C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi     — 14   ottohrcl9's/
Posameznu  Mevilka  25  stotink.
Izhaja vsako sredo
in  petek.
Stane za celo leto 15 L
»       * pol leta     8»
»       » četrt leta 4 »
Za   inozemstvo
celo leto  lir 40.
Na    naročila   brez   do
poslane    naročnine   se
tie  moremo  ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde   Kemperle.
Gmamtü
št. 7i      V Gorici, v petek 14. oktobrct 1927        Letox.
Nefrankirana pisma s*
ne sprejemajo. Oglasi
se računajo po dogo*
voru in se plačajo v
naprej. — List izdaja
konsorcij »Gor. Sir»*
že«. — Tisk Katoliškt
tiskarne  v  Gorici.  Ri*
va Piazzutta St. 18.
Uprava in  medniltvo:
ulica   Mameli   Stev.   5.
(prej Scuole).
Teles,    ini.   štev.   308.
Cerkev in javno delo.
Zopet in zopet se ponavlja jalo:
va trditev, da duhovnik ne spada v
javno življenje. Duhovnik naj here
sv. mašo, naj deli sv. zakramente,
naj uči v cerkvi verske resnice,
naj rešuje grešne duše, ki mu jih
vihurji življenja pahnejo pred spot
vednico, naj mogoče skrbi še za le:
poto hiše božje, toda cerkvenega
pvaga naj ne prestopi, to so farizej:
ske besede, s katerimi se nasprot:
niki katoliške vere radi spotikajo
nad delom duhovnika v javnem živ:
Ijenju. Vse bi pri duhovniku še
prenesli, njegovega vpliva v javno:
six pa ne morejo in ne morejo. Boli
in peče jih, ko vidijo, kako se naši
Ijudje veselijo, če imajo duhovnika
v svoji sredi tudi zunaj cerkve, kaj:
ii imajo ga za svojega zaščitnika
in svetovalca.
Poglejmo, kako misli v tej za:
devi Cerkev, kaksno stališče zavze:
majo papež in škofje!
V 19. stoletju je živel in deloval
na Nemškem veliki socialni delavec
in mislec Keiieler. Bil je škof v Mo:
guncu. lzšel je iz stare plemenite
družine, a že kot kaplan je začel z
vso vnemo delovati na socialnem
polju. Neumorno je delal, da bi
ljudstvu pomagal, posebno nižjim,
siromašnim slojem. Tudi kot škof
je živel največ za siromake in je
umrl brez vsakega imetja. Spisal je
mnogo znamenitih del, ki so po:
vzročila velikanski razmah krščan:
sko-socialne misli zlasti na Nem:
škem. Po pravici ga imenujejo očes
ta krščanskega socializma in sam vet
liki papez Leon XIII. je rekel o
njem: »On je bil moj veliki pred:
nik.« Nemško katoliško Ijudstvo
ga hrani še sedaj v svetem spomi:
mi, ga prišteva med svoje največje
moze in blagoslavlja njegovo delo.
Škof RadinhTedeschi v Bergamu
je pred leti glede javnega dela du:
hovnikov izrekel naslednje besede:
»Duhovnik mora na vsak nučin
stopiti v socialno življenje in tarn
ostati. To je njegov poklic; to je
njegova dolžnosi; to je skrajno pot
trebno. Kdor tega ne napravi, in
sicer ne samo kot državljan, am:
pak tudi kot duhovnik, si nase na:
koplje krivdo izdaje, ne izvršuje
svojega poklica, oškoduje domovU
no, cerkev, Kristusa.«
Znani nemški kardinal dr. Fauh
haber je na nekem nemškem kato:
liškem shodu glede duhovnika po:
udarjal, da je potreba časa, da je
volja božja, da se duhovnik oddaja
tudi socialnemu delovanju, čeprav
pri tern marsikateri tudi trpi.
In socialni papež Leon XIII. je
klicnl duhovnikom, ko je gledal na
nevarnosti socializma in na posle:
dice socialne bede: »Ven iz zakrU
stij med Ijudstvo!«
Naj zadostujejo ti zgledi! Na:
vedli smo jih, ker iz njih ne sledi
samo, da ima duhovnik pravico po:
segati v javno življenje, temveč da
je to njegova dolžnost. Kdor go:
vori k ljudstvu, ta ima Ijudstvo. Po
tej znani resnici se ravnajo vsi,
zlasti še nasprotniki Cerkve, ki si
hočejo priboriti Ijudstvo in njegovo
naklonjenost. Nujno se mora rav:
nati po tej resnici tudi duhovnik,
če hoče ohraniti v občini živo in
zdravo versko življenje, če hoče
da bo zavladalo v vsem zasebnem
in javnem življenju kraljestvo Kri:
stusovo, ki je končni cilj večne
Resnice.
Naloga nas vseh je, da duhovnika
pri tern njegovem poslanstvu pod:
piramo in mu lajšamo tezavno delo.
Saj so zlasti za nas duhovniki glav:
\ ni, neporušni stebri naše domačije.
Kaj se godi po svetu?
Oči vse evropske javnosti so
obrnjene na Balkan in vse napeto
čaka, kako sc bo rešila najnovejša
bolgarsko*jugoslovanska . zadeva.
Skoro istočasno, kot je počil strel
v Štipu, ki je povzročil omenieno
razburjcnje, pa se je angleški zuna*
nji minister Austin Chamberlain
odpravil na potovanje po Sredo*
zemskem morju. Rekel je, da se bo
na svoji barki malo oddahnil od
trudapolnega dela pri zborovanju
Zveze narodov v Ženevi. Počitki in
oddihi sedanjega britanskega zuna*
njega ministra so pa že taki, da o
njih govori vse svetovno easopisje.
Sai tudi ni eudno, kajti še vsakemu
teh oddihov jc sledila kaka nova
mednarodna pogodba ali sploh
kak mednarodno važen dogodek.
Chamberlain pripravlja namree no*
ve zveze in novc skupinc v svetov*
ni politiki. Lansko leto se je, kot
znano, sestal z italijanskim mini?
strskim predsednikom Mussolini-
jem v Livornu, kjer sta se domenila
o sodelovanje v evropski politiki,
letos pa je šel in obiskal španskega
diktatorja Primo de Rivera. Iz
španskih vodä se je odpeljal v juž*
no francosko pristanišče Marseille
(izg. Marscj) in od tarn naprosil an?
gleškega poslanika v Parizu, naj \
pobara pri Briandu: ali bi mu bil
njegov obisk prijeten. Briand seve*
da ni mogel prikrivati svojega ve*
selja nad dejstvom, da ga misli obi*
skati tovariš iz sevcrne otoške dr*
žave. To so bile pa samo zunanje
oblike, ki so med državniki sploh v
navadi. Sestala sta se v petek 7. ok*
tobra. Kaj sta govorila, ni prišlo v
javnost. Časopisi pa, ki včasih za*
vohajo tudi stvari, ki niso name*
njene širši javnosti, so pisali, da
gre predvsem  za tangersko    vpra*
sanie.
Tanger.
Bravcem »Goriške Straže« je go*
tovo še dobro v spominu vojna, ki
so jo svobodoljubni arabski rodovi
v Maroku pod vodstvom Abd*el*
Krima lansko leto vojevali proti
Francozom in Špancem za prostost
svoje gorate domovine. Maroko je
bila velika arabska država. Njen
sultan je bil vedno zelo ugledna o^
sebnost v muslimanskem svetu.
Dežela ni brez prirodnih zakladov.
Važna pa je tudi radi svojega zem*
ljcpisnega položaja. Del njene obali
leži ob Sredozemskem morju, drugi
del pa obliva Atlantski ocean. Za*
to je marokanska dežela kmalu
zbudila poželjenje evropskih držav.
Zanimali so sc zanjo Nemci, še
bolj pa Francozje in Španci. Nem*
ei niso nie opravili. Francozi in
Španci so se pa 27. novembra 1912.
pogodili in razdelili državo v tri
dele: 1. francoski Maroko, 2. span*
ski Maroko in 3. mednarodno me*
sto Tanger, cigar ozemlje meri 400
kvadratnih kilometrov in šteje
70.000 prebivalcev. Ker pa pri no*
beni mednarodni kupčiji ne sme
manjkati Anglija, zato se je tudi
tukaj vtaknila vmes in zahtevala
besedo pri upravi mednarodnega
inesta Tanger. Dobila je zastopni*
ka v mešani komisiji, ki upravlja
mesto. Komisija je torej sestavlje*
na iz Angležev, Francozov in Span*
cev. Po svetovni vojni je tudi Ita*
lija dobila zastopnika v tisti komi*
siji» vendar ga je radi nekih neso*
glasij pri izdelavi ustavnega načrta
odpoklicala. Danes torej dejansko
vladajo isti kot pred vojno. Kadar
pa gre v tako različni družbi za
gmotne koristi, potem je skoraj
nujno, da nastanejo nesoglasja in
potem kreg in prepir. Zato že več
let poskušajo rešiti to vprašanje.
Zdi se, da se zadeva bliža h koncu.
Chamberlain je menda svetoval
Spancem, naj radi lastnih koristi
opustijo vsako misel na severnoa*
frikanske dežele, češ, da jih to sta*
ne preveč denarja in ljudi, dobička
pa nobenega nimajo od njih. Ma*
roko naj rajši odstopijo Franciji,
ki se na take stvari razume. Ugod*
nosti, ki bi jih v tern slučaju imela
Anglija, Chamberlain ni omenjal.
Zdi se, da bi bil Primo de Rivera
s tako rešitvijo še precej zadovo?
ljen, vendar se mu je zdelo potreb*
no, da tako važno zadevo dodobra
preudari, kajti odstopati dežele
drugi državi ni brez nevarnosti.
Primo de Rivera hoče imeti primer*
no odškodnino. Zato je šel Cham?
berlain tudi v Pariz, da potipa
Brianda, kaj misli o stvari. Kakor
rečeno, so to samo ugibanja. Mogo*
če je, da bo tangersko vprašanje še
dolgo kratilo spanec in grenilo živ*
Ijcnje prizadetim državnikom.
Chamberlain pa je šel v Pariz tu*
di po nekaj drugega. Znano je, da
so se v
Zvezi narodov
pojavili dve struji, ki bi jih lahko
označili kot anglcško in francosko
strujo. Razlike med obema so pre=>
cej globoke. Chamberlain pravi, da
Zveza narodov ni neka naddržav*
na oblast, ki bi imela pravico, uka*
zati tej ali oni državi, naj stori tudi
tisto, kar ji ni pogodu, oziroma ji
celo škoduje. Nikakor ne! Zveza
narodov je namree upravičena iz*
dajati samo take sklepe, na katere
so prizadete državc prostovolj*
no pristale. Angleško stališče
je predvsem praktično in izvi*
ra iz angleške političnc zgodovi*
ne. Angleški državniki vseh strank
se namreč zavedajo, da predstavlja
Anglija v svetovnih računih moč,
preko katere ne more nobena drža*
va. Zato se Angleži ne marajo vezatj
s splošnimi obljubami ,temveč raj-
si vsak slučaj posebej prctresejo' in
skušajo potegniti iz njega kolikor
mogoee velik dobiček zase. Pred
kratkim so izšli vojni spomini an*
gleškega generala Henrika Wilsona.
Ta mož je v svojem dolgem življe*
nju imel priliko govoriti z vsemi
odločilnejšimi angleškimi politiki
zadnjih tridesetih let. Spoznal je
njihove nazore o vseh stvareh an*
gleške notranje in zunanje politi*
ke. V maju 1. 1919. je bil na neki
seji britanske mirovne delegacije.
Takrat je Lloyd George povcdal,
da je proti Zvezi narodov, in ime*
noval načrt njenih pravil burkast
in smešen. Iz tega je razvidno, da
so bili angleški državniki vedno
|)roti ustanovam, kot je Zveza na*
rodov. Ako jih nikakor niso mogli
prepreeiti, so pa njih delo ovirali.
Tudi neuspeh znane konference za
pomorsko razorožitev, ki sicer ni
bila delo Zveze narodov, je v pre*
cejšnji meri pripisati na račun An*
glije. Radi tega je lord Cecil, edini
mož, ki jc Zvezo narodov drugaee
pojmoval, izstopil iz sedanje via*
de. * Naj mimogrede omenimo, ka*
ko je bivši nemški minister Koch v
»Berliner Tageblatt*u« označil po*
men zadnje pomorske razorožitve*
ne konterence. Rekel je, ako pre*
pustimo skrb za razoroževanje ge*
neralom in admiralom, da je to
isto, kot če bi pripravo procesije
bosonožcev poverili kaki čevljarski
zadrugi. — Takšno je torej angle*
ško mnenje, ki je v Zvezi narodov
večkrat prevladalo.
Francosko stališče
pa je lepo orisal senator Henrik
de Jouvenel, ki je dolgo časa delo*
val kot clan francoske delegacije
pri Zvezi narodov in je kmalu po
demisiji lorda Cecila zapustil svo*
je mesto v ženevskem zastopstvu.
Rekel je, da mora Zveza narodov
nuditi vsem državam, majhnim kot
velikim, jamstvo za miren in svo*
boden razvoj. Zveza narodov mora
prepreeiti vsako vojno in mora do*
biti tako moč, da bo lahko čuvala
svetovni mir. Ko se bo to doseglo,
sc mora izvesti razorožitev na mor*
ju in na suhem. Vse države na sve*
tu naj postanejo članice zveze, ki
bo postala ena sama svetovna člo*
veška družina. Tako je rekel de
Jouvenel in z njim še marsikateri
drugi. Iz tega naziranja je izšel
znani poljski predlog o svetovnem
miru, ki so ga Chamberlain in nje=»
govi somišljeniki le z nevoljo spre^
jeli. Po teh besedah bi morala po*
stati članica Zveze narodov tudi
Rusija. Znano pa je, da je uprav
Chamberlain pretrgal diplomatske
stike s sovjetsko republiko. Tudi
drugih takih razlik je mnogo.
Briand in Chamberlain sta imela
torej dovolj gradiva za svoje pogo*
vore. Gotovo je, da nista govorila
o tako idealnih načrtih — de Jou*
venel je povcdal, kakšna bi Zveza
narodov morala biti, narisal je to*
rej nekak ideal, ki pa je tcžko do*
scgljiv — in da sta se na trdih tlch
resničnega življenja v marsikateri
točki strinjala, gotovo pa je tudi,
da je njuno mišljcnje v važnih toč*
kah popolnoma nasprotno. Svetov*
na javnost pa napeto pričakuje
izid velikega miselnega in diplomat*
skega dvoboja.
Okno v svet
Novo avstrijsko zunanje posojilo,
V torek so se v Londonu pričcla
pogajanja za novo posojilo, ki ga
bo Zveza narodov preskrbela Av*
striji. Avstrijski zastopniki zahte*
vajo 800 milijonov šilingov, pa jim
najbrž ne bodo dovolili toliko.
V Mehiki
se boji med vladnimi četami in
uporniki nadaljujejo. Vladne čete
napredujejo. Pomagajo jim tudi le*
tala, ki obrnetavajo upornike z
bombami. Vladi so priskočili na
pomoč tudi nekateri indijanski
rodnvi.
Stran 2.
»GORISKA STKA2A-
Morilci generala Kovačeviča prijeti.
Jugoslovanski orožniki so v Ra*
dovištu blizu Štipa zaslcdili moril*
ce generala Kovačeviča. Razvil se
je boj, v katerem sta dva atenta*
torja padla. Tretjega. so ujeli žive*
ga. Ugotovili so, da je bolgarski dr*
žavljan. Svojc dejanje je priznal.
Zanimivo je dejstvo, da je ljudstvo
navdušeno pomagalo orožnikom
pri zasledovanju.
Obsedno stanje
v bolgarskih obmejnih okrajih.
Bolgarski ministrski svet je v ob*
mejnih okrajih Petrič in Küstendil
proglasil obsedno stanje. Istoeasno
je bila sklicana zbornica za soboto.
Napetost med Poljsko in Litavsko.
Napetost med Poljsko in Litav*
sko, ki traja hcprenehoma od leta
1920.,' Jco je poljski general nasilno
zavzel |itavsko mesto Vilno, se je
zadnje ease poostrija. Litavska via?
da je namree odpustila nekaj sto*
tin pojjskih ueiteljev, ker da ne
znajo litavščine, Poljske sole so bi*
le zaprte. Poljska vlada ie odgovo*
rila s podobnimi ukrepi. Zaprla je
nekaj uglednih litavskih voditeljev
in duhovnikov in ustavila vse litav*
ske sole. Razburjenje narašča na
obeli straneh. Žalostno je, da je
med Poljaki in Litavci še tako ma*
lo razumevanja za potrebe in tež*
nje drugorodnih manjšin.
DNEVNE VESTI.
Duhovniška vest.
Č. g. A. Martelanc, dosedaj žup*
nik na Proseku, je vstopil v samo*
stan oo. lazaristov. Bil je vzoren
duhovnik, ki je dolga leta požrtvo*
valno delal na tej tako izpostavlje*
ni postojanki. Radi svoje naeelne
odločnosti je moral marsikaj pretr*
peti tudi od edinjašlce gospode.
Prenovljena župna cerkev, ki je
ena najlepših v tržaški škofiji,
je Časten spomenik njegovega ti*
hega, a vztrajncga dcla. Kako je
deloval zares v duhovskem smislu
priča slovo od njegovih faranov.
Vsi župljani so se osebno poslovili
od njega, in večina je prijela še sv.
zakramentc zanj. V sredo zjutraj
ob 4-V^h je cela vas prišla še k sv.
maši in ga spremila na postajo.
Vsak je rekel v srcu: svetnik od*
haja od nas. Želimo mu obilo blago«
slova božjega na novem po=>
tu. — Za župnega upravitelja na
Proseku je imenovan č. g. Josip
Križman, mestni kaplan pri Sv.
Vincenciju v Trstu, ki pride pri*
hodnji teden na svoje novo mesto.
Razpuščena društva.
Goriški prefekt je razpustil ka*
toliška prosvetna društva v Lomu,
Marijinem Celju in Sedlu. Tržaški
prefekt pa je ukinil izobraževalno
društvo »Tabor« v Dolenji vasi.
Utemeljitev je običajna.
»Katoliški misijoni 1927«.
Izšel je v Goriei misijonski list
»Katoliški misijoni 1927«, ki naj
poživi med nami misijonsko misel
in naj služi kot predpriprava za
misijonsko nedeljo 23. t. m. Spis
prinaša na 16. straneh »Misijonsko
poslanico goriškega nadškofa« in
več drugih pouenih in spodbudnih
sestavkov. Razpošilja sc te dni.
Tam kjcr vozijo korijere, naj se go*
spodje zglasijo pri korijerskih po*
stajah, ker bo odpremljen potom
korijer. List vsem našim ljudem to*
plo priporočamo.
»Gospodarski list«
za mesec oktobcr je ravnokar izšel.
Iz njcgove pouene in zanimive vse*
bine naj navedemo nekatere naj*
važnejše sestavke. Uvodni članek:
»Nauki tudi za nas« priobčujemo
na drugem mestu. Dr. A. R. raz*
pravlja o kurji kugi; inž. R. o soli
in klajnem apnu. Živinorejce bo za*
nimal elanek: »Molža in mlečnost«
(Anton Pevec). Vinorejcem bodo
dobrodošla navodila: »Od mošta
do vina«. Sadjerejci bodo s pridom
brali poročilo g. P. Valliga o »Go*
riškem oddelku na sadjarski raz*
stavi v Massalombardi«. Tudi vrt*
narji, zadrugarji in čebclarji najdc*
10 v listu v njihovo stroko spadajo*
če zanimive članke. V »Splošnem
gospodarstvu« je pa za vsakega um*
nega gospodar ja par važnih notic. Z
vprašanji in odgovori je list zaklju*
čen. »Gospodarski list« postaja za
vsakcga našega kmetovalca vedno
bolj neobhodno potreben. Sezite po
njem!
O potnih listih.
Mnoga županstva imajo navado
pošiljati na kvesturo »Nulla osta«
za potne liste v inozemstvo.    lsto*
časno z »Nulla osta« pošiljajo tudi
prošnjo za potni list na kolekova*
nem papirju L 2.
Ta prošnja je nepotrebna; zado*
stuje popolnoma saino »Nulla o-
sta«. Na »Nulla osta«, ki je name*
njena za profesijoniste, obrtnike, tr*
govce in za stalne uslnžbence, mo«
ra biti prilepljena kolkovna znam*
ka L 2. To kolkovno znamko mo*
ra vničiti registerski urad. Da si
županstva olajšajo delo, naj prile*
pijo znamke na še ne izpolnjene
»Nulla osta« in naj izroeijo take
še neizpolnjene kolkovane »Nulla
osta« registerskim uradom, da vni*
čijo znamke.
»Nulla osta« za izseijence, ki se
izselijo zaradi dela in skromnega
zaslužka, ali one, ki gredo k svo*
jim zakonskim drugom, staršem,
bratom, strieem itd., ki so se izselili
ravno tako radi dela, jc brez vsake
kolkovne znamke.
»Nulla osta« se mora z vsemi
predpisanimi dokumenti vedno po*
slati samo kvesturi, ki je poobla*
ščena izdajati potne liste.
Nemarnost  davenih  izterjevalnic.
V našem listu smo že parkrat
omenili, da ne poslujejo davene iz*
terjevalnice tako vestno in natane*
no, kakor to zahtevajo interesi dav*
koplaecvalcev. Ponovno smo tudi že
nastopili proti veekratnemu izter*
jevanju istega davka. Nevarno je,
da veasih ne gre samo za neodpust*
ljivo nemarnost, temvee za vse kaj
hujšega. Še je našim ljudcm v spo*
minu proces, ko so bili nekateri
brezvestneži zaradi tega obsojeni
na vce let ječe. Pred dnevi nam je
davkoplačevalec iz Vipavske javil
zopet en slučaj, ko ga terja izterje*
valnica v Ajdovšeini že drugič za
znesek, ki ga je že plačal. Gre za
L 112. Dobro je zanj, da ima pobot*
nico. Drugaee bi moral šc enkrat
plačati.
Dobro je, da nam davkoplačeval*
ci javijo vsak slučaj večkratnega iz*
tcrjevanja. Opozarjamo tudi ob tej
priliki naše ljudi, da dobro shranijo
vsako pobotnico.
Zborovanje jugoslovanskih škofov.
Jugoslovanski škofje so se zbrali
v Zagrebu k 4 dnevnim posvetova*
njem. Konferenco vodi zagrebski
nadškof dr. Bauer. Zbralo se je 17
škofov, med njimi ljubljanski dr.
Jeglič in mariborski dr. Karlin.
Slovenska obletnica.
10. oktobra je minilo 7 let, kar se
je vršil žalostni koroški plebiscit,
ki je skoro stotisoč koroških Slo*
vencev spravil pod Avstrijo. Ko*
roški Nemci so ta dan kakor vsako
leto tako tudi letos slovesno ob*
ha j ali.
Poljske narodne svetinje
so bile od 1. 1870 shranjene na sta*
rodavnem gradu Rapparswill v
Švici. Te dni so bile te svetinje slo*
vesno prenešene v poljski naroilni
muzej v Varšavi. Med svetinjami
sc nahaja tudi žara, v kateri je
shranjeno sree slovitega poljskega
narodnega junaka in borca za svo*
bodo  Kosziuska.
Jugoslovanski državni proračun
bo po sedanjih podatkih za eno mi*
lijardo manjši od lanskega.
De Pinedo — častni doktor.
LJniverza v Genovi je letalskega i
' gencrala De Pineda dne 12.  okto*
bra imenovala radi njegovih zaslug
za častnega doktorja zemljepisja.
Kako se bo imenoval demokratski
blok?
Ljubljanski »Narodni dnevnik«
prinaša pod tern naslovom sledee
hudomušen politieen dovtip: »Raz*
ne stranke imenujemo navadno
pc njihovih zaeetnih erkah, na
primer SLS (Slovenska ljudska
stranka), SDS (samostojna demo*
kratska stranka) itd. Tudi demo*
kratski blok bo dobil svoj naslov v
erkah. Ta blok sestavljajo gospod*
jc Pribieevie, Radič, Davidovič in
jugoslovanska muslimanska organi*
zacija (1MO). Skrajšani naslov no*
vega bloka si lahko sestavi vsakdo
sam.
Hitra vožnja.
Med Dunajcm in Benetkami je
stalna zrakoplovna zveza. Letalec
Burratini je ustvaril na tej črti re*
kord za promctna letala. Prevozil
je pot s potniki na krovu v 2 urah
5 minutah. Pot iz Benetk v Rim je
zmagal v 1 uri 55 minutah. Celo
črto Dunaj*Rim je preletel s po*
vpreeno hitrostjo 250 km na uro.
Kanal je preplavala.
Rokavski preliv, ki loci Anglijo
od Franeije, je bil od nekdaj ciij
raznih plavačev. Kdor ga je prepla*
val, je postal slaven po vsem svetu.
Pa tudi ni lahko delo, saj je preliv
dolg in voda mrzla. Lctos ga jc pre*
plavala neka anglcška gospodiena,
Doroteja Cochrane Logau. V vodi
je bila 13 ur in 12 minut.
Cesarska razglabljanja.
Bivši nemški cesar Viljem je v
razgovoru z nekim francoskim čas*
nikarjem rekel, da je nemški narod
izvršil čudeže, a da je koneno izgu*
bil vero vase in preveč zaupal pred*
logom sovražnikov, zlasti 14. Wil*
sonovim točkam. Proti koncu sve*
tovne vojne je prišlo na 1 Nemca
20 združenih nasprotnikov. V izgu*
bi prestola vidi bivši ccsar delo bo*
žje previdnosti.
Našla se je
na javni ulici svetinja, ki je shra*
njena v obeinski blagajni (tesoreria
comunale). Kdor lahko dokaže last*
ništvo, naj pride ponjo.
Oprostitev od pristojbin
na trgovski univerzi v Trstu.
Dijaki, ki so italijanski držav*
ljani in pripadniki družin, ki biva=
jo na ozemlju zadrske, reške, istr*
ske pokrajine, dalje v goriškem,
gradišeanskcm, idrijskem in po*
stonjskem okraju, in ki so bili v
akademskem letu 1925./26. redni
slušatclji in želijo biti deležni olaj*
šav, ki jih določa kr. odlok*zakon
od 7. januarja 1926, St. 135, naj do
31. oktobra 1927. vložijo prošnjo
za povrnitcv plačanih šolskih pri*
stojbin. Priložijo naj državljanski
list in potrdilo o bivališču.
Ludendorf izstopil iz cerkve.
Znani ncmški general Ludendorf
je te dni izstopil iz protestantovske
cerkve. To je baje storil pod vpli*
vom svoje druge žene, ki pripada
neki stari germanski verski sekti.
Ljubljanske občinske  volitve.
Slovenska ljudska stranka je vlo*
žila pritožbo proti občinskim    vo*
litvam v Ljubljani. Dokler   ne   bo
rešena, ne bodo mogli voliti župana.
Foerster toži Stresemanna.
Znani učcnjak in vzgojeslovni pi*
satelj Fr. W. Foerster je vložil pri
sodniji v Ženevi proti nemškemu
zunanjemu ministru tožbo radi raz*
žaljenja časti. Stresemann se je ba*
je na nekem sestanku novinarjev v
Žencvi dvomljivo izrazil o Foerster*
jevem delovanju za svetovni mir.
Foerster je namreč vclik bojevhik
za mir med narodi. Pisal je tudi v
naš list.
Ruska opozicija
se živahno giblje in pripravlja na
kongres stranke. V Moskvi prireja
štcvilna zborovanja. Vse kaže, da
bo glavno zborovanje stranke pre*
cej burno.
Za žensko volilno pravico.
V  nedeljo 9. oktobra so    se    po
vseh veejih mestih Jugoslavije vr*
šila zborovanja za žensko    volilno
pravico.    Zborovanja   so   priredila
ženska društva.
Nemški časnikarji v Jugoslaviji.
Prve dni tega meseca je večje
število nemških časnikarjev, ki za*
stopajo najvcčje in najvplivnejše
nemške časopise in revije, obiskalo
Jugoslavijo, kjer so jim povsod
priredili prisrčen sprejcm.
Občinske volitve v Pragi.
V  nedeljo 16. oktobra se bodo v
Pragi vršilc občinske    volitve.    Za
zmago sc potegujcjo tri velikc sku*
pine:    združene    češke   meščanske
stranke, združene ncmške meščan*
ske stranke in združeni    čcški    in
nemški socialisti.
Petarda v italijanskem   konzulatu.
Na italijanskem konzulatu v
Nizzi na Francoskem je pretekli
tedcn v sredo okrog polnoči počila
velika petarda. Škode ni napravila
nobene, ker je bila slabo pojožena.
Pravijo, da so jo položili italijanski
anarhisti.
Prošnja in opozorilo.
()d doma je odšel, nihče ne ve
kam, 10. sept. 15 let stari fant Angel
Levpušček iz Loma kanalskega St.
7. Podpisana mati opozarja, naj mu
nihče nič nc da na njeno ime, kajti
ona ni plačnica. Obenem prosi vsa*
kogar, ki bi kaj vedel o njem, naj ji
sporoči na naslov: Marija Levpu*
ščck, Lorn št. 5, p. Sv. Lucija.
Levpušček je našel že posnemo*
vavca. Iz Banjšic nam poročajo, da
je tam zginil od doma 14 letni 2bo*
gar Leopold, stanujoč pri bratih in
sestrah na Lahkah St. 106. Odšel je
pred približno dvajsetimi dnevi ne*
znano kam. Fant je srednje velik,
oblečen jc v domačo, obrabljcno
obleko. Kdor bi kaj vedcl o njem,
naj sporoei županstvu na Banjši*
cah ali pa karabincrskemu povelj*
stvu v Kanalu. Od družine dobi,
kdor fanta javi, nagrado 25 lir.
Zahvala.
Družina blagopokojnega barona
Rudolfa pi. rl"euffenbacha v Vipol*
žah se prisrčno zahvaljuje vsem, ki
so sočustvovali z njo ob priliki brid*
ke izgube. Zlasti se zahvaljuje
vsem Briccm, ki so se v tako obil*
nem številu udeležili pogreba, v
prvi vrsti pa še domačinom. Vsem:
Bog plačaj!
Gospodarstvo.
Hove discipiinarne doličbe
o mletju žita.
V »Gazzetta Ufficiale« št. 218 od
21. septembra 1927 je bil priobčen
kr. odlok*zakon št. 1580 z dne 12.
avgusta 1927, ki je zelo važcn za
naše mlinarje. Novi odlok odloča
v prvem členu, da bo odslej mlenje
žita podrcjeno nadzorovanju mini*
strstva narodnega gospodarstva in
njegovih namestnikov, prefektov.
Vsak mlinar naj si zapomni
posebno tole:
Do 5. novembra 1927. leta mora
vsako žc obstojcče mlinarsko pod*
jctje zaprositi pri prefektu poseb*
no mlinarsko licenco. Posebno mli*
narsko licenco mora zaprositi tudi
vsakdo, kateri misli od danes na?
prej započeti mlinarsko obrt.
Razdelitev mlinov.
Zakon deli mline v štiri vrste:
1. mline, ki meljejo mešano mo*
ko, kakor to predpisuje kr. odlok*
zakon od 13. avgusta 1926 St. 1448;
1
»GOKISKA STRATA«
Stran 3
2.  mlini, ki meljejo pšenično mo-
ko skupno z otrobmi (integralka);
3.  mlini, ki meljejo pšenično mo?
ko za močnate izdelke (pašta);
4.  mlini, ki meljejo tudi druga ži?
ta in ne samo pšenice.
Pri nas imamo skoro samo mline
druge in četrte vrstc. Mlinarji 2.
in 4. vrste bodo morali plačati za
licenco naslednjo takso:
a)  za   mline,  ki zmeljejo do    lü
kvintalov  žita  dnevno  za  prvotno
podelitev licence lir 110 in za vsa?
koletno obnovitev licence lir 100;
b)  če zmeljejo več ko 10 kvinta?
lov dnevno, bodo morali plačati za
prvotno licenco lir 165 in za vsako-
letno obnovitev licence lir 150.
Za mline 1. in 3. vrste so takse
nekoliko višje.
Kako je treba  napraviti  prošnjo?
Kdor hoče še nadalje izvrševati
mlinarsko obrt, mora najbolj po?
zno do 5. nov. 1927 vložiti pri pre?
fektu prošnjo na kolekovanem pa?
pirju 2 lir. Prošnji mora priložiti:
a)  potrdilo   registerskega   urada,
da je plačal predpisano takso;
b)  tehnični opis mlina;
c)  navesti mora tudi mlinske iz?
dclke.
Prošnjo mora overoviti tudi žu?
panstvo, da s tem potrdi resnič?
nost izjave.
Druge določbe.
Pšenično moko skupno z otrobi
je dovoljeno mleti samo za raeun
neposrednih konsumentov; pri tem
je prepovedana tudi mlinarjem vsa?
ka trgovina miete pšenice skupno z
otrobi.
Moko morajo mlinarji spravljati
v plombiranih ali drugače zapeča?
tenih vreeah, na katerih mora biti
prišit listek, iz katerega je razvid?
na vsebina vreče in ime tvrdke. Iz*
delck mora biti označen z beseda?
mi »farina per panifieazione«, če je
določena moka za kruh; čc se pa
nahaja v vreči moka skupno z
otrobi, mora biti na listku označc?
na vsebina vreče z besedami »fari?
na integrale«.
Rekurz.
Prefekt zamore prošnjo tudi
zavrniti, če niso mlini dovolj?
no čisti, kakor tudi radi še drugih
zakonitih razlogov. Če zavrne pre?
fekt prošnjo za mlinarsko licenco,
zamore prizadeti rekurirati tekom
20 dni, ko je dobil odklonilno re?
šitcv, pri ministrstvu narodnega go?
spodarstva.
Žitna  razstava.
Zadnjo nedeljo predpoldne se je
otvorila v Rimu prva nacionalna
/itna razstava, ki naj predoči svetu
uspehe žitnc bitke. ütvoritvi je pri?
sostvoval tudi načelnik vlade Mus?
solini, ki je imel velik govor o po*
ložaju letine in o poljedelstvu na
splošno. Mussolini je poudarjal, da
je večmesečna suša glavni vzrok, če
uspeh pridnega dela italijanskih
poljedelcev ni tako zadovoljiv ka?
kor bi moral biti. Kljub temu mo?
ramo smatrati letošnjo žitno letino
za povoljno. Pridelek znaša okrog
55 milijonov kvintalov. Žitne cene,
ki se sučejo okrog 115—120 lir
kvintal, se zde marsikomu nizke in
kmetov trud z njimi res ni popla?
can, vendar ne smemo obupavati.
Če pomislimo na zboljšanje lire in
če preračunamo vrednost lire v pa?
pirju v zlato liro, dobimo, da je bi?
la cena žitu 1. 1922. — 29, 1923 — 20,
1924. — 21, 1925. — 30, 1926. — 43
in 1927. — 60 lir v zlatu. Težave,
kakor jih ima italijanski poljedelec,
so imele in ima jo vse države, kjer
je bilo treba skrbeti za zboljšanje
valute. Tudi francoski poljedelci so
se bridko pritoževali, ko je vlada
izdala ukrepe, da bi zboljšala vred?
nost franka. »Če fašistovska Italija
jočc, se druge države ne smejejo,«
je zaklical ministrski prcdsednik.
Nadalje je poudarjal Mussolini
potrebo, da kmetosalci zaupajo v
stalnost lire in se prilagode tej trd?
ni podlagi v vsem svojem gospo?
darstvu. Žitna bitka sc ne more do?
biti v eneni samem letu, toda mož?
nost zmage je dana. Treba je, da se
pridelovanje žita posploši in seje
uinno in z uporabo vseh potrebnih
sredstev povsod, kjer je možno.
Po Mussolinijevem govoru je bi*
la razstava otvorjena in so bila raz?
deljena odlikovanja onim poljedel?
cem, ki so dosegli v žitni bitki naj?
večje uspehe.
Mussolinijev govor je bil po ra?
diu prenešen po vsej državi in so
ga poslušali v vseh veejih mestih.
Tudi v Gorici so zastopniki obla?
stev in razni drugi odlienjaki po?
slušali Mussolinijev govor pri radiu.
frzne cene
dne 13. oktobra 1927.
Cesnik kg L 1—1.10; sveže zelje
L 0.60—0.80; kislo zelje L 1.60*1.80;
čebula L 0.70—0.80; rdeča pesa 0.50
do 0.60; fižol navaden L 1.80; fižol
koks L 2.20; koromae L 2.80; salata
L 1.20—1.60; indivja L 0.80—1; jajc?
niki (melanzane) L 0.80—1; krom?
pir L 0.50—0.60; paradižniki L 0.50
do 0.60; petcršilj L 0.60—0.80; slad?
ka repa L 0.40—0.60; radič L 1.20
do 1.80; špinača L 0.90—1; fižol v
stročju L 1.80—2; vrzote L 0.80 do
0.90; bučice L 1.60—2.20; neoluščen
fižol L 1.60—1.80; oluščen fižol
L 2.20—2.60; kostanj L 1.20—1.60;
suhe fige L 1.60—2; jabolka L 1 do
1.60; maroni L 180—2; orehi L 2.80
do 3.20; hruške L 1.20—3.40; namiz?
no grozdje L 1.80—2.50; sveže ma?
slo L 14—15; prcsno maslo L 17 do
18; mleko liter L 1—1.10; trčan med
kg L 10; sladka smetana L 12; sku?
ta L 4; jajca kos L 65—70.
Valuta.
Dne 12. oktobra si dobil:
za  100 franc, frankov      71 72 do   72.02  Lir
za  100 belg. frankov      253.- do 257.-    „
za   100 švic. frankov      352.50 do 354 50    „
za   100 češ.-slov. kron     54.12 do   54.42    „
za  100 dinarjev                32.15 do   32 45    „
za      1 sterling                 89 03 do   89.23    „
za      1 dolar                     18.24 do    18.30    „
Novci po 20 frankov       70.50 do   72.50   „
za   H.O avst. kron           0' "255 do 0*026 t    „
Vojno s odškodninske  obveznice:
70.15.
Kaj je novega na deželi?
Postojna.
Jutri bo otvorjena tukajšnja po?
družniea državne banke (Banca
d' Italia), ki jc za postojnski urad
zgradila lepo hišo pri mestni hiši.
Ker je v Postojni denarni promet
zelo hitro rastel, zato je ustanovi?
tcv omenjenega denarnega zavoda
vclike važnosti.
Šturije.
Pretečeno roženvensko   sredo je
bil pri nas običajen semenj.    Toda
radi vsakomeseenih semnjcv v Aj?
ri dovseini in radi nizke cene pri živa?
iih, so vsi semnji vedno šibkejši. Lc?
to's jc bilo okrog 40 glav gov. živine
in nekaj prešičkov. Ti so imeli še
nekaj cene, a goveja živina \e od
2.50—2.80 L kg živc tczc. Če bi za
vse tako padle cene kakor so pri
živini bi bilo že dobro, ali n. pr. pri
obuvalu je še stara cena. Neki go?
spodar s številno družino je rekel,
da mora prodati kravico, če hoče
vso družino obuli za zimo. Tcga
sorazmerja ni nikoli bilo. Mesarji
sečejo meso malo nižje kakor ta?
krat, ko je bila živina po 6.00 L. Si?
cer je pri mesu dvojna cena, ali če
prašaš po sprednjem delu, ki je ce?
ncjši, je že pošlo, ali pa dobiš tako,
da raje vzameš tako imenov. zadnji
del, ki je dražji. — Hubeljska elek?
trična družba bo podaljšala svoje
omrežje v Zapuže, kakor je že bilo
prvotno sklenjcno z našo občino.
rJ"udi sedanji obč. načelnik se je za*
vzel zato. Za obrtne kraje je to ve?
lika komoditeta, manj za male
kmctiče, ko malo rabijo luč, poscb?
no poleti. Ti bi bili vcliko bolj za?
dovoljni, če bi imeli svoje obč. poti
cjobre. Ko so delili našo gmajno
(pašnike) so pustili en kos občini.
Prepisali pa niso nanj občine, am-
pak so vpisani še vedno vsi opravi?
eenci, ki tudi plačujcjo davke. Ved?
no se je pa dala pri dražbi kovšnje,
stelja in sena prednost občinarjem.
Letos je oddala občina vse nedo«
maeinom. Sevcda so bili mnogi zefo
ncjcvoljni, posebno kcr jc bilo radi
suše malo otave, in so upali kupiti
kakor navadno na javni dražbi to
košnjo. Prosimo g. obč. naeclnika,
da to uredi prihodnjič po stari na*
vadi. Tudi občina naj prepišc dav?
kc na sebe. — Tudi pri nas so raz?
pustili naše prosvetno društvo, ki
je obstojalo nad 25 let. Marsikatcri
rant ali poročen mož se ima zahva?
liti društvu, da je ostal pamcten.
Posebno tu v bližini tovarne, v ka?
teri je toliko nevarnosti za mladi?
no, je društvo blagodcjno vplivalo.
Sp. Idrija.
Skozi Spodnjo Idrijo gredoč sem
nalctcl na družbo lovcev. Bili so
razigrane volje in pripovedovali so
o novem lovcu, ki se jim je pridru?
žil. Nekaj izrednega je to za nje,
kcr je novi lovec ženska v hlačah.
Napravila si je lovsko obleko, v ka?
tcri hodi na lov. Posebno pozornost
vzbujajo njene hlače, ker jih spod?
njeidrijski vaščani niso vajeni pri
ženskah. Pripovedovali so o nje?
nem navdusenju za lov. Povsod,
kjerkoli je, ne govori drugega kot
o lovu in še celo v soli, kjer so otro?
ci loveev deležni njenega večjega
zanimanja kot drugi. Seveda lov?
cem to ni po volji, še manj pa dru?
gim, ki imajo otroke v šoli. Očetom
in materam bi prav gotovo bilo
vseeno, naj dela kar hoče, ako bi
ne šlo za vzgojo njihovih otrok, ta?
ko pa se vsevprek pritožujejo.
Sv. Lucija.
(Poroka.) Dne 1. okt. se je poro?
oil g. Rajko Kovačič iz Drebočnika
z gdčno Josipino Šavli iz znanc go?
stoljubne Kovačeve hiše v Drcboe?
niku. — Mladcmu zakonskemu pa?
ru prav iskreno kličemo: Bog živi!
P. K.
Par spominov
na Janeza Ev. Kreka.
(Nadaljevanje.)
Bilo je, zdi se mi 1. 1909, ko se je !
vršila v Skofji Loki cna prvih vcčjih
orlovskih prireditev. Bil je tarn
sevcda tudi Krek. Po končani slav?
nosti je povabil večjo družbo na Pr=
tovč in na vrh Ratitovca, kjer stoji
sedaj planinska koča sezidana nje?
mu v spomin. V družbi so bili sicer
samo odlični gospodje kakor dr.
Korosec, dr. Verstovšek, dr. Hoh?
njec, prvi predsednik vlade v Slo^
veniji I. Pogačnik in še par drugih.
Kot privesek dm/be smo bili trije
študentje, katerih pot domov je šla
preko Selške doline. Ko smo pri?
speli na prijazni Prtovč, kjer je
Krek navadno vsako leto v največji
skromnosti in pri pridncm pisate?
ljevanju picbil počitniške mesece,
je bilo določeno: »Ker za vso druž?
bo ni dovolj prostora na Prtovču,
odkorakajo študentje na pianino,
kjer dobe pri pastirjih mleko in
prenočišče. Za prchrano bomo ju?
tri preskrbeli na ta način, da bomo
ugrabili ovčko izmed čred, ki se pa^
sejo na vrhu in jo spekli na ražnju.«
Te ukrepe je izdal seveda dr. Krek,
ki je prevzel tudi odgovornost za
pouzmano oveko. Ko smo se drugo
jutro sešli na vrhu Ratitovca ter
smo v bližini zaglcdali bcleeo sc liso
pasočih se ovčk, je prišel trenutek,
da izvedemo črni doktorjcv naklep.
Toda sedaj je buknil v solnčno ju?
tro veseli halo! Mcd celotno družbo
ni bilo nikogar, ki bi imel prime?
ren nož in potrebno znanje, da bi
vzel nedolžni ovčki njeno življenje
in jo spravil na žgoči raženj. Po?
skrbljcno je bilo sicer za dobro kap?
ljico in tudi kruha ni manjkalo, toda
prijetnosti pcčencga jagnjeta smo
se morali odreči. Doktor se je pa
hiidomusno mtizal in se zadovoljno
pogladil: ,Le korajžo gospodje, jaz
sem se že krepko podložil s kislim
mlekom in svežimi žganci.« No,
kljub tej mali smoli smo se imeli
prav dobro in mi je izlet na Ratito?
vec ostal v veselem spominu.
*    *    *
Večkrat sem imel priliko obiskati
našcga doktorja v bivšem avstrij?
skem parlamentu. Kdor je hotel
namrce priti na galerijo zbornice, je
moral dobiti od kakega poslanca
vstopnico. Zato sem včasih v ta
namen poiskal drja Krcka. Če je
imel čas, me je večkrat pridržal v
hodnikih, ki so pred sejnico. Po?
hajala sva po sijajnih stebriščih in
se razgovarjala o tem in onem. Red?
ko se je zgodilo, da bi se ne spom?
nil našega dijaškega pokreta in se
razveselil, če je čul o   kakem    na?
predku. Pri teh srečanjih sem imel
priliko opazovati, kako je bil naš
Krek med svojimi poslaniškimi to^
variši spoštovan in cenjen. Videl
sem odlične zastopnike raznih ta?
kratnih avstrijskih narodov, kako
so se mu bližali z izredno vljud?
nostjo, akoravno on na take uglaje?
nosti nikoli ni veliko dal. Pazno so
sledili vsaki besedi in očitno obču?
dovali njegovc duhovite in globoke
zamiselke ter večkrat pikre opazke.
V  vsaki gruči, kjer je bil on, je bil
on srcdišče.
*    *    *
Še bolj kakor v zborničnih ho?
diščih se je zaiskril Krekov ženijal?
ni duh, ko je nastopil v zbornici kot
govornik. Imel sem parkrat srečo,
da sem bil na zbornični galeriji, ko
je govoril dr. Krek. Kakor v vseh
poslanskih zbornicah tako je bilo
tudi v dunajski: Če se rešuje navad?
ni dnevni red in nastopajo razni
manj vplivni poslanci, je sejnica
slkoro prazna in med poslanci ni
opaziti nikakega zanimanja; govor?
nika posluša par ožjih prijateljev.
i Ako pa vstane znan, vplivcn govor*
nik, tedaj hite iz vseh hodnikov v
sejno dvorano poslanci, ki se zgri?
njajo okrog govornikovega sedeža.
rl\iko ie bilo, kadar sc je v dunaj?
skem parlamentu dvignil dr.   Krek.
V  hipu jc bila dvorana polna,    za?
vladala je svečana tišina in poslan?
ci so kar viseli na govornikovih
ustnah. Včasih je padel kak med?
klic, katerega je pa Krek navadno
tako spretno zavrnil, da je vzbudil
smeh in ploskanje. In ko je naš
ddktor končal, je bilo samo eno
mnenje: Dunajska zbornica je ime*
la zopet svoj Krekov dan.
Mi slovenski študentje, ki smo v
kakem kotu galerije sledili dogod?
kom v zbornici, smo z nekako tes?
nobo čakali na Krekov nastop. Ko
je pa zadonel njegov polnodoneei,
sigurni glas in smo čuli, kako se
vedno ognjevitejše krešejo njegove
misli in se srea vseh poslušaicev
vedno tesneje oklepajo silnega go?
vornika in misleca, tedaj se nas je
polaščala neka nepopisna zadivlje?
nost in v zanosu smo si mi mladi
stisnili roke: To je naš Krek.
Ko smo pa drugi dan čitali v du*
najskih nemških časopisih poročilo
o zbornični seji in smo videli, da je
zgodovinski govor Krekov odprav?
ljen z nekolikimi vrstami, plitve
puhlice kakega nemškega kričača,
ki je govoril praznim klopem, pa
1 bleste v dolgem članku, se nas jc lo«
til stud. Spoznali smo, kako globok
prepad zeva med našo in našega
voditelja mladostno idealnostjo in
preračunjeno sebičnostjo in neod?
kritosrčnostjo vladajočega režima.
Bil je mrzel tuš, toda za življenje
potreben.                        (Konec.)
Stran 4.
»GORISKA STRA2A«
Koledarček.
17. okt. ponedeljek, Hedvi^a, kr.
18.  okt. torek, Luka, evang.
19.  okt. sreda, Etbin, opat.
20.  okt. četrtek, Janez Kan., sp.
21.  okt. pctek, Ursula, m.
22.  okt. sobota, Kordula, d.
23.  ok.t nedelja, Severin, škof.
Iz Tolminskega.
Zopet se vračamo v povojno do*
bo. Zadnjc case, posebno odkar
so razpuščena prosvetna društva,
se tudi pri nas spet pripravljajo
plesi, kateri so bili že precej pone*
hali. Zato prosimo vse starše, da
nc pušča.jo svojih sinov in hčera na
zakotna plcsišča in opozar jamo tu«
di oblast, da napravi v tern oziru
red. — Še nekaj ne smemo pozabi?
ti. Če gremo ob nedeljah, pa tudi
ob delavnikih po okolici Tolmina,
sreeujemo že skoro same moderne
gospodične, preprostih in kmeeke*
mu stanu primerno oblečenih de*
klet se pa že bolj malo vidi. Svil*
nate, prozorne nogavice, . globoko
izrezane bluze skoro brez rokavov,
s tern se postavljajo danes nekate*
ra kmeeka dekleta, doeim je v mar?
sikateri družini pomanjkanje in je
marsikatera mamica raztrgana sa=
mo zato, da se hčerka lahko mo*
derno nosi. Vemo, da tudi drugod
ni boljše, ker zadnja deta se je ne*
dostojna moderna moda ugnezdila
že v najbolj gorski vasi. Toda ža*
lostno ie, da tudi dobra in druga*
če ncpokvarjena dekleta v modi
tako po opieje posnemajo moderno
ženstvo, ki ie v resnici tudi znotraj
tako, kakor se kaže na zunaj.
Pisnia nosih izseljencev.
S parnika »Conte Verde«.
Podpisani, potujoei v Ameriko,
pošiljamo s širokega morja najsre*
nejše pozdave vsem tistim, ki be*
rejo te vrstice, posebno pa našim
staršem, bratom in sestram ter fan*
torn in dekletom.
Vozimo se sedaj dobro in dnevi
nam minevajo brez posebnih do*
godkov. Samo v nedeljo 4. septem*
bra smo bili priča vcliki nesreei.
Okrog osme ure zjutraj je po last*
ni neprevidnosti padel v morje ne*
ki mlad mož iz Bergama. Takoj so
parnik ustavili in mu z vsemi sred*
stvi priskočili na pomoe, a zaman.
Ni ga bilo vee na površje; požrli
so ga za vedno belo se peneei va*
lovi; njegov grob bo hladna, brez*
mejna globoeina Atlantskega o*
ceana.
Torkar Franc, Hudajužna; Mata*
jure Ivan in Volarie Ändrej, Trno*
vo pri Kobaridu; Lukežič Pepina,
Renče.
Slovcnski delavci, doma iz koba*
riškega kota, ki delamo v provinci
Bergamo v gorah nad 2000 m, po*
zdravljamo svoje starše, žene, brate
in sestre. Žagar Anton, Gruntar
Henrik in Anton, Lazar Ludovik in
Franc, Kramar Jožef in Franc, Cen*
čič Alojzij, vsi s Sedla; Tonkli Fer*
dinand, Borjančič Josip, Rakar
Franc in Anton, Šimac Jožef, Mazo*
ra Franc, vsi iz Breginja; Čebokli
Alojzij in Ivan, Kracina Mihael, Ču*
šin Alojzij, vsi iz Podbele; Rosič Jos
žef in Anton, Lavrenčič Mihael,
Ferlikam Jožef, vsi iz Loga; Kosma*
čin Ivan s Homca.
(Op. ur.: Radi pomanjkanja pro*
stora objavljamo dopis šele danes.
Isti vzrok nas je prisilil, da smo ga
skrajšali. Oglasite se še kaj. Bog
Vas živi!)
¦ * *
Slovenski fantje * izseljenci, ki
se mimo Afrike vozijo v Ameriko,
iskreno pozdravljajo svoje starše,
brate, sestre, prijatelie in znance
in tudi dekleta. Šinkovec Ivan in
Čefarin Karel, Straža pri Cerknem;
Cufar Ciabrijel, Cerkno; Makuc
Ivan, Šebrelje; Vodopivec Vinko,
Kamnje pri Vipavi.
Darovi.
Za »Slovensko sirotišče«: Nekdo
iz Vrhpolja 50 L; blagim dobrotni*
kom v Štandrežu, ki so nam daro*
vali krompirja, Bog stotero popla*
čaj! Prispevek tiskovnega podjetja
L. Lukežič 182 L; o priliki svatbe
g. Rajkota Kovačiča z gčno Pepco
Šavli pri Sv. Luciji se je nabralo
40 L; A. K. 1 L; prijateljem našega
zavoda v Sovodnjah, v Mirnu, v
Rupi, na Peči, v Gabrjah in v Ore*
hovliah, ki so nam dali poljskih
pridelkov, izrekamo srčno hvalo.
— Bog stotero povrni!
Slike zlate maše prevzv. goriškes
ga knezonadškofa slikanega v asi*
stenci treh škofov in stol. kapiteljs
na, kakor tudi samega, sprejem v
Cerknem, v Novakih, procesija v
Gorki, rojstna hiša itd. se dobe v
Katoliški knjigarni v Gorici, Via
Carducci St. 2 (Montova hiša).
Hlapca zvestega, poštenega, veš*
čega s konji, razumnega v polje*
delstvu, išee Josip Marmolja v
Mirnu s Merna.
Hiša, kmeeka z zemljiščem v Vol*
čah je na prodaj po ugodni ceni.
Več o tern pri Francu Rejcu, Voice
št. 70 pri Tolminu.
POZORÜ
Velika zaloga mrtvaških potreb*
ščin 20% ceneje kot povsod dru*
god. J. Saksida, trgovec z mrtv.
predmeti. Dornberg st. 3.
Lloyd Sabaudo,
Irihodnje vožnje:
v Severno Ameriko;
»Conte Rosso« 14. 10. 1927.
»Conte Biancamano« 4. 11. 1927.
Iz Genove v Njujork v 9. dneh;
v Južno Ameriko:
»Principe di Udine« 13. 10. 1927.
»Principessa Maria« 21. 10. 1927.
»Maria Cristina« 28. 10. 1927.
»Tomaso di Savoia« 10. 11. 1927.
Iz Genove v Buenos Ayres v
13V2 dneh.
v Avstralijo:
»Re d' Italia« 10. 10. 1927.
Informacije daje in sprejema
prednaročila na vozne listke za*
stopnik
F. Rosich,  Gorica,
Via Contavalle št. 4.
KRTOVE KOZE
kupuje Windspach,    Via Carducci
St. 6 — Gorica.
PLJUČNE BOLEZNI
Dott. Cerretti
Radiologični kabinet je odprt:
v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni)
v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre*
dah in petkih ob pop. urah).
Zdravnik
za zobe in usta
Dr. LOJZ KRAIGHER
sprejema
v   GORICI
Piazza delia Vittoria štev. 20
Dp. Ivan Smerchinich
Radiolog
Diagnoza in zdravljenje z žarki X
f/'rej zdravnik v RudolfspitaUu na Dunaju
in zdravnik sanaiorija 5. Giuslo in mestne
bolnice v  Gorici.)
sprejema  od   1. oktobra vsaki dan od  8.30
do 12. in od 15. do 18., v nedeljah od 9. do 12.
GORICA  - Via Seminario 24
(hiša Bader.)
KAROL CULOT
kipar  in  kamnoseški  mojster,
Via Rossini 12, zraven Senenskega
tr&a v Gorici.
Za mrtve: Velika zaloga nagrob*
nih kamnov in spomenikov iz naj*
finejšega kraškega kamna. Cene
zmerne.
ACOIA DFLL ÄLABAROÄ
proti izpadanju las.
Vsebuje kinin in je vsled tega po*
sebno priporočljiva proti prehladu
in za ojačenje korenin. Steklenica
po 6 Hr — se dobiva v lekarni Ca?
stellanovich, lastnik F. Bollafio,
Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici,
Via  Carducci  9 pri  Fiegel.
Dott. Gins. Cornel
specialist za bolezni v
nšesih, nosii in grin,
bivši operator na univ. klinikah prof.
Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in
asistent prof. Brunetti v oddelku za
nosne in ušesne bolezni v mestni bol-
nišnici v Benetkah je odprl ambulatorij
v Gorici, Via Garibaldi 11 (prej Teatro).
Sprejema td 9-11 predp. in od 3-4 pop.
Zflvod Dr. BONCINÜ FIHETT1
TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03
Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje
„ŠIJ ATIKE"
(Trcjanje v kolku)
Zdravljenje živčnega trganja v laktih in
v  bokih. -   Sprejema od 10-12 in od 15-17.
Odlikovana
^nmno: ešHa delr.unica
Franc Podbersig
Gorica
Via Trieste 17 (znotraj)
je pripravila za vse Svete
veliko   zalogo   nagrobnih
kamnov od 80 lir naprej.
Spomeniki z izboOeno po-
dobo   Kristusovo  in   an-
geljskimi   podobami, vse
¦^"Säzät?     lz   kararskega   mramorja
^^^              do 10.000 lir.
Ohiščite in prepričajte se!
Pozorl "^B^l
^sak, kdor potrebuje dobro in precizno idočo uro po
znižanih cenah, naj jo kupi pri stari domači tvrdki
Jakob Šuligoj, Gorica
Via Carducci si. 19 (Gosposka ulica).
Zi vinor cj ci I
Vsaki živinorejec, ki vsled  oddaljenosti  ne  more  nositi   mleka v  mle-
karno, si mora nabaviti posnemalnik. To je kmetijski stroj ki se najbo-
lj e izplača.
„DIABOLO" posnemalnike z 10 letnim jamstvom kupite lahko na
obroke in po najnižjih cenah Ie pri meni.
Just Ušaj, Gorica, Piazza della Vittoria, 4.
Teod. Hribar (nasi.) - Gorica
CORSO VERDI 32 - -  (hiša Centr. Posoj.)
VillhD zologa CbsIibpq plains Iz znoni tovarne Regenchapt E Raymann, naho-
fpstno blayo za popocencB hahor tudi vellka izbira moskega in zinsHsgis suhnL
Blago solirfno!                     Cene zmerne I
PODRUŽHICA
LjubljanshB kreditne bonke p fiorici
Corso Verdi „TrcjovskI Oom"
Telefon äterilka 50                              Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
DiTtomsm CBHtrsIa L3UBL3AKS Din.Rio'oco.ooo
Podružnice in agencije : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec,
Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto,   Ptuj, Prevalie, Rakek, Sarajevo,
SlovenJRradec, Split, Trst. Sezonska ekspozltura: Rogaška Slatina.
Vloge na knjiiice po 4 l/, %.
Vloge v tekočem ričunu   lir  ali  dinarjev,  (najugodnejše
obrestne mere).
Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod-
nine (bonov) po najugodnejših cenah.
Nakazila    v tu- in inozemstvo.
Borzni in ostali bančni posli.