1

vf
As
tfrAttm i :
LA/ 'T'
Amerik anski
Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
41 številka
JToliet. flliiiois. 18. septembra 1908
I metnik X VII
PROTESTANTIZEM t NA SLABIHJ10GAH.
Tako sodijo londonski ugledni časopisi z ozirom na nedeljske dogodke.
KAT. PROCESIJA V LONDONU.
Angleška vlada prepovedala javno nositi sv. Rešnje Telo.
London, 13. sept. - Tu zborujoči evharistični kongres se je danes popo-Judne zaključil z veliko procesijo katoliške duhovščine. Navdušenje je bilo velikansko, kot ga ni pričakoval nihče.
Kardinal Vanutelli, papežev odposlanec, je korakal na čelu sprovoda, odet v svojo škrlatnordečo opravo, a nosil ni sv. Rešnjega Telesa, kot je bilo izprva nameravano. Več angle ških plemenitašev, med njimi vojvoda Norfolk, je tvorilo njegovo telesno stražo, a sledili so mnogoštevilni kardinali, nadškofi in škofi, ki so nosili oprave svojega dostojanstva, pa ne tistih, katere rabijo pri cerkvenih o-bredih.
Izza pogreba kraljice Viktorije se nt zbralo po cestah londonskih toliko ljudi, kakor danes. Prvotni načrt je bil, nositi M Rešnje Telo po cestah za westminstersko katedralo, da se da tisočernikom, ki niso mogli prisostvovati slovesnosti v cerkvi, priložnost, da se-vsaj nekoliko udeleže obredov in da vidijo visoke dostojanstvenike v njihovih cerkvenih opravah. A program se je moral izpremeniti radi pro-testantovskih ugovorov. Sv. Rešnjega Telesa in cerkvenih oprav ni bilo videti v sprovodu. Ako ne bi bilo nasprotovanja, bi se bržkone priredila procesija prvotni obliki 1>rec vmesnega dogodka, tembolj ker se je sprovod pomikal samo po mirnih stranskih ulicah. Ampak, bas po nekatoličanih vprizorkna agitacija je spravila toliko radovednežev,- »ia mi,jBUi, m . utkatun —««Trtr»t-Ti'JOV so napravijali sovražne demonstracije.
Ko se je procesija vrnila v katedralo, se je pokazal kardinal Vanutelli na balkonu, odet v svojo cerkveno opravo, in je'povzdignil sv. Rešnje Telo, nakar so zbrani katoličani pokleknili.
London, 13. sept.—V Gaxton Hallu, Westminster, je sinoči priredila prote-stantovska alijanca mnogoštevilno obiskan shod, na katerem se je proslavljal prvi minister Asquith, ker je nastopil proti katoličanom, da so morali svoj prvotni načrt procesije izpremeniti.
London, 14. sept. — Londonsko časopisje kaj različno sodi postopanje prvega ministra Asquitha in ministra notranjih zadev Herberta Gladstone glede procesije katoličanov. Nekateri časopisi zahtevajo celo preklic zastarele angleške postave, po kateri je katoličanom prepovedno nositi sv. Rešnje Telo v procesiji. Svobodomiselni "Chronicle", glasilo sedanje vlade, pravi v uvodniku: "Če stoji naš protestan-tizem na tako slabih nogah, da ga mora vlada umetno oživljati, potem je to zelo žalostno znamenje. Zelo obžalovati je, da se je vlada v to zadevo sploh vmešavala."
Radikalni "Morning Leader" obžaluje vmešavanje Asquithovo. "Velika Britanija," pravi ta časopis, "je s tem mnogo izgubila na svojem glasu kot • zaščitnica strpljivosti."
Konservativni "Telegraph" pravi, da se je vlada po prepovedi, nositi s". Rešnje Telo v procesiji, pred očmi ce lega sveta osmešila, in čestita katoličanom na njihovem miru, dostojnosti in spoštovanju pred postavo.
Rim, 14. sept. — Papež je bil od začetka zelo neprijetno dirnjen in oz-lovoljen, ko so mu sporočili, da se je angleška vlada vtoliko vmešala v zadevo mednarodnega evharističnega kongresa, da je prepovedala nositi sv Rešnje Telo v procesiji katoličanov. "Vendar," je rekel, "to prav nič ne iz-premeni dejstva, da se kongres lahko smatra za popoln uspeh. Njegova dela so velevažna za katoličane celega sveta. Nadalje odobravam z veliko zalivalo, da večina britanskega ljudstva obsoja vladno postopanje in so-čuvstvuje z nami. Pripoznavamo pa tudi hvaležno, da je kongres užival največje spoštovanje in svobodo pod zaščito britanske zastave."
Škof Spalding ostavil službo.
Peoria, 111., 10. sept. — Škof John Lancaster Spalding od tukajšnje škofije je danes naznanil svoj odstop s sledečo izjavo:
"Z ozirom na to, da je škof Spalding že 3'/2 leta bolan in si domneva, da mora proiti več let, predno more upati, da spet osebno prevzame svoje dolžnosti napram škofiji Peoria, je sklenil, predložiti papežu Piju X, svoj odstop kot škof peorski."
Škof Spalding je sedaj v 69. letu svoje starosti in še trpi na posledicah mrtvouda, ki ga je zadel pred nekaj leti in spravil kraj groba.
Že pred osmimi leti je bilo njegovo zdravje tako pretreseno, da se mu je na njegovo prošnjo dovolil pomožen škof v osebi Rev. P. J. O'Reillyja.
Škof ostane na čelu škofiji, dokler ne bo imenovan njegov naslednik, da se potem popolnoma umakne v samoto in posveti samo še pisateljevanju, če mu zdravje pripusti.
Rim, 11. sept. — Papež ni bil presenečen, ko je prejel veSt o preranem odstopu škofa Spaldinga iz Peorije, kajti vedel je o njegovi dolgotrajni bolezni. O škofu Spaldingu se je izrekel sv. oče takole:
"Malo škofov je izven svojega cerkvenega področja tako mogočno vplivalo na ljudstvo, kakor Spalding. Nele katoličani so ga zelo spoštovali, marveč tudi drugoverniki. Prav posebno priljubljen je bil v delavskih krogih, in zavoljotega ga je tudi imenoval svojčas predsednik Roosevelt članom komisije, ki je poravnala veliki štrajk premogarski. Težko bo, najti vred nega naslednika za tacega moža."
AVSTRIJSKE ČETE SE PRIPRAVLJAJO,
Soliman paša, turški poveljnik v Novi-bazaru, prosil cesarja pomoči, proti upornikom.
KOLERA ŽE TUDI V GALICIJI.
Socialdemokrate napadli katoličane v Budimpešti.
Pomnožitev prebivalstva.
Washington, 12. sept. — Po trgovin skega ministrstva poročilih se je prebivalstvo deželno med zadnjim računskim letom pomnožilo po priseljevanju za 209,000 glav. Prišlo je sicer 924,-000 priseljencev, ampak 715,(XXI osel), ki so bile tu naseljene, se je spet povrnilo v svojo staro domovino. Zadnje število se smatra za nenavadno visoko.
Budimpešta, 16. sept. — Danes razkrite podrobnosti o krvavem spopadu med udeleženci tu prirejenega katoliškega shoda in socialdemokrati kažejo, da je bil spopad skrajno resen. Socialdemokrati so začeli kamenje metati na katoličane. Zadnji so imeli mnogo ranjencev v svojih vrstah. Ako ne bi bila policija še o pravem času posegla vmes, bi bilo bržkone več udeležencev mrtvih. V zaporu je na stotine izgrednikov.
Dunaj, 16. sept. — Iz Zagreba, Hrvatska, semkaj dospela brzojavka poroča, da je tjakaj dospel Soliman paša, poveljnik turških čet v Novibazaru. Paša je pobegnil pred svojimi vojaki v Plevlisu, ko so mu zapretili, da ga usmrte. Soliman paševe čete so se predkratkim uprle in obrnile proti svojemu poveljniku, ki je pa titekel in se v svojem stanovanju zabarikadiral. Od tam je poslal prosit pomoči nekega ■avstrijskega generala, kateri je prilii-tel s-štirimi stotnijami pehote, osvobodil pašo in ga spremil na kolodvor. Soliman paša, ki je bil v Zagrebu sprejet z vojaškimi častmi, odpotuje dalje v Budimpešto in še obrne na cesarja Franc Jožefa. Avstrijske oblasti sedaj pomnožujejo svoje čete ob meji in dva pešpolka sta pripravljena, v potrebi odkorakati v Plevlis.
Novi tuneli v New Yorku,
New York, 12 sept. — Predsednik MČCrea in mnogi drugi visoki uradniki Pennsylvania-zeleznice so si danes ogledali novi tunel, (predor) omenjene železnice pod East in North R iverjem med New Yorkom in Ne-warkdni, N. J. Na tej železnični progi (od Newarka do New Yorka) bo vpeljana električna vožnja. Tunel bo izročen prometu dne 1, maja 1909 in bode stal okoli $30,000,000. Stranski tunel bo vezal Newark in New York z Long Island City. Po teh tunelih bo na lan vozilo 1000 vlakov med New Jersey in Manhattanom. Tuneli se raztezajo 6.8 milje pod obema rekama in 6 9 milje pod suho zemljo. Skupna doli.ošt tunelov znaša torej 13.7 milje. Večjih na svetu ni.
Človeške žrtve.
Cleveland, O., 12. sept. — Štiri po tirih Lake Shore-železnice ob W. 28. Str. gredoče osebe so bile davi prijete pO bliskoma drdrajoči lokomotivi in vržene v «crak. Dve sta padli pod kolesa .<" biti na mestu usmrčeni, o-stalifdve sta smrtno ranjeni. Četverica se je hotela umakniti bližajočemu se tovornemu vlaku in ko je prestopila v drug tir, jih je zgrabila lokomotiva.
Božo Gojsovič,	f-V,
■ti";.':..
joi-o.s'uwn, i'.sept. niki v Ebensburgu so podali 21 na po-heverjenje; glasečih še obtožcb proti zasebnemu "bankirju" Božo Gojsovi-ču, ki je bil še predkratkim smatrali za zelo bogatega. Njegovi rojaki, Srbi, ki so mu neomejeno zaupali, so nalagali svoje prihranke v njegovi banki, in ko so jih zahtevali nazaj, se je pokazalo, da je bankir bankroten.
Zrakoplovec Wright.
• Washington, 12. sept. — Znani zrakoplovec Wright je napravil danes s svojim aeroplanom tri nove rekorde.
Podjtl je dv<f vožnji; prva je. trajala tU vet minut in šest,6 sekund in Wright je imel seboj v letalnem stroju majorja Squiera. S to vožnjo je nad-krilil svoj najboljši dosedanji rekord.
Druga vožnja je trajala eno uro, 14 minut m 24 sekund ter je segla v vi »hi,o d" 250 čevljev, kakršne ni dosegel še: noben letalni stroj.
y„3«škr zastopniki tujih narodov, ki ga vzletom prisostvovali, so se iztekli rf VYrighto\«ih poskusih pfav na\ ■ IpiU'tK.'
GOZDNI POŽARI KONEDNO POJEMAJO,
Ko so napravili velikansko škodo> katera se natančno še ne more preceniti.
ROJAK« SO ZELO PRIZADETI.
Dve velezanimivi pismi o grozni nesreči v Chisholmu, Minn.
-istoj.
Vlak skočil s tira.
Meadv.ille, Pa., 14. sept. — K novici, da je "Chicago New York Limited" na Erie-železnici skočil s tira blizu vasi Geneva, Pa., se še poroča, da je bilo 34 oseb bolj ali manj hudo ranjenih. Železniški uradniki mislijo, da so nesrečo povzročili odslovljeni železniški delavci iz maščevanja: Ti so baje ogi-bališče prestavili, tako da je bliskoma drdrajoči vlak skočil s tira.
V strahu.
Boone, Iowa, 15. sept. — V mestecu Frazer je zavladal strah, ker se je bati, da se steklost razširi po vsem mestu. Nič manj nego 50^psov je bilo tamkaj usmrčenih zaradi suma, da so stekli, in kakor se poroča, je bilo prav mnogo ljudi ugrizenih. Cele družine so odpotovale v Chicago, da se podajo v Pasteurjev zavod.
' Eksplozija dinamita.
Sedalia, Mo, 15. sept. — Vsled eksplozije smodnika v železniškem vagonu pri Windsoru, tu blizu, je šest oseb storilo smrt, dočim je bilo trideset druzih ranjenih, štirje med njimi hudo, da bržkone ne okrevajo. Nesrečo je povzročil črnec John Wesley, ki je vrgel gorečo žveplenko v kupček smod nika, ki se je napravil v razpoklini enega od sodov za smodnik. Črnec je moral plačati svojo neprevidnost s smrtjo. Bil je vsled eksplozije grozno raztrgan.
Dunaj. 15. sept. — Kolera je prestopila rusko mejo in prodrla v Galicijo. fz avstrijskega mejnega me; ia Taniopol se danes poroča o j^item slučaju obolenja za kugo. Dasi je bi.
rmsji: strogo zastrazeHa,' Se'Je jxisjee ;t> nekemu,na koleri obolelemu Rusu vit hotapiti se čez mejo. In v Tarnopo-lu je bil prijet. Bil je na poti v Ameriko. Tarnopolčanov se je polotil grozen strah. (Tarnopol šteje 31,000 prebivalcev, večinoma judov.)
Dunaj, 15. sept. — Razmere v .Bosni začenjajo vzbujati največjo pozornost, kajti dežela se približuje popolnemu brezvladju. Niti vojaška in po vojakih zastražena lastnina ni več varna pred roparskimi krdeli.
Pravkar prihaja vest o neverjetno drznem napadu na avstrijsko vojaško pošto. Napadalci, do zob oboroženi, so iz zasede skočili na prevoz, a niso imeli sreče s poskusom in vojaške straže so jih zapodile v beg.
Iz raznih krajev dohajajo poročila, po katerih so roparske čete poskušale, vlomiti v vojaška skladišča iii jih oropati, da si tako priskrbe orožja in živeža.
Dunaj, 15. sept. — V Bukovini razsajajo kmečki upori, ki so organizirani po vzgledu zadnjih romunskih nemirov. Vzrok izgredom kmečkim tiči povečini v slabih žetvah, ki tirajo ljudstvo do obupa. Letina je tako slaba v Bukovini, da" se je bati lakote, če vlada najhitreje ne posreduje.
Dunaj, 14. sept. — Merodajni Cehi v Pragi nadaljujejo svoje sprijatclje-vanje s Francozi in Angleži. Na zborovanje praške kupeijske zbornice je dospelo tudi mnogo francoskih in angleških odposlancev. Tem v čast in slovo je priredilo praško mestno sve tovalstvo slavil, pojedino. Na tej so se 'bratili Angleži in Čehi, kakor zadnjič Francozi in Čehi. Predsednik londonske kupčijske zbornice, g. Charleston, je imel navdušenja kar prekipe' vajoč govor o pobratimstvu. Charleston je ponovno izražal svoj čut sreče nad tem, da mu je usojeno biti skupaj s preljubimi Čehi in Francozi.
i.:", it • t, Panso ob,-fi.iif!-/>-,0 ,*ojshii' dan 'irfofa Vi^fe&gfe •po vsem Ruskem. Vsi tukajšnji časopisi so opišavali v slavnostnih številkah njegovo življenje in delovanje. Mnogi listi ga navdušeno proslavljajo kot največjega pisatelja sedanje dobe. Nebroj brzojavnih čestitek je prišlo iz celega omikanega sveta, posebno iz Anglije in Združenih držav. Mnoga ruska mesta so se o tej priliki odela v praznično opravo, dasi to vladi ni Bilo povolji, ker je Tolstoj največji sovražnik carizma in ruske vlade, ki zatirata ljudstvo.
Nevarno delo.
New York, 11. sept. — Po poročilu preiskovalnega odbora, ki ga je imenovala zveza "Central Federated Union", je ob gradnji Blackwells Island-mostu čez East River storilo" smrt doslej že 55 delavcev in pri gradnji Chelsea-ladjarnice 15 mož. Poročilo pravi dalje, da so mestni nadzorniki, ki nadzirajo gradnjo, poskušali te nezgode utajiti, ker so pri obeh gradnjah zaposleni neunijski delavci; a pri gradnji Manhattan-mostu, pri katerih so vposleni samo unij ski delavci, se ni noben delavec smrtno ponesrečil. ________
Umor v cerkvi.
Z Ellis Islanda.
I
Vodopivec omagal.
' Kansas City, 12. sept. — Sodnik Wallace, ki je pred nekaj' meseci vsled svoje križarske vojne proti kršiteljem nedeljske postave postal čez noč "slaven", je opustil boj kot brezuspešen. Wallace izjavlja, da ga oblasti niso podpirale pri njegovem podjetju in da je zato brez moči. Od kacih 3000 obtožencev je bilo obsojenih samo par v neznatne globe.
New York, 13. sept. — Včerajšnji dan je bil smatran na Ellis lslandu za "velik dan", kajti 6 morskih velikanov je doneslo 2300 priseljencev na otok. Lani je donesel en parnik to število, a časi so se izpremenili in 2300 priseljencev pomenja za Ellis Island "velik dan".
Žetev.
Ottawa, Ont./ 12. sept! — Vladno poročilo o letošnji žetvi obsega med drugimi sledeče podatke:
Pšenična žetev znaša 124,690,000 bu-šljev ali 21 bušljev na aker; ovsena žetev 269,944,000 bušljev ali 34 bušljev na aker; in ječmenova 49,483,000 ali 27 bušljev na aker.
Položaj na Kitajskem.
Berolin, 13. sept. — Dobro informirani list "Katholischc Missionen" prinaša o položaju na Kitajskem članek, kjer izvaja sledeče: Cesar Koangsue je bolan, naveličan življenja in popolno ma propadel — moralično in fizično. Pi avzaprav ne živi več, ampak vege tira. Kdo bo njegov naslednik? Otrok nima, 74 let stara cesarica-mati pa vzlic vsemu negovanju od strani dvor nikov ne more več dolgo živeti. Nezadovoljstvo proti tuji mandžurski dina stiji od dne do dne raste in povsod obstojijo tajna politiška društva z na menom vladarsko rodbino strmogla viti. •__
New York, 12. sept. — Javne šole Velikega New Yorka bode v šolskem letu 1908—1909 pohajalo 640,000 učen cev (20,000 več nego v prejšnjem letu)
i«®®.®.
Duluth, Minn., 11. sept. — Gozdni požari v severni in severovzhodni in vzhodni Minnesoti ter severozapad-nem Wisconsinu besne spet huje.
Neznansko mnogo gozdnega lesa je že zgorelo, samo na severni brežini Gorenjega jezera za $3,000,000.
V največji nevarnosti so mesta Grand Marais in Beaver Bay, potem Coleraine, Bovey, Nashwauk, Marble, Uibbing, Buhl, Big Bay, Chicago Bay, Cofton, Aurora, Mountain Iron, Ben-shall, Fort William, Ont., Hymers, Out., Port Arthur, Ont., Cascade in NutSon.
Le malo upanja je, da ta mesteca utečejo resni škodi, če ne bo dežja v nekaj dneh.
Po vseh železnicah vozijo vlaki z gasilnimi pripravami v, zaščiti lastnine, mostov in postaj ob svojih črtah.
Rudarji po rudnikih pri mestecih. Bovey, Nashwauk, Buhl, Aurora in drugod so bili večkrat klicani na pomoč proti ognju.
Celo v Duluthu je dim tako gost, da ni videti jezera s cest: in cestne kare so nevidne v razdalji treh blokov, Po cerkvah molijo za de?
Petindvajset let ni bilo tacih po Ž!trov, kakor letoS tod okoli, škpda je zares velikanska.
ChicagOj lil, H sept — Liki Ion ddnska megla jtl začel včeraj pritiskat, na Chicago gost dim od gozdnih pen žarov lia se.veru, Ljudje so komaj dt hali. Ozračje je bilo zuletikastOTHie: nil Veter je proii- večeru; nakolik |||g||| nwnoMU \/.iU'*
- »D
IM?zan' ob .severni ' • ."iii Gorenjy[„a jezera še 'nisii poj^t'iii., a ffidetr je. da: je najhujše pre.stauš). Obilen, dež iii bil sedaj od največje koristi. Mnqgor teri begunci, ki so bili '■prepeljani' v (irami Marais, so se jeli vračati v svoje^ domačije. Mnogi so vsled poiarOv izgubili vso svojo imovino Pravijo, da so /požari Sedaj popolnoma omejeni na obrežne okraje in da je ozadje malo trpelo.
Duluth, Minn., 15. sept. — Mestece Grand Marais je"sedaj popolnoma obdano od ognja po grmovju in prerijah in nevarnost je, da bo vpepeljeno. Pravijo, da so neki belokožee imenoma Monker in šesteri Indijanci zgoreli ob poskusu, rešiti naseljence pri selišču Nester. Tudi vas Lutseh, blizu Grand Maraisa, je obdana od plamenov in bo bržkone vpepeljena.
Winnipeg, Man., 15. sept. — Brzojavka iz Fort France poroča, da besne veliki gozdni požari južno od Rainey Riverja v severni Minnesoti. Hud veter podi plamene proti jugu in bati se je, da dosežejo International Falls.
Winnipeg, Man., 16. sept. — Gozdyi požari južno od Fort France, Ont., na ameriški strani meje so čimdalje hujši Več velikih otokov v Rainey Lake je popolnoma v plamenih
NA POMOČ ROJAKOM!
Cvetoča • slovenska naselbina Cliis-holm, Minn., je bila dne 5. t. iti. vpepe-Ijeha, kakor našim čitalcem dobro-znano. Od treh strani so mesto zajeli plameni strašnega gozdnega požara in v nekaj urah je preostalo le prazno in pusto pogorišče. Nesrečni Chisholm-čani: so si komaj rešili golo življenje. In med njimi je prav mnogo naših rojakov in vaših ožjih sorodnikov, ki so zgubili vse, kar so si v potu svojega obraza tekom let prihranili in zgradili. Več stotisoč dolarjev imajo samo naši rojaki škode po groznem požaru. Da v prvi sili reveži ne obupajo, priskočimo jim na pomoč vsi, ki nam je milejša usoda; a pomagajmo hitro, ravnajoč se po reku: Dvakrat da, kdor hitro da!
V to svrho doposlane nam mile dare bomo s hvaležnostjo izkazovali v našem listu in točno odpošiljali v prave roke, da se obrnejo v prid našim prizadetim rojakom. Milodari naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Ame-rikanski Slovenec, Joliet, lil.
■P^Bo
Newton, N. C., 13. sept. — 19 let stara Willie Bullinger je bila danes, ko je v nedeljski šoli orglala, po 21 let starem Leonu Rader umorjena. Ra" der, ki se je nahajal v cerkvi, je nenadno skočil čez več klopi in je deklico s svojim žepnim nožem trikrat zabodel, da je na mestu umrla. Rader je bil nedavno izpuščen iz državne blaznice. Dekle je usmrtil, ker je baje mislil, da je čarovnica.
Srbi in Turki.
Belgrad, 13. sept. — Več .oseb je poletelo iz Belgrada v Solun in Skoplje. Med zletniki je bila tudi neka srbska vojaška godba in več srbskih častnikov, ki so se bratili s turškimi častniki. Srbski izletniki in Turki so izmenjali svoje zastave, Jeseni ta obisk turški častniki vrnejo ter polete i Belgrad. Vsa ta "pobratimstva" ima jo ost proti Avstriji.
Milijonarjev sin.
I-Iidalgo, Mehika, 13. sept. — V Her mosillo so aretirali posestnika Derota sina večkratnega belgijskega milijo narja. Derot je pred tremi leti prišel v Ameriko. Sedaj so dognali, da se je tu dvakrat poročil, kmalu po poro ki pa umoril svoji ženi. Dognali so tudi, da je tudi drugod večkrat se oženil i pod tujimi imeni, a kmalu žene zapustil. Neka taka njegova žena se je že oglasila in je izjavila, da je Derot zadavil njeno sestro, ki jo je onečastil.
Rojak obiskal pogorišče.
Eveleth, Minn., 9. sept. -t (O opu stošenju mesta Chisliolm in okolice.) Cenjeno uredništvo Amerik. Slovenca, upam, da bodete sprejeli teh par mojih vrstic v cenjeni list. Vero sicer, da ste že dobili dopis od grozne nesreče-katera je zadela mesto Chisholm, pa vendar hočem tudi jaz nekoliko opisati, kar sem na lastne oči videl in kaj so mi prizadeti rojaki dopovedovali tamkaj..
Kakor hitro se je raznesla ve^t, da je grozni požar uničil mesto Chisholm podal sem se tudi jaz z enim rojakom pogledat žalostno pozorišče. Ko sem se dne 7. sept. bližal mestu IJibbingu, videl sem v tamošnjej okolici uničujoči požar po gozdovih daleč na okolu. Videl sem, kako so se ubogi naseljenci na svojih posestvih ob železničnem tiru-v bližini llibbinga borili s pogu-bonosnim ognjem, da jim ne uniči njih stanovanja. Ali mnogim ni preoHta-jalo druzega kakor popustiti vse ter rešiti sebi in svojej obitelji življenje. Ta dan švigal je plamen že v bližini mesta Hibbing. Požarna bramba iz Dulutha in domača delale so na vsej črti, a zraven bilo je mnogo drugega delavstva, ter vsi so se borili z ognjem in le komaj so ga dobili pod kontrolo, da ni uničil mesta. Ko sem dospel v v mesto Hibbing, opazil sem žalostne množice ljudstva po ulicah iskajoče pomoči. Ljudstvo se je ob času po-i žara na, vlaku in vozovih rešilo v to j mesto. Tu sem čakal kaki dve uri. da , sem končno dobil voz, da smo se pre-!
IZKAZ MILODAROV.
Za pogorelce v Minnesoti so darovali sledeči gospodje ozir. tvrdke: Amerikanski Slovenec v........$100.00
Antoti Nemanidi ..'............ 5.00
Rev. F. S.■Š.usteršič> ____"... 5.00
Jos. Klepec ................. 3.00
Wm. Grahek .: ...............2.00
Math Grahek............... 1,00
Geo. Loparc ................. j.oq
Skupaj ............ .$117.00
peljali na žalostni prostor. Vsi vozovi so vposleni za prevažanje ljudi, živeža, itd. V kake po! ure dospeli smo med dimom in pogorelo: planjavo ob cesti na lice mesta.
Res žalosten pvizor se je inidil člo-veku! Tako krasna poslopja, šele d<<- ; zidana, morala so zginiti s ta!. Usta liso same razvaline, med katerimi je ležalo cele kupe zgorelih kraf' in fasrne^ ' v'p druge živine, Vojaštvo straži po vsem mestu,. Ogeiij so Nje.,..'.iz ■ gožda .'dno 5, sept. pop fyiiskohVa priblLUl asurhrti 1 ' motnegij' vftjl t n. ''bkohl iv:'-'.i>	,
tryji suatoi litiun^i i&ttSŠftfffu b4>< , i v
t (nnt. fai4> O | I
/«vyi	M >< ;<« utio
(jonni^it.i vefr ,8rajih■ ^ iti ■ bi'-^rtWhUo ''; je \'Se \ "Jmlji, talco da si iiisto ljudje mogli druzega rešiti kakor golo ži-» -Ijctije. Vodne sesalke niso mo^lc do sti ali nič' storiti, ker sesaluiško poslopje bilo je skoraj prvo v plamenu, Nastala je grozovita panika med prebivalstvom. 'M<jsto: je, docela uničeno, le kacih 20 stanovanj oh strani mesta se je komaj s težavo otelo. Ostala je tudi višja^šola, v katero se je ljudstvo' najprvo zateklo. Šola je napolnjena nesrečnega ljudstva. Semkaj do-viižajo iz llibbinga živež in drugo mu-
li i čijo za prizadete. Predmestne naselbine so ostale. Dne 7. sept. pop, bil je tudi Clark Lukešn v nevarnosti. Na neki samoti je zgorela Črnogorska naselbina in nekaj kompatiijskih hiš. Vojaštvo je dne 6. sept. 90 Črnogorcev zaprlo v neki konjski hlev zaradi kraje ob času požara. Ko si je ljudstvo reševalo iz svojih stanovanj obleko i. t. d.f so te stvari Črnogorci odnašali zase, in še celo v zemljo zakopali. Štiri vozove blaga so našli vojaki pri njih, katero se jim je pobralo. Dva Črnogorca sta bila od stražarja v nedeljo ustreljena, ker sta mislila v razvalinah bančnega poslopja oropati železni blagajnici novcev. Dne 7. sept. pop. so kaznjeni Črnogorci pod kontrolo vojaštva morali odstranjevati razno mrhovino z mestnih razvalin. Sedaj so nekateri plačali velike kazni; kateri pa niso mogli ali deloma niso hoteli, so odposlani v Duluth študirat.
Dne 7. sept. so se odpeljali celi vlaki nesrečnih ljudi iz llibbinga v razna sosedna mesta, največ se jih je odpeljalo v Virginijo, Minn. Od vseli strani se pošiljajo mili dari za ubogo ljudstvo. V to svrho se prirejajo razne dramatične predstave po mestih. Pozdravljeni!	Popotnik.
Prizadet rojak poroča.
Chisholm, Minn., 10. sept. — Slavno uredništvo Am. SI., prosim malo prostora v predalih za kratko žalostno poročilo. Tukaj pri nas je vtte človeštvo obupano. Od dne, 4. septembra pa še do danes Smo v nevarnosti Ogenj je okrog in okrog nas, tako da ne vemo kam bežati. Tukajšnje naše mesto.se je užgalo v soboto zvečer ob 7. uri ter je zgorelo vse mesto in škoda je velikanska. Ogenj in velika suša sta nas pognala pod milo nebo, in če ne bo kmalu Bog dal dežja, tak se bo tukaj še kuga začela, tako strašen smrad je. Še danes, ko to pišem, imamo neznanski strah, V šotorih prebivamo, in vse moštvo varuje ogenj do nas. Gori pa zemlja in kar je na zemlji. Natančneje vam povem prihodnjič, ker danes se mi roke tresejo, ko vidim pred očmi pogin in obup,, In slavni odbor K. S. K, J, prosim za potrpljenje za asesmente od našega društva Sv. Srca, Jezusovega št. 54, S pozdravom	Martin Zalar.
2__
IZ SLOVENSKIH NASELBIN^
->STOMACH<.
BITTERS
W. R SEVERA CO.
price one dollar:
AMERIKANSK]
18. SEPTEMBRA 1908.
Joliet, III., 10. sept. — Bazar v ko rist naši cerkvi sv. Jožefa se bo pričel dne 24. oktobra in nadaljeval štiri večere v Golobičevi dvorani. Dekleta že pridno razprodajajo .srečke. Kontest bo med dvema mladeničema ter med vsemi našimi dekleti, da se tako poka že, katera je najpopularnejša. Zani manje je veliko in vsestransko.
—	Monsignor J. F. Buh nam je blagovolil doposlati iz Ljubljane z dne 27. avg. v spomin sledeče vrstice: "Dne 24. avg. srečno dospel v Ljubljano, k sošolcu kanoniku T. Kajdišu, srčno sprejet. Sedaj (24.-28. avg.) se v Ljubljani vrši diocezna sinoda in duhovne vaje za duhovnike, kterih je 345 navzočih. Med potjo sem ma-ševal 2krat v Parizu, 3krat v Lurdu in 2krat pri sv. Antonu Pad. v Padovi. Sedaj navadno pri Frančiškanih v Ljubljani. Rev. F. Bajec se je včeraj vrnil v Ameriko in Rev. Blaznik je sem prišel. Z Bogom! J. F. Buh."
—	Sijajen je bil shod, prirejen v ponedeljek zvečer v tukajšnjem Audito-riumu v prilog agitaciji za načrt veli-cejja brodarstvenega kanala od velikih jezer do Mehiškega zaliva. Udeležba je bila ogromna, kakor ni bilo drugače pričakovati, saj je stvar od največje važnosti za Jolictčane. Kongresnik Lorimer ni bil navzoč zaradi obolenja, a velesrcčno sta &a nadomestovala sodnik Cicero J. Lindley in kongresnik Rainey iz Carrolla, ki sta z raznimi mapami in stereoskopi dokazovala koristnost nameravanega kanala. Sodnik Lindley je v svojem nagovoru rekel med drugim: "Z dovršitvijo globokega vodovoda postane Joliet za-padni Pittsburg. Pretnog in kok bodo dovažale ladije nizdolu po Ohio-reki in navzgori po Mississippiju, potem po Ulinois-reki in globokem kanalu prav do Jolieta. Železna ruda bo prihajala po ladijah od Gorenjega jezera in po kanalu do jolietskih plav-žev... Globoki vodovod bo spravil mesto Joliet v naravnostno vodno zvezo z vsemi lukatni v Južni Ameriki,
Aziji, Afriki, Avstraliji in Evropi____
Če ste za večji Illinois, za napredek in prospeh, |cla postane naša država Illinois obrtno središče sveta •— potem glasujte za izdan je bondov v znesku dvajsetih milijonov dolarjev." Kakor našim pozornim iHtnleem znano, se bo o tej stvari glasovalo letos meseca novembra, namreč, ali naj državna postavodaja" v nameravano podaljšanje ' i^ .^ogfobfjenjc knajOn d<??||i omenjefio svoto ($20,0®,000). ki |»'a se, ima, ppvrnili z dohodki iz vodne sile, ne da bi se ljudstvo posebej ob-dačilo. Seveda t>o vsak razumen vo livec glasoval z "da".
—	James Kaiser in Clarence Wise, ki sta utekla iz tukajšnje državne kaznilnice dne 3. t. m., sta bogvedi kje. Ker ni bilo za njima ne duha ni sluha več, so bili sredi zadnjega tedna tajni zasledovalci odpoklicani domov.
—	Ogromna tovarna kokovih peči, ki jo je zgradila v zadnjih dveh letih Illinois Steel-kompanija, pomenja novo velikansko stopnjo v razvoju jo-lietske industrije. Prva izmed štirih baterij je bila baje otvorjena včeraj opoludne s 50 delavci; druga bo do-gotovljena za poslovanje do dne 15. oktobra t. 1., a tretja in četrta do prihodnje spomladi. Več o tem o priliki.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bošnjak Dujo, Miljko-vič Dane, Pertovič Avgust in Raseta Pero.
\
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet. 111.
Brockway, Minn., 6. sept. — Ako-ravno ni posebnih novic, namenil sem se pisati par vrstic.
Vreme smo imeli sedaj toplo in suho, 3. septembra zvečer smo imeli nekaj dežja. Tudi toča je precej .šla, tako da v enih krajih je okna pobila in drugo škodo naredila. Farmani sedaj mlatijo in orati bo treba "začeti. Tudi turšica čaka za sekanje. Kaže še dosti dobro.
V petek 4. septembra so obiskali našo naselbino mil. g. škof Jakob Trobec in Rev. Dr. Seliškar G. škof nas je že zapustil, a Dr. Seliškar je pa imel danes veliko sv. mašo, pridigo in blagoslov.
Prihodnjo nedeljo ima dekliško društvo Marije Čistega Spočetja skupno Sv. obhajilo.
Dne 14. septembra se prične šola v distriktu 36. Učiteljica bode Slovenka, gdč. Margareta Kozel.
Sedaj pa sklenem za danes, pa še vdrugo kaj. Srčni pozdrav čitateljem ArtiefiKanskega Slovenca. Vrlemu našemu listu pa obilo uspeha. J. P,
—	Umrla je dne 7. sept. pop. po 14 dnevni bolezni 15 mesecev stara hčerka g. Freda in ge. Marije Trope, pod h. št. 1118 N. Broadway. Pogreb se je vršil v sredo 9. sept. ob dveh pop. od hiše žalosti v slovensko cerkev sv. Jožefa in potem na slov. pokopališče ob mnogobrojnem spremstvu prijateljev in sosedov; in tam so jo položili k dvema sestrama, Mariji in Ivani, kateri je tudi Bog k sebi poklical v nežni mladosti, Žalostnim staršem izrekamo naše sočutje, a rajnka Antonija že uživa veselje med an-gelci.
—	Ga. Marija Renis in gdčna. Mary, njena hči, sta se zadnjo soboto zjutraj povrnili v New York, j^jer ju je že težko pričakoval soprog ozir. oče, g. Josip Rems. Ž njima je odpotoval Lojzek Košir, k' je prebil šolske počitnice tukaj pri svojih sorodnikih, g. Jankotu in gospej Ivanki Ogtilin, od katerih se je kaj težko ločil. Gospica Remsova se morda vkratkem stalno vrne v našo naselbino, kar bo poleg njenega izvoljenca veselilo vse naše JOlietČane, ki ljubijo muziko, kajti gdčna. Mary je izborna igralka na piano; polegtega je tudi navdušena Slovenka, dasi je rojena Američanka. Pa tudi gospa Remsova ne pozabi tako hitro Jolieta, kjer je uživala naj-postrežnejše gostoljubje vesčas svojega dvotedenskega bivanja tukaj odstrani Ogulinove rodbine in g. Josipa Sitar. Ob ločitvi so tekle vroče solze. Na veselo sviiLnjel
—	Gost liki ljubljanska megla je v nedeljo in ponedeljek zavijal in potem-neval naše mesto dim in smod, ki je semkaj prihajal od Chisholma in drugih nesrečnih krajev na daljnem severu, kjer so zadnje tedne besneli divji gozdni požari. Še tukaj nam je zo-pr»i smod gostega dima napravljal nepriliko, a kaj so šele morali trpeti prizadeti ljudje in med njimi mnogi naši nesrečni rojaki tamkaj v Minne-soti, Wisconsmu in Michiganu, ki so na licu mesta morali prestati vse groze gozdnih požarov! Res so vredni pomilovanja in pomoči.
—	Dežja potrebuje mesto in polje, pa dežja le ni pa ni. Farmar in mestni vrtnar sla v sled dolgotrajne suše v stiski, a v zadrego utegne priti tudi mestna uprava, če nedostane vode; cestno škropljenje je že morala večinoma opustiti. Pa potolažimo se; vremenski prorok Hieks iz St. Louisa, Mo., napoveduje, petero neviht in viharjev še tekom tega meseca. Ali u-gane?
Broughton* Pa., 12. sept. —• Cenjeni K urednik! I 'rozini, dri jr.i- daste ltialo prostora v lijtu Am. SI., da se zopet malo, oglasim iz naše naselbine. Isfi pa potreba misliti, da imam kaj posebne, ga poročati. O krizi pa je tako že celi Ameriki dobro znano, posebno dobro pa je ravno nam tukaj v Brough tonu. Res zadnjič sem poročal, da delamo vsaki dan, ali tudi vsaki dan je drugo vreme: komaj dobra dva meseca smo res vsaki dan delali, ali že zopet počivamo dva tedna pri dveh pre mogovih rovih, tako da sedaj nam ni prav nič znano,, ali pričnemo kmalo zopet z delom ali pa morda šele čez mesece tri ali pet — bomo šli v rove spet.
Res so lepi časi, ali kaj bodo rekli naši bordiflgbosi: ko bi imeli hrano plačati, treba prazne žepe bo obračati
Toraj sedaj ne svetujem rojakom zaradi dela obiskovat naše naSelbi-ne ker za sedaj je nas tukaj nekaj stotin ljudi brez dela. Dokler se ne povrne vsakdanje trpljenje in dokler ne zamenjamo naših nežnih rok z žuljami, ni nam nič dobrega pričakovati. Če pa bode bolje kakor je $edaj, bodem p že poročal rojakom.
Še nekaj ne smem pozabiti naznaniti rojakom, da smo imeli dne 7. sept (Labor day) tukaj veliko slavnost in veselico, namreč blagoslovljenje nove društvene zastave dr. sv. Alojzija št 95. K. S. K, J. In ob tej slavnosti so nam prišla na pomoč tudi naša slavna sosedna društva, namreč dr. sv. Barbare št. 3 iz Moon Runa, Pa., spadajo če v Forest City, Pa., ki nam je po darilo še zraven lepo darilo; potem so se udeležila dr. sv. Florjana št. 152 N. H. Z., dr. sv. Barbare št. 16 spadajoče v Forest City, Pa., in dr. Zveza št 36. S. N. P. J., vsa tri iz Willocka, Pa., s svojo prav izvrstno godbo na čelu Nadalje sta se vdeležili dr. sv. Barbare št. 17. spadajoče v Forest City, Pa., in dr. Zvezda št. 52 S. N. P. J., tukaj iz Broughtona. Toraj čast in hvala vsem vrlim društvenikom! Našo zastavo pa je spremljalo 18 članov tukajšnje godbe v cerkev k blagoslovljenju, kakor tudi nazaj v dvorano, kjer se je vršila veselica. In zraven godbe tudi št ri društvene zastave. Zastavi sta kumovala g. John N. Gosar, ki je po da ril tudi dragocene svilene trakove na zastavo z lepim napisom; in gdč Vida Gosar, ki je podarila krasen venec zastavi, da je ponos celemu društvu. Tudi je imel lep govor zastavi sobrat John N. Gosar, kako in kdaj se je razvila prva zastava. Ne smem tudi pozabiti našega sobrata g. Marko Ostroniča in glavnega odbornika naše Slavne K. S. K. Jednote, ki je imel lep govor. Pojasnil in razložil je, kaj je društvo, knko je dandanes in kako je bilo pred 15mi leti, ko še ni bilo slovenskih podpornih društev. Zatoraj jih je sedaj posebno napeljeval člane, da naj se trdno drže in naj pridobe še novih članov, da bodemo bolj podpi-
Jednoto. Zatoraj takega člana Jednote priporočam vsem ceiij. gg. delegatom na 10. glavnem zborovanju, da ga tudi v prihodnje ne pozabijo voliti v glavni odbor slavne K. S. K. J, Ne smem tudi pozabiti č. g. župnika Ivana C. Mertel iz Pittsburga, Pa., ker je bil navzoč tudi z domačim župnikom pri blagoslovljenju zastave; on je marsikaj lepega in koristnega pove dal v slovenskem jeziku v prid sloven skemu ljudstvu.
Toraj vsa čast in hvala vsem društvenikom, kakor tudi gg. govornikom, ki so se vdeležili naše slavnosti na dan 7. sept. Nadalje se tudi zahvaljujem sobratom J. Požeku, Fr. Maliču in Ig. Podvasniku iz Pittsburga, Pa., kakor tudi rojaku Juriju Previču iz Clarks-ville, Pa., ki so se vdeležili posamezni člani društev. In naša veselica se.nam ni preslabo obnesla, smo okrog $220.00 dobili čistega dobička. Zatoraj še enkrat Vam kličem: Čast in hvala vsem sobratom, rojakom in rojakinjam, ki ste pripomogli naši slavnosti in vse skupaj — Bog Vas živi še na mnoga leta!
Zdaj pa prav prisrčno pozdravljam vse čitatelje in čitateljice Am. SI., kakor tudi vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi, vrli list A. Si, pa želim prostor v vsaki slovenski hiši, ker vedno prinašaš toliko novic med slovensko ljudstvo. , Anton Demšar.
Cleveland, O., 14. sept. — Ponesrečil se je tukaj pretečeni petek popoldan ob polštiri uri rojak poljske rodovine Kazmierz Przjgocki, oče dveh otrok, star 48 let. Tukaj bivajo vsi skup šele 5 mesečev. Šel je na St. Clair ulici iz poulične kare; ker pa ni zadosti u-stavil, je revež padel, da si je vso glavo pretresni! in hudo ranil, vsled tega je po kratkem trpljenju na poškodbah v St. Clair bolnici izdahnil svojo dušo. Zapušča še živečo ženo, sina in hčer. V stanovanju je bival na 6529 Juniata Ave. Pogreb se je vršil v pon-deljek 15. septembra. Bog mu daj večni mir in pokoj! Poročevalec.
Eveleth, Minn., 9. sept. - (Male novice.) V tukajšnjej Irskej župniji sv. Patrika se vrši ta teden sv. misijon. Ljudstvo se ga pridno v obilnem številu poslužuje. To cerkev sem si od znotraj ogledal in je kaj krasna. Vendar ne prekosi naše Elyške.
Jožef Francel, sin občespoštovanega rojaka v tej okolici, je odšel1 dne 6. sept. v Šolo; v Collegeville, St. John University.
Slovenci imajo tu svojo cerkev sv. Družini", katera je pa že zdavnaj pretesna za toliko slovanskega naroda v tukajšnjem mestu. Kakor i e sliši, nameravajo večjo cerkev, £ itditi in v svrhe imajo že neka ^isošakbv ahrapjenega' 'deuarja.	'
Delo napreduje tu še pi;<jc.cj dobro in zaslužek, kakor so mi razni rojaki pravili, je še zadovoljiv. Dela se ponoči in. dnevi v rudnikih. Mesto še vedno napreduje in raste v poslopjih.
J. J- P-
Eveleth, Minn., 14. sept. — Dragi mi Am. Slov.! Včeraj se je vršila lepa slovesnost v našej slovenski cerkvi sv. Družine. Mil. škof James McGolrick iz Dulutha so podelili 80 birmancem zakrament sv. birme. Točno ob lQ'/i. <lop. so se zbrali birmanci z botri in botrami pred farovžem, od koder so odkorakali v z verniki natlačeno cerkev. <-• g. Alojz Pirnat je pristopil h krasno okinčanemu oltarju in zapel slovesno sv. mašo. Mil. škof so sedeli na troiut z asistenco domačega žup. Rev. M- Bilban. Po sv. maši so mil. škof poklicali nekaj birmancev injihizpra-sevali o poglavitnih verskih resnicah. Prav povoljno so se. izrekli o odgovorih in potem častitali faratiom o napredku in jim objednem izrekli željo, da napravijo iz male cerkve veliko, krasno hišo božjo, katera bode v ponos Slovencem v Ameriki in čast Bogu.
Popoludne ob 2h so se odpeljali mil. škof v spremstvu domačih gospodov Rev. M. Bilbana in Rev. Alojz Pir-nata na 2l/2 milje oddaljeni misijon Sparta v cerkev sv. Jožefa. Tamošnji verniki z društvom sv. Jožefa in finsko baiulo na čelu so čakali na potu čast nega gosta ter potem z birmanci vred počasi korakali med krasnimi maji in na njih napisi v pozdrav v angl. in slov. jeziku proti krasni cerkvici sv. Jožefa. Verno ljudstvo je pokleknilo blizu cerkve v špalirju ob cesti kar prah, katerim je vladika delil svoj apostolski blagoslov. Mil. škof izstopijo iz kočije in se podajo v cerkev v sprem stvu domačih gospodov. Stal sem rav no blizu škofa gredočega v cerkev in kar nehote pogledal v njegov obraz na katerem sem takoj opazil zadovolj-nost in ginjenost nad takim sprejemom. Takoj se podajo v cerkev, kjer častni gost poklekne pred lepo okrašeni oltar in dolgo kleči zamaknjen v molitev. Kaj je molil, ne vem. Iz obraza sem pa bral, da se je zahvalil Vsemogočnemu za vernost ljudstva in čast, katero so skazali namestniku bož jemu, To zadovoljnost je potem samo izrazil v krasnem govoru v angl. jeziku, vendar pa smo ga skoro vsi Slovenci dobro razumeli. Dolgo bode ta obisk ostal v spominu Spartancem, vzlasti, ker je bil to prvi in najbrž tudi zadnji, kajti prestavili bodo Sparto in drugo mesto in tudi cerkev tam novo in večjo Naredili. Skoro bi bil pozabil omeniti, da so Spartanci sprejeli č. gosta z pritrkavanjem zvonov. Jaz pa si štejem v čast, da sem ravno naletel tako slavnost in skoro zavidam
Spartance, katerim se je izrekla taka hvala od namestnika apostolov... 40 birmancem se je podelil zakrament sv. birme. Nekaj jih je prišlo tudi iz B'wabika, Aurore, Elbe in McKinleya Po sv. birmi so podelili mil. škof še blagoslov z Najsvetejšim. Potem pa se odpeljali proti kraju, kjer bode kma lu nova Sparta izrasla in si ogledali tudi novo naselbino Gilbert. Društve-niki z bando in seveda zastavami in drugimi verniki so spremili vladiko skozi mesto in potem pustili v špalirju stoječi kočijo, v kateri se je peljal vladika naprej. Zahvalim se še enkrat Spartancem in jim častitam k napredku.	Opazovalec.
Gilbert, Minn., 3. sept. — (S pota.) Cenjeno uredništvo Ani. Slov., prosim, da sprejmete mojih par vrstic zopet v predale lista Am. SI, Da svojo obljubo spolnim, hočem zopet bolj nakratko opisati naselbine, katere sem obiskal;
Sedaj mi pride na vrsto majhno mestece McKinley. Kolikor sem mogel spoznati, kaže to mesto nekdanjo boljšo preteklost; gotovo je ob času ustanovitve hitro napredovalo, ali kakor se to sedaj že v mnogih naselbinah pripeti, je to mestece počasi začelo pešati, to nam gotovo pričajo velika in razna stanovanja, katera samujejo prazna. Sedanji prebivalci so vposleni v sosednih rudnikih po okolici. Slovencev, je tu malo. Tu imajo majhno katoliško cerkvico, v kateri opravlja službo božjo Rev. Šaloven iz Biwabika.
Kake pol ure naprej od McKinley je precej lepa vas Elba. Tu je veliko Slovencev in se o delavskem stanju dokaj pohvalijo. V ondotnih rudnikih se dela ponoči in dnevi, delo se je še dosedaj tudi dobilo. Tudi Hrvatov je tu precej. Ob nedeljah je tu vse veselo, kar potnika tudi nekoliko v ko-rajžo spravi.
Zopet kake pol ure od Elbe se je pred enim letom dni ustanovilo novo mestece Gilbert. Razni obrtniki v sve-sti si dobre kupčije so začeli graditi lepa poslopja; posebno saloni so kar vkratkem zrasli in teh je bilo kar enajst. Ker ima ondotna železna rudarska družba Oliver manj uposlenih delavcev v ondotnih rudnikih in še ti, kateri so, so večinoma Črnogorci in razni'Suomalajna, kateri ne znajo za mesto, je začela trgovina v mestu pešati, posebno pivnice kar zaporedoma zapirajo. Sedaj se v tem mestu zida lepa šola. Tu je naših rojakov majhno število, nekateri Iastujejo svoje gostilne, a jim gre sedaj piškava; lepo bi bilo, da bi se naši rojaki tudi oprijeli kakšne druge trgovine, katera je bolj stanovitna. Najbolj napredni so "sini el Jahudi", Judje, njih ne manj-
ka nikjer ter izhajajo dobro. Rudarska družba je tu postavila veliko lepih stanovanj za svoje vslužbence. V teh stanovanjih živijo Finci in drugi, za katere družba smatra, da ne pijejo o-pojnih pijač; a družba ne vidi svojih officirčkov, kako se po črnogorskih kolibah potikajo in delo prodajajo za gotov denar, a zraven bi posrkali vse pivo, magari ni bogsigavedi ravno v imenovanih kolibah čisto. Čudno je le, da možje postave puščajo, da se med napol liaturaliziranim narodom ob nedeljah po luknjah raja in divja, da je človeka naposled groza iti mimo po poti. V Gilbertu mislijo ustanoviti župnijo, zidati nameravajo novo cerkev, to je hvale vredno, le vztrajnost in korajžo!
Bodite mi pozdravljeni, rojaki po Širnej ijudovladi. Se še oglasim Vaš
Popotnik.
So. Chicago, 16. sept. — (Slovenci in državljanska pravica!) Svojim šir-jim in ožjim prijateljem in Slovencem sploh, bi jaz rad razložil, kaj je državljanska pravica; z drugimi besedami, kaj se pravi, biti ameriški državljan. Človeku stopijo solze v oči, ako pogleda po širni Ameriki, od atlanti-škega morja pa do tihega oceana in vidi, koliko, Slovencev je, ki se skoraj čisto nič ne pobrigajo, da bi postali ameriški državljani. Ameriški državljan postati se pravi: Ameriko vzeti za svojo drugo mater. Prisiljeni smo bili zapustiti svojo domovino, kjer smo se narodili, in prišli smo semkaj, da bi si pomagali do boljega blagostanja. Zemlje na kateri je človeku tekla zibeljka ni mogoče pozabiti. Na-tora človeška se ne da zatajiti, ako ni človek zverina in popolnoma podivjan. Toda hvaležni moramo biti tudi naši novi domovini, ki nas je sprejela pod svoje okrilje, nam dala vsega kar ima in kar je v njeni moči. Ali nismo torej dolžni se ji skazati hvaležnim? Nehvaležnost je plačilo sveta. To skuša tudi naša nova domovina pri tistih, ki se nepobrigajo, da bi jo sprejeli za svojo novo mater, in se ji ska-jali hvaležne s tem, da bi tako postali ameriški državljani. Njene dobrote sprejemajo, jo izkoriščajo, toda, da bi postali njeni državljani, da bi jo sprejeli za svojo mater, tega jim ni mar. Nočejo postati prosti sinovi proste matere; nočejo biti imenovani državljani svobodne ljudovlade, postati člani največje in najbolj čudovito orga-nizovane države, kar jih je kdaj svet videl. Slovenec, ki si ponosen, če imaš bogatega očeta in imenitno mater, potrudi se postati ameriški državljan, ne zamudi imenovan biti sin slavne matere, — Amerike! Zato ni nikdar prepozno, nikdar prekasno; ako-..............1 ... ........... ...............'*""'........................m •.....i . i
ravno so težave, postati ameriški državljan, vsak dan večje.
Državljanska pravica ti daje povs^' prednosti! Nisi več imenovan gre«« horn, mutan, ali s zaničljivim imea«« "Austrian", ali foreigner, to je Mfe Ako iščeš delo, povsodi imaš pred nost! Saj veš, da mati raje sprej«« onega, ki se imenuje njen sin, kako onega, ki se iz malomarnosti ne potrudi njen sin imenovan biti. Odprte so takemu vse službe, mestne, driaT»e in civilne. Za vzgled, kako koristi it zavljanska pravica našim rojako« vam postavim samega sebe. Tudi jaz, ko sem priromal v Ameriko, sem bil prisiljen prijeti za kramp in lopato t s krvavimi žulji si služiti vsakdanji kruhek. Toda imel sem hvalo Bogu prijatelja, ki je bil od prvega početka voditelj v naši naselbini. Ta prijatelj je g;. Frank Medosh, ki je že veltte« storil za upliv in veljavo Slovencev in Hrvatov v So. Chicagi. Ta mi je «a-svetoval, rekoč: "Gorenc bodi pa«e-ten, preskrbi si državljanske papirje; ti bodo še prav prišli!" Ravno tako je svaril še marsikaterega drugega Slovenca. Toda, kakor bob v steno. Besede našega voditelja so padle po večini na skalnata tla. Njegov glas je bil —- glas vpijočega v puščavi. Drug za drugim so se izgovarjali rekoč: "Kaj mi če". Kakor tisti v sv. pismu, ki so bili povabljeni na ženitnino. — Toda prišel je dan spoznanja—! Po preteku let postala je zame kramp in lopata pretežka in dejal sem sam pri sebi: "Gorenc, čemu je tebi pa državljanska pravica in papirji, da bi si tukaj življenje krajšal s krampom in lopato m hajd! — 1pa šel sem zopet k svojemu prijatelju in mu potožil te svoje težave. Kmalu so bili plani gotovi! Moj prijatelj in moja državljanska pravica sta mi pripomogla do tolikega mestnega dela—štetig dela—ako-ravno ne znam pisati ne brati. O i začetka sem bil na poskušnji, toda s časoma sem se povspenjal, višje ia višje. Moj boss mi je nasvetoval, rekoč: "Jack, potrudi se, da dobiš šteti« delo. Pojdi k vašemu g. župnik«, k Rev. J. Kranjcu, njegova beseda velja več pri mestnih oblastih, kakor M* drugih." Tako spoštujejo Amerikaiici katoliškega duhovnika in dajo veljavo njegovim besedam! In res, Rev. J. Kranjec me je priporočil, zapisal potrebne reči, pritisnil gor cerkveni pečat in stvar je bila gotova. Celo stvar je še potrdil g. Medosh s svojim peča- , torn, in stvar je bila gotova. Z lahkim srcem sem stopil tja do mestnih očetov ker vedel sem, da imam za sabo župnika in Fr. Medosh-a, katera sta že marsikateremu rojaku dobila dobre/ in štetig delo; — to pa le tistim, ki so
(Nadaljevanje na 7, strani.)
'Ker sem bil obveščen o Severovih Zdravilio, za to sem jih poskusil ter sem se prepričal, da izvrstno delujejo." Kazimierz LaszkUwicz,
1306 18th Place, Chicago.
ZASPANOST
Ali trpite na zaspanosti in obenem na glavobolu, nerednem spanju, izgubi okusa, riganju ali bljuvanju? To so pravi znaki NEPREBAVNOSTI.
Severov želodčni grenčec
bode kmalu uredil prebavne organe, ako se rabi po navodilu. Vsi znaki neredov bodejo kmalu izginili. Cena 50 centov in $1.00.
"Bil sem tako bolan, da radi slabosti mi ni bilo mogoče stati na nogah. Izgubil sem okus. Po rabljenju treh steklenic Vašega Želodčnega grenčeca se mi je povrnil okus, ki je veliko pomagal, da se mi je povrnilo zdravje."	'
Anton Bryksi, Stamford, Tex.
ONI, KI TRPIJO
na glavobolu, ki je najhujša bolezen, najdejo hitro pomoč pri rabljenju
Severovih Praškov zoper glavobol in nevralg'jo
kakor hitro se bolezen počuti. Prav hitro se bolezen odstrani, ako se iz-
leči pravi vzrok iste. Cena 25 centov.
na bolečinah povzročenih po neredih obiste in jeter, morajo biti pozorni in v takem slučaju rabiti
Severovo zdravilo za obi-sti in jetra.
To zdravilo je izdelano in pripravljeno iz najboljših zelišč ter je brez kake škodljive lastnosti. Cena 75c in $1.25.
Tuš lekarnar prodaje Severova Zdravila. Pazite vedno, da dobite pristna ' SE VEHO Y A." Me jemljite podelkov.
Zdravilni nasvet
W; F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Največja slovenska no selbina v najlepših krajih Amerike.
— Umrl je v četrtek 20. avg. v Beljaku g. Fran Eller. Pokojni je bil e-den izmed redkih narodnih nadučite-ljev na Koroškem in častni član občine Marija na Z:li. Doma je bil blizu Vojnika na Štajerskem.
PRIMORSKO
IZ STARE DOMOVINE
"Goriški Sokol" v Gorici dobi septembra novo lepo telovadnico v dvorišču hiše "Trg. obrtne zadruge" v ulici sv. Ivana. V isti hiši je nastanjenih že tudi več drugih narodnih društev.
—	60 tisoč kron je nakazanih goriškim posestnikom ka prvo pomoč po suši. Ta vsota je seveda mnogo prenizka.
—	Hrvaški in slovenski občinski u-radniki iz Istre so na svojem sestanku v Pulju sklenili pristopiti "Društvu italijanskih občinskih uradnikov", ki je popolnoma strokovno in stoji na stališču jezikovne ravnopravnosti.
—	Trsatsko Marijino svetišče se bo prenovilo še to jesen. Zgradila se bosta dva velika stolpa s kupolo. Na pročelju bo veliko razpelo, nad velikimi vrati pa slika Device v mozaiku.
—	Iredente ni? Iz Rovinja pišejo: Dne 17. in 18. avg. je bilo mesto lepo okrašeno z zastavami in venci. Cesarske podobe so visele lepo okrašene in celo mesto razsvetljeno, pri nasprotnikih ni bilo nobene zastave in tudi okrašeno ni bilo. Ali nekaj ire-dentovcev je neko cesarjevo podobo na drobne kosce razbilo. Iredentovci so raztrgali tudi več cesarskih zastav. Občinski stražniki teh lopovov niso izsledili, Upati pa je, da jih izsledi ne-utrudljivi stražmojster g, Feliks Roman.
Na prodaj vse vrste zemlja in naj. varličneje cene.
Naši pridelki prvo darilo na varata« valo Chicago, St. Louis.
Pošljem vsakomu urove naših pridelkov.
HRVATSKO
—	Več članov hrvaško-srbske koalicije pod vodstvom predsednika koalicije Tuškana in predsednika hrvaške delegacijc v Budimpešti, dr. Medako-viča, se poda na interparlamcntarno konferenco v Berlin, da tam spravi v razgovor hrvaško vprašanje. Tudi Bjoernson bo na konferenci zagovarjal hrvaške pravicc.
—	Dr. Ivan Franki sin dr. Josipa Franka, postal je odvetnik v Zagrebu.
—	Za "Živela Hrvatska!" — 14 dni zapora. Z Reke poročajo: Hrvaški delavec J. Majer, star 19 let, je v neki reški ulici zaklical: "Živela Hrvatska!" Za to je bil obsojen v 14-dnevni zapor in v globo 50 K.
—	V spanju okraden. Na Sajmištu v Zagrebu je zaspal v neki baraki kmet Fr. Sodič iz Pišec. Ko je spal, mu je neznanec »kradel iz žepa denarnico s 240 kronami iti pa srebrno uro in verižico.
F. GRAM
Fr. Bambich
Cor. Chicago £ Ohio Sts., Joliet,
,t 53. Oktobi \ukeq\ ILL.
KOROŠKO
—	Suša je napravila tudi, po Koroškem, zlasti še po slovenskih krajih občutno škodo. Država je dovolila 70,000 K podpore. Delil se ne bo denar, marveč krma: seno, otrobi itd.
—	Sadja je letos zelo veliko tudi po Koroškem, zlasti še v Labudski doli-lini. Po nekod se drevje kar lomi pod težo lepega sadeža. Žal mu je cena zelo nizka. Mošta pa bo!
—	"Narodna šola" v Št. Jakobu v Rožu bo kmalu dozidana. Že zdaj se vidi velepraktična uredba in lepota nove stavbe, ki stoji na enem najlepših mest, kar si jih moreš misliti. Slovesno blagoslovili bodo novo stavbo v nedeljo, dne 27. septembra.
—	V Vernbergu bi. Beljaka je izvoljen žapanom odločen Slovenec g. Vo-špernik
priporočata rojakom fino "Elk Brand' pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče sn/odke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Emil B&chm&n
POZOK, ROJAKU urejeno
Moderno gostilno
National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač* vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825.	Joliet, 111
580 South Centre Avenue.
Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih o4-enakov (badges), regalij, kap, baader in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Kb-tolog aa zahte.anje zastonj.
ŠTAJARSKO
—	Iz Celja, 29. avg. (Zgodnja trgatev.) Na Spodnjem Štajerskem so nekatere vrste grozdja že obrali. Mošt se je pil tu in tam že v prvi polovici avgusta. Ako ostane vreme ugodno, kakor doslej, se bode vršila črez 14 dni ali tri tedne splošna trgatev. Kapljica bode izborna.
—	Pogreb dr. Gustava Ipavca se je vršil v soboto, dne 22. avg. v Št. Jurju ob J. ž. Od blizu in daleč je prihitelo ljudstvo v Št. Jur; veličastnega pogreba se je udeležila "Slov. Glasbena Matica" iz Ljubljane, "Celjsko pevsko društvo" z zastavo, polnoštevilna šentjurska požarna bramba tudi z zastavo ter jako dosti odličnih mož iz Celja. Ob odprtem grobu so govorili gg. dr. Rakež, dr. Schwab in Kveder ter žalujoči množici razjasnjevali, kakega moža je izgubil ne le samo Št. Jur, ampak cela Slovenija.
—	Jok nad Celjem. "Deutsche Wacht" silno kriči vsled napredovanja Slovencev in pravi, da so Slovenci v zadnjem času investirali v Celju in o-kolici Celja dva milijona kron. "Deutsche Wacht" silno toži, da je na glavni celjski cesti na Graški cesti razmerje med slovenskimi in nemškimi hišami žc 13. Celjski Nemci bi radi dobili zopet nekaj "milih darov", zato kličejo, naj se ne pomaga nemštvu na deželi, ampak Celju.
—	Ogenj v Pobrešu pri Ptuju je uničil osem kmečkih hiš.
—	Toča je silno poškodovala, vinograde okolu Ptuja.
j — NagJoma je umrl v Žalcu mesar g. Prislan, star 34 let.
—	Umrl je 30. avg. v Laškem trgu g. Josip Pezdirc, uradnik Delniške pivovarne.
—	Zveza nem. visokošolcev v Celju ima v odboru sledeče gg.: dr. Juri Skoberne, Oton Zhuber (Čuber), Robert Hren in Bruno Petriček. Pristna germanska kril
—	Nesreča v rudniku. V Zagorju je premogovniški voz tako stisnil rudarja Gregorja Lovrača, da je za jedno uro izdahnil.
—	V Ptuju se vedno dogodi kaj nenavadnega. Pred kratkim je nek Žid. dr. Weis lepšal s hipnotizmom ptujska dekleta in stare nemške device, baje z nobenim uspehom. Sedaj pa poročajo, da se je zvalilo v Ptuju pi-šče s štirimi nogami. Ker povrh tega županuje v ptujskem me?tu Ornik — je gotovo, da postanejo ptujski abde-ritje še svetovno znanil
_KRANJSKO. _j
—	V Ameriko z ljubljanskega Juž-aega kolodvora se je odpeljalo dne 28. argasta 14 Slovencev in 32 Hrvatov, awiaj je prišlo pa 90 Hrvatov.
—	Leto sadja. Letošnje leto se s*e po pravici imenovati leto sadja in gob. Po vsem Kranjskem, kakor na Štajerskem in Koroškem in Primorske«, je toliko sadja, da ne vejo, kam ž a jim. Istotako je z gobami.
—Podpore. Za živinorejce na Kranjske« je poljedelsko ministrstvo dovolilo še 300,000 K, vsega skupaj s prejšnjimi 200,000 torej 500,000 K. — Za »ogorelce na Bledu je ministrstvo dala S000 kron. "Mlekarska zveza" v Ljubljani je dobila od ministrstva pod-»»re 7000 K. — Ministrstvo za uk in k«tgočastje je dovolilo, da se sme za »«ro cerkev v Ž reh porabiti od usta-Morc pri podružnici na Ledinici v žiro,t ški fari 60,000 K. — Cesar je po-feril za novo cerkev na Viču pri Lju-Ujaai 1000 K.
—	II. škofijska sinoda v Ljubljani. Siovesno se je 28. avg. zjutraj kon-aa1& škofijska sinoda, h kateri je došlo aad 350 gg. duhovnikov. S posebnim aaaimaujem so prihajali gg. k raznim ^•svetovanjem in slovesnim zborova-ajeat v stolnico.
—Novo tiskarno Katoliškega tiskov-aqga društva v Ljubljani so otvorili 4ae 27. avgusta. Blagoslovil jo je Kesvetli knez in škof po primernem gairoru svojem in prelata Kalana. V marem tiskovnem domu so uporablje-ae vse moderne pridobitve. Razun pri vratih, oknih in notranji opravi ni adbenega lesa, ampak vse je iz želez-aoga betona. Delale so z izjemami le 4a«jače tvrdke. Poslopje je ob Po-Ifeaskem nasipu dolgo 54 metrov, v Kopitarjevih ulicah 14 metrov. Delo je vodil inženir Jakuš.
—	Premogova žila se je našla. Pred aedolgim časom izsledila sta dva posestnika vasi Kuželj in Kušeljec, ob-ilmc Kostel v kočevskem okraju, v svojih, ondi ležečih gozdih premogovo ž»o, na kar sta prosila za dovoljenje za raziskavanje in kopanje rovov (ru-doaledstvo), ter isto tudi dobila. Izvedenci so iz predloženih in preizkuše-
kosov spoznali, da se gre tu za svi-t<J premog II. ali srednje vrste. Eden teh posestnikov je dal v svojem gozdu, I« jc^.-i.-^.ri- 300 do 400 m visok hrib, kapati z vrha in s ti-ani 6 m globoko v plast ter so se pri tem že našli črni, sviti i kosi, podobni popolnoma trboveljskemu premogu. Zdaj se ondi razlikovanje nadaljuje. Par sosedov je t«a dvema posestnikoma ponudilo ftrispevati 1000 do 2000 kron k stro-ikoan za daljno kopanje.
%d .J'	'	,
I; — Kmetijsko poučno potovanje na Čeafco, ki ga je pod vodstvom vinar-»fcega nadzornika g. B. Skalickega priredila kranjska kmetijska družba in katerega se je udeležilo 65 posestnikov, duhovnikov, učiteljev in gospodarskih uradnikov, je uspelo nad vse pričakovanje sijajno. Neki udeleženec »Ke o tem: Naši bratje Cehi so nas Povsod z velikini navdušenjem sprejemali, nas pozdravljali, nas spremljali * aam razkazovali svoja krasno urejena posestva, svoje tovarne, krasna »»družna podjetja in znamenitosti svo-jfc mest. Koliko smo mi še za njimi! Sprejeli so nas vselej kot brat brata »e samo 'na kmetih, ampak tudi v me-t atfk.
I — Iz Ljubljane, 29. avgusta. Glavna Mavka po kranjskih papirnicah še ve-4ao traja. Družba se še noče pogajati z delavstvom. Ni pa še izgubila i wpamja, da zlomi delavsko moč. Vevški tvorniški ravnatelj Pfob je ta teden le-, ta» okolu delavcev in jih nagovarjal. Maj grejo delat Seveda da Pfob ni iatel uspehov, ker delavci niso tako trapasti, da bi se vjeli v past, ki jo ■astavlja Pfob, da bi delavce tlačil, ko hi zlomil stavko, še bolj, kakor jih je tlačil pred stavko. Mojstri Mueller, Gebauer, Mercina, poleg njih ravnatelj Bfob in perovodja Poche pridno na-i: Madajo goloroki težke zaboje papirja, <ia jim znoj curkoma lije z obrazov. : Prav, gospodje bodo vsaj znali, kako I težko morajo prislužiti delavci svoj de »ar. Tudi na Sorskem polju je polo-ikj neizpremenjen: družba se še ne i Mgaja, delavci pa stavkajo naprej.
I	__ Umrl je dne 24. avgusta ob pol 1®. uri dopoldne na Brezovici pri Ljubljani č. g. župnik Anton Žgur v sta-
, rasti 63 let.
—	Umrl je v Šiški 72 let stari umi-rovljeni postajenačelnik gospod Ivan
L Rojko.
II	— Samomor. Dne 20. avgusta je I skočila v Savo ter utonila soproga
: *adučitelja(na Krškem, Adlešiča. Nesrečni« se je zmešalo.
—	Nesreča pod zemljo. Pri rudni-: lau v Zagorju ob Savi se čedalje bolj
Zanemarja nedeljski počitek. Nekateri delajo nedeljo za nedeljo, da bi si ka; več prislužili. V nedeljo, dne 23. avgusta, se je pri tem zgodila velika ne-I »reča. 52-letnega oženjenega delava K Gregorja Lovrač so prijeli hunti in gs ledja tako pretrli, da je par trenut
~ — ~ — —----------------o
„ ,	.	n
kov na to umrl. Delavstvo mu je pri-	k
redilo lep pogreb z godbo in zastavo,	j
Družina je pa le brez očeta.	t|
—	Smrtna nesreča. V Cerovcu pri	y dolenjskih toplicah se je smrtno ne-	č srečno poškodoval 731etni posestnik Jožef Kum, ko je pomagal nakladati	n svojemu sosedu Francetu Judniču pra-	n zne kadi in sode. Med delom sta se iskra konja Judničeva nenadoma spla-	s šila. Kump je prišel pod konje in voz, pri čemer mu je bila zdrobljena	d lobanja, zlomljena desna roka in strta	n desna noga. Nesrečnež je čez nekaj	-minut izdihnil v rokah svojega sina	^ Josipa. Ostavil je vdovo in petero o-	y trok.	d
—	Na Triglavu se je ponesrečil du- c najski turist Wagner. Sam se je podal na nevarno pot in hotel prelezti ^ strmo gorsko steno. Padel je v glo- j bočino. Našli so ga v trglavski steni
v črti, ki gre iz vrha Triglava do izvira Bistrice. Prenesli so ga na Dovje, kjer je pokopan. — Na Stolu se je po- r nesrečil sodni svetnik Windhoer. Zlo- k mil si je nogo.	1
—	Radi čespelj smrtnonevarna po-	s škodba. Z Breznice se poroča: Miha	■ Mulej, delavec pri železnici, iz Rodinj	r vulgo "Verbankov" je dne 20. avg. z	^ nožem težko telesno poškodoval Ma-	t tevža Golmajerja, posestnika iz Smo-	A ktiča, ker ga je posvaril ter zahteval,	1 da naj pusti na njegovem vrtu češplje	j pri miru. Ko jih je trgal Mulej, sko-	( či proti Golmajerju z odprtim nožem	( ter ga večkrat sune v trebuh, da mu je mrena ven stopila. Takoj poklicani zdravnik je nazaj spravil mreno ter	j poškodovanca toliko obvezal, da so ga	1 poslali v bolnišnico. Baje' bo težko	( okreval.	1
r— Brat zabodel brata. V Mostah	j
so se stepli trije bratje Remic iz Vevč.	■
Rudolf Remic je sunil svojega brata	(
Andreja z nožem v trebuh tako, da	.
so Andreju izstopila čreva iz rane.	.
Andreja Remica so z rešilnim vozom	j prepeljali v bolnišnico.
—	Nesreča v tovarni. V Jelendolu ; pri Kočevju je v parketni tovarni pri- ' jel stroj delavca Požarja za desno ro- : ko in mu jo zmečkal tako, da so mu jo morali odrezati.	'
—	V kotel vrele vode je padla An- ] tonija Pajk v Vojskem pri Logatcu in \ se hudo opekla. Prepeljali so jo v deželno bolnico.
~.Ney'»i»o sta se spekli dve dekli pri Brinškti na Trnovem pri Ilirski Bistrici. Vzrok so lasje, ki sta si jih mazali ' s petrolejem.
—	Gad je pičil v Predvoru pri Kranju v desno nogo Ivano Tičar.
—	Nesreča. Na Dobravi je slamo-rezni stroj stri tri prste leve roke Ja- ; kobu Suhadolcu.
—	Ogenj. Dobrniče, 22. avg. Danes ; popoldne ob 4. uri je pričela goreti v Sttanjah koča po domače Ulepca; rešili so živino, nekaj denarja; koča, slama in klaja je vsa zgorela in pa deklica, štiri leta stara, na vozičku pred hišo. Kako se je zažgalo, se ne ve.
—	Velikansko gobo sta našla 25. avgusta v gozdu osemletna hčerka jet-niškega paznika Sternada, ki je na počitnicah v Guncljah pri Št. Vidu, in 121etni sin Roka Planinška, posestnika. Goba je bila 1 meter 2 centimetra široka, 19 centimetrov visoka, štor je imel 32 centimetrov debelosti. Deklica se je te ogromne gobe silno prestrašila. Klicala je na pomoč dečka. Deček in deklica sta nato odkopala zemljo
. krog in krog in s težkim trudom sta . dobila gobo iz zemlje. Goba je bila l jako lepa. Vsak se je čudil nad njeno i velikostjo.
—	Kranjski deželni predsednik biva ;	v letošnjih počitnicah v Bohinju v ho-1	telu sv. Janeza. Napravil je gorsko 1	partijo in se živo zanimal za ondotne '	razmere, zlasti za sirarne. Obljubil je '	pomoč.
,	— Duhovno letovišče. Dne 28. avg.
i	po sklepu sinode je več duhovnikov
-	na posebnem sestanku sklenilo, ob Bo-,	hinjskem jezeru sezidati letovišče za .	duhovnike in druge somišljenike.
' — Za zgradbo napajališča v Ma-1 ] vedu pri Črnomlju je dovolila vlada , 40 odst. prispevek.
—	Domače podjetje. Na Rakeku 0-I tvori g. Avgust Bele novo opekarno
na paro, popolnoma moderno urejeno.
" —V Ljubljani v Gradišču blizu nunske cerkve pa je otvoril prodajo klavirjev Alfonz Breznik.
1 — LoV na divje kozle. Od 31. avg.
do 5. sept. se je vršil na Kamniških E planinah (od Grintovca do Ojstrice in j v predgorju) lov na divje kozle.
—	Ulični napisi v Kranju. Na predlog dr. Kušarja je občinski svet v seji
-	dne 28. avg. sklenil, da se odpravijo j	dvojezični javni napisi v mestu Kra-•i	nju, ki je izključno slovensko mesto, j	in da se store v tem oziru, ako druga-
-	če ne pojde, koraki do najvišjih in-:-	stane. Z veseljem pozdravljamo ta a	sklep, katerega je pomagala oživotvo-a	riti znamenita himna "Langsam fah-:-	renl"
—	Pravico javnosti je dobila od na-učnega ministrstva nemška ljudska šola v Šiški pri Ljubljani.
—	Karola Šircelja, bivšega pismono-šo v Spod. Šiški, so izročili deželnemu sodišču v Ljubljani. Kakor znano, je Šircelj pobegnil s poneverjenim denarjem, a ni dalje prišel nego v Kanal, kjer je skušal izvršiti samoumor. Oddali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico, kjer je popolnoma okreval, sedaj je bil pa po orožnikih izročen deželnemu sodišču v Ljubljani.
—	Nova cerkev v Žireh. Ker je' naj manjša povodenj pridrla v staro žup-no cerkev v Žireh, odločili so se za novo zgradbo, ki je skoraj dozidana do strehe. Darovani denar pa je pošel, in nevarnost je bila, da se ustavi na-daljno delo. Je pa stara, bogata ustanova domačina Selaka, namenjena za šolo in cerkev na Ledinicti pri Žireh. Vsled opetovanih prošenj je sedaj dovolilo ministrstvoma uk in bogočastje, da se iz te ustanove za novo župno cerkev porabi 60,000 kron.
—• Novo veliko kavarno v Novem mestu otvori hotelier pri "Pošti" Jak. Pavčič v novozgrajenem poslopju zraven pošte.
—	Jubilej imena "Rudolfovo". Ravno sedaj je preteklo petdeset let, odkar so novomeški mestni očetje odposlali na Dunaj prošnjo, naj se jim vzpričo rojstva prestolonaslednika ce-sarjeviča Rudolfa (21. avgusta 1858.) dovoli, da se njih mesto zove, kakor nekdaj Rudolfswert, oziroma Rudolfovo. Dunaj je ugodil tej prošnji in tako se piše pošteno Novo mesto na vseh uradnih spisih "Rudolfovo", sa-
1 mo ena oblast je, ki je zvesta ostala ' narodnemu imenu Novo mesto. Ru-' dolfovo se ne da vkoreniti med Ijud-
1 BtYOm,
;
—	Jubilejna slavnost dosliiženlli vo-■ jakov postojnskega okfaja V Postojni,
predvsem bivših borilcev pri okupa-' ciji Bosne, Radeckijevih vojakov in borilcev pri Kustoci se je 23. avg. sijajno izvršila, dasi je pop. nekoliko nagajal dež. Vsaka skupina borilcev je imela svoj oddelek. Nastopila je ; tudi artiljerija, ki je imela svoje "nove ' topove". Na krasnem jubilejnem vozu sta sedela dva najstarejša 90-letna 1 borilca oblečena kot grenadirja, ki sta služila še pod cesarjem Ferdinandom. ! Sprevod je vodil grof Lanthieri, ma-. ševal je na prostem č. g. Kovač. Ljud-. stva je bilo navzočega okoli 3000. 1 — Moderna ženska. V drugič ože-njenemu pr^mogarju in gostilnič. A. K. v Zagorju ob Savi je ušla mlada žena. Potegnila jo je z nekim delav-' cem. Govori se, da je možu odnesla ' 1200 K denarja.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St.	NEW YORK, N. Y.
6104 St. Clair cylve., N. E. CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje	i
1W"" denarje v staro domovino ]
nalaga denarje v dobre hranilnice in posojilnice.
Vsaka denarna pošiljatev pride y stari kraj v 10-12 dneh; nikdar se Se ni S culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč
krat čuje od druzih.	ž
Prodaja	,
parobrodne listke j
' za vse prekmorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potujoCi rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York, in na ktero I postajo ; naš človek ga prido iskat in vse potrebno ukrene za prtljago teh ga odpelje na ' , parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov.
To je zelo važno, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo | sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ti goljufi speljejo ljudi navadno za drag denar na \ \ slabe parnike.	1
t	Petnajstletno delovanje in vedno rastoči promet svedoči za solidaost te tvrdke.
A-merikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Pryi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S, K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEMHM. TISKOVM DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona- Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday.- by the
8LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
^TRADES
CERKVENI KOLEDAR.
20. sept. Nedelja Marija Sed. Žal.
21.	*t	Pondeljek Matevž, ap.
22.		Torek Moric, muc.
23.	('	Sreda Tekla.
24.	«	Četrtek Gerhard.
25.	(C	Petek Kleofas.
26.	((	Sobota Justina.
K SOLETNEMU DUHOVNEMU JUBILEJU SV. OČETA.
pustil papež Leon XIII. svojemu nasledniku. Republika je izključila vero iz javnega življenja, izvršila se je ločitev države in cerkve, zatirati šo začeli rede in duhovnike, ki so izgubili svoj kruh, da sedaj v besede pravem pomenu molijo k Bogu: Daj nam naš vsakdanji kruh! Vera je postala zasra-movana pepelušica in samo svoboda nevere, socialne demokracije in pro-stozidarstva je zavladala.
Petdeset let svojega življenja je Pij X, posvetil svojemu Bogu in Bog je bil ž njim. In Bog bode ž njim, četudi besne hudi viharji in valovi razburkanega časa gi;graje in sikaje plu-skajo ob skalo Petrovo. Bog bode ž njim. Bog in zvesti sinovi sv. cerkve, ves verno-katoliški svet bode iz tal izbil na milijone hrabrih borilcev, da sv. očeta, vrhovnega generala, ščitijo, se ž njim vojskujejo in ž njim umro. To bodi naša obljuba na ta presveti dan:
Zvesti našemu generalu!
Zvesti do smrti!
Živel papež Pij X.!
NOVE DOMAČIJE.
Pričakovani dan, ko se bo obhajal zlati duhovski jubilej sv. očeta v Rimu, se je približal; to je dan 18. septembra. Na ta veliki praznik, ko se na slemenih cerkve sv. Petra leskeče žarek jutrnjega solnca, pozdravljajo milijoni in milijoni duhovnega jubilar-ja na Petrovem prestolu z veselim navdušenjem, klanjajoč se mu v ljubezni in zaupanju. Katoliški svet se spominja vrnitve dneva, ko je bil pred petdesetimi leti Pij X. posvečen V niašnika. Petdeset let v službi božji! Koliko časa odpovedi in žrtvovanja!
Papež Pij X. je mož iz ljudstva. Ko je sin občinskega sluge in bivši vaški kaplan zasedel prestol apostola prvaka, je zašumelo širom sveta: Kaj donose novi papež? In svobodomiselni Usti so bili takoj pri roki in so hvalili srebniolasega starčka zastran naprednih in preustrojevalnih misli. Reform v smislu svobodomiselcev ni bilo pričakovati — samo bedaki so jih mogli — in novi papež je kmalu zagnnfc'svoj glas križem sveta, proticerkveni krogi so se zgražali,a cerkveni upokojili: Stara vera živi, skala Petrova je neomajna, novi papež je spoznal znake časa in izrekel svojo sodbo o cerkvenih gorečnežih in reformatorjih.
Novi/syllabus je bi! napovednik k papeževi encikliki proti modernizmu. Kot učitelj in vzdrževalec izročenih krščanskih resnic se je Pij X. oglasil, da zakliče novotarjem Stojte. Gistost uka mora ostati nedotaknjena, dogme se ne smejo potresati. In modernisti so jih potresali, upirali so se proti vrhovni cerkveni oblasti, izgubili so vsak čut do oblastva in preostala jim je samo slepa vera nase. Žaljena prevzetnost je že mnoge učenjake vpropastila, in samo blodnomislije je, če se reformatorji sklicujejo na svobodno raziskavo duha v spoznavanje resnice, ako jim blodna moč pravi: Ostanite trdni, ker imate prav.
Pij X. je modernistom, ki so hoteli cerkveni uk zvodeniti, nato® čistega vina, in svet sedaj ve, kaj ima misliti Q novem papežu.
Vse prenoviti v Kristusu, to je vladno geslo in vodilo sv. očeta. Kristus danes, Kristus jutri, Kristus za vsa bodočnost. Ohranitev čistosti njegovih ukov je namestnika Kristusovega vrhovna zapoved, s tem pa ni rečeno, da Pij X. svoje oči zapira in da ni dostopen za zboljšavc. Omenjamo samo reformo cerkvenega prava, zaroke in razporoice. Torej vendar re formator naš sveti oče! Ampak v dobrem, pristno krščanskem smislu! Cer kev živi v času in gre s časom. Zunanjosti se lahko izpreminjajo, ampak nikdar ne duševna, notranja vsebina, bistvo katoliškega uka'. Ko bi bilo t<), potem ne bi bil Kristus za nas več nego za nevernike. Besed Kristusovih naj nihče ne preobrača, cerkvenih ukov, ki jih obsenčuje duh Kristusov do sodnjega dne, se drži trdno!
Vse prenoviti v Kristusu! Tega klica ni slišala Francija, ki se danes imenuje samo s posmehom blagoslovljena hči katoliške cerkve. Ko se je razlegala beseda našega sv. očeta, tedaj so na Francoskem bili plat zvona, velik kulturni boj je bil dedina, ki jo je za-
Stric Sam ima še zelo veliko ozemlje, ki se iz njega lahko izrežejo mnogoštevilne farme. Vso njegovo izmerjeno in neizmerjenozemljo, vštevši Alasko, cenijo na 755 milijonov akrov.
Vkratkem se zopet otvori velik kos javnega ozemlja za naselitev v South Dakoti.
Zemljišča Rosebud-Indijancev, ki se imajo po razglasu predsednikovem izžrebati dne 19. oktobra t. 1., obsegajo kacih 800,000 akrov; leže pa ob južni meji države South Dakota in se naslanjajo ob zemljišča Gregory county-ja, ki so bila otvorjena v naselitev leta 1904. Izvrstna so baje za poljedelstvo in živinorejo ter se prav dobro prodajajo, kakor zemljišča okolnih okrajev. Ob otvoritvi zemljišč v Gregory coun-tyju pred štirimi leti se je dalo registrirati (vpisati) nad 106,000 oseb in topot utegne privreti še veliko več ljudi, ker je za naselitev določeno ozemlje mnogo večje.
Načrt za registracijo (vpisanje) in izžrebanje je sličen, kakor pred štirimi leti, a v mnogem oziru so naredbe boljše in priročnejše. Prosilcem- ni treba več priti osebno in se postavljati v dolge vrste, kar je bilo dostikrat zelo Utrudljivo, ker so uradniki sposobnost prošenj šele pregledovali, predno so jih registrirali; nego topot prosilci svoje ponudbe, katerih podatki morajo biti seveda zapriseženi, lahko vpošlje-jo po pošti ali kakoržekoli superinten-dentom v mestih Dallas, Chamberlain, Gregory ali Presbo, South Dakota, ali v mestih O'Neill ali Valentine, Nebraska.
Vojakom, ki so služili tri mesece
med državljansko vojno, med špansko-ameriško vojno ali med vstankom na Filipinih, ni treba hoditi v omenjene kraje, nego se dajo lahko registrirati po kajcem pooblaščencu. Ljudem, ki bodo pri žrebanju uspeli, bo dovoljeno, da se dajo za četrt sekcije (160 akrov) ali manj vpisati na temelju postav o domačijah (homesteads) z dnem 1. marca 1909 in potem si lahko pridobe posestno pravico, če bodo bivali na zemljišču predpisano dobo, začeli obdelovati predpisanim načinom in pred dnem 1. junija 1909 plačali $6 na aker, ki so bili do dne 1. junija 1909 na temelju predsednikovega razglasa zasedeni, ali $4.50 na aker, če se zasedejo po tem datumu. Doslej ni na dotičnih naselbinah nobenih naselbin. Na primernih mestih se založe različni kraji in pridrže za iskalce domačij do dne 1, marca 1909.
isker, vendar premnoge gozdne požare povzročajo lokomotive. Ravnodušnost, ali lahkomiselnost, ki jo kažejo zemljiški posestniki proti tacemu požaru, je neodpustna. Dokler ogenj ne preti njihovi lastnini, ali ne seže nanjo, jim zanj ni prav nič mar, da, dostikrat se jim ne zdi ni trudavredno, da bi obvestili tiste, ki jim gori lastnina. Za oinejitev gozdnih požarov se je človeška moč doslej izkazala za popolnoma nezadostno, in v skoro vseh slučajih so bili ljudje prisiljeni, pustiti ogenj besneti, dokler ni ostalo golo pogorišče, ali dokler ni dež ustavil nadaljnjega razširjanja plamenov.
In vsako leto se ponavljajo ta pit-stošenja, čeprav niso vselej dosegla tacega obsega, kakor letos, ampak že v kratkem času se v širših krogih prebivalstva pozabljajo. Toda pozabila so se ne zato, ker niso vzpodbujala k premišljevanju, nego ker je optimizmu ameriškega ljudstva primešan tako velik del lahkomislija. Poskusi, preprečiti gozdne požare, so doslej ostali pojedini, ker ljudstvu v celoti nedostaje razumevek za važnost primernega gozdnega varstva in ker je videti/da se ne da organizirati nobeno splošno gibanje, ako se zanj ne zavzame javno mnenje. Tupatam žrtvujejo zasebna podjetja znatne zneske, da varujejo svoje gozdove proti ognju. Tako so podjetniki v adirondaških in catskill-skih gorah v državi New York leta 1907. izdali $185,000 v zaščito 3lA -milijona akrov obsegajočega gozdoyja, in vendar je gozd na površini pol milijona akrov pogorel. To dokazuje, kako težavno je, uspešno varovati gozd.
Kakor je važna zahteva pogozdovanja izsekanih kosov gozdovja v splošno korist deželi, vsaj tako važno je tudi, da se ogromnemu pustošeoju po gozdnih požarih stavi cilj in konec.' Na to naj bi države predvsem obrnile svojo pozornost in po gozdnih čuvajih ubranile pustošenje gozdovja po ognju, seveda, kolikor mogoče. Proti lahkomiselnosti treba strogo nastopiti z ostrimi postavami.
NAGLI RAZVOJ SIBIRIJE.
Florida prideluje najboljšo cedro-vino za svinčnike na svetu.
Število poslujočih cukrarnic na Ruskem je znašalo lani 278.
Nezgode s svetilnicami povzročajo nič manj nego 500 požarov na leto v Londonu.
V dvanajstih letih obeta biti New York največje mesto na zemlji. Sedaj raste šestkrat hitreje nego London.
Cesar Viljem v zrakoplovu. Cesar Viljem se namerava dvigniti v zrak z zrakoplovom Parsefal.
Proti boleznim na grozdju ali sploh trti so dobili novo sredstvo, namreč škropljenje s slano vodo.
Znani ruski general Volodomirov je odpotoval v Avstro-Ogrsko z namenom, da pripravi vse za vseslovanski kongres v Peterburgir. Pride tudi v Ljubljano.
Koliko ljudi umre vsako minuto? Nekdo je izračunil, da umre na celi zemlji na leto 50 milijonov ljudi, to je na dan 137 tisoč, na uro 5700, na minuto 95.
POZOR, SL0YEKCI
Rojakom priporočam svojo
EiilO SLOVENSKO BRIYNICO V JOLIET, ILL.
Delo jamčim.
1005 N. Chicago St
O. W. Brown, pre-U Ribt PUonor. podpre W. G. Wllcoi, ktiSir.
I
Podkupljivi sodniki. "V Londonu na Angleškem je bilo po 21-dnevni obravnavi obsojenih 10 okrajnih sodnikov zaradi podkupljivosti na večletne ječe in visoke denarne kazni.
ZLOČINSKA LAHKOMISELNOST
Gozdni požari, ki so že nekaj tednov v severnem delu države Michigan, kakor tudi v sosednih državah Wisconsin in Minnesota besneli in še besne in so tudi v državi Washington, kot i v Britanski Columbiji predkratkim tako strahovito pustošili, obračajo spet en krat javno pozornost na uprav zločinsko lahkomiselnost, po kateri se omogočajo vsi taki požari. Tudi letošnje poletje je na stotine ljudi storilo smrt v plamenih, tisočere osebe so iifeubile svoja domovanja in prišle na ber|ško palico, dočim znaša gmotna škoda milijone dolarjev. In to ni vse! Izsekavajije naših gozdov -v obrtne in kupčijske svrhe je, vkljub ogromnemu gozdovju, ki se nahaja na jugu in ne katerih delih po zapadu Severne Ame rike, čimdalje hitreje napredovalo in v zadnjih dvajsetih letih se je gozdna zaloga krčila že v takih razmerah, da je začela najresnejša bojazen navdajati vse državljane, ki jim je mar blagostanje dežele. Izračunih so dokaj natančno, dokdaj bo deželno gozdovje izčrpano, če se izsekavanje ne omeji ali ne nadomesti s pogozdovanjem izsekanih kosov zemlje. Pač je tisti čas, vkolikOr se gre za izsekavanje, še dokaj daleč, da se ne bi bilo treba preveč vznemirjati, ako ne bi vsakoletni gozdni požari, ki se redno pojavljajo s suho jesensko dobo, tako neznansko pustošili naših najlepših gozdov, huje nego človeška roka s sekiro in brez vsake koristi za posameznika in za skupno ljudstvo.
Da se ti požari v ponajveč slučajih povzročajo po neprevidnosti — da ne rabimo hujše besede —, v tem so si veščaki jedini. V gozdovih po lovcih ali izletnikih zapaljen ogenj se dovolj ne pogasi, in tako nastane gozden požar, ki ga človeške roke skoro ne morejo več ukrotiti, kadar razbesni. Dasi imajo biti vsi železniški parovozi o-premljeni z mrežami v prestreganje
Avstrijska vojna uprava zahteva v že sestavljenem proračunu devet milijonov več. Vojni proračun se torej poviša od 306 na 315 milijonov. Mornariška uprava zahteva 4,750,000 kron več kakor prej.
Revolucija na Portugalskem? Na Portugalskem se boje izbruha revolucije. Ladja, ki naj odpelje kraljevo rodbino v varnost, stoji noč in dan pripravljena. Kraljevo gardo so prestavili iz Lizbone. Ji menda kralj ne zaupa.
Neki sotrudnik lista "Times" je nedavno obiskal Sibirijo ter piše sedaj v svojem listu jako zanimive članke o tej prostrani deželi, ki si jo navadno evropsko občinstvo predstavlja večinoma kot dolino vzdihovanja in škripanja z zobmi ubogih ujetnikov in izgnancev. Sibirija pa ni morda sama nepretrgana ledena puščava, kakor nam jo slika po čitanju tendencijoz-nih opisov pokvarjena domišljija. Sibirija ima krasnih pokrajin, ki prav nič ne zaostajajo, ne glede rodovitnosti, ne bogastva za zapadno Kanado, ki jo dandanes angleški izseljenci smatrajo za svojo obljubljeno dež?»!o. Da sibirske planjave niso bile že prej o-tvorjene prosveti, je edino kriva le okolnost, ker ni bilo nobenih prometnih zvez, železnic in poti v te, po naravi bogato obdarjene kraje. To je bil en vzrok. Drugi pa je bila gnila ruska oligarhija, sestav ruskih vele-posestev (latifundij). Angleški pisatelj obtožuje namreč ruske odločilne kroge, da so na ljubo veleposestnikom nalašč ovirali izseljevanje v Sibirijo iz namena, da bi čim več delavcev o-stalo ohranjenih domačemu poljedelstvu in vsled tega bile tudi mezde čim nižje. Nekaj časa sem pa so se ruski veleposestniki — tako meni naš avtor prepričali, da ne bi škodilo, če bi se z njih posestev izselilo kaj razgretih glav in energičnih mladih moči. Tako mislijo odstraniti vzroke revolucionarnega gibanja! Zato pa se zadnji čas oficielno podpira izseljevanje v Sibirijo, ne le s prigovarjanjem, ampak tudi z dejanskimi podporami v denarju. Vsled tega se je vsula zadnji čas reka izseljencev proti osrednji Aziji in južni Sibiriji.
Do leta 1906. je dosegalo število ruskih izseljencev na leto največ stoti-soč oseb, v letu 1907. pa je doseglo pol milijona in leta 1908. že cel milijon duš. Ruska vlada da vsakemu izseljencu v Sibirijo 250 rubljev podpore in mu nakaže 15 hektarjev zemlje, poleg tega pa mu dovoli pašo in sekanje drv na državnih zemljiščih. Največ izseljencev gre na vzhodno stran uralskega gorovja, v gubernije Tobolsk in Tomsk, deloma tudi v Altaj in Turkestan in Kirgišlco stepo. Povsod ob železnicah in rekah nastajajo nove vasi, kakor gobe po dežju, in v kratkih letih bodo vse te. prostrane planjave tako obljudene in obdelane, da se bodo novi naseljenci morali pomikati še dalje proti vzhodu, onstran Irkutska in Bajkalskega jezera, da vdo be primernih mest za nova bivališča.
Rusko prebivalstvo naraste vsako leto povprečno za 21/2 milijona duš. Danes šteje Rusija okrog 150 milijonov ljudi. Ako se bo nadaljevalo uselje-vanje v Sibirijo, ki postane privlačno tudi za tujce, smemo računati, da bo imela Rusija leta 1950. že 230 milijonov duš. _ .	SI.
Krasite svoj obraz doma.
Vsakdo lahko izboljša svojo obrazno barvo po petdeset do sto odstotkov ako rabi Severovo Zdravilno milo za kožo. To milo lastuje veliko dobrih lastnosti, ker je narejeno iz najboljše tvarine. Čisti kožp in krasi obrazno barvo, odstrani prišče in črnilce ter prepreči gube na koži. To je pravo zdravo antiseptično milo, ki se sme rabiti na najnežnejši koži. Izvrstno milo za može, žene in otroke. Cena kolačku 25 cetov. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Župan morilec. Iz Madrida poročajo: V Alarconu so aretirali župana dr. Portossa, katerega dolže, da je izvršil več umorov. Doslej so županu dokazali devet umorov. Umoril je svojega svaka, svojo taščo. Umoril je tudi neko mlado delavko in vrgel razkosane kose trupla v reko.
Japonska in katoliški učitelji. Iz Pariza poročajo, da na Japonskem narašča dan na dan število katoliških učiteljev. Plačuje jih država, dobiva jih pa iz katoliških redov. Na gimnazijah in sličnih šolah na Japonskem deluje že nad sto katoliških redovnikov. Sole in internati katoliških redovnic pa dobivajo znatne podpore, ne da bi za pod poro prosili.
Kapital $100,000.00.
BA.RBBR OIIiDlNG. OMET,ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zju-tr»; pa do 4. ure pop.
priporočan
Gostilno,
R O J-A. KOM
priporočam svojo
j, Phoenix * Buffet
Kjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke
Ant. Slsioff,
N. W. Phoiie 6oy. 1x3} N. Hickory St,	Joliet
Tie Joliet Mirni Bant
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton uHc.
Živinski čin. V bližini mesta Prieux 11a nemško-francoski meji so dne 20. p. m. trije Italijani napadli nemškega carinarja, ki je šel na sprehod s svojo mlado ženo. Moža so privezali na drevo, zatem posilili drug za drugim ženo, ki je b'la noseča, jo potem umorili in jo vrgli možu pred noge ter zbežali. Mož je zblaznel pri pogledu na zlodejstvo. Italijane so zaprli.
"Prager Tagblatt" piše, da ima Italija popolnoma izdelan načrt ofenzivnega nastopa proti Avstriji. Italijanska armada bi prodirala ne iz Trsta čez Ljubljano na Dunaj, marveč iz Trsta in z Reke čez Zagreb proti Budimpešti. O ugodni priliki bi se Madžari združili z Italijani proti Avstriji. Ta načrt da je znan v dobro poučenih krogih.	,
Mladoturki ne bi bili pridobili za-se armade, ko bi bila armada redno plačana. A vojaki po več let niso dobivali plače, ki so bile le na popirju. Plače, so sicer znižali, a izplačevale se bodo redno. Poročniki dobe v bodoče mesečno 600, stotniki 1000, bataljonski poveljniki 1500, podpolkovniki 2000, polkovniki 2500 in brigadni generali 3000 rajzov.
Vprašanje letalnega stroja rešeno. Iz Peterburga poroča 'Lokalanzeiger': Vprašanje letanja je končno rešeno, če se izkaže iznajdba polkovnika OšČevskega. Polkovnik je že dokazal sposobnost svojega aparata, ki nosi z lahkoto petkrat večjo težo kakor aero plani in doseže hitrost 320 km na uro. Brzovlak južne železnice rabi, da prevozi 320 km, nekaj manj kakor 6 ur.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da sme otro-rili nov* lepo urejeno
GOSTILNO
Icjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare, ©bi ičite nasi
DRNULC ft BUŠČAJ, Rockdale. Illinois.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček,-i^rj N. Broadway, Joliet, 111.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
NAPRODAJ FARMA, 60 AKROV, 3 milje severno od Lockporta. Dobra poslopja. Proda se radi selitve. Cena $75.00 za aker. Mora se prodati v 30 dneh. Naslov: Aug. Wit-tenkeller, Box 272, Lemont, 111.
KJE JE GEORGE NOVAKOVlC, rodom Hrvat in neoženjen. Poživlja se, da se tekom 40 dni zglasi na spodaj podpisanega, pri kojem je bival dlje časa na hrani, a ne da bi plačal ter neznano kam odkuril. Če se ne zglasi v imenovanem roku nta bodejo njegove stvari na javni dražbi prodane. John Peryon, Aurora, Minn., Box 252.	38—8t
SLOVENSKI, DOBRO IZVEŽBANI BRIVEC dobi službo pod ugodnimi pogoji pri John Farley, Eveleth, Minil.	2t
STENSKI PAPIR
za prihedniih 10 dnlj p« celo znižani ceni.
/elika zaloga vsakovrstnih barv, olj sv in Hinežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih oenah
Alexander Harass?
Ohioago talef. HM J^telef.N e» 7..
Ant. Klrinčič
Oor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
Stefanic
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
"Hill Girt Vineyard"
Mtgp*.	Dobro vino od
35o do 45o gal., staro vino po 60o galon, rieg-ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam prirten drožnik in fino slivovko. Pino muškatel vino po 50c galwi. Na aahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila poSljite na
Jota
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, HL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET.
Stephen Jakše,
-Box 11— Crockett, Contra Costa Co.,Ca>
Uradna statistika o Judih. "Juedi-sches Jarbhuch" navaja sledeče stati-stiške podatke o judih: Vseh judov je po celem svetu razkropljenih 11,081,-000. V Evropi jih je 8,748,000, v Ameriki 1,556,000, v Afriki 354,000, v Aziji 342,000, v Avstraliji 17,000. Kar se evropskih tiče, jih je v Rusiji 5,100,000, v Avstriji 2 milijona 100 tisoč, v Nemčiji 600,000, na Balkanu 400,000, v Belgiji in na Holandskem 105,000, na Francoskem 80,000, v Italiji 40,000. V New-Yorku živi 700,000 judov, na Dunaju 130,000, v Berolinu 35,000, v Londonu 80,000, v Jeruzalemu 30,000. — Kakor se vidi, trpi za Rusijo Avstrija največ na judovski epidemiji.
Edini katoliški list za slovenski narod v Ameriki je Amerkanski Slovenec. Vse zanimive novice iz vseh naselbin dobite v našem listu. Naročujte in priporočujte ga. Stane samo $1.00 na leto; za staro domovino $2.00.
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James S traka ft Co. 820-622 Caw St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W 488. Chicago 489.
Citajte rojaki!
Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom doseže imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine — vasi, trge, mesta —, pomagajo si medsebojno, postanejo imoviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo narodnost svojo. Čas je tudi za nas Slovenec, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo ia vstanovimo slovenske naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi, dragi rodbini tvoji in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemljo, in imamo izvrstni svet za naselbine, kjer je zdravo podnetifc dobra voda, in blizu velikih mest, kjer se vse lahko in dobro proda, kjer je industrija živahna, in delavec ima denar, ker polovico več zasluži kot aa jugovzhodu. Pišite na:
Brunshmid, Olbina & Rovnjak,
708 S. 10th St., Minneapolis, Minn.
Očistite jetra, Flexer's Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in «a« basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
RojaUt Pijte
"Elk Brand" pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
oor. Ohio k State Sls. N. W. Phone 809. Joliet, »tools.
Filip> HiToler
Northwestern Phone 1422. 1014 N. Chicago St., Joliet. 111.
priporoča rojakom svojo
BRIVNICA
Dobro delo »6 jamči. Delo le urno, ker wa dva brivca vedno pri roki*
AMBKIKAMSKI »LOVKNBC. 18. SEPTEMBRA 1908.
S
K. S. iT JED NOTA
Organizovana v Joket-u, 111. dne * aprila i«94- Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1808.
Predsednik:............John R- Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prri podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St.. Joliet, 111.
H. podpredsednik:..........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: ..................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
jj tajnik ............Jot> Jarc, 1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:..................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ew;ng ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:............Frank Jtedosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:............Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago St., Joliet, 111.	,
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III
PRISTOPILI ČLANI.
K. društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 13249 Pavel Cerar, roj 1888, spr. 17.
sept 1908	Dr- št 124 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 13250 Tomaž Corn, roj 1884, spr.
17. sept. 1908.	Dr- št; 29 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 13251 Anton Antonja, roj 1887, 13252 Marko Gregorič, roj 1876, spr. 17. sept. 1908. Dr. st. 55 članov. K društvu sv Vida 25, Cleveland, O., 13253 Franc Grubar, roj 1884, 13254 Janez Stare, roj 1869, spr. 17. sept. 1908.	Dr. št. 335 članov.
K društvu sv Barbare 40, Hibbing, Minn., 13255 Anton Strah, roj 1889, 13256 Leopold Kočevar, roj 1887, spr. 17. sept. 1908.	Dr. št 108planov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 13257 Franc Klobučar, roj 1885 13258 Mihael Znidaršič, roj 1882, spr. 17. sept. 1908. Dr. št. 83 članov. K društvu sv Barbare 68, Irwin, Pa., 13259 Martin Pompe, roj 1883, spr. 17.
sept. 1908.	Dr; št' f:janov-
K društvu sv. Srca Jez. 70, St. Louis, Mo., 13260 Franc Miclej, roj 1871, spr.
17. sept. 1908.	Dr- St- 66 član0^'
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 13261 Jožef Tušar, roj 1886, spr. 17.
sept. 1908. '	Dr- št' 32 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 13262 Janez Huzar, roj 1885, spr.
17. sept. 1908.	Dr- št. 65 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 13263 Franc Jereb, roj 1864, spr. 17 sept. 1908.	Dr- št. 60 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 6 Janez Godič, 17. sept. 1908.
Dr. št. 145 članov.
r društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 6620 Pavel Krašovec, 17. sept. 1908.
Dr. št. 336 članov.
r društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 9299 Jožef Bradač.^ 12321 Anton
N • k 14 ept 1908	Dr' st 106 c'anov-
t drušlvu' sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 9105 Franc Kostelc 14 sept. 190g	Dr. st. 112 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12061 Janez Kramer, 15.
1908	članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa„ 5773 Franc Sikovšek, 9517 Jožef Pogled-
'k 15 sept 1908	clanov-
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 11827 Janez Franetič, 14. sept 1908.
Ur. st. 64 clanov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 12748 Franc Šraj,^. septM908.^
8USPENDOVANI ČLANL
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 9909 Franc Stekaj 14. sept 1908.
Dr. st. 144 clanov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4599 Vencel Blatnik, 9781 Mihael Vidmar, 12480 Ignac Šusteršič, 14. sept. 1908. Dr. št. 111 članov. " Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 11544 Franc Bergant, 7174 Franc Sedmak, 7317 Franc Bratkovič, 12500 Rudolf Marolt, 9366 Janez Turk, 14. sept. 1908.	- št. 128 članov
O«! društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 11818 i rane Masle, 11417 Janez Plestenjak, 14. sept. 1908.	Dr. št. 85 članov.
Od društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 11153 Jakob Šircelj, 14. sept. 1908.
Dr. št. 14 članov.
IZLOČENI ČLANL
Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo„ 11487 Anton Je-lovčan, 7. sept. 1908.	__	Dr. št. 31 članov,
PRISTOPILE ČLANICE.
K. društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 3771 Barbara Ratešič, roj 1884, spr 17 sept. 1908.	Dr- "st 14 članic
K društvu sv Alojzija 52, Indianapolis, Ind.; 3772 Neža Znidaršič, roj 1882:
spr. 17. sept. 1908.	_ _ *Dr št 30 članic
SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 2661 Ivana Turk, 14. sept J90g	Dr. št. 18 članic
IMENA NAZNANJENIH DELEGATOV. Društvo sv. Štefana 1, Chicago, 111., Avgust Poglajen, Anton Gregorič. Društvo sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: Anton Glavan, Janez Živec, Anton Fritz. Društvo vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., Blaž J. Cuhk, Jožef Klepec. OCTŽtvo sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., ne posije nobenega delegat*
ker je v denarnih zadregah. DruStvo sv. Družine 5, La Salle, IlL Rev. Alojzij Kastigar. Društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Nikolaj Badovinac, Janez Adolsch. Društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: Martin Kambič. Dfeuštvo sv Roka 10 Lyons, Iowa, naznanja, da ne more poslati delegata. Društvo sv'. Janeza Krst. 11, Aurora, 111. ne pošlje delegata. 1 Društvo sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: Rev. Jožef Tomšič, Jožef Kmet, An
OruStro sv-Roka 15, Allegheny, Pa.: Jurij Flajnik, Matija Klarič.
DruStvo sv. Jožefa 21, Federal, Pa.: Janez Tavčer. _
DruStvo sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio: Mihael Hočevar.
Društvo sv. Barbare 24, Blocton, Ala. ne more poslati delegata ker ima pre
več bolnih društvenikov. Društvo sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: Janez Grdina, Mihael Skebe, Antoi
Grdina Dr J. M. Seliškar. Društvo sv! Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Martin Težak, Mihael Wardjan, Re\
F S Šusteršič
Gkuštvo sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Pavel D. Spehar, Dr. Jožef V. Grahel Mihael Šterk, Rev. Luka Klopčič.	..	, „ ...
Društvo Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.: Jožef Pavlakovic, Jožef Vranesu Društvo sv Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans. ne pošlje delegata vsle
velikih stroškov pri izplačevanju bolniške podpore. DruStvo vit sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.: Jožef Kompare, Jjinj Lajič. Društvo sv Frančiška Seraf. 46, New York: Jožef Rems. Društvo sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: Janez Vuksinic. Društvo Jezus Dober Pastir 49, Pittsburg, Pa.: Rudolf Pozek. DruStvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Mihael Hušič, Franc Mali-DruStvo sv Jožefa 53, Waukegan, 111.: Franc Opeka, Franc Petkovšek. DruStvo sv. Jožefa 57, Bro9klyn, N Y„ Janez Zupan. Društvo sv. Jožefa 58, Haser, Pa.: Janez Tusar. ■ Društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.;. Anton Erculj. Društvo sv. Janeza Krst 60, Wenona, Ilk: Martin P.rman. Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohm: Andrej Slak. Društvo sv Jurija 64, Etna, Pa.: Janez Skof.
DruStvo sv Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis.: Matija Štiglic, Franc Franci Društvo sv Srca Jez. 70, St. Louis, Mo. ne more poslati delegata ker je
finančnih zadregah vsled prevelikega števila bolnih društvenikov. Društvo sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa.: Anton Tome. Društvo sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn.: Jakob Metric. Društvo sv. Barbare 74, Springfield, 111. ne posije delegata ker je imelo previ
stroškov vsled bolnikov. Društvo vit. sv. Martina 75, La Salle, 111.: Janez Novak	.
Društvo sv. Jožefa 76, De Pue, IU. ne posije delegata vsled preslabih finanen
Društvo^Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa.: Franc Končar. Društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.: Franc Petrič. Društvo Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa.: Janez Bojane. Društvo Marije Čistega Spočetja 85, So. Lorain, Ohio: Jožef Svete. Društvo »v. Antona Pad. 87, Joliet, IU.: Matevž Lavne. Dcuštvo sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa.: Nikolaj Erdel)ac. \ Društvo Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: Anton Hotujec.
Društvo sv. Brbare 92, Pittsburg, Pa.: Janez Okovič. Društvo sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Florijan Debelak. Društvo sv. Barbare 96, Kaylor, Pa.: Janez Jelovčan.
Društvo sv. Barbare 97, Mount Olive, 111. se ne udeleži zborovanja po delegatu vsled prevelikih stroškov. Društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Janez Dernulc. Društvo sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio: Jožef Svete (isti ko za društvo štev. 85.)
Društvo sv. Ane 105, New York: Janez Zupan (isti ko za društvo štev. 57).
Društvo sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: Jožef Dunda.
Društvo sv. Družine 109, Aliquippa, Pa.: Jakob Derglin.
Društvo sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Leo Kukar.
Društvo sv. Roka 113, Denver, Colo.: Štefan Prelešnik.
Društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, IU.: Janez Dernulc (isti ko za društvo štev. 98).
Podprejena društva, ki še niso vposlala imen svojih delegatov naj to store takoj na vposlanih jim listih, oziroma sporoče neudeležbo zborovanja in vzrok iste, da se to potem objavi v glasilu.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA PREDSEDNIKA.
Cenjenim gospodom delegatom in dopisovalcem o razmotrivanju ob priliki X. glavnega zborovanja K. S. K. Jednote v spomin.
Od časa, ko sem v Jednotinem glasilu opozoril člane K. S. K. Jednote, da se naj bi v Jedn. glasilu objavile želje podrejenih društev za dobrobit posameznikom kakor tudi za korist cele Jednote, čital sem veliko zanimivih kakor tudi za X. gl. zbor. upoštevanja vrednih dopisov. Prepričan sem, da se bode o teh različnih zadevah pri konvenciji veliko govorilo, in mogoče, da bi se ob času le o eni ali drugi zadevi trudili celi dan, ne da bi se dospelo do kakorš-negakoli zaključka. Da se pa temu odpornore, je dolžnost cenjenih gg. delegatov in dopisovalcev, da ima vsaki njegovo stvar popisano s popolnim pojasnilom, in da isto prinese seboj na konvencijo. Vse takove zadeve se naj bi pri konvenciji izročile enemu posebno zato imenovanemu odboru. Isti odbor naj bi imel nalogo vsako stvar posebej natančno presoditi: 1.) če je isto mogoče, 2.) če bi bila stvar tudi v korist celi Jednoti, in ob določenem času isto mnenje (določbo odbora) konvenciji poročati, nato se bi isto dalo na glasovanje. S takovim postopanjem se bode prihranilo veliko časa, in s tem bode velike brezpotrebnega govorjenja odstranjeno, in stvar bode rešena v najkračjem času; s tem se podrejenim društvom kakor tudi Jednoti prihrani veliko stroškov.
Upam, da bode ta moj nasvet cenjenim gospodom delegatom in dopisovalcem služil v splošno zadovoljnost konvencije in da bode obenem v velike korist celi Jednoti.
Calumet, Mich., 13. sept. 1908.
Z velespoštovanjem Vaš sobrat
JOHN R. STERBENZ, preds. K. S. K. Jednote.
Q»0»0040»»0»0»'<>«' '■•"•♦O+OC
♦ Nasveti posameznih udov ji za X. zborovanje K. S. K. •)»
if^'W^'^W	11 v1 •
j+0*040+0+00*040*040*v
I Društvene vesti. |
naročnikov in poštenih plačnikov. Tukaj gre delo dobro, kdor delati more, dela se vsaki dan. Pavel Cerar,
Allegheny, Pa., 14. sept. — Vabim in naznanjam vsem članom društva Marije Sedem Žalost, št. 50. K. S. K. J., da se udeleže velike slavnosti dne
4.	oktobra in da se zbero vsi točno ob eni uri popoldne v cerkveni dvorani na 57. ulici, Pittsburg, da se spojimo s vsemi drugimi slovenskimi društvi in odkorakamo pred brate delegate na 51. ulico, kjer se bo vršilo X. glavno zborovanje K. S. K. J., da odonot spremimo brate delgate in zastavo K.
5.	K. J. k blagoslovu v cerkev. Zato-raj prosim, združeni sobratje društva Marije Sedem Žalosti št. 50. K. S. K J., da se udeležite te velike slavnosti, ne samo mi, ki smo tu v mestu, ampak iz cele okolice. Vsaki oni član, ki zanemari, bo kaznovan po društv. pravilih; izgovor je delo in bolezen. Dru štvo bo imelo samo svojo muziko in se plača iz društvene blagajne, kakor je bilo zaključeno. Marko Ostronič
„ , ., „. „ . , , ... ,, A , , T 1 je izvoljen za prvega tajnika do 1909, Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo 11487 Anton Je- ^ 0Jdh^a J tJajnika p Ma
lovčan, 7. sept. 1908.	" 1,1	1
liča izvoljen dne 13. sept. Kličem srčni pozdrav vsem članom
Mihael Hušič, predsednik.
Pittsburg, Pa., 12. sept. — Nazna-| njam vsem članom društva Matere Možje št. 33 K. S. K. Jed., kateri se niso udeležili zadnje dne 6. sept. vršeče se seje, da se je pri isti sklenilo, da bode druga mesečna seja dne 27. sept. ob 2. uri pop. namesto 4. oktobra, kajti na dne 4. oktobra nam ni mogoče imeti, sejo, ker se bodejo vršile razne prireditve ob času blago-slovljenja zastave K. S. K. Jednote. Zatoraj vabim vse člane, da se zberejo k seji, da bode vsaki natanko vedel
0	vsem, kar bode društvo zaključilo, da se ne bode potem kateri izgovarjal, da ni znal, kaj je društvo zaključilo ali da ni bila p^ememba seje naznanjc-
| na v glasilu K. S. K. Jednote.
Pomisli naj vsaki, da bode to zad-J nja seja pred 10. glavnim zborovanjem! Pri tej seji bode imel vsaki član pravico postaviti kakšen nasvet; in ako ga potem celo društvo potrdi, bo-demo naročili zastopniku društva, da za istega deluje kot društveni zastopnik na 10. glavnem zborovanju v Pitts-
1	burgu, Pa.	t Upam, da se napolni dvorana dne
Rocksprings, Wyo., 8. sept. — Cenjeni urednik! Že zopet Vas prosim za malo prostora v nam priljubljenem listu Am. SI., da naznanim rojakom, kako da obstojamo mi Slovenci tukaj v Rock Springs, Wyoming, v društvenem oziru.
Dne 22. avgusta je priredilo naše edino žensko društvo sv. Srca Marije št. 86. K, S. K. Jednote veselico in tom bolo ali srečkanje v prid društvene blagajne, katero se je prav dobro obneslo, boljši kot so bili naši upi, ker naša blagajna se je izboljšala za $229.-
20, zares lepa svota, za kar pa gre vsa
čast in hvala vsem onim cenjenim
Slovencem in Slovenkam, ki so se udeležili naše veselice, da so pripomogli do uspeha. In jaz zagotavljam v imenu cel«ga društva, da ko priredi eno iz moških društev veselico ali ako pride ena reč ali druga, da se ne bojo zastonj obrnili 11a, nas, za pomoč. Tukaj so zopet pokazali Slovenci njih dobra srca. Seveda ženske ne morejo bogve kaj pripomagati v finančnem oziru, pa kar bomo mogle ženske storiti, bomo že storile ob vsaki priložnosti. Torej vsem onim, ki so se udeležili, lepa hvala!
Zdaj pa moram še sporočiti, da tukaj zdaj vse počiva, namreč, da so rudarji zastavkali po celem Wyomingu, ker se niso mogli sporazumeti s posestnikom rudnikov. Ne vedo še nič, kako da se bode izteklo, ali bodejo dolgo počivali, ali pridejo kmalu do šporazumljenja, tako da zdaj ni nobenemu svetovati sem hoditi za zaslužkom, dokler se ne prične zopet z delom. Mislim, da bode že kdo sporočil, kakor hitro majne zopet zaposlujejo.
Koncem dopisa pa pozdravljam vse čitatelje Amerikanskega Slovenca ter člane in članice naše slavne Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote in želim obilo uspeha na 10. glavnqm zborovanju za Jednoto kot za narod. Delegatje le na delo za blagor Jednote, naroda in vere! ,
Johana Ferlic, zastopnica.
- O bodočnosti K. S. K. J.
Chicago, 15. sept. — Pred kratkim sem se razgovarjal z nekim sobratom o bodočnosti K. S. Iv. J. Ta razgovor se mi je zdel tako zanimiv, resen in poučen, da je prav, če ga iz našega glasila čitajo vsi člani jednote, posebno pa še delegatje, ki so izvoljeni zato, da delajo postave. —
Ves razgovor se je sukal okoli vprašanja: koliko časa bo neki naša jedno-ta obstala na podlagi sedanjih ases-mentov in sedanjih finančnih pravil? Prvi odgovor na to važno vprašanje je vesel! Ta je: Ce se ne pripeti kaj prav posebnega, kakšne nepričakovane nesreče, bo naša K. S. K, J. izmed vseh slovenskih jednot liajdalje obstala. Vzrok je ta, ker ima naša jednota največji rezervni sklad, ker ima v primeri z. drugimi jednotami še najbolje urejene ašesmente in ker je najbolj varčna z ozirom na podpiranje bolnikov. Zato lahko skoraj s popolno gotovostjo sklepamo, da bo naša jednota preživela vse druge slovenske jednote. — Bolj žalosten pa je drugi odgovor na vprašanje: koliko časa bo obstala naša jednota na sedanji podlagi? Odgovor je: jednota je kakor človek: rodi se, živi, stara se in — umrje. In tako je v Ameriki bratskih podpornih jednot raznih narodnostij že veliko umrlo. In tako bo morala tudi naša jednota enkrat prav gotovo urrlTeti, če ostane na sedanji podlagi. Vprašanje je: čez koliko časa? Tukaj pa podajam račun, ki vam bo dal zadosten odgovor. Račun ni natančen. Čisto površen je in vse v računu je vzeto le pri bližno, da se ložje razume. Če se bo 'rlašemu glavnemu tajniku zdel ta račun krivičen, naj me, prosim, zavrne v glasilu, ker pripoznam, da on o tem več ve in razume kot jaz, ker ima v rokah vse številke in račune in zapisnike jednote.
Vzemimo okroglo, da ima naša jednota deset tisoč članov in članic. Vzemimo, da jih je izmed teh deset tisoč zavarovanih šest tisoč članov za en tisoč dolarjev usmrtnine; štiri tisoč članov pa da jih je zavarovanih za petsto dolarjev usmrtnine. Po tem računu znaša vsa usmrtnina vseh članov jednote 8 milijonov dolarjev. Le izračunajte! (6000 x 1000 — 6,000,000. — 4000 x 500 — 2,000,000.) Z drugimi besedami se to pravi: Če bi danes umrli vsi člani naše jednote, bi jednota morala izplačati 8 milijonov dolarjev u-smrtnine, ki je napisana jn obljubljena v certifikatih. Kajneda, pa vsi naenkrat ne borno umrli. 111 če Bog da, tudi ne še tako kmalu. Dobro! Bog nam daj to le srečo: da bi vsi člani jednote živeli še 50 let in cel ta čas vsi pla-
čevali jednoto. In še tole recimo, da bi v vseh 50 letih noben član jednote ne umrl. Če 50 let noben član ne umrje, koliko se bo za božjo voljo nabralo denarja v jednotini blagajni! Recimo, da plača deset tisoč članov vsaki mesec jednoti nekaj nad 8 tisoč dolarjev, toliko, da znašajo na leto (loneski vseh članov za jednoto sto tisoč dolarjev; na ta način bi deset tisoč, članov v 50 letih plačalo petdeset krat stotisoč dolarjev, to je 5 milijonov dolarjev Čez 50 let pa prav gotovo vseh deset tisoč članov — morda z par izjemami—-ne bo večna svetu. In če umremo vsi ti šele čez 50 let in če bomo vsi celih 50 let plačevali jednoto, pa bo vkljub vsemu temu jednota prekratka. Izplačati bi morala 8 milijonov dolarjev usmrtnine, a v ,resnici bi jih imela komaj 5 milijonov —- in to v najugodnejšem slučaju. Prekratka torej za cele 3 milijone! Z drugimi besedami: Naša jednota na sedanji ,podlagi more obstati le še '20, — 30 let. Če pridejo izvanredne nesreče, pogoste smrti, maloštevilni pristopi— potem pa jednota še toliko časa ne more obstati. Slišim ugovor; 1 "Če bo sila,' bomo pa kak mesec jednoti plačali dvojni asesment. " Na ta ugovor rečem tole: Sila bo, prav gotovo in še taka sila ba prišla, da bomo^ morali plačevati dvojen asesment ne samo enkrat ali dvakrat na leto, ampak vsak mesec. To se lahko zgodi že čez 15 ali 20 let. Kaj bo takrat? Mladi gredo proč, začno novo jednoto, starejši pa morajo čakati, kaj bo in morajo veliko plačevati, pa še bo jednota preje umrla kakor sami.
Kaj nas učijo ti računi?
1.)	Če podlaga naše jednote ni trdna, koliko manj je trdna in zanesljiva podlaga drugih jednot!
2.)	Kdor hoče jednoti dolgo življenje, naj dela za velik naraščaj naše jednote.
3.)	Kdor govori danes o "kupu" jednotinega premoženja, ta ne ve, kaj govori. Če gre en tisoč srebrnih dolarjev v en kranjski mernik, potem bo v 50 letih jednota morala izplačati 8 tisoč mernikov dolarjev.
4.)	Delegatje naj delajo za jednotin obstanek. Zavedajo naj se, da je prva dolžnost jednote izplačevati usmrt-nino. Če tega ne stori, bodo ljudje prevarani in bodo kleli jednoto. Kadar bo jednota na taki podlagi, da bo sigurno lahko izplačevala usmrtnino tudi čez 30 ali 40 ali 50 let, potem se pa še ozre na bolnike. Meni se bolnik smili; še bolna žival se mi smili, kaj bi se mi ne smilil ubogi, onemogli, rojak-sobrat! Ali če jih jednota na tej podlagi podpira, si; sama sebi jemlje življenje. Zato ostanem pri tetn, kar sem zadnjič rekel: Uboge in onemogle rojake podpirajmo sami; za vsakega.posebej naj da vsak član iz svojega žepa: po 5 centov — jednota pa naj pazi, da bo izplačevala usmrtnino. Dopisniki Am. Slovenca vsi vpijejo s
(Nadaljevanje na 8. strani.)
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
DLEŽANE PIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER KISKK«
VSAKDO "VE?
PA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO ^NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDA* PR!
V prijazno naznanilo.
Prosimo vse gg. uradnike in delegate, kateri se udeležijo X. glavnega zborovanja K. S. K. Jednote meseca oktobra v Pittsburgu, Pa., da izvolijo naznaniti Pripravljalnemu odboru, ako želijo imeti stanovanje bodisi v privatnih hišah ali v hotelu za časa glavnega zborovanja, da isti zamore pravočasno vse vrediti in preskrbeti.
Obenem Pripravljalni odbor naznanja, da bodo naši odposlanci, kateri imajo čakati gg. uradnike in delegate na vseh postajah, imeli znake na prsih, da se jih takoj lahko spozna, kateri imajo nalogo sprejemati uradnike in delegate ter jih pripeljati na glavni urad Pripravljalnega odbora.
Na veselo svidenje!
Pittsburg, Pa., 15, sept. 1908.
Pripravljalni odbor.
.Opomba. Vsa pisma naj se blagovolijo nasloviti na: Geo. Weselič, 4834 Plum Alley, Pittsburg, Pa.
B. BERKOWITZ
910 N. (Jtaoago «t JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tet izdelujemo vsa * tO stro ipadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
Joliet, 111., 15: sept. — Društvo sv. Alojzija bo imelo svojo navadno sejo v nedeljo. Vabljeni so vsi člani, da se iste udeleže, ker je več važnega na programu.
Ker je želja istih članov, ki še niso pri Jednoti, da se društvo spoji z Jed noto, za tO naj Se člani polnoštevilno vdeleže te seje, da se domenimo Vtopnina je še jako nizka, za to vsak lahko pristopi.
John Lekan, tajnik.
Rojuici, o priliki obiWit«
Slovenski dom
kjer se toči vedne sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
133 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povslia, lastnik
HIBBING, MINf
POZOR, SLOVENCI!
Ko se 111 ud i te v nune m mestu se nadejam naš* vufipg« powta
mojej moderni gostilni.
dobro Schoeuhoffen-ov« pivo in drage	tudi
prodajom došeŽ© 'Union-Made' smodke. Kojntiom se priporočam.
IFLTJIDO3L_jU' M^IR-A-Ž.
Washington St., blizo lOtli Ave ,	GARY, INl>
I'rodiisiB purubrodne listke; p»šiijnw tie»»r v star« domovin« iu p»sreknj««i pri kupovanju seiuIjiM iu l*t.
I
i
Upam, da se napolni dvorana dne	,
27. sept. s člani društva Matere Božje;	'
zatoraj jim pošiljam bratski pozdrav,	;
ter vsem kličem: Na veselo svidenje!	;
Anton Mišica, I. tajnik.
Roanoke, 111., 10. sept___Prosim, da
bi se na konvenciji ozirali na onemogle ude. Jaz že eno leto ne morem nič zaslužiti; pa dokler sem bil v postelji, mi je društvo vse pošteno plačalo, ali ko sem se toliko zboljšal, da sem iz postelje zlezel, pa ne morem toliko zahtevati od društva po pravilih, ker sem iz postelje vstal, dasi nisem za nobeno delo zmožen, toliko da grem na frišen zrak. Toliko let že plačujem društvu in Jednoti, ali zdaj, ko sem v potrebi, pa nimam nobene pomoči, ker od društva toliko zahtevati ne morem. Kar sem imel denarja, sem za zdravila porabil, ali zdaj se pa nimam kam obrniti. Prosim, da se spominjate izreka, ko pravi osel: Po smrti naj rase trava ali ne, ko mene ne bo. In tako tudi z menoj.
Sklepom pa pozdravljam vse delegate in vse društvenike. Tebi, Amer. Slovenec, ki si meni prav priljubljen, ker sem že jaz od prvega leta naročnik tvoj, želim še mnogo in mnogo
6
AMERIKANSKI SLOVENEC. 18. SEPTEMBRA 1908.
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zaba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nemarijo teh opominov, ker vedo, da vendar se pa nevarnost lahko prepreči dober svet in se začne rabiti
sanost, slabost, a navadno tudi izguba nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zase lahko pripeti kaj bolj nevarnega; brez posebne sitnosti, ako se posluša
UUUCI »VCl lil	Xdtuc IčtUlLl
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča že lodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne nared i.
ranim wswft	__	„
t	Daie zdrav okus,
»tori prebavnost,
p^JiliiSLJ;'! pospeši sladko spanje,
j^gpSf^^^l.	krepda živce in mišice,
<Hsti kri,
daje zdravo barvo obraza, °F	krep6a eiierjriio,
okrani zdravje.
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Riblfce Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TKIISKl?.
620-622 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL
ZADNJA POT 0. RENE-JA.
Spisal Anton Huonder iz dr. J. Prevel M. B.
Kratka povestica, ki jo hočemo tu povedati, se je zgodila v Severni Ameriki v začetku prejšnjega stoletja.
Ob majhnem zalivu Belega labodjega jezera je stalo kakih dvajset indijanskih hiš, ki so bile napol s snegom lametene. Sneg je ležal tudi na visokih gorah, ki so obkrožale mirno jezero, sneg je pobešal in pripogibal dolge veje visokih, vednozelertih smrek v gozdu in sneg je kril zamrznjeno jezero. Kamor si se ozrl, nisi videl drugega nego bel sneg, med gorami pa je brila ostra burja in se igrala s snežinkami pa mrzlem zraku.
Sredi med kočami se je dvigala Večja hiša z lesenim križem na slemenu, fci je bila zložena iz surovo otesanega lesa. To je bila misijonska kapelica iti neposredno poleg nje stanovanje •četa Reneja, ki je deloval vneto tu med Indijanci, pb imenu Hipevas, že kakih deset let. V hiši je gorel velik ogenj na ognjišču in obseval z rdečim plamenom staro Indijanko, ki je godla kot kaka mačka in sede mešala nekaj v kotlu. To je bila Gegozaza, »tara mati. Ime ji je bilo pravzaprav Mtvja mačka"; sicer pa je bila, če izvzamemo smrčanje, katerega je povzročalo njeno kratko in težko dihanje, dobra starka, ki je kuhala duhovniku in oskrbovala njegovo malo imetje.
"Gegozaza," reče nekoč oče Rene pri •dhodu, "mešaj pijačo, dokler ne zavre in vskipi; potem pa odstavi in daj de-Šfcii vsake pol ure malo piti. Manšakita je zelo nevarno bolan."
"Vava," zamrmra starka, "lahko ste Mirni in brez vse skrbi. Gegozaza ljubi dečka."
Kdo pa je bil Manšakita? To je bil sin Ompatonga, "krejkega jelena", in Monotave, ki so ji rekli "bela košuta", ter vnuk Gegozazin.
Bil je šest let star, ko je izgubil neater, in devet, ko mu je umr! oče. Na »mrtni postelji je prijel oče duhovnika za roko, položil jo dečku na glavo in dejal:
"Poslušaj me oče! Ompatpnga gre k velikemu Bogu nad oblake, kjer najde zopet Monotavo, Manšakita ostane pa tit. Vzemi ga, oče, tvoj je, tebi. ga
izročim
t"
In res je v^el duhovnik še tisto uro dečka k sebi in skrbel zanj kot oče. Od tedaj — bilo je. tega že tri leta -r-se jo porodila v Manšakiti iskrena ljubezen do misijonarja: deček je gojil 4<i misijonarja globoko spoštovanje in neko sveto navdušenje, misijonar ga fe pa ljubil in mu vračal njegovo Iju-Vezcn z očetovsko skrbnostjo in Iju-bavjo Trinajstkrat je že videl deček pasti sneg. Okrog Belega labodjega jezera ni bilo daleč na-okoli nobenega vrstnika, ki bi ga bil prekosil v hitrosti. nobenega, ki bi tako dobro streljal, in nobenega, ki bi znal s svojim malim čolničem tako kljubovati šum-nirn valovom razburkanega jezera. Mastne losose, ki so se sušili v dimu, in skoraj vse ribe, ki so prišle na mi-srfjoiiarjevo mizo, je on nalovil. A kar je bilo še največ vredno/ imel je še nepokvarjeno srce, čisto, nedolžno in ni mu manjkalo vzvišenega, hrepene-čega poleta mlade duše.
"Ali mote postati sin rdečekožca dii-kovnik?" vpraša deček nekoč o, Reneja pri pouku in veselo se mu zaleske-iejo črne oči, ko mu leta vprašanje potrdi. Manšakitov cilj ni bil, da bi (»oslal kdaj glavar Indijancev, marveč .da, bi služil oltarju, da bi postal duhovnik.
Že nekaj dni je mučila otroka mrzlica, ga vrgla na posteljo in zdelo se je, da se mu je v zadnjem času se poslabšalo, O. Rene je sedel ves v skrbeh poleg postelje, kar prideta dva Indijanca in ga prosita, naj obišče dva bolnika. In moral je iti. V vsaki vasi jte imel namreč oče Rene pb enega aa«jpnega moža, ki je hodil vedno ponj, ako ga je kdo želel. Niti noč, niti megla, niti divje nevihte in nevarnosti ga »iso mogle zadrževati, da ne bi šel, i« če je bilo treba tudi sto milj daleč — na pomoč svojim ovčicam v najbolj •ddaljene koče. Indijanci dobro poznajo in vedo ceniti pravo nesebično požrtvovalnost; zato ni§o bili blagemu duhovniku zastonj tako vdani.
Eden izmed onih dveh, ki sta prišla ponj, se je imenoval Kratunka, "velika vrana"; bil je doma onstran sosednih gora.
"•■Či-nolaska, tvoja vdana hčerki je aohi:i in želi duhovnega očeta," mu reče Kratunka.
Drugi je bil pa Teopunko, "brzonog" in je prišel od druge strani jezera. Doma je ležal' smrtno bolan njegov oče. Nič več niso upali, da ozdravi, potekali so mu zadnji trenutki življenja, t Oče Rene se odloči, da pomore naj pfKj temu in obišče še le vračajoč se bolno deklico. Hitro vzame zimsko suknjo in kapo, obuje gorke zimske š«ylje, vzame gorke rokavice, skrije »v; olje v žepu na prsih in malo šatu-|jo s sv, R. T., se vsede na sani in se ddpelje z doma po zakovani, zmrznjeni
poli za vodnikom.
* * *
Vapekezuk, "Beli oblak", jc bilo Jme sedemdesetletnemu starčku, ki je ležal na smrtni postelji. Svoj čjis je bil mogočen poglavar, sedaj je pa pre-iata mrzla roka neizprosne smrti nanj tako hudo, da je ležal že delj časa ne
zavesten in ni kazal prav nobenega znaka življenja. Vsi okolustoječi, zaviti v gorke rjuhe, so ugibali okrog po stelje toinono in sami niso vedeli, ali je že umrl, ali morda še živi. Naenkrat strese bolnik bledo, upadlo obličje in pogleda s široko odprtimi očmi proti vratom, od koder se je v istem hipu bližal postelji oče Rene. Stopi k bolniku, sklone se nad njim in ga prime s prijaznim pozdravom za roko.
"Dobro!" zamrmra z globokim glasom bolnik, "beli oblak je vedel, da bo videl še enkrat svojega očeta."
Ljubeznjivo se vsede misijonar na stol ob postelji, tolaži bolnika z lepimi, prijaznimi besedami, ga okrepi s sv. oljem in mu da zaužiti sv. R. T. Le tresoča, umirajoča desnica se zahvali blagemu možu, ker oči in glas so že onemogli.
Pred hišo je že čakal misijonarja Vala in ga srčno prosil, naj obišče še njegovo umirajočo mater. Pot je bila dolga in dan se je že zelo nagnil, ko obišče oče Rene na povratku še enkrat umirajočega starčka, da se od njega poslovi. Najde ga popolnoma nezavestnega; zato poklekne mirno k postelji in priporoči poslavljajočo se dušo Bogu. Že hoče vstati, kar odpre bolnik steklene oči in dvigne nekoliko težko glavo. Videti je kot bi se mu povrnila neka nova mlada moč. Misijonarja prime za obe roki in de z močnim glasom in jasnim pogledom:
"Oče, danes se ne smeš vrniti preko jezera. Slišim nek glas, ki mi pravi, da ne smeš iti!"
"Zakaj ne?" vpraša oče Rene. "Duhovnik je storil vse, kar je mogel za bolnega glavarja."
"Vapekezuk ne misli na sebe samega," odvrne starček, "marveč misli na Vas, čegar življenje mu je zelo dragoceno. Čuj, misijonar, čuj, kako tuli burja! Duh vetra jezdi na oblakih. O-stani 1" In beseda mu zastane, glas zamre, oko ugasne in se zapre, železni prsti pa izpuste očeta Reneja.Ta ujame omahujočega glavarja na svoje roke in ga položi rahlo na posteljo. Vape-kezukova duša se je ločila v trenutku, ko je končal svarilne besede.
Dobri duhovnik se pomudi še malo, potolaži žalostne sorodnike, blagoslovi mrtveca in se odpravi zopet dalje.
"Oče," prosi starejši glavarjev sin, "poslušaj besede umirajočega rdečekožca in ostani čez noč v naši koži!"
"Moram tjakaj, moram," odvrne oče Renc. "Črnolaska me je poklicala in ne bi rada umrla brez mene. Ali jo smem pustiti, da se loči brez pomoči?"
"Glej oče, kako pada gosteji in go-steji sneg; nevihta se napravlja na gorah, ki te gotovo dohiti. Ostani, osta-ni 1"	>
Oče Rene pa se iztrga in odrine, kar more hitro na obrežje, spremljan od dobrih Indijancev, ki ga srčno prosijo, naj se vrne, naj ne gre danes dalje.
"Tiho, ljubi otroci, moram iti I Kliče me dolžnost, Bog me bo že varoval."
Psi v vasi začno cviliti. Sambo, najlepši med njimi in raditega vodnik, naperja ušesa in miga ž njimi, kot bi poslušal daljne negotove glasove in nekam vprašujoče zre misijonarja. In oče Rene se poslovi od skrbeči h Indijancev, ki ga hočejo zoper njegovo voljo spremiti. Bič zažvižga in kot pušica zdrče sani po zamrznjenem jezeru in v nekaj trenutkih izgine oče Rene gledalcem na obrežju v megli
gostih snežink izpred oči.
* * *
Manšakita je ležal bolan, hudo bolan doma na postelji. Gegozaza jc sedela še vedno pri ognju in si grela nad plamenom svoje koščene mrzle roke.
"Gegozaza, kdaj se pa vrne oče Rene?" vpraša bolni deček starko. Več ur ga je tresla prej mrzlica in več ur jc sanjal, bolestno vzdihoval in govoril čudne stvari. Starka je menila, da še sanja; zato strese glavo in reče: "Ša, ša, oče Rene se ne vrne danes." "Pa mi je obljubil pri odhodu, da se gotovo še danes." "Gegozaza pravi, da ne pride." "Zakaj pa ne, mamica?" "Nevihta je jezna in tepe svoje pse • oblake. Ali slišiš, kako rjovejo? Duhovnik je pa pameten in počaka do jutri. Manšakita pa naj nikar preveč ne govori, marveč mirno spi;" dostavi Starka nekam zapovedujoče.
Deček utihne.
"Mali glavar spi," zamrmra čez nekaj časa zopet starka, vstane in gre vun. Komaj pa je zunaj, dvigne se deček na'postelji in posluša sklonjen v burno, viharno noč, ali ni slišati mor da odkod žvenkljanja bližajočih se konj, ali pa težkih korakov po ledeni poti. Ničesar ..e sliši. Onemogel se zvrne na posteljo in sladko zaspi. A zbudi ga kmalu divja nevihta, ki je začela uprav sedaj najhujše razsajati. Divje kot četa volkov tuli okrog voglov male kočice in skuša prodreti skozi majhne luknjice v sobo. To nepopisno tuljenje, zaničljiv smeh, jezno divjanje in razsajanje, pretrgano zo-perno kričanje, vsi glasovi se združujejo in spajajo v nočnem koncertu "severne nevihte," .
Dečku kar sapa zastaja in srce mu utripa btirnejše, ko vse to posluša; ne kak čuden, neznan strah mu leže v dušo in nekaj čudnega mu teži srce. Na-
enkrat — čuj! — Ali ni to Sambo? Zamolklo tuli v burno noč. Izmed sto drugih psov ga je deček vedno dobro spoznal po glasu, saj je bil njegov ljubljenček. Silno razburjen napne deček uho, da bi ujel še enkrat glas, ki mu zbuja v srcu obenem upanje in velik strah. In čuj! — že zopet —r toda sedaj le še zelo zateglo tuljenje in cviljenje, ki postaja vedno bolj nerazločno in se polagoma izgublja v neizmerno daljavo. Za božjo voljo, kaj je vendar to? Zakaj doni ta glas tako tajno, tako čudno kot v smrtni nevarnosti? Ali je morda oče Rene kje v nevarnosti? Bolestno vsklikne deček in plane s postelje, da bi šel in naprosil krepkih mož, ki bi šli rešit dobrega duhovnika. A znova ga zgrabi onemoglost in v popolni nezavesti se zvrne nazaj na posteljo.
Ura poteče za uro. Počasi se umiri nevihta in le visoko pod nebom se pode še črni, pretrgani oblaki. Izza gora posije ščip — polnoč je. Srebrna svetloba jasno blestečega nočnega o-zvezdja se igra po vejah. Iz dalje se sliši zamolklo tuljenje volkov, od bližnjega jezera pa skrivnostno pokanje ledu. A kaj je neki ona-le črna stvar v belem, razsvetljenem snegu, ne daleč od jtezera? Podobna je kaki gomili. Izpod snega moli roka s križem v roki, tam zopet kos črne obleke... In poleg čuva čvrst, velik pes, ki napenja ušesa in prisluškuje proti gozdu, od koder je slišati tuljenje volkov.
Koliko časa je bil Manšakita v nezavesti, tega sam ni vedel, ko se . je prebudil. Ko pa odpre zopet oči, je vsa soba razsvetljena. Suhe, napol o-gorele smrekove trske so se bite už-galc in velik plamen je švigal prpti sfr6pu in razsvetljeval majhno sobico, da si lahko razločil vsako stvar, predvsem pa duhovnikovo vitko, visoko postavo lepega, visokega, od temnih kodrov obkroženega čela, ki je klečala ob dečkovi postelji in molila. Ravnokar je vzdignila ta postava glavo in častitljivo obličje in Manšakito je stegnil roko in radostno vskliknil, ker duhovnik ni bil nihče drugi kot oče Rene, ki je zrl dečka z nepopisnim izrazom očetovske ljubezni in dobrote.
"Ljubi oče, kdaj si pa prišel?" vpraša Manšakita in ga hoče objeti. V tre nutku pa ugasne plamen, soba se stemni in podoba izgine. Ali so bile to sanje, ali je bila resnica? Manšakita sam ne ve. Začujen si drgne oči in gleda in išče po napol razsvetljeni sobi. Nikjer ni nobenega sledu o očetu Reneju.
"Ali čujem, ah sanjam?" vpraša se deček nehote. Bil je pač zbujen, ker je slišal zunaj veter, ki se je še tupa-tam malo zaletel v okna ali vrata, a takoj zopet izginil, natanko je razločil in videl, ko se je plamen iznova vžgal in posvetil, videl je malo razpelo na steni, ki ga je bil izrezljal oče {lene, razuntega tri lepo barvane podobe svetnikov božjih, ki so bile že od prej tu, videl majhen stol, videl tudi velike zimske čevlje, ki so se tamkajle sušili pri ognjišču, vse to je natanko videl in razločeval. In mislil je in se čudil in misel se. mu je vrstila za mislijo, medtem je pa zopet mirno zaspal.
Zbudi se šele zjutraj, ko ga prebudi skozi okence prijazni žarek zimskega solnpa in zasliši zunaj neko mrmranje napol tihih glasov. Prav dobro sliši in razloči med temnimi glasovi svojih rojakov jasno in razločno besedo nekega Evropejca.
Toda to ni glas očeta Reneja, Tega ne boš nikdar več slišal, ubogi Manšakita. Nič prav ne more-razumeti, kaj govorijo zunaj, da bi pa vstal, zato se čuti se preslabega. Oboje pa je bilo zanj dobro. Bog sam je tako hotel, da ga ne bi udarec, ki ga čaki, prehitro
in morda smrtno zadeL * * *
Pri odprtih vratih male misijonske kapelice je stala gruča Indijancev, ki so Dili zaviti v svoje različno barvane kožuhe in se nekaj poltiho pogovarjali in večkrat nekam pomenljivo ppkazali proti odprtim vratom. Notri pred oltarjem se je pa sklonil neznan duhovnik nad mrtvim truplom, ki je ležalo v leseni krsti, zbiti iz raskavih desk. Kdo je ta duhovnik in kdo je mrlič?
Duhovniku je bito ime Gaskon in je bil dušni pastir sosednje misijonske naselbine, po imenu Opaškve. Skoraj vsako leto je obiskoval očeta Reneja, svojega iskrenega prijatelja in duhovnega sobrata. Včerajšnja nevihta ga je pa prisilila, da je prenočil med pot jo v neki vasici. Danes zjutraj je prišel semkaj, da pozdravi vdanega prijatelja in vernega sotrudnika na vrtu Gospodovem. — A kdo more popisati njegovo bol, ko sreča sprevod, ki nese mrtvega očeta Reneja. Mrtveca je našel v snegu Tcokunko, starejši sin "belega oblaka", ki je včeraj umrl. Skrbno so gledali Indijanci na obrežju jezera za blagim dušnim pastirjem, ki ga je gnalo apostolsko navdušenje neustrašeno vkljub nevihti naprej, naprej za ciljem.
Negotovost, kako je potoval, jih je gnala in že zjutraj na vse zgodaj so šli na jezeru, kjer so našli v veliko ža lost vsem vaščanotn mrtvo truplo bla gega duhovnika. Tudi psi so bili zraven, a še živi in so glasno cvilili, ko so jih zagledali.
"Pojdi, oče," reče Teokunko Gasko-nu, ko stopi s solznimi očmi iz kapele, "pojdi, pokazati ti hočem, kako je oče Rene umrl."
Oče Gaskon je poznal dober čut Indijancev in je šel za njim. Z njima pa je šlo še .veliko drugih Indijancev, ki so bili vsi radovedni, kako je umrl (Nadalj—«« 7. strani.)
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 .2............ SO kron,
za 20.50 .............. 100 kron,
za 41.00 .............. 200 kron,
za 102.50 .............. 500 kron,
za 204.50 .............. 1000 kron,
za 1018.50 .............. 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem' ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York I^ank Draft.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo I V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da s« pomenimo.
ML.
B. Schuster Young Building
POZOR, ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ, 572 Blue Island Ave. Chicago, I1L
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOBAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Pijte samo "Elk Brand" pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Podpisani naznanjam rojakom, a se- kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajala izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. ft Lincoln. CHICAGO. ILL.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno "Elk Brand" pivo, <ino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanicb
400 Ohio St., mm
joiiei, ia
AMERIKANSKI SLOVENEC, 18. SEPTEMBRA 1908.
(Nadaljevanje z 2. strani.) dobri in praktični katoličani ter tudi štetig cerkev podpirajo. Moje daleko-sežne nade, so bile kmalu spolnjene. Moji papirji in priporočila so mi pripomogle do štetig dela. Namesto krampa in lopate vihtim lahko metlo, mesto krvavjh žuljev nosim rokovice, ter špaciram po mestu in ljudje se mi morajo še umikati kot city-manu. Vse to za dva dolarja na dan in tudi uniformo imam zastonj. Državljanska pravic^ in papirji torej so mi pripomogli do štefig dela, do mestne ali državne službe; in rad bi vprašal: Koliko je Slovencev, ki se morejo s tem ponašali? Starost me ne bode ovirala pri tem delu, in ako bi tudi me, bodem skoraj gotovo dobival penzion. .O prostih urah se bavim s popravljanjem čevljev. Svojo tovarno in office imam v So. Chicago na 95. cesti, pol blocka od g. F. Medoshovega saluna. Ako hoče kdo natančneje pozvedeti, kako se dobi štetig delo, poišče naj me v mojem officu, ali me naj pa pokliče po telefonu, katerega bodem krna lu dobil v svojem officu. Najde me lahko tudi večkrat pri g. F. Mcdoshu. še enkrat ponovim! Potrudite se postati ameriški državljani! Pravila sta dva: Poslušaj pametne može, kakor jaz; drugič, bodi dober član fare in cerkve štetig podpiraj! Posledica tega je štetig delo. Drugi nasvet, ki bi ga jaz dal, bi bil: Pojdite na farme! Tako že precej časa piše A. Slovencc, tako tudi jaz pravim. Kdor ima pamet — in pamet je boljša kot žamet — ta naj pobere šila in kopita in se naj ne oaira nazaj, da ne bode ž njim tako, kakor z Lotovo ženo. Na farme naj bode vaš bojni klic v sedanji krizi. Fantje na farme, kjer raste zlata pšenica, tečni fižol in krompir, kjer mati narava mudi vam vse dobrovoljno; samo če malo potrudite. Zapustite dim
priredili to dobrodelno veselico v korist revežem istega trga. Bilo je teh Italijanov mogoče kak 'dozen' in prispevke so torej domačini k veselici donašali, s katero se seveda Italijani ponašajo. Pa naj bode kar hoče: italijanski koncert v Slovenski je le tolik škandal, da nehote človek ob jed-nacih prilikah zdihne: Dežela ljuba, kje ležiš? Kot poznam tudi neki trg P,, ki je mnogo Nemcev, ali ki nekateri vsaj nemško mogoče ne znajo, kajti v trgu P. je res le ena Nemka, katera je starca ter živi na stroške občine trga I'. Toraj ena Nemka, drugi pa Slovenci, ki jih je tudi kak dozen, da jim je pri vsaki priliki nemško za ocvirke. Ali zibelka tekla jim je na Slovenskem! Žive ter životarijo pri Slovencih in se skoro Sramujejo slovensko govoriti! Zakaj? Zato, ker so podlaga ptujčeve pete! Vsakemu svoje, pravi pregovor, in tako naj bi bilo; ali tu zopet se lahko zdihne: Jezik moj, kako in kje se govoriš? M. Pogorele.
Preloka-, Belokrajina, 16. avg,—(Da lje.) Čakaj, ker si tako ponosen, te obiščem v gornjem nadstropju. Čemu bi se pekel med ljudmi in letal iz ulice v ulico, mar bom gledal na Dunaj od zgoraj doli, kakor onda, kadar sem v mladih letih letal po črešnjah v znanem kotarcu. Glavni cerkovnik, ki se vidi jako imeniten gospod, mislil sem, da me bo sam spremljal; pa sem se varal, akoglih me je meril od glave do pet. Odločil je enega svojih služabnikov, da me spremlja na stolp in mi pove, kar bi ga vprašal. Dunajčani so jako uljudni ljudje; tak je bil tudi moj spremljevalec. Nagovarjal me je z naslovom "Herr Kraincr": s takim naslovom me dosedaj še ni nihče počastil. Ko sem pričel stopati po stopnicah,, mislil sem jih šteti; takoj zapa-
dolg hodnik zraven zakristije, pride mi naproti mlad fant in me vpraša, kaj bi rad? Videti grobriffco, rečem. Pelje me v zakristijo, kjer je na stolu poleg male mize sedel star kapucin. Gospod vstane, vzame ključ in me pelje po stopnjicah navzdol. To je hladno in ginljivo stanovanje. Rakve ob stenah ti le povedo: danes ali jutri tako tebi. Nimajo rakve bogve ka-kove okraske. Trohnoba po onih cestah, po katerih sem hodil do kapucinske cerkve.
Vrnem se nazaj v Prater. Tam so vojaki stražiH našb prtljago. Setfem se na stol, kajti od hoje bil sem truden. Nevedoč malo zadremljem, ko se k meni sedejo dve dami. Gotovo zdela se jim je čudna moja noša. Povpraševale so, kdo in odkod da sem.
Kvaterno nedeljo popoldne razglašen bil je odhod Slovencev iz Dunaja. Bila je pa v Praterju prirejena velika dirka, baš v Praterju zraven Rotunde. Rotunda je razstavni prostor, kjer se je vršila Svetovna razstava leta 1873. in od katere je ostala še 90 metrov visoka železrta stavba, Rotunda. Vrh strehe tvori cesarska- krona, s katere se nudi lep pogled.
(Dalje sledi.)
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom,
— --	-	izi spremljevalec in mi naravnost pove,
in prah in ne čakajte, da s. v fabnk ali Ja jjh je S33 Zanimaj me je osobito na poulični železnici, noge ali nSbra	zvQn pravijo ,ju^e> da (irži
polomite. Jaz bi tudi rad se! na far-	ka(H kislcga zeIja Poje je ob
me, ko bi ne imel štetig dela m mestne službe ter toliko trubla s popravljanjem čevljev. Kam bi se pa potem ubogi ljudje zatekali, kadar bi jih trgalo pod podplati. Edino moja požrtvovalnost za narod mi brani, da ne rečem: "Adijo Chicaga, maruša zaka-jena' ne bodeš me več dušila s svojim dimom in prahom." Na farme torej, kjer je čista voda, edina pijača, zoper katero prohibicijsko gibanje še ni začelo svoje gonje. Na farme, kjer ni . topotanja kakor v peklu, kjer je čist zrak, za katerega ni treba plačat laj-sensa. Farmar je sam svoj gospod m ne sliši zmiraj tistih neslanih bassov-skih klicev: "Hurry up".
S pozdravom
Jakob Gorenc, tam od Rake.
I
velikih praznikih. Čudil sem se, da ni baš o priliki te slavnosti se kaj oglasil. Sodil sem, da na Dunaju ne zvonijo tako milo in ganljivo, kakor na Kranjskem. Sedaj se ozremo po Dunaju. Ves Dunaj s svojimi cerkvami in z nebrojem palač se širi pred očnv. V roki držim mali kažipot mesta, katerega sem dobil od ljubljanskega g. zaupnika na vlaku, vozeč se proti Jesenicam. O uboga človeška stvar, kako si majhna, a kako silovit je tvoj duh, ki je izumil toliko čudovitega. Da lje ogledam Votivno cerkev z dvema stolpoma, javne Velike trge, opero, teli niko in tri velike hotele na Koroški cesti.
Ker sem se tako trudil, šel je čas hitro. Rad bi bil o isti priložnosti obiskal tudi cesarsko grobnico, pa moral sem odločiti za.jjpliQfl'jji dan- Popoldne po naročilu h. Ljubljane fotografirale so se skupine in posamezniki v narodnih nošah za dež. muzej. Jaz bil
Planina pri Rakeku, 28. avg. —Veg-raj obiskal sem v Ljubljani Rt. Rev. Bull-a, žfatomašmka, Občcznancfea široko po svetu. Vkljub veliki starosti je pri svojem misijonskem delovanju sem se postavil v svoji beli obleki, ka-za vero in narod osiveli gospod prišel | kor kadar sem iz bukovja drva vozil: zdrav in srečno V milo rojstno domo-
vino. V Lučinah, svojem rojstnem kraju na Gorenjskem bode preč. gospod obvrševal dne 13. sept. zopet svojo zlato mašo.
Kadar do Ljubljane grem. vedno vidim znance, prišle iz Amerike, s ka-
terimi pokramljamo kar po amerikan-1 sobota najbolj prosta, prišlo je toliko sko Te dni prišlo mi je več pisem	" ,
kot razglednic z raznimi vprašanji, kot | cah gnelo; celo vozniki niso na cesti
ozke hlače, črevlje, zgoraj se kazali kopici, suknjo in telovnik razkrenil radi novega pasa, ki ga Belokrajnci imenujejo "čemer".
Soboto zvečer priredilo je tamošnje društvo Straža sijajno veselico baš v Swoboda Hotelu. Ker je po mestih
Pla-
n. pr. kdaj se povrnem v novo ameri-šk* domovino; zopet drugi me šaljivo vprašuje, ali me niso Turki ubili, ko sem obiskal pred nedavnim Bosno in druge kraje, kjer so se 1878. 1. borili naši fantje s Turki. Na tej poti obiskal sem tudi Črnogoro, kot starodavne rimljanske podrtije v Dalmaciji i. t. d. Pred nekoliko dnevi ob-. iskal sem prijazno Češko.
In danes pa kmetarim doma »i»i, katera je letos jako žalostna. Su iša je od začetka spomladi ' tudi tu uničevala polje, in sedaj je pa ' Planinska dolina poplavljena z vodo ia revni kmet ne bode tu pridelal skoraj nič. Voda je od suše ostalo popolnoma uničila.
Sne 18. t. m. imeli smo tu krasen a žalosten pogreb. Umrl je 18 leten mkidenič edinec, po domače Tofetov. Ob tej žalostni slovesnosti so naši planinski fantje pokazali pri odprtem grobu pokojnega, da znajo tudi peti. Pri pevskem zboru je tudi nekaj fantov, prišlih iz Amerike.
Torej, kot že. omenjeno, dobil sem več pisem, ali odgovora sem tu pa tam še komu dolžan. Odgovarjam v A. S. na vprašanje, kdaj se vrnem, da bede to v oktobru mesecu. Dalje, Turki me ubili niso, ali v Banjaluki bi se Kot radovednež
imeli prostora. Z znanci in prijatelji kratkočasil sem se do pozno v noči. Naš vodja in dični predsednik čast. g. Ivan Sašelj, župnik Adlešički, zato-tovi nas, da bode maševal v cerkvi sv. Janeza Nepomuka na Prater ulici. Tega sem bil zelo vesel, kajti bila je kva-terna nedelja, žegnanje pri moji župni cerkvi na Preloki. Kakor sem rekel v začetku, da je malo takih, ki imajo veljavo tudi izven svojega rojstnega kraja, to veljavo je imel na Dunaju kot drugod | župnik Šašelj. Bodisi pri duhovski ali svetni gosposki, kamor je stopil, povsod je imel dosti uspeha.
Na kvaterno nedeljo bil sem že ob 5. uri v cerkvi sv. J. Nepomuka, to je nemška cerkev.' Prvo mašo je daroval tamošnji župnik. Ko je bila po maši končana kratka nemška pridiga, bila je hitro napolnjena prostorna cerkev Kranjcev, Poljakov in tudi do mačih Nemcev. Sv. maša se je pričela ob ^7. Strežaja dva mlada Poljaka iz Krakova; stregla sta pri sv. maši tako lepo in ponižno, da še na svetu nisem tudi pri pontifikalni maši videl takih strežajev. Njih narodna noša izgledala je elegantno. Kaj pa kor in orgle? Vrli organist Alojz Mihelčič iz Metlike s svojim mešanim pevskim zborom. Zagrmelo-je milo slovensko petje, da so Poljakom in tudi Nemcem
sem malo prezijalasto pogledal v neke se točile solze po belem licu. Moremo turške hiše, kjer me je neka Turkinja bit, ponosni Belokranjci, da smo -ozmerjala s Švabom, in od drugod je Dunaju imel. moze strokovnjake
„	i • __I irnAfo -»i lvlacrnr v^ru i-«,1 „ ,«■» Hnt
neki Turek z nOzem v
'mm
■a
roki zakričal »ame, kaj da tu ogledujem. Jaz sem petem naredil pot hitrih korakov z obljubo, da ne bom na Turškem vec radoveden. Drugače vse dobro doma. Vojakov imamo te dni v Planini mnogoštevilno. Nekateri kmetje so le tolike krme pridelali, da vojaki na nji spe, tOraj bode še to zdrobljeno in skero uničeno. Da, ne vpraša se kme-ia "si pridelal? imaš?", ker za njega je le pregovor: Kopiji; or ji; daj, če ne Ti vzamemo!
Tudi nemškutarstvo ali blaženo kail' lijanščino nekateri, ki se zazde, kaj pridno časte. Tako n. pr. je neki notranjski trg L., v katerein bila je večerna veselica v italijanskem jezikp!!' in to skoro v sredini Slovenske. Na vprašanje, zakaj se to dopušča, dobil sem odgovor, da nekateri letovišniki, mendar Italijani iz Reke ali Trsta, so
biti ponosni Belokranjci, da smo na
in
vnete za blagor vere, naroda in domovine. Ni nam se bilo treba bati, da nas bodo druge narodnosti daleč prekosile.
Po sv. maši zajutrek, in iskati kapucinsko cerkev. Na Novi trg prišel sem naravnost ob 9. uri. V bližnji okolici je vse veliko in imenitno. Le-ta cerkev nima po vnanji podobi nobenega okraska. Skozi prost glavni vhod prideš v hišo božjo, ki ima eno ladjo in na vsaki strani eno kapelo. Pa vendar je važnega pomena avstrijski via darski rodovini: pod cerkvijo so namreč obsežni prostori, kjer spe slavni mrtveci Habsburške hiše. Napis (Kai-sergruft) ti pove, da jc tu cesarsko po-I kopališče. V cerkvi sedem v klop, kjer je'več sedelo par mož. Vprašam tiho, kje da je glavni vhod v grobnico Eden hitro odgovori, da na prva vrata na desno stopim. Ko pridem tja na
i Si
(Nadaljevanje s 6. strani,)
njihov duhovni oče. Šli so na ono stran jezera in sledili stopinjam očeta Reneja. Iri Teokunko začne razvijati in kazati oni čudni inštinkt, ki ga da narava sinu divje puščave v posebni meri, da zna slediti naravnim znamenjem.
Skoro z neverjetno gotovostjo sledi Teokunko stopinjam, ki so bile za oko Evropejca že vse zametene in zasute Indijanec slika vso pot nesreče, ves dogodek tako živo in s tako gotovostjo, kot da je bil sam zraven in je sam vse videl.
"Tukajle," de, "izgine nam misijonar izpred oči." In tiho gre dalje skoraj miljo daleč in zopet se ustavi in reče: "Tu se je oče piVikrat ustavil "in prvikrat obrnil hrbet proti vetru."
Tudi drugi rdečekožci slede z veliko paznostjo in vsemu pritrjujejo. In videti je, da se tudi oni razumejo na to in da kažipot govori resnico.
"Tule," de zopet s spoštljivim glasom, "tule je prvič pokleknil in molil." In poklekne ter pokaže, kako je klečal duhovnik, kakor je bil razvidel iz Stopinj. Vse to vzbudi še med Indijanci izredno začudenje, da še sanji mrmrajo svoj "Hana?" Teokunko pa vstane in nadaljuje pot. ' Od tu naprej pa ni več prave smeri. Stopinje so zmede ne, tu se je začel boj za življenje in smrt, boj blage zaupajoče duše z divjo močjo naravnih sil. Toda vrl mladenič je bil dober tolmač kot kak učenjak, ki čita star napol izbrisan roko pis. Tu oče zopet pade, se dvigne in sili zopet naprej. Toda divja nevihta je prehuda. Vedno krajše so .črte, ki jih prehodi s skrajnimi silami se boreč, Tu je mesto, kjer je omahnil in nič več vstal. Skrajna utrujenost, ledena burja, ki jemlje kar očem vid in zapira sapo, pretresa mozeg in kosti in ustavlja skoraj kri po žilah, je premagala hrabro, ve'stno srce. Tu so našli Tco kunko in njegovi tovariši mrtvo tru plo ponesrečenega misijonarja; roke je imet na prsih, sklenjene za molitev častitljiv obraz pa je bil vkljub straš ne smrti zadovoljen in lepo ohranjen in je bil obrnjen proti nebu, kamor je poletela njegova zadnja misel.
Pač je bil to pretresljiv \trei}Utek. Tiho Stoje oče Gaskon in njegovi spremljevalci nekaj minut okrog ne srečnega mesta in njihove ustnice petajo pobožno molitev. Potem se pa vsi vrnejo nazaj v vas in gredo skupaj v kapelico, kamor so drli že od vseh stratii Indijanci, da bi videli še enkrat vsaj mrtvo truplo ljubljenega dušnega pastirja. Nikdar več jim ne bodo delile njegove toke kruha življenja, nikdar več jim ne bodo oznanjevale rij gove otrple ustnire naukov sv. Duha.
Življenje blagega apostola je sedaj končano: padel je kot žrtev poklica v najlepši moški dobi. Čez dva dni so ga pokopali na hribčku ob robu jezera. Mogočna stara smreka raste ob njegovem grobu in velik lesen križ kaže daleč na okoli sinovom puščave mesto, kjer je dobil njihov dušni pastir zadnji zaželjeni mir.
Po posebni božji previdnosti je prišel oče Gaskon ravno takrat v vas. Lahko je tolažil žalostne. Indijance, vzel je pušico s sv. R.. T. iz duhovnikovega žepa in nesel nebeško jed smrtnobol-ni Indijanki, ki je klicala že očeta Reneja, zaradi katere je šel na težavno zadnjo pot.
Gaskon je bil pa tudi tisti, ki je razložil dečku v primerni obliki smrt nje govega očetovskega prijatelja in dobrotnika, katerega je iz vse moči, vso dušo in s celim srcem ljubil in mu bil vdan.
"Tja je šel, kjer ni neviht, kjer se smehlja večna pomlad, kjer je in bo večno srečen pri nebeškem Bogu. In zrl bo na Maijšakita kot svetla zvezda in ga opominjal, naj ostane vselej zvest krščanskim naukom, ki mu jih je dajal v življenju."
Ubogi otrok je bil pač potreben to lažbe.
* * *
Dvanajst let pozneje je bilo, ko se je poletno solnce kopalo v globočini kri stalno čistega Belega labodjega jezera ko so vsenavkoli zeleneli lepi gozdi in jc odmeval po dolinah strel za stre lom; takrat je stopal prvi duhovnik iz rodu Hipevasev v domačo dolino, malo vasico. To je bil Manšakita, "mali glavar'
JOLIET, ILLINOIS.
ADlER J C. & CO., 112 Exchange St., priporoča, rojakom svojo mesnico.
BAMBICH FR„ 920 N. Chicago St. Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvi. * Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicagr St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
FREUND S. E., advokat in namestnik avst. konzula, 114 N. Chicago St., Barber Bldg.
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana GOLOB JOHN, 608 N. Broadway
Izdelovalec kranjskih harmonik. GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana
St. Mesnica. S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 11». šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORVVAT ANTON, 600 N. Chicago
Anton Nemanich & Son
305-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrelmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 3073.	Northwestern Phone 416.
Priporoča s« Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA. } H
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344-
Generale ^ Transalantique
rnrnm
St. Izdelovalec cigar in trgovec likerji na debelo. JURIČ1Č FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent v«eh prekomorskih črt P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111. KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St
Groccrijska prodajalna. PETRIC IN LEGAN, 209 Indiana
St. Gostilna. WOLK & PRAŠNIKAR, 200Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni. SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N Chicago St. Trgovca a moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STON1CH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, pre. mogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Iz delovalec in popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 618 N. Broadway cor. Stone St. N. W. telefon 1727 Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Mocn Ave Prva slovenska gostilna.
DERNULC & BUŠČAJ, 500 Moen Ave., Slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbaj Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C, 5170 Butler St., ameriški hotel.
D1NAN C, M„ 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Butler
St., R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A Dujlin. last.. 5438 Butler St.
Oompagnije "
FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 33,000 H. P. LA LORRAINE sa.ooo H. P. LA TOURAINE 15.000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na pamikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chica*«
Frank Medosh, agent, 9,78 Ewing Ave. So. Chicago, ill. A. C. Jankovich, agent, 3x37 Archer Ave., Chicago. 111. ®«hjJ Starič, agent. 110 South 17th St., St. Louis, Mo.
' na sWtu je. trdino zdravje. Zatoraj naj vsaki r..,jak, ako oboli ta- g koj v počt tla: .gle-da, <lf| s.- ppyeri izkutocetrm zdravniku ter se pxeqtj prR-ii" zdra.v.u.i, fer s tem si .hrani denar ter, okraja upijenje. Na Ul '.noga zdravnika pase je treba obrniti' ko se jih toliko hv-Ji t'» čiiopisih ter vsaki hoče biti najboljši? Vedno 1- n,a takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijate.,,1. priporočajo, katere .jp Že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr K. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Katarernu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo "ZDRAVJE", katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
THE
CollinsN.Y. Medical Institute kc.
140 West 34tli St.,
NEW YORK
"ifci^HI SJHBSB,,Abtw jjjij^,,	1	' iiii ii WSi 1 * ftj
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
sprejema vloge in
KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820.
jih obrestuje p«>
l
<d«t<itke ter pla'&uje rent ni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta i007. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kroti, m <icer znašajo med drugimi zakladi
Zemljeknjiino zavarovane
.terjatve ...............37,814.374 K
Posojila občinam in kor-
poracijam ......... ... 2,048,214 K
Menice ................. 676,000 K
Vrednostni papirji .......30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter
graščin ............... 2,525,746 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. K.anjska hranilnica darovala je za take inmcne do sedaj taU.:o sedem milijonov kron.
1
m I
•C
<
< "J
le i
. v.v.v« v.\v.v. V.V. V. V."
.V.V. 3»
„ JtihŠiMMJ&il
»a ilisa .:«>,

i|Kje je najbolj varno naložen denar ? i
( Nadaljevanje s S. strani.) solznimi očmi: dajte, dajte, pomagajte! Jaz pa pravim brez solznih očij: dajmo, dajmo, pomagajmo obnemoglim sobratom! Delavec sem pa tako kakor vi vsi drugi.	Fr. Hren, st.,
član dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69	Cleveland, Ohio
Hranilnih ulog je: aa milijonov kron.
O ženskih društvih.
Joliet, 111., 12. sept. — V 40. št. A. S. čitamo dopis, katerega piše neki ud K. S. K. J. iz Jolieta, 111. Dopisnik stavi nasvet, da naj bi zborovalci na prihodnjem zborovanju članek spremenili, da se ne bi več ženske sprejemale v moška društva. Jaz res nimam veliko zoper to, pa vendar toliko rečem, da članice so v našo slavno K. S. K. J. sprejete s svojimi možmi vred, toraj je najboljše, da ostanejo v društvih tistih, kjer so članice same zadovoljne. Katere pa veselijo ženska društva, imajo pa prestop dovoljen, to lahko stori vsaka po svoji prosti volji. Nikakor pa bi ne bilo prav, da bi bile primorane izstopiti iz moških društev in prestopiti v žensko društvo. Nadalje se jaz čudom čudim, da se pisec, ta pobožna in Boga boječa oseba, drzne vse društvene članice v Joiietu tako hudo obsojati zaradi verskih dolžnosti. Jaz proti temu odločno ugovarjam. Jaz sem že večletni tajnik društva sedaj broječega 150 članov in članic, in pri vseh mojih društvenih upravah imam dober pozor in dobro nadzorujem, pa še nisem potreboval nobene članice nato opozoriti, da bi o-pravile versko dolžnost, niti ne rabijo nobenih izgovorov, i. t. d. kakor pisec omenja. Za to sem jaz porok in prevzamem vso odgovornost, da članice našega društva se v tem oziru ravnajo natanko po pravilih K. S. K, Jednote. Ravno tako imajo pozor na to drugi tajniki pri drugih ostalih društvih. Da pa društvenim članicam in sploh ženskemu spolu v Joiietu v tej zadevi ni potreba nobenega opomina, je dokaz to, da v naši farni cerkvi sv. Jcpefa vselej v celem letu zavzema večje število ženskih, kakor pa moških, bodi si pri spovednicah ali pri obhajilni mizi ves čas razun takrat, kdaj imajo moška društva skupno spoved. Ne rečem, da pisec ne ve za nobeno žensko osebo, katero bi njegove besede zadele, ali to le v malenkostnem številu, in še tiste niso znabiti pod okriljem naše K. S. K J Nikakor pa ni res, kar dopisnik modro zatrjuje, ker pravi, da jih je mnogo; beseda mnogo pomeni pa nekoliko več kot malo.
Z bratovskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. J.
Joseph Panian, član K. S. K. J. cert. št. 264.
Kaj z onemoglimi udi K. S. K. J.?
Joliet, 111, 15 sept. — Slavno uredništvo Am. SI., glasilo naše slavile Jednote, prosim /a natis en par vrstic v našem -prccenjenetit listu. Veliko je zanimanja in pripravljanja naših delegatov in vitlov, pripadajočih K. S. K. J., da se kakor bolj mogoče pripravijo za 1(1 gl. zb., katero j e takoj pred na-nii. Veliko se jih Oglaša ssvOjinii dopisi, di» bi se kakor mogoče na prihodnjem glavnem zborovanju, delovalo v izboljšanje naše nam si. Jednote iti ob-e ne rti v olajšanje udom, pripadajočim i a te j. Kako bo to mogoče, je uganka. Čital, sem prvi dopis iz New Yorka št. 7265 kako se glasi, vam je vsakemu znano, kateri ta list bere, ker je bil .po dvakrat obnovljen od istega. Jaz se, nisem dosti zanimal za njegov dopis, ker sem mislil, da ta dopis ni mogoč priti do nobene veljave pri gl. zb. In zdaj Sem videl od treh druzih podpiran; večkrat se zgodi, da se kaka napačna reč tudi nepremišljeno potrdi, kakor bi na primer bilo to napačno za našo K. S. K. J. in nas pripadajoče. Premislimo dobro, ako bo naša Jednota sprejela onemogle in jih podpirala v njih onemoglosti, to bo v njeno propast ali razpast; in naj dokažem, na kak način jaz to mislim.
Naša Jednota je v prilični naprednosti v par pretečenih letih, in kakor hitro jej naložimo en majhen terh, bo posilena nazaj svojim premoženjem. Kako daleč more naša Jednota s svojimi 90. tavženti dolarjev zalagati čez 10 tavžent članov v njih smrti in bolezni brez dd zvišamo naš mesečnih ases-ment? Drugič, naj zvišamo asesment po razredih, recimo, po 20 centov. Slučajno bi izhajal', ali oziroma na položaj našega naroda pripadajočega tej Jed. in položaj časov, je, nemogoče zvišati asesment, ker je razvidno, da naša Jednota je padla nazaj z udi. Kaj je vzrok, bratje? Ali morebiti od K. S. K, J. gredo k jugoslovanski J., kakor nam predstavljajo nekateri dopisi, da Jugoslovanska J. bolj ravna seboj in svojimi člani. Jaz ne rečem nič zoper J. J., le toliko, da mi smo že šli čez, kaj oni imajo na roko danes, in K. S. K. J. je dobrodelna po vseli svojih močeh in ne pa kakor nekateri dopisi njenega lastnega člana jo primerjajo skopuhom. In ,če je naša Jednota skopuh, kaj smo mi posamezni člani njeni? Ali bomo primerjali našo si. Jed. se zavarovalnimi družbami? Ne, rni smo si zavarovani eden za vse po svojih močer. Res je dopisnik št. 7265 morebiti dobrega srca, kakor se glasi, da onemogel, ko je. prejel vso ,; podporo od društva, se skaže dolitar-skim spričevalom Jed. in ona naj bi ga podpirala do določene svote; in tukaj smo precej v zadregi. Eden se spriča svojo doživotno bolezen, je opravičen do Jed. podpore; drugi je bolan leto ali dve in dohtarji ga imajo upanje ozdraviti, od društva ne dobi nič več, Jednoti ne more dati popolnega spričevala, kaj bomo s takim? Moja previdnost je, naj vsako društvo podpira
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR
Točim vedno sveže pivo, fino kal' fornijsko vino, dobro žganje in trži« najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
coxa N. Broadway.....JOLIET, ILL
Ustanovljena it71,
Of Joliet. Illinois.
POZOR!
POZOR!
Kapital in preostanek $300,000.00.
Bliža se sezona foalov in domačih veselic Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
Prejema raznovrstne denarne uloge ter poiilj* denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WBBER, blagajnik.
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloven i e Bottling Co
Soba 0)1 iu 302 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JTA.'VIN'X NOTAH (
?	913 N. Scott Street, Joliet, 111.
S	Chicago tel. 2272, fi.W. 480. Ob nedelje li N. W.344.2
;■	>
,J	Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in S
J.	hladilna nego katerakoli druga, "okusite ga rojaki in rojakinje in J'
J	prepričani boste, da trdimo zgolj i_smco. Nadalje izdeluje ista drui- J
I"	ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-
J.	poroči t. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: , J*
l	SVOJI K SVOJIM! I
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko »u oko spadajoča pisanja.
Pozor, rojaki!
Prečitajte to pozorno, ker je v vašo lastno korist. To je pravi recept ali prepis od prof. H. Taterkam za A. Horwatoyo Zdravilno Grenko Vino, ki jma od vladen Washingtonu dovoljeno Serial No. 19925 'Registered label No. 18075.
Rojaki! To vino ni ponarejeno ali kakšna goljufija. To je ta pravo zdravilno grenko vino za človeško zdravje. Prodaja se čisto poceni za gotov denar, Poskusite par steklenic vsacega; tako kot Kranjski Brinjevec, Tropi-novec, Čista Slivovica, Grenko Vino in najkrepkejši Sporty Gin. Ako niste zadovoljni, pošljite nazaj, ker jamčim, da povrnem 10 odstot. več ko ste meni plačali. Pišite po cenik: A. Horwat, 600 N. Chicago St., Joliet, 111-
J. Govori nemško in angleško, j, VVVrtftPVtfVVVVVVflrt/VVflAAftflrtflAfli
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo v«« tj postregli z najnižjimi tržnimi ca-nami...Mi imamo v zalogi vsakovrst nega leta..
Za stavbo hiš in poslopij mehki i* m trdi les, late, cederne stebre, desk» in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Deaplaines ulici b»*u novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogfcsi »< pri nas in oglej si našo zalogo I Mi U bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Ym4 m tagta
DE8 PLAINES IN CLINTON 8T8
j J. J. KUKAR,
I 536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
t	ZASTOPNIK
Ivseh parobrodtiih družb.
S Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem X	dnevnem kurzu.
♦	Priporočam se rojakom.
Sede delati.
Mr. Jos. Kožen, slovensk pisarniški uradnik, Chicago, 111., nam je pisal sledeče: "Jaz delam celdan sede pri svojem pisalnem stroju in ker se premalo gibljem, sem trpel vsled izgube slasti in 11a neprebavnosti. Ko sem poskušal raznotere praške in kroglice sem bil opozorjen na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V nekaj dneh se mi je slast začela vračati in sedaj lahko jem vsako hrano. V dolžnost si štejem, priporočati to vin-ce vsem, ki jim jed ne diši." Ljudi, ki sede delajo, dostikrat mučijo nepre-bavnost, zabasanost in druge neprili-ke. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je edino zdravilo zanje. Prebavila oživlja k pomnoženemu delovanju ter je vzdržuje krepka in zdrava. Uživaj ga pri vseh boleznih želodca in črev. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Na prodaj farme
v Wisconsin.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 05th ulice, en blok od slovenske cel" kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
iMte^ Gostilničar-
Izdeluje vsa v nol»' Tiftrii^ffls	ska dela, prodaja ši>\
karte ter pošilja deB»r v staro domovino v«*' ; no in zanesljivega.. jI
Telephone 123; South Chtcag*
Zemljišča in farme v Marinette	ra^^jpEMfc^^U®, $1. »\
County, Wisconsin prodajem prav po	JU^MHSMBHlj^K^^^^^K ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih
potov. Za nadalnje pogovore pišite	^gffilMM na lastnika: THEO. KERSTEN, ali
pa pokličite po telefonu g. August	Poštena Postrežba vsakemu
Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet,	---1
Zahvala.
Tem potoni izrekamo srčno zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraženo sočutje ob smrti naše ljube hčerke
ANTONIJE, ki je preminula dne 7. septal908, v starosti 15 mesecev.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so se udeležili pogreba.
Žalujoči:
Fritz in Marija Trope, stariši, Fritz, Blažek in Tonček, bratje.
CRIVITZ, WIS.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK,
Posebnost so naše
"The tU" ldc. ii"leersc&aiir 5c,
Na d. ono se prodajajo povsod, oa debelo pa na 108 Jefferson Street Joliet, UL
Zahvala.
Srčno se zahvaljujem vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za izraženo sočutje o priliki prerane smrti mojega preljubega sinka VIKTORJA.
Vsem naj plača ljubi Bog!
Cleveland, O., 13. septembra 1908.
Pr. Zakrajšek in družina.
— Kadar potrebujete zdravnika oglasite se pri možu, ki ž njim Lhkc govorite v slovenskem jeziku. In tc j je? De. Struainsky. N. Chicago St
JOUCTalU.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
svoje bolne brate, kakor dozdaj in potem smo prepričani, da so društva natančna o sprejemanju udov se njih zdravstvenimi spričevali in nikakor ne mislim, da bi bil opravičen do vse svoje podpore. Tukaj rad bi opomnil delegate K. S. K. J., da se opozorijo o zvišanju usmrtnine v jednotinih pravilih člen 19 str. 40, asesment od cele zavarovalnine plača po oni starosti, ko si je zavarovalnino zvišal. Ta toč-čka se meni jako napačna vidi. Naša Jednota ima obilo število udov po $500.00 in bi radi se zvišali na $1000.00 in se krivica vidi, da nimajo kredita za onih 500.00, ki že tako dolgo Jednoti plačujejo; to je vsakemu dobro razvidno in pri tem je večina sami mladi udi prizadeti.
Pozdrav vsem bratom K. S. K. J. Tebi, Am. SI., veliko uspeha.
Frank Horvat.
Za skupno bolniško blagajno.
La Salle, 111., 8. sept. — Odkar so začeli prihajati nasveti posameznih u-dov za X. glavno zborovanje K. S. K. K. Jednote, sem prečital vse in pričakoval, kaj mislijo ukreniti in svetovati posamezni udje. Veliko dopisov in nasvetov sem prebral, pa še z nobenim se nisem še tako strinjal, kakor s dopisom iz N. Y. v št. 39. A. S. Eni pravijo, naj Jednota plačuje bolniško podporo; drugi, naj Jednota skrbi za onemogle člane; tretji, naj ostane tako, ko je sedaj. Pa to ni res, nekaj bolj koristnega se mora ukreniti, ampak ne v škodo Jednoti. Jaz bi tudi rekel, pustimo Jednotino premoženje na miru im Ustanovimo še zraven eno blagajno samo za podporo, in bode zaradi tega naša Jednota glih na tistem stališču in premoženje Jednote bode glih tako lahko napredovalo, kakor je dosedaj. In počakajmo, bomo videli, kaj bode danes 20 let, ko bojo že eni udje postareli, in potem bodemo videli, kaj da je mogoče storiti naši Jednoti in koliko da bo mogla pomagati. Naša Jednota ni še sredi svojega obstanka in tudi nima- še preveč denarja, da bi ga mogli porabljati za kake nepotrebne stvari, kakor se sliši, ampak moramo še gledati, da bo imela še več, ako bode hotela izplačati vsakemu en tisoč. Ampak jaz opozarjam vse delegate X. glav. zborovanja, naj ukrenejo in delujejo na to, vsi za enega a eden za vse. Poglejmo, glih tukaj v našem mestu so štiri katoliška društva in eno pa S. N. P. J., pa kmalo bode društvo S. N. P. J. večje kakor vsa štiri katoliška. Pa zakaj je to? Zato ker imajo skupno blagajno za bolniško podporo, in se jim ni treba bati, da ako en brat zboli, da ne bi imeli s kom bolniške podpore izplačati. In ža.to pa 'tudi rajši pristopajo v druga društva, kakor pa v društva K. S. K. J. Naša,, društva so ena še čisto mala, in ako imajo 2 aH 3 bolne brate en mesec,, pa morajo bolni bratje že za podporo čakati. In s tem si pa odstranjujemo dosti bratov. Zatoraj naredimo tudi mi samo eno bolniško blagajno, in boste videli, kakšen bode napredek naše slavne Jednote, in kako kmalo se bojo javila zopet nova društva in prosila za sprejem v našo slavno Jednoto. Moramo si še premisliti, koliko je še malih naselbin in malo Slovencev naseljenih, pa vseeno bi radi imeli svoje društvo, pa jim ni mogoče,' ko ga ne morejo vzdržati, zaradi tega ko jih je še premalo, Ko bi pa mi'imeli svojo bolniško blagajno skupaj, pa bi bilo ,tu vse lahko, da bi se res žiher reklo: Vsi za enega, eden za vse.
Zatoraj opozarjam vse delegate 10. glavnega zborovanja, da ukrenejo res nekaj pomena vrednega in pa v korist vsem udom naše jednote in Jednoti. Boste videli, ako se združimo, danes 10 let bode naša Jednota imela stodc-vetdeset tisoč dolarjev, ne pa samo devetdeset. Potem bomo lahko še Jednotino poslopje zidali, še večje ko je načrt narejen.
Pozdravljam vse brate naše Jednote in tebi, Amerikanski Slovenec, pa dosti predplačnikov in novih naročnikov.	Louis Gregorčič, zastopnik, dr. Vit. sv. Martina št. 75.
K. S. K. Jednota in podpora onemoglim članicam.	I
Rock Springs, Wyo., 8. sept. — Ko se ravno približuje čas 10. glavnega zborovanja Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote in ker je glavni predsednik gosp. John Sterbenz spodbujal člane in članice, da bi pisali svoja mnenja za izspreobrnitev pravil K. S. K. Jednote, sem se tudi jaz namenila pisati nekoliko zavoljo podpore onemogli! članic K. S. IC. Jednote in upam, da se bode še katera druga sosestra ogla , sila, kaj misli v tem oziru. i V.zadnjih pravilih K. S. K, Jednote je pisano, da članice ne plačujejo no • benih doneskov za onem. člane in članice ter tudi niso deležne te podpore 1 Pa jaz prosim gospode delegate, d; 1 naj si vzamejo ta člen vpoštev pri 10 1 glavnem zborovanju. Zakaj da bi na.' članice ločili ravno v tem oziru? Al smo Ženske zagotovljene, da nas nikdar ne dobi nesreča, da bi nam reeimc . vlak ne odtrgal rok ali nog? Ali nisme v nevarnosti doma, ako se pripeti nesreča, da pride ogenj? Velikrat se j« že pripetilo, da si je eden ali drug na ravnem in, bi eden mislil, na varnem zlomil tako hudo nogo ali roko; da so jo morali odrezati. In one članice, ki delajo po tovarnah za svoj kruli, so ravno na tej stopinji kot njih moški tdvariši, niso one nič bolj gviš-tie, da bi se ne pripetila njim nobena nesreča. Seveda, Slovenk ne dela ve-
liko po tovarnah, ker rajši delajo hišna dela. Ampak tudi se dobijo. Saj ni dolgo, ko je eno našo sosestro toliko poškodovalo v tovarni, da^je umrla. Kaj bi bilo ž njo, ako bi jo bilo le toliko poškodovalo, da bi bila reva ostala brez rok ali nog in ne bi bila dobila nič pomoči? In ako bi bila ona zraven še dekle, da bi ne bila imela nobenega, da bi jo bil preživel, ali bi jo deli v sirotišnico, da bi jo ljudje suvali sem in tja? Torej prosim gospode delegate, da naj kaj ukrenejo tudi v tem Oziru. Mislim, da se ne bode dobila nijedna, ' da bi se pritožila, ako plača $1.00 več na leto na 500 dolarjev ali $2.00 za $1.000. Torej Ve sestre, dajte še Ve kaj pisati v tem oziru, ker č,as je kra-j tek, samo do 4. oktobra. I S pozdravom 11a vse člane in članice K. S. K. Jednote
;>:;'	Johana Ferlic.
Cenj. dopisnikom.
Radi pomanjkanja prostora nismo mogli spraviti v to št. vseh dopisov ozir. nasvetov za X. gl. zb. Toda, vse pride na vrsto. Prosimo potrpljenja.
Upravništvo A. S.
Uradnikom in delegatom K. S. K. J.
Naznanjamo uradnikom in delegatom K. S. K. J., kateri potujejo na zborovanje v Pittsburg čez Chicago, naj si vsak kupi vožnji listek do Chi-cage. V Chicago se naj bi vsi skupaj zbrali na Union Depot (kolodvoru) ob 8. uri zvečer. Odpotujemo 3. oktobra s Pennsylvania-železnico v Pitts burg, in tja pridemo v nedeljo zjutraj ob 8. uri. in 15 minut. Mi bomo dobili društveni listek za deset ali več po $10.60 vsak, v tem je vposteta spalna kara (Tourist car). Vsakih 20 potnikov bo lahko imelo svojo karo in porter, kateri Vam bo stregel po potu. Da se bode vedlo, koliko nas bo, to je, da bo dovolj prostora za vsakega, je potrebno, da vsak, kateri želi tako z nami potovati, naj pošlje naznanilo in $10.60 za listek, ker drugače takšen listek vred s spalno karo košta od Chicago do Pittsburga $13.00. S tem ako se združimo prihranimo denar društvom in Jednoti; tudi lepše bo nam 11a potovanju in lepši izgled naredimo, ko pridemo" skupno v Pittsburg. Naznanite in denar lahko pošljete na podpredsednika Anton Nema-nich v Joliet ali pa na Frank Medoš v iSo. Chicago, 111. Potem bova midva že gledala, da bo vse v redu. Nadalje ste uljudno povabljeni gredoč obiskati našo naselbino v South Chicago in tudi vlak se ustavi pri nas ob pol 8. uri zvečer gredoč v Pittsburg. Prosimo, da nam naznanite, kateri želite to priložnost vporabiti, prej ko mogoče.
Z ,bratskim pozdravom
Anton Nemanich, Joliet, 111.
Frank Medoš, So. Chicago, 111.
i Mestna hranilnica ljubljanska!
;	jc največji in najmočnejši denarni zavod te vrste
•	po vsim Slovenskem.
J Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačujf Z
•	hranilnica sama.	< \ V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsaki' ; nlog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana s vsem? . svojim premoženjem in s vso svoj® davčno močjo. Varnost je torej tO-![ I Hka, da ulagatelji ne merej« nikdar imeti nobene izgube. To priposnavsji
■	država a posebnim sakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-i[ I letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos \ |
■	jilnica, pupilarao varen denarni zavod.
Rojaki v Amerikil Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdnoZ l varnost sa vai denar.
« Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah >\ l Nai zaupnik v Združenih državah CD A NI/ C A If GED% I	je že več let nai rojak	riTAHIV OAIVjEffg
I io§ GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA 2
•	PODRUŽNICA «104 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND, O ?
ftftVWAMJVVVYWAflAWrtftWVW^ftfl/WWrtWWVVWWWWWtfkf
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
—	Novo mesto, 3. oktobra. Krasno sadno in grozdno razstavo so danes otvorili na grmski šoli ob veliki udeležbi. Razstava je sijajno uspela.
—	Sadja je letos na Gorenjskem nenavadno veliko. Ker pa nima nobene cene, delajo ljudje iz najlepšega sadja mošt.
—	Krompir in zelje ter ajda so po Gorenjskem, v kranjskem okraju, ^obro obrodili, tudi v ljubljanski oko-
! lici je dokaj debel.
—	Slovenščina na srednjih šolah. Naučno ministrstvo je dovolilo, da se na dvojezičnih gimnazijah na Kranjskem z letošnjim šolskim letom poučuje grščina v tretjem in veronauk v
• petem razredu v slovenskem jeziku.
—	Nova župna cerkev v Sv. Križu pri Kostanjevici. V nedeljo 27. sept. je bila posvečena v Sv. Križu pri Kostanjevici lepa, nova župna cerkev. Zidana je v romanskem slogu. Izvršil je zidavo arhitekt Scagneti iz Krškega Cerkev je dolga 36 m, široka 29 m, visoka ob straneh do strehe 18 m, v kupoli 25 m, višina zvonika je 55 m.
—	Stavka v papirnih tovarnah končana. Dne 30. sept. popoldne se je vršilo pri gospodu deželnem predsedniku pogajanje stavkujočega delavstva z- tovarniškim zastopnikom g. O. Ke-nedijem. Delavstvo je zastopal poleg odbora osobito spretno dr. Šusteršič. Sklenilo se je pričeti v petek, dne 2. oktobra, z delom. Razsodbo o spornih točkah pa izreče gospod deželni predsednik in isto razglasi strankam v ponedeljek. S tem je končana dolgotrajna stavka, v kateri so pokazali delavci občudovanja vredno moč in edi nost. — Stavka je trajala 76 dni, to varna ni med tem časom mogla izgo-toviti za okolu dva milijona kron pa pirja, škode ima najmanj 300,000 kron, delavstvo je pa izgubilo na mezdah okolu 150 tisoč kron.
—	Medvode, 7. oktobra. Zastava vi hra na drogu pred društvenim domom v znamenje zmage delavstva. Vse je veselo.
—	Za častnega kanonika ljubljan s,kega stolnega kapitelja je imenoval cesar radovljiškega dekana č. g. Ja-
" Jieza Novaka.
—	Notranjska dekleta Marijinih družb iz poštojlnske in trnovske deka-nije so priredila posebno romanje k Majki božji na Trsat dne 27. septembra. Sijajno je uspela prireditev. Nad 550 deklet se je udeležilo tega izleta. Razpoloženje jc bilo kar najveselejše.
—	Sestanek notranjskih mladeničev t Cerknici v nedeljo 27. septembra se je vrlo obnesel. Zbralo se je do 500 mladeničev iz vse Notranjske. Navdušenje je bilo veliko. Sodelovalo je tudi glasbeno društvo "Ljubljana".
—	Duhovni svetnik župnik Gregor Malovrh je umrl dne 6. oktobra v Št. Vidu nad Ljubljano po kratki bolezni. Rojen je bil 7. marca 1841 v Poljanah nad Škofjo Loko. Župnijo Št. Vid je vodil nad 17 let. Bil je mirna in blaga duša. '3 .-jlilitil
—	Umrla je v Toplicah na Dolenjskem 30. septembra gospa Katarina Telatko, ravno šest mesecev po smrti svojega soproga Vaclava Telatko.
—	Umrl je na Mestnem trgu v Ljubljani trgovec g. Lozar.
' — Nesreča. Posestnika Mat. Jak-Ša in Mat. Vipavec, oba iz Krasinca, sta se dne 25. sept. zvečer ob 8. uri ponesrečila na cesti pri Metliki, ko sta vozila prešiče. Ko so se konji spla-šili, je padel Vipavec z voza in se težT ko poškodoval. Sedaj so se vajete vlekle po tleh, a na ovinku se je voz prevrnil, konj se je odtrgal in zdirjal naprej. Ko se je prevrnil voz, se je Jakša tako poškodoval, da je drugi dan, v soboto ob pol 12ih umrl.
—	Nesrečen zabodljaj. Gostilničar Janez Petrič, katerega je žena dne 12. sept. v Gumnišču zabodla, jc umrl. Ženo so pa odpeljali v bolnišnico. Ranj-ki je ženo večkrat pretepaval. V soboto 12. sept. je postopal prav kruto ž njo, jo precej poškodoval na glavi; ona pa v obttpnosti. ko je lupila krompir za večerjo, se. je branila, in ko je imela ravno nož v roki, ga je v nepremišljenosti in naglici zasadila mu pod rebra.
—	Vrat si je prerenal na Jesenicah umirovljeni orožniški postajevodja g. Ivan Pavšek in se smrtnonevarno ranil. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico. Pavšek je imel gostilno ob Bohinjskem jezeru. — Kakor se poroča, bo Pavšek okreval.
—	Požar v Črnem Vrhu nad Idrijo. Velika nesreča je zadela v četrtek 1. okt. vas Črni vrh nad Tdrijo. Okoli 9. ure dopoldne začelo je goreti pri Žigonu, a ni še minulo četrt ure, že je bila radi velike suše večina hiš zgornjega dela vasi v ognju. Zgorelo je 13 posestnikom 18 poslopij, vsa krma, živež, vozovi in tudi nekaj živine. Škode je nad 100,000 kron, a zavaro-
vani so le za majhne svote, eden celo nič, dasi ima največ škode. Na pomoč so takoj prihitela razun domačega tudi sosednja gasilna društva iz Idrije, Godoviča, Hotedršice in Logatca.
—	Shod "Kmečke zveze" je bil na Viču kjer je poslanec gospod dr. Šusteršič tudi govoril o ljubljanskih dogodkih, in obljubil da bo spravil zadevo v razgovor pri delegacijah v Pesti in v državnem zboru.
—	O ljubljanskih dogodkih je član dume, grof Bobrzynski, ki mu posebno car veliko zaupa, spisal v "Novem Vre menu" članek, kjer Ruse poziva, naj se jamejo zanimati za svoje slovanske brate v Avstriji, ki se morajo tako hudo boriti proti tujstvu.
V pomirjenje. Slovenski listi ne morejo poročati o dogodkih v Ljubljani, še manj pa jih kritikovati, ker so sicer zaplenjeni. Ali resnica vseeno pride vsa na dan. Pripravlja se brošura, v kateri bo vse, čisto vse povedano. In ta brošura se ne izda samo v slovenskem, temveč tudi v francoskem in angleškem jeziku ter se razpošlje tako, da bodo o stvari popolnoma pod-učeni prav vsi krogi javnega mnenja daleč na okrog.
—	Izkazi darov za žrtve 20, septembra do dne 3. oktobra. Gospod dr. Gregorič je dotlej nabray 4227 K, gospod dr. Kokalj 3147 K, skup 7374 K.
—	Ljubljana, 3. oktobra. (Stanje po zadnjih dogodkih.) Mesto je mirno, orožniške patrulje hodijo po mestu, nekatere so aretirali, nekaj so jih izpustili. Pred sodiščem se vrše obravnave proti udeležencem demonstracij. Osmina za ustreljene je bila v stolnici. Pridno se pobirajo in pošiljajo doneski za ranjence in darovi za spomenik. Sprožila se jc tudi misel, da se postavi spomenik 1. 1869. zaklanemu prvemu slovenskemu mučeniku Rodetu. Belgijce se baje od kompetentne strani nagovarja, naj se ogibajo slovenskih trgovcev. Nekateri nemški obrtniki in trgovci se nameravajo izseliti, v nem ških trgovinah padajo cene blagu. Vojaška komisija je v bolnici potrdila, da so bili ranjenci od zadaj ustreljeni. V Šiški bi bilo prišlo zadnjo nedeljo do spopada med občinstvom in Belgij ci, da niso orožniki odpeljali domov vojakov, ki imajo prepovedan sedaj vsak izlet v Šiško. V Šiški je bilo nnbuih od n edislie. na ponedeljek. 25 šip na šulferajnski šoli. — Iz dežele pošiljajo različni občinski zastopi so žalja in proteste. — Slovensko poveljevanje uvede vetei-anski kor.
— Duhovščina stolne in šentpeter-ske župnije jc odklonila vsako plačilo za pogreb Adamiča in Lundra ter je iz javila, naj se dotično vsoto izroči za žrtve v bolnišnici.
—	Železniške delavnice v Ljubljani. Celovški list "Fr. St." potrjuje, da u-stanovi uprava držav, železnic v bližnji bodočnosti v Ljubljani velike delavnice. Navedeni list opaža k temu "Po zadnjih dogodkih se zdi, da si vlada pridno prizadeva, da bi dovela slovenskim hujskačem v Ljubljani novega materiala; kajti 1200 slovenskih delavcev teh delavnic bi pri prihodnjem naskoku na nemški kazino gotovo pomenilo znatno pomoč. Da so železniški uslužbenci, zlasti pa delavci v Ljubljani zvesti pristaši slovenskih vojskovodij, dokazuje jasno okolnost, da so se sprevoda v Ljubljani ustreljenih udeležili delavci železniških delavnic v celoti in da so uslužbenci imeli celo popoldan na breme državne blagajne prosto. Ob današnjih razmerah je zaušnica nemškemu narodu v Avstriji, ako hoče vlada na umeten način pomnožiti število slovenskih ruši-teljev miru, in vsi nemški poslanci se morajo z vso silo temu postaviti po robu." — No, seveda! Brez malo de-nuncijantstva ta "nadčloveški" nemški rod ne more izhajati. Drugo vprašanje je, ali se bo vlada, če ji je še kaj na podpori slovanske večine v državnem zboru, takih infamij kaj bala Razsoden človek bi mislil, da pridejo v tem vprašanju v prvi vrsti tehniški razlogi v poštev, ne pa sovraštvo nem ških šovenov. Kar se pa ljubljanskega delavstva tiče, je gotovo, da bi njegovo postopanje ob zadnjih dogodkih lahko služilo za sijajen vzgled — ka-zinotski gospodi!
—	Slovenski Mokronog. Mokronog nima nobenega nemškega napisa več. Tržani sneli in prebarvali so vse nem ške napise, sami, nihče jih ni silil.
—■ Novo mesto, 23. septembra. Do današnjega večera se je več nemških napisov prostovoljno odstranilo, oziroma nadomestilo s samoslvenskimi Novo mesto hoče postati povsem narodno mesto ter na ta način dati zado stila za življenje Slovencev.
—- Nemca ne maram. Vse je bilo že napeljano, da bi se poročila služkinja M. B., bivajoča v Trnovem, in vzela nekega Nemca; a prišli so vmes znani dogodki, ki je spoznalo iz njih naše ljudstvo do dobrega, kakšni so naši osrečevalci, in vrla služkinja je izrekla: Zaroka jc razdrta! Nen^ca ne maram!
—	Dohodki in izdatki "Družbe sv. Cirila in Metoda v 22. upravnem letu
1907. "Družba sv. C. in M." je imela lansko leto (brez prebitka iz 1. 1906) 85.844 K 24 vin. dohodkov, stroškov pa 76,160 K 67 vin. (L. 1906 63,983 K 78 vin. dohodkov in 54,676 K 99 vin. stroškov.)
—	Velika tatvina. Od 22. do 27. septembra jc bilo v Iški vasi posestniku Ivanu Štebloju v gostilniški sobi iz omare ukradenih 4565 K obstoječih iz bankovcev po 1000, 100 in 50 K in srečka italijanskega rdečega križa. O storilcu še nimajo nobenega sledu.
—	Ognjegasno društvo so ustanovili v Godešicah pri Kranju.
—	Draga šala. Začetkom tega meseca je hotel vzeti v šali posestnik Iv. Virant iz ..Grma pri Zatični svojemu tovarišu Martinu Bohu pred dolenjskim kolodvorom iz roke konjski bič. Boh je vsled tega sunil Viranta od sebe, kar je bilo vzrok, da sta se spo-rekla. Pred odhodom vlaka je pa Virant opazil, da mu manjka listnica, v kateri je imel 1400 kron denarja. Policija je takoj pričela poizvedovati in je tudi nekega osumljenca v kupe ju preiskala, toda vsa poizvedovanja so o-stala do sedaj brezuspešna.
—	"Kmečka zveza" za okraja Črnomelj in Metlika, s sedežem v Metliki, se je ustanovila dne 27. sept. Shod se je vršil na vrtu Kandatove gostilne. Na shod so prišli najboljši kmetje iz vseh krajev Bele Krajine, še celo iz daljne Vinice so prišli. Največ pa jih je bilo iz bližnje okolice, posebno z Radovice. Na shodu je govoril tajnik S. L. S. g. dr. Val. Rožič iz Ljubljane Razvil je program, razložil pomen in namen "Kmečkih zvez" za kmečki stan v sedanjih burnih časih. Poslu-šavci so pazno in zvesto sledili go-vornikovim besedam in so bili vsi navdušeni in vneti za novo društvo.
—	Dopust za šolske leto 1908-1909 je naučni minister dal profesorju g Bogumilu Remcu, da vodi dvorazred-no trgovsko šolo, ki se ustanovi v Ljubljani.
izvrstna. Ko ne bi bilo spomladi toče, bi bilo tudi pridelka več. Cene moštu so od 40 do 44 kron hektoliter.
—	Umrl je v Krašici pri Bujah v starosti 35 let tamošnji kaplan gosp. Josij/'Milctič, rodom iz Lindara.
—	Ravnatelj Bežek obolel. Dosedanji ravnatelj koperskega učiteljišča, Bežek, je obolel in se zdravi že par mesecev v zavodu za umobolne v Sv. Danielu pri Vidmu. Govori se, da bo za ravnatelja koperskega učiteljišča imenovan okrajni nadzornik Finžgar.
—	Velika zapuščina "Legi Naziona-lc". V Trstu umrli zdravnik dr. Ev-gen Videucich je zapustil "Legi Na-zionale" 50,000 K.
—	Nemiri v Zadrti. Dne 30. sept.' zvečer so bili v Zadru velikanski izgredi. Italijani so streljali iz revolverjev na vojaške patrulje. Vojaštvo je nato rabilo orožje, in sicer je streljalo najprej slepo. Še-le potem, ko so tudi v stranskih ulicah začeli na vojake streljati iz revolverjev, je ustrelilo med množico. Štirje Italijani so ranjeni, eden bajcf smrtno. — Altroclie
Ljubljana!
dušenje je veliko. 000 kron.
Stroški šole 120,-
— Celovški občinski svet proti slovenskim mesarjem. Celovški občinski svet je sklenil, da odslej prodajalcem mesa na drobno s Kranjskega ne da v Celovcu nobenega stojišča več. Tistim, ki imajo še obrtni list, bodo nagajali s posebnimi "sanitarnimi odredbami" glede njihovih prodajalnic. Seveda so sprejeli celovški očaki predlog z navdušenjem, če ga bode tudi občinstvo, ki je sito draginje celovškega mesa, je pa prav drugo vprašanje.
HRVATSKO.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi "Sporty Gin", prodajam skoro polovico ceneje. A. Horwat, Joliet, 111.
Gostilno,
ROJAKOM
priporočani svojo
Phoenix Buffet
Kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-A-rit. SkiofT,
N. W. Phone 6og. ii3) N. Hickory St.,	Joliet
Ant.Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
ŠTAJARSKO
— Oklofutani hrvaški podbau. Dne 30. sept. je vseučiliščnik Jurica, predsednik dijaškega častnega sveta na zagrebškem vseučilišču, napadel podba-na pl. Czernkovicha, ga oklofutal, mu izvil palico ter ga z njo pretepel. Vzrok je ta, da je Jurica bil obsojen na štirnajst dni zapora, ker jc pred banovo palačo, ko je bil dobre volje, zapel sramotilno pesem. Visokost kazni Jurica pripisuje podbanu Czernko-vichu, s katerim sta se že preje večkrat sporekla. Množica je Jurico, ko je podbana namahal, živahno aklami-rala. Policija ga je nato v kavarni "Coi-so", kamor jo je sam poklical, v-"»'tirala. Pri zasliševanju je dejal, da se je tudi zaradi tega hotel nad pod-baaom maščevati, ker je pravzaprav on povzročitelj protidijaških naredb bana Raucha.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 ............... 50 kron,
za 20.50 .............. 100 kron,
za 41.00 .............. 200 kron,
za 102.50 .............. 500 kron,
za 204.50 .............. 1000 kron,
za 1018.50 .............. 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini V priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Hank Draft.
FRANK SAKSER CO, 109 Greenwich St, New York, 6104 St. Clair Ave, N. E.
Cleveland. Ohio.
ILL.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
—	Iz Laškega trga. Danes 2. okt. ob pol 6..v jutro je tukaj umrl dekan kanonik dr. Jan. Ev. Žuža v starosti 71 let. Rajnki je služboval tukaj za dejana 25 let.
—Očima ubil. V Globokem pri Brežicah je bil v rodbini Pšeničnik žc dolgo časa spor, ker je Marija Pšeničnik se omožila z bratom svojega pokojnega moža. Te dni je 18 letni sin Marije Pšeničnik svojega očima ubil. Ubijalca. £0... zaprli.
—	Velik požar. Iz Rajhenburga ob Savi se poroča: V nedeljo 27. septembra ob eni uri popoldan je nastal V vasi Senovo, pol ure zunaj Rajhenburga ogenj, ki se je širil s tako hitrostjo, da je v kratkem času vpepelil vseh šest skoraj še novih poslopij posestnikov Seničarja in Kozoleta. Rešiti ni bilo mogoče drugega kakor živino — razven enega telička — nekaj pohištva in obleke. Scničarju je zgorelo celo 300 kron denarja Imenovana posestnika, ki sta si po tujih krajih z največjo pridnostjo in varčnostjo priborila toliko novcev, da šla si nabavila lastno domovje, sta v trenutku s svojima rodbinama reveža brez stHv he in kruha, in ker je že zima pred vrati, res vredna najglobokejšega sočutja.
—	Ptuj, 28. septembra. V mestu jc nad 50 orožnikov. Vzlic temu je nemški mob danes zjutraj ob belem clnevu divjal in nemoteno pobijal šipe pri "Narodnem domu", krčmarju Malio-rinu, okoliški šoli, na proštiji in drugod.
—	Vsakdo je prepričan, da je podivjanosti med Nemci v Ptuju v zad-, njem času menda največ kriv slovenski renegat, bivši socialni demokrat, sedaj urednik "Štajerca", Linhart. Govori se, da on aranžira poulično dru-hal.
—	O narodnih in drugih 'ulomili' v Celju poroča "Arbeiterwille" od 1. okt. takole: "To je bila pač klaverna burka ves ta krik naših nacionalcev o slovenskem "ulomu" o priliki sokol-ske slavnosti v Narodnem domu. Saj je že vender, hvalo koruptnemti gospodarstvu naše klike, skoro četrti del zemljišč s hišami vred našega nemškega mesta slovenska last. Vsi so že zdavnej jedini v tem, da frivolno narodni hujskanje nima druzega namena nego otopiti smisle prebivalstva, da bi ne spoznalo koruptnega in demora-lizujočega gospodarstva klike."
—Maribor, 28. septembra. Vsi protestni shodi na Spodnjem Štajerskem so se izborno obnesli. Sklenil se je narodnogospodarski program proti Nemcem in zahtevalo se je podržavlje nje policije v Mariboru, Celju, Ptuju.
KOROŠKO.
-r Slavnost blagoslovljcnja "Narodne šole" v Št. Jakobu je jako dobro uspela. Prošt Greg. Einspicler je z obilno asistenco lia prostem maševal, potem šolo blagoslovil. Naroda je bilo (večinoma Korošci) do 2000 ljudi. Govorila sta župnik Ražun in poslanec. Grafenauer. Nato je sledila pro-rfu jiabaVa v "Narodnem donur. Nav-
Rojakit Pijte
"Elk Brand" pivo
dobite je pri
Mike Hočevar,
cor. Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
"Hill Girt Vineyard"
Dobro vino od 35odo 45o gal., staro vino po 50o galon, ries-ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivov k o. Fino muškatel vino po 50o galon. Na aahtevanje pošjem azorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše
-Box 77— Crockett, Contra Costa Co..CaJ
>
Tie Mist National M
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
IVI.
B. S e 1» uster
Yiifjwfe BulltHag
T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago m Clinton ulic.
PRIMORSKO.
—	Trst, 28. septembra. Tu je bil velik slovenski delavski shod, na katerem sta govorila češka poslanca Klo-fač in Burival.
—	Trgatev na Proseku se je pričela začetkom oktobra. Letos je grozdje nenavadno hitro dozorevalo. Uplival je poletni dež, katerega tu primanjkuje vsako leto. Kakovost mošta bode
PRESELITEV!
aHT* ilTi	ilTi
^w*	•IF v
FRANK SAKSER C0.
IN
"GLAS NARODA"
Se nahaja od sedaj naprej v
LASTNI HISI
82 Cortland Street - NEW YORK
To je tik Pennsylvanije železnice, postaja Cortland Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio železnice
llMBlI	jBlfcm.	dltflfafc
mn nr fin vep gg?
AMERIKANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja &a vsaki petek
SLOMSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET. ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo ipoleg novega tudi stari na&lov.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1894.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday« by the
»LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Cm AOEsfeffi | COUNCIL j
CERKVENI KOLEDAR.
25.	okt. Nedelja Krišpin, muč.
26.	" Pondeljek Evarist, p. m.
27.
28. 29. 3». 31.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Frumencij, škof. Simon in Juda. Narcis, škof. Klavdij, muč. Volgang, škof.
ZAKAJ IMA KATOLIŠKA CERKEV SVETNIKE.
stvar.
1,100 ZNANIH BOLEZNI.
Naša doba ne zna več zadostno ce niti svetnikov božjih. Svetnikov več ne ume. Gotovo, cerkev svetnikov me obožava, in moli samo Boga v treh osebah; a časti pa svetnike, ker so bili junaki kreposti ali čednosti; prosi jih, ker so prijatelji božji. In za to moramo zahvalit: cerkev. Če se mora na svetu kaj častiti, je to krepost.
V človeški družbi je krepost najlepša, neogibno potrebna reč. Brez kreposti ne more živeti nobena družba. Prvi junaki so in ostanejo junaki kreposti. Kjer cerkev rtabaja te junake kreposti, bodisi ua prestolu, bodisi med številom ubožcev, tam cerkev pozdravlja ,te junake, tam jih časti, tam jik kaže ljudem, tam kliče vsakomur: "lnspice et fac secundum exemplar" — Poglej in stori po vzgledu.
Cerkev je ponosna na svoje svetnike. Vse nas vabi, da sledimo svetnikom.
Svetniki so kakor lepe, neskončno raznovrstne cvetice v cerkvenem vrtu. In ta vrt je prostran kakor svet. Cerkev štejo svetnike ve vseh časih, ve vseh delih svetq, iz vseh stanov, iz vsake starosti. "Bodite popolni, kakor je popoln moj Oče v nebesih." Ta kozja beseda nam je dala naše svetnik«.
Ne samo zapovedi smo prejeli od našega Odrešitelja, marveč tudi sovete, ki nam kažejo pot popolnosti. Zapustil nam j a predvsem vzgled svojega popolnega življenja. Popolnosti v življenju Odrcšiteljevem posnemati, to je kilo stremljenje svetnikov.
Eden je bolj stremil za to popolnostjo, drugi za drugo.
Cerkev ima dvojen uk, uk besede kozje in uk dobrega vzgleda. Uk besede je predvsem potreben. Poleg uka besede pa mora obstajati tudi še uk vzgleda. Uk vzgleda je vsak čas dej-ttvoval na človeško srce in bo vsak č*s na to srce. mogočno dejstvoval, Videti moramo druge, ki so storili to, kar naj mi storimo. Potem pojdemo radovoljneje naprej. Da, imeti moramo uk vzgleda. In ta uk nam nudi katoliška cerkev v brezprimerni meri.
Nudi nam uk vzgledi v svetnikih, .katere ji je dal Bog, katere ji še daje Bog in katere ji bode Bog vedno dajal. Bog ne pušča cerkve brez svetnikov.
Ob času velikih preganjanj kristjanov jc Bog dajal izdavita mučence, katerih stanovitnost je postala moč krščanstva.
V	časih velikih grehov je Bog dajal cerkvi velikih spokorjencev, katerih skesano življenje je klicalo grešnike k spreobrnitvi.
V	časih, ko je vse hlepelo po denarju in užitku, je pa Bog dajal cerkvi svetnikov, ki so se junaško odrekli uživanju in bogastvu.
Potemtakem katoliški kristjan lahko razume, zakaj ima cerkev svetnike. Oj da bi svetnike iskreno častil ter jih pridno prosil ve vseh duševnih in telesnih stiskah!
ga kandidat za predsednika, mora ime- Na ta razloček so organizirani deti večino ali 242 izbornih glasov. | lavci vedno kazali, in ker je konečjio Časopisje dejansko pripušča, da bo v tem zmislu odločilo omenjeno višje Bryan zmagal na jugu letos, morebiti sodišče, si pač lahko mislimo, da je izimši Maryland in West Virginijo, j javno mnenje nekoliko vplivalo na to ako ju prištevamo južnim državam; da se Missouri povrne v demokratski tabor; da je Kentucky, katero državo je Bryan izgubil leta 1896. a spet pridobil 1900, gotovo z demokrati. Maryland se baje nagiblje k demokratom, čeprav ni gotovo, s kom potegne. Ta država je bila proti Bryanu ob njegovih prejšnjih kandidaturah a Parkerju je dala sedem od osem izbornikov. West Virginia je dvomna, vsled strankarskega prepira med republikanci, ki pa bržkone pokopljejo svojo neslogo.
Na vzhodu je New York baje dvo-men, dasi je položaj ugoden za Tafta. Na srednjem zapadu sta resnično dvomili državi — neglede na možna "presenečenja — Ohio in Indiana. Pred-kratkim so si demokratski vodje prištevali Michigan. Dalje na zapadu so dvomile države med tistimi, ki so bile za Bryana leta 1896., Kansas in Nebraska in South Dakota in druge to- in onostran gorovja.
V tej dobi gorečih prerokovanj po volitvenih voditeljih in poročil o položajih v dvomnih državah po potujočih dopisnikih, je za navadnega čita-telja najkoristneje, da proučava v zvezi s tem mapo ali zemljevid prejšnjih volitvenih izidov. Pač se je razmerje zelo izpremenilo izza leta 1896. in ce lo izza Roosevelt-Parkerjeve volitvene dobe, ampak prejšnji izidi dokaj pojas-nujejo, kje so zapreke na poti ali kje so nade večje za eno stranko ali drugo,
Z jugom, vštevši Maryland, in novo državo Oklahomo ima Bryan gotovih 166 izbornih glasov. Da zmaga ob vo-litvi, mora imeti vseh deset zapadnih držav, ki so bile zanj leta 1896, ali njihov namestek 47 glasov, in potem najti še 29 glasov v dvomnih državah od New Yorka, Ohia, Indiane ali morda Michigana. Država New York, z 39 glasovi, bi bila dovolj in še preveč, Ohio z Indiano ali Michiganom ali West Virginio bi tudi zadostovala Bryan lahko izgubi vse zapadne države, ki so bile zanj 1. 1896. in če pridobi New York, Ohio in Indiano, bo imel čisto večino izbornih glasov. Nekatere izmed držav, ki so bile za Bryana leta 1896., smatrajo Taftovi prvoboritelji za gotovo republikanske in na nekatere sc tudi demokratski voditelji nič preveč ne zanašajo.
Države izven juga, ki so bile za Bryana leta 1896, so Colorado, Idaho, Kansas, Montana, Nebraska, Nevada, South Dakota, Utah, Washington in Wyoming, ki imajo sedaj skupaj 47 izbornih glasov. South Dakota mu je pripadla z manj nego 200 glasovi in Wyoming s 583. Štiri leta pozneje je McKinley dobil Kansas s 83,539, Ne-brasko s 7,822, South Dakoto s 14,992 in tudi Utah, Washington in Wyoming. Bryan je pridobil Colorado 100,000 manj nego leta 1896, in imel jc tudi zelo zmanjšane večine v Ida-liu, Montani in Nevadi. Leta 1904., kakor dobroznano, je Roosevelt zmagal povsod na vzhodu, severu in zapadu.
Država New York, ki je letos naj dvomnejša, je dala McKinleyu 268,-000 leta 1896. in 143,000 leta 1900, i Roosevelt je prelagal Parkerja s 175,-000. Ohio je dala McKinleyu 48,000 leta 1896. in 69,000 leta 1900, a Roose-veltu 255,000. Indiana je dala repu blikancem 18,000 leta 1896., 26,000 leta 1900. in 94,000 leta 1904.
V Michiganu so bile republikanske večine ob zadnjih treh predsedniških volitvah 57,000, 104,000 in 228,000.
Neki nemški zdravnik, ki je prijatelj statistike, je odgovoren za trditev, da je človek podvržen 1,100 boleznim. Če je to res, se moremo le čuditi, kako malo teh bolezni se povprečna oseba naleze tekom svojega življenja.
Oko samo je podvrženo nič manj nego oseminštiridesetim raznim in raz ličnim obolenjem. Če pomislimo, kako je pristopno nalezljivosti, moramo pač govoriti o veliki sreči, s katero uhaja razni ranljivosti, ampak v resnici pa ni tako izpostavljeno, kakor bi se zdelo na prvo misel. Veje same-posebi ščitijo zenico ali punčico, in ■ prvi naravni nagib je hlapniti zaklop- "aJ-luJse napore, nico, če je udar namerjen proti njim. Časih tudi mažejo oko z oljem in tako odvračajo z njegovega površja prah itd.	J
Pač dobro je za človeški rod, da se e zdravljenje izpremenilo v zadnjih petindvajsetih letih. Poprej je bilo posebno zdravilo za vsako bolezen, in ubogi bolnik je kar umiral vsled samih zdravil. Dandanes zdravniki pri-poznavajo, da zdravljenje pomenja po-vračanje k pravilnim razmeram, in več pozornosti se obrača ugodnim vplivom duha in obližja ter manj zdravilu.
Nemškega zdravnika številke so pač strahovite, ampak dnevni napredek zdravoznanstva in zdravljenja naglo manjša število nevarnih bolezni ter jih konečno morda popolnoma prežene. Veda in izkušnja sta že jako daleč. Tuberkuloza, jetika ali bela kuga, bo pregnana v nekaj letih, povprečno razmerje zdravja in moči se pomnoži in povprečna dolgost življenja se podaljša.
Tako pridobiva zdravilstvo vecjvv zmage v znanju odvračanja, nego jih je kdaj pridobilo v znanju zdravljenja.
DELAVSKA ZMAGA.
K PREDSEDNIŠKI VOLITVI.
Izborili (volivni) zbor, ki bo izvoljen ob predsedniški volitvi v torek 3. no-tembra, bo štel 483 članov. Da zma-
službe v črni vojski; izpremenili so tri domobranske divizije v aktivne, vsem oddelkom poljskega in gorskega topništva so nabavili brzostrelne topove. To novodobno orožje, ki je bilo leta 1905. naročeno pri Kruppu, je večinoma že dodeljeno dotičnim oddelkom. Razun tega so nabavili na Nemškem 50, na Francoskem 70 popolnih oprav za oddelke z brzostrelnimi puškami in hočejo naročiti še nadaljnih 200 brzo-Slrclnih pušk. Ustanovili so tri lovske (takib) polke v zatiranje čet v Makedoniji. Vsaki teh polkov ima štiri bataljone po 800 mož. Moštvo je večinoma vzeto iz Arbanasov in podobnih bojevitih rodov. Za varstvo proti Črni gori so ustanovili štiri re-difbataljone, v Gusinju, Plavi, Vera-nah in Bjelopolju. Moštvo je arba-naško (albansko).
Moštvo vse turške armade ima za boj najboljše lastnosti: fanatično je, utrjeno, z vsem zadovoljno, pretrpi "Slovenec".
TURŠKO IN BOLGARSKO VOJAŠTVO.
Poleg zlata je petrolej najdragocenejši rudnitilSki produkt Californije.
Po cenitvi znaša škoda, ki jo na-pravljajo žuželke vsako leto na žitu in sadju, okoli 700 milijonov dolarjev. Za deželo pač ogromna škoda, ki jo deloma povzroča preganjanje ptičev.
Nemški vojaški statistiki so prora-čunali, da bi vojna s katerokoli evropsko velesilo stala Nemčijo $1,500,000,-000 izdatkov v gotovini, poleg obrtne izgube in 900,000 človeških žrtev prvo leto.
Vpokojeni so avstrij. generali Uex-kuell, Schwitzer, Latscher, Pino in von Polt Slednji je kot fml. pri zadnjih cesarskih vajah na Ogrskem poveljeval takozvani kombinirani zbor in ga tako nerodno vodil, da je bil še sam ujet
Sveto pismo je sedaj prevedeno v 412 jezikov. Leta 1880. je bilo šele 238 prevodov sv. pisma. Prevajanje še nadaljujejo, ker je še mnogo jezikov, v katere sv. pismo še ni preve deno, n. pr. samo na malajskih otokih nad sto. Od 150 indijskih jezikov imamo prevode samo v 92.
Že leta in leta so se organizirani de lavci pritoževali čez neprijazno, če ne krivično postopanje sodišč, posebno zaveznih sodišč, in letos, v letu predsedniške volitve, niso mogle politične stranke drugače, nego da obrnejo svo jo pozornost podanim pritožbam in se izrečejo o njih v svojih platformah Obe veliki stranki priznavata, da so mnogi sodniki zlorabili svojo pravico, izdajati zadržna povelja proti delavcem. O sredstvih v preprečanje take zlorabe je v dotičnih platformah obeh strank bistvena razlika, toda po mislih predsednika Gompersa od "American Federation of Labor" so zahteve de mokratov sprejemnejše ali ugodnejše: zato je organiziranim delavcem sveto val, glasovati za Bryana.
Postopanje obeh strank v tem oziru pa je gotovo vplivalo na sodnike, ki se hočejo posluževati orožja zadržnih po velj, da bodo v bodoče nekoliko pre vidnejši. Meja med pisano postavo in ljudskim čutom pravičnosti ni vselej poznatna in razločna, vendar je dovolj vzgledov za to, da javno mnenje ne redkorna razdere premrlo črko.
Tak vzgled predočuje odloka, ki jo je te dni izdalo zavezno prizivno sodišče. Sodnik Sanborn iz Milwaukee je bil na povzročitev Allis Chalmers kompanije izdal proti železolivski uniji zadržno povelje, po katerem je bilo članom omenjene organizacije prepovedano "kakorkoli, neposredno ali posredno, vplivati na delo tožiteljske stranke". To zadržno povelje je po-menjalo z drugimi besedami, da je delavcem prepovedano, razpostavljati straže.
Prizivno sodišče pa izreka, da je sod nik Sanborn segel predaleč in pravice delavske nezakonito prikrajšal. Razločevati bi bil moral med miroljubnim vmešavanjem in ostraševanjem. Miroljubna pregovarjanja se ne morejo smatrati predmetom sodniških preiskav.
Ker še ni izključeno, da bo "neodvisna Bolgarija krščena s krvjo, utegnilo bi marsikoga zanimati, da izve kaj podrobnosti o njeni oboroženi moči in vojaški sili njenega dosedanjega gospodarja, "bolnika" na Bosporu.
Bolgarska vojska je docela moderno urejena. Mnogo bolgarskih časnikov se je izvežbalo v inozemstvu:? na Ruskem in Nemškem. Tudi oni, ki nisp zapustili domovine, so hodili doma v.
nemško šolo. Leto za letom se vr-še v vseh divizijskih okrajih večji manevri. Tudi mobilizacije za poskuš-njo se redno vrstijo. Sploh pa je bolgarsko vojaštvo ne le glede častništva, marveč tudi glede moštva,' organizacije, pripravljenosti in oborožbe najboljše na Balkanu. Tudi, kar se tiče taktiške razpredelbe, prekaša vse druge balkanske države, zlasti pa Turčijo. Pri razdelitvi vojske po ozemlju se je v prvi vrsti gledalo na to, da je ista pripravljena za boj z jugom, to je s Turčijo. Omogočeno je, da vojska koncentrično prodira po več prdgah proti domnevnima operacijskima cilje ma: Drinopolju in Carigradu. Mobilizacijo armade je ob rednih razmc;:a,v mogoče dovršiti v osmih dneh. Sedaj bo treba za to še manj časa, ker je bilo bolgarsko vojno ministrstvo pod pretvezo večjih vaj že sklicalo več letnikov rezerve, ki so seveda še zdaj v dejanski službi. Kar se tiče trenstva, municijske preskrbe in druge dopolnilne službe v ozadju, je vse najboljše urejeno. Tudi v tem oziru so si Bolgari vzeli za zgled Nemce, katere posnemajo z največjo skrbnostjo. Pri iz-premembi armade iz stanja za dobe miru v vojno stanje torej menda ne bo nobenih zamud in neredov, lei so pri turški armadi pač neizogibni. V kratkem lahko Bolgarija postavi na bojno polje 216 bataljonov, 56 eska-dron, 185 baterij, 35 trdnjavsko-arti-Ijerijskih in tehniških stotnij, skupaj približno 212,000 mož, 7,800 konjenikov in 786 topov. S črno vojsko vred pa lahko računamo na 300,000 vojakov,
Pa tudi turške vojske ne smemo podceniti. Vkljub slabim financam in raznim politiškim nezgodam vzdržuje Turčija številno vojaštvo, ki je v obče dobro oboroženo. V miru razpolaga približno z 220 do 230 tisoči vojakov, torej okroglo dvema tretjinama av-stro-ogrske armade, ako prištejemo tudi domobranstvo. V bojnem stanju pa postavi Turčija na mejdan poldrug milijon mož, če ne vštejemo "prostovoljcev", ki jih v takem slučaju dado nemohamedanski narodi. Redno je na Turškem namreč le moslim vojak.
Otomansko cesarstvo je razdeljeno v sedem vojnih okrajev in samostojno divizijsko ozemlje Hedža. Evropski okraji so: Carigrad, Drinopolje, Solun; azijski okraji: Erzingian, Damask, Bagdad, Džemen. V Evropi stoji dan danes 218 pehotnih bataljonov, 80 es-kadron, 145 baterij in 280 domobranskih bataljonov.
Mnenje, da je turška vojska za njč, je docela zgrešeno. O mornarici pač ne moremo govoriti. Na kopnem pa se je turška vojska od vojne leta 1876. in 1877., vkljub temu, da je Turčija izgubila precej ozemlja, skoro podvojila. Lani in v prvi polovici letošnjega leta so uvedli marsikatero važno reformo, zlasti v carigrajskem in solunskem vojnem okrožju. Tudi vojaško službovanje so povišali za pet let
Vojaška izobrazba angleške mladine Lord Roberts objavlja neki dopis, kjer kaže cilje društva "National Service League". Zahteva najnujnejše, da mo ra tvoriti vojaški pouk dober del šolskega učnega reda in da morajo služiti vsi za to sposobni moški v vojaški službi štiri mesece, kakor hitro izpolnijo primerno število let.
Avstrijski častniki kot natakarji. V nekem hotelu v New Yorku je našel
neki odvetnik iz Budimpešte tri nekdanje častnike, ki so služili kot natakarji. Baron Oton Tunkl, nekdanji nadporočnik pri ulanih, Oto Kornfeld, nekdanji artiljerijski nadporočnik in grof šafgoč, nekdanji huzarski nadporočnik, so morali radi dolgov zapustiti armado ter so se podali za kruhom v Ameriko! Pravijo, da so zadovoljni z novim poklicom ter da zaslu žijo mnogo denarja.
Zahvala.
Vsem prijateljem, ki so me tolažili ob priliki smrti moje preljube žene, se tem^potOm najiskrenejše zahvaljujem, Posebno, pa društvu sv. Cirila in Metoda,. ki je spremilo pokojnico na pokopališče.
Jos. Francelj, Eveleth, Minn.
STENSKI PAPIR
ia prihodnflh 10 dnij po zelo znižani ceni.
/elika zaloga vsakovrstniii barv, oljev In ftrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih eenah
Alexander Haras,*?
MlChioago telet. 2794 Jl^teJef.N 62 7..
Filip HiToler
Northwestern Phone 1422. 1014 N. Chicago St, Joliet, I1L
priporoča rojakon svojo
LWunderlich Granite Go.
804-806-808 N. Hickory St Joliet. IL.
Velika zaloga spomenikov
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker »tu dva brirca vedno pri roki.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vse iej postregli z najnižjimi tržnimi ce nami...Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa-
Za stavbo hiš in poslopij mehki i» tn trdi les, late, cederne stebre, deske m šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Deaplaines ulici btfzu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglcsi st pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi t* bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W.J.LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu PES PLAINE8 IN CLINTON STS
POZOR, ROJAKIt Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorkn.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ. 572 Blue Island Ave. Chicago, IH.
1-4
W
5Z5
E a
o ^
OD m
w
o «
o »
i
5*3
00 «
W
NH
m *
Naše prodružnice so: v Chicagv Bethania and Resurrection Cemetaif blizu Summit, Cook Co., in Napervill« 111. Chi. tel. 187a. N. W Phone 497
Ustanovljena 1S71.
I
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
O. W. Brown, pred« Robt. Plloner. pod pre W. G. Wtloor, kasir.
Citizens' National Rait
Kapital »100,000.00.
BARBER Olt/DIXG. OLIET.ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in jnlija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zju-tr»p pa do 4. ure pop.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljie me-rf j*iiii coni? Gotovo! V iu«»iel
Prejema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
J. & A.
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejie meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v naiej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
— Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, III.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6m0.
Compagnije * Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE aa,ooo H. P. LA LORRAINE 33,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St, N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent 9478 Ewing Ave. So. Chicago, UL A. C. Jankovich, agent, 3137 Archer Ave., Chicago, 111. w»ul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo.
N A PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, irtri N. Broadway, Joliet, 111.
NA PRODAJ HIŠA Z 11 SOBAMI Prostor za 3 družine ali za boarding house. Mehka in trda voda pri roki; plin in elektrika. Med Ruby in Marble Sts., 905 N. Hickory St., Joliet. Vprašajte za pogoje v hiši, ali pa pri Dr. L. Munch, nad First Nat'1 Bank, Joliet, 111.
KJE JE JOS. BEZEK, DOMA IZ Semiča na Dolenjskem. Pred nekaj leti je bil na Ely, Minn. Radi važ nih zadev se naj pismeno zlasi na Amerikanski Slovenec, Joliet.
NAPRODAJ—DVE HIŠI; ENA JE zidana, a ena lesena. Prodam na lahke obroke. Na mesec dobim najemnine po $32.00, a zahtevam samo po $25.00 na mesec za plačevanje. Mesto plačati najemnino, plačajte za hiše, ki bodo potem vaše. Pridite si jih ogledati. John Golob, 608 N. Broadway, Joliet, 111.
POTREBUJEMO ORGANISTA IN cerkvenika. Ponudbe se naj pošlje jo na: Rev. J. Plevnik, 10th St., Wau kegan, 111.
KUKAR,
536 Belvedere St., Phone 1441.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
vseh parobrodtiih družb,
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem knrzu. Priporočam se rojakom.
Skoro gotovo je, da se vsa osrednja Azija, kakor osrednja Afrika, neprestano suši. Več velikih jezer okoli Lob Nora je popolnoma izginilo zadnja leta.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. I« ta Je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
E-d 1900,
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR
NASLOVNIK
Naznanjam, da »em otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno "Elk Brand" pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
ročini vedno sveže pivo, fino kal ormisko vino, dobro žganje iri tri.' lajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo*
Math. Stefanich
400. Ohio St.
TELEFON 7612.
Amerikanski Slovenec samo $1
NA LETO.
N. Broadway.....JOLIET, II.l
Anton Nemanich & Son
3(05-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogretaiiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Northwestern Phone 416
Chicago Phone 2373.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolano dobie konje in kočije po zmernih cenah Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči 9« točno ustreza PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N VV Phonr
VSAKDO "VE?
>A MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO IAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL,1.* PRI
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa * tr,. stror padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
¥ E. PORTER 1|| Brewing Co.
EAGLE BRKWEJK:V -ISSk	izdelovalci

PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
RojbKi, o priliki obiAtu*
Slovenski dom
kjer se toči vedne sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
ia3 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN
|rust\S IjOŽE
gšt 53.]
ikoktob] mw£G.
11 ILL.
.■i^yilij. tim
(Nadaljevanje s 2. strani.)	obči
Ik	. . .. listi
j New York, 13. okt. — kakor je bilo y
že v A. S. poroča tip, priredila je naša <eJb fat. dekl. družba preteklo nedeljo svo ^ jo prvo popoldansko zabavo. S stra- ^ kom smo se sicer pripravljale na ta mQ i lin, ker je naše društvo komaj par ^ Hcseccv staro in smo vse samo pri- ^ jroste dekleta V društvu. Toda, kako mio bile iznenadene, ko smo zagledale obj! pno dvorano rojakov. Kaj tacega br;) lilismo pričakovalo. To je navdušilo] k-(. Ves dramatični odbor, da je krepko ^ , »astopil in so vse igralke izvrstno re- dfU iiic svoje uloge, dasi so bile večina bQt »rvikrat na odru. Družbena prcdsed- pih »ica ga. M. Gostič je pozdravila v iz- -e kranih besedah navzoče rojake. Ga. set( ; ti. Dolar je v narodni 110Š1 jako lepo )h.-Reklamirala A. Hribarjevo "Meta m sU ; laka". Igra Zborovanje društva "Me- na ||a" je krasno vspela. Predsednica mQ ! pruštva "Metla" ga. Kat. PaVlič je s ,Q , I Kvojimi odbornicami tako izvrstno re- ( 1 »ila svojo ulogo, da so vse žele burno g , pohvalo navzočih rojakov. Veliko sme- -jt, 1 j!ka je vzbudila "Krščena miš", ga. Kat: mj 11Seršen, ki je v priznanje za svoj odlo-I |en nastop dobila v dar šopek zvezih ! Cvetlic. Sicer jo jc gospa Ivanka Pire Jo, i pripravila v velik strah tako, da so vse gp( sosede, prestrašene prihitele na pomoč, -£c i [»o, nazadnje pa le ni bilo nič hudega. ^ 1 j Med posameznimi točkami je drustve- Ju| i |»i glasni mešani zbor prepeval narod- tej. 1 be pesmi, pod vodstvom njihovega c. sQ t. Kaz. Zakrajška. Glasovne točke je ŠQ] •skrbela ga. M. Ganser, amcr.kanska n(. .i?Slovenka, kateri posebna čast, da se nk ;:] |»e sramuje svojih tovaršic-Slovcnk, ce -tx so tudi "green".	trt
Vsa prireditev je bila lepo urejena se : i* čast dramatičnemu odboru, ki je vse pQ lepo uredil. Po vsporedu jc stopil 11a gQ iUder č. g. Kazimir, avstrij. izselniški y| ■ »isijonar in društveni voditelj, kateri kr 1 |je v izbranih besedah navduševal ro- -t, j»ke k edinosti, dekliško društvo k
ve
: i vztrajnosti na začeti poti krasnega gi 1 Uruštvenega življenja. Pozival je slo- ap I 1'Venske fante, naj se nikar ne dajo sra- bj Motiti dekletam. Spominjal se je v yc tovoru žalostnih dogodkov v mili nam ni : domovini in izrazil v imenu narodne n( Svobode ogorčenje nad početjem nem- m •ikih prenapetežev, ki hočejo izgrabiti ]<( še ta košček zemlje slovenske, katera dl ! lam je še ostala od njih samogoltno- SJ ||»ti. Izvajanjem č. g. govornika je gt I ljudstvo z velikim odobravanjem sle- n
4>lo.	. P
i Na to je vzel besedo nas rojak g. v
Avg Jakopič in v navdušenih besedah z,
ž kazal na velik napredek v Newyorski
»aselbini, odkar imamo dicuega c. g.	n
: Kazimirja v naši sredi. Današnja pri-	S(
reditev, rekel je, ali ni samo sad nje-	p fov e ga truda? Krasno so igrale, de-
ji V Um a. izvrstno z,aba.v.0.,smo .im«li- To.-.	„
) da vse njegova zasluga. Dekliško dru-	j
i »tvo — »ad njegovega truda. Krasni	b
iffri ';£_ sta sad njegovega duha. Ku-	j,
t plete — je vglasbil on. Igralke — iz-	, vežbal sam. Pevski zbor -- .iztiril 011.
1* 10 poleg svojega delovanja kot iz-	, i |;.selni.ški misijonar. Zato zakl.čcm: Bog
živi našega č. g. Zakrajška!	„
1 I Vrhunec navdušenja doseglo je, ko '1 I'je stopil pred nas. č. g. Nageleiscn, i [ nemški župnik cerkvc sv. Nikolaja. £ :: Dasi lic. razume slovenščine, vender je (
I	I z zanimanjem sledil vsem točkam vspo j reda. "V imenu cele fare sv. Nikolaju Vas, dragi "Krainer", je rekel, prill f srčno pozdravljam in Vam pravim:
I Dobro došli! Čutite se tu domači! Mi : s- vsi Vas imamo radi in Vas z vese- . ; Ijem vidimo med nami. Naša cerkev ■ I je Vaša, tu imate na razpolago dvo- 1 I rano, tu poleg društveno sobo, in raz- j j; vijajte se, delujte za dušni blagor svoj. | j f :■ Saj imamo vsi enega Boga v nebesih, i m3 imamo vsi eno pravo domovino, •
aebesa, eno skupno mater 11a zemlji, I sv. katoliško cerkev. Zatoraj smo edi-! »i. Toraj Bog poživi "Krainer"! 4 Ko je pri srečolovu še marsikateri i I rojak dobil za spomin lepe darove, razšli smo se z velikim veseljem in nav-I dušenjem ter željo, da bi bil zopet kmalu tak lep popoldan!	J. L.
Soudan, Minn., 5. okt. — Cenj. g. urednik! Upam, da mi odmerite nekoliko prostora v nam priljubljenem kstu Amer. Slov. Kakor že omenje-I' »o, nam je nemila smrt pobrala dru-
II	štvenega brata Frank Znidaršič, ki za-j§: pušča vdovo s šestimi otročički. Po-
kojni je bil dober skrbnik za otroke
za svojo ženo. V Gospodu je za f večno zaspal 15. sept. Ker je pokojni v: spadal k društvu sv. Cirila in Metoda št. 4 K. S. K. J. v Tower, Minn., smo ta spremili k zadnjemu večnemu po-i. čitku ter mu skazali zadnjo čast. Torej se srčno zahvaljujem v imenu društva sv. Cirila in Metoda za vaš trud ia bratovsko ljubezen.
K sklepu mojega dopisa pozdravih Ifam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi, Amer. Slovenec, pa želim ■»nogo uspeha.
J. Loušin, zastopnik.
South Lorain, Ohio, 20. okt. — G. urednik! Malokdaj se čita kak dopis iz naše naselbine, zatorej prosim, natisnite teh par vrstic. Dobrega nimam kaj poročati, slabega pa nočem, ker j§ zamera je gvišna. Kriza še zmirom pritiska, se nače nič zboljšati; ali toliko vseglih delamo, da se živimo; za ■astran devati in govora, samo za kako čašo pive se še dobi. Dne 19. okt. t so bile volitve za suho in mokro, hud p boj je bil; ali mokri smo zmagali z 36 glasovi večine, da bomo še zanaprej mokri	A. Kerhin.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, III.
Clovanski tvorničar društvenih makov (badges), regalij, kap, ba»<^ in zastav. Velika zaloga vseh V trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuj* kaj za društvo. Pišite slovensko. K tolog na zahtev anje zastonj.
Waukegan, 111., 19. okt. — Cenjeni urednik A. Slovenca, prosim, da pri-
čite ta moj dopis v Vašem cenjenem
Več dopisov Vam pride iz naše na-lbine veselih in žalostnih o raznih trgc uštveiiih razmerah. Ali iz našega odv, :vsk. dram. društva Ljubljanica nis-
0	Vam pisali nikoli še nič žalostne-l, ampak samo vesele novice. Ali za
■sel j eni pride žalost in tako je tudi	AD
■išlo pri nas. Dne 15. meseca je nas	s;
jiskala neizprosna smrt in nam po-	111
•ala blago deklico v najbolj cvetočih	SR.
tih, Anico Sušteršič. Bila je vsesko-	P1
kar je prišla v Ameriko pri našem	J' •uštvti Ljubljanica; bila je delavna
3d 1 si pri dramat. ali pevskih nasto-	CH
h. Toda volja božja ni bila, da bi	st • nadalje delovala med nami. Po de-
; t dnevni bolezni (pljučnici) jo je ne-	DE
ešjti ženin poklical v sv. raj, v staro-	ji
1	cnoindvajsetih let. Ko je ležala	g a mrtvaškem odru, so ljudje kar tru-	EA loma prihajali kropit. Vencev je bi- S > toliko, da se ni videla krsta. Dne 18.	o
111., to je bilo v nedeljo, zjutraj ob	Fll
uri smo jo spremili k zadnjemu po-	b
itku. Pet društev se je zbralo s tre-	GO
ii društvenimi zastavami na njenem	' c
o mu. Koso jo prinesli iz hiše, je za-	GO
elo društvo pod vodstvom pevovodje	I
osipa Rozman "Blagor mu, ki se	GR
počije". Druga društva so bila uvr-	S
čena lepo v vrsti od hiše žalosti proti	S.
erkvi. Naprej so korakali vitezi sv.	C
urja, za njimi društvo sv. Jožefa, po-	p
cm društvo Marije Pomagaj; zatem	r
0	šle male deklice, katere so nesle	HC opke cvetlic in vence; za njimi so	S Kisle tri dekleta iz društva "Ljublja-	1 lica" venec, katerega je podarilo dru-	JU tvo. Za vencem je pa korakalo s po-	J rtim srcem pevsko društvo; za nami	1 ;e je peljala blaga Anica k zadnjemu	J. jočitku; ob vozu so jo spremljale z	; gorečimi svečami dekleta, njene so-	1
istnice, na vsaki strani po pet; za K< crsto je šlo na novo ustanovljeno dru- , itvo sv. Ane, ki jc poklonilo tudi lep ] /encc svoji prerano umrli članici. Da, L( jiuljivo je bilo videti ta nenavadni , sprevod v naši naselbini. V cerkvi jc pj bila črna peta maša, v lepem in ginlji-vem govoru je g. župnik, Rev. J. Plev- \y nik, povedal, da sladka je smrt pravičnega v očeh Gospodovih. In večinoma so imeli ljudje solzne oči. Po dokončanih pogrebnih obredih je zapelo si društvo eno žalostinko. Potem se je sprevod pomikal na pokopališče. Tam so se društvene zastave uvrstile ob g-njeni gomili in se nagnile nad rakev. Počasi je šla iz površja v globočino. Med tem časom se je pela pesem "Nad T zvezdami".
Tako smo končali ta žalostni dan za naše društvo. Potrti materi, Ijratu in y sestri pa izrekamo največje sožalje ob prerani smrti jim ljubljene hčere in y sestre. Bodite potolaženi, saj bode y nebesrh za Va> Ilojja prosil d. Ti pa, draga ■ Anica, spominjaj se tudi nas, da bodemo tudi mi srečno dokončali svo- ^ je delo tukaj na zemlji, in ti kličemo: I'.odi Ti žemljica lahka!	j
Z delom gre. tukaj še precej dobro, ljudi ni veliko brez dela; nekaj rojakov se je že tudi povrnilo iz stare do- ^ movinc nazaj v deželo samostojnosti. Sedaj pa moram končati!
Pozdrav vsem rojakom in društvom ^ po širni Ameriki. Tebi pa, vrli list, obilo napredka.	j-
Anton Martinjak, tajnik.
-—	I
Zahvala.
Ob prerani smrti naše ljub. hčere in sestre Ane Šusteršič, se tem potom naj-iskreneje zahvaljujemo vsem, kateri so jo obiskovali na njeni bolniški postelji, posebno našemu g. župniku, Rev. John Plevniku, kateri je tako po oče- ^ tovsko skrbel zanjo in se ni ustrašil po ^ trikrat na dan jo obiskati v bolnišnici j ter jo je previdel s sv. zakramenti za ^ umirajoče, kakor tudi za ginljiv govor ob krsti rajnice. Bog Vam tisočkrat j povrni! Potem se še zahvaljujemo v i prvi vrsti slov. pev. in dram.društvu "Ljubljanica" za prekrasni venec in ! ginljivo. petje 11a domu, v cerkvi in na grobu, kakor tudi za vso drugo skrb, ki so jo imeli. Prisrčna zahvala tudi novo ustanovljenemu ženskemu društvu sv. Ane, ki je poklonilo lep venec svoji prenino umrli članici. Nadalje vsem onim društvom, ki so se s svojimi zastavami udeležila sprevoda, . kakor tudi vitežkemu društvu sv. Jur-| ja, društvu sv. Jožefa in društvu Ma-j rije Pomagaj. Iskrena zahvala vsem , onim dekletom, ki so ji bile tovari-, šice na njenem zadnjem potu, kakor tudi vsem onim dekletom, ki so ji darovale več lepih vencev. Naj Vam Bog poplača to ljubezen in spoštova-j nje, ki ste jo izkazali ljubljeni rajnici.
Waukegan, III, 19. okt. 1908.
Žalujoči ostali Ana Šusteršič, mati.
'Mary Šusteršič, sestra.
1	Anton Šusteršič, brat.
Forest City, Pa., 17. okt. — Cenjeno uredništvo Ani. Slov. Tem potom se . najsrčneje zahvaljujemo vsem gg- gl-s odbornikom in gg. delegatom, kakor tudi vsem Slovencem in Slovenkam v n Pittsburgu, Pa., za lepo prijaznost in r naklonjenost za časa X. gl. zborovanja n K. S. K. J. Posebno lepo hvalo pa j. g. j. N. Gosarju, njegovej g. soprogi a in g. hčerki, da so nam tako lepo sta-L_ novanje preskrbeli. Bog toraj živi t vse skupaj še mnoga leta! Naj bi na-C1 predovala in se razcvitala naša si. K. 16 S. K. J.
2j S pozdravom Jos. Zalar ml.
Rev. Jos. Tomšič.
Jos. Kmet.
Vincenc šume. ii Frank Končar. i- --—
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom £
JOLIET, ILLINOIS.	£
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange ^ St., priporoča rojakom svojo mes- % nico.	%
B RAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvi, v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce- "H ne. 104 Jefferson St., blizu mosta IjJ CHUL1K BLA2 J., 711 N. Chicago J st., blizo slov. cerkve. Prodajalna <£ moških in ženskih oblek. DENAR NA POSOJILO. POSO- £ jujemo denar na zemljišča pod u ^ godnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago _ St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stav
benik (contractor). GOLOB1TSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana č; GOLOB JOHN, 608 N. Broadway, b Izdelovalec kranjskih harmonik. n GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana 21 St. Mesnica.	t
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ih. Šivam, po c pravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.	-HORWAT ANTON, 600 N. Chicago « St. Izdelovalec cigar in trgovec 1 likerji na debelo. JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obu- ^ val. Agent v«eh prekomorskih črt J. P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Clinton Sts. Oba . telefona 8. Joliet. 111. KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popvav lja in gladi moške oble. 1 LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St -
Grocerijska prodajalna. PETRIC IN LEGAN, 209 Indiana
St. Gostilna. WOLK & PRAŠNIICAR,200K Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni. SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing). STO N ICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja. 1 TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska in 1 kamenja.
1 VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Iz ' delovalec popravljalec čevljev. 1 VOGRIN ANA, 510 N. Bluff St., N. ' W. telefon 1727. Izkušena babica
(midwife).' a	ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave
Prva slovenska gostilna. DERNULC & BUŠČAJ, 500 Moen '' Ave., slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL. . KOMPARE JOS., 8908 Greenbaj ' Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA. J1 NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M„ 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Butler
St., R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, " last.. 5438 Butler St. i- ---.—--------
Ozdravljenje zabasanosti.
v. "Moja žena," piše g. Jos. Langner, 8240 Buffalo Ave., So. Chicago, 111., "je trpela na zabasanosti in glavo-° bolu. Rabila je Severove krogljice za ct] jetra in je bila ozdravljena. Ona pripo-:a roča te krogljice vsakomur, ki trpi na " enaki bolezni." Prodajejo se v vseh lekarnah. Cena 25 centov. W. F. Se-
v vera Co., Cedar Rapids, Iowa.
m
«wwvwwwwvw.mvvvi
I Sl|i & StylM I
J' Sobo aoi in 80S! Barhur bIuk	?
£	JOLIET. ILLINOIS
? JAVNI	4*5
J > OTAK	::
J« Kupuje in prodaja zemljišča J £ v mestu in na deželi.	"I
Zavaruje hiše in pohištva pro- »J ti ognju, nevihti ali dru^. po- JJ škodbi.
Zavaruje fid življenje proti Ji nezgodam in boleznim.	J
Izdeluje vsakovrstna v n<^rar-J" sko .->uoko spadajoča pisanja.
i —--i
J, Govori nemško in angleško. J
Očistite jetra Flexer's Fink Ijiver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in basanost. Urejujejo prebavne orgs ne. Cena po pošti ali v naši lekarn' 2Sc š kit i i ica
FLEXEH & BEICHMANN
LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Street« JOLIET. ILL._
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK,
Poselmost so naše
"The o. S" in "Meerscbanm" 5c
Na d. ono se prodajajo povsod, na dobelo pa na
108 Jefferson Stres*	Joliet. Ill
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI |e naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi | uzorec našega dela vas bo prepričal.
J>elo izgotovimo točno za mar de nar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co, 630-692 Cass St. JOLIET, ILL Pokličite nas po telefonu N. W »88. Chicago 489-
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
aOSTIL.NO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obi ičite nasi
DRNULC & BUSCAJ, Rockdale. Illinois.
Podpisani naznanjam rojakom, Ta s kupil
SALOON
kjer toiim dobro pivo in prodaja..! izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. ft Lincoln. CHICAGO. ILL
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1007. ned 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9.337,077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kroti, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ...............37,814,374 K |
Posojila občinam in kor-	]
poracijam............. 2,048,214 K .
Menice ................. 676,000 K |
Vrednostni papirji.......30,028,626 K |
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter	|
graščin ............... 2,925,746 K .
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki . se pridenejo rezervnim zakladom —- je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
ZAPISNIK
X. GLAVNEGA ZBOROVANJA
K. S. K. J., V PITTSBURG, PA. Začetek dne 5. oktobra 1908.
Rev. John Kranjec, Spiritual Director, Pittsburg, Pa.
I thank you for your telegram and through you I extend my hearty greetings to the members of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union and trust you will have a most enjoyable and successfull meeting.
Thebdore Roosevelt, 5:10 P. M.
Milwaukee, Wis., 8. okt. llMS. — Društvo sv. Janeza Evang. št. 56 želi zbranim delegatom dober uspeh in napredek. Živela K. S. K. Jednota. Prihodnjo zborovanje v Milwaukee.	A. Kolenc, predsednik.
Cleveland, Ohio, 8. okt. 1908. — Uradniki so duša Jednote. Izvolite prave može. Čast sedanjemu predsedniku.	Odbor dr. sv. Vida št. 25.
Steelton, Pa., 9. okt. 1908. — V imenu Steeltonskih Slovencev kličem živijo vsem zborovalcem na X. gl. zborovanju K. S. K. J. Bog blagoslovi Vaše delo in obilno naj poplača Vaš trud. V duhu z Vami
Rev. F. J. Ažbe, Steeltonski župnik.
Krocksville, 6. okt. 1908. — Živela K. S. K. Jednota in gg. delegatje na X. gl. zborovanju. Želim obilo vspeha in napredka.	George Previč.
Pittsburg, Pa. — Bodite pozdravljeni uradniki in delegatje K. S. K. Jednote. Z veseljem smo Vas sprejeli v svojo sredino. Složno delujte za blagor slovenskega naroda, in na procvit K. S. K. Jednote. Božji blagoslov naj se ohrani med Vami, na X. gl. zborovanju.
Mich. Adlešič, II. tajnik dr. št. 33.
Cleveland, Ohio, 8. okt. 1908. — Združeni delegatje K. S| K. Jednote! Pozdravljam Vas vse skupaj. Prosim Vas kot Vaš brat, da le pogumno naprej, kajti težko nalogo imate sedaj, ob času konvencije, ker cela Jednota je Vam pripuščena. Zatoraj Vam kličem Bog Vas živi, delujte za napredek cele Jednote, da bomo pri vseh društvah ob seji ko bodemo slišali pravila, zaupili Bog živi še mnogo let nas vsih. John Widerwohl, ud dr. št. 25.
Le Salle, 111., 8. okt. 1908. — Slovenske žene priporočamo delegatom za prihodnje zborovanje na La Salle. Živeli.
Vincencija Komb, Karolina Zupančič, Marija Urbanija.
La Salle, 111., 8. okt. 1908. — Pozdrav delegatje, prihodnje pridite v La Salle, bomo dobro kuhale. Živeli!	Ana Kostelic.
Cleveland, Ohio, 8. okt, 1908. — Združeni delegatje I Bog Vas živi vse skupaj pod novo zastavo!	John Wiederwohl.
Milwaukee, Wis., 8. okt. 1908. — Pozdrav vsem delegatom, obilo vspeha za K. S. K. Jednoto na X. gl. zborovanju.
Ramnikar, podpreds. dr. sv. Janeza Evang.
Waukegan, 111., 7. okt. 1908. — Pozdravljeni bratje delegatje! Delujte v slogi za vero in narod. Le naprej naša mati K. S. K Jednota. Hodimo po poti naše novo blagoslovljene zastave. Vsi za enega, eden za vse.
Janez Jerina, Janez Dobrovolc.
So. Chicago, 111., 7. okt 1908. Blagoslovljeno Vaše delo — Naj sirote bo odelo. — Živeli delegati, prihodnjič v So. Chicago.	Jakob Kovač.
Chicago, 111., 7. okt. 1908. — Iskreno pozdravljam Vas zbrane delegate in Vam želim obilo vspeha. Dokler slovenski rod po zemlji hodi, naj naši Jednoti čast in slava doni.
Za žensko društvo Marije Pomagaj, Rosie Banič.
Chicago, 111., 7. okt. 1908. — Za vero in resnico — Za narod in pravico. Nazdar delegati.	Karol Medosh.
Calumet, Mich., 8. okt. 1908. - Pozdrav odbornikom in delegatom na veselo svidenje. Prihodnje zborovanje želimo na Calumetu. M. Klobučar.
Cleveland, O., 8. okt. 1908. —• Bog Vas živi pod novo zastavo katera plapola nad Vami, ona takorefcoe mati nas vseh bratov K. S. K. Jednote. Ona vas bo vodila v boljšo bodočnost, ona Vas bo spremljala vsake 2 leti z jed-nega mesta v drugo. Združeni delegatje le pogumno naprej pod novo zastavo, uredite nove postave, ne ustrašite se dela, kajti z združenimi močmi se vse doseže.	John Wiederwohl.
Cleveland, 8. okt. 1908- — Združeni delegatje! Bog živi našega predsednika kateri je hvale vreden za njegovo delovanje. Celemu odboru kličem živijo.	John Wiederwohl.
Chicago, 111., 8. okt. 1908, —■ Iskreni pozdrav slav. odboru in gg. delegatom K. S. K. Jednote. Delujti v slogi za narodni blagor.
Za društvo Marije Pom. št. 78, K. Kenig, tajnica.
La Salle, 111., 8. okt. 1908. Živeli delegatje, delujte v ponos in procvit ,'eduote. Na veselo svidenje črez 2 leti v La Salle, 111.
Aivt,	■
Waukegan, 111., 8. okt l^OS- * W:drav vsim delegatom K. S. K jednote, da bi delovali v blagor ver - in im^ln. Z pozdravom Bog Vas blagoslovi
John B. Kukar.
Forest City, Pa., 8. okt. 5908 Povodom desetega glavnega zborovanja K. S, K. Jednote pozdravljala m-bor in delegate naše slavne Jednote in kličem naprej. Prihodnje zborovanje v Forest City. • Ivo Osolin.
Waukegan, 111., 8. okt. 1908. - Delajt'fe za naš narod. Pozdrav.
Matt. Slana.
Calumet, Micli., 8. okt. 1908, Pozdrav zbranim delegatom X. gl. zborovanja. Delujte v korist narod«. X' gl. zborovanje želi društvo sv. Petra.
Društvenik.
La Salle, 111., 8. okt. 1908. ~ Živijo delegatje! Slovenska dekleta v La Salle, III. se priporočamo za prilioihije zborovanje v našem mestu.
Ar.C-ka- Kf tigar, Fani Est, Mary Kotnik.
La Salle, 111., 8. okt. 1908......|>«k!iH» Vas vabimo v La Salle, za jed in pijačo bomo skrbele. Uršula Baškovec, Ančka Penca.
Pueblo, Colo., 8. okt. ISKiK r Bog živi Vas odlične Slovence naj Vas vodijo prava, nesebična načela, <lj» se ohrani, zboljša častno gmotno nravno stanje milega naroda. Prihodi v Pueblo.	Cyril Zupan.
Braddock, Pa., 7. okt. 190*. — Slavni gg. delegati zbrani v Pittsburg delujte složno za. blagor in korift K. S. K. Jednote in za zatirane Slovence v Ameriki. Spomnite se tudi neustrašenih Ljubljančanov, kateri se borijo in kri prelivajo za pravo našega itaroda v stari domovini. Ker Vas je veliko razumnih mož, zbranih sedaj, fiklipaj zakličite jim trikrat živijo, toraj živeli delegati in na svidenje v četrtek večev	J. A. Germ.
Cleveland, Ohio, 8. okt. 1908. • ' zdravljam delegate in prosim prihodnjo konvencijo v Cleveland.	Jos- Rus, I. tajnik dr. sv. Vida št. 25.
Gary, Ind„ 8. okt. 1908. — /.brani delegati na X. gl. zborovanju, delujte v složnosti za prospeh Jednote in bl.-ig<ir slovenskemu narodu. ~
Društvo sv. Jakoba.
Forest City, Pa., 8. okt. - Po *i vljam uradnike in delegate K. S. K. Jednote ter kličem Vam obilo uspeha., bodi Vam geslo: Bog in narod, vsi za enega, eden za vse. Na svidenje prihodnjič v Forest City. Jos. Bucinele.
La Salle, 111., 7. okt. 1908. — Zadržan doma, pozdravljam delegate. Predlagam La Salle za prihodnje Jcd-jotno zborovanje.
Geo. Stonich ..........................................................................u	1
Dr. M. Ivec ......................................" ............................^
Mark Ostronič .........,.......................... . .. ..........................2*	I
Jos. Sitar .......................................... ........................jj	I
Jos. Zalar .......................................... ..........................q	|
Rent od dvorane..................................... ..............p
1042.
Kacun za novo zastavo sprejet in plačan ........................ iSftl
Skupaj ............................................ IU92J
Prihodnje zborovanje v So. Chicago. Glasovanje So. 52 glasov. For«' City 29 glasov.
Volitev.
Predsednikom Anton Nemanich z 49 glasi.
I.	podpredsednikom Marko Ostronič z 50 glasi.
II.	podpredsednikom Frank Boje z 46 glasi.
I.	tajnikom Joseph Zalar z 47 glasi.
II.	tajnikom Jos. Rems z 50 glasi. Blagajnikom John Grahek z 60 glasi. Duhovni vodja Rev. J. Kranjec z 41 glasi. Pooblaščenec Jos. Dunda z 56 glasi. Vrhovni zdravnik Dr. M. Ivec z 51 glasi.
I.	nadzornikom George Stonich z 43 glasi.
II.	nadzornikom Josip Sitar z 51 glasi.
III.	nadzornikom Frank Opeka z 53 glasi.
V pravni in prizivni odbor si je novoizvoljeni predsednik Ant Nemanif j izvolil sledeče delegate: Blaž J. Čulik, I. N. Gosar, Leo Kukar.
Kopija zapisnika odda se g. Rev. Kranjcu, da zamore sestaviti pravila- 1 Seja zaključena dne 9. okt. 1908 ob 2:15 popoldan v Pittsburg, Pa.
JOS. JARC, zapisnikar, j I
(Konce.)
V.	SEJA.
Dne 7. oktobra 1908.
Seja otvorjena z molitvijo!
Prošnja od št. 108 radi članice Simončič prečitana in dovolilo se je, da se dedičem izplača njim že obljubljena vsota $700, kakor je že. predsednik odločil.
Poškodovanemu članu Ludviku Klepec od št. 15 se izplača ]4 zavarovalnine
Vsa do sedaj dovoljena izplačila radi onemoglosti ali poškodovanja se izplačajo od usmrtnine in prejem vsote mora biti vsakemu posameznemu članu deležnemu te podpore potrjen na hrbtu njegovega certifikata (policy).
Člani, ki so deležni te podpore, morajo plačevati svoje mesečne doneske (asesmente) ko do sedaj.
Vrhovni zdravnik čita številko, ime društva in vzrok nesprejetih kandidatov in kandidatinj.
Skupno število od leta 1906 do leta 1908 je znašalo 83 oseb.
Glavni tajnik čita državne postave države Wisconsin, glede tožbe društva it. 103. Položaj se izroči v oskrbo duh. vodju Rev. Johnu Kranjec, predsedniku John R. Sterbenc-u in pooblaščencu Fr. Medoshu.
BRZOJAVI.
Cleveland, 6. okt. — Slavna konvencijal Kličem Vam živijo! Živela delegacija, dao Bog, da bi Vam dobrim plodom Vaš sestanek uredio. V korist Vaših članova, kličem Vam bračo k slobodi, v korist mileg nam Slovenstva.
Stef. Savich.
Gary, Ind., 6. okt. 1908. — Storite vse za mir med narodom in v prospeh materi Jednoti. Pozdrav uradnikom in delegatom K. Š. K. Jednote.
Rudolf Moraž.
So. Chicago, 111., 6. okt. 1908. — Iskreno Vas pozdravlja ter kliče, živela slavna konvencija. _	Dr. Marije Čist. Spoč., Urša Kučič.
Denver, Colo., 4. okt. 1908. — Ukrepajte v korist in procvit dične Jednote, podpirajte steber, na katerega se opira slovenski živelj, delujte njemu v korist edini in složni. Pospnite ga do vrhunca cilja. Živela K. S. K. Jed.!
Al. Andolšek, preds., John Klun, I. tajnik, Stef. Prelesnik, II. tajnik.
Seja zaključena z molitvijo.	JOS. JARC, zapisnikar.
Zapisnik prečitan in potrjen JOHN R. STERBENZ, predsednik.
ANT. NEMANICH, I. podpredsednik.
FRANK BOJC, II. podpredsednik.
VI.	SEJA.
Dne 7. oktobra 1908.
Seja otvorjena z molitvijo.
Poročilo gospodarskega odbora.
Mesečnina (asesment) naj se zviša na 5c resp. na 10c na mesec.
Sprejeto z 40 glasovi, proti 32 glasom.
Radi ženskega pristopa k društvom naj ostane pri starem.
Članice so ravno tako deležne poškodnine kakor člani, izvzemši istih, ki se v stari domovini in od istih se ne zahteva poškodninske pristojbine.
K Jednoti in društvu pristopi lahko vsak kandidat in kandidatinja, ako dopolne 16. leto in spada v prvi razred.
Glasovanje pri vsprejemu novih udov naj se vrši z 5. črnimi krogljicami.
Zavarovalnina ostane pri starem.
Za izgubo polovico stopala se plača četrtina usmrtnine.
Vsak član ali članica mora plačati mesečnino (asesment), ako hoče biti >ri Jednoti.
Na strani 37. se črta odstavek radi umobolnih članov.
V	slučaju neozdravljivih^ članov in članic^ po preteku enega leta njih bo-
naj se mu izplača.
Predsednik lahko izvoli odbor za preiskanjc tacega člana in sicer v bližini bivališča bolnega člana.
Radi posebnih asesmentov za onemogle pri starem, samo v pravila naj se dostavi "na vse člane in članice".
Vsak član N. S. Podp. Jednote, ako želi pristopiti k naši Jednoti, naj prinese povoljni dokaz od župnika fare, h kateri pripada.
Seja zaključena z molitvijo.	JOSIP JARC, zapisnikar.
VII.	SEJA.
Dne 8. oktobra 1908.
Plača vrhovnemu zdravniku se poviša na 25c od vsacega zdravniškega spričevala, in on mora dati Jednoti $10,000 poroštva.
Potni list za staro domovino je veljaven le 6 mesecev in pristojbina za istega pripada Jednoti in ne društvu. Toraj je oni član(-ica) deležen le Jednotine podpore in ne društvene.
Članice možkih društev, ki želijo prestopiti k ženskemu društvu, v istem aaefttu so proste pristojbine $1.00, a članice ženskih društev niso proste pristojbine prestopa k moškemu društvu.
Pravila.
Člen I.—dostavi — K S. K. J. pod zaščito sv. Jožefa.
Nova društva naj si zbero imena kakega svetnika za svoje ime.
Stran 7. drugi odstavek: Predsednik mora oddati svoje pritožbe porotnemu ali prizivnemu odboru.
Vsak član, ki z dovoljenjem predsednika ustanovi novo društvo, dobi za ustanovitev $5.00 za 12 članov, $10.00 za 25 članov in $25.00 za 50 ali 100 članov.
Za poškodnino odšteto od vsote naznačene na članovem (-ičnim) certifikatu se posebni asesment ne nalaga.
Za plačevanje poškodnine, kod sedaj navedeno v pravilih, naj se plačuje posebni asesment.
Seja zaključena z molitvijo.	JOS. JARC, zapisnikar.
VIII.	SEJA.
Dne 8. oktobra 1908.
Seja otvorjena z molitvijo.
Člen V. Vrhovnemu zdravniku se stroški za glavno zborovanje povrnejo.
V	zadevi rekordanja poroštev uradnikov se stvar odda v presojo Jed-aafcaemu advokatu.
Stran 22—doda se odstavek: "Društveni tajnik pošlje zdravniški list pro-salca(-ke) na vrhovnega zdravnika ne več kot 14 dni pred sejo. Ko vrhovni zdravnik isto odobri ali zavrže, jo pošlje društvenemu tajniku za društveni sprejem.
Ko se prosilec sprejme v društvo, tedaj se pošlje zdravniški list in vspre-jamna prošnja, brez odlašanja glavnemu tajniku. Če bi dotični kandidat zbolel v tem času, ga društvo ne sme sprejeti.
Kandidat se smatra sprejetim v Jednoto z dnem, ko ga je društvo sprejelo pravilnim potom.
Stran 32, točka 2 se v toliko popravi, da se da prosta volja članom prestopiti ali ne. V smislu te točke se spremeni beseda v 50 milj ali več.
Novi formularji knjig in način vodstva se prepusti pravnemu odboru v razsodbo.
Člen XVIII. Uradno glasilo: Vsa poročila mesečna, šestmesečna in letna.
Zadnji teden meseca naj naznani gl. tajnik v glasilu, ali je za prihodnji ■tesec reden asesment ali je še kaka druga doklada.
Člen XXII. Naj se všteva vsa sedaj posojena vsota reservnega sklada -ia se vodi za ves rezervni sklad, poseben račun in objavljen v glasilu.
Stran XXI. Točki 2 se doda koncem odstavka: "brez dovoljenja dedičev."
Vsak prosilec(-ka) se mora podvreči temeljiti zdravniški preiskavi po načinu Insurance kompanije pred 2. pričama.
Naša Jednota naj pristopi k Ameriški federaciji katoliških društev (American Federation of Catholic Societies).
Predsednik ima pravico imenovati za to federacijo delegata, kateri pa mora stroške trpeti sam.
Seja zaključena z molitvijo.	JOS. JARC, zapisnikar.
Zapisnik prečitan in potrjen JOHN R. STERBENZ, predsednik.
ANT. NEMANICH, I. podpredsednik.
FRANK BOJC, II. podpredsednik.
IX. SEJA.
Dne 9. oktobra 1908.
Seja otvorjena z molitvijo.
BrzojavL
The White House. Washington, D. C., 7 Oct. 1908. Jdkn R. Sterbenz, Supreme President, Joseph Dunda, Supreme Secretary,
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloven i c Bottling Co
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
= ! Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.![
.J Kranjski pop je najisvrstnejia pijača proti žeji, bolj okusna in	'!
J> hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in	J1
•! prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje iste druž-	11
ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-	!|
poroči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:	!'
l	SVOJI K SVOJIM! |
WWMAWMMAWWWVVSWVW^VWWWA'AVW«^1
_____...............i,., i m i TL.r^—	^ -	, ,	. /
■ ~ -fr~*

Največje Bogastvo
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v počet k u gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker 9 tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno lc na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Prvi. najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr H. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo "ZDRAVJE", katero dobi fjgk (^■l ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.	lit^amti^^mm
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
THE
Collins N. Y. Medical Institute (inc.)
140 West 34lh St.,	NEW YORK.
Slovenskim prizadetim družit/. ■	' jednem le istim, ki spadajo k naši
Jednoti, se daruje iz Jedno in. V i>- ot:i $500,00.
Društva, h kateritn prip:>'i	ti člani, morajo naznaniti ime in
naslov istih glavnemu odboru.
IiTienik članov in članic pom. tajnik > mora biti vsako konvencijo pregledan.
Glavni tajnik vloži prošnjo na federacijo katoliških društev.
Radi certifikatov se odda zadeva gl. odboru.
Radi tiskanja novih pravil se odda v presodo pravnemu odboru.
Konvencija se vrši od sedaj naprej vsaka tri leta.
Radi nadzornikov naj ostirne pri starem.
Plača uradnikom.
Glavnemu predsedniku $200.00 na leto.
Glavnim podpredsednikom po $20.00 na leto.
Glavnemu tajniku $1200.00 na leto.
Glavni tajnik mora edinq to delo opravljati ter biti v urada od	8—12. zjutraj in od 2—6. ure zvečer.
Pom. tajniku $200.00 na leto.
Glavnemu blagajniku $300 na leto.
Duhovni vodja ne dobi nobene plače.
Pooblaščencu $15.00 na leto.
Nadzornikom $25.00 na leto.
Pravnemu in prizivnemu odboru $10.00 na leto.
Jednotnemu glasilu $20000 na leto.
Amerikanski Slovenec ostane glasilo.
Stroški konvencije.
John R. Sterbenz ................................................$ 9775
Anton Nemanič ............................................................54.40
Frank Boje ..............................................................................................................118.50
Jos. Dunda ....................................................................................57.35
Jos. Jarc ............................................................36.60
John Grahek .........................................................................................................54.40
tlev. John Kranjec .............iV;. .................................67.56
Prank Medosh ............................................................................52.80
Paul Schneller ....................................................................91.28
Ant. Golobič .......................■•••........................M.0Q
FINO PIVO V STEKLENICAH