Teèaj XXXIV podarske, obrtniške # m Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v sh jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold po pošti pa za celo leto 4 goi». 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo januarija 1876. O b s e g : Novice svojim prijateljem ob novem letu Našim gospodinjam nekaj za novo leto. Bosniški renegati. — Mati ga izdá. (Dalj Navod za pridelovanje lanù in prediva po Belgiškem načinu. Postava o stavbah na Kranjskem. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Slovansko slovstvo. 33 ITovice 44 svoj im prij atelj em ol> novem let« današnjim listom pričnó „Novice" svoj 34. tečaj Potrpežljivost premaga vse ovire; zvestoba v ki so Celó malo listov v vsej Avstriji je, doživeli toliko let, a svojim načelom zmirom nepremak-ljivo zvesti ostali, nikdar nikoli plašča obračaje po spre- kakor one, načelih je potrpežljivost, nevtrujeno delo tudi potrpež ljivost, ljivost. žrtve in muke za dobro stvar tudi so potrpež-Da resnico povemo: naša potrpežljivost bila je minih politiškega ali verskega vremena, sicer pa niti premajhna dosedaj. Koliko neki jih je, ki so bili pri- slepe niti gluhe bile za vse to, kar zahteva pravi in pravni trpeti za blagor domovine, in koliko jih je zdravi napredek. 9 wÊÊ/KÊÊËÊÊÊ/^ so več žrtvovali, nego to, kar jih ni bolelo? Koliko jih Med tem , ko se omehkužena in spridena zapadna Evropa v bolnostnih nasledkih prenasitenega vžitka z vij a, Je> na ki so vstrajno dělali, in ki še delajo, brez pogleda dosedanji drobni sad, v zaupanji na milost in blago- z nervozno nemirnostjo od principa do principa slov iz nebes? Kako se hočejo hvaliti oni, da svojo in z mrzlično poželjivostjo po novotarijah hlepí, domovino ljubijo, ki nič ne žrtvuje jo, nič ne laj o? peha, ostane si program pravega Slovenca vedno enak, ker je zidan na trdno skalo naše svete vere, na zdrave nazore, dejanj je mrtva. Zakrožiti včasih katero ,,na slavo Siav- Vera brez dejanj je mrtva, in ljubezen brez in na prave želje in potrebe našega naroda. janstvu" ali piti ,,rujno vince" na ■H „korist domovine", obeina očesoma gledamo in vidimo veliko revo to ne pravi se delati za-njo! in trpljenje našega kmeta ? vidimo z žalostjo y kako Zabiti pa na dalje ne smemo, da je naše delo zapuščen in zanemarjen je ta prvi vseh stanov od tište dvoj P delo je idanje, drug delo strani, ki ima vlast v kah, in ki je pokli ) skrbeti Podobni smo Izraelcem, ki so zidali hram Božj boj. a so- za blago države, toda važnosti kmetiškeg stanu ali ne vražni narodi so jih z orožjem napadali pri tem delu. umeje ali jo prezira. Volje smo tedaj tudi zanaprej, Tačas so Izraelci z eno roko zidali, v drugi pa imeli delati s svojimi slabimi močmi za napredek našega so meč, da so z njim odvraćali sovražne napade. Tako kmetijstva. zidamo mi našemu narodu hram omike in blagostanja ; Kakor doslej, bomo vedno imeli pozornost svojo a ob enem se nam je braniti sovražnim narodom ) ki obrnjeno na korist in napredek vsega našega naroda in jim je naše delovanje skozi in skozi zoperno, ker so ne opustili nobene prilike ) utegnemo z vspehom polni napuha, gospodoželjnosti in sovraštva do nas. A1 svoj povzdigniti za pravice in koristi njegove Po zarad tega nikar ne obupajmo , ampak delajmo ) okle- znamo sicer svoj težki položaj, svoje slabe sile in moč nimo se pravice in držimo načel naše sv. vere sovražnikov naših ? y a vero imamo v moč nrave, pravič f in vsi navali naših vragov kakoršnega koli tabora zdrobili se nih idej, v zvestobo in značajnost naših somišljenikov, bodo nad skalo, na katero je pravica zidana. jbolj pa v milost in pravičnost previdnosti Božj Potlačimo srd in razdirajočo strast v svojem srcu ; katera je konečno vedno še pravični stvari podělila zmago. in sprememmo jo v vstrajno delo; in rastlo bode drevo našega upa, in v zrak kipel bode hram našega materi- Dvoje je, kar rodoljubom slovenskim, prijateljem jalnega in duševnega življenja na začudenje in poni- svojim, posebno polagamo potrpimo in delajmo. žanje protivnikov naših. f*ospodar$ke stvari men deli kaj ti gozddela podnebje vlažno in va .y - " i* m a v za pridelovanje lamí in prediva po Belgiškcm načinu. # r: Spisal Andrej P i s k a r. ruje kraj pred ostrimi in mrzlimi vetrovi. Ravno tako mu ugaja podnebje blizo velikih voda, morja in rek povsod zrak bolj vlažen Lan vlažen in gorak kraj. Zato stori lan dobi pomladi in poleti pogosto dežuje ploh zahteva tam in trpi predolg Dolg rašči, sosebno ako Vvod. Marsikaj se je že pisalo o povzdigi našega prediv- bdel Zemlj je er huda suša mu posebno škoduj* y suša ne v lan prvi ima najrajše m pozno sejan o pripravljanji in izdelovanji prediva, o predivski in drugih rečéh, ki spadajo v predivstvo, Vendar si živeža iskaje , mora tudi hlo in globok» Težka mrzla ilovica, suh pesek in prod pusta apnena in pakisla šotnata ali pa železnata zemlj* ni za lan. Ker gredó lanene korenine globoko v zemlj ; nam še manjka celega in pripravnega poduka za obde- globoko obdeíovati. Vendar se mlj \ ^ taka biti, da se dá lovanje in pridelovanje te koristne rastline. mor Naši kmetovalci v se nimajo popolnega podučenja osušiti. Posebno spodnj emlj emlj tudi rada mora sieer mokroto > kako naj bi lan sejali in obdelovali, da bi jim prinašal zastaiala držati, toda močvirna ne sme biti, da bi voda na največ dobička in da bi přidělali tako predivo, kakor ga pridelajo drugod in kakor ga zahteva]o dandanes fabrike za lično in izvrstno blago. Po severnih deželah je predivstvo jako razširjeno in v mnogih krajih eden glavnih pridelkov kmetijstva \n močír sta za lan čisto na katero se lan seje , ni dobro, v prevelikem bregu, ker na taki se vlag bi bila mokrota prehitro odteka in je rada suha sme biti njiva v takih dolinah in ravninah , r^i vuv*«, zastaj a, in se n6 more odtekati, kajti stojeća mokrota njfj da % in manj pa voda in obrtnije. Veliko lami in prediva se prideljuje na Ruskem, Nemškem, Francoskem, Angleškem. v ňolan-diji in Belgiji. Na najvišo stopnjo napredka v prediv-stvu so dospěli Belgijanci, Angleži in Holand-čani. Med vsemi so Belgijanci prvi; od njih vsi drugi. Tudi pri nas smo poskušali njihov godna Tudi ni dobro, da se učé način, in smo se prepričali, da se za naše razmere naj bolj prileže. Zato bomo tukaj poskušali ob kratkem nacrtati in razložiti način Belgijskega pridelovanja, na kolikor se prilega ta način za naše razmere. ozirali na naše domaće razmere. Zraven tega se bomo Naše podnebje je so pa za-nj pripravni nekateri kraji vecidel ugodno za lan; posebno Že naše dežele. naše dosedanje skušnje kažejo, da pridelovanje prediva vrze pri nas veči dobiček, kot vsak drug kmetijski pri- dežele, ako bi se naše delek. Koliko dobička bi imele pridelovanje prediva pri nas še zboljšalo in razširilo ; ako bi přidělovali veliko izvrstnega blaga, kakor ga přiděluj ej o po drugih deželah, kjer predivstvo cvete. Tudi naše predivstvo je bilo nekdaj precej razširjeno in naše platno se je iavažalo v vnanje dežele. Toda pozneje, ko so začeli drugi narodje izdelovati na strojili (mašinah) mnogo lepše in cenejše blago, mi pa } nismo z njimi vred napredovali in smo pri starem ostali so nas oni spodrinili s svojim blagom, in naše predivstvo je prišlo na nič. Naša si. kmetijska družba si je zraven drugih za-slug za kmetijstvo začela tudi za povzdigo predivstva prizadevati, posebno s tem, da gospodarjem po znižani ) ? ceni oskrbuje seme naj bolj čislanega lanú, to je ti stega ki ga pridelujejo v okraji Rigaj skem na Ruskem kjer imajo sicer oštro zimo, pa poletje toplo. Začeli smo posnemati druge narode in poskušati njihove načine. Naše dosedanje poskušnje nam kažejo da zamoremo tudi mi s pridnostjo in umom to doseči kar so dosegli oni. Naši novi časi zahtevajo tudi nove potrebe, jeti se moramo vsake prilike in vsakega pridelka ? ; Popri- > kjer zamoremo kaj več pridobiti in si pomoči do blagostanja. Prvi del. Pridelovanje lanu. Podnebj za lan > njena lega, lanene sorte Lan ne stori na vsakem kraji, pa tudi vsaka zemlja mu ne dopada. Najbolj so mu všeč kraji blizo gozdov ) kjer sta gozd in obdelana zemlja v pravi pri- bi bila njiva proti mrzlim vetrovom obrnj 7 naj bo v zatišj' > zebel bi lan posebno zg in ploli mu mrzli vetrovi ne ugajaj odnj t, ampak lahko po- (Dalj prihodojič.) se Našim gospodinjam nekaj za novo leto. Namesti jajic pšeao (gres). Jajca so včasih zelo draga in sicer tako gospodinje, kolikor draga, da ogibajo kuhati moĆaate jedi za juho. V časniku ,,Oeat. Landw. Ztg.a pa neki gospodar v imenu svoje gospodinje po 301etnih skušojah kaže, da se dadó rezanci (nudeljni), blekci (Fleckerln), krompirjevi rezanci (Erdapfelnudeln) in druge močnate jedi brez jajic dobro narediti. Pa kaj kuharica nameato jajic more vzeti? spodinje bodo vprašaie radovedne naše go- pšeno ali gres (Grrie3j namreč tako da se pšena deseti del moke vzame in těsto močneje zgnjete. (Ce bi na pr. kuharica vzela moke 9 lotov. mora vzeti 1 lot pšena.) la nobeden ne bo mogel spo- znati, da tako napravljene mocnate jedi niso z jajei na- re jene. Pisatelj tega misli, da s tem kuharskim nasve- tom, ki nič novega ni, mnogim gospodinjam v tacih časih vstreže, ko so jajca silno draga. Morebiti bo za to marsikatera slovenska gospodinja ,,Novicamu hva-ležna, da izve to vsaj pri nas dozdaj še neznano novico. Poskušnja je lahka in draga. če tudi spodletela ne Ifcove postave. Postava o stavbah na Kranjskem 11. ruzdelek. Predpisi za stavbě. (Nadaljevanje. * 34 Dimniki Za vse dimnike brez razločka veljá ta določba, da morajo n jih zidane stene naj manj skoz in skoz debele "i ome- biti 16 cm. in da mora dovj notri v podstresj tano biti tudi na zunanji strani Pri večih pekarijah , pri pivarskih barvarskih kotlih, kovaskih ogojisčih itd.) mora biti stena « Začetek te postave v „Novicahťí 1875. leta s prav pri kurilu 32 cm. debela ter sme se v veči vi- sokosti 16 cm* znašati. Oštro prepovedano je, dimnike postavljati na trame, ne pa pri varno in rante za meso (ražnji) ne smejo biti preblizo dimnika. Luknjica za dim se mora narediti na strani. tleh. jih naslanjati na lesovje, v zidovje dimnikov vtikati rante za prekajenje ali vlagati kakošno koli lesovje. Nepokrita ognjišča (svetia ognjišča) s tako odpeljavo , ki je deloma iz desek sestavljena, deloma pa za dim zidana, niso dopuščena. nahajajo v Taka ognjisca ? ki se morebiti sobah, se smejo e takrat dopustiti, Če imajo po předpisu izzidan djmnik, ki nima nobene tuljave v drug dimnik, in če je v dimni tuljavi narejena železná zaklopnica za zapor. Dim iz železnib ognjišč ali od kotlov za perilo in kuho dopeljavati je dopuščeno ; vendar morajo vse do-peljave dima iz stranskih kurjav, kakor iz železnib ognji se kotlov peci pravilom a napravljene biti iz že-leznega pleha ali lončenih cevi, ki se ciajo razdjati in 13 c. m., ustje pa po imajo v precniku najmanj 11 katerem gre dim v kuriše, sa mora narediti v taki vi- 8okosti, da se lahko do njega pride. Zaporne zaklopnice na odpeljavnih cevéh pri pečéh v sobah so prepovedane. Dimnikí, v katerih se mora laziti (lezljivi 35. 5 dm. v kvadratu, ozki (ruski) dimniki), morajo najmanj najmanj 16 cm. v precniku imeti. Vsi dimniki se imajo v svoji visokosti najmanj 13 dm. čez streho izpeljati. Znotraj morajo biti dimniki gladki ter se morajo, mogoče, navpik postaviti. Jih na pošev postav- če je ljati pod 60 stopinj k ravnoležni črti ni dopuščeno. Je Parne dimnike in sploh dimnike za velike kurjave se sosedščini ne delajo nobene nad- tako sezidati, da lege. Prevideti se morajo z zakiopnico ali zatilnikom in ce je treba, z iskrolovcem. Na visokih, prosto stoječih dimnikih se morajo na- praviti krampeži. 36. Ruski dimniki. 40 Krušne peci, kuriš a, hi s ice za parne kotle Krušne peči ; peči ) v katerih se kuri s segretim e o bdan zrakom, in kuriša v obrtnijske namene se smejo staviti samo na zidanih podstavah na prostoru debelim, v obok zidanim zidovjem ognja z varna vrata Fakošna kuriša in morajo imeti ioPj ? se mora jo od praviti obstojé na zunanji strani po Prostori 2.) ) so dločeni za velik se roor kuriavne na prave, bokali in morajo dobiti ognja varna tla to Pri manjsih kurj jbli kar ku risu pravah namreč zadosti > J« so dimnikov a sprav plaše in tla narejena ogrija varno in so kuriša Ijena pod oboke, ki so popolnoma ognja varni. Peči z železnimi nogami morajo stati na kamnitem ali opekinem tlaku. Kurj dati najma ni dm. zvišana od tál ognjisca se moraj sezi Izhodi iz kurilnih dělal dvorišču, ne pa na ulice ali na cesto se imajo napraviti proti T2.) Hišice za kotle pri parnih mašinah se imajo viti ločene od druzih poslopij, na pritiičj lahko pokritih prostorib, in vselej tako, da kurj popolnoma zaprta ostane napra-bokanih va kotla Parni kotel postaviti pod kako delalnico je prepo pogoja. dopušenosti obratnih naprav vseh obrtnij katere svojo obrtnijo opravljajo s kuriši, parními mašinami ali vodnimi napravami, ali katere utegnejo po vedano brez . 41 y zdravstvu škodljivih ? po smradu ali po nenavadnem hrupu sosešči či nib nevarnost ali nadleg ločb< plivih po nevarnih obrtnih na- v biti 7 ) katerih se je držati popade obrtnijski red do (Dal prih.) Slovansko slovstvo. * Ruske (valjevite ali cilindraste) dimnike je rabiti samo pri pokritih kurjavah; ti ne smejo imeti za enojno kurjavo manj kot 16 cm., za več kurjav vkup pa ne pod 21 cm. v precniku. Da je moči take dimnike snažiti, morajo imeti dvojne železne in zatvorijive snažilne v Beču že več let dobroznani gosp. Kosta Mandro- durice na podstrešnem prostoru. Ako je več tacih snažilnih duric skupaj, morajo imeti vrh tega še zatvorljiva vrata, s katerimi se po- Lepoznanski list „Srbska Zora<{, katero izdaje vic krivajo. Snažilne durice morajo biti, kar je mogoče, uaicu —w.^v.,.. «..jmj proč od vsega lesovja, in kjer ni moči se tega ogibati, bojna bratovska vez, ki nas objemlje. Kakor daleč naj se lesovje zavaruje s kakim ognja varnim gradivom, tel) v svojem pozivu naglaša, morejo se narodi vabi v posebnem pozivu k obilni naročbi za novo leto 1876. Sploh je znano, da se mora v današnjih dneh vsak izobražen Slovenec seznaniti sè slovstvom naših južnih bratov, da se tako v sedanjih, za naš duševni in materijelni obstanek silno važnih časih utrjuje raedse- izda- po- Za snaženje ruskih dimnikov se utegnejo napraviti tem na strešnem slemenu tudi mostički železnib snažilnih duric pod streho. > in potlej ni treba , ko so si ustvarili svojo književnost, povzdigniti med druge izobražene Evropske narode, ki stojé že na vrhuncu moči in časti. ? .Srbska Zora" bode tudi v Ruski dimniki se pa smejo rabiti samo pri nezgor- ljivih poslopjih, ki so tako pokrita, da 37. Stevilo dimnikov. so ognja varna. prihodnje donašala poleg slik: pripovedke in novele od novejsih slavnih, kakor tudi prevode starih pisateljev ; Životopise vseli narodov, podobe slovanskih in tujih Ijud-stev ; popise zemlje, potopise iz Srbije in drugega sveta ? Dimnike je tako izpeljati^ da vsaka skupina kurjav historične črte in Članke iz prirodoslovja in drugih véd in razprave o umetnosti; crtice o znamenitih dogodkih v posamnih nadstropjih dobi svoj lastni dimnik. 38. Cevi (ituljave, trobe) za dim. po sveti v poduk, o iznajdbah itd. književni pregled in kritike. (Zato prosi g. vrednik izdatelje knjig, da mu Prepovedano je dimne cevi (trobe) iz hiš obračati ob pravem času pošiljajo svoja delà.) Dalje obeta do proti ulicam ali. na dvorišča Kj A V VA MlAVMUi Mil * JLi €« U V UiiOUIIi J take cevi obstojé, --—v. » . se imajo odpraviti v dobi, ki jo določiti mora gosposka. koje bode dajal nagrade, nganjke in druge enake stvari. nasati list tudi v podlistku humoristične slike, rebuse, za Le tam se smejo izjemoma obdržati komur v nadlego in se ni ognj bati niso m Iz tega programa se vidi, da zanimiv ? bode postal list zopet jako in ker je poleg vsemu temu cena prav nizka, 39. Dimnice, kadilnice. ga najgorkejše priporočamo vsem Slovencem , ki so kar skoraj morajo biti prijatelji Srbské k n j i- Dimnice se morajo posebno dobro obokati in z že- že vnos ti. Cena Srbski Zori je za celo leto leznimi vratami zapirati, tla se morajo pokrit gold. ognja 80 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za 3 mesece 1 gld. * 20 kr. Naročnina naj se pošilja: „An die Administra-tion der „Srpska Zora" III. Pragerstrasse Nr. 13 Wien. Izhajala bode „Srbska Zora" prvega dne vsacega šolo, in to spoznanje je odločilno za příhodnost našo. Vsem vladam pa veïjà resnicni izrek : Quidquid agis, prudenter agas, et respice finem! Danes meni — jutri tebi/> ; meseca na treh celih polah in prinašala vselej do sedem ^ / ^ . _ - _ « m m • M fc « • #, •• A* slik. za-nj Siromašnim šolskim bukvarnicam, ako prosijo is-* za-ni, pošilja se list zastonj. — uaiu^mai, plačajo narocnino za celo leto naprej, dobodo za pre- Gosp. narocniki ki i it 4 f / ťr t' ^ • * renegati. » % til > i r Slavni dr. Kap per, ki je o jugoslovanstvu mnogo mijo prekrasno sliko mlađega umetnika Jurija Krstića, izvrstnih spisov na svitlo dal, je v časniku „Slavische __Blatter", ki jih je leta 1865 Abel Lukšić na Dunaji iz- dajal v zanimiveai članku „Slavisch - kuiturhistorisohe Politične »tvari. Kam merijo nove šolske postave4] Nam to že dolgo ni nobena skrivnost Betrachtungen" popisaval: „die Dinnarischen Alpen und ihre Anlande", in tukaj govoril o Hercegovini in o Bosni. Ta članek med drugim kaže, da renegat, to je žalibog, odpadnik od naroda svojega in njegove vere, je po V se li CJ w Ul H^J iJKjVICK oail» L1UOI , at ÙttllUU^j v^j^v»«.«. " ^ J _ O J o ^ ~ »«iv, JV mnogo tacih mož, tudi v viših duhovskih kro- vsem svetu hudié, in tak je tudi poturČeni Bošnjak. > Wi * i • ». ' . « . . . t"\ rr rv • i « i • . ti « • « • . * ■ da gih/kf tega ne vedó ali pa če tudi vedó, nocejo kazati, Dr. Kapper o Bosnjakih, to je tacih, ki so kristijansko ^ilJ, XV« IV/^C« V V^uu »ti pc» LUUl »OUI») UUUCjV aaúat i, » £/f ^ v IV JV kj ^ low jM^loiivy da vedó, zaljubljeni v oni glasoviti „modus vivendi", vero zatajili in Mohamedanci postali, piše v omenjenem ki se po naše dobro imenuje „šviga švaga čez dva praga" članku tako le: >> Se potem ) ko se je fanatizem Bos- niskih odpadnikov pred 20 leti užgal do revolucije zoper Slavnoznani Tirolski poslanec profesor Greuter Turškega sultana, je Turska vlada za potrebno spoznala je cilj in konec novih šolskih postav, ki so iz Pruskega Hercegovino in Bosno združiti pod eno glavarstvo. Tu je Turek najhujo rano vsekal Srbskému slovan- priromale k nam, z malo besedami tako jasno odkril v izvrstnem svojem spisu, ki je natisnjen *), v štev. 357 „Vaterland-a" stvu da, kdor ni popolnoma gluh in slep mora In , ker je od nekdaj enotni narod v dva tabora raz-družil, ki se nikdar več sprijaznila ne bota. Bosnjaki, ki so se poturčili, dobili so celo deželo kot gospodarji spoznati, kam merijo nove postave za ljudske sole. kar je zlatega denarja vredno v Greuterjevem go- v lastnino , oni pa, ki so kristijani ostali, postali so voru, je posebno to, da cilja in konca teh novíh postav jim podložni s tlako in desetino; uni imajo vse častne ne vinta iz svoje glave, kateri bi se „ultramontanizem" in mastné službe, ti pa še domovine nimajo ; uni tega Následek teh nenaravnih pa še domovine nimajo podtikati utegnil, ampak da ta cilj in konec kaže po vlada v vsem in deli pravice ka kor mu drago last ni h besedah tistega časnika, ki je znan kot pa tlači samovolja gla8Íloministersko unega. „Neue fr. Presse", ki tedaj razmer je pa ta, da nasprotno sovraštvo razjeda vse je avtentično tolmačenje novih postav. Čujte, kaj prof, vrste ljudstva. Poturčeni Bošnjak, čeravno po svojem Greuter pravi: „Mi v Tirolih imamo zdaj črno na belem, ua j« ------ —. —, — —, „Neue fr. Presse" pravo zadela, ko je že 3. novembra kakor kristijanskega brata svojega rodu da jeziku > po svojem imenu in po svojih zgodovinskih 3. spominih Slovan, nikogar na svetu huje ne sovraži » ) kristijan- 1874 izpovedala se od besede do besede tako le: Ne skega Bošnjaka (rajo), čeravno se je v svojih običajih ' * ÍUJ/W T VVIMIIW »v> vu u^ovuv »V. , ) " O J V J JI J J J sodnije nemške, nemski modrijani bodo odločili v pre- že zeló turštva navzei, ne boli nasproti nič druzega maganji Rima. Kmalo kmalo bo papeštvo politično osam- tako hudo, kakor to, da ga tlači jarem slovanskega nje- Prizadevanje Nemčije mora odslej meriti na to, govega brata, zato ni nikdo zmirom tako pripravljen za ljeno. da se (rimska) kurija duševno zapré Kako se to punt zoper odpadnike svojega naroda kakor on. Ker naredilo? V šo li! — Ne državni pravdnik, pač paraz- poturčeni Bošnjak stojí in pade s Stambulom (turštvom), svitljenje duha in poduk bosta učinila, da bo papež zato se lahko razumeva in to tudi mnoge skušoje potr- postal nenevaren puščavnik, katerega bodo, jujejo, da v Bosni kristijani nimajo hujih sovražnikov, kakor zdaj diplomati, tudi duše popustile." kakor so Bosniški odpadniki, — kristijani pa hre- Odpad od cerkve — to je tedaj tišti cilj , katerega penijo po rešitvi iz Turškega jarma in tužnega srca Zato je jasno j da y ki morajo nameravajo doseci po šoli. vzeti ves vpliv do šole ravno onim in dolžnosti skrbeti, da sv. očeta duše ne zapusté je jasno, da se ravno oni list tako navduša za ,,svo- gledajo v Srbijo ; Crnogoro in Hrvaško, kakor se jim imajo po pnsegi zato > bodno šolo" v Tirolih , kakor noben drugi dobro vé > } ker pre od tíi ali tam včasih kaka lučica upanja prikaže, ki pa se je dosihmal zmirom kot goljufiva veŠa skazala." danes to vse tako, kakor je da Ker je v resnici v se f dr. Kapper leta 1865 pisal, je jasno kot beli dan zakaj? Mi pa se ne le zanašamo na pra- vse reforme, ki jih zdaj zopet Turška vlada obeta vico svojo, imamo tudi trdno zaupanje v svojem srcu, za pomirjenje vstaje v Hercegovini in Bosni, niso piška-da bo ta pravica slednjič zmagala. Ministerstva in si- vega oreha vredne, in da tako ali tako mora propasti stemi se preminjajo, narod v Tirolih pa bo ostal, kakor Tursko gospodstvo na Balkanu, kajti če se kristi JG p uai uu j «vi ovž v uwui uaJBlocBa uiatuiijau^Liia oc nut J " w ~~v*Jw~ narod navdušuje za duševno idejo, ki se zato tim trd- punt ponavljal vsak čas, — če pa bi Turška vlada ho neje poprime cerkvenega glavarja, čim bolj ga vsi ve- tela res kristijanom v teh deželah zboljšati njihov stan likaši tega sveta zapuščajo; reven je gledé posvetne vzdigoejo se poturčeni Bosnjaki zoper vlado, ker narod, ki se v dobi najgršega materijalizma V se kot janom ne zboljša stan v Hercegovini in Bosni, se bode f > moči a vsak dan postaja bogateji po ljubezni in zve- jih ni volja od svoje mogočnosti in sebičnosti odstopiti Jiiuu j a voaa uau jjuoiaja uuga tuj i pu ijuuu^ui lu £à > T ~ v J —-- ~ ~ stobi onih, ki v njem časté Kristovega namestnika. Ti- in ne za las poboljška dati kristijanom. rolska duhovščina zdaj vé i kaj radi dognali z novo Kar poslanec Greuter v „Vaterl." piše Mnogovrstne novice, Vino se od novega leta počensi v jami kupciji mogel priti k seji. Besede te so namenjene Stremajerju, prodaja po hektolitrih, ki držijo 10 bokalov ali pintov Tako ukazuje minister kup- meraval govoriti v državnem zboru al , to je na-avoljo bolehnosti ni ki je hotel, da se v Tirolih vzame duhovšcini ves vpliv do manj kakor 2 vedri. sole Vred čijstva. * V Galiciji so zarad zivinske klaje v grozni stiski; kmetje so že več tisoč kónj pobili ali pa jih zapođili iz hlevov, ker nimajo klaje za-nje; kónj po 1 gold, je dobiti, kolikor jih kdo hoče. * Zoper glasovitega Stajerskega goljufa Brandstetterja je preiskava dognana. Po „Tagespošti" je ustavoverni mož za 123.000 gold, naredil goljufaih menjic (wech- selnov). * Matici Srbski je Ogersko ministerstvo zapovedalo7 da se mahoma mora iz Novega Sada preseliti v Pest, aicer se uprava njenega premoženja izroči Srbski občini v Peštu. — Tako Magjar spoštuje narodno pravo Slo- iranov ! Zabavno berilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aiesovec. V. Mati ga izdá. nje sem malo zvedel, kar bi mi bilo služilo pri pre-iskavi, le temu je oporekala, da bi bila umorjena vdova bogata. Po njenih mislih se je z razposojevanjem de-narja Ie pecala, ker od pičle penzije ni mogla živeti. Tako si je „kak krajcarček" pridobila. Meni ta izpovedba starke ni bila všeč. Cemu je ona edina tajila to, kar je bilo sploh znano? To ji tudi očitam in pristavim, da je njen doktor ravnokar pri-trdil, da je bila zeló bogata. Kako bi to edino nj i, ki je bila bolj znana z umorjeno, ko vsak drugi, ne bilo znano! „Ej, kaj ljudje vedó", se odreže starka z jneprijet-nim glasom, „kaj vé doktor! Vsi so enaki. Ce vidijo pri komu le krajcar, brž zaženó hrup , da ima tisuće. Haha! Kje li bi bila vzela, prosim vas, bogastvo pri teh malih obrestih!" Jaz odpravim zoperno starko in jamem vse, kar sem zvedel, sestavljati si v duhu, da bi si po tem napravil náčrt za preiskavo. Toliko je jasno, da je hu-dodelnik prebrisana glava in da si je náčrt napada na drobno premislil, toraj to hudodelstvo ni bilo njegovo prvo. Storjeno je bilo z nenavadno predrznostjo pri belem dne vu, toraj je moral hudodelnik poznati vse oko-liščine, vse prostore hiše, vse navade vdově; znano mu je moralo biti to, kar razen dekle nobenemu člověku, namreč, kje ima vdova denár spravljen. Ko bi tega ne bil vedel, bi bil potřeboval več časa za dovršenje hudo-delstva ali pa ne bi bil vsega pobral. Ali pri vsem tem, kako je přišel v hišo ali mar več, kako pobegnil ž nje, da ga ni nihče zapazil? Vrata ima hiša le ena in sicer na cesto, kjer pa so bila očitna več ko dvajsetim lju-dem, ki So vsi enoglasno trdili, da se od desetih do dvanajstih niso odprla. Okna, kar jih je bilo na druge strani, so bila z železjem zavarovana, pri natančni pre-iskavi hiše znotraj in zunaj smo našli vse v navadnem nepoškodovanem stanu. Toraj hudodelniku po storjenem hudodelstvu ni bilo mogoče drugače uiti, ko skoz dimnik, ali tu bi ga bilo vidělo tudi več sosedov, ker sta dimnik in streha jako visoka. Videl ga pa ni nobeden, dasiravno so na sosednem dvorišči tesar j i delali. Sploh ni zapustil za sabo ne najmanj šega sledů. Pa tudi na drugem potu je bila preiskava težavna. V mestu ni zmanjkalo zadnja dneva nikogar, tudi ni bilo nobenega, na katerega bi bil mogel leteti količkaj opravičen sum. Toraj sem se naj bolj zanašal na ranjeno deklo, ki pa je v bolnišnici ležala še vedno v ne-zavednosti; dokier od nje nic ni zvedeti, bo težavno kaj izdatnega lotiti se, da bi zasledil hudodelnika, če mi sreča sama na pomoč ne pride. Zdaj pa nimam še nobene podlage, ne vem kje lotiti se preiskave. Umor stare oderuhinje, to se lahko misli, je napravil po mestu velik hrup. Obžaloval je ni menda nihče, pač pa nasprotno. ,,Kaj ji pomaga zdaj , da je ljudi tako neusmiljeno drla!" To je bil skoro splošen glas, le deklo so milovali. Ko se je pa zvedelo, da je morilec vničil ali sabo vzel vse menjice , dolžna pisma in zapisnik dolžnikov, so bili obcutki še bolj različni. Tišti, ki so ječali v pestéh pijavke, so si veselí mêli roke in molčali, drugi pa so celó rekli, da je morilec dobrotnik, ki je řešil več ko sto ljudi iz stisek, ker je vničil vse dokaze dolga. Da pri takih okolišcinah na pomoč prebivalcev pri iskanji hudodelnika ni bilo dosti zanašati se, to bo vsakemu jasno. Tem teža toraj moja naloga. (Dah prih.) Naši dopisi, V Gorici 2. jan. — Najvažniši dogodek preteklih dni je koncert v gledališči 30. u. m. To je drugi (Dalje.) „Vdova je bila bogata. Vam je znano, koliko je imela ali utegnila imeti?" „Po mojem prepričanji in po tem, kakor je z de-narjem kupčevala, bi jo bil sodil na 40.000 do 60.000 gola. ] mogoče pa, da je premogla še več." „Kje je imela ta denár naložen? V obligacijah ali v dolžnih pismih?" „Obligacij mislim, da ni imela, ker so ji nesle pre- malo obresti. Veliko pa je imela pri ljudeh, vse drug pa najbrže shranjeno na kakem varném kraji, ker ni nikomur zaupala." „Tedaj ne veste, kje bi bila hranila veče zneske?" „Tega ne vem, ker v tem obziru meni ni nič več zaupala, ko drugim." „Pri ^ preiskavi hiše smo našli v njeni postelji že-lezno škrinjico z razbitim pokrovom, a bila je čisto prazna. Ali je morda tu hranila svoj denar?" „Mogoče! Podobno bi ji bilo to." „Kako bi si vi razložili to, da nismo našli v hiši nikakega denarja, pa tudi ne menjic, ne dolžnih pišem, ne zapisnika dolžnikov?" » Hm! Da denarja ni bilo najti, to ni čudno, ga pač hudodelnik vsega pobral. Toda čemu bi mu bile menjice, dolžna pisma in zapisnik dolžnikov, tega ne razumem. K večemu napoti pri begu rilec?" „Vam se nič ne dozďeva, kdo bi bil ropar in mo- „Kako li? Sovražnikov je pač imela dosti, a kdo bo vse poznal in kateri bi se mogel zmožen zdeti tega strašnega djanja! Ravno tako je lahko dolžiti vse mesto, kakor kakega posameznega člověka, dokier se pravi ne najd Po nekaterih manj važnih vprašanjih poslovi m od-vetnika. Name je napravil ta člověk neprijeten vtis ne le zavoljo svoje unanje podobe, kazajoče trdo srce, ampak še bolj zarad umazanega opravila z umorjeno oderuhinjo. Koliko solz, koliko kletev odrtih revežev je imel ta mož na vesti! Za njim vstopi edina prijateljica ranjce vdove, ka- tero sem bil tudi k sebi povabil, ženska neprijetne podobě, da malo takih. Imenovala se je vdovo Dolarjevo. Ce je res, da v grđem telesu prebiva hudoben duh, je morala ta ženska biti prav peklenske hudobnosti. Od pot 7 da so se slišali slovenski glasovi v našem gle- to va ve c. W. 7 dišči, in p r v i k r a t sa i « „ ^ « 77 je bilo slovensko petje narodnem koncertu; ta pot je imel ,,Slavec" ínicia- o A v T w u o a 1 Ti f uaov^m « \j v «* r %j \j* ï y » J 6 y uů o^ž uu UlUtlUi j p l v 1 U 1 U V C U C da se je poskusilo pevsko društvo ki je kot politišk uradnik do te časti in stopinje če se ne molim, prvi Slovenec SI avec". Prvikrat (lani: šlo je za dobrotne namene) dospěl dospěl v se danji h casih! Gosp. Winkler sem ze, namrec, aa je da tivo. Omenil in8p. Klodic misel, da bi se „Slavec", ko se bode v prvo izkazoval, potrudil za nepremožne pripravljanke nekako pri vrže k v med- je dika uradnistva, on vzdržuje sè svojo umnostjo in delavnostjo tri vogle namestništva Tržaškega; njegova bil sprožil gosp. ponižnost in potrpežljivost je vsem znana. Dosedaj je bil zdaj Winkler „kultni minister" za Primorsko. kakor gre soditi — ta oddelek zapusti Ako bode za učiteljstvo v tukajšnjem izobraževalisći, ker se na- Primorska duhovščina imela vzrok, to premembo obža-pravlja za-nje podpořen zalog. Ker pa petje samo za lovati. Še bi znal kaj povedati o g. Winkler ji, kaj koncert ne zadostuje, naprošeni so bili tudi še drugi je na pr. že 15 let v Goriškem deželnem zboru faktor ji laabuiji ^ H aj vi ouuciuvaiij ua pi . iiaii uxuaiiui uiuouvu, un un xuuiiuoaciu i. ui. i. , au - uuj J LU se, Uit uc U1 pevski zbor ital. telovadskega društva in mestni župan se mi očitalo, da že preveč znane reci ponavljam in bi sodelovali, na pr. ital. íilharm. društvo bil na Tominskem i. dr. r. ; ali bojim kaj je se da ne bi kot predstojnik mešeanske bande, umetnik Krežma, vio- pa kaj bi minister Lasser rekel, če bi vse vedel? — w» t-----—J — --—-------------«w ------7 v^ww,».. —... ---j ' I— ---J — • řv — «WWW* 4 -» ' lonist Frontalli iz Treta, g. E. Windspach (umetnik na Zadovoljnost z imenovanjem g. Winklerja je na Pri- glasoviru) in gospodična Neugebauer iz Ljubljane. Ude- mořském občna; časniki različnih strank in narodnosti iežiii so se koncerta samo zadnji trije. Najbolj demon- so jo izrazili; med drugimi tukajsnji „Eco del Litorale." strativno je bilo to, da ni hotela dati mestna gosposka — V sredo ponoči je přišel grof Chambord sè meščanske godbe, katero je bil župan popřej že soprugo in druzimi visokimi osebami. Dvor v Bock- 9 Ke vem, zakaj in kako se je pola- mannovem poslopji šteje 25 oseb. vsaj na pol obetal. stila naših Italijanov misel, da nameravajo Slovenci na- grof-kraljevié z gospó in praviti slov. demonstracijo proti njim in proti ital. hvalnici v Veliki cerkvi petek večer je bi! 2 drugima gospodoma pri za- znanem ma oratarji. značaju (!) Goriškega města; zato so se začeli kujati. „Isonzo", ki gledišče vábil, ima zdaj dolgo razpravo o njem in na- padali in jih mnogo ranili. po 31 letih spet v Přetekle božične oraznike so je popřej koncert naznanjal in meščane v tukajsnji vojaki Weber jevega polka ponoći ljudi n a- Jaz menim 7 da teh raz vaja vzroke, zakaj da se ga niso meščani udeležili uzdanosti niso krivi krotki slovanski Dalmatinci tega (kajti tudi kot poslušalci se ga niso udeležili premnogi regimenta, ampak neki isterski in Tržaški Italijani ne- meščani); vso krivico zvrača on na koncertni odbor, mirne krvi. češ da ne pozna pravil spodobnosti in da ni zgoraj Maribora 29. dec. (SlomŠekov spominek) Pred imenovanih laških društev itď. za časa in kakor se Iv.) leti začeto delo štavljenja Slomšekovega spominka tiče vábil. Bodi si temu, kakor koli, gotovo je to, da se bliža vendar enkrat svojemu izvršenju. Ožji odbor je bilo 26 lóž in veliko zaprtih klopí v parteru praznih, je sedaj v stanu poklicati občni zbor. Občni zbor za (Pri nas se klopi posebej plačujejo in vstopnina spet Slornšekov spominek je tedaj na 11. januarija ob 2. posebej ; Lahi so tedaj ukupili prostore v klopéh da uri popoldne pozvan na zborovanje v novo najetih pro- so jih demonstrativno prazne pustili; tako tudi lože, storih čitalnice Mariborske v Sramel evi hlsi. Vsled kolikor so v njihovi oblasti.) Zdržali so se demonstra čije nemški ljudje, na pr. Ritter tisti laški meščani ? oficirji f uradniki in ustave od 15. nov. 1865, podpisane Jedličke, dr. Ulage in dr. Serneca od dr. Vogrina, Jož. vsi ki non ic*oxvi ujcovu!, «.i imajo svoje ne trobijo v vseh rečéh v ital. rog. ,,Isonzo" trdi posebne vzroke, da da dekani na Slovenskem, y pozvaní so } vsi vredniki slovenskih časnikov in vsi predsedniki čitalnic ? Je bilo „meščanovu (meščani so mu samo v městu domorodci drugi imenitni rojeni ljudje, če prav ,, • va 1C samo 40 v gledišči 7 VSI zen, dr. Vošnjak , «« pr.^Dav. Trstenjak, M. Glaser, Ig. Oro- na y drugi da so bili gledišča ne vajeni tujci 7 to je 7 Simonič pri Colnik, Snirh, korvikar Pire v Gorici, na sv. Lovrencu in ,,Slovanska beseda" ljudje s kmetov. In res je imelo gledišče tisti večer Dunaji. Oži odbor je pripravil ploščo nagrobno, ploščo za rojstni dom, sliko za steno pri krstnem kamnu v Ponkvi, nenavaden značaj ; ali nedostojnega ni bilo čisto nič. Steli so po8Íušalcev okoli 600. Vstopnina z darovi vred znaša blizo 500 gld. ; čistega dobička je okoli 300 gld. ; krasen naris načrta za glavni spominek v gotiškem med temi pa 100 gld., ki jih je podařil znani tukajšnji slogu od arhitekta Hartl-na in 24" visok model 5lj2' Kar se tiče koncerta visoke podobe Slomšekove iz kararskega marmorja od dobrotnik Samuel grof Gyulai. samega, je pel „ štel je program njegov 11 toček, med temi or to* Slavec" 5 kosov. Neugebauer-ica je pela hodnjič. Zajca v Ljubljani. Natančniši načrt objavimo pri- nekaj nemškega in italijanskega.- Namesti meščanske Krauja jan Velicega narodnega in politic- bande je igrala vojaška (z dovoljenjem divizijskega nega gibanja ni sicer v našem mestecu , vendar popol- • • « ^ rTi v »-fc f « • « •• • . • V 1 1 • /~>l • i 1 • V _ 1 1 _ poveljništva v Trstu). Ploskanje je bilo gromovito; noma nismo še zadremali. Čitalnica nasa 7 res 7 da le ponavljati je bilo treba dvoje kosov, ,,Domovini" in bolj životari kakor živi 7 krivi tega niso toliko naši (Zajc-ev) ,, V UUJ. ^VJiaVUCVlU pcvucv IU VOD UtIOC umuvtui UIVOIJHUI} niM{iun iv vuu *»» jv «-»«• de žele je bilo 120. Težišče vse slavnosti 30. dec. sledek mršavih političnih časov, ki dušijo vse živah- mJ ___ —. - _ ... _ . đkk A tfu 'A- Jk, JÉ A. Ti _ ^ A m * % boj. it SiavČevih" pevcev iz vse naše narodni mestjani, ampak le bolj ona apatija, ki je na- u. na haj am jaz v tem, da zamorejo Slovenci toliko nejše gibanje, in ki kakor mora narodno 7 dru izurjenih pevcev skup spraviti (Lahi nimajo na žinsko, trgovsko, obrtnijsko in vsakoršno drugo živ- kmetih skor nobenega) in drugič, da je bila prva „Slav- ljenje. Zato se zdihljeji vsacega poštenega domoljuba ceva u produkcija v gledišči Goriškem. Kdor tu- in patriota Avstrijskega strinjajo v jednem klicu: ,,li- kajšnje predsodke pozna, ve, kaj to pomeni. Da se je bera nos Domine !" À1 pustimo te jeremijade; naj poza omenjeni koncert gledišče prepustilo, imamo se vem vsaj par veselih dogodeb. Koncem protekloga leta zahvaliti beseda a 77 Klodiču napravila. in pa n a m e n u, v katerega se je Se nekaj bile so nove volitve mešcanskega odbora in potem je mestno volitev župana. Radujemo se, da imamo zopet gosp ker ni hotelo bande za Karola Šavnika na čelu mestne naše županije, moža dodam , da starešinstvo v poslednji seji koncert dati — skleniio podariti 50 gold, za podporni ki je ves sposoben za to opravilstvo, pa tudi sicer na-zalog za prihodnje učiteljice. da íHXiyjfo ctO) piiuvuujc uv/i tcij „Isonzo" pa pravi, da šemu starodavnemu geslu nepremakljivo zvest stoji. Ve- mislijo zdaj tudi Lahi napraviti neko zabavo za ome- seli smo tedaj, da ga zopet imamo. Veseli pa tudi smo njeni zalog. Prav tako! — Povedali ste v zadnji štev. novega gosp. profesorja Glazerja na naši gimnaziji; Winkler postal dvorni sve- hipoma si je občno spoštovanje pridobil. Ker pa ravno Novic" 1., da Je > o eolstvu govorim, naj povern, da po večletni navadi je tudi letos dobrotnik šolske mladine gospod Valentin Pleiweis iz Dunaja poslal obleke 12 revnim učencem in 12 deklicam, ki so bili pred božičem ž njo obdaro-vani, zraven njih pa tudi ni bilo pozabíjeno 6 ubogih mestjanov, ki so tudi letos dobili to, kar prejšnja leta. Hvala blagemu rojaku, ki tudi v daljnem Dunaji ne pozabi rojstnega svojega kraja. — Prečastitega gospoda knezoskofa dr. Widmerja sicer malo vidimo, to pa vemo, da so zdravi in čvrsti — ,,procul negotiis". V Polju 30. dec. (Zahvala.) Blagorodni gospod Valentin Krisper je podařil našim šolarjem petdeset lepo vezanih letnikov Tomšičevega „Verteca" in nekaj zvezkov „ABC v podobah". V dolžnost si torej štejem, da se blagemu dobrotniku za ta prelepi dar v imenu šolske mladine prisrčno zahvalim. Blaž Kuhar, učitelj. Iz Ljubljane. — Ce bode toliko zmešnjav celo leto, kakor jih je bilo prve dni, moralo se bo leto 1876 imenovati „léto zmešnjav." Mislimo, da čestiti naši čitatelji tukaj in drugod lahko uganejo, kaj raenimo s temi besedami: novo mero in vago namreč. Na trgu, v prodajalnicah, v mesnicah itd. je bila taka zmešnjava in toliko zrnot, da je groza. Radovedni smo, kedaj da pridemo s to novotarijo v red. In čudno, da vlada, katera zahteva oštro izpeljavo svojega ukaza, ga je sama zanemarila v lekarnicah, kajti p h ar mako pea vredjena po novi vagi, pride menda še le proti koncu prihoďnjega meseca na svitlo. In ravno v lekarnicah je poravnava nove vage s staro jako važna. — {Iz seje družbe kmetijske 2. dne t. m.). Pod pred-sedstvom barona Wurzbacha je subvencijski odbor obravnaval v tej seji nekatere stvari, ki se tičejo raz- delitev državnih podpór za leto 1875. Gospod dr. Poklukar je porocal o podpori za planinarstvo, za katero je še 538 gold, zaklada, in sklenjeno je bilo, da sirarski družbi v Nomenu in Nemškem Rov tu dobite vsaka po 200 gold., sirar^ka družba Ravne pa, ki je dobila državno premijo s 300 gold., dobi še 78 gold, podpore, marljiva goapodarja Stare in Medja pa vsak po 30 gold, za napravo hlevov na planini. Z veseljem je odbor iz pisma Dunajskega trgovca gosp. Mataja, ki gaje poslal stvarniku sirarskih Bohinjskih družeb, gosp. župniku Mesar ju, izvedel zagotovilo, da se Bohinjskemu siru odpira vesela prihodnost. — Gosp. P. Kozler je poročal o rasdelitvi podpore za sadje-in vinorejo, za katero je odbor od ministerstva přejel 600 gold, in se oglasilo nad 30 prošnjikov. %> Odbor je v današnji seji odloČil le načelo, da do podpore ne mo-rejo posamesni gospodarji pravice i meti, arapak le ljudske šole in pa obeine, ker po tej poti podpora koristna postane za obširneje kroge; — z zahvalo je bil pri tej priliki zaslišan nasvèt nekega učitelja : naj odbor skrbi za to, da bode zbirka večega vrtnar-skega orodja, ki se šolam daruje, iz dobrega materijala narejena. Gosp. odbornik Sol ma jer je prevzel nalog za zložbo dobrega orodja in v prihodnji seji bo gosp. odbornik De tela v imenu dotičnega odseka na- svete stavil za razdelitev omenjene podpore. — Go3p. dr. BI eiweis poroča o razdelitvi Lacherjevih cebe-larskih podób; sklenjeno je bilo, da ljudski šoli v Vodícah in St. Jerneji, kjer je veliko čebeioreje, dobite take podobě. Dalje poroča dr. Bleiweis o razdelitvi onih 300 gold., ki so še ostali za podporo pri napravi vodnjakov; sklep je bil, da županija Par je in Vrabče dobite vsaka po 100 gold, podpore in sicer po 50 gold, vsaka koj, ko podpišete z a vezo, da se bo skrbelo za dobro óhranitev vodnjaka, druzih 50 gld. pa potem, ko bosta vodnjaka dodelana. O prošnji An-žiške županije za podporo pri napravi vodnjaka na Vrhu Zagorske fare se bode sklenilo še le potem, ko odbor dobí poročilo , da je vodajak ondi res potreben, in se bode tudi dobro ohranil, kedar bode narejen. — Prošnji kmetijske podružnice M et liš ke o zadevi Lukášovo sadně sušilnice in pa vinske pumpe se resite potem , ko bode podružnica odboru dala še nekatera potrebna pojasnila. Kunečno se je odbor razvrstil v 5 odsekov in vsak odsek si svojega prvomestnika volil. — Naj dostavimo še to, da je gosp. predsednik baron Wurz-bach s prisrčno novoletnico do g03p. odbornikov začel da aašnjo sejo, želee, da ista lepa sloga, kakor preteklo leto, bi kralj evala tudi to leto v vseh obrav -navah odborovih, in da bi novo leto kmetijstvu sploh milejše bilo memo preteklega. — (Jastni kanonik in profesor bogoslovja dr. Klo-futar j« imenovan za uda deželnega šolskega sveta. Tako ima cerkev zdaj v tem zboru obá za-stopnika iz vrste pristnih ustavovernikov, nemška ,,Schul-zeitung" pa iskrena zagovornika svojih nacel. „Herz! was verlangsfc du mehr?" — (Cùtalniski odbor) je po novih volitvah se v seji 3. dne t. ni. ustanovil tako, da si je za podpredsed-nika izvoli! g. dr. Zupanca, za tajnika g. J. Pfeiferja, ostali odborniki pa se v od seke razvr3tiii. Sklenjen je bil v tej seji tudi program pustnih veselic, in sicer tako, da čitalnica napravi 4 plesalne va je, namreč 9.j 15., 22. in 29. januarija, — plese pa 3, namreč 2. februarija (Vodnikova svečanost) z veliko „besedo" in pa 13. in 20. februarija. Enoglasno se je razodela želja, naj bi se med druzimi pleši v narodni čitalnici ne pogrešal národni „kolo". Gosp. odbornika Juvančič in Jeločnik sta drage volje prevzela ravnateljstvo plesov. — (KatoliŠko-rokodelsko društvo) je na mlađega leta večer imelo svojo navadno božičnico. Zbralo se je bilo v prijazno razsvitljenih ter primerno okinčanih društvenih prostorih , kjer so stale tudi lepe jaslice in bogato obloženo božično drevesce, obilno število prijatlov roko-delskega stanů. Veselica se je pričela z božično pes-mijo ; potem je pozdravil mnogozaslužni in za društvo ves vneti predsednik preč. g. J. Gnezda nazoče ob-činstvo ter v primernem nagovoru razkladal božično veselje in pomen božiČnega drevesca. Zdaj pa so siedile deklamacije in pesmi. Burkasta novoletnica je provzro-čila mnogo smeha; prelepa peaem „popotnica banovcev" morala se je pa na vseobčno željo občinstva ponavljati. Vsa hvala zato gre preč. o. Angeliku, ki aružbenike neutrudljivo podučuje v petji. Vesela igra: ,;Zdaj gre sem , zdaj pa tie", je bila vseskozi zabavna, pa tudi dobro igrana. Tombola z lepimi dobitki je skončala prijazno veselico. — Kako koristna, da, neogibno potrebna so rokodelska društva na katoliški podlagi posebno današnje dni, to pač vsak pošten clovek sprevidi in čuti. Taka društva dajó rokodelskirn pomoćnikom priliko po potrebi se izobraževati, a tudi pošteno se raz-veseljevati; ona ohranijo med njimi katoliški duh ter jih napeljujejo k pošteneoau življenju. Iz tacih mladih rokodelcev bodo pozneje pošteni mojstri in kršćanski družinski očetje. Hvala tedaj vsem domoljubom, ki vzdržujejo ta zavod in ga podpirajo, da se obdrží na trdnih nogah vkljub vsem protivnim navalom sedanjega časa ! — (Silveslrov večer) v gornjih prostorih Ljubljanske čitalnice je bii prav živahen, kakor druga leta. K temu so izdatno pripomogli pevci pod vodstvom g. Stocklna zlasti s komičnimi zbori : „Laška salata", „Srečni zakon" in ,,Vožnja po železnici v Bled"; v zadnjem so pevci izvrstno posnemali s priprostimi instrumenti (krožniki, stoli itd.) železniski ropot ; obcinstvo je smeha kar po- kalo. Po „loteriji" je sreča več lepih dobitkov med ©bčinstvo razdelila. Tako se je končalo sta) prijetili veseli družbi, za kar gre hvala v prvi e v i » 51- talničnemu odboru in pevcem pod vodstvom v drugi vrsti pa tudi gostilničarju g. Tanku ia > z dobrim vspehom prizadeva vstrezati željam Gosp. No Ili je v imenu Zagrebškega „Sokr telegraficen pozdrav. (Slovensko gledisce.) Jutri na sv. t dan se bo kazala burka „Cevljarska učenca' ima naš komik gosp. Kaj zel j jako hvalei Zato se je nadjati polnega hrama. (Nemskemu gledisču) kljenka! Podvz Schwabe, s toliko glorijo v jeseni spreje >i slal ijev .teri ogo. n 1 I češ cem leta popustil ravnateljstvo ne more nadalje ravnati gledališča. 7 da z A * \ d kon-iicita To Je «A fl M j£L M jasnega neba na nemski „teater-comité" velik hrup v Izraelu. Načelnik komite-a je ciia do Pilata, kazinarji so vtikali glave s ovce, kedar grmi > in tudi dežeini odbor n rec z je ")d Pon- kakor al vmes ; seči. Sklep je neki zdaj ta ravnateljstvo v svoje roke, postavi na čelo artističnemu vod.c razpustijo, in o&e nedelje da ..teater-komiťé } da b vi )Vva f ' w tu f I JI ; I • .4 ko ima V / 9 vzame Zigona Dperisti društvo 1 h napadov? kdo pa bo branil „slovenskemu narodu priver o, njene zavode in duhovenski stan" so- Iz >i pogodbe a Je toliko kdo se za vsejo ne bo brigal, namreč „ list „Soča". Slog i ( zvidno in njen Čudno, da se Goriška „stara" kalna" stranka tako „auf Gnade und Ungnade" podá in „kleri a ! Ne zamerite i gospoda, če egov mislite voziti na tem poti , ne da bi po vsem tem vprašamo : Kako se vendar kam pripeljali? Mi Vam želim in mnogo sreče! koga povozili lep vřeme fi n a n ć Novičar iz domaćih in Iz Dunaj a. píiijih dežel. post Uradna „Wiener Zeitg." razgl za lefco 1876 ----- - - ^ p v ^ v ,r v/ ^C* X ^ « \J y po kateri državni stroški za Avstrijo znašajo 403 milijone 170.570 gold dohodk pa so prevda 372 m 30 milij. 468.228 gold 702.342 gld Da se ) s primanjkava, bo finančni minister za tedaj primanjk delo ma odstrani ta 11 miiijonov novega dolga naredil, za ostalo primacj- kavo pa bode skrbela posebna postava. Po takém zmirom novi dolg D Nacrt novih b se 1 opet začne 11. dne t m « » postava o jj ». & u i uui (congrua), postava o živinskih kugah, postava d uhovnov ten ima k ok dobiti y jeg c. po ka okraj n ega zdravnika, ki se bodo razdeliii v niže in više okraj zdravnike, in druzega več pride v tem zborovanji vrsto. na četku 77 si ! Uboga Avstrij ega leta zopet zaklicati tako moramo koj o pri- v dvojnih kleščah Od ene strani komandira jo Bismark, ki zaht po njegovi trmi se morajo v Avstriji ministri taki da nastavljati, ki gredó po Pruski „gebundener Marsch kakor ie unidan o Schmerlíngovi afairi „Prov route Corr, Magj reči : ) (i očitno ukazala y Ali ni to ogromna od druge pa komandi predrznost, če rajo jo si u pa Tisza 71 dokler bom jaz minister, ne bo se ne zgodilo, da bi se brez dovolj Ogerske vlade ravnalo z Avstrij sko-ogersko armado, kakor bi se na Dunaji hotelo." Je Tisza vojni gospod in kralj? — In najnovejša čudna prigodba ta 7 h na Dunaj priti zarad važn so potem naši ministri v Pest da so o božiču imeli Ogerski ministri razprav, pa jih ni bilo : šli 7 ai pravili niso nič. Zarad tega je celó oíiciozni „N. Fremdenbl." ves zbegan in pravi, da utegne vse ministerstvo pasti. Kako pa Bismark in Magjari v prisrčni prijaz-nosti pod pazduho postopajo, kaže telegram iz Dunaja v „Politiki", da -se v finančnih krogih govori 2 da Magjarom Pruski denar ponuja za napravo samostoj denarne banke. se Iz Turškega bojisca je biio vnovič slisati o velikih zmagah ustáj niko v v Herceg^ _ o|. . ste se neki bolj sprijaznili, Crnogorski knez je naznanil Srbska in Črnag Ruskému caru 7 da njegovo življenje in prestol v ne- varnosti, ako ne napové Turkom vojske Jànc J . Za Hercegovinske pribeznike je daroval gosp. Janez gold. 80 kr. Popravek. V zadnjem listu lanskega leta na strani 431. 7 77 nadzoroval poseben odbor štirih udov in sicer dveh po- 4008 gold. 51 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blazoifeovih dedičev v Ljubljani.