oštnina plačana v gotovini.
MARIJIN LIST
JULIJA 8 1937.
33. LETNIK
MAR I J I N list
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletni™ n£enilVe«SkTiS,ne°d ^rijmoga nevtepenoga popriieST kTse je obhSa Um stveSskl^nf ž?« ^ P°b°Žen ,ist S,°!
sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi
dino nailenn°n;rfJhkle v?rsk°-vzZ°i™ Pologa Marijinoga Lista za mla-mladosti P J navuka) srca mladlne naPun'jo z jakostmi Marijine
stvo 40CDin:|^nSkflr"aSlOV,16 Din" PO^meznoga 20 Din., v inozemstvo 4U Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca Jezulovoga brezplačno dobi vsaki naročnik ki je plačao naročnino i bo l. 1938 tudi naročnik. Naročnina se do konca junija vsa mora plačati.
rp.il HST•d0crut?." ?f naročnike Mar. Lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom društvi«, štero da letno za svoje koWee več
S me £ nZhff • Vsak0ga nar°čnika potrebe sesajo vBensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLEKL JOŽEF, vp. pleb., Črensovci, Slov.krajina. Tiskarna Balkanyi Ernesta v Lendavi.
Dar i.
Na dom sv. Frančiška v Črensovcih so daruvali v Din. sledeči: Vozar Rozika, V. Polana, z Francije 15, Vožar Jožef, V. Polana, z Francije 15, Kolenko Kata, Francija, prosi za zdravje 10, Knar Ana, Sebeborci 5, Liitar Helena, Sebeborci 3, N. prosi za spreobrnenje moža i sina 10, N. Beltinci, po obliibi 100, za travo 60, N. G. Bistrica v zahvalo za ozdravlenje živinčeta 20, Roposa Matjaš, Dolič, v zahvalo za ozdravlenje 10, Krampač Katica, Trnje iz Francije v zahvalo za materno ozdravlenje 70 Din. — Izdali smo za pisalni stroj zadnjo rato 400 Din., za razglasitev odaje trave 10 Din. - Posodili smo Sirotišnici Deteta Marijike v Turnišči na edno leto 40.000 Din. - Oča sirot povrni vsem obilno. — Odbor.
Na sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči je dariivao N. Beltinci po obliibi 50 Din., N. Črensovci 20 Din. Izplačano sestram v Turnišče. - Marij ika povrni vsem obilno. — Odbor.
K Društvi Dom sv. Frančiška so pristopili
iz Sebeborec Knar Ana i Liitar Jelena, iz Melinec pa Zorko Frančiška, ki je v Franciji.
Pošta.
Kreslin Martin, Benko Ivan, Italia. Hvala za pozdrav od rojstne hiše sv. Ivana Boska. Molita za naše liidstvo.
LETO 33.__8. JULIJA 1937._ŠTEV. 7.
Mamika, potolaži svojega Jezušeka.
Mamika naša, sprevajamo te na poti v Hebron, gda tdeš, da pohodiš svojo tetico, Elizabeto. Čudovite reči so se godile pri tom obiski. Dete v utrobi Elizabetinoj je spoznalo Dete tvoje prečiste utrobe i Je molilo. Ivanek v Elizabetinoj utrobi je mold Jezušeka v tvojoj utrobi. Duh sveti je presveto Elizabeto i je spoznala, da si ti mati Boža. Vsa srečna je spregovorila v globokoj ponižnosti, kda si jo ti, nebes kralica, pozdravila: Pa mati mojega Gospoda pride k meni! SV. Duh je razvezao vezalje nemosti Zaharijove i te je začeo moliti Boga. Tvoja reč je to napravila. Tvoja reč je odprla Srce tvojega Sineka, ki je posveto v maternoj utrobi Ivaneka, ga rešo poprijet-noga greha. Zato si spevala najlepšo zahvalo Bogi s svojim Mag-nifikatom: Hvali moja duša Gospoda, ki mi je včino velike reči.
Mamika moja, julija 2. obhajamo te god, gda začne kapati snop našega silja. Tistoga silja, šteroga zrna dajo pšenični kruh, obleko tvojega Jezuša v presvetom Olt. Svestvi. Kak z tvoje presvete utrobe je posveto Jezušek Ivaneka, ravno tak posveti iz svetoga tabernakla, iz pod bele hoštije, vsako dušo, za štero moliš ti, njegova i naša mati. O moli za nas. Spregovori tudi za nas bar edno reč, ka se odpre njegovo Srce i nas posveti. Spregovori bar edno reč za grešnike, da se spreobrnejo i za pravične, da se spopolnijo. Vekše tolažbe ne moreš dati Srci tvojega Sineka. O moli zato za nas.

Žlvlenj e Blažene Device Marije, Matere Bože,
Naše Kratice.
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža slflžbenica: Marija z Agrede) Štrta kniga.
3. Angeo Oospodnov guči v sne sv. Jožefi. — Odkriva njemi skrivnost vtelovlenja. — Delovanje te novine.
Čeravno je sv. Jožefa mučila velika žalost, itak je malo zaspao. Te se njemi na zapoved božo skaže nadangeo Gabriel i pravi to, ka znamo iz Matajovoga evangelija. Razkrije njemi vso skrivnost vtelovlenja i odrešenja človečega roda. Zavolo posebnih vzrokov se angeo javo Jožefi v sne, ne javno. Jožef je bio že tak razsvetleni, da ne bilo potrebno močnejše sredstvo, kak prikazanje v sne, da verje Božemi nazveščenji. Razburkanost Jožefova se je začnola v čutilaj, ki so spoznala Marijino stanje, zato zdaj ne smeo gledati angela. Tretje. Jožef toti nikaj ne za-krivo, da se podao nemiri, ki ga je mantrao, ali to je bilo na škodo njegove svetosti. Slični vzroki razjasnijo, zakaj je Bog s praočaki bole nagosci gučao v sne, deci evangelskoga zakona pa se nazveščava javno. Greh je najvekša zapreka edinstvi i zvezi Boga i angelov z ludmi. Kak je Reč Boža prišla med liidi, se čutila i diiševne moči čistijo s primanjom svestev, podiihavlejo se i podajo božanskim vplivom. V kom se duševne sile borijo, tomi se Gospod ne približava. Prihaja samo k mirnoj i vedroj duši. Zburkanost je krnica, poleg štere nemre biti svetlost. No, na sredi boja z skušnjavami, ki jih lehko prispodablamo noči, se novice angela dobro opazijo. Tak je tiidi sv. Jožef čiio i jasno razmo, kak njemi Gabriel pravo: „Jožef, sin Davidov! Ostani pri Mariji, svojoj ženi, ar to, ka se v njoj poprijalo, je od sv. Diiha. Ona de rodila sina i daj njemi ime Jezuš, ar On odreši liidstvo svoje od greha". Da se v toj skrivnosti spuni prorokba Izaije, ki pravi: ,Glej, Devica poprime i de rodila sina i dajo njemi ime Emanuel, to je Bog z nami".
Sv. Jožef ne vido angela, nego je samo čiio notrašnji glas i razmo skrivnost. Splašen i radosten se prebiido i ponižno se vrgao na zemlo. Zahvalo je Boga za skrivnost, ki njemi jo na-zvesto i za to, da je odebrani, da je zaročnik tiste, ki je Mati Boža. Vnogo se karao, da je sumo od vernosti Marijine, a tudi zato, da si dao dvoriti od Kralice nebe i zemle. On bi morao, tak je mislo, kušuvati zemlo, štere so se dotikale njene noge i njoj klečeč dvoriti. „Kak morem", je gučao sam sebi, „\ tvojoj nazočnosti zdigniti svoje oči, kak se smem osoditi, da v tvojoj nazočnosti živem ali svoja viista odprem. Daj mi Bog, jakost i moč, da poprosim za odpuščenje i omeči njeno srce, da de mi milosti vna pa da ne spregledne mene, nezahvalnoga slugo, kak sem si zasliižo".
Ščista potreti je dodao tem rečam tudi druge spodobne. Steo je Marijo včasi prositi za odpuščenje, ali ne je mogao, ar
je bila v svojoj sobici. Pretakajoč obilne skuze, je razvezao svo-o potno culo. Zatem je čisto hižo i pod, gde so mele hoditi Marijine svete noge, pa je opravlao tudi druge hižne posle, ki jih je inači rad prepuščao Mariji. Presveta Devica je gledala vse to iz svoje sobice.
4. Sv. Jožef prosi presveto Devico za odpiiščenje. — Ona ga tolaži.
Kak je sv. Jožef opazo, da je Marija zvršila svojo molitev, je šo k njej, se njoj vrgao pred noge i pravo: „Gospa i zaroč-nica, prava Mati večne Reči, glej tvojega slugo pred tvojimi nogami. Zavolo Boga i Gospoda, ki je skriti v Tvojem deviškom krili, te prosim, da mi odpustiš mojo drznost. Gviišen sem, da so vse moje misli znane tvojoj modrosti i tvojemi božanskomi
razsvetlenji. Bio sem ščista zaslepleni, gda sem se od-ločo, da te ostavim. Nepristojno je bilo od mene, da sem te dozdaj držao za podrejeno i da ti nesamsliižo kak materi mojega Gospoda i Boga. No ti itak znaš, kak sem vse to delao neznajoč, ar mi je skrivnost velkoga Krala bila istotak malo poznana, kak tudi veličina tvojega dostojanstva. Ne misli na neznanje neznatnoga stvora, ki to neznanje vad-liije i polaga svoje srce i svoje živlenje pred tvoje nosila. — Ta skrivnost se obhaja 2. noge. Ne stanem prle, do-julija na god Srpne Marje,	fceč ne bom gviišen, da si
mi odpustila, da mi boš i nadale dobrotliva i da me blagoslavlaš!"
Marija se jako raduvala toj spremembi sv. Jožefa, ali ne bila sporazumna s predlogom, da bi njoj on odzdaj sliižo z naj-vekšov pazkov i poštiivanjom, ar te ne bi mela prilike, da se ponizi kak službenica svojega zaročnika. Razžalostila se, gda je pomislila, da Jožef nede postopao ž njov, kak s podrejenov, gda jo je spoznao kak mater božo. Vrže se pred noge Jožefove, gda se on zdigno, čeprav njoj jako brano. Pravila njemi: „Meni se bole dostaja, da te prosim odpiiščenje, zavolo bolečin i žalosti, ki sam ti jih zadala. Prosim te, da je pozabiš. Od skritih tajnostih, pri šterih sem jaz samo orodje, ne sam ti kak službenica Gospodova, poleg svoje vole nikaj mogla objaviti, ali ne mogoče zato, kak da te ne bi liibila, ar se zavedam svojih dužnosti proti tebi. Edno te prosim Jožef, da nede med nama niti najmenše spremembe, naj bo vse kak dozdaj. Bog ne odebrao mene za svojo mater zato, da me častijo v tom živlenji. Ščem, da ti slii-žim i te bogam".
Koča si Devica, v obiskani! Elizabete
Sv. Jožef, razsvetlen i pun Duha svetoga, je navdušeno vskrik-no: „Blagoslovlena si Marija med ženami, blažena i preblažena med vsemi narodi. Večna hvala naj slavi Stvorilela nebe i zemle ar te je pogledno z višine svojega prestola i te odebrao za svoj stan. V tebi so se spunile vse prorokbe naših praočakov. Vsa plemena ga morajo slaviti, ar se z nikim ne tak zviso, kak s tvojov poniznostjov i da je mene, najmenšega med živimi, v svo-JO) dobroti odredo za svojega slugo. Jožef je bio pri teh rečaj slično razsvetleni kak sv. Elizabeta, gda jo je Marija pozdravila. Marija njemi odvrne s ponovlenjom Magnifikata, šteromi je tudi vnogo dodala. Globoko se zanese i se zdigne s poda, obkrožena z velkim sijajom kak preobražena. Sv. Jožef ne še nikdar vido svojo tovarišico takšo. Poleg njene nedužnosti i nebeške čistosti njemi je bila objavlena tiidi skrivnost njene časti, a on je bio obogaten z vsemi dari znanja. V vsem je bio obnovleni i zvišeni.
v Od teh i drugih skrivnosti, ki so se spunile pri Mariji i Jožefi ne so evangelisti nikaj javili, ar so te skrivnosti ostale v srci teh svetih oseb. Niti v živlenjepisi Kristušovom, ki so ga napisali evangelisti, se nikaj ne spomina od teh stvari, nad šterimi bi se mogoče pogani, gda so se začnoli obračati na krščanstvo, pohiijšali.
Glej mo liibezen Mamikinoga Srca.
V petek po osmini Telovoga se klanjamo sladkorni Srci našega Zveličitela i si grabimo ž njega tiste moči, ki so nam potrebne za zveličanje. A iz Božega Srca, ki je vretina večne i neskončne liibezni, se ne more grabiti z rokov. Samo z srcom. Jezušovo Srce je sedež tiste brezmejne liibezni, ki nas je rešila, lo lubezen dosegne samo liibezen, druge posode nega za to A naše srce, toga lubezen, kak malo vedrice je to. Kak malo se zajmle v nje, pa še to, ka se zajmle, se ta razlije zavolo naše slabosti prle, kak nam duši na hasek pride. Zato moremo vekšo posodo, vekše srce, vekšo lubezen si izposoditi, da zajmlemo dosta milosti za sebe i druge, za svojih pa še vnogih drugih rešenje. Kde bi pa iskali indri to posodo, kak pri Mamiki. K njej bežimo i jo prosimo, naj nam posodi svoje materno srce da z njim pridemo v globočino Jezušovoga Srca i z te vopoteg-nemo brez mere i meje milosti za zveličanje duš.
Marijino Srce. Pred kratkim smo obhajali stoletnico, kak se je začela i zmagovito širila z povrnenjom vnogih grešnikov poboznost Marijinoga Srca, častenje Marijinoga Srca. Mamikin list, Marijin List, se je spominao te lepe obletnice. Zdaj pa šče pogled noti v lubezen maternoga Srca, da se pri njem vužgemo mi vsi, njena deca, na veliko lubezen do nje i po njej do dobroga Boga.
Ka častimo v Marijinom Srci? Njeno telovno Srce, ar je 1) znamenje liibezni, 2) ar je sedež liibezni i 3) ar je vretina lubezni, z šterov nas je Marija združila z svojim Jezušom, našim Odrešemkom, i po njegovoj voli pomagala rešiti, zveličati.
Z ednov rečjov, mi v Marijinom Srci častimo tisto liibezen, štera je gorela i gori v nedopovedlivoj i od nas v nedoseglivoj višini do Boga i bližnjega. I ta liibezen ma tri krasne cvete. Prvi je precveo pred vtelovlenjom Sina Božega, driigi je zadišao po vtelovlenji Sina Božega, tretji se nam je pa prismejao po Jezu-šovom vnebohodi.
Vse te tri cvete nagnimo na naše malo srce i prisliiškujmo, ka nam govorijo. O, vsi trije nam govorijo od neskončno liibečega Boga, ki ga moremo z celoga srca, z cele duše, z cele pameti i iz vse svoje moči liibiti. Vsi trije nam gučijo od neprecenlive vrednosti duše, za štere rešenje je sam Bog dao svoje živlenje. Vsi trije nam gučijo od liibezni do čistosti, od želenja po trplenji, od zametavanja vsega posvetnoga, od iskanja samo nebeskoga. Vsi trije so sladki, lepi, puni tolažbe za naše zbegane duše, vsi trije so puni mate-rinskoga liibečega obraza, materinske skrblive roke, materinske počitka nepoznajoče požrtvovalnosti. Nagnimo si te tri cvetke Marijinoga liibečega srca na svoje mrzlo dečinsko srce.
Prvi cvet:
Liibezen Marijinoga Srca pred vtelovlenjom Sina Božega.
V 5. knigi Mojzešovoj se čtejo reči sv. Duha, štere vsako-mi človeki jasno zapovejo, da more Boga liibiti iz celoga srca. Ta zapoved je pognala globoke korenine v Marijino Srce, kak v niedno drugo srce, ar jedino Marijino Srce je bilo brez po-prijetnoga i tak vsakšega greha. Bog jo je rešo poprijetnoga ali izvirnoga greha, ne mela zato v sebi ni piknjice nagnenja na slabo, nego samo nagnenje na dobro. Njeno Srce je mislilo samo na Boga, želelo samo Boga i ka Bog šče, je iskalo samo Boga i najšlo mir samo v Bogi. Njene oči so počivali samo na Bogi, njeni jezik je gučao samo od Boga, njene roke so delale samo za Boga, njene noge tlačile samo pot, ki pela k Bogi. Mladenke Marije Srce je neizmerno želelo z trplenjom zadostiti Bogi za žalitve greha.
I ar tečeta liibezen do Boga i bližnjega z edneiste vretine i mata edenisti cio i vzrok, je z liibeznostjov do Boga rasla v Mariji tiidi liibezen do bližnjega. Ar je želela samo tisto, ka Bog, je želela z širšim srcom, kak so morja široka i globoka, rešenje človečega roda i molila za to. V te namen se je odtrgala z materni rok i kak tri letna deklica se podala v cerkveno službo i tu pri zvršavanji starozavezne bože službe se je spominala božega obečanja, danoga že v paradižomi, da pride Zveličiteo, ki potere oblast hiidoga duha. Da pride te, je trpela ponižanje, sra-motenje, je bogala popolnoma, je bila krotka, ponižna, skromna, zadovolna. Ž njenih viist nikdar ne prišla reč nezadovolnosti, vse je popolnoma vdano zatrpela, naj samo gene bobroga Boga, da kemprle pošle grešnomi človečemi rodi Zveličitela. Tak je lii-bilo Srce Marijino v detinstvi Boga i bližnjega.
„Sladko Srce Marijino, bodi moje rešenje«. ftE?^ 300 dni °d"
Drugi cvet:
Liibezen Marijinoga Srca po vtelovlenji Sina Božega.
Marija je mati postala. Dozdaj je liibila Boga, kak njegovo stvorenje, zdaj ga stiskava na svoje liibeče Srce, kak mati njegova. Mati boža! Mati Boga, ki je Večna Liibezen. Mati neskončno popolnoga Boga, ki ga z oči v oči gleda i ki jo za svojo mamiko zove. Njeno brezgrešno Srce je pri tom občevanji z Bogom zraslo v nedogledne višine liibezni. Liibezen je ogenj i segreva. Segreva pa tembole, kem bliže smo k njemi i kem močnejši je te. Nišče pa ne bio tak bluzi k najmočnejšemi ognji bože liibezni, kak Mati Boža. Ona je, kak njeni Sin, tudi sama

Sladko Srce Marijino, bodi moje rešenje.
nnrif^/Vif^^rK >■»•)jsss ircnn
liibezen. Iz liibezni ga nadaja, varje, hrani, beži ž njim, da ga reši. Iz liibezni ga blagoslovi, kda nastopi strašno pot trplenja za nas i ide za njim. Pri čiidaj ne poleg, z lubečim srcom prepusti vso čast Sini, Bogi, na križnoj poti je tam, da deli ž njim trplenje. Eden meč prebodne njeno i Jezušovo Srce — liibezni meč, da smo vsi rešeni. Sin odide, ona ostane. Njegovo Srce ztoči z križa zadnjo kaplico svoje krvi za rešenje sveta i se pomiri. Njeno dale krvavi, ar je on tak želo v smrti, naj nam mati bo. Matere biez trpečega srca pa nega.
„Opreblagi Jezuš, liibiteo duš, prosim te zavolo smrtne bridkosti
tvojega presvetoga Srca i zavolo bolečin tvoje nevtepene Matere : Operi v krvi svojoj grešnike celoga sveta, šteri so zdaj v smttnoj bridkosti i bodo dnes vmrli. Amen." (Odpustki 100 dni vsakokrat).
Tretji cvet:
Liibezen Marijinoga Srca po vnebohodi Sina Božega.
Jezuš se je zdigno v nebesa, matere ne vzeo z sebov. Dugo jo je pusto, siroto dovico na zemli, samo. Ostala je, ar je liibila Boga, ki je to želo; ar je ltibila tiste, za štere je to želo, naše duše. Ona je mati Boža pa tudi naša. Mati zazible prva dete. Kak je bila prva, ki je Jezušeka v zibelko jaslic položila, tak je mogla biti prva, gda se je rodila Cerkev, ka to položt v njeno zibelko, v prebito, a z rožami veselja ovito svoje materinsko Srce. Trpela je z lubezni, zato je meč prehodo njeno Srce; zdaj pa, ka njeni Sin žive i več ne vmerje, nego razvija svoje delo rešenja po sv. Diihi, ki ga je na Risale poslao, se veseli. Zato je njeno Srce prebito, a z rožami ovito. Mati je, ki trpeti zna i ki se veseliti zna, a oboje iz lubezni. Ostala je na zemli i vso lubezen svojega Srca posvetila Cerkvi, ki se je na Risale porodila,- Cerkvi, štere glava je njeni Sin, Jezuš, štere telo so naše duše, njena pod križom doblena deca. Ka je bila lezuši, to je postala Cerkvi, hrani, odgaja, brani i tolaži njene kotrige, naše diiše. Sv. Pismo pravi v evangeliumi sv. Lukača, da je v svojem srci premišlavala reči, ki so se z Jezušom dogajale. Ona je vse vidila i znala od Božega Sina, zato je pojasnila apoštotom i Cerkvi vseh časov pravo bože nazveščenje, pravo vero. Njeni zgled je krepo tiste, ki so ž njov živeli i krepi vse diiše do konca sveta. Ne bilo srca i ga ne bo za Jezu-šovim Srcom, ki bi nas tak liibilo, kak Marijino Srce. Lubezen vseh materinskih src, ki jih bo matizemla do konca sveta nosila skupno ne je tak velika, kak Marijinoga Srca lubezen samo do edne jedine duše. Liibimo zato to Srce! Liibimo za Jezušo-vim Srcom najsvetejše i najslajše njeno Materno Srce! Liibimo i zato jo prosimo, naj nas čuva greha, ar v tom je lubezen, če se greha čuvamo. Liibimo Marijino Materno Srce i zato dosta-krat molimo za tiste, ki ne liibijo svoje Matere i tak ne svojega Boga za grešnike: „Zdrava Marija, milošče puna, Gospod je s tebov, blagoslovlena si ti med ženami i blagoslovlen je sad teta tvojega Jezuš, Sveta Marija, mati Boža, moli za nas grešnike zdaj i vu viiri smrti naše. Amen. — O Marija, pribežališče grešnikov, prosi za nas/" (Dnevna molitev v bratovčini Marijinoga presladkoga maternoga Srca.)	. _
Kem bole častimo sv. Oltarsko Svestvo, kem bole nagosci pristopamo k sv. prečiščavanji, tem bole nas Marija ma rada. Pa kak nas tudi ne bi? Vej smo po vsakšem sv. obhajili bole spodobni Jezuši. Zato pa, gda Marija vidi podobo svojega Sina, v nas, nas s celim srcom liibi.	_
Molila sam na grobi sv. Ivaria Vianneya, da tudi vi dobite za večnost tisto čast, štero je on dobo. (Izseljenka duhovniki Slov. krajine).
Sv. Ivan Vianney, arski plivanoš.
Vianney i peklenšček.
Denešnje reči iz Vianneyo-voga živlenja so napisane posebno za one, šteri dvojijo, da bi obstojao pekeo z zavrženimi pa obsojenimi angeli i se smejejo, či kaj takšega čiijejo aličtejo.
Skrito je delo hudobnoga diiha, pa Bog včasih dopusti, da postane to delo vsem očivesno. Jemao je Vianneyi ponoči sen i počitek, da bi ga odvrno od molitve, pokore pa od skrbi za duše: vse to je trpelo okoli pet-treseti let, do zadnjega leta njegove smrti.
Najprle je ponoči čiio, kak njemi nešče češe zagrinjala na posteli. Meo je najmre posteo z ne bo v obdano i zakrito z zagri-njali. Mislo je, da so kakše podgane. Zato je troso i stepao zagrinjala, pa je bilo tem vekše paranje. Mislo je, da jih bo naj-šeo zajtra vse v krpaj, pa so bila cela.
V začetki nikak ne šteo ver-vati, da bi on meo kakši poseo s peklenščekom. On ne bio po naravi lehkoveren, da bi to, ka ga mantra, bio duh krnice. Komaj te, gda si nikak ne mogeo inači razložiti šuma ponoči, te je sprevido, ka je.
Edne noči je čiio vdarce po dveraj i po dvorišči se je čiila breka. Mislo je, da so kakši cigani, da bi kradnoli. Zato je o-proso za drugi večer ednoga močnoga dečka, da je prišeo k njemi s puškov spat. Okoli edne vore začiije dečko kak nešče
šieple kvako na dveraj. Po čelom farofi je naštao ropot, kak da bi drnckala kola. Prime za puško, skoči k okni, je odpre — nikdi nikaj. Tiidi Vianney nikaj ne vido.
—	Ka se bojiš, — ga je pitao Vianney.
—	Ne, samo čutim, da mi trepečejo roke i noge.
—	Jaz mislim, da je to samo peklenšček.
Drugo noč ne šteo več iti stražit, pravo, da ma že zadosta teh strahov. Več dečkov je šlo stražit v cerkveni zvonik. Čiili so samo močne vdarce po dveraj, vidili pa nikaj. Samo ednok je bilo viditi, kak je splavao ognjeni jezik na farof.
Vianneya je vznemirjalo vse to: odked naj bi vse to prišlo?
Edno zimsko noč, gda je sneg pokrivao zemlo, je pali čiio po dvorišči breko, kak da bi prišli soldaki. Skočo je s postele, naglo odpro dveri na dvorišče, osvedočeni, da bo zdaj konči zgrabo cigane po sledaj, štere do mogli nehati v mehkom snegi. Pa nikšega šuma ne bilo več, nikoga ne vido i niedne sledi ne opazo nikdi v snegi. Zdaj več ne dvojio, da je tošatanovo delo; zato je odpiisto stražare i Ostao je v boji s šatanom sam.
Po večeraj, gda je nekelko zadremao, je naednok začiio glasen ropot, kak da bi što žagao drva ali yrtao s svedrom v trame, včasih ga je nešče zvao z najrazličnejšimi conami, ali kak nešče tuče s kovačkim kladivom po dveraj, zdaj pali nešče nabijao obroče na prazen lagev, včasih je čiito, kak da bi čreda bežala prek njegove glave ali pa podgane, po tramaj pa so drnckala kola, včasih pa je nastala takša larma v hiži pa breka, kak da bi stotine liidi melo spravišče v nerazumlivom jeziki.
Zdaj se je pali šatan spravo na pohištvo i je vlačo po sobi. Vianney ga je večkrat vido poleg sebe: včasih je muvo kak medved, včasih pa cvilo kak pes, skočo k njemi, ga stepao i ga večkrat vlekeo s slamnjačov vred iz postele. Vianney seje v strahi prekrižo, njemi povedao par reči v posmeh i te je vtihnolo.
Najhujše je bilo, či je driigi den prišeo velki grešnik k njemi na spoved.
—	Za mene je bilo to vsikdar dobro znamenje, drugi den sam meo vsikdar obilno ribjo lovino. On je nimak: sam mi vsikdar nazvesti prihod velkih grešnikov, — je večkrat sam pravo.
Vse to je bilo naravnano na to, da bi njemi šatan onemo-gočo spanje, da bi njemi tak žmenšao njegovo vrelo delavnost v diišnom pastirstvi.
Gda se je razneso glas po farofaj, da sam peklenšček vlači postelo z Vianneyom po sobi, ne šteo nišče tomi vervati i so se jako smejali tomi. Pravili so, da ma najhitrej betežne možgane i da je tista luknja, iz štere pride peklenšček, njegova glava sama, v šteroj plesnivijo njegovi krumpli.
Edno zimo je bio misijon v sosednoj fari. Tudi Vianneya so pozvali, da je pomagao. Spao je v farofi kak drugi duhovniki. Gda se je Vianney vlegeo, so začiili ropot iz njegove sobe.
—	To je peklenšček, — je pravo drugi den Vianney, — on se čemeri zavolo dobroga, štero se tu opravla.
Duhovniki so njemi ne vervaii.
—	Liibi plivanoš, ne jete, ne spite, to vam spevle v vašoj glavi i po vaših možganaj letijo podgane. Živite tak kak vsakši drugi, boše se hranite, te bo Vam glava pali zdrava i vidili bote, da izgine vse to... Nas neha vrag popunoma na meri, so njemi pravili sobratje.
Naslednjo noč pali vsi začiijejo drnckanje žmetno nakla-jenih kol, da se je celi farof stepao. Vsi so prestrašeno skočili s posteo. Mislili so, da se farof podira. Vsi so bežali v Vianne-yovo sobo, gde je bio takši ropot, kak da bi se borio Vianney s kem na smrt. Vianney pa je mirno ležao v posteli, štero so nevidne roke zvlekle na sredino sobe.
—	To je peklenšček, — je z nasmehom pravo, — on me je privlekeo se i zdigno ves te ropot. To ne nikaj. To je dobro znamenje: dobimo pa velko ribo.
I resan je drugi den prišeo na velko začudenje vseh v cerkev eden plemenitaš, šteri že duga leta ne spunjavao svoje verske dužnosti.
Peklenske šale so ga jako zmantrale, pa zaman se je triido vrag. Vianney je vse brezi mrmranja trpo, nikaj ga ne razčeme-rilo, ne razžalostilo.
Nasprotno, veseli je bio, ar je znao, da se je pali podao velki grešnik v Ars k njemi na spoved. Njegove noči, pune brezmejne zmantranosti, so njemi prinesle bleščeča spreobrnenja,
Gda je v zvoniki vora vdarila polnoč, te so se po navadi začnole te moke. Zmislo se je na grešnike, šteri so čakali na njega. Vstano je, odišeo v cerkev. Zato pa je šo spat vsikdar ob de-vetoj vori večer. I v cerkvi je spovedavao od edne vore do poldne, čiravno je bio njegov obraz zmantrani pa bledi.
Njegova sestra, Margeta Vianney, je prišla včasih k njemi na obisk. Gda je edno noč spala na farofi, je čiila, da je Vianney šo iz svoje sobe prle kak je vdarila edna vora. Šo je v cerkev. Nekaj minut za tem je nastao poleg njene postele strahoviti ropot, kak da bi šest močnih liidi tuklo po stoli ali omari. Prestrašena je stanola. Zmogla je šče telko moči, da je vužgala posvet, pa je vidila, da je vse v redi.
—	Mogoče se mi je samo senjalo, — si je mislila i pali vlegla. Komaj se je odela, se je že začnolo. Zbežala je iz hiže V cerkev. Gda je brat prišeo domo, njemi je vse povedala.
—	Dete moje, — njoj je pravo, — ne se trbe nikaj bojati, to je peklenšček. On nikaj nemre, tudi mene tak mantra, včasih me zgrabi za noge pa me vlači po sobi. To je zato, ar obrdčam duše k dragomi Bogi.
Driigoč je eden mladi dijak, šteri se je včio za profesora, prišeo k njemi na spoved. Meo je srečo, da se je spovedao v njegovoj sobi. Gda je klečao, se je naednok začnolo vse gibati po sobi, kak tiidi njegov klečalnik. Ves prestrašeni je skočo na noge, pa ga je Vianney prijao za roko:
—	Ve nikaj ne, to je samo peklenšček. Kakpa se je peklenšček
leiiko čemerio.gda jeVianney obudo vtom dijaki duhovniško zvanje.
Pa tudi drugi romarje, šterih je velka vnožina prihajala v Ars, so vidili Satanovo delo.
Edno noč so meli v domačoj cerkvi klečanje. To zajtro je Vianney odišeo ranej spovedavat, ar je bila vnožina naroda z vseh krajov, ki so čakali na spoved. Gda se je začnolo daniti, so liidje opazili, da v Vianneyovoj sobi gori. Ravno je šteo iti služit mešo, gda njemi to nazvestijo. On se nikaj ne vznemiro, dao je ludern kliič, da so šli gasit.
Oduren peklenšček. Nemre zgrabiti ftičke, pa je vužgao kletko.
Šo je k oltari i sliižo mešo.
Liidje^ pa so znašali osmojene ostanke njegove postele na dvorišče. Čudno pri tom je bilo, da je zgorela samo posteo z nebov pa zagrinjali. Vse drugo je bilo nedoteknjeno. Tudi stropi, šteri je bio nizek, stari pa suhi, ki bi goro kak slama, nikaj ne bilo. Kak se je ogenj brezi vidnoga zroka vužgao, tak je tudi vgasno.
Vrag se je strašno čemerio na Vianneya. Za njega pa je bilo to dobro znamenje: prihod velkih grešnikov. I resan je v Arsi nastalo zviinredno gibanje, ki je trpelo po več dni.
Ar je meo velko moč nad hiidobov, so ga liidje prosili, da je ozdravlao tiste, ki so bili obsedeni od vraga.
Edno žensko je meo vrag tak v oblasti, da je mogla celi den plesati i spevati na cerkvenom trgi. I to skoro štirideset let. Gda je spila nekelko blagoslovlene vode, je zbesnela i začnola grizti cerkveno zidovje. Gda jo je na poti iz cerkve na farof zagledno Vianney, ar je mela krvave pene na viistnicaj, jo je blagoslovo i včasi se je pomirila.
Prevnogo je bilo takših dogodkov, da bi vse tu našteli. Omenimo naj šče samo ednoga, kak se je vrag triido, da bi zmešao Vianneya.
V spovedavnico je prišla edna ženska. Nikaj ne gučala. Vianney se je mantrao ž njov, da bi povedala svoje grehe. Te pa začiije močen glas:
—	Jaz sam včino samo eden greh i dam vsakšemi, šteri šče te lepi sad... Ti tudi dostakrat nad menov zdigneš svojo roko, ar ^ sam dostakrat poleg tebe v spovedavnici.
—	Što si, — ga je pitao.
—	»Poglavar" — je pravo vrag. — »Ti čarna krotajica, ka me mantraš.. So čarne krotajice, štere me dosta menje mantrajo, kak ti... Čakaj samo, jaz te že dobim. Ti si šče ne mro. Brezi te (tii pove grdo reč za bi. Dev. Marijo) bi te že mi dobili, ona te čuva. Povej, zakaj stanjiivleš tak rano? Zakaj predgaš tak preprosto, da te zavolo toga majo za nimaka? Zakaj ne predgaš slavno kak drugi?"
Nazadnje je sprevido, da je Vianney močnejši od njega i ga nehao. Vido je, da nemre v straj vzeti te batrivne duše. Bog je tak šteo, da se to lepo i zdravo živlenje, štero je od zviina bilo tak mirno, v istini pa tak puno trplenja, konča v popunom meri. Do zadnjega leta Vianneyove smrti je šče probao peklenšček svojo moč, pa Vianney ga je vsikdar poslao ta, gde je njegovo mesto. (Dale).
Palau Gabriel, D. I.
Po KrlStUŠOVOj poti. xxin.
Lastnosti prave gorečnosti.
1.	Sinek moj, v mesti gizde se je vnoga krivica včinila.
2.	Trije, dobroga nakanenja ltidje, so šteli tomi konec napraviti.
3.	Prvi, zburkane narave, je najvekšega gizdavca taki na-padno i ga imenuvao hiidobnoga.
4.	A ar so ga za hiidobnoga meli, je te ešče prevzetnejši i gizdavejši postao.
5.	Prišo je drugi, mile narave. Te se je tak skrivao pred gizdavci, kak da bi ti meli kužne bolezni.
6.	Gizdavci, videvši njegov strah, so se norčarili ž njega i so dale grešili pred očmi Boga i liidi.
7.	Tretji, najmodrejši med njimi, je te etak spregovoro: To je ravno za mene delo! I stopivši pr^d gizdavce, njim je držao moder i lepi guč, z šteroga so pa oni nikaj ne razmeli.
8.	Prevzetnost gizdavcov se je na to ešče povekšavala. Nieden ne zaostao, ka svoje znanosti z velikimi rečmi ne bi kazao.
9.	Bedaki so njim ploskali i so si v kratkom v čast šteli, ka so mogli ž njimi grešiti.
10.	Smilili so se pa nekomi pobožnimi moži, ki je negda tudi jako gizdavi bio, a je spoznao, da je gizda bič za človeka. Zato je z globokov poniznostjov prijao za delo i začeo moliti k Bogi za gizdavce.
11.	I ar je kazao dober zgled i po priliki tudi dobroto ska-zao ednomi i drugomi, se njemi te posrečilo tu i tam zabraniti hudo i je dosegno, da so ga v mesti za jakostnoga človeka i dobroga podanika meli.
12.	Sčasoma si je pridobo lubezen gizdavcov i ne, da bi se prenaglo, je z modrostjov i pobožnim živlenjom razpršo njihove predsodke i je vnoge povrno.
13.	V začetki, naj ga razveselijo, so se gizdavci od ednoga i drugoga greha nazaj držali. Sledkar so na njegovo reč spoznali, da jakost ma svojo vrednost, a istotak majo vrednost desetere zapovedi z navukom cerkve. Neki den so si premišlavali od svojega povrnenja. Nazadnje so se povrnoli.
14.	Ne dugo za tem je vliiden postao z svojimi zaslugami i z svojov pazlivostjov i so ga za zgled krščenikov držali.
15.	Lejko vam povem, ka se je odsehmao v mesti menje hudobij doprineslo.
16.	Tak daleč je celo prišlo, ka so najokornejši hiidodel-niki začeli grehe tanehavati.
17.	Ali glej, nešterni krščeniki so začeli grajati tiste gizdavce, ki so se samo na pol povrnoli, kak i tiste, ki so se pred kratkim povrnoli i so ne bili zadosta močni v ponižnosti i so je osramotili pred liidstvom.
18.	Na prilko, etak so gučali: Na pamet njim prinesimo, ka so delali, da se ne zvisijo.
19.	I tak so napravili, kak so pravili i ne so se pobrigali, da bi dušam na kakši način pomagali.
20.	I naj preprečijo eden greh, so včinoli driigoga.
21.	I gda so gledali ponižnost ponižnih, so gizdavce vrgli nazaj v gizdo.
22.	Pa zapomni si, sin moj, ka je yekše dobro stoletsta-roga grešnika povrnoti, kak sto dece na dobroj poti obdržati.
23.	I, ka bole služI istini tisti, ki ednoga hiidobnoga povrne, kak ki posvedoči na vučitela zmote, da je lagao.
24.	I če je potrebno, da se obvarvaš skažlivcov i lažlivcov, je nikaj menje ne potrebno za priproste i ponižne tudi to, ka povrneš mogočne i vplivne grešnike.
25.	Zaistino, velim ti, ka so ti moji nespametni i nepre-mišleni slugi z svojim premišlenim napadalnim nastopom ne mogli zabraniti tisti greh, šteroga so se bojali pri navideznih povrnenjih i pri spletkarijaj hudobnih sleparov.
'26. I niednoga gizdavca nikdar ne so povrnoli.
27.	I nevem, če so mogli dobre na vekšo ponižnost nagnoti ?
28.	Proti hudobiji gizde ne driigoga vrastva, kak dobrota ponižnosti.
29.	I proti srdom ne driigoga orožja, kak požrtvovalnost i miloba bože liibezni.
30.	I proti jalnosti pomaga samo modrost.
31.	Če nam je včasi moč oroslana potrebna, da se moremo zmagovito boriti, nam je sladkost ravnotak potrebna.
32.	Sinek moj, pravo djanje ne stoji v našem guči ali opravili, nego v tom, da delamo pum liibezni i ponižnosti.
Ne pij!
Junake ne rodi samo bojišče, junake rodi tiidi vsakdeneš-nje živlenje. I tej junaki so dostakrat vekši, kak junaki boja, ar z orožjom zmagati je ležej, kak brez njega. Junak si, če si trezen v čelom tvojem živlenji, posebno če ne piješ dečko i dekla nikšega alkohola. Drugi se norčarijo z vaj, viva na to nikaj ne data, nego zasmehavanje vdano preneseta i ne pijeta. To je junaštvo. Vajni nespametni starišje vaj silijo na pilo, a viva se odpoveta, — raj se njima zamerita, kak treznost priporočajoče-mi Bogi, sta velika junaka. Pri točenji alkohola bi si lejko zaslužila peneze, pa se zadržita, to je junaštvo.
Pijančki so bojazlivci. Bojijo se zamere. Premaga je natu-ra. Par kaplic alkohola je vrže v grabo. Za delo ne so, za pošteno službo ne so, vničijo v sebi zmožnosti, štere njim je Bog dao za velika dela. I ostanejo mali, velikih rečih nikdar ne doprinesejo, strasti je vodijo, se potikajo i kaplejo. Te bi bilo to junaštvo ? Ne, to je bojazlivost, ar se bojijo v boj spuščati, raj v blati obležijo. Mladenec, mladenka, zmaga je samo v treznosti.
Naši letošnji novomešniki.
Slovenska krajina ma letos pet novomešnikov, ki te mesec julija i eden augusta prikažejo svojo prvo daritev dobromi Bogi. Mi vsem petim iz globočine srca želemo, naj je dobra mati Marija zakrije pod svoj materni plašč, da bodo svetoga živlenja duhovniki, da bodo iskali samo božo čast i zveličanje duš, da bodo skrbeli za kemvekšo popolnost svoje duše i delali za pomoč siromaš-komi narodi, da njemi pomorejo teškoče zdajšnjega živlenja olej-šati, kak sveti Oča želejo v svojoj okrožnici proti komunizmi.
Naše drage naročnike tudi prav iz srca prosimo, naj isto delajo, dosta molijo za nje v te namen i ne samo za nje, nego
Novomešnik: KUSTEC MARTIN
za vse duhovnike kat. Cerkve, predvsem pa za naše iz Slovenske krajine, kdekoli njim je dober večni Pastir odredo pole za obdelavanje.
Od treh gospodov novomešnikov prinašamo tu slike, od dva gospoda nesmo mogli dobiti, na večkratno prošnjo, slik. Mi smo slike samo zato prosili, da bi tisti narod, ki je z svojimi molitvami i z svojim pobožnim živlenjom spravo mladencom pozvanje v svetišče, vido svoje sine v tistom listi, po šterom se je navčo moliti, delati pa trpeti za duhovnike, da jih Jezuš dobi v kem vekšem števili i v kem vekšoj svetosti. Od tistimao kak objavlamo slike naših novomešnikov, so nam vsi poslali te, iz-
vzemši teva dva gospoda i lani dva gospoda. Ne sodimo, nego za te tiidi molimo.
Naši letošnji novomešniki so sledeči: Kustec Martin rojen 1. 1911. okt. 6. na Gornjoj Bistrici. Svoje študije je zvršo kak salezijanski kandidat v Veržeji, na Radni i na Kodeljevom v devetih letaj, potom je izstopo iz družbe sv. Ivana Boska i se dao sprejeti v šibeniško škofijo v Dalmaciji, kde je zvršo štiriletno bogoslovje. Prvo sveto mešo služi
v Črensovcih augusta 1.
Sukič Ivan Nep. rojen v Domanjševcih 1. 1910. febr. 21. Šest razredov gimnazije zvršo v Soboti, ostaliva dva pa na 3. drž. realnoj gimnaziji v Ljubljani i tu maturirao 1. 1932. junija
Novomešnik: SUKIČ IVAN Nep.
21—23. z odlikov. Bogoslovne študije je zvršo na ljubljanskom teološkom fakulteti skoz štiri leta, kde je šče zdaj vpisan kak redni slušateo, zadnje leto je opravo v mariborskom semenišči. Prvo sveto mešo sliiži v Martjancih julija 11.
Rajner Janoš Ev. rojen v Rakičani 1. 1909. okt. 2. Gimnazijske študije zvršo v Soboti i v Ptuji, bogoslovje pa v Ma-ribori. Prvo sveto mešo prikaže v Soboti julija 18.
Nemec Matjaš, rojen 1. 1913 junija 23. v Kupšincih. Gimnazijske študije dovršo v Soboti i v Maribori, gde je maturirao 1. 1932 junija 23. na drž. real. gimnaziji. Bogoslovje istotam iz-vršo. Prvo sveto mešo prikaže na Tišini julija 11.
Rous Matjaš, rojen 1. 1910. febr. 1. v Beltincih. Gimnazijske študije zvršo v Soboti i v Ljubljani, kde je 1. 1933. ma-turirao na klasičnoj gimnaziji. Bogoslovje zvršo v Maribori. Prvo sveto mešo prikaže v Beltincih julija 11.
Želemo vsem petim našim novomešnikom pri prvoj svetoj meši vse tisto, ka njihovo goreče srce žele i je prosimo, naj molijo za urednika Marijinoga Lista, naše naročnike i ves naš narod poleg drugih namenov, ki je majo nabrane v svojoj mladoj duši.
za odhod se pripravlamo ... da stopite v stopinje naše, Že Jezuš čaka nas	da sveto je živlenje vaše,
z plačilom v roki vsaki čas... i tak razbremenite nas! Živeli v Jezuši za Jezuša, Oospdda vseh nas skiipnoga!
Toplo se zahvalimo
božima služabnikoma Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi, da je Marijin List meseca junija naraseo za 21 komadov. Prosimo v zahvalo po sv. Cirili i Metodi Brezmadežno Devico Marijo, naj njima sprosi čast oltara, njeva pa naj razširita njeni list i ga napunita z svojim duhom, kak ves slovenski narod.