesljivo slišati, ker Je del ozvočenja na sobotni prireditvi Petruvu v deželi Petra Klep-Ca odpovedal. Prireditev je kljub vsemu bila izredno lepa, poseben ®ar pa ji je dajal program v doma-cerri narečju, ki je podobno ali celo ®nako na obeh bregovih Kolpe in Uabranke, se pravi v Sloveniji in Hrvaški.
Na prireditvi so nastopale doječe skupine. Za uvod smo slišati Pesem V dolinci prijetni je ljubi ■Poj dom, po pozdravnem nagovoru Pa so razvili petruvski prapor, “eter Klepec je junak teh krajev, tri na Sveti gori sedi, glava pa mu Pted oblaki stoji”. Otroci so zaigra-d tudi skeč o tem, kako je Peter K'epec še kot otrok speči vili nare-d iz vej senco, daje ni ožgalo son-®e- Za to dobro delo mu je vila podarila nenavadno moč, daje izru-
val drevo. Potem je s svojo močjo napravil mnoga dobra dela: tako pomoči potrebnim domačinom kot tudi cesarju, saj je pogosto nagnal tudi Turke iz dežele. Tradicionalna povezovalka programa Branka Alič in njena sodelavka pa sta povedali še nekaj zgodb o Petru Klepcu in sproti ne le napovedovali, ampak tudi razlagali program oziroma dogajanje na trgu, ki so se ga udeležili gledalci od blizu in daleč, tudi “iz čabranske in girovske fare na današnjem Hrvaškem pa tudi iz Kačivja (Kočevja),” od koder je v okoli 8- do 9-urnem pohodu prišlo na slavje v Osilnico peš 70 planincev iz raznih krajev Slo-venije.
V kulturno-etnografskem programu so razen že omenjenih nastopili še pevci in pevke, recitatorji, harmonikarji pa tudi grabljice, kosci, šumarji (gozdni delavci), vurmoharji (urarji), izdelovalke masla in drugi, ki so prikazovali življenje in dela ljudi s tega območja. Poslušalcem se je predstavila
tudi pesnica Geraldina Hrelja, kije recitirala več svojih pesmi o lepotah osilniške doline. Posebne pozornosti sta bili deležni tudi domačinki Marica Štimec in Danica Švab, ki sta prikazali izdelavo rož in šopkov iz papirja in veliko šopkov in rož tudi razdelili udeležencem prireditve. Prireditev sta popestrila še bogat srečelov pa znani in priljubljeni kočevski humorist Šlajsar.
J. PRIMC
Stomisti navdušeni nad Belo krajino
Lepo vreme je kot nalašč za izlete. Da tudi naša bližnja okolica nudi dovolj zanimivosti, se dobro zavedata tudi odbor (in predsednik) Stane Medved invalidskega društva ILCO za Dolenjsko Stane Medved ter je pripravil rekreativno izobraževalni izlet po Beli krajini.
Najprej smo se ustavili v metliški Vinski kleti. Pogostili so nas z belokranjsko pogačo, nato nas je ob pokušini vin predstavnica Kmetijske zadruge Metlika seznanila z zahtevno pridelavo in predelavo vin, ogledali pa smo si tudi lesene sode in predelavo grozdja. Obiskali smo še zdravstveni doma Metlika, kjer nam je direktor dr. Mlačak predaval o revmatičnih obolenjih in odgovarjal na vprašanja.
Pot nas je dalje vodila v Adlešiče k družini Cvitkovič in njihovi stalni razstavi izdelkov domače obrti. Na ogled so predvsem ročno izdelane vezenine na domačem platnu, surovine zanj pa v večini pridela in predela gospodinja Marija Cvitkovič. Nato smo obiskali še Vinico. “Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti”, je zapisal pesnik in pisatelj, vini-ški rojak Oton Župančič. Za veliki literarni opus se mu je domači kraj oddolžil s stalno razstavo v njegovi rojstni hiši. Izlet smo zaključili v črnomaljskem hotelu Lahinja, kjer je črnomaljska sekcija poskrbela za kulturni program malčkov, ki so nam podarili tudi belokranjske pisanice. Ob koncu se posebej zahvaljujemo naši mentorici, višji medicinski sestri Marti Gantar.	,	_
Kostelci počistili
KOSTEL - Zadnjega ekološkega spusta po Kolpi od Srobotnika do Bilpe se je udeležilo okoli 50 veslačev iz Kočevja, Ljubljane in Dolenjske ter člani potapljaškega kluba Ponirek iz Kočevja in Kluba za podvodne dejavnosti Norik iz Ljubljane. Očistili so Kolpo, pritoke in tudi vsa črna odlagališča, ki so jih evidentirali člani Zavoda za varstvo gozdov in Turistično športnega društva Kostel. Skupno so tokrat nabrali za šest traktorskih prikolic večjih odpadkov in še za kamion manjših odpadkov, predvsem plastike. Razveseljivo je, da so hkrati organizirali podobno akcijo po hrvaškem delu Kolpe člani Kanu kluba Ivanščica z Broda na Kolpi, ki so imeli prvič tako akcijo in se je je udeležilo 18 članov. Med udeleženci akcije je bil na slovenski strani tudi Iztok Bončina, profesor pri Agenciji za izobraževanje v turizmu, ki je pred meseci vodil tudi seminar za turistične vodnike za območje Kostela.
Po akciji sta udeležence pozdravila župan Kostela Valentin Južnič in predsednik TŠD Kostel Stanko Nikolič, kije organiziral akcijo. Nikolič je med drugim povedal, da take akcije organizirajo že 11 let, da že šest let organizirano odvažajo odpadke in da sta jih Dinos in Komu-rfala doslej odpeljala 100 kamionov oziroma 600 kubikov (pri tem seveda ni računan redni odvoz odpadkov, pač pa le odpadki, zbrani v takih in podobnih akcijah). V tokratni akciji so očistili tudi 30 evidentiranih črnih odlagališč.
' ETRUVO V OSILNICI - Sobotna prireditev Petruvo v deželi Petra Klepca Se je začela s parado, v kateri so sodelovale osilniške narodne noše, kosci, grabljice, gozdni delavci (šumarji), urarji (vurmoharji), harmonikarji in dru-8'. ki so predstavljali, kaj so nekdaj delali prebivalci dežele Petra Klepca doma m po svetu, saj so delali v gozdovih, brusili žage, popravljali ure itd. daleč po nekdanji Avstro-ogrski. (Foto: J. Primc)
V Žužemberku je najlepše
DOBER PRIJEM - Lep kos, rečejo stari ribiči, kadar jim uspe takle prijem, za pripravnika pa je več kot to. 92 -centimetersko in nekaj čez petkilogram-sko ščuko je srečni ribič Stane Rus iz Meniške vasi pod budnim očesom mentorjev ob devetih, zvečer ujel v Novem mestu pod staro tiskarno. Kot pravi zadovoljni Slane, lov na ščuko sedaj obvlada, tako da se bo posveti! še lovu na soma.
SARAJEVČANI V NOVEM MESTU - Na povabilo Društva za razvijanje prostovoljnega deta Novo mesto je v četrtek, 29. junija, v Novo mesto prispelo 50 gostov iz Sarajeva - članov Slovenskega kulturnega društva Cankar in mešanega pevskega zbora Camerala Slovenica, da bi se predstavili na Srečanju v moji deželi na gradu Bogenšperk ter na Mostu na Soči, kjer je bila otvoritev Posočja 2000, mednarodne razstave del likovne kolonije umetnikov po svetu. To je že drugi obisk Sarajevčanov, potem ko so leta 1998 pripravili celovečerni koncert v KC Janeza Trdine. Od 9. do 18. julija pa prihajajo na mednarodni tabora Šmarjeta 2000 mladi prostovoljci iz sarajevskega društva.
l?©IP©i?0gi>1© • ^GimfliiTifhvoaUfi • &
0Lk© • d] © [p 0 s 8 • ueipGPOsS© • ssLn8nD0w©8O0 • sllHlk© • d]©[p0sfi
NAŠE KORENINE
V naravi se počutim najbolje
“Zdaj ne spoznam več svojih parcel,” pravi Jože Kobe iz So-devcev pod Starim trgom ob Kolpi in nama obema je ob teh besedah hudo. Jože mi pripoveduje o tistih zemljiščih v strmini nad vasjo, o gozdovih, senožetih in steljnikih. Tako polno življenja je bilo tam vse od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Se najlepše pa je bilo takrat, ko je trava ozelenela in planila kvišku. Tedaj so spregovorili klepalniki: tok, tok, tok seje glasilo od brega do brega, ko so kosci tanili svoje kose. Do doma v dolini je bila dolga hoja in strmina je bila velika, zato so vse orodje, ki so ga rabili pri košnji, vzeli kar s seboj. Tudi Jože je mnogo let kosil tam gori. Vaščani so se tisti čas pogodili z dvema pastirjema, črednika so jima rekli, da sta jim pasla živino. Kakih šestdeset glav seje nabralo iz vse vasi v najboljših časih. Od maja do mar-tinovega je trajala paša. Če jim ni uspelo dobiti obeh, je moral drugega nadoeiestiti eden od vaščanov. Od vsake hiše za nekaj časa. Tudi Jože je prišel večkrat na vrsto. Prebiti noč v naravi pa je bila zanj ena najlepših stvari na svetu. Domača vas tam doli, pasji lajež pa mesečni soj nad drevesnimi krošnjami. Sova je skrivnostno ukala in marsikaj se je ponoči smukalo po gori: srnjad, lisice, divje svinje, divje mačke. Vse to je Jože zaznal po glasovih in sledeh. Bolj poredko je bilo zaslediti tudi volka, medveda pa nikoli. Tisti čas ga ni zaneslo v te kraje.
Kosi Jože še danes. Roke resda niso tako močne, saj je pred kratkim praznoval že osemdesetletnico svojega življenja, a koso še skleplje, tako da veselo zapoje v vajenih rokah. Toda le okoli doma. V strmino nad vasjo se ne podaja več. Pa kaj bi tam. Saj je rekel, da niti svojih parcel ne prepozna več. Ne zato, ker bi jih pozabil, ampak zato, ker jih je preraslo grmovje. Tako je zdaj s tisto strmino nad So-devci. Pastirci, pašniki in senožeti živijo le še v Jožetovem spominu in v spominu nekaterih drugih starejših Sodevčanov. Mladim življenje pripoveduje drugačno zgodbo.
Nekje so se pa le ujeli, starejši im mlajši Sodevčani. in v marsikaterem slovenskem kraju bi bili veseli, če bi bilo tudi pri njih tako. Marsikje namreč med mladimi in starejšimi zija nepremostljiv prepad, v Sodevcih pa je med različnimi generacijami spleten most, to povezuje, krepi in razveseljuje. Že predniki so ga poznali, kaže pa, da bo držal še lep čas. Sestoji iz tamburanja in ljudske pesmi, med mlajšimi rodovi pa ga gradijo predvsem Miheliči ali Janezovi po domače. Njihov vzornik je Jože Kobe ali Kobečev po domače, najstarejši še aktivni sodevski, belokranjski in verjetno tudi slovenski tamburaš. O začetkih pripoveduje v knjižici Jožefa Miheliča Sodevski tamburaši takole: "Igrati sem začel leta 1936, k čemur meje nagovoril Jože Rade, saj mi je rekel, da berde ne bo težko igrati. Tako sem prvi od svojih sovrstnikov začel s tam-buranjem in se priključil starejšim tamburašem. Jože Barič iz prve generacije se je namreč ukvarjal s krošnjarstvom in ga večkrat dalj časa ni bilo doma. Ker
jim je tako pogosto eden manjkal, so me radi vzeli medse.”
Jože Kobe se je rodil 2. julija leta 1920 kot šesti od osmih otrok. Njegov oče, tudi Jože po imenu, seje malo pred prvo svetovno vojno odpravil čez veliko lužo s trebuhom za kruhom. Takrat ni mogel slutiti, da se je s tem rešil tudi smrtonosnih front prve svetovne vojne, ki so strahovito razredčile njegovo generacijo. Vrnil seje k svoji družini v Sodevce, ko seje vojni vihar že umiril. Njegova žena Marija, sicer sovaščanka, je medtem skrbela za številno družino. Ta je potem še narasla. Čas med obema vojnama je bil za Jožeta najlepši. To je bil čas odraščanja in spoznavanja domačega kraja, polja okoli njega in strmine nad njim, s pašniki, senožetmi, stelj-niki, gozdovi. Takrat seje v Jožetu razrasla ljubezen do teh krajev in tedaj je v njegovem srcu zazvenela tamburica. V drugi generaciji Sodevskih tamburašev je pričel igrati najprej ber-do, potem pa prvo bugarijo, ki jo igra še danes.
Komaj pol desetletja je Jože muziciral z drugo generacijo Sodevskih tamburašev, že so vesele melodije njihovih inštrumentov preglasile strojnice druge svetovne vojne, italijanski okupator je svoje lovke stegnil tudi v Poljansko dolino in nanje ujel petnajst sodevskih mož in fantov. Odpeljal jih je v italijanska taborišča. Med njimi sta bila tudi Jože in njegov brat Peter. Ko se je Jože znašel v Padovi sredi uničujočega brezdelja, seje razveselil ukaza, da mora na delo v Renicci, kjer bo sadil riž. Res so ga premestili, a namesto riževih polj gaje pričakalo šotorsko naselje, polno lakote in bolezni. Ko je Italija končno ^kapitulirala in je pripešačil do doma, ga je tukaj že čakala druga vojska. S sabo so ga vzeli partizani. A puška ni tamburica. Ni se mogla uglasiti z Jožetovim srcem. Pustil jo je in se umaknil na varno. V domačih krajih je poznal več skrivališč, kjer ga ni našla nobena vojska. Šele po vojni se je javil novi oblasti. Ta gaje najprej odpeljala v Šentvid, a ga je po nekaj zaslišanjih izpustila. Pa tudi potem mu ni bilo dano uživati v miru. Spet je namesto tamburice dobil v roke puško. V daljnji Makedoniji je moral služiti vojake vse do konca Informbiroja.
Vetrovi, ki so pred koncem drugega tisočletja veli skozi Poljansko dolino, so prinesli mnogo sprememb, zagotovo pa so iz doline odnesli veliko njenih ljudi. Kobečevo gnezdo, v katerem je zrasel Jože, se je izpraznilo. Zdaj klijejo novi rodovi po raznih krajih v domovini, v Banatu, v Franciji in v daljni Kanadi. Jože seje oženil z Marijo iz Kota, a tudi njune tri otroke je potegnilo iz doline. Zdaj v ljubljanski in kočevski okolici že odrašča šest njunih vnukov. Ostarele Jožetove roke pa še vedno z vajenimi kretnjami vihtijo koso in prebirajo strune na tamburici. S prvo odstranjujejo rast, ki grozi pregnati človeka iz doline, iz druge izvabljajo nežne zvoke, ki obljubljajo življenje in veselje. Morda pa bo tem glasovom kdo sledil. Zakaj ne, saj Kobečevina še stoji!
TONE JAKŠE
ZIDANICE V SEM1ŠKI GORI
Da bo dediščina ohranjena vsaj na papiiju
Na prisojnih pobočjih nad Semičem so ljudje že od nekdaj saditi vinsko trto, prav vino pa je še pred drugo svetovno vojno predstavljalo glavni vir zaslužka. Semičani so vino shranjevali v s kamnom zidane zidanice ali lesene hrame. A žal jih je v prvotni obliki ohranjenih le malo. Nekatere je že tako našel zob časa, da so se porušili, spet druge so zlasti v zadnjih desetletjih ljudje posodobili in s tem povsem spremenili njihovo podobo.
Daje skrajni čas za proučevanje arhitekture starih zidanic, so dognali tudi člani raziskovalnega krožka na semiški osnovni šoli z menorico, likovno pedagoginjo Vlasto Henigsman. Pripravili so nalogo o zidanicah v Semiški gori, kar je bilo vse prej kot enostavno delo, saj niso našli primerne literature. Zato so se naloge lotili raziskovalno, začeli pa tako rekoč iz nič. Po nasvetu etnologa so si ogledali zidanice in po svojem občutku izbrali tiste, ki so se jim zdele tipične za Semiško goro. Podatke so začeli zbirati kar za domačo nalogo v okviru prostorskega oblikovanja pri urah likovne vzgoje. Pripravili so anketo, v kateri so vsi učenci od 5. do 8. razreda spraševali starše, stare starše, znance, sosede in še marsikoga, ki je bil vesel, da jih zanima preteklost. Kako obsežno je bilo njihovo delo, pove že to, da so zbrali podatke 0 stoošemdesetih zidanicah in vikendih v Semiški gori. A ko so pregledali skrbno pripravljene anketne liste, so razočarani ugotovili, da je starih in še neobnovljenih zidanic izredno malo. Res, da so nekaterim le z opeko zamenjali slamnato kritino ali obnovili fasado. Mnoge pa so spremenili od temeljev navzgor, a so to v glavnem počeli le po svojem okusu, brez načrtov.
Iz zidanic hiše
Mladi semiški raziskovalci so se dobro pripravili na svoje delo. Ne le da so si natančno zapisali vse. kar so izvedeli od lastnikov zidanic, ampak so objekte tudi izmerili, fotografirali, skicirali, narisali tlorise. Pri svojem delu so marsikdaj naleteli na težave. V Starčevi zidanici v Stari gori so se še kako bali, * da se jim bo podrla na glavo, še preden bodo uspeli izmeriti in zapisati njene značilnosti. Do precej starih in opuščenih zidanic so se morali prebijati skozi kopinje. Sicer pa so želeli ugotoviti tudi, kako hitro seje s spremembo zidanic spreminjala podoba Semiške gore. A so našli premalo fotografij, da bi se dokopali do teh spoznanj. Res pa je, da so bile spremembe kar očitne, zlasti na račun prezidav, dozidav in novogradenj. Precej zidanic je bilo uničenih med drugo svetovno vojno. Ob obnovi so začeli nastajati prvi vikendi, ki so bili, kot v nalogi ugotavljajo šolarji, sprva majhni, kasneje pa so jih dozidavah. “Tudi gradili so vedno večje in višje, skoraj prave hiše, ki niso več vkopane v zemljo in
zato izzivalno izstopajo s pobočja. Nekateri so majhno zidanico nadzidali, vstavili okna za hišo... Marsikje je po drugi svetovni vojni iz zidanice nastala hiša, ker je marsikdo ostal brez strehe nad glavo, z agrarno reformo pa je dobil poslopje, najpogosteje zidanico Kočevarjev, ki so se izselili. Novi lastniki so si jo najprej zasilno uredili, jo pozneje dozidali in kmalu je nastala hiša, ki se je spreminjala do današnjih dni,” so svoje ugotovitve zapisali Semičani.
Beton za tlak zmešan z zavrelim vinom
Kljub svoji mladosti so zelo realni. Zavedajo se sicer, da si vsak želi čim bolj sodobno in udobno zidanico, kljub temu pa si želijo, da bi nekaj starih zidanic ostalo zanamcem. Ker pa na to nimajo vpliva, so jih želeli ohraniti vsaj na papirju. To je bil tudi glavni razlog za tovrstno nalogo. Zidanice, ki so jih proučevali, so strnili v več skupin. Ugotovili so, daje največ majhnih, nekoliko večjih in kočevar-skih zidanic. Tako pri prvih kot pri drugih je kamnita klet vkopana v zemljo, z linami, ki so od zunaj ozke, podolgovate, v notranjosti pa se širijo v trikratno širino. Vrata so hrastova in pogosto oblečena v pločevino. Zanimivo je, da so bila tla v kleti včasih iz teptane zemlje, na katero so pozneje nanesli plast drobljenega kamenja in beton. Dogajalo seje, da so v beton namesto vode mešali zavrelo vino, kar je dajalo posebno trdnost. Medtem ko je bil v majhnih zidanicah prostor nad kletjo namenjen le spravilu orodja in stiskanju grozdja, je bilo v večji dovolj prostora tako za vežo ali prešnico kot tudi sobo s krušno pečjo. Včasih so imele tudi gank.
Mladi raziskovalci so ugotovili, daje ostalo neobnovljenih le malo kočevarskih zidanic, saj jih je bila večina med drugo vojno požganih. Kleti so imele iz kamna, zgornji del pa bodisi lesen ali prav tako kamnit. V klet so shranjevali vino, zgoraj pa je bila prešnica in velb, pod katerim so kurili v krušno peč. Tu so ljudje jedli, a tudi prespali, saj je bilo od Gorenjcev, Kota ali Stare gore, kjer so stale te zidanice, do njihovih domovanj daleč.
Zanimive so cerkvene zidanice, ki so izgubile svojo funkcijo pred drugo vojno ali morda celo že, ko je vinograde uničila trtna uš. Po drugi vojni so postale splošno ljudsko premoženje. Okrog teh zidanic ni bilo vinogradov, pafpa so ljud-
je dajali posebno dajatev v vinu, imenovano “bire". Ko je kateremu zmanjkalo vina, si gaje sposodil v cerkveni zidanici, jeseni pa ga je vrnil za polovico več. Belo in rdeče vino so zlili v isti sod. Zgodilo se je celo, da so se nekateri zadolžili za celo letino ali še več, težave pa so bile tudi, če je vinograde prizadela toča in ni bilo kaj vrniti. Za zidanico sta skrbela po dva farana, ki so jima zaupali. V Semiški gori je še mogoče najti grajske zidanice, vendar so tako različne, da šolarji skoraj niso mogli najti pomembnejših skupnih lastnosti. Vsekakor so bile večje kot ostale, največjo pa so imeli smuški graščaki v Gorenjcih. Odkrili so tudi nekaj hiš sredi vinogradov, kjer so ljudje prebivali, v kleti pa so imeli zidanico za vino ter poleg nje shrambo za poljske pridelke. A tovrstne stare hiše se navzven niso veliko razlikovale od zidanic.
Vse staro ni slabo
Semiški šolarji so v zadnjih letih z mentorico Vlasto Henigsman pripravili že veliko raziskovalnih nalog o arhitekturnoTUmetniško-arheoloških vidikih mnogih zanimivosti v semiški občini in se z njimi predstavili na različnih srečanjih. Prav z letošnjo nalogo, kije
VELIKI KAL - Marinka Krevs z Velikega Kala pri Mirni Peči je na letošnji ptujski razstavi s keksi na stroj sodelovala petič zapored, dosedanja njena bera odličij pa so kar 4 zlate in ena srebra medalja ter zaradi treh zaporednih zlatih še kipec kakovosti. “Kipec pomeni veliko priznanje mojemu delu pa tudi veliko vzpodbudo, da se bom lotila česa novega,” je povedala mojstrica peke piškotov Marinka. Naj povemo, da so kriteriji ocenjevanja zelo zahtevni: pri zunanjem videzu ocenjujejo obliko, speče-nost in površino, notranji kakovostni dejavniki pa so poroznost, tekstura, barva sredice, vonj, okus in topnost v ustih.
Bo že držalo, da so poleg dobrega recepta - Marinka gaje prevzela od mame - tudi pri izdelavi piškotov na stroj pomembne izkušnje. Marinka jih peče namreč že 30 let. Seveda predvsem za svoje najbližje, vrsto let pa pripravlja kaj slastnega tudi za razstave ali prireditve, na katerih sodeluje Društvo kmečkih žena Mirna Peč, nazadnje za nedavni prvi občinski praznik. Ne peče le piškotov, znane so tudi njene dobrote iz krušne peči - različne vrste kruha. Ajdov kruh z orehi gre v slast udeležencem Mirnopeškega pohoda, ki se že nekaj let radi ustavijo v njihovi gostoljubni zidanici nad Karte-Ijevim.
nastajala kar šest mesecev, so bik še posebej uspešni. Na regionalnem srečanju mladih zgodovinarjev, kije bilo pod pokroviteljstvom Zveze prijateljev mladine Slovenije v Brežicah, so spomladi prejeli zlato priznanje. Zato so se udeležili še državnega srečanja, kjer je strokovna komisija izmed okrog petdesetih zlatih nalog izbrala pet najboljših, med njimi tudi sbmiško, ki so prejele posebno zlato priznanje. Priznanje so dobili tudi v Črnomlju na natečaju “Moj kraj”.
Mladi raziskovalci so ob koncu svoje obsežne in zelo zanimive naloge zastavili vprašanje, kdo bi moral skrbeti, da bi probleme z zidanicami reševali pametno in trezno ter da bi bilo hkrati zadoščeno načelom ohranjanja kulturne dediščine ter željam, potrebam in finančnim zmožnostim lastnikov. Po njihovem bi morali ljudem ponuditi pomoč tako v občinskih službah kot na zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine. "Ljudje bi morali začutiti, da vse staro ni za odpad in vse novo in veliko ni vedno najboljše, so prepričani šolarji, čeprav so v pogovorih z domačini prišli do spoznanja, daje staro zidanico vse prej kot lahko obdržati.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Pri Krevsovih dela ne zmanjka. Imajo 12 ha veliko kmetijo, od tega je le polovico obdelovalnih površin, zato imajo v najemu travnike in nekaj njiv. Usmerili so se v pridelavo mleka, med drugim tudi zaradi kraškega terena, ki ne dopušča obdelovalnih površin za večje kmetovanje. V hlevu imajo 13 krav molznic, ki dnevno dajo okoli 250 litrov mleka.
In še recept za zlate piškote na stroj. Potrebujemo: 1,5 kg mehke moke, 50 dag sladkorja, 50 dag margarine za peko, 6 jajc, 2 ali 5 vanilijeve sladkorje, vrečko in pol pecilnega praška ter sok ene limone. Skupaj s pecilnim praškom presejemo moko in jo zmešamo z zmesjo iz margarine in sladkorja. Dodamo jajca, vanilijev sladkor in limonin sok ter gnetemo, dokler ne dobimo mehkega in voljnega testa. Damo ga strojček in naredimo kekse, ki jih polagamo na namaščen pekač. Pri okoli 200° Celzija jih pečemo približno 10 minut. Nato jih položimo na desko, počakamo da se ohladijo in jih nato pospravimo v škatlo.
"Dekleta in žene, zberite pogum in se udeležite razstave na Ptuju, kaj dobrega zna gotovo vsaka narediti! Tudi jaz bom še sodelovala, vendar naslednjič z dobrotami iz krušne peči.” je povedala Marinka in na ocenjevanje povabila tudi ostale gospodinje.	M.	K-
MLADI SEMIŠKI RAZISKOVALCI - Mentorica raziskovalnega krožka na semiški osnovni šoli Vlasta Henigsman in člani, ki so pripravili raziskovalno nalogo o zidanicah: Jure Henigsman, Simona Malnarič, Karmen Plut, Mateja Sever. Maja Škrinjar. Adrijanu Špehar, Polona Vidmar, Kristina Zorn, Mateja Zupančič, Tjaša Žugelj, na fotografiji pa manjka Vesna Ličen. Henigs-manova je zadovoljna, da so učenci vse delo opravili sami. le pri lektoriranju jim je pomagala šolska knjižničarka Terezija Tomaževič. (Foto: M. B.-J.)
DIŠEČE DOBROTE - Paziti morate, da so piškoti enako dolgi in zapečeni, navedeni recept pa zadošča za trikrat toliko piškotov, kot jih je videti ha sliki-
Kipec kakovosti za kekse
Trikrat osvojena zlata medalja za kekse na stroj je kipec dobrote slovenskih kmetij 2000 prinesla Marinki Krevs z Velikega Kala
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 6.VII.
Slovenija 1
^5 Tedenski izbor Odmevi 8.30 Mostovi
9.00 Risanka
9.20 Pod klobukom
10.10 Zgodbe iz školjke
10.40 National Geographic
11.40 Naravni parki Slovenije 11.55 Dok. oddaja
'3.00 Poročila
13.45 Tedenski izbor Triglavski narodni park
14.10 Večerni gost
15.00 Film
6.30 Poročila
6.45 Na liniji
' 20 lz življenja Hrastkovih '•45 Neukročeni planet, dok. ser., 1/10 ”■45 Risanka J.00 Kronika
Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik ‘ 05 Turistična oddaja ‘■•25 Novakovi, nan., 1/6
42.00 Odmevi, kultura, šport
‘•55 Po Dekameronu: O vrvici in ljubosumnem . možu, nan.
43.30 Slovenci v Avstraliji
SLOVENIJA 2
bremenska panorama • 8.25 Videospotnice 'y 00 Iz dobrega gnezda, nad., I /13 - 9.45 Uboga mala bogatašinja, ser., 2/6 • 10.35 Grace na uda-»u'nan-’ 5/25 - 11,00 Murphy Brown, nan. -12.55 »vet poroča - 13,25 Atletika - 14.15 Euro 2000 -•55 35. obletnica ansambla Lojzeta Slaka -16.55 lavanje -19.00 Nenadoma Susan, nan. - 20.05 eteci cirkus Montyja Pythona - 21,00 Pot k slavi ’ 1 55 Poseben pogled • 23.40 Nisem nezvest, nad.
■ UJ0 Ljudje pod Vezuvom nan.
kanal a
®|15 Risanka ■ 9.15 Angela, nad. ■ 10.10 Luz ana, nad. -11.00 Oprah show ■ 12.00 Adrenalina ■ 13.30 Princ z Bel Aira, nan, • 14.00 Jake in oebcluh. nan. - 15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah »w -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. o i Panl zre v svet'nan' ‘ Seinfeld, nan.
■ 19.30 Malcolm in E-ddie, nan. - 20.00 Lepi časi, nad. ■ 20.50 Življenjske zgodbe, film - 22.40 Bob, "am • 23.15 Miami Vice, nan - 0.15 Ricki Lake • *T0 Dannyjeve zvezde
Pop TV
2-00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna- 8.30 Brez zapor 4 Jonasom • 9.30 Modna potovanja - 10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. -11.30 La-m! strasl'’nal*' ‘ K-00 Ljubezen ali denar, nan. in n ^°*1' Oddaja • 15.00 Tenis - 19.15 24 ur -
40.00 Tabornice z Beverly Hillsa, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. -43- 5 Wimbledon - 23.45 Nikita, nan. - 0.30 M-A.S.H„ nan.
GAJBA tv
14 30 Wimbledon -15.00 Živa-magazin -16.00 ..^dravje!. nan. • 16.30 Služba in družba, nan. •
. to nP^dnik, nan. -18.00 Zvezdne steze. nan. ■00 Živa -novice -19.15 F/X - umori s trikom,
- 20.10 Mreža prevar,' film - 22.00 Živa -rna-8®n • 22.45 Novi nedotakljivi, nan. - 23.30 Krila ' 9 00 Pri Addamsovih, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Lepotica in zver, risan-. to" nn *z združenja • 18.20 Potapljamo se varno
■ n .“b Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled -
-0.4 ur - 20.00 Kontaktna oddaja -20.40 Nas Poznate ' -21.00 Novice - 21.15 Tedenski kultur-m pregled - 21.25 Odkrito
HTV 1
2-00 Dobro jutro. Hrvaška -10.00 Poročila -10.05 •zobrazevalni program - 12.00 Poročila - 12.40 uaoinnt strasti (serija) -14.00 Poročila -14.10 Dve ami za Zacharyja (am. film)-16.00 Deček spozna-*vel -17.00 Morje • 17.30 Hrvaška danes -18.20 °lo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, P°rt • 20.10 Zgodbe naših otokov: Krapanj - 20.45 ii'5 ' 2115 Dok. oddaja - 21.45 Seinfeld (ser.) -O«,1“ Dnevnik - 22.40 Nič osebnega (brit. film) -Fii . ?roai'a '0.15 Še boljši Blues (am. film); 2.15 m, 4,30 Skrivnostni ključ (am. film)
HTV 2
rif ? ^ur‘st‘čne panorame - 13.00 Velika vojna uok. ser.). 13.50 Dok. film - 14.45 Pacific Pali-u,'s(8er')' 15.30 Newyorška policija (ser.) • ■40 Leta neprijetnosti (ser.)-17.00 Hotel Grand - lurn Hladna vojna (dok. ser.) -19.00 Hugo 11 Dnevnik, vreme, šport • 20.05 Kviz - 20.30 ^rovnija 11 (ser.) - 21.20 Urgenca (ser.) ■ 22.15 ■mca ■ 0.20 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 7.VII.
Slovenija 1
'5S Tedenski izbor Odmevi
8-30 Izobraževalna oddaja T00 Risanka
9-25 Iz življenja Hrastkovih
9.30 Udarna brigada 9 45 Na liniji
10.30 Neukročeni plapet, ser., l/IO n *L20 Začetek, am. drama, 1/2
Poročila 3‘>0 Tedenski izbor Pisave
13.45 Slovenci v Avstraliji 14.35 Novakovi, nan., 1/6 15.00 Vsakdanjik in praznik i, 16.00 Mostovi
16 5Poroeila
17 44	n08	naokrog
. - 3 Spoznavajmo, dok. ser.
^5 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Petka
21.15 Deteljica
21.25 Polž v solati, 2. oddaja
22.05 Odmevi, šport
23.00 Dekameron: O peresu Angela Gabriela, nan.
23.30 Polnočni klub
0.40 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.55 Videospotnice
- 9.30 Nenadoma Sušah, nan. - 9.50 Z žensko se ne ravna tako. am. film - 12.10 Gore in ljudje -13.10 Leteči cirkus Montyja Pythona, ser. • 14.10 Pot k slavi -15.05 Spi, dete, spi, am. film -16.55 Plavanje -19.00 .Parada plesa - 19.30 Videospotnice - 20.05 Will Shakespeare, nad. -21.00 Grace na udaru, nad. - 21.25 Sedel sem za Patsy Ciine, avstr, film - 23.00 J.A.G., am. nad., 2/15 - 23.45 Oz, am. nad - 0.40 Noč z Dickom, am. nan.
KANAL A
8.15 Risanka • 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show • 16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria. nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci
- 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Globina, film • 0.20 Miami Vice, nan. -1.20 Ricki Lake - 2.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna • 8.30 Brez zapor z Jonasom -j).30 Modna potovanja -10.30 Dis-neyjevo živalsko kraljestvo -11.30 Angus Bethune, film -13.30 Ljubezen ali denar, nan. -14.00 Tenis -19.15 24 ur • 20.00 Poslednji spust, film - 21.45 Komandosi, nan. - 22.45 Wimbledon - 23.30 Milenium, nan, - 0.30 Hindenburg, film
GAJBA TV
15.00 Živa -magazin - 16.00 Na zdravje!, nan. -
16.30 Služba in družba, nan. • 17.00 Odpadnik -
18.00 Zvezdne steze. nan. ■ 19.00 Živa -novice -
19.15 F/X • umori s trikom, nan. ■ 20.10 Melrose Plače, nan. - 22.00 Živa -magazin - 22.45 Novi nedotakljivi, nan. - 23.30 Krila, nan. - 0.00 Pri Addamsovih, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani • 17.00 Najspot -17,50 Kulturni pregled -18,20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.15 Rezerviran čas - 19.30 24 ur ■ 20.00 Glasbena oddaja -21.00 Novice - 21.20 Potapljajmo se - 21.35 Motosport mundial
HTV 1
7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila ■ 12.35 Labirint strasti (ser.) ■ 13.25 Hruške in jabolka -
14.00 Poročila -14.10 Nedolžni (am, film) -16,00 Arabella (ser.) - 16.25 Briljanten - 17.00 5.000 km skozi Mehiko - 17.30 Hrvaška danes - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport • 20.10 Leta neprijetnosti (ser.) -
21.00 Trgi: Dubrovnik - 22.30 Dnevnik-22.50 Trgi: Dubrovnik -0.10 Nočni program: Z mečem (am. film); 1.35 Deat Pit (am. film); 3.15 Skrivno mesto (brit, film); Vse je črno (Špan. film)
HTV 2
9.05 Labirint strasti (serija) - 9.50 Film - 11.40 Cesarstvo divjine - 12.05 Pol ure kulture -12.35 Bizanci (dok. film) • 13.35 Plen (serija) -14.20 Urgenca (serija) -15.05 Serija -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -15.45 Teden plesa -16.55 Risana serija • 17.30 Hugo -18.00 Dok. film -19.00 Panorama županij -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz ■ 20.25 Leta nočnih mor (serija) - 21.30 Latinica -
23.30 Čas je za jazz - 0.30 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 8.VII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9.00 Radovedni Taček 9.I0 Risanka 9.50 Mali lord. nem. film Nanizanka
12.00 Tednik Poročila Petka
Vzorni starši, fr. film Poročila Fračji dol, nan.
Fliper in lopaka, risanka Na vrtu
Novi raziskovalec, 9/13 Risanka Danes Utrip
Dnevnik, vreme, šport Vesna, slovenski film Velika imena malega ekrana Poročila, šport
Po Dekameronu: O študentu in gospe, nan. Vran, nan., 3/22 Drakulov ugriz, ang. film Vrtiljak, dan. nan.
11.30
13.00 13.40
14.50
16.30 16.45 17.10
17.50 18.20
18.50
19.00
19.05
19.30
20.05
21.50 22.35 23.20 0.00 0.55 2.15
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.50 Videospotnice - 9.25 V telovadnici, nad. • 9.50 Med nebom in zemljo, nan. -10.40 Svetnik, nan. -11.30 Jasno in glasno • 13.00 Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 35. obletnica ansambla Lojzeta Slaka - 21.00 Z zemlje na luno, nan, - 22.00 Sobotna noč - 0.00 Svetnik, nan., • 0.50 Šok, Šved. nan.
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -10.00 Nora hiša, nan.-10.30 Prijatelja v krilu, nan. ■ 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Mladoporočenci •
12.00 Misija nemogoče, nan. • 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Lahkomiselni Romeo, film • 15.40 Ned in Stacey, nan. -16.10 Divja Amerika, dok. nan. -17,15 Divji svet, nan. -18.00 Skrivnosti morskega kraljestva • 19.00 Dellaventura, nan. -20.00 Živa bomba,film -21.45 Razvpita,film • 23.30 Zdravilo proti raku, film -1.20 Atlantis
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. • 10.00 Zbornica, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Navihanka, nan, -11.30 Mowgli: knjiga o džungli -12.00 Sabrina: mlada čarovnica - 12.30 Modna popotovanja- 13.00 Scaramouche, film -15.00 Tenis -19.15 24 ur - 20,00 Striptiz, am. film - 22.20 Dva usodna dneva, am. film - 23.55 Tenis - 0.25 Zvodnik, film
GAJBA TV
14.30 Wi(jtbledon • 18.00 Rojeni v svobodi, nan.
-19.00 Maggie, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan.
• 22.00 Kameleon, film • 0.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -17.55 Kako biti zdrav? - 19.00 Novice - 19.15 Od sobote do sobote -19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 20.30 Posavski obzornik -21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.15 Najspot
HTV 1
8.15 Tv spored - 8.30 Poročila - 8.35 Znan. serija -10.25 Zvezdne steze -12.00 Poročila -12.35 Trgi: Dubrovnik -15.05 Poročila -15.15 Moonfleet (am. film) -17.05 Beverly Hills (ser.) -18.05 Melrose Plače (ser.) - 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.10 Koncert - 21.15 Film - 23.00 Poročila - 23.20 Mini serija -1.10 Nočni filmski maraton: Naš čas (film)
HTV 2
11.50 Tv spored -11.55 Labirint strasti (ser.) -
15.25 Potovanja (ser.) ■ 16.30 Črno -belo v barvi •
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zlata krila (ser.) ■ 21.00 Damon (hum. ser.) ■ 21.25 Svet zabave - 22.00 Pravi čas - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 9.VII.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav Risanke
10.00 Mladi upi v Radencih 10.55 Ozare
11.00 Svet divjih živali, ser.
U.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.10 'Turistična oddaja
13.30 Pomagajmo si
14.00 Polž v solati
14.30 Vesna, slovenski film
16.05 Prvi in drugi
16.30 Poročila
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin	*
18.15 Naravni parki
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.00 Danes
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Bela mafija, ser., 2/2
21.30 Intervju
22.25 Poročila, šport
22.45 Balet
SLOVENIJA 2
8.15 Videospotnice - 8.50 Noro zaljubljena, nan.
• 9.10 Iz dobrega gnezda, nad. - 10.00 Popolna tujca, nan. -10.25 Zvezde Hol!ywooda -11.00 Parada plesa -11.30 Policija • 12.25 Motociklizem -14.55 Šport -18.45 Polni! • 19.30 Videospotnice
• 20.05 Nove pustolovščine Nicholasa Hulota, ser., 1/13 - 21.00 Murphy Brown, nan. • 21.30 Cikcak -
22.00 Šport v nedeljo ■ 23.00 Velike počitnice, am. film
KANAL A
8.00 Risanka-9.30 Družinske zadeve, pon. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan. -
11.00 Brooklynski most, nan, -11.30 Zmenkarije
• 12.00 Misija nemogoče, nan. - 13,00 Kung Fu, nan. -14.00 Stari bevskač, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet; Do ušes zaljubljena -
19.00 Duh bojevnika, nan. • 20.00 Mali veliki trener, film - 22.10 Stilski izziv - 22.50 Umor, film
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. • 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -10.00 Zbornica, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Navihanka, nan. • 11.30 Manhattan bo moj. nad. ■ 12.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time - 13.00 Moll Flanders, film -15.00 Wimbledon -19.15 24 ur -
20.00 Slačipunce, film - 22.20 Šola golfa - 22.55 Wimbledon - 23,25 83 ur do zore, am. film
GAJBA TV
15.30 Za fante, film -18.00 Rojeni v svobodi, nad.
-19.00 Maggie, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nad. ■ 21.00 Dosjeji X, nad.
- 22.00 Pogrešani, film • 0.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Belokranjski obzornik -19.00 Novice • 19.15 Od sobote do sobote - 19.30 24 ur - 20.00 Moj kraj >
20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate?
- 21.00 Novice • 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.35 Kako biti zdrav?
PONEDELJEK, 10.VII.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Utrip
8.20 Zrcalo tedna 8.40 Pomagajmo si
9.10 Otroška oddaja
9.30 Lahkih nog naokrog
10.10 Klapa zahodnega dela, nad., 3/13
10.40 Spoznavajmo, serija,
11.35 Na vrtu
12.00 Novi raziskovalec, serija, 10/13 12.30 Prvi in drugi
13.00 Poročila
14.00 Ljudje in zemlja 14.50 Polnočni klub
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila
16.45 Radovedni Taček
17.45 Čeri v stepi - dežela gora, dok. oddaja 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika ,
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan., 7/33
21.00 Aktualne teme
22.00 Odmevi
22.55 Po Dekameronu: O dobrodušnem menihu, nan.
23.30 Gospodarska panorama 0.30 Junaki, dan. film
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice -
9.00 J.A.G.. nad., 2/15 - 9.50 Will Shakespeare, nad., 4/6 • 10.40 Euronesvs -11.45 Cikcak -12.15 Sobotna noč -14.15 Policija na naši strani -14.45 Domače obrti • 15,15 Kolesarska dirka po Franciji -17.35 Veliki ruski skladatelji -18.05 Snežna reka, nad. -19.00 Lingo • 19.30 Videospotnice -20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City- 22.00 Znanost v vojni, ser., 2/6 - 22.50 Brane Rončel izza odra
KANAL A
8.15 Risanka ■ 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, film - 11.00 Oprah show - 12.00 Dannyjeve zvezde • 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14,00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. ■
17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan.
-19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mali Nikita, film - 22.00 Profesional-
. ci. nan. • 23.00 Bob, nan. --23.40 Miami Vice, nan.
- 0.40 Ricki Lake, pon. -1.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna popotovanja -10.30 Otroški policist, film • 12.30 Zadnja priložnost, dok. o,ddaja-14.00 Ljubezen ali denar, nan. -14.30 Matlock, rlan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Velike prevare, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. -22.35 Prijatelji, nan. - 23.05 Nikita, nan. - 0.00 Osmi potnik, am. film
GAJBA TV
13.00 Živa -magazin -14.00 Wimbledon • 18.00 Zvezdne Steze, nan. -19.00 Živa -novice -19.15 F/X - umori s trikom, nan. • 20.10 Zobozdravnik, film - 22.00 Živa -magazin • 22.45 Novi nedotakljivi, nan. - 23.30 Krila, nan. • 0.00 Pri Addamsovih, nan. • 0.30 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani ■ 17.00 Posnetek dogodka -18.00 Rezerviran čas • 19.00 Novice - 19.15 Rezerviran čas • 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana • 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.20 Moj kraj, ponov. • 21.45 Mreža, oddaja o računalništvu
TOREK, 11.VII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Mostovi 9.00 Risanka
9.30 O nesramnem dimniku, I/4 9.40 Radovedni Taček
9.55 Najlepše počitnice, nad.
10.20 Čeri v stepi - dežela gora, dok. oddaja II.10 Velika imena malega ekrana 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan., 7/33
16.00 Poročila
13.15 Aliča, kult. magazin 13.40 Aktualne leme
14.30 Pihalni kvintet trobil
15.05 Timna Brauer in Ellias Meiri
16.00 Izobraževalna oddaja
16.30 Poročila
16.45 Lutkovna nanizanka
17.45 Zibelke svetovnih kultur, serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Na morje, avstral. nad., 1/26
21.00 Poslovni barometer
22.00 Odmevi, šport
22.55 Po Dekameronu: O ukradenem ljubimcu, nan.
23.25 Začetek, drama, 2/2 SLOVENIJA 2
8.25 Videospotnice - 9.00 Z zemlje na luno, nan., 2/12 ■ 9.55 Snežna reka, nad. -10.45 Jasno in glasno -11.40 Euronesvs -13.55 Nove pustolovščine Nicholasa Hulota, fr. dok. serija, 1/13 - 14.25 Znanost v vojni, dok. ser., 2/6 -15.25 Vzorni starši, fr. film ■ 17.00 Studio City -18.00 Gimnazija strtih src, nad., 8/13 -19.00 Noro zaljubljena, nan.
• 19.30 Videospotnice • 20.05 Odraščanje v deželi Baskov, dok. oddaja - 21.00 Kasta, fr. film • 22.30 Poroka, niz. film • 23.55 Svet poroča
KANAL A
8.15 Risanka • 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria,nad. - ll.OOJiprahshosv -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan.
-15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja • 15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. • 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre rsvet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -
19.30 Malcolm in Eddie. nan. • 20.00 Poslednja ura, film - 21.40 Mesto zločina, nan. ■ 22.40 Bob, nan. -
23.15 Miami Vice, nan. - 0.15 Ricky Lake. pon. -
1.15 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom • 9.30 Modna potovanja - 10.30 Tri ženske nad. - 11.30 Divji angel, nad. ■ 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan.
-14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan.
-16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -
18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Resnične zgodbe: Po tišini, am. film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. • 23.05 Nikita, nan. • 0.00 Osmi potnik 2, am. film
GAJBA TV
14.00 Živa -magazin - 15.00 Wimbledon -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.15 F/X - umori s trikom, nan. -20.10 Kaznilnica, film -22.00 Živa-magazin
• 22.45 Novi nedotakljivi, nan. • 23.30 Krila, nan. -0.30 Pri Addamsovih, nan. • 0.30 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani • 16.45 Risanka -18.00 Mreža, oddaja o računalništvu -18.30 Šport • 19.00 Novice -19.15 Rezerviran čas -19.30 24 ur - 20.00 Film -21.35 Novice -22.00 Pokličite župana, pon.
SREDA, 12.VIL
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor Kultura, odmevi
8.30 Dober dan Koroška 9.00 Risanke
10.30 Zibelke svetovnih kultur, ser., 2/5
11.30 Obzorje duha
12,05 Na morje, avstr, nad., 1/26
13.00 Poročila
13.25 Mali lord, nem. film
15.05 Poslovni barometer
16.00 Mostovi . 16.30 Poročila
16.45 Pod klobukom
17.45 National geographic, ser., 9/13
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Sedmi pečat, film
21.30 Polni!!!
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.00 Po Dekameronu: O sokolu, tv nan.
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.30 Videospotnice
- 9.05 Med zemljo in morjem, nad., 2/12 • 9.55 Gimnazija strtih src, nad. -10.40 Poroka, niz. film -12.05 Odraščanje v deželi Baskov, šp. dok. oddaja -13.50 Alpski večer, ponov. ■ 14.45 Njuno novo življenje, avstal. film -16.30 Vohunke -18.05 Uboga mala bogatašinja, ser. -19.00 Šef, nan.. 6/ 6 - 20.05 Dirkalni konj, dok. film • 21.00 Motor ■ kult, dok. oddaja - 22.00 Body art, ang. dok. oddaja -22.50 Pravičnik, fr. nad., 1/5-0.20 Spi, dete, spi, am. film
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad.
■ 17.40 Luz Maria, nad. • 18.30 Fant zre v svet, nan. • 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev -22.15 Vsi županovi možje, nan. - 22.50 Will in Grace, nan. - 23.20 Bob, nan. - 0.00 Miami Vice, nan. -
1.00 Ricke Lake, pon. • 2.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. -
11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad.
• 14.00 Domače kraljestvo, nan. • 14,30 Matlock. nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. - 16.25 Tri ženske, nan. • 17.15 Divji angel. nad. ■ 18.15 Labirint strasti, nad. • 19.15 24 ur • 20.00 Ali si nocoj sama?, film -21.45 Raztresena Ally. nan. -22.35 Prijatelji, nan. - 0.00 Izgubljeni fantje, am. film
GAJBA TV
13.00 Živa -magazin -14.00 Wimbledon -18.00 Zvezdna vrata, nan. -19.00 Živa -novice -19,15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Mestni fantje, film - 22.30 Živa -magazin - 22.45 Novi nedotakljivi, nan. ■ 23.30 Krila. nan. - 0.00 Pri Addamsovih, nan. - 0.30 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.30 Ponovitev filma -18.30 Smo dobri gospodarji? ■ 19.00 Novice • 19.15 Rezerviran čas - 19.30 24 ur - 20.00X65616 tačke
- 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Kirurgovo srce - 21.45 Rezerviran čas
TELEVIZLJA NOVO MESTO
al
NAGRADE V ČRNOMELJ, LESKOVEC IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 25. nagradne križanke izbral Antonijo Lamut iz Trebnjega, Marijo Scrne iz Leskovca in Branka Čretnika iz Novega mesta. Lamutovi je pripadla denarna nagrada, Semetova in Čretnik pa bosta za nagrado prejala knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 17. julija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 27”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 25. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 25. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SKLEPEC, TREMOLO, RADIKAL, MAK, LAMA, OTONEL, KLADIVO, NB, MACAO, JAILA, ETE, TRAMPER, TITO, AR1LJE, 1NOSIT, DIKA, ČANAK, ANA.
NAGRADNA KRIŽANKA 27
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
HČI
PREROKA
MOHAMEDA
AVTOR:
JOŽE
UDIR
MURUJOČI DEL ELEKT. MOTORJA
LUŽA,
MLAKA
GLAVNI
ŠTEVNIK
IME ŠVED. PESNIKA HANSSONA
BAVARSKI
VOJVODA
VRSTA MOR. ALG
PRIPADNIK
GERMAN.
PLEMENA
CENOVNO IZRAŽEN POTROSEK DEL. SRED., SILE, STORITEV...
PRIPOMOČEK
ZA
TREPANJE
KDOR ROTI
POHORSKI
GRANIT
HROŠČ
ROGIN
TRIOGELNA
KIRURŠKA
IGLA
VEČJA
SKLADBA
EL. ENOTA ZA MOČ
POSUŠENA
TRAVA
OZNAČBA
NA
VRNJENIH
POŠTNIH
POŠILJKAH
SLOVENSKI
TEDNIK
ZELNAT
STOR
DESKRIP-
CIJA
GRŠKI BOG PASTIRJEV
JAPONSKA
DENARNA
ENOTA
JUTRANJI
SVIT
MAGISTER
ARTIUM
OVRATNA
RUTA
GANDHI
INDIRA
MANJŠI
SONČNIK
IZBRANO
OBLEČEN
MOŠKI
IME HUMORISTA GAŠPERIČA
GRŠKI
DIDAKTIČNI
PESNIK
fDTOj
DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, d.d., Mirna
vabi k sodelovanju več sodelavcev
za vzdrževanje polnilnih linij.
POGOJI:
- V. ali IV. stopnja elektro ali strojne smeri, lahko tudi pripravnik.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev in možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas.
Svoje ponudbe pošljite v roku 8 dni na naslov: DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, d.d., 8233 MIRNA, Glavna cesta 34.
V FRANŠIZNI NAJEM ODDAMO TRGOVINE COMING
Uubliana: Dunajska 20, Miklošičeva 38, Rojčeva 24
Postojna: Tržaška55
Ravne na Koroškem: Prežihova 3
SamiaEariflgna: Partizanska 28
Novo mesto: Novi trg 7
Se.yntc.ai Prešernova 3
Trbovlje: Trg revolucije 29a
Zaaorle: Kidričeva 13
Celie: Stanetova 16
6taa.yB.lie; Adamičeva 3a
Interesenti za najem morajo izpolnjevati naslednja pogoja:
- registracija za opravljanje trgovinske dejavnosti (s p. ali d o o.)
- izkušnje v trgovini
Vsebina najema bo natančno objavljena v franšizni pogodbi
Vloge sprejemamo 14 dni po objavi v časopisu na naslov:
Corning d.d., družba za trgovino, Slovenčeva 24, 1001 Ljubljana, s pripisom "Franšiza" Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor. Dodatne informacije dobite na telefonu št: 061/160 40 10.
fo((artia
(jtosupfjej
vabi k sodelovanju
2 peka ali pekinji
za peko kruha in peciva v novem Mercator Centru v Brežicah
Prijave pošljite na naslov:
Pekarna Grosuplje, d.d.
1290 Grosuplje, Gasilska c. 2
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 01/78-66-903.
PODGORJE, d.o.o.
TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA Trubarjeva c. 24, 8310 ŠENTJERNEJ
RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO: KOMERCIALISTA PRODAJE
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
Fakulteta za lesarstvo ali ekonomska fakulteta VI. ali VII. stopnje Znanje dveh tujih jezikov - angleščine in nemščine Obvladovanje zunanje-trgovinskega poslovanja Obvladovanje dela z osebnim računalnikom WORD in EXCEL Državljanstvo RS
Za Kjoraj navedeno delovno mesto bomo z izbranim kandidatom sklenili delovno razmerje za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom).
Vaše ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 (osmih) dneh po objavi na naslov: PODGORJE, d.o.o., Tovarna ploskovnega pohištva, Trubarjeva 24, 8310 Šentjernej, v kadrovsko splošno službo.
Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo.
NA RAŠICI SO PIKALI KOMARJI
RAŠICA - Zelo prizadevni člani turističnega društva Rašica v velikolaški občini, katerega člani so vsi vaščani, so v nedeljo na potoku Rašica pri Trubarjevi domačiji pripravili že drugi komarjev dan. V lovu na komarja - tekmovalci so se morali nanj odpraviti v kanuju dvosedu in ga z roko "sklatiti” v vodo - je sodelovalo 18 parov. Skoraj vsi so uspešno opravili nalogo do zadnje ovire, kije bila precej nad vodo, zato so tekmovalci končali v ne preveč topli Rašici. Prvo nagrado, 30 litrov “komarjeve krvi” (cvička), sta si prislužila Zdravko Šporar in Janko Pugel iz Dobrepolj, na drugo mesto sta se uvrstila domača “komarja” Dejan Pečnik in Roman Jaklič, tretja sta bila Matjaž Klančar in Andrej Lovšin iz Malih Lašč.
Kdo in kaj smo starejši ljudje
Razmišljanje ob članku z naslovom »Starki ukradel torbico s pokojnino« - Za ohranjanje dostojanstva starejših ljudi
ci. Zato so Zveza društev upokojencev Slovenije in nekatere druge humanitarne organizacije dale več pobud za ohranjanje dostojanstva starejših ljudi, državnim organom pa nekatere predloge za doslednejše izvajanje zakonov in programov. Zveza prijateljev mladine in Zveza društev upokojencev Slovenije sta državnim organom poslali predlog, da se pri statusu upokojencev doda še poklic, drugo pobudo so naslovili na Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki naj pripravi zgibanko o pravicah starejših ljudi s področja zdravstva, strokovnim in drugim ustanovam pa so dali pobudo, da je starejše ljudi potrebno nagovarjati kot starejši ljudje in ne s pridevki.
Vladi RS so posredovali predlog, da se v Sloveniji ustanovi strokovni organ, ki bi med drugim pripravljal analize in poročila o potrebah in problemih starejših oseb, predlagal ukrepe za njihovo razreševanje ter spremljal izvajanje zakonom, programov in predpisov, ki zadevajo starejše ljudi. Spremljal naj bi tudi ekonomski in socialni položaj starejših ter predlagal ukrepe za izboljšanje položaja življenja starejših v družinah ali ustanovah, vzpostavil usklajen informacijski sistem in strokovno pomoč izvajalcem programov za starejše ter spremljal negativne pojave in pripravljal ukrepe za preprečevanje zlorab, nasilja in diskriminacije starejših.
A. ŽIBERNA
Izobraževanje na daljavo
Letna šola Ro-CoLoS
NOVO MESTO - Letna šola Ro CoLoS, ki poteka od 3. do 7. julija, je del računalniškega opismenjevanja, v katerega je že od samega začetka vključena tudi novomeška gimnazija. Šola, ki jo pripravlja Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko, MUCH-om in ZOTKS-om, je posvečena novim informacijskim tehnologijam v izobraževanju s poudarkom na multimedijskih tehnologijah. Posebnost letošnje je, daje preko ISDN povezanih kar 10 videokonferenčnih točk na več srednjih šolah in dveh fakultetah, med njimi je tudi Gimnazija Novo mesto.
Okoli 250 udeležencev, večinoma srednješolskih učiteljev naravoslovja, in izbrani dijaki, na Gimnaziji 16 učiteljev in en učenec, v učilnicah dopoldne preko projekcij spremljajo predavanja domačih in tujih strokovnjakov s področja računalništva, v katerih lahko tudi aktivno sodelujejo; popoldne pa se vrstijo delavnice. V letno šolo seje vključila še TV Pika in omogočila prenos predavanj na Internet. Cilj letne šole je prikaz in razvoj možnosti izobraževanja na daljavo, ki bi omogočal dodatno povezavo med univerzo in učitelji srednjih šol ter učitelji in dijaki. "Želim, da bi nastal izdelek, ki ga bomo lahko uspešno uporabili pri pouku, npr. animacija za potrebe geografije, zgodovine, matematike ali biologije,” je povedal strokovni vodja na novomeški Gimnaziji profesor računalništva Krešimir Tomas.
M. K.
OBNOVA JAKLIČEVEGA DOMA
VIDEM-DOBREPOLJE - V občini Dobrepolje bodo začeli z obnovo Jakličevega doma, za katero bo predvidoma porabljena večina sredstev za investicije iz občinskega proračuna za dobo 2 do 3 leta. Občina je zaprosila tudi za dodatno pomoč državo, vendar za sedaj še ni odobrena. V teku je razpis za prvo fazo adaptacije starega dela Jakličevega doma in za postavitev grobega skeleta prizidka, z namenom, da bi naredili enotno streho. Obstoječo kino dvorano in ter gledališče nameravajo adaptirati, v prizidku pa bo prostor za knjižnico, večji prostor za vaje godbe, prostori za Glasbeno šolo ter Klub upokojencev. Na podstrešju sta za sedaj postavljeni stalni razstavi Jakličeva soba in Kmečka hiša, po adaptaciji pa bodo tu svoje mesto dobila tudi dela Franceta Kralja.
Društvo začelo delovati v skromnih razmerah - Med 2. svetovno vojno je razpadlo -
Po vojni zgradili nov dom
Slovesno ob 80-letnici PGD Podpreska
nik, tajnik je bila učiteljica Tilka Pejnovič, blagajnik Anton Janežič, poveljnik pa Stanko Turk, oba iz Podpreske. Kmalu po tej ustanovitvi, pa seje pokazala potreba po večjem domu, ki bi obenem služil tudi v kulturne namene. Pretežno lesenega, so začeli graditi 1950. leta in ga štiri leta pozneje predali namenu. Zanimivo je, da je vse stavbno pohištvo v sorazmerno velikem domu izdelal vaščan, sedaj že pokojni Franc Dulmin.
Tako sta po gradnji dobila več zaleta gasilstvo in kultura. Dom so tekom let dograjevali in utrjevali. Danes v njem pridno telovadijo otroci iz sosednje podružnične osnovne šole. Pridno pa seveda vadijo tudi gasilci, ki dosegajo vidne uspehe na raznih tekmovanjih.
Med sobotnim prisrčnim kulturnim programom, ki so ga pripravili mentorji šole in učenci, seje zvrstilo kar nekaj zanimivih nagovorov, med temj tudi nagovor predstavnika GZ Čabar, ki je večkrat poudaril velik pomen medsebojnega sodelovanja. Alojzu Pantarju, znanemu družbenemu delavcu, ki je že krepko prekoračil osemdeset let, pa so podelili posebno odlikovanje za 60-letni gasilski staž.
Po zaključku proslave, ki jo je rahlo motil dež, so gasilci iz Tršča prikazali napravo, s katero v dobri minuti razrežejo osebni avto v primeru nesreče, gasilci s Hriba pa gašenje gorečega vozila. Praznovanje se je nadaljevalo z veselico, kot se za gasilce in požrtvovalne vaščane, kar Podpreščani gotovo so, spodobi.
A. KOSMERL
ANA ŽAGAR PRAZNOVALA 90 LET - Devetdesetletnico je Ana Žagar iz Gor. Kamene pranovala v sredo, 28. junija. Ob prazniku so jo obiskati in ji čestitali podžupanja Martina Vrhovnik ter predstavniki krajevne skupnosti in Rdečega križa. (Majda Luzar)
K razmišljanju me je spodbudil članek v Dolenjskem listu pod naslovom "Starki ukradel torbico s pokojnino”. Gospe A. F. iz Črnomlja je bilo ob nasilnemu dogodku gotovo težko, naziv “starka” pa je prizadel še množico starejših ljudi, ki tudi v starosti sodimo med občane. Smo starejši ljudje, ki za mlajše generacije, državo in za svoje zdravje naredimo še marsikaj dobrega.
Lansko leto je OZN proglasila za Mednarodno leto starejših in v resoluciji opozorila na nekatera nematerialna vprašanja dostojanstva starejših. Tudi v naši državi je vse več psihičnega, telesnega in materialnega nasilja ter stereotipov nad starejšimi ljudmi, največ nasilja pa je v družinah in bližnji okoli-
Piknik ledvičnih bolnikov Dolenjske
Društvo LBD je tako kot vsako leto tudi letos organiziralo tradicionalni piknik bolnikov, njihovih svojcev, zdravstvenega in zdravniškega osebja, številnih povabljenih gostov in prijateljev društva. Žbrali smo se v Žužemberku na Jasi, kjer sta nas pričakala dež in slabo vreme. Kljub temu smo se piknika udeležili v do sedaj največjem številu. Prijazni domačini gostišča Zupančič iz Žužemberka so nam odstopili gostinske prostore, da smo bili pod streho. Zabava se je začela tako kot vse veselice z dobrim golažem, nadaljevala pa seje s specialitetami z žara in ražnja. Prisotne je prišel pozdravit tudi župan Žužemberka, kije organiziral ogled gradu pod strokovnim vodstvom. Za zabavo in dobro voljo so brezplačno poskrbeli člani ansambla Tonija Verderberja.
Prizadevna članica društva Anica Mežan je poskrbela še za dodatno presenečenje, saj je v zahvalo za organizacijo velikega dobrodelnega koncerta “Dializa 2000” izdelala lepo sliko, ki jo je društvo podarilo glavnemu in odgovornemu za to prireditev - Toniju Gašperi-ču. Vsi udeleženci piknika smo z zadovoljstvom ugotovili, da so taka srečanja potrebna, in sklenili, da se naslednje leto vidimo na drugi lokaciji, mogoče ob lepšem vremenu in še v večjem številu.
ZDRAVKA ŽIŽIČ
PODPRESKA - Na prizorišču pred gasilskim domom v Podpre-ski so se v soboto, 24. junija, zbrali gasilci, ki izhajajo iz vasi Podpreska, Draga, Lazeč, Stari in Novi Kot. Kot gostje so se slovesni paradi, ki jo je vodil poveljnik GŽ Loški Potok Janez Ravnikar, pridružili udeleženci naslednjih društev: PGD Retje, Mali Log, Travnik, Hrib in Trava, vsi iz GZ Loški Potok, iz ribniške GZ so se parade udeležili gasilci iz Prigorice, hrvaška društva iz Čabra, Prezida in Tršč in seveda predstavniki GZ iz Čabra. V paradi so prikazali vsa svoja vozila in del tehnike.
Slavnostni del ali proslavo je s pozdravom vsem ter branjem kronike društva odprl predsednik PGD Podpreska Valentin Janež.
Že v začetku je omenil, da njihov prapor nosi letnico 1915, vendar je bil narejen mnogo pozneje in letnica najbrž ni pravilna. Le malo je verjetno, da bi se društvo osnovalo med vihro prve svetovne vojne. GZ Slovenije ima v svojem registru kot letnico ustanovitve zapisano leto 1920, kije verjetno realnejša, in to slavijo kot leto ustanovitve. ' Iz branja kronike je razvidno, da je društvo začelo delovati v izredno skromnih razmerah. Imeli so samo leseno lopo in preprosto brizgalno. Med drugo vojno je društvo razpadlo že 1941. leta, po odhodu Kočevarjev, ki so pretežno sestavljali članstvo. Ponovno je bilo društvo osnovano 1946. leta. V prvem povojnem odboru so bili: Franc Turk iz Lasca kot predsed-
Alojz Puntar sprejema visoko odlikovanje. (Foto: A. K.)
ŠKOF GLAVAN MAŠEVAL VSOTESKI - Soteščani so svojega rojaka, novega škofa Andreja Glavana, ki je škofovsko posvečenje prejel na binkoštni ponedeljek, sprejeli z vsemi častmi. Farani so pred domačo cerkvijo sv. Erazma postavili velik mlaj, pred nedeljsko mašo 2. julija pa ga je v imenu domačinov pozdravil Ivan Gimpeij. Evharistično bogoslužje je ob pomoči župnika Andreja Severja vodi! škof Andrej Glavan, kateremu so rojaki ob tej priložnosti podariti cvetje in sliko njegove rojstne vasi Soteske, slovesni dogodek pa sta obogatila cerkveni in otroški pevski zbor. (Foto: S. Mirtič)
SVETA DRUŽINA - Lojze Peterle, slovenski zunanji minister, je v Velikem Orehku pri Novem mestu L julija popoldne odkril kip Svete družine. Kip, ki je delo Staneta Kolmana, stoji v bronastem izvirniku na Brezjah na Gorenjskem, kipar ga je nekoliko obdelal in tako nastalo kopijo so postavili, kot rečeno, v soboto v župniji Stopiče. Dogodku so prisostvovali med drugimi še apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof msgr. Edmond Farhat, rojak iz Orehka p. mag. Ciril A. Božič OFM - rektor in gvardijan na Brezjah, podžupanja novomeške občine Martina Vrhovnik in podžupan občine Radovljica Andrej Kokot. Kip je blagoslovil msgr. Farhat. Ob odkritju, ki je torej potekalo v navzočnosti visokih predstavnikov cerkvene hierahije in tudi diplomatskega življenja, so govorniki poudarili izjemen pomen družine. (Foto: M. L.)
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
REPUBLIKA SLOVENIJA
ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija URAD ZA PROSTOR
Služba za posege v prostor republiškega pomena
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo temelja 'n postavitev rezervnega transformatorja GT3 v NEK, investitorja NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO, p.o., Vrbina 12, Krško, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
1- da bosta osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo temelja ln Postavitev rezervnega transformatorja GT3 v NEK in Poročilo 0 vplivih na okolje NE Krško - zamenjava in postavitev rezervnega transformatorja GT3, ki gaje v juniju 2000 pod št. IJS DP-8257 izdelal inštitut Jožef Stefan, EC SEPO, Ljubljana, javno predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostoru:
Kulturnega doma Krško, Mala dvorana, Trg Matija Gubca 2 od 6.7.2000 do 21.7.2000, vsak delovni dan med 7. in 15. uro,
2- da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja
NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO, p.o., Vrbina 12, Krško, opravljena
dne 20.7.2000 ob 12. uri v prostoru Kulturnega doma Krško, Mala dvorana,
Trg Matija Gubca 2
2- da se mnenja in pripombe lahko v času javne predstavitve vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostoru Kulturnega doma Krško, Mala dvorana, Trg Matija Gubca 2 ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do 21.7.2000, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi.
Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. inž. arh.
SVETOVALKA VLADE
POVZETEK S SKLEPNO OCENO
Projekt postavitve in zamenjave transformatorja GT3 je z vidika varstva okolja utemeljen. Ugotovitve kažejo, da bo vpliv projekta na zunanje okolje tako majhen, da ga ne bo možno identificirati znotraj sedanjih nivojev na meji NEK.
Postavitev rezervnega transformatorja GT3 z kasnejšo zamenjavo starejšega transformatorja GT2 oziroma GT1 ob remontu leta 2001, ob dvigu moči bo znižala tveganje zaradi izrednih dogodkov, kar dodatno in pomembno opravičuje ta del projekta, zmanjšala pa se bo tudi izpostavljenost sevanju okolja in delavcev ob rednem obratovanju elektrarne in ob vzdrževalnih delih.
Projekt bo povzročil sprejemljive kratkotrajne spremembe v organiziranosti okolja v času pripravljalnih del, kot so transport transformatorja, montaža in zamenjava.
• Vsako prizadevanje za svoboden in samostojen jezik neke kulture pomeni boj za dostojanstvo misli in identiteto duha.	P. PALAVESTRA
• V nekaterih slabih knjigah manjkajo trije pogoji: ne pripovedujejo nobene zgodbe, v njih ni nobene strasti in niso v resnici povezane s pisateljem.
I. B. SINGER
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
Ob izgubi najinega ljubega sina
LUKA PRAŠNIKARJA
iz Šentjerneja
se iskreno zahvaljujeva vsem, res vsem, ki ste naju tolažili, sočustvovali z nama in na tak ali drugačen način pomagali. Še posebej hvala njegovi generaciji, ki seje tako lepo poslovila od njega.
Starši in sestrica
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek
ALOJZIJ FLAJS
iz Hinj pri Šentjanžu na Dolenjskem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti, kolektivu Jutranjke, DSO Trebnje, OŠ Grm, 14. 1NŽB, Zdravstvenemu domu Krmelj, dr. Senici, KS Šentjanž, ZB Sevnica, pogrebni službi Novak, govornikoma g. Slapšaku in g. Štruklju ter pevcem iz Mokronoga. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Nepozaben izlet
KOT, BREZJE - Odbor krajevne organizacije Rdečega križa Kot-rezje je za starostnike s tamkajšnjega območja pripravil lep in pe-er izlet. Poln avtobus starostni-ov si je najprej z zanimanjem ogledalo tovarno Iskra, njene prodore, stroje in delovna mesta, nato so se odpravili proti Trdinovemu vrhu. Vožnja je bila zelo prijet-a’ pa ne le zaradi sence mogočnega gozda, skozi katerega je spelja-a ozka pot, na avtobusu je bil tudi arni°nikar, ki je z igranjem in Pesmijo popestril njihovo druže-Je. Za dobro in udobno počutje Pa so vseskozi skrbele tudi pred-I nica krajevne organizacije Tat-ana Jakša in ostale aktivistke Kc*ečega križa.
Ustavili so se pri Gospodični, si alce pretegnili ude in se osvežili Pijačo, nato pa pot nadaljevali do rdinovega vrha. Z občudovanjem 0 opazovali tamkajšnjo bogato na-avo in oddajniški stolp na vrhu.
et so zaključili v Črmošnjicah, Jer je starostnike pričakal semiški jUpan Janko Bukovec. V Iskrinem °mu so jih postregli z dobro ve-erjo, veselo druženje pa je trajalo Se dolgo v noč.
M.PLUT
študijski krožek oblikovanja gline
Novo MESTO - Osem nav-a senih amaterk se je od febru-Ja do začetka junija v novo-eskem Razvojnoizobraževal-em centru udeležilo 30-urnega .. ijskega krožka iz oblikovanja ^ 'ne. p0(j vodstvom Mojce Ra-'c so spoznale vrste gline, pripo-.P^e za delo in način krasenja 'nenih izdelkov, seveda pa so nevilne tudi izdelale. Tako so astale skodelice, vaze, šatulje, tunike ure’ nekatere so se lotile s0 ‘zdelave figur, poskusile pa , ' ludi delo na vretenu za obli-ovanje glinenih posod. Izdelki avr k°nca meseca na ogled v 1 Dolenjske banke na Seidlovi cesti.
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.	—
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas!
(M. Kačič)
Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustil maš
ANTON KRAŠEVEC
Hvaležni smo vsem, ki ste ga imeli radi, mu darovali cvetje in sveče ter mu izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za pomoč in oporo v času njegove bolezni, še posebej osebju Nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice. Hvala govornikom za ganljive besede slovesa.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje ne umre, le v prsih nam presahne skrivnost ljubezni.
(sin)
V 90. letu življenja se je od nas molče poslovila naša mama in babica
KAROLINA ŠKOFLJANEC
Brege 2, Leskovec pri Krškem
Njene ustnice so vsak dan v kotu sobe šepetale molitev kakor zrelo žito na polju svojo pesem večnosti. Zdaj so utihnile pod težo zemlje, ki ji je porajala sanje in jo osrečevala z lepoto cveta in plodov z domače njive. Ko ni več zmogla na polje, so sanje še naprej prihajale k njej v srce tudi v nočeh, ki jih je na jesen življenja preživela v Ljubljani. Bile so plačilo za opravljeno delo, za ljubezen do zemlje, za mladost, neizpolnjene želje, za prezgodnjo smrt moža in dveh otrok, njih bolezen in solz bolečino. Hvala vsem, ki ste ji bili v oporo na življenjski poti, vsem sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem, usmiljenim sestram v Ljubljani, Nevrološki kliniki v Ljubljani, bolnišnici Brežice za uspešno operacijo v letu 1990, Domu starejših občanov v Krškem, župniku za opravljen obred, pevcem iz Brežic in vsem, ki ste se še zadnjič od nje poslovili na pokopališču v Leskovcu, izrazili sožalje in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalgjoči: hči Zalka z družino, sin Ivan, vnukinja Špela ter ostalo sorodstvo Krško, 28.6.2000
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil oče, dedek in pradedek
RUDOLF SIMONIČ
iz Novega mesta, Šegova 9
Hvaležni smo vsem, ki ste ga imeli radi in mu izrazili spoštovanje na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sodelavcem, prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto za pomoč med njegovo boleznijo, pevcem, izvajalcu žalostinke in tovarišu Franciju Šaliju za lepe poslovilne besede.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi najine ljube mame
HEDE
KOVAČIČ
iz Gradca v Beli krajini
se zahvaljujeva vsem, ki so najino mamo imeli radi in jo spoštovali, ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hčerki Nataša in Mira z družinama
Gradac, 3.7.2000
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
ANTON
ZBAČNIK
iz Novega mesta, Nad mlini 3
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in vsemu medicinskemu osebju novomeške Interne bolnišnice, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani. Še posebno se zahvaljujemo družini Milankovič in družini Marjan.
Žalujoči: žena ljubica in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Življenje teče kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat, svak, stric in boter
FRANC VRČEK
Ravno 17, Raka
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Žičkar, pevcem za zapete žalostinke, DU Raka, dr. Jagičevi iz ZD Krško ter sodelavcem in stanovalcem Doma starejših občanov Krško in Mercatorju Dolenjske, enota Podmornica.
Žalujoči: vsi njegovi
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto "S 068/33 70 200
delovni čas: NON STOP
£T_p/T\	"d)	"žj	WMi3	7Z/A "y ffl/A TEDENSKI K0LEDAR * KIN0 • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO
LjL-I/LjUvJ \J LnACJ Z-J/AA1JuULU_1lAA POSEST « PREKLICI • PRODAM • RAZNO » SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 6. julija - Bogomila Petek, 7. julija - Ciril, Metod Sobota, 8. julija - Spela Nedelja, 9. julija - Veronika Ponedeljek, 10. julija - Ljubica Torek, 11. julija - Olga Sreda, 12. julija - Mohar
LUNINE MENE
8. julija ob 14.54 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 6.7. in 7.7. (ob 19. uri), 8.7. in 9.7. (ob 19. in 21. uri) ter 10.7. in 11.7. (ob 21. uri) ZF film Misija na Mars. 6.7. in 7.7. (ob 21. uri) ljubezenska drama Konec afere. 12.7. (ob 21. uri) drama Hišni red.
DOBREPOLJE: 9.7. (ob 15. uri in 20.30) ameriški film Hurikan.
ČRNOMELJ: 7.7. in 8.7. (ob 21. uri) komedija Notting Hill. 9.7. (ob 19. in 21. uri) film Fantje ne jočejo.
KOČEVJE: 10.7. (ob 20. uri) ameriški film Hurikan.
KRŠKO: Od 7.7. do 9.7 (ob 20. uri) ljubezenska drama Konec afere.
METLIKA: 7.7. (ob 21. uri) film Fantje ne jočejo. 9.7. (ob 21. uri) komedija Notting Hill.
NOVO MESTO: Od 6.7. do 12.7. (ob 19.30) film Stigmata. Od 6.7. do 12.7. (ob 21.30) film Čarovnica iz Blaira.
RIBNICA: 8.7. (ob 22. uri) ameriški film Hurikan.
VELIKE LAŠČE: 8.7. (ob 20. uri) ameriški film Hurikan.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 8. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center od 7. do 19. ure; Market Smrečnikova
od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7,30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar 'v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Brežice: do 13. ure: Market
• Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
V nedeljo, 9. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
Od 8. do 11.ure: Samopostrežba Ločna, Market Drs-ka, Market Smrečnikova
od 7. do 13. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13, ure: market Saša, K Roku od 7, do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do	19.	ure:	trgovina Žepek, Ragovska
od 8. do	11. ure:	market Maja, Bučna vas
od 8. do	12.	ure:	trgovina Cekar v BTC, Bučna	vas
od 8. do	12.	ure:	samopostrežba Azalea, Brusnice
od 8, do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12, ure: pekarna Malka Žužemberk, proda-
• Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
• Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
• Trebnje: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
• Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
• Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
• Semič: od 7.30 do 10.30: Market
• Brežice: od 8. do 13, ure: Market
IMP LIVAR, d.d.
IVANČNA GORICA
največja livarna v Slovenijii z ambicioznimi načrti za prihodnost,
išče novega sodelavca za delovno mesto
1. VZDRŽEVALEC ELEKTRONIK
lokacija Črnomelj
• končana V. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri (elektronik)
• obvladovanje dela s programiranimi napravami
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas 12 mesecev, z možnostjo podaljšanja, s trimesečnim poskusnim delom in s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov IMP LIVAR, d.d., KADROVSKA SLUŽBA, Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku.
i.
flMNIf
J
T
I
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pave! Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev: naročnina ;a 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis s.JOO tolarjev, v Lent oglacm oz. rarpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto. 970-7I0O-44O5/9.
Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/ 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
07/39 30 540
	
KMETIJSKI STROJI	POSEST
TRAKTORTV, malo rabljen, dobro ohranjen, 600 delovnih ur, poceni prodam. B (068)45-413.	1829
POTOPNI HLADILNIK prodam. B (068) 79-670.	I857
TRAKTOR ZETOR 6245. letnik 199I. registriran, prvi lastnik, prodam. B (068)73-119 ali (041)358-147.	1879
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 2.0 i, letnik 1993, vsa oprema, prodam ali menjam, in scuter Italjet race, 50 ccm, letnik 1997, lepo ohranjen, prodam. S (041)628-851.	1049
CITROEN XSARA, letnik 1998, rdeč, 40.000 km, zadnji spojler, prodam. Poleg dam še 4 gume Michelin.tr (049)268-394.	1836
PASSAT CL, letnik 1993, prodam. B (041) 684-216.	1856
R 4, 10.000 km po generalni, v zelo dobrem stanju, prodam za 50.000 SIT. B (068)376-330.	1858
R 5 E1VE, letnik 1994, 40.000 km, prodam. B (068)23-107.	1859
AUDI 100 quattro, letnik 1992, prodam. B (0609)628-947,	1866
K1A SPORTAGE MRDi 2.0 16 V, letnik 1998, prodamo za 2.500.000 SIT. Avto-hit, B (068)376-490.	1872
R CL10 1.2 RN. letnik 1994, prodamo za
660.000 SIT. Avto hit. B (068)376-490. 1873
MB 1213 kesonar, letnik 1981 ugodno prodamo. Avto hit, B (068)376-490.	1874
CITROEN AX 1.1 caban, letnik 1992, 5V, prodamo za 420.000 SIT. Avto hit, B (068)376-490.	1875
AUDI 100 2.3 E, letnik 1992 prodamo. Avto hit, B (068)376-490.	1876
R 19 LIMITED, letnik 1995, odlično ohranjen, prodamo. Avto hit, B (068)376-490.
GOLF D, letnik 1990, 115,000 km, prvi lastnik, servisna knjižica, prodam. B (068)347-082.	1885
CLIO 1.2 R1Č1V, letnik 1999, registriran do 9/00, prva lastnica, klima, kovinsko rdeč, samo 1045 km, prodam za 1.790.000 SIT B (041)253-919.	1887
GOLF JX D, letnik 1988, karamboliran, vozen, registriran do 1.2.2001, prodam za
250.000 SIT. B (068)325-840.	1869
POHIŠTVO
STAREJŠE POHIŠTVO, masivno, mahagonij lak, 2 omari, 2 kavča, mizica, prodam po simbolični ceni (15.000 SIT). B (041)253-919.	1893
KUHINJO MARLES, staro 13 let, mizo in stole ter hladilnik ugodno prodam. B (068)341-585.	1832
Podjetje Gramat Gril, d.o.o., daje v najem v enoti Sela Dolenjske Toplice tri pisarne s predprostorom v izmeri 60 m2, družinsko stanovanje v izmeri 115 m2, dva samska stanovanja, vsak v izmeri 20 m2, ter poslovni prostor s sanitarijami, primeren za storitveno obrt ali gostinstvo s teraso, v izmeri 40 m2. Iščemo sodelavca za keramični salon, z možnostjo samostojnega prevzema. Informacije na naslov: Gramat Gril, d.o.o.
Rožna dolina 9, 1290 Grosuplje ali na telefon 061/763-363.
$ SUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
ZAPOSLIMO
DIPLOMIRANO
EKONOMISTKO
za področje trženja Od kandidatk pričakujemo večletne delovne izkušnje na področju trženja, komunikativnost in poznavanje osnov računalništva.
Nastop dela: september 2000. Ponujamo visok, stimulativni OD, možnost uporabe službenega vozila ali najemniškega stanovanja v Ljubljani.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
PAY CONSULTING, d.o.o., Prušnikova 106,1210 Ljubljana.
ŽENITNE PONUDBE
MOŠKI želi spoznati žensko pri petdesetih za skupno življenje. B (068)47-394, zvečer.
29-LETNO osamljeno dekle bi rado spoznalo resnega fanta za skupno življenje. ® (090)42 17, od 17. do 22. ure.	>862
ZAZIDLJIVO PARCELO (pašnik), 24 a 84 m2, v Trbinski gori, prodam. B (068)47-773. ZIDANICO z vinsko kletjo, vinogradom in travnikom, na Mladi Gori nad Trebnjem, v skupni površini 1613 m2, prodam. B (041) 434-867.	1864
LESEN SENIK, 8 x 6 m, in kovinsko garažo, 7.5 x 4.5 m, prodam. B (041 )246-747.	1878
MLAJŠI smrekov gozd, cca 50 a, v Dolenjskih Toplicah prodam. B (068)65-187.	1884
NA LEPI LOKACIJI (Lubanec pri Uršnih selih, 6 km od Dolenjskih Toplic) prodam parcelo, 2500 m2 zemlje, od tega 1000 m2 vinograda, in staro zidanico. Na parceli je voda, asfalt, telefon in elektrika. Možna je zidava nove zidanice. B (068)66-665.
STAREJŠI HIŠO, delno obnovljeno, CK, 3 km iz Novega mesta, prodani. B (041)213-05L	1891
PRODAM
DOLENJCI! Klopotec bo popestril vaš vinograd! B (041)929-654.	1830
VINO, trškogorski cviček, ugodno prodam. B (068)326-802, po 20. uri.	1837
OTROŠKI kombiniran voziček prodam. B (068)324-993. '	1855
SADJEVEC ugodno prodam. B (068)85-644.	1865
VEČJO KOLIČINO balirane slame prodam. B (041)746-750.	1881
VRTNO GARNITURO (mizo in 2 klopi), iz masivnega hrasta, različnih dimenzij, prodam. B (041 >524-549.	1882
ALU PLATIŠČA, 15 col, za audi in VW plus 4 gume 205/60-15 prodam. B (07)30 79 538. DRVA, metri, bukova, kalana, lahko tudi razžagana, prodam in dostavim na dom. B (041 >693-219 ali (041 )205-440.	900
RAZNO
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (063)451-082.	1329
DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko BPH Medvešek Pušnik, Mercator center Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e. B (068)39-30-262.	1616
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. B (068)44-662 ali (041)710-963.	1713
VAS ZANIMA USODA? Potrebujete pogovor ali nasvet? Pokličite! B (090)46-52,156 SIT/ min.	1729
5- POSTELJNI turistični apartma v Kopru, blizu morja, oddam. B (05)628-4636. 1831 PRIZNANI JASNOVIDEC vam pomaga rešiti vaše težave, napoved prihodnosti. B (031 >557-314 ali (064)624-339.	1838
OBVEŠČAMO VAS, da je trgovina Mateja zopet odprta na novi lokaciji v trgovskem centru Hedera, kjer vam še vedno nudimo vse za otroke z 20 % popustom.	1839
ZELIŠČAR - zeliščno zdravilo Grenin trajno odpravi simptome želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni ledvic, mehurja in hemeoro-idov.B (041 >886-345.	1841
MLAJŠE DEKLE za pomoč v gospodinjsrvu iščem. Stanovanje in vsa oskrba v hiši. Plačilo po dogovoru. B (064)411-753.	1850
V NOVEM MESTU najamem gostinski lokal. B (068)325:840.	1868
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 040/ 202 868
SLUŽBO DOBI
DEKLE dobi honorarno zaposlitev za delo v strežbi v bistroju AS na Otočcu. B 041 /730-151.
NATAKARICO in KUHARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici. Možnost stalne zaposlitve. B 041/628-385.
AVTOMEHANIKA redno zaposlimo. Pogoj: odslužen vojaški rok. Zaželjene delovne izkušnje. Pooblaščeni Peugeot servis Milan Velkavrh, Prečna 79, Novo mesto, B (07)334-8510.	1853
ZA DELO v športni trgovini v Novem mestu iščemo poslovodjo in prodajalca. Ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: Šport extreme, d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana. 1835 ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu, okolici, Sevnici in Krškem za trženje oglasov v P1RS imenikih. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Litijska c.^8, Ljubljana. B (041)746-823.	1854
NATAKARICO za pomoč ob vikendih za delo v okrepčevalnici iščem. B (041 >584-636.
STANOVANJA
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Ul. Slavka Gruma, 63 m2, naprodaj. B (041 )833-386.	1840
STANOVANJE 80 m2 opremljeno, oddam B (040)282-744.
GAROSNJERO v centru Novega mesta, 36 m2, oddam v najem moškemu. B (061)7806-088.	1842
OBNOVLJENO dvosobno stanovanje ugodno prodam. B (068)326-892.	1843
V NOVEM MESTU oddamo trisobno stanovanje, CK, telefon, vrt. B (041 >581-038. 1851 STANOVANJE, 45 m2, v Novem mestu, oddam. B (068)33-46-013.	1863
DVOSOBNO STANOVANJE v centru Novega mesta, neopremljeno, najamem. B (068) 323-974 ali 326-568, zvečer.	1870
V NOVEM MESTU, Šegova ul., prodamo
trisobno stanovanje, 73 m2, drugo nadstropje, obnovljeno. B (0609)622-531.	1880
TRISOBNO STANOVANJE, 83 m2, v Novem mestu, Smrečnikova ul, visoko pritličje, odlična lokacija, CK na plin, prodamo. Možnost odkupagaraže.B(068)28-4l7. 1889
V NOVEM MESTU najamem enosobno ali dvosobno opremljeno stanovanje v bloku, z dvomesečnim predplačilom. B (041 >781-396. ENOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, CK, v novejšem bloku v Metliki oddam. Šifra: Pošten plačnik.	1828
ŽIVALI
MLADEGA KUŽKA, mešanca, črne barve, oddamo ljubiteljem živali. B 07/3930 945.
MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja-prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič. Otovec, Črnomelj. B (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova. ® (0608)67-587 in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, B (068)84-111.	I711
BELI PIŠČANCI, stari 4 tedne, bodo v prodaji 20,7. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, W (041)708-671 ali (068)44-389.-	>823
BREJO KRAVO in telico, sivi, prodam. ® (068)30 87 608.	i82"
TELICO SIMENTALKO, brejo, prodani. ® (068)33 28 062.	>833
RJAVE JARKICE, ki že nesejo, prodajamo-B (07)3499 570.	'844
BIKCA SIVCA, strarega 7 mesecev, prodam-B (068)65-268.	I845
ČRNO-BELO TELICO, brejo 8 mesecev, ter 2 kravi prodam. B( 068)30 73 180.	I847
TELICO SIMENTALKO, staro 15 mesecev, in teličko simentalko, staro 8 tednov, prodam-B (031 >845-114.	I848
RJAVE in grahaste jarkice pred nesnostjo ter težke bele kokoši prodajamo. Ramovš, Šentrupert, B (068)40 189 ali (041)542-756, l849 VEČ ujahanih konjev za šport in rekreacij0 prodam. B (064)631-618 ali (031)664-876. KRAVO SIVKO s teletom - bikcem, starim 5 tednov, prodam. B (068)45-543.	I88
MLADE KOZLIČKE prodam. B (068)81; 644.	I861
TELIČKO, staro 14 dni, prodam. B (068)89-377.	I883
BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. B( 041)876-091.	I888
MLADO KRAVO s teličkom in 3 breje telice prodam. B (068)30 71 519 ali (041)859-091-KRAVO SIMENTALKO z. drugim teletom (teličko), prodam. B (07)30 73 750.	I892
TELICO SIMENTALKO, brejo, prodam, ® (068)30 71 577.	I887
X°
O ZQ
rt
■ f
0/cev \1'
•B 068/324-377
OBVESTILO
Podjetja, organe, organizacije, skupnosti, delovne ljudi in občane obveščamo, da bo po sklepu Občinskega sveta Občine Mirna Peč z dne 27.6.2000 v času od 10.7.2000 do 10.8.2000 potekala
JAVNA RAZGRNITEV
osnutka
sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 2000
ter
srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 1990 ZA OBMOČJE OBČINE MIRNA PEČ
Osnutek dokumenta bo razgrnjen:
• v prostorih Občine Mirna Peč. Trg 2, Mirna Peč (ogled je možen v ponedeljek in petek od 7. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure), od 10.7.2000 do 10.8.2000.
Do konca javne razgrnitve lahko občani, organi, organizacije, podjetja in društva podajo svoje pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve, ali pa jih pošljejo Občini Mirna Peč, Trg 2, Mirna Peč. Obvestilo o času in kraju javne obravnave bo naknadno objavljeno v Dolenjskem listu. Na njej bosta naročnik in izdelovalec dokumenta le-tega obrazložila in prisotnim dajala pojasnila.
Vljudno vabljeni!
OBČINA MIRNA PEČ
Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti!
SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO, KOZMETIKO IN ZDRAVSTVO LJUBLJANA, Zemljemerska 5
razpisuje vpis v program
kozmetični tehnik - izobraževanje odraslih
Pogoj za vpis dokončana:
- štiriletna srednja šola,
- triletna srednja poklicna šola - program frizer Razpisanih je 32 vpisnih mest.
Rok za prijave je do 15. septembra 2000.
Informacije: 01/300-72-40 od 8. do 13. ure vsak dan.
Krvavec
104,5
Kum
105,9
stanovanjsko naselje
BA Maestro - nova bančna kartica tekočega računa Dolenjske banke
V Dolenjski bunki, d. d.
zamenjavo
storili bančnih kartic tekočega računa z novo kartico DA Maestro.
ILENJSKA BANKA d. d.
mmk
sn.
Kartica BA Maestro Dolenjske banke, d. d. je nova bančna kartica tekočega računa, ki v sebi združuje lastnosti
• bančne identifikacijske kartice
• kartice za poslovanje na bančnih avtomatih in
• debetne plačilne kartice BA Maestro.
Nova bančna kartica tako omogoča
• identifikacijo imetnika tekočega računa pri čekovnem poslovanju
• uporabo bančnih avtomatov za dvig gotovine, polog gotovine, plačilo položnic in računov ter vpogled v stanje tekočega računa
• dvig gotovine v banki ter
• plačilo blaga in storitev na vseh prodajnih mestih, ki so opremljena s POS terminali in označena z znakom BA ali Maestro.
Za dodatne informacije v zveziz izdajo in poslovanjem z novo kartico se lahko oglasite t> vaši matični enoti banke, ali obiščete spletne strani Dolenjske banke, d. d. na naslovu httpdlwww.db-nm.si.
Prodajni center podov
pcppureber;
PARKETARSTVO
TELEVIZIJA novo mesto
s Trdinovega vrha Ati na kanalu ^ I
eri ocea
- * ^
HTNES* - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827
„	SPOŠTOVANI	KUPCI
Obveščamo vas, da trgovina Beti, Tovarniška JrAadt M M 2, Metlika, zaradi adaptacije od 10.7.2000 ■	dalje posluje na novi lokaciji, in sicer
v centru Metlike, CBE 51, bivša trgovina ITI e t I i k 3 Mercator OBLAČILA (stara avtobusna postaja).
Se priporočamo!
www.renault.si
DOLENJSKA
BANKA
I
LAVRICA
Na mirni lokaciji na Lavrici prodajamo nove stanovanjske enote v vrstnih hišah, velikosti od 44 do 103 kv. m (2-, 2,5-, 3- in 4-sobne), vseljive letos in prihodnje leto. Na gotova in takoj vseljiva stanovanja vam nudimo 7-odst. POPUST. Cena za kv. m stanovanjske površine že od 256.000 do 308.000 SIT.
Prodaja: REALITY, KRANJ, d.o.o.	SKB NEPREMIČNINE a LEASING, d.o.o.
Drenikova 17, Lj.	.4	,,,)	..<rj	Slovenska c. 54, Lj.
Tel. 01/519-404)0	J , ||lj J «
01/505-24-83	|||l™ PHlIl™ Tel. 01/471-61-20
01/505-84-49	1	01/433-53-70
I07-5 MLlz UkčV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
RENAULT CLio
Postregli vas bodo s: Picami
hamburgerjem 9iricami pomfritom sladoledom ledeno kavo sadnimi kupami 'n raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878 Vabljeni!
dolenjski UST
tutLitičntSi aijenCLjCL
Za katalog pokličite 068/321 115
dolenjski list
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
•«....
I C E
na 88,9 in 95,9 MHz
PIAVA LAGUNA
Cc krenete takoj na pot m se do konca julija oglasite v najbližjem prodajno-servisnem salonu Renault, ga boste z lahkoto osvojili. Clio Ocean bo namreč vas Že za osvežujočih 1.537.000 tolarjev. Če pa ciljate na Clia s 5 vrati, boste prišli do svojega Oceana že za 1.621.000 tolarjev. Ponudba	velja	samo do
31. julija. Vabljeni!
Renault Clio.
Svet je njegovo mesto.
NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV
Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas od I. do 28. julija.
Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki (s satelitskimi programi), direktnimi telefoni in sušilci za lase!
Dnevna najemnina apartmaja za 4 osebe že od 137 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika.
V vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj.
Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli ****: Laguna Park, Laguna Materada, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami.
Cena polpenziona po osebi na dan že od 65 DEM!
V hotelih kategorije **: paviljoni Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin cena polpenziona po osebi dnevno že od 44 DEM!
V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane
samopostrežne bife restavracije!
POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa znaša 1,90 DEM po osebi na dan! Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. do 18. leta pa samo 50%! Informacije pri agenciji vašega zaupanja ali pa pri PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410 136, 410 101 fax: 00 385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr
PORTRET TECjA TE d IN A
Daniel
Malokdo med nami še ni slišal za nabritega Krjavlja, ki je hudiča na pol presekal. Precej k priljubljenosti Jurčičevega lika iz Desetega brata prispeva gotovo tudi 46-letnipredsednik kulturnega društva Ivan Cankar iz Velike Loke, Daniel Barle, ki niti ne šteje več, kolikokrat je odigral Krjavlja ob različnih prigodah in priložnostih, skoraj v vsakem kotičku dežele na sončni strani Alp.
Tako ga Sobočani ali pa denimo Koprčani bolj poznajo kot Krjavlja kakor pa Barleta, sajjim je znal Daniel izvabiti obilo prisrčnega smeha z imenitno upodobitvijo literarnega junaka. In prešernih trenutkov si vsak lahko le želi, da vsaj takrat odrine od sebe vsakdanje skrbi. Zato ni naključje, da podeželska kulturna društva raje posegajo po komedijah kot po zahtevnejših delih, saj ni lahko dobiti dovolj ljubiteljskih igralcev saj imajo ti pravzaprav edino priznanje za svoje prizadevanje, če je primeren odziv občinstva. Zato se ne le Barletu, ki pri društvu v Veliki Loki tudi režira in z veliko truda postavlja na odrske deske razna dela, zdijo težko sprejemljivi kriteriji gospodov v Ljubljani, ko ob srečanjih (s tekmovalnim pridihom!) amaterskih gledaliških skupin v isti koš vržejo te in polpoklicna gledališča. Barle je bil namreč organizator I. srečanja dolenjskih, belokranjskih in posavskih gledaliških skupin v trebanjski občini (gostitelji drugega
bodo Novomeščani) in se mu zdi za malo, da so Ljubljančani za Linhartovo srečanje od petih izbrati 4 (pol)poklicna gledališča. “Za vsako uprizoritev novega dela oz. predstave moramo vaditi okrog 4 mesece dva-trikrat tedensko. Morali bi dobiti koga, ki bi se pri društvu ukvarjal samo s sceno. Zdaj sem bolj ali manj sam za vse, od razsvetljave do kostumov. Vlogo Krjavlja jemljem tudi kot nekakšen ventil po napornem delu z mladimi,“ razlaga Dane Barle, po poklicu elektrotehnik, sicer pa učitelj praktičnega pouka v novomeškem šolskem centru.
Dolga leta se je kot Krjavelj pojavljal v Modri kroniki Slavka Podboja, zdaj s Slavcem še občasno sodeluje, vlogo oz. besedilo pa prilagaja občinstvu, dogodkom in času. Tako si rad “sposodi" zlasti kakšnega domačega ali “uvoženega "politika, posebej, če ga opazi med občinstvom. Pri tem skrbno pazi, da ni žaljiv. Krjavelj vedno razdere kakšno, da še tako resen poslušalec ne more ostati ravnodušen.
Prvič je stopil na odrske deske bolj po naključju v Miklovi Zali, ki jo je leta 1972 režiral v Veliki Loki legendarni dolgoletni režiser Ludvik Bizjak iz Mrzle Luže. “Prijatelj Tone Marolt me je vprašal, ko sva šla iz službe, če bi igral. Dobil sem vlogo Vinka, in ker sem si besedilo hitro zapomnil, je bil to moj krstni nastop," se spominja Dane. Potem je prišel na vrsto za uprizoritev zanj nekako usodni prvi slovenski roman Deseti brat s Krjavljem, koso vsi ugotavljali, da so mu humorne vloge pisane na kožo. Ko je začel s trebanjskim kulturnikom, odličnim recitatorjem Jožetom Falknerjem, nastopati z Obrščakovimi napitnicami, je še bolj prisluhnil dolenjskemu narečju. Za njegovo ljubiteljsko delo ima razumevanje žena Branka, ki tudi sama sodeluje pri delu društva. To pozimi težko dela v neogrevani dvorani. Sinova - Sašo končuje fakulteto za šport, mlajši Dane pa je v L letniku pedagoške akademije - pa imata svoje interese.
PAVEL PERC
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Na kopanje v Baško 15. julija
Julijski izlet bo nekaj posebnega, ker bomo soboto, 15. julija izkoristili samo za kopanje na otoku Krku, in sicer v Baški, največjem turističnem središču otoka.
Z novomeške avtobusne postaje bo odhod ob 6. uri.
Predvidoma ob 17. uri bo odhod proti domu, postanek za večerjo v prijetni domači gostilni in prihod domov v poznih večernih urah.
Ne pozabite na veljavni potni list ali osebno izkaznico, pa kakšen sendvič in pijačo!
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 4.800 tolarjev, za ostale pa 5.500 tolarjev. Zadnji rok za prijavo je ponedeljek, 10. julij, na tel. številkah:
068/321-115, 325-477
Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST
MAN/*
tuuitičntz tZ.(jencLjCL
Čez noč poginilo 6 ton postrvi
V Drobeževi ribogojnici pri Šentjerneju zaradi pomanjkanja kisika poginile postrvi - Krivo nedovoljeno črpanje vode za zalivanje Čez noč poginilo 6 ton postrvi zelenjave - Ob dveletni zaslužek
PRAZNIK HARMONIKE NA RATEŽU
RATEŽ - Tradicionalna prireditev Praznik harmonike na Ratežu bo v nedeljo, 23. julija, pri gasilskem domu. Udeleženci sc bodo pomerili na tekmovapju za zlato harmoniko Ljubečne in nagrado Rateža. Dopoldanski del se bo začel ob 9. uri, popoldanski pa ob 15. uri. Prijaviti se bo moč uro pred pričetkom tekmovanja.
GORENJA GOMILA - V noči od nedelje na ponedeljek je v ribogojnici Draga Drobeža v Gorenji Gomili pri Šentjerneju poginilo 5.000 do 6.000 kilogramov postrvi. Drobež za to katastrofo, ki mu je čez noč pobrala dveletni zaslužek, krivi črpanje vode iz potoka Pendirjevka za zalivanje kmetijskih površin, zlasti zelenjave.
“Od Cerovega Loga do Gradišča je kakih 7 črnih črpališč oziroma namakalnih sistemov, poleg tega pa ljudje vodo iz potoka odvažajo tudi s traktorskimi cisternami,” pravi ogorčeni Drobež. Pri že tako nizkem vodostaju je tako neodgovorno in nedovoljeno črpanje vode iz Pendirjevke Drobežu povzročilo ogromno škodo. V ribogojnici je imel okoli 20 ton postrvi v rasti in najmanj četrtina mu jih je poginilo.
Drobež ima v ribogojnici - s tem poslom se ukvarja že 12 let - urejen sistem za dovajanje kisika v vodo. “Kisik dovajam vse leto razen pozimi, ko to ni potrebno,” pravi. “Kaže, da so včeraj ob že tako nizkem vodostaju še pospešeno črpali vodo za zalivanje, zato se je čez noč gladina še znižala, tako da je sistem za dovajanje kisika ostal nad gladino, dotok kisika v vodo seje prekinil in v ponedeljek ob pol petih zjutraj je bilo že vse belo rib,” pripoveduje. Takoj je spustil kisikov sistem nižje, daje rešil, kar se je rešiti še dalo.
Drobež že osem let opozarja na nedovoljeno črpanje vode iz Pendirjevke. “Za to nima nihče dovoljenja, koncesijo za izkoriščanje vode iz Pendirjevke in Maharov-škega potoka imam samo jaz. Vse, kar sem do sedaj dosegel pri opo-
w
Zanjice še primejo za srp
V Artičah želi rž - Pravi možje so pomagali, slamnatega so zažgale - Slama za streho Banove domačije
ARTIČE - Ob treh popoldne je pripekalo, da bolj ni moglo, vendar to ni motilo 20 žanjic, ki so se minulo nedeljo popoldne žele rž v Artičah na Banovi domačiji. Do-
Halo, tukaj bralec Dolenjca!
Pločnik je postal vozišče - Pritožbe nad zdravstveno oskrbo - Zahvala dr. Smodeju za klima napravo - Kam je izginilo ogledalo iz nepreglednega križišča v Velikem Podljubnu
Prvi nas je poklical Jože Kuk-man iz Trebnjega in opozoril na zelo načet pločnik proti Trimu, v neposredni bližini železniške postaje Kamna gora, kjer manjka že polovica robnikov, zato se dogaja, da nekateri vozniki po njem že tudi vozijo. Štefan Velečič, vodja oddelka za okolje in prostor na trebanjski občini, je pojasnil, daje pločnik uničil obrtnik, ki na tem mestu prečka pot do svoje deponije gradbenega materiala. Obrtnika je že opozorila Krajevna skupnost Trebnje, naj ga popravi. Ob tem pa Velečič meni, da bi bilo prav, da nastalo situacijo vzamejo pod drobnogled tudi pristojni inšpektorji, saj ima obrtnik deponijo brez potrebnih dovoljenj.
Rado iz okolice Brežic je pohvalil organizatorje velike letalske predstave v Cerkljah, ob tem pa vprašal, zakaj ni bilo žrebanja vstopnic za brezplačen panorams-
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozoriti na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
ki let, kot naj bi pisalo na panojih, ki so vabili na ogled. Predstavnica za stike z javnostmi Slovenske vojske Tanja Markovič je povedala, da na plakatih ni pisalo nič podobnega, svoj zračni krst pa je dejansko doživelo 50 ljudi, bralcev Nedeljskega dnevnika. Le-ti so bili izžrebani v posebni, skoraj mesec dni trajajoči akciji, ki jo je nedeljski za svoje bralce pripravil v sodelovanju s Petrolom in Slovensko vojsko.
Pacient iz Škocjana je potožil nad počasnim delom zdravnika doc.dr. Milana Popoviča v zdravstveni postaji Škocjan, ki trenutno nadomešča dr. Vidica. Direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto dr. Tatjana Gazvoda je odgovorila: “V času odsotnosti zaradi bolezni, dopustov ali izobraževanja je zelo težko dobiti nadomeščanje, pa tudi na razpise ni prijav. Edini zdravnik, ki se je javil za omenjeno mesto, je bil dr. Popovič. Gre za visoko strokovnega zdravnika, ki ima svoj stil dela. Težava se bo dokončno rešila avgusta, ko bo v Škocjan za stalno prišla nova zdravnica. Pacienti pa se morajo zavedati, da bo tudi nova zdravnica delala drugače, kot so bili morda vajeni do sedaj.”
Franc Zorič in njegova prijateljica Erika Dolničar z Velike Loke
pa sta razočarana nad novomeško porodnišnico. 25. junija ob pol petih zjutraj, ko sta tam iskala pomoč, sta naletela na zaprta vrata, zato sta se odpravila k centralnemu vhodu splošne bolnišnice, kjer sta po zvonjenju in trkanju le dočakala vratarko. S tem pa neprijetnih vtisov še ni bilo konec. V porodnišnici so se zmotili tudi pri zapisu datuma rojstva njunega otroka, od-
tisnjenega na zapestnici. Namesto 25. junij so zapisali 26. junij, napako pa so dan kasneje popravili. Franc pravi, da ju pri naslednjem porodu lahko pričakujejo v ljub-ljanjski porodnišnici.
Neprijetne izkušnje z zdravniško oskrbo je imel tudi Bogdan iz Zapudja. V petek, 16. junija, mu je na nogo padel sod, poln vode. V črnomaljskem Zdravstvenem domu ga je pregledala dr. Ankica Se-kovanič. Z njeno oskrbo Bogdan ni bil zadovoljen, saj kljub dvema obiskoma ni ugotovila resnosti njegove poškodbe. Naročila mu je, naj obišče osebnega zdravnika, do njega pa je Bogdan prišel šele v ponedeljek popoldne, ko ima zdravnik ordinacijo. Le-ta gaje napotil v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljen gleženj.
Sedaj pa še pohvali. Medicinska sestra Jolanda iz Novega mesta se v imenu celotnega zdravstvenega osebja internega oddelka, 3. nadstropje, dr. Smodeju in vsem ostalim vodilnim v bolnišnici zahvaljuje za nastavitev dveh klima naprav, ki sta jim olajšali delo v teh vročih poletnih dneh in tudi bolnikom pomagali do boljšega in prijetnejšega bivalnega okolja. Vesna Frank z družino pa se zahvaljuje direktorju Dolenjskih Pekarn Alojzu Muhiču in vodji PC Črnomelj Zdravku Šavliju ter Janji Bajt Smrekar za prijazen in korekten odnos do kupcev.
Mihael iz Podljubna se takole komentiral izginotje ogledala v nepreglednem križišču v Velikem Podljubnu. “V tem križišču seje že prej zgodilo veliko prometnih nesreč, sedaj, ko ogledala ni, pa je nevarnost še veliko večja!”
■ M. K.
bro se je držalo tudi 5 vezačev, ki so morali kar hiteti zvijati povres-la. Njiva je bila velika, srpi so se zato krhali, zategadelj so poklicali zraven tudi klepača. Delavcem na njivi se je pridružil tudi furman s konji. Zato so lahko odpeljali v late žito, ki ga niso mislili pustiti lepo zloženega na njivi.
Gledalcem je bilo všeč, kako naglo se je vse skupaj dogajalo na njivi, posebej zato, ker je napovedovalka po zvočniku z izbranimi besedami posrečeno opisovala dogajanje na njivi in žetev na splošno. Čeprav je bilo na njivi dosti možakarjev, je ena od žanjic dobila slamnatega moža. Kaj bi s takim - žanjice so ga družno zažgale na njivi. Vsakega veselja je enkrat konec in tako je bilo v nedeljo konec tudi artiške žetve. Daje vse na prireditvi minilo, kot je treba, so prav za konec pripravili “likof’, kjer ni manjkalo okusnih dobrot.
Žetev je bila ravno pravi čas. Kajti rž mora biti zrela ob sv. Petru in Pavlu. Poleg tega Artičani potrebujejo rženo slamo za pokritje strehe na gospodarskem poslopju Banove domačije.
M. L.
ROCK SEMIČ
SEMIČ - 15. j u 1 i j a bo v Semiču tradicionalni rock festival belokranjskih glasbenih skupin. Nastopili bodo: Desert fox, Sarcom, Skartizani, Go.be in Indust bag.
zarjanju na nedovoljeno črpanje vode, je to, da sem danes najmanj ob 5 ton rib.”
Drobež v ponedeljek dopoldne, ko so mu gasilci iz Maharovca in prijatelji pomagali pobirati poginule ribe, ni vedel, kaj in kako bo naprej. “Vsekakor je to zame velik udarec. V ribogojnici pri naši hiši delamo vsi, poleg mene tudi oče in žena. Letos imam že tako in tako zaradi nizkega vodostaja, ker rib ne smem toliko krmiti, kot bi jih sicer, velik izpad dohodka. Samo
za hrano sem letos dal že več kot 2 milijona tolarjev, cisterna kisika stane 120 tisočakov, zadostuje pa za mesec dni, okoli 50 jurjev na mesec dam za elektriko. Koliko tega je šlo sedaj v nič! Pri ribah je škode za kakih 5 milijonov tolarjev. In to vse zato, ker neki ljudje na črno in brez dovoljenj zalivajo papriko.” Drobež trdi, da bi brez teh črnih črpanj vode njegova ribogojnica tudi v taki suši, kot je sedaj, normalno delala.
A. BARTELJ
POGINULE RIBE - Zaradi črnega črpanja vode iz Pendirjevke za zalivanje zelenjave je poginilo okoli 6 ton postrvi v Drobeževi ribogojnici. (Foto: A. B)
-•
* V«
-14L1 \ '/>
ŽENSKE, ŽITO, SRPI - Ženske so žele s tako ihto in vajeno roko, kot da so s srpi v žitu vsako poletje, čeprav tudi v Artičah srpi v zadnjem času bolj počivajo v senci kombajnov. (Foto: M. L.)
opeštivaf
CRrcžicc20(
15.7-19.3.2000
DEKLIŠČINA IN FANTOVŠČINA
ČREŠNJEVEC PRI SEMIČU - V soboto, 8. julija, se bosta ob 18. uri pričeli na domačiji Škofovih na Črešnjevcu pri Semiču dekliščina in fantovščina parov, ki se bodo poročili bodisi 15. julija v Kandršah ali 22. julija na Semiški ohceti v Semiču. Za dobro voljo bodo poskrbeli trio Breza, podokničar Franc Pesto-tnik, a seveda tudi pari, ki se bodo preizkusili v kmečkih opravilih. Vabljeni vsi z dobro voljo v srcu!
Država partnerica Velika Britanija
OSREDNJI KONCERTI
Sobota, 15.7. ob 20:30, Brežice, THE PURCELL QUARTET OPERA PROJECT
Torek, 18.7. ob 20:30, Brežice, MUSIČA ANT1Q11A RUSSICA
Sreda, 19.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, THE WALLACE C0LLECT10N
Četrtek, 20,7. ob 20:30, Brežice, QU1NK V0CAIENSEMBLE
Petek, 21.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, RED PRIEST
Sobota, 22.7. ob 20:30, Mokrice, J0GLARF.SA
Nedelja, 23.7. ob 20:30, Brežice, REJCU A TRIO
Torek, 25.7. ob 20:30, Sevnica, Petr WAGNER, Monika KN0BL0CH0VA
Sreda, 26.7. ob 20:30, Brežice, FL0R1LEG1UM
Četrtek, 27.7. ob 20:30, Brežice, LA SELVA MUSICALE
Petek, 28.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, OSLO BAR0QUES0L0ISTS
Sobota, 29.7. ob 18:30, Brežice, MUSIČA ANT1QUA AMBERGENSIS
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Torek, 1.8. ob 20:30, Bogenšperk, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Sreda, 2.8. ob 20:00, Rajhenburg, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Četrtek, 3-8. ob 21:00, Otočec, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Petek, 4.8. ob 20:00, Pišece, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Torek, 8.8. ob 20:30, Bogenšperk, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sreda, 9 8. ob 20:00, Rajhenburg, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Četrtek, 10.8. ob 21:00, Otočec, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Petek, 11.8. ob 20:00, Pišece, U DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sobota, 12.8. ob 20:00, Sevnica, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Torek, 15.8. ob 20:30, Bogenšperk, A CATlN A HAT Sreda, 16.8. ob 20:00, Rajhenburg, A CAT IN A HAT Četrteketrtek, 17.8. ob 21:00, Otočec, A CAT IN A HAT Petek, 18.8. ob 20:00, Pišece, A CAT IN A HAT Sobota, 19.8. ob 20:00, Sevnica, A CAT IN A HAT
MEDNARODNI MOJSTRSKI TEČAJI
Sobota, 22.7. ob 17:00, Brežice, Koncert študentov iz razredov: B.Schlick (petje), H.M.Kneihs (kljunasta flavta), A.Kroper (flavta), Sh. Ad-El (čembalo)
RAZSTAVE
15.-20.7., Brežice, KLEKLJANE MOJSTROVINE SLOVENIJE
16.-29 7, Rajhenburg, BRITANSKI KRONSKI DRAGULJI 16.-19.8, Rajhenburg, WILLIAM SHAKESPEARE
TEDEN BRITANSKEGA FILMA - Kino Brežice, ob 21:00
Ponedeljek, 17 7, Hindle Wakes (M.Elvey, 1927) nemi film, pianist A.Goričar
Torek, 18.7, Hell Unlimited (H.Biggar, N.McLaren, 1936)
Britannia Hospital (L. Anderson, 1982)
Sreda, 19 7, A Matter of Life and Death (M.Powell, E.Pressburger, 1946) Četrtek, 20.7, Whisky Galore! - Tfght Little lsland (A.Mackendrick, 1948) Petek, 21.7, The Tingler(W.Castle, 1959)
Sobota, 22.7, Ithappened here (K.Brownlow, A.Mollo, 1961)
Nedelja, 23.7, Quatermass and the Pit (R.W.Baker, 1967)
Ponedeljek, 24.7, Kes (K.Loach, 1969)
Torek, 257, Sunday, Bloody Sunday (JSchlesinger, 1971)
Sreda, 26.7, The Last of England (D.Jarman, 1987)
Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 425 33 66, e-pošta: info@k-ramovs.si