Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto itUfU'* 80 kr. — Za tuje drž. več poštni stroški. ,,Soća“ z ,Gosp. Listom1 in ,Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za trislopno petil-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9. SP*- Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odg-ovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgrovoren Josip Krmpotič). Zapisnik tretjega zaupnega shoda slovenskih roditeljev v Gorici se je vršil dne 9. februarja 1896. v dvorani „Goriškega Sokola" na trgu sv. Antona hšt. 2.. Zbranih je bilo na povabilo šolskega odbora od dne 7. febr. 1896. nad 350 slovenskih roditeljev in njih zastopnikov, vsi iz Gorice. Podnačelnik Josip Hrovatin odtvoril je zborovanje ob 11. uri predpoldne, pozdravil toplimi besedami navzoče ter naznanil, da načelnik šolskega odbora, visokorodni g. grof Alfred G o r o n i n i-G r o m b e rg je po drugih nujnih opravkih zadržan, udeležiti se današnjega shoda. Prečital se je zapisnik II. zaupnega shoda od dne 5. januarja t. 1., kateri se je sprejel in potrdil soglasno in posebnim oduševljenjem. Načelnikov namestnik je naznanil, da današnji III. zaupni shod se je sklical iz namena, da se bode razpravljalo in sklepalo radi prostorov slovenske mestne šole in radi pouka slovenskih otrok, dokler mestna občina ne izpolni ministerskega ukaza, velečega, na naj nemudoma poskrbi slovenski šoli pri-mernih prostorov v sredi mesta. Dalje je prečital in raztolmačil g. podnačelnik odlok vis. c. kr. ministerstva od dne 16. dec. 1895. št. 19621., s katerim se je rešil utok I. zaupnega shoda od dne 24. novembra 1895. radi podturnske vojašnice. Na to je predlagal gosp. Delak naslednje resolucije, zadevajoče omenjeni odlok vis. c. kr. ministerstva: 1. Slovenski roditelji v Gorici, zbrani na zaupnem shodu dne 9. februarja, izražamo svojo nevoljo in grajo, da je slavni c. kr. mestni šolski svet goriški zadržal celih 17 dnij rešitev našega utoka od dne 24. novembra 1895.. predno se je izročil našim zastopnikom, ter izrekamo opravičeno željo, naj bi se v bodoče ne godilo več kaj takega. 2. Slovenski roditelji v Gorici, zbrani na zaupnem shodu dne 9. februarja, se ne Podlistek. Slepčovodja. Slika iz bosanske prošlosti. — Hrvatski spisal Ivan L e p u š i č; poslovenil Ivan Č e s t i m i r. (Dalje). II. Ko so je nekega večera solnce nagibalo v zaton, pričel se je razlegati jok po celem mestu. «Kugajo prišla od one strani morja, skrijte se, ljudje H svarili so klicarji po mestu. «Kuga je umorila adži-Miralima, umorila bega-Yri-daiča in njegovo doco». Katoliške in pravoslavne žene prihajajo nagloma iz hiš; druga drugi pripovedujejo, v katero kočo da se je podala kuga, jedna drugo opominja, naj reče ded, naj je no nazivlje «kuga», marveč «kuma», da pobira samo slabotno doco, da jim ne zatare rodu in plemena. Pse priklepajo na dvorišča, ker so kuga boji psov. Kjer dobe kakega ljutega psa, vodijo ga od hiše do hišo, ga dražijo, da laja in tuli, da odpode kugo od hiše. Jedna gospodinja opominja drugo, naj očisti ujemamo z odlokom vis. c. kr. ministerstva za bogočastje in uk od dne 16. dec. 1895. št. 29621., v kolikor odreduje isti, da naj se slovenska javna ljudska šola v Gorici nastani začasno v Catinellijevi vojašnici pod Turnom ter nalagamo šolskemu odboru, naj uloži zoper to naredbo utemeljeno pritožbo na c. kr. upravno sodišče. 3. Slovenski roditelji v Gorici, zbrani na zaupnem shodu dne 9. februarja, se popolnoma ujemamo z odlokom vis. c. kr. ministerstva za bogočastje in pouk od dne 16. dec. 1895. štev. 29621., v kolikor ukazuje, da mestna občina goriška naj nemudoma ukrene, kar treba, da se priredi stalno, pripravno šolsko poslopje za slovensko javno ljudsko šolo v Gorici, in v kolikor poživlja veleslavni c. kr. deželni šolski svet, naj poskrbi ako treba tudi s primernimi posilnimi sredstvi, da se takoj zasnujejo v to potrebna dela, oziroma, da se prične pravočasno zidati novo poslopje, ako ne bi se mogli dobiti drugi primerni prostori. 4. Šolskemu odboru nalagamo, naj zahteva od veleslav. dež. šol. sveta, od vis. c. kr. ministerstva in morda še od drugih oblast-nij, da se prav gotovo in v najkrajšem času izvrši omenjeni ukaz vis. c. kr. ministerstva za bogočastje in uk z dne 16. decembra 1895. Po kratki razpravi in med navdušenim odobravanjem sprejele so se nasvetovane resolucije nespremenjene in soglasno. Potem je sporočil g. načelnika namestnik o upisovanju v slovensko mestno šolo, o otvoritvi šole in o dotičnih javnih razglasih ter o delovanju šolskega odbora in deželnih poslancev v tem oziru. Slednjič je nasvetoval, naj bi zaupni shod sprejel v tej zadevi: 5. Odločno protestujemo proti temu, da je mestna občina goriška kljub našim neprestanim prigovorom in prošnjam otvorila slovensko ljudsko šolo zunaj mesta v neprimernih in nezdravih prostorih med gnojišči in smetišči, od katerih je otrokom dohod nevaren, obtežen, celo nemogoč, kamor ne moremo in ne smemo pošiljati svojih otrok, ako hočemo izpolnovati dolžnosti, katere nam nalaga človeška in božja postava glede na njih zdravje in življenje, na njih telesno in krščansko odgojo, kamor bi morala šolska oblast braniti, da se pošiljajo otroci, a ne ukazovati; 6. odločno protestujemo proti temu, da se nam niso naznanili dnevi za opisovanje v slovensko mestno šolo v našem jeziku, ki je veljaven v mestu in v deželi; da se je zavrnilo toliko naših otrok brez postavnega razloga; da za 371 sprejetih otrok so na razpolago le štiri šolske sobe in štiri učne moči ; 7. odločno protestujemo proti temu, da se hočejo imenovati za slov. šolo začasne podučiteljice kljub § 26. dež. zakona od dne 10. marca 1870; 8. a najodločneje protestujemo proti temu, da se je slavni c. kr. mestni šolski svet, proti izrečnemu ukazu velesi, dež. šol. sveta, branil naznaniti začetek nove javne ljudske šole v slov. jeziku tako, da je moral veles. dež. šol. svet. to storiti; prisrčno zahvalo izrekamo slovenskim dež. poslancem, ki se tako krepko potegujejo za naše pravice v šolski zadevi; jednako zahvalo izrekamo šolskemu odboru, ki nas je sklical k današnjemu shodu, čegar vse dosedanje korake odobrujemo in potrjujemo iz srca, kateremu izražamo svoje zaupanje in katerega prosimo, naj še dalje tako častno vrši izročeno mu nalogo. Zaupni shod je sprejel z glasnim odobravanjem in burnimi živio-klici soglasno vse nasvetovane resolucije brez premembe in brez prigovora. Sklenjeno in podpisano. Podnačelnik šolskega odbora sklenil je zaupni shod ob 12. uri in 30 minut. — Očetje in matere so čestitali in zahvaljevali g. podnačelniku na požrtvovalnem trudu ter se potem razšli v najlepšem redu. hišno posodo neočiščeno, ogrebe jo in zastrupi s svojo slino, a kedor jč iz takega krožnika ali iz tako sklede, gotovo umrje. Kristijani pripovedujejo, da je to šiba božja, ker so fratri zapalili samostan v Rami, ko pa se je vnela cerkev, vzdignila se je iz požara tolika svetloba, da je segla do neba. Turki pak pripovedujejo, da jim jo Bog poslal kugo, ker so so vsi Turki na Udbini dali krstiti in se tako izneverili prerokovi veri. Ko je napočilo jutro, ni bilo hiše v turškem delu mesta, kjer no bi gorel ogenj na dvorišču. Hodže *) hodijo iz jedne hišo v drugo, da hitro opravijo svoje obrede, raz stolp pa uče koran, vrstico za vrstico, in poročajo, kdo da je umrl. A kedo jih posluša, ko hiti vsakdo z upognenim hrbtom, kakor da je že kuga na-nj sela, brez ozira domov, da so čvrsto zapre! Vse prodaj alnice in vsa skladišča v mestu so zaprta; otroka ni videti nobenega. Katoliki in pravoslavni spremljajo vedno po pot mrličev nakrat na pokopališče. *) hodŽa-turški duhovnik. To je bilo leta 1690., in ondaj je kuga morila po vsej Bosni. Tudi slepčevskemu hanu kuga ne prizanese. Najpreje umori Antovo pomajko. Anto izkoplje nad hanom na hribu grob. Stojan in Mijat mu pomagata pokojnico nesti k grobu, in pokopljejo jo brez svečenika in brez navadnih pogrebnih molitev, Anto privede svoja sodruga s pokopališča, pa tudi ona že občutita bolečine. Okoli polnoči popadejo silne muke Stojana in Mijata. Stojan premine, Mijat pa pokliče Anta, poda mu svojo tovarišico — javorovo gosli, in mu de umirajoč: «Anto, brate! Na, vzemi si javorove gosli, jaz pa moram, kakor vidim, oditi k Bogu; širi ž njimi dedovsko slavo, spominjaj se dobrot našincev, zločine pa povračaj —_. in spominjaj se svojega pobratima Mi-j ata!» Ker je celo noč sijala mesečina, izkoplje Anto do zore grob, v katerem naj bi pokopal dva pobratima. Anto meni, da mu pomoreta Jožo in Omer mrtvece nesti k grobu, toda že so tudi njiju napale muke. Ko to vidi Salkiča, stisne v roko svojo šarkijo, se opre n a palico in pobegne v mesto, da javi Ra- Domače in razne novice. * Ceste na Goriškem. O priliki smo poročali, da državni proračun obsega lelos lepe zneske v podporo državnim in drugim cestam na Goriškem. Danes nam je poročati, da tudi deželni zbor se je spomnil v letošnjem zasedanju javnih del z večjimi svo-tami nego v prejšnjih letih. Ali kar je več vredno, je to, da vsled nekaterih deželnih podpor da država še veliko večje zneske za dotična dela. Dežela je obečala za cesto v Trenti 5.000 gld., po 1.000 na leto; država bo prispevala k temu delu z zneskom 15.000 gld., po 3.000 na leto. Za okrajno cesto iz Kanala skoz Avče do Vogrščeka da dežela 15.000 gld. podpore v treh letih, po 5.000 na leto; država da pa v isti namen 50.000 gld. tudi v treh letih. Za cesto po Braniški dolini se potrebuje še 23.000 gld.; od teh dajo bližnje občine in posestniki 4.400 gld. v svetu in delu ; dežela da 4.G00 gld. in sicer letos 2.400 gld. ter naslednji dve leti po 1.100 gld.; država da pa v letih 1897. in 1898. ostalih 14.000 gld. Približno enako se bo godilo s cesto iz Kostanjevice skoz Za-potok do Vrhovlja, ko bodo dodelani načrti, ki se izdelujejo pri okrajnem glavarstvu v Gorici. V Furlaniji je dovolil deželni zbor podporo 15.000 gld., ki se izplača v treh enakih letnih obrokih, da se odpelje voda Hondina, ki poplavlja svet okolo Flumičela po večkrat na leto, v Isonzat, in da se tako odstrani nevarnost in škoda po povodnji. Država bo prispevala k temu delu v treh letih s skupnim zneskom 25.000 gld. Deželne podpore omogočijo, da se dobijo tudi državne precej obilne podpore za navedena dela. Pa tudi navadne podpore za ceste in mostove so letos nekoliko obilnejše od onih prejšnjih let, in sicer deloma z ozirom na to, da lani se niso delile nič. Cestni odbor komenski dobi 1300 gld., sežanski 1300, ajdovski 1000, goriški 1000, črvinjanski 2800. tržiški 1200, tolminski 1200, bolški 400, cerkljanski 200, korminski 1200 in županija Kožbana 000 gld. Goriški cestni odbor da 400 gld. od omenjene podpore za cesto Vr-hovlje — Krasno — Višnjevik; korminski cestni odbor da ves znesek 1200 gld. za most čez Reko in za popravo okrajne ceste pod Dobravem. Tako pride na Brda vsega skupaj 2200 gld. Cerkljanski cestni odbor da navedenih 200 gld. za napravo jezov nad mostom v Stopniku. Omeniti je, da podpora kanalski cesti pride tudi drugim hribovskim krajem v korist, ko bo cesta dodelana. Občini Romans se je dala podpora za napravo jezov ob Versi 1000 gld.; za pogozdonje ob Lokavščeku pa 000 gld. Navadna podpora za ceste in jezove znaša letos 10.200 gld., druge podpore, ki se izplačujejo še le v 3 ali petih letih, pa okroglih 38.000 gld. * Nedostojni lepaki. — Iz Gorice nam pišejo: Mraz je pretresel moje patrijotično šid-agi: da se mu zdi, da je prokletstvo palo na slepčevski han in da njih same umori. Anto ostane sam samcat, dva tovariša mrtva na tleh, dva druga pa na smrtni postelji. Vzame široko desko, zavali vznak na nje Stojana, priveže ga na dveh mestih z vrvjo, ga tako vleče do groba in zavali va-nj; isto stori tudi z Mija-tom. Vsakokrat pa z vrelimi solzami zalije grob svoje pomajke. Dopoldan koplje že nov grob za Joža in Omera. In tako tudi njiju vleče na pokopališče in pokoplje. Vse to stori Anto brez svečenika in brez hodže. Ko ostane sam samcat na osamelem domu, prične moliti k Bogu; zdi se mu, da mora tudi on sedaj umreti, in ves se strese pred težko mislijo: «A kedo pokoplje mene samot-nika?» Zaskrbi ga tudi Salkiča, ker mu ni povedal, kam da ide, kuga pa sledi vsaki človeški stopinji. Salkiča je odšel naravnost k Ra-šid-agi, da mu javi žalostno vest. slovansko srce, ko sem sprehajajoč se po Gorici, zapazil po goriških voglih neke lepake, ki vabijo naši Avstriji pripadajoče Italijane na pustni torek v tukajšnje gledišče. To je sramota, to je škandal, da se pustijo razobešati v krščanski Gorici taki ostudni naravnost pohujšljivi lepaki. Lahonski brezmo-ralni „gospodi* ne zadostuje še to, da je lepak napolnjen s petcrooglatniml zvezdami, ampak na levi strani lepaka stoji na pol naga ženska, ki je naravnost škadal in v veliko pohujšanje. Otroci pa zijajo to nesramnost z odprtimi ustmi. In taki lepaki se razobešajo v avstrijski, krščanski Gorici! * Goriška Čitalnica je imela v nedeljo vsakoletni veliki ples. Sponesel se je dobro. Udeležba precejšna, razun — ozadja. Mnogo je gospode, ki bi povečala veličastnost v tem prvem slov. društvu, a ne prihaja. — Mnogo dam je bilo v okusnih opravah. Nastopili so tudi pritlikovci s Sneguljčico. Delili so darove, zasoljene z izvirnimi dovtipi. Jeden se je oglasil: Pač pa malo je slavno Tiskarjevo delo, Ki vedno le črni Kar bilo je belo. Ljubki pritlikovci so znali vedno pravo ubrati. — Sviral je vojaški orkester 12 mož; isti bo drevi pri Sokolu. * Mesto /Jvinozdravnika je razpisano v Splitu (Dalmacija). Čas natečaja izteče 20. marča. Plača znaša 700 gld. letnih, 180 gld. za voz, gld. P50 za vsako izvirno spričevalo ter stanovanje v naravi. Ako je kje kak Slovenec živinozdravnik, naj prosi to službo, kajti na Primorskem so take službe — bele vrane. Natančne pogoje izvedb lahko v naši tiskarni. * Narodne pripovedke v Soških planinah. — V 47. snopiču „Slovanske knjižnice* je izšla že tretja zbirka narodnih pripovedk v Soških planinah, največ iz Kobarida in okolice ; zapisala sta jih Jos. Kenda in A. G. — Prva dva snopiča iz peresa urednikovega sta obrnila na se pozornost tudi znamenitega dunajskega lista „Literatur der osterreichischen Volkskunde*. kije prinesel o obeh obširnejšo oceno. Urednik dr. M. Haberla ndt se je bil na to obrnil do našega urednika, katerega je vabil v krog svojih so-trudnikov, ponujaje mu visoko nagrado. — To smo omenili v dokaz, koliko pozornosti so zbudile te pravljice celo zunaj slovenske domovine. — Tretji snopič obsega na 90 straneh 19 pravljic, med njimi jedno („Mladi kralj*) v verzih. Uverjeni smo, da tudi tretji snopič bo vzbujal občo pozornost in delal čast — našim lepim planinskim krajem ob Soči in vrlemu ljudstvu, ki prebiva po njih. — Cena snopiču v razprodaji 18. kr. Naročnikom po 15 kr. s poštnino vred. * „Slovenska Zveza* v Št. Petru je priredila v nedeljo zopet krasno veselico. Ob- Rašid-aga leži na ležišču v krčevitih mukah, pri njem pa stoje njegovi trije sinovi. Ko mu pove Salkiča, da je kuga umorila Antovo pomajko, Stojana in Mijata, in da Omera in Joža že težko dobi živa, tedaj prične aga v molitvi hvaliti Višjega in reče slednjič sinovom : «Deca moja! Jaz moram umreti, ,,Hairiše“ naj kakor doslej služi v zavetišče slepim sirotam. In ako Bog dodeli, da nas Anto preživi, skrbel bode kakor doslej s celim srcem za-nje». To izgovorivši aga pobledi, se skrči, stemni se mu pred očmi, še jeden-krat dahne, potem pa izdahne svojo blago dušo. «Oče nam je umrl!», zavpijejo žalostno sinovi. Salkiča kot slepec ni videl, kako da je izdahnil dobrotni aga; še le tedaj, ko začuje sinove, se obrne, udari s palico sem in tje, in po sredi tipajoč dospe do vrat. Neka bol mu hoče raztrgati prsi. Stopi na ulico, a od vseh stranij čuje jok in bolestno vpitje. Ljube plakajo za svojimi dragimi, otroci za očetom in materjo, stariši za ljubimi otroki. Kogar sreča, nihče ga ne pozna, nihče mune reče: «Daj, Salko, Salkiča, činstva je bilo polno dvorano, a kar je glavno — domačinov. Petje je bilo izborno; tudi igra se je povsem dobro doigrala; enako deklamacija. — Le vstrajno naprej! Čast možem, ki se trudijo za tolik napredek tega mladega društva ! * Srebrna poroka. — Podgorski župan in deželni poslanec g. Anton Klančič praznoval je 15. t. m. s svojo cenjeno g. soprogo srebrno poroko v krogu svoje rodbine, 1 prijateljev in znancev. Bog mu daj doseči tudi slavnost zlate poroke ! (Ob enem je 25-letnica županovanja). * Lep pogreb. — Pretekli četrtek ob 2. pop. je umrla gospa Hermina Kragelj, soproga znanega gosp. gimnazijskega profesorja. V soboto ob 2. pop. je bil pogreb; udeležba je bila velika — samega odličnega občinstva. Tudi štirje gimnazijski razredi (učenci) so poklonili vence, katere so nosili za krsto dijaki sami. — Na pokopališče je spremilo pokojnico večje število ožjih prijateljic in prijateljev potrtega g. profesorja. — Naj počiva v miru! Naše iskreno sožalje g. profesorju K.! * Ljudske spremembe 1. 1895. v Gorici. — Porok je bilo 145. rodilo se jih je 540, umrlo pa 825. Razmerje med umrlimi je toliko, kolikoršno redko kje drugod. Res je sicer, da imamo tu bolnico, od koder prihajajo ljudjč od vseh stranij — navadno umirat; res je tudi, da vabi Gorica od raznih stranij bolehne ljudi, — vendar je razmerje preveliko. Odgovor prepuščamo našim modrim mestnim očetom! * „Goriški Sokol* bo imel drevi od 8. naprej svoj običajni vsakoletni ples. Letos ni maškerade, ker je bila že več let zapored; vendar bodo dopuščeni kostumi, ako katera oseba uprav želi tak6 priti k plesu. — Opozarjamo, da vsak neud mora imeti vstopnico, sicer mu bo vstop zabranjen. — Zaradi majhnih prostorov se je vstop precej omejil. Udje v društveni opravi ne plačajo vstopnine. Tako bo zanaprej najbrže tudi pri drugih slavnostih. To naj vspodbudi vsakega uda, da si omisli društveno opravo. * Zanimivo priznanje. — „C o r- riere* od sobote se pritožuje, da po ulici Pare ar v Podturnu ni mogoče hoditi; ko je zmrzlo, je vse ledeno, razorano, — a ko se segreje, nastane silno blato, da ni mogoče pregaziti ulice. — Hvaležni smo „Cor-rieru* na tem priznanju. Ako se pa slavni oficijozus pritožuje na tak način proti ulici Par c ar, tedaj veljajo stokrat ostrejše pritožbe za blatno ulico Lunga. In po tej naj bi hodili slov. otroci po štirikrat na dan? Nikdar! * Prvo pol uletje na srednjih šolah goriških je končalo v soboto. Čujemo, da je bila kvalifikacija zelo ostra, kajti vsak gg. profesorjev smatra svoj predmet za najime-nitniši, za neizogibno potrebo. Kjer pa pred- udari na šarkijo, zapoj kako pesem!» Vse ide mimo njega žalostno, tiho, — mrtvaško, praznično. Vse pa se mu zdi še strašnejše v večni noči njegovo slepote. Ko dojde v sredo mesta, je tu vse mrtvo; ne sliši glasu od nikoder, kakor da je napočila poslednja noč; samo pasje lajanje pretrga mrtvo tišino in včasih tudi kak krik bolestnih prsi}, prihajajoč iz mestnih poslopij. Dolgo, dolgo tava, da dospe do osamljenega hana. Na vratih pokliče Anta, a ne dobi odgovora; zakliče še trikrat, a nihče mu ne odgovori. Vsode se na prag k odprtim vratom, iz katerih puhti zaduhel vonj mrtvih teles, stisne glavo v dlan in zajoče____ Anto je pokopal Joža in Omera. Ko ide po hodniku, ozre se v prazno slepčevsko sobo, obstane in vz-dahne: «Vse sem vas spremil pod zeleno odejo, tudi vaju, najmlajša tovariša, Joža in Omera — — — a 'H0 jo še moj Salko-------— —»■ Salko se stegne, se drsa, in Anto ga opazi na pragu hana. (Dalje pride). meti sami niso zadoščali, da morajo ubogi stariši plačevati šolnino, tedaj je prišla na vrsto nravno obnašanje ali pa pridnost, kjer je red malce ,poskočil". Stariši — zdaj pa v žep po 15 gld., država bi prišla na boben, ako jih ne daste! * Ruski izseljenci. — Iz Galicije se izseljuje ljudstvo kar v trumah v Ameriko; Židje poberejo ljudstvo vse, kar ima, da mu ne ostane drugo nego izseliti se. — V petek je prišlo skozi Gorico do Kormina 47 ruskih rodovin iz Galicije z 237 osebami. Ali italijanska vlada jih ni pustila čez mejo, ker niso mogli dokazati zadosti denarnih sredstev za pot do Genove in dalje v Ameriko. Iz Kormina so jih pripeljali nazaj v Gorico; na kolodvoru so se odigrali ganljivi, srce pretresujoči prizori. — Iz Galicije so odpotovali čez Ogersko na Reko, z Reke pa so hoteli po nasvetu agenta čez Genovo v Brazilijo. Ker potujejo brez potnega lista le s krstnico in drugimi listinami, ne morejo niti posamičniki naprej. Izselili so se iz Galicije, ker ne morejo doma živeti in ker ne marajo robotati poljski šlahti za 15 kr. na dan in s tem se živeti. Brezsrčni agent je dobil 10 gld. od vsake rodbine, torej 470 gld., in jo je popihal. Goriško redarstvo pa voha brezuspešno za njim. Izseljenci ne marajo nazaj v domovino. V to jih ne morejo prisiliti ne lepa prigovarjanja, ne redarji, ne žandarji, — pa tudi krdelo vojakov z bajoneti ne. V Gorici so že 5, v vagonih pa 8 dnij. O konečni usodi v „Soči" več. Pripis. — Danes od 4. pop. dalje jih nekoliko pogostć nekoji Slovenci; prispevke sprejema naše uredništvo do 3. popoldne. Kdor čuti bedo nesrečnih slovanskih bratov, katere so pregnali iz domovine či-futske pijavke, naj stegne usmiljeno roko! * Vročekrvni Goričan. — Dne 11. t. m. zaprli so nekega Ivana Gadorini-ja, ker je upil v kavarni „Schwarz“ „E v v i v a 1’ 11 a 1 i a !“ Mož je bil v službi pri Gorupo-vih dacih in je vsled tega odpuščen iz službe, čeprav je sedaj na prosti nogi. * Potreba novega društva. — Na zadnji naš članek pod tem naslovom smo prejeli več spodbujevalnih dopisov, s katerimi se izjavljajo rodoljubi pripravnimi, položiti nekaj na žrtvenik domovine. Radi pre-obilega gradiva priobčimo te misli v „Soči". * Iz Medane je prišla vlaške in nemške časopise vest, da pri prekopavanju dveh vinogradov so našli tamkaj mnogo redkega starinskega denarja velike zgodovinske važnosti. — To je časnikarska raca! Naša poštena delavna Medanca sta s prekopavanjem še le zagrebla v zemljo zaklad, ki bo nosil, upajmo, stoteren sad v žlahtni briski kapljici! * Iz Tolmina nam pišejo: „Tu imamo znanega živinozdravnika, rodom Goričana in trdega Laha. Dela nima skoro nikakega, ker ga služba sama ne daje, ljudstvo ga ne kliče, a sam si dela ne zna najti, da bi koristil ljudstvu s švojim znanjem in lepim prostim časom. To pa vse zaradi tega, ker ne urneje ljudstva, med katerim živi, ker mu to ljudstvo tudi ni pri srcu, da bi se malce pobrigal zanj. — Tukaj bi potrebovali moža, ki umeje naš jezik in naše ljudstvo in ima sreč zanj; potem dobi živinozdravnik vedno polne roke dela, kajti ljudstvo je potrebno in tudi željno — pouka. Živinozdravnik naj bi prirejal predavanja iz svoje stroke, ljudstvo bi ga rado poslušalo. Tako bi prišel tudi z ljudstvom v dotiko, spoznal bi vse razmere v okraju in — svojo službo bi izborno opravljal v korist okraju. Tak6 je pa mesto živinozdravnika v Tolminu brez koristi, denar je vržen v vodo; živinozdravnika imamo le za „parado*. Dajte nam živinozdravnika, ki bo sposoben za naš okraj, ki živi največ od živinoreje!" * Nekaj za obrtnike. — Trgovinski minister je predložil poslanski zbornici načrt obrtne preosnove. Načrt je odklonil zahteve, naj se urede obvezne preskušnje pompčnikov in mojstrov, trgovci da morajo dokazati svojo usposobljenost, ter naj se konfekcijonarjem prepove delati obleko po vzeti meri; načrt pa poostruje vse določbe glede dokaza usposobljenosti za obrtnike in razširja delokrog obrtnih zadrug. Zanimivosti iz podturnske šole. — Število otrok raste; od 5. t. m. se vrši pouk že v treh razredih, — v vsakem je po jedna deklica. Še ena deklica, potem utegne res poslovati štirirazrednica s — štirimi otroci. Modrijan Nemo v „Gorrieru" je svetoval, naj šolo zaprejo in potem „lahko noč" Slovenci, češ, dokazalo se je, da slovenska šola v Gorici — ni potrebna. Nemo - jte prežvekovati take bedarije! Iz Trsta smo dobili zopet dopis, kateri nam je poslal bivši vojak g. P. K—r. On pravi, da v ono poslopje bi nikdar ne poslal svojih otrok, ker je zelo vlažno in nezdravo. Ko so se bali kolere, so par sob popolnoma izpraznili, da nikdo ni prebival notri. Mestni šolski nadzornik prof. G u 1 o t je nadzoroval „S log in o" šolo in zapisal vse otroke, ki so se vpisali v novo mestno šolo a hodijo v „Slogino". Podanih je bil cel kup utokov, a vse spi. Knez H oh e n lo h e pač pridno dreza. No, kmalu se snide državni zbor, — in tedaj, upamo, bo konec uplivanju kneza H. Gas bi že bil, da vlada enkrat resno stopi na noge v obrambo zakona in državnega ugleda. Predelska železnica. — V deželno-zborskem poročilu v „Soči" prinesli smo resolucijo, katero je sprejel naš dež. zbor soglasno ; v njej se jasno naglašala neizogibna potreba predelske železnice. — Ali skoro v istem času se je izrekla za železnico čez Ture in Predel tudi trgovska zbornica v Trstu, ki je v tem pogledu eden najmerodajniših sodnikov ; tržaška trgov, zbornica je dala s svojim soglasnim sklepom mogočno moralno zaušnico deželnemu zboru tržaškemu, ki se je izrekel za železnico Divača-Loka-Ljubelj. Zelo zanimiv je bil govor g. Alfreda Escher-ja, ki je temeljito pobijal vse razloge nasprotnikov te železnice. Razvijal je v svojem govoru razvitek tega vprašanja od znamenite seje državnega zbora dne 30. marca 1870., ko so Poljaki, Slovenci (žal!) in tržaški poslanci ušli z dvorane in s tem onemogočili sklepčnost zbora. Govoril je o vseh projektovanih progah in prišel do sklepa, da predelska železnica je svetovnega pomena, dočim bi bila n. pr. železnica Divača-Loka le krajevnega pomena. Pobijal je dalje mnenje, da predelska železnica bi bila v strategiškem (vojaškem) pomenu kvarna; saj ste jo predlagali že dve vladi 1. 1870. in in 1872. in tudi vojaški list „Armeeblatt" je za njo. Govornik zaupa v modrost vlade in se nadeja, da kmalu izpolni želje Trsta v tem pogledu. Ob enem je izrekel svoje začujenje, da italijanska stranka v Trstu in Istri se poteza za železnico Divača-Loka. (Nam se pa ne zdi čudno. Saj smo že često odkrito povedali, da ista stranka ne želi nijedne železnica z notranjimi avstrijskimi deželami, kajti sreč jo vleče le proti jugu; zato se ogreva za tako črto, ki je najslabša in o kateri vč, da se ne bo gradila.) — Vitez Stalitz (ob enem državni poslanec) je dejal, da pod sedanjo vlado imamo največ upanja, da se ta železnica zgradi, kajti ministerski predsednik in finančni minister sta za drugo železniško zvezo s Trstom, le radi ene ali druge črte da seje treba zjediniti. Escher je dalje dokazal, da se nikakor ni bati, da bi železnica čez Ture prišla v korist Benetkam in v škodo Trstu, kajti po predelski železnici bi se okrajšala pot do Trsta nasproti Benetkam za 80 km. Ta sklep tržaške trgovinske zbornice je toplo pozdravilapolvladna „Triester Zeitg.", ki je izrekla nado, da visoka vlada se čim prej odloči za označeno železnico. S soglasnim sklepom dež. zbora goriškega in trgov, zbornice tržaške je poskočilo upanje, da se uresničijo vendar enkrat hrepeneče nade našega prebivalstva v Soški dolini, t. j. da v bližnji prihodnosti bo žvižgal „lukama ti j a" po svetovno znameniti progi — Soška dolina-Predel-Ture. Dal Bog! Tretji zaupni shod slovenskih starišev se je vršil v nedeljo od 11. do 123/4 pop. Udeležilo se je okoli 350 očetov, mater ali njih zakonitih namestnikov. Zborovanje je i bilo zelo živahno, često zares viharno. Tu I sem naj bi prišli tisti, ki silijo slovensko deco v podturnsko podrtijo, da bi videli, s koliko odločnostjo se tudi najbolj priprosti stariši upirajo Catinellijevemu poslopju. Guli so se umes mnogi smešni klici: Oblice naj hranijo notri ! Petorali naj kuhajo tamkaj ! Kostanj naj lupijo! itd. Vsi so pa odločno zatrjevali, da v Podturen ne bodo pošiljali otrok. Shod je sklenil več jako umestnih resolucij. O zborovanju je bil spisan in podpisan zapisnik, katerega prinašamo na prvem mestu. Pri shodu se je tudi dognalo, da je lažnjiva „Corrierova" pisarija, kakor da slovenski otroci napadajo italijanske na ulici, pač pa, da je u p r av nasprotno resnica. Ako se pa naši otroci ne dajo ne pretepati ne zaničevati, marveč da pošteno reagujejo na napade, kdo jim to zameri ? V čast si štejemo, da je naša mladina taka! Sicer je obče znano vzgledno vedenje slovenske mladine. Zborovalci so se razšli s perečim prepričanjem v srcu, da se jim godi v nebo kričeča krivica, proti kateri so izrekli veljavnim potom svojo ogorčenost. — Kdor vidi toliko narodno zavest, tolik narodni ponos, ki se je vzbudil in gori zdaj z živim plamenom tudi v najnižjih vrstah slovenskega prebivalstva — materia prima ! kakor je dejal „Gorriere" — tega se mora skoro lotiti skušnjava, da je vesel sedanjih odnošajev, kajti nasprotniki naši so s svojim besnim ravnanjem pripomogli do tolike narodne zavesti. Še malo — in kipelo bo! Nam ne v škodo ! Avita coltura. — Ko je čital 10. t. m. dr. Aleksij Rojic svojo interpelacijo, je neki laški mladenič, star okoli 20 let, večkrat zagodrnjal: porco! porco! Neki Slovenec je slišal to brezobraznost, pogledal ga je pnr-krat ostro, — in pobalinu je zlezlo srce v hlače, da se je umaknil. Malo je manjkalo, da predrznež ni pobiral svojih zob po tleh. Unesel je pete. „Urša moja draga" - kje sl ? —' Pred nekaj tedni je bilo oddano na pošti v Gorici priporočeno pismo z naslovom : „Naj prejme Urša moja draga". Ali slavna pošta seveda ni mogla najti ljubljene Urške, ki je obtičala v srcu neznanega odpošiljalca pisma; zato je uvrstila pismo v seznam onih pisem, katerih pošta ni oddala. Ta seznam je priobčil tudi tržaški uradni list. — To pismo je pošta tudi odprla, kakor se redno godi z enakimi pismi, in našla notri — desetak. Naznanjamo ta dogodek tudi mi, da so oglasi ljubljena Urška in prejme pri pošti vsaj desetak, ako jej že niso mari srčni vzdihi „njegovi". Najbolje bi pa bilo, ako bi se oglasil odpošiljalec sam ter se izkazal pri goriški pošti s potrdilnico (recepisom), kajti desetaka je vendarle škoda. To mu bodi v pouk, da slavni pošti je treba razkrivati tudi take srčne skrivnosti in povedati, katera Urška mu tiči v srcu. Novosti na goriškem pokopališču. — „P. L." piše: Več let že nevoljno gledajo revnejši Goričani, Slovenci in Lahi, mokrotno, ilnato pokopališče. Ni ga bilo pogreba v deževju, da bi ne bili glasno obsojali mesto, ki jim noče oskrbeti boljšega, človeku dostojnišega pokopališča, zato, ker so bili sami priča, da vse mrliče pokladajo v vodo. Pritožbe so se širile, poslanci so opozarjali vlado na neprimernost pokopališča, komisija za komisijo je ugibala in raz-kovala, ali je pokopališče dostojno ali ne. Mesto se je seveda upiralo z vsemi močmi, ker nima denarja, ker hoče imeti vedno in povsod prav. Zmagalo je. Vendar moralo je kako osušiti mokrotno pokopališše. Kmalu si je umislilo novo nedostojnost. Razkopalo je prostor, kjer se pokupujejo odrasli in otroci, položilo precej globoko debelega kamenja, nato drobnejšega in slednjič zemljo, izkopalo dva globoka, recimo vodnjaka, kamor naj bi se stokala voda, da bo pokopališče bolj suho. Res se že steka, sesalnica jo goni na površje, koder je tekla poprej po jarku, na še ne rabljen del pokopališča, a sedaj teče po jarku, na niži del pokopališča. Kdor opazuje vodnjak od blizu, zapazi, da z vodo se stekajo vanj tudi tekoči ostanki I mrličev. Že sedaj po zimi je težko pre- našali smrad, ako se pogleda v vodnjak, kaj pa bo v vročih dneh? Jarek, koder teče izsesana voda, je ves rumen. To je grozno, to je nekrščansko, da se še tako dela z ostanki — katoličanov, katere imenuje sv. Pavel naravnost svetnike. Novačenje. — C. kr. namestništvo v Trstu objavlja, da se bode letos vršilo novačenje v posamičnih okrajih v tem-le redu : A) v Trstu: dne 2., 3., 4., 5., G., 7., in 9. marca. — B) v pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski: v Gradiški dne 2. in 3. marca; v Korminu dne 4. in 5. marca; v Gorici (mesto) 6. in 7. marca; v Gorici (okolica) 9., 10.. 11. in 12. marca; v Ajdovščini 13. in 14. marca; v Kanalu 16. in 17. marca; v Bolcu 23. marca; v Cerknem 26. marca; v Sežani 10. in 11. aprila; v Komnu 13. in 14. aprila; v Tržiču 22. in 23. aprila; v Červi-njanu 24., 25. in 27. aprila. — C) v mejni grofiji Istri: v Kopru dne 11., 12., 13. in i4. marca; v Pulju 16., 17., 18., 20. in 21 marca; v Labinju 23. in 24. marca; na Vo-loskem 26., 27. in 28. marca; na Krku 30. in 31. marca; v Čresu 2. aprila; v Lošinju 7 aprila; v Motovunu 8., 9. in 10. aprila; v Rovinju 9. aprila; v Pazinu 11., 13. in 14. aprila; v Poreču 11. in 13. aprila; v Buzetu 15., 16. in 17. aprila; v Bujah 15. in 16. aprila; v Piranu 18. in 20. aprila ter v Podgradu 20. in 21. aprila. Rinaldlnljeva kapitulacija — pred Venuttl - Maranijem. — Česar ni hotel storiti c. kr. mestni šolski svet — naznaniti namreč otvorjenje slovenske šole s slovenskimi oglasi — storil je to sam namestnik Rinaldini kot predsednik deželnega šolskega sveta za Goriško. Po voglih so bili nabiti majhni oglaščiči, s katerimi je naznanil deželni šolski svet slovenskim starišem in skrbnikom, da je bila odprta dne 20. pr. m. nova slovenska javna ljudska šola v bivši Catinellijevi vojašnici. Kaj je mislil doseči predsednik dež. šolskega sveta goriškega s tem, da je naznanil otvorjenje slovenske ljudske šole z doslej nenavadnim načinom? Gotovo le to, da ustreže svojim Benjaminom v mestnem starešinstvu ter da jih reši naloge, da morajo oni razglasiti otvorjenje slovenske šole v slovenskem jeziku in da tako ne razžalijo italijanskega čuta Gorice. To postopanje je značilno. Deželni šolski svet je naložil nekaj podrejeni oblasti, katera je ukaz vrgla pod klop, a višja oblast je to zaušnico utaknila v žep. Klasični odnošaji! Zanimiva izjava. — Dr. Frapporti je priobčil v „Eco“ neko izjavo proti „Soči*; ista izjava je zalezla tudi v „P. L.“. Nočemo je prikrivati svojim bralcem, evo je doslovno : „Odbor za novo cerkev presv. Srca Jezusovega odvrača s pristojno nevoljo laž-njivo grajo in krivično podtikanje, katero prinaša nek lokalen list proti najbolj gorečemu in zaslužnemu svojemu udu; in obža-lovaje spričevalo, katero si daje s tem samemu sebi oni, ki ne pozna druzega kakor postranskih in sebičnih namenov tudi pri najbolj vzvišenem delu in najplemeniteljših žrtvah, izjavlja, da tako nespodobno napadena oseba ni niti izrekla besedice niti storila koraka, ki ne bi bil po namenih in prepričanju celega odbora. Odbor torej javlja, da je popolnem ene misli z napadeno osebo in prevzame v vsakem oziru in vse, karkoli je dotična oseba storila, odgovornost, in hoče, da se smatra vse njeno delovanje kakor njegovo delo, ne hoteč pa s tem kratiti zasebnega njenega zasluženja, katero odbor hvaležno priznava in visoko ceni. Toliko truda pa naj prečastitemu gospod poplača sam nebeški Zavetnik novega svetišča, kateremu se tako nepremišljeno in nedostojno nasprotuje/ V Gorici, 25. januarja 1896. Dr. Pavel Frapporti predsednik. Na to rečemo: Kar smo pisali, pri lent ostanemo, če tudi priobčile še sto izjav, katere bi podpisali vsi odborniki in ne le dr. Pavel Frapporti. Punctum! V Avbcru na Krasu je umrl v sredo ob 9. uri zjutraj župan in veleposestnik g. Franc Ukmar v 48. letu starosti. Pogrel) je bil danes. — To je bil pošten slovenski mož, vrl Slovenec, uzoren župan. Pravo veselje je bilo, spustiti se ž njim v pogovor ne le o navadnih poslih, marveč tudi o naših poli-tiških homatijah. S treznim razumom je motril vse narodne borbe na Slovenskem. Čast njegovemu spominu. V Tolminu je umrla v včeraj teden spoštovana gospa Prezelj, soproga krčmarja in posestnika, po domače Kranjca. Bolehala je precej časa na sušici, ki je vničila mlado življenje. Naj v miru počiva. V Bolcu imajo zdravnika, katerega vzdržujejo prebivalci tamošnjega sodnijskega okraja. Ker je ta okraj predaleč od Tolmina, kjer prebiva c. kr. okrajni zdravnik, in ker je napravil pred kratkim bovški zdravnik potrebne skušnje, prosili so te dni, da bi pripoznala vlada bovškega zdravnika za svojega in ga tako plačevala. Upati je, da bodo vslišani. Potem takem bilo bi temu okraju mnogo zlajšano in pomagano. Saj c. kr. okrajni zdravnik v Tolminu ima zdaj 106.518-37 hektarov sveta, t. j. eno obilno tretjino naše dežele, v zdravstvenem oskrbovanju. Čudno, da se ni že prej jemalo vse to v poštev, da so morali Bovčani in njih „straniki"1 t. j. njih stranski sosedje ali ostali prebivalci, večkrat biti brez zdravnika, in če so ga kdaj vdobili, mastno plačevati, dasiravno ni bilo zmirom v soglasju to redno plačevanje s znanjem in skušnjo dotičnoga zdravnika. Od zdaj pa bo zdravnik in njegova plača stalna in ne bo treba Bovčanom loviti in tako vzdrževati zdravnika, kateri bi bil ob enem tudi velika pomoč tolminskemu c. kr. okr. zdravniku. — Tako piše „P. L/ Ostala Slovenija. Odstop škofa Glavine. — S posebnim pastirskim listom poslovil se je škof Glavina od svojih vernikov v tržaško-koperski škofiji. Deputacija duhovnikov njegove škofije izročila mu je v slovo udanostno adreso s podpisi. Kapitelj škofije je izvolil za ka-pitularnega vikarja prošta dra. Š u s t a. Italijanska zvezda. — Naše laške krasotice, gospodiče in gospodje kaj radi rabijo za raznovrsten lišp — peterorogljato italijansko zvezdo („stella d’Italia*). Nikdo se ne spodtika več nad takimi „otročarijami", kakor menijo Rinaldinijevi pisači. — Ali čujte, kaj je govoril poslanec Nabergoj v mestnem svetu tržaškem 8. t. m. Govoril je: Nekdaj so bile table okrajnih načelnikov, zdravnikov, babic in ljudskih šol po tržaški okolici vedno dvojezične, namreč z italijanskim in slovenskim napisom. Nekaj časa sem pa nadomeščujejo te table s samo italijanskimi. O nekem takem dogodku interpe-loval je govornik že v seji mestnega sveta dne 28. decembra 1892. in dne 30. istega meseca odgovorilo se mu je, da je stara tabla z dvojezičnim napisom pri okrajnem načelniku na Proseku postala že nečitljiva, ter da so jo dali obnoviti. Od te d6be minola so 3 leta in 1 mesec in 20 dnij, a obnovljene table še ni. Pač pa so razobesili tablo s samo italijanskim napisom in vrhu tega blišči na njej italijanska zvezda. (Nemir in smeh). To dejstvo, nadaljeval je govornik, razburilo je slovensko prebivalstvo na Proseku, kajti tako počenjanje je smatrati kakor izživljanje, ki utegne imeti hudih posledic. 'Ker pa je, hvala Bogu, Trst in njega okolica vedno še pod krilom cesarskega orla slavne hiše habsburške, a nikakor pod sijajem k a k o r š n e - k o 1 i zvezde, zato vpraša interpelant župana, da-li je istemu znana ta falsifikacija tržaškega grba in kdo je zakrivil ta zločin? (Ironični vsklici. smeh in ropot). Župan je na to interpelacijo odgovoril, da mu o vsem tem, kar je povedal svetovalec Nabergoj, ni znano ničesar. (!) Izjavil je svoje obžalovanje, da ni v seji prisoten kompetentni asesor, ki bi mogel odgovoriti takoj; tako pa mora svetovalec Nabergoj potrpeti do prihodnje seje. Svetovalec dr. Venezian je rekel na to. da ne more biti niti jedne besedice resničnega (!!) na vsem tem, kar je rekel svetova- lec Nabergoj, že zaradi tega ne, ker je dotično tablo razobesil mestni magistrat. (Čudna logika, kaj ne? Poročevalec). Svetovalec Nabergoj da je menda slabo videl. Župan je temu pritrdil (!), dodavši, da je smatral za nepotrebno, da bi uvažil podtikanja svetovalca Nabergoja (!!). Tabla pri okrajnem načelniku na Proseku da ne more imeti drugih napisov in slikarij, nego onih, ki jih določa zakon. La forza brutalc del numero! — Za one naše čitatelje, ki ne razumejo italijanščine, povemo, da se to pravi: brutalna sila številke! V vzgled, kako hinavski utegnejo postati včasih ljudje, pa moramo povedati še vsem našim čitateljem, da tržaški „Piccolo" britko očita zastopnikom slovenskih občin okraja koperskega, ker so si izbrali cestni odbor iz svoje srede, češ: da so s tem brutalno uporabili svojo večino ! II „Piccolo" spada očevidno med one junake dvomljive vrednosti, ki bi pač radi streljali tja-čez, a so hudo užaljeni, ako tudi oni drugi na oni strani pošlje le jedno samo svinčenko sem-čez. Njemu je pač prav, da zbora v Trstu in Poreču brezobzirno izkoriščata svojo številno moč, ni žal besede ni še bilo iz njegovih ust radi tega, da ti dve večini izklju-čujeti zastopnike manjšine iz vseh odsekov in jim tako jemljeti mogočost, da bi mogli braniti koristi svojih volilcev — in vse to v kričečem nasprotju z zdravimi parlamentarnimi običaji in z zakoni politiške morale ter le na podlagi tiste „forza brutale del numero": a zvija se in javka, ker zastopniki slovenskih občin okraja koperskega niso bili toli — nespametni, da bi prava večine kar odstopili nasprotni jim manjšini. V resnici pa so naši postopali povsem pravično: za laško občino kopersko so izvolili laškega zastopnika! In če bi bili tudi izkoristili svojo večino, ne bili bi storili druzega, nego posnemali bi bili — laške vzglede! Da, da, tja čez streljati je jako prijetno, ali tisto streljanje sem-čez je neprijetno! Ni res, dragi „Piccolo"? — „Ed". Istra. — Deželni zbor je zaključen. Končal je svoje delovanje brez zastopnikov vlovanske večine. Pri razpravi proračuna 5. t. m. pa niso gospodje dovolili zahtevane svote denarja deželnemu šolskemu svetu za zgradbo novih šolskih poslopij v Istri ukljub temu, da je dokazoval potrebo istih sam vladni zastopnik. Ali ni še polna mera ? — Naši isterski deželni poslanci so objavili po časopisih verno sliko napadov od strani piranskih surovežev v gosposkih rokovicah. Vseh osem poslancev je podpisalo to poročilo, katerega navode so pripravni potrditi s prisego. — V K a s t v u je bil izvoljen županom gospod Mirko J e 1 u š i ć na veliko veselje vseh pravih rodoljubov. Čestitamo! Zora puca, bit če dana! — Znani urednik puljskega osliča („II giovine pensiero") je bil obsojen na dva tedna zapora radi kupovanja glasov o priliki zadnjih deželnozborskih volitev. — Dne 15. t. m. so odkrili spomenik v Opatiji bivšemu ravnatelju južne železnice, Frideriku Schullerju. SchOllerjeva je namreč zasluga, da je Opatija danes svetovno zdra-višče. Prav je torej, da se proslavi spomin moža, ki je postavil temelj temu, kar je danes Opatija. A tudi na drugo stran je bil Schuller poštenjak: v narodopisnem pogledu smatral je Opatijo za to, kar je: hrvaško zemljo. Redki so taki tujezemci. Pri svečanosti odkritja zastopal je občino župan dr. Andrej S t a n g e r. Deželni zbor kranjski. — V seji dne 6. februarja bavil se je deželni zbor kranjski velevažnim, zares perečim vprašanjem — z obnovljenjem pogodbe z Ogersko. Razpravljali so namreč o samostalnem predlogu dra. Ta v ča r j a, naj se odpove carinska pogodba z Ogersko. Razprava je dokazala, da ob tem vprašanju soglašajo vse stranke. Zanimiv je bil nastopni odstavek iz govora posl. Schwe-gla : „Kranjska sme posebna obzire zahtevati, ker leži za Trstom. Če je naš eksport potreben, potem se morajo pota otvoriti. Mi smo poklicani uživati posebne obzire od države. Kaj se stori pri nas za industrijo ? Nič! Deloma smo sami krivi. Zahtevajmo komunikacij s Trstom. Indetifikujmo se s Trstom, ki propada, dočim procvita Reka. „Lloyd“ se še ne sme ustaviti v gotovih lukah, a promet na skupnih železniških zvezah? Kranjska nima zveze na jugovzhod, zdaj je Cas, da se to uredi. Agrarno stališče ni za nas tolike važnost. Na vzhod moramo imeti odprto pot, le živinorejo nam je zavarovati. Žele, da bi naše pritožbe imele vspeha, povdarjamo, da nimamo vzroka dvomiti, da bo vlada skušala zadostiti tem željam. Velika Avstro-Ogerska je nemogoča, če ni gospodarske jednote“. Zbornica je vsprejela nastopno resolucijo: „Deželni zbor vojvodstva kranjskega izreka s stališča deželnih interesov, katere je dolžan varovati, to prepričanje, da se iz ozirov na moč države in na gojenje skupnih interesov obeh državnih polovic kaže potreba, vzdržati gospodarsko jednoto obeh držav monarhije in da je pri predstojećih pogajanjih z Ogersko to v polni meri poštevati, a da je pogodbo skleniti le s pogojem: 1. da vlada revidira sedanjo svoto, da zniža izdatno tostranske državne polovice prispevek k skupnim potrebščinam ter ga spravi v razmerje s sedanjimi gospodarskimi odnošaji v obeh državnih polovicah in da v zvezi s tem primerno uredi vprašanje o davkih na sladkor, pivo, žganje in petrolej ter da uredi cene; 2. da se načelni obstanek gospodarske jednote točno uredi z določbo povsem jednakih pogojev za produkcijo in promet v obeh državnih polovicah, če se zagotove določene norme za izvršitev teh načel in jamstva za njih veljavnost: 3. vlada se naprosi, zadobiti tem iz najvitalnejših potreb dežele in tostranske državne polovice izvirajočim pogojem pravični pogodbi priznanje in veljavnost, in v to svrho storiti, kar je primerno, če treba, ne zamuditi pravočasne odpovedi carinske in trgovinske pogodbe". V naslednji seji izročili so deželnemu odboru predlog posl. Hribarja, naj se ustanovi zavarovalnica za živino, in Žitnika, naj se osnuje deželna zavarovalnica proti požaru, toči in boleznim pri živini. Deželnemu odboru bode v prihodnjem zasedanju poročati o teh dveh predlogih. Temu je sledila razprava o Klunovem predlogu radi priklop-Ijenja žužemberškega in marijindolskega okraja, nekdanje vojaške granice, s Kranjsko. Dotični predlog je bil vsprejet soglasno. Zborovanje je odloženo na poznejšo dobo. * Podporo dež. zbora kranjskega. — Družbi sv. Cirila in Metoda dovolil je deželni zbor kranjski 1000 gld. podpore; graški podpiralni zologi 150 gld., „Podpornemu društvu slovenskih velikošolcev na Dunaju" 200 gld.; „Radogoju" 200 gld. itd. Za slov. in nemške glediščne predstave je dovolil pa po 6000 gld. Kaj taro kmeta ? — Deželni poslanec kranjski g. Fr. Povše je odkril 9. pr. m. v kranjski deželni zbornici krvave rane kmečkega stanu kranjskega, ko je utemeljeval svoj predlog o osnovanju kmečkih zadrug. Dokazoval je, da kmečki stan silno peša. Leta 1868. so znašali na kmetijah vknjiženi dolgovi na Kranjskem 46 milijonov gld., I. 1892. so pa že dosegli 60 milijonov gld. Jednako žalostno je poročilo o eksekutivno prodanih kmetijah. L. 1868. je bilo na Kranjskem prodanih 276 kmetij. Pri eksekuciji so je šlo za vknjižene dolgove v znesku 675.936 gdd. Skupila pa se je le dobra polovica, ker 383.901 gld. so upniki zgubili. L. 1892. pa je bilo prodanih 537 kmetij, in pri tem so upniki zgubili 241.923 gld. V dobi od 1. 1868. do 1892. je bilo prodanih v kranjski deželi 10.190 kmetij, pri katerih so upniki zgubili celih 6 milijonov gld. To so kričeče številke ! Od 60 milijonov dolgov je polovica takih, od katerih ni treba plačevati obresti, n. pr. dote žen, bratov, sestra, poboljški za stariše itd., in če vzamemo, da se od ostalih 30 milijonov gld. plačuje po 5 odstotkov obresti, znašajo obresti na leto poldrugi milijon gld., torej mnogo več, nego ves zemljiščni davek, ki znaša okroglo 600.000 gold., k temu razne priklade, deželne, okrajne, občinske z vsaj 50 odstotki 300.000 gld., tako da znaša vsa svota 2,400.000 gold. Tako ogromno svoto mora kranjsko opešano kmetijstvo spraviti vkupe! Potres. — Iz Sv. Petra na Medvedovem selu pišejo: V noči od 6. do 7. februarja po polunoči čutili smo precej močen potres in slišali podzemeljsko bobnenje. Nekateri so čutili tudi okolo polunoči precej močen potres. Škode ni nikake napravil. Južno štajerska hranilnica v Celji imela je preteklo leto 1,894.976 gld. 70 kr. prometa in sicer 954.377 gld. 46 y2 kr. dohodkov in 940.599 gld. 23 72 kr. izdatkov, Uloženega denarja bilo koncem decembra 1895. 1,443.691 gld. 42 kr. Vkljub raznim oviram se torej ta mladi narodni zavod lepo razvija. Koroška. — Dne 20. p. m. je umrl v Štriholčah pri Trušnjah eden najodličnejših slovenskih rodoljubov velikovške okolice, Valentin Gross, posestnik Krošljeve in Jopove kmetije, v 36. letu svoje starosti. Pokojnik je bil, piše „Mir", pravi vzor slovenskega kmeta, značajen v vsakem oziru. — Deželnim pisarjem (diurnistom) se dovoli pokojnina 25% od plače, ako je pisar vsaj deset let služil. Od 10. leta naprej raste pokojnina vsako leto za 2'5 %. Ako je bil pisar zavoljo bolezni upokojen, pa se spet ozdravi, preneha pokojnina in mora spet v službo stopiti. Tako je sklenil deželni zbor. — Učiteljski list „Karntner Schulblatt" je nehal izhajati. — Celovški mestni odbor je izvolil deželnega predsednika, ki obhaja svojo 70-letnico, za častnega meščana. — Uredništvo „Mira" je prevzel gosp. Ivan Teršelič, namesto odsto-pivšega g. Filipa Haderlapa. — Umrl je v Dješkah preč g. Andrej Brežan, župnik. Bi! je vsestranski spoštovan in priljubljen pastir svojih ovčic. N. v m. p.! „Glas Naroda" iz New Yorka naznanja, da je preselil svojo tiskarno s 1. februarjem v bližnji New Jersey City, prav blizu kolodvora Pennsylvanske železnice. Tam je najel celo hišo ter uredil pravi slovenski dom, kjer dobi prenočišče in hrano za nizko ceno vsak došli Slovenec ali Hrvat. Slovensko podporno društvo ustanove za New York in okolico. Bolniki bodo dobivali podpore v prvem razredu 9 dolarjev na teden, v drugem pa 6, usmrtnine pa 250 dolarjev. Razgled po svetu. Avstrija. — Ker se je otvorilo 15, t. m. državnozborsko zasedanje, deželni zbori so vsled tega že zaključeni, deloma odloženi. Večina njih, mej temi tudi goriški, so morali reševati razna vprašanja v naglici, kar seveda ni koristilo deželam, kajti marsikatera, čeprav namenjena reč, ni prišla na dan. Razne dežele so imelč raznovrstne potrebe in tako ni mogoče zahtevati njih soglasnosti v razpravljanju. Skoraj vsi zbori so bili edini v predlogih o odpovedi carinske pogodbe z Ogersko in o proslavi 50-letnega vladanja našega cesarja. Boj je prešel zdaj iz deželno-zborskih dvoran v skupno državnozborsko. Cesar ni bilo mogoče povedati v deželnih zborih, to pride na vrsto v državnem. V primorskih deželnih zborih so vstrajali v boju od slovenskih poslancev le goriški, ker so imeli ugodnejša tla nasproti vzajemnemu nasprotniku nego tržaški in istrski bratje. Bog si ga vedi, kako bi bilo končano tudi v našem zboru, da ni prišel vanj sam kne-zonadškof. Ali se mu je posrečilo, zadovoljiti one, kateri so ga v to prigovorili? Mogoče, da le začasno, kajti mora priti konec tudi onim, kateri so uzročili, da jim je bil potreben njegov glas v dež. zboru. — V tržaškem dež. zboru se niso udeležili slovenski poslanci niti jedne seje, — nasprotno prišli so v istrski naši poslanci z nadejo, da izvršijo svoj poklic, a žal, morali so ga zapustiti, ker so jih prisilili v to zastopniki manjšine prebivalstva, kateri so sedaj gospodarji v Istri, in po katerih godbi pleše nekdo v Trstu, ker jih ni mogla ukrotiti železna roka ministra Bade-nija. — Tudi v drugih deželnih zborih ni šlo vse gladko, posebno v onih, kjer so zastopane mešane narodnosti. — Kar nas primorske Slovane posebno zanima, namreč uprašanje o Rinaldinijevem odstopu, žal, reč ni še dozorela, dasi je pri koncu. A tudi proti slučajnemu njegovemu namestniku v osebi Gi o v a n e 11 i j e v i bi se morali postaviti po robu primorski Slovani. Osebe, katere Giova-nellija dobro poznajo, nam trde, da bi bili na slabšem pod Giovanellijem. Mož pa tudi ne zna slovenski, čeprav se je večkrat poslužil s ptujim perjem nasproti svojim višjim. Od svojih podrejenih, dokler je bil še pri namestništvu v Trstu, dal si je sestavljati slovenske sestavke, s katerimi je pa dokazoval svojo jezično zmožnost. Tudi avtonomija, za katero hrepene južnotirolski italijanski poslanci, je baje le Giovanellijeva reč, kajti ista je prišla na površje še-le pod njegovim namestništvom. Mož je zelo previden v svojem postopanju — seveda na korist one narodnosti, katero kaže že njegov priimek. Naglašamo, primorski Slovani ne odjenjajo od svojih zahtev, da mora biti vešč popolnoma slovenščini primorski carski namestnik, kajti težko je pri srcu slehernemu Slovanu, ko opazi, da c. kr. zastopniki vlad, posebno v deželnih zborih na Primorskem, ne samo da se ne znajo izraziti pravilno v slovenščini, marveč ne znajo niti čitati v slovenščini sestavljenih svojih sestavkov, kar se je zgodilo tudi v našem deželnem zboru na sramoto Slovencev in v smeh nasprotnikom. Prizanesemo le onim c. kr. uradnikom, kateri so ali pa bodo zmožni slovenščine v govoru in pisavi, ako so nastavljeni v slovenskih deželah. Dokler ne dosežemo tega, ne bomo mirovali. — V seji dež. zbora dolnjeavstrij-skega 14. t. m. se je primeril velik škandal. Resolucija glede pogodbe z Ogersko se je vzprejela soglasno. Galerija je ploskala, a ker se je tudi sikalo, nastal je škandal. Pri razpravi o pogodbi so dr. Lueger, Schoffl in Magg strastno govorili proti Ogerski. Schoffl je rekel: Avstrija je od Poljakov upravljana madjarska satrapija. — Cesar je podelil red zlatega runa ministru Welsersheimbu, namestniku grofu Thunu, grofu Janu Harrachu, grofu Aladarju Andrassyju, grofu Karlu Paaru in grofu Pavlu Esterhazyju. — Knez Hohen-lohe, najvišji dvornik, brat nemškaga kance-larja, je nagloma umrl. — Uradni list je naznanil da je z dnem 15. t. m. znižana cena viržink na 5 kr. Ogerska. — Iz malega zraste veliko. Nedavno so namreč odkrili na Ogerskem „panamissimo" v podjetju vicinalnih železnic, kjer so sodelovali državni uradniki, zdaj so že spet prišli na sled „panami" ali slepariji pri ravnateljstvu državnega muzeja v Budimpešti in, kakor pišejo, tudi pri nekem drugem državnem uradniku, katerega že imenujejo. Povrhu vsega tega pa so prikrajšali državni erar v debrecinski hranilnici za 100.000 gld. Kakšni odnošaji in kakšni ljudje zasedajo najviše urade na Ogerskem, kaže vest, da je minister notranjih poslov pozval dva velika župana, katerima ste plači sodnijski zaplenjeni radi dolgov, naj uredita svoje imovinske odnošaje, ker drugače da jih odpusti iz službe. Na ukaz in zahtevo naučnega ministra pa so preiskali sodni zdravniki v bolnišnico kot umobolnega poslanega ravnatelja narodnega muzeja v Budimpešti dra. Pulszkega, kateri se je veliko ogrešil na škodo državne blagajne. Zaslepljena madjarska vlada, da povzdigne millenijsko slavnost tudi s slikarskimi umetninami, poslala je Pulszkega v Italijo in drugam, naj bi nakupil dragocenih slik za narodni muzej. Mož je res bil v Italiji, Parizu in v ostalih mestih, kjer je razkošno živel in zapravljal denar. V Benetkah je najel posebno gondolo na svoj račun in celo prvo nadstropje v nekem hotelu, kjer je vzdrževal razne ženske in se gostil na račun države. Nakupil je pa tudi nekoliko slik za veliko denarja; le za enoje dal 141.000 gld.. a to so cenili veščaki največ na 25.000 frankov. Povrhu tega vsega je pošiljal na dom razno blago za zasebnike „carine prosto" na naslov narodnega muzeja. Z gotovino je šel v Italijo, vse potrosil, a povrhu naredil še veliko dolga. Nekateri upniki so se že oglasili osebno v Budimpešti, a hudomušniki se šalijo, da jih pričakujejo v Budimpešti še s posebnim vlakom iz Italije. Povrhu vsega je baje poneveril do 60.000 gld. in okrasil svoje zasebno stanovanje s slikami iz muzeja. Ker so zdravniki dognali, da mož ni slaboumen, je bil izročen v preiskovalni zapor, kjer ga čaka osoda in pokora za čas prismojene millenijske slavnosti, katera se bo letos vršila v Budimpešti. — Madjarska vlada je bila odvzela dunajskim časnikarjem prednost proste vožnje na oger-skih železnicah od novega leta naprej. Pri zadnjem Banffijevem obisku na Dunaju so se mu pritožili časnikarji radi tega, a on jim je rekel, da ne more pomagati, ker je to reč trgovinskega ministra. Ker so izjavili na to časnikarji, da ne bodo pisali čisto nič o mil-lenijski slavnosti, ako ne dobodo proste vožnje, je to pomagalo, in madjarska vlada je poslala dunajskim časnikarjem 25 listkov na razpolaganje v slavo in povikšanje millenijskega švindla. — Naučni minister je sklical shod strokovnjakov, kateri imajo nalogo, razpravljati uprašanje o preosnovi zrelostnih izpraševanj na javnih zavodih. Hoče namreč urediti reč tako, da bi bili oproščeni polaganja zrelostnega izpita vsi oni dijaki, kateri so končali nauke z odliko. Reč ni neumestna, a mislimo, da bi ne bila praktična ozirom na benjaminstvo, katero bi tako boljše uspevalo z gotovim ciljem. Ostale države. — Najvažniše politiško kolo se je vrtio v Sofiji radi prestopa Borisa k pravoslavju. 0 tej reči so brzojavili iz Sofije, da je bil prestop določen za 14. dan t. m. V tem smislu je knez izdal razglas, v katerem pravi, da ga niso razumeli ondi, kjer je to gotovo pričakoval (namreč v Rimu) in da, zvest svojim obljubam, prinese največjo žrtev na oltar domovine s tem, da Boris prestopi k pravoslavju 2. dan februarja po pravoslavnem obredu (14. t. m.). Ta razglas je prečital minister Stoilov v sobranju. Br-zojavljajo tudi, da je dala naznaniti knezova soproga, da je knez potoval v Rim na njeno željo, ker ona ne odobrava prestopa, ter da misli vstopiti v kak samostan, v slučaju, ako bi papež izobčil kneza iz katoliške cerkve. — O prestopu k pravoslavju Borisa bolgarskega pišejo razni svetski časopisi. „Petro-grajske Vjedomosti,‘ obsojajo najodločneje kneza Ferdinanda in označuje prestop kot igro nizkih političnih kombinacij. Knez Ferdinand, katerega prezira že na tisoče Rusov, ne doseže s tem ruskih simpatij. Vsaki iskren kristjan mora opustiti metodo, ki hoče s prevaro Boga in ljudij rešiti politični položaj. Slovanstvo ne potrebuje na čelu držav odpadnika, a niti ne s praznim svetskim likom odičene Cortezze i Pizzare. Tako pišejo ruski časopisi o knezu Ferdinandu in njegovi častihlepnosti. — Sultan je baje že priznal Ferdinanda kot zakonitega vladarja Bolgarske. Rusija pa tudi ne bo nasprotna več. Poročajo, da so pripravne priznati kneza tudi druge velevlasti. K slavnostnemu prestopu je prišlo v Sofijo veliko gostov. Carigradski exarh je prišel osebno k obredu. V Sofiji so vihrale bolgarske in ruske zastave v slavo prestopu. — Ker so v srbski skupščini napadli naprednjaški poslanci neodvisno časopisje, zapustili so časnikarji skupščino in sklenili, da ne bodo o njih nič poročali, dokler ne dobč zadoščenja. — Italija švindla in zaslepljuje svet s svojo vojsko v Afriki. Pošilja v svet razne zmagonosne vesti in poročila o slavnostnih sprejemih vojske, katera pa nimajo prave podloge. Junaški Galliano, kateremu slavo so peli tudi v Trstu in Gorici, je odnesel živo glavo iz trdnjave Makalle lepo velikodušnosti Ras-Makonnena, glavarja Šoancev, pridržavši si v jamstvo deset italijanskih častnikov. Ko je spoznal Ras-Makonnen, da laška vojska ni sposobna, delati mu preglavico, je izpustil zopet velikodušno ludi ostalih deset častnikev-jetnikov. — Italijanska vojska v Afriki ne napreduje. Razna poročila — ker resničnih ni mogoče zvedeti — si nasprotujejo. Šoanci Italijanov ne marajo in to je uzrok, da Italijani ne zmagajo s svojo politiko v Afriki. Radi afrikanskih poslov ni slišati veliko o domačih homatijah, vendar pa kuha tudi doma. V nekaterih okrajih se je ljudstvo uprlo iztirjavanju davkov, ker ne mara dajati denarja za vojsko. Zbornica je sklicana za 5. marcija. — Kakor švindla na politi-škem polju slavno italijansko državništvo, tako tudi na književne m nje proslavljeni književniki. Jeden doslej najčislanejših mlajših italijanskih leposlovcev, Gabriele d’ A n n u n- z i o, je razkrinkan kot tat tuje književnosti, katero je izdajal pod svojim imenom. Izdal je namreč več romanov, katere je plitka kritika spoznala kot klasična dela. Celo sami francoski kritiki so hvalili te romane. Neki Italijan, kateri je bil menda nevošljiv D’ An-nunzievi slavi, je skupil podatke in dokazal v „Gazzetta Letteraria", da je D’ Annunzio prepisaval cele odstavke in stranice iz raznih italijanskih in francoskih romanov. Ta odkritja mečejo slabo luč v proslavljeno Italijanko kulturo, s katero se dičijo tudi naši neodrešenci. — V Berolinu zboruje državni zbor. Bil je na dnevnem redu novi državni zakonik, kateri pa ni navdušil poslancev katoliškega središča. — V Franciji pričakujejo ministersko krizo radi reči o južni železnici. — Angleška zbornica je pričela svoje zasedanje 11. t. m. — Iz Madrida poročajo o veliki nesreči, katero je uzročil meteor, ki se je razpočil nad Madridom 10. t. m. ob 9V2 uri predpoldne. Zidovje je razpokalo na raznih hišah. Odmev praska so slišali 57 km. daleč. Zgodilo se je obilo nesreč, veliko je ranjencev, več mrtvih in ena hiša zrušena, več hudo poškodovanih. Ljudstvo je menilo, da je bil navadni razprask kakega stroja vsled potresa. Našli so več še toplih komadov meteora. Tako kaznuje igra narave nedolžno ljudstvo. — Iz Petrograda poročajo, da je nastala ustaja v Formozi. Položaj je zelo resen. Ustaši so uničili vse brzojave in železniške poti. Japonci so poslali vojsko. — Avstro-ogerski poslanik baron Galice je sporočil turški vladi, da Avstrija ne ugovarja priznanju Koburžana. Druge velesile še niso odgovorile. — V seculu, glavnem mestu korejskem, je nastala revolucija. Kralj in prestolonaslednik sta bežala v poslopje ruskega poslanika. Ustaši so umorili ministra in sedem visokih drž. uradnikov. Rusko krdelo 200 mož se je izkrcalo v Čemulpu. Ali smejo c. kr. uradniki sodelovati v uradnih opravah pri raznih slavnostih 1 — Ker so lansko leto sodelovali v Splitu pri neki slavnosti c. kr. uradniki y uradnih opravah in ker se je pri ti priliki zgodil mali škandalček, c. kr. prizivno sodišče za Dalmacijo je prepovedalo zanaprej sodelovanje pri takih slavnostih vsemu svojemu podrejenemu osebju v uradnih opravah, najsi bode pri kateremkoli društvu. Na. utok jed-nega prizadetih uradnikov odločilo je c. kr. pravosodno ministerstvo, da isti smejo sodelovati v uradnih oblekah pri slavnostih vseh onih društev, ki so zakonito priznana v opazki §. 47. cesarske naredbe z dne 3. maja 1853. drž. zak. 1. št. 81. Razgled po slovarjem svetu. Hrvaška.— Dne 29. m. m. je bila volitev jednega poslanca za sabor v Garčinu. Izvoljen je bil člen vladne stranke. ludi pri tej volitvi se je pokazala na površju praksa, kakoršno rabijo onkraj Drave. — Ustrelil se je v Zagrebu tamošnji podžupan Milan Stankovič. Bil je Srb in pristaš vladne stranke. Denarne zadrege so ga spravile na ta korak. „Hrvatsko pravo" prinaša na čelu lista vabilo dr. A. Starčeviča, s katerim vabi pristaše k sestanku dne 5. marca t. I. — Prof. Ouiquerez, kateri je vrgel tintnik v glavo oddelnemu predstojniku za bogočastje pri dež. vladi v Zagrebu, je obsojen na šestmesečno ječo. Ouiquerez je rojen v Slov. Bistrici. — Zaprli so na Dunaju trgovca Libkovvitza, kateri je imel trgovino tudi v Zagrebu. Mož je ogoljufal svojega sodruga pl. Blumenfelda za 90.000 gld. Ta slučaj je uzročil v Zagrebu živahno občudovanje. — Pri deželni vladi hrv. preosnovani so uradi oddelka za notranje reči na 10 odsekov. V Zagrebu je umrl Fidelis Hopperger, vodja samostana milosrčnih sester. Pokojnik je bil Nemec po rojstvu, ali imel je vse ozire proti hrvaškemu narodu ter svojim delovanjem dokazoval, da ga spoštuje. Žal, da je malo takšnih Nemcev, kateri bi spoštovali oni narod, med katerim živijo. Pred sodiščem v Zagrebu se je zagovarjala tatska banda samih Italijanov, kateri so padli pravici v roke uprav v Zagrebu. Dva sta bila obsojena na 4 leta ječe, dva pa izročena re- darstvu na daljne uradovanje.— Umrije Anton Schlesinger, urednik poluradnega časopisa „Agramer Zeitung". Žid po rojstvu in ob enem Madjar delal je le za svoj trebuh. Prišel je v Zagreb kot revež, a s pomočjo vladnih jaslij je umrl kot bogatin. Sorodniki so ga dali pokopati v Budimpešti. — Ustanovitelj stranke prava, dr. Anton Starče-v i č, je bil in je še vedno bolan tako, da se je že pričakovala smrt. Vendar se upa, da okreva, kar mu želimo gotovo tudi mi. — O madjarski prevzetnosti bi se dale napisati neštevilne knjige. Kjer je kakšen Madjar, tam se opazujejo sledovi madjarske brutalnosti. „Hrvatski Branik" piše namreč, da so dobili zapoved vsi pri mitroviškem kolodvoru nastavljeni služabniki, da si morajo pomadjariti ime predno otvorijo millenijsko švindelsko razstavo, kajti da zgube drugače službo. Zave« Inejše osebje je že odgovorilo, da rajše popusti službo, nego da spremeni svoje rod-binsko ime. In tako se tipajo obnašati Ma-djarji na hrvaških tleh! Česa naj torej ne počenjajo na Ogrskem ? Dalmacija. — Klub narodne stranke hrvaške je izvolil svojim predsednikom viteza Vrankoviča.— Kakor poroča „Dubrovnik", vo-jaška oblast je preskrbela z novimi topovi mestne zide dubrovniške in trdnjavo (Carkovič) in Minčeto. Drugo trdnjavo popravljajo. Govori se, da pomnože posadko v Dubrovniku.— Drniška občina je dovolila 1000 kron za spomenik A ■J je kot. ZJ I primes k bobovi kavi ed[ro zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner Gostilničar Ivan Lisjak • pri .Rajhu' št. 5. na Kornu, priporoča svojo B gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran S kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe iz- • vrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. - ‘jj Cene primerne. ■•■•■MMMMSCECMeMBfflEGIMIIMMS Fotograf A. Jerkič £ 5C na Travniku ^ priporoča svoj fotografični !► Trgovec z vinom Anton čo&, v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri .belem J zajcu") priporoča bogato zalogo vsakovrstnega ! belega in črnega vina v sodčkili od 56 1. naprej, 2 _ katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20. 8 Gene zmerne, poštena postrežba. Fw??wwn? Pek Karol Draščck mA Mg ekr IVAN DEKLEVA veletržoc z vinom, j priporoča _____ _ ima v svojih zalogah vseh ^ ^pekarijo v Biva Como 4 zavod zavednim Slovencem na ^ vrst domačih in istrskih vin -<► in podružno prodajalnico kruha Goriškem. £ X Ce"° 'iu'etue- 31 v Semeniški' ulici 2. - tron itttoommmm Svečar J. Kopač v Gorici Solkanska ulica 9 S priporoča pristne čebelno-voščene sveče • kg po gld. 2’45. Za pristnost jamči s 1000 kron. S Sveče slabejšib vrst po jako nizki ceni. Zaloga S kadil za cerkve po gld. 1-20, 1 gld., ter 50 kr. kg. 8 Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. •••••«•••«••••••••••••••• K>-o-©«5>©o-© Anton Kuštrin ^ ^ K .. v oememsHi «-■ aomooo oon S»m»wt Trgovec z vinom Ant. Pečenko J Vrtna ulica štv. 8. © priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej • pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, J briskih in istrskih vinogradov. postrežba točna. gkWK“* Za pristnost vina jamči. •••••••••••••••••••• Gene zmerne, © mči. S ••••«•••••• ^ T Usnjar Franc Bensa 8 • ▼ v Ozki ulici 8 A A A priporoča vsakovrstno usnje, ^ i Anton Kuštrin a tf Gostilničar Ivan Reja ▼ v Gosposki ulici štv. 23 ▼ • priporoča svojo gostilno ,pri ^ , A priporoča ▼ ▼ golobu" za vojašnico štv. 7. ® 6 r--i....... . . - ■ T A svojo trgovino raznih jedilnih A • Vino belo in črno prve vrste. © ^ f J potrebščin. Postrežba točna. T ^ Kuhinja dobra. Cene zmerne. ^ | ▼ potrt nsune za cevijaije. „j , _ j Tovarna piva Fr. Wanek y- a na Goriščeku Anton Koren Gosposka ulica 4 (j) (S priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno ^ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. @ K.*#*#«#*##****#«**###* t*.***«**AA*A**********» J Andrej Čermelj » Klobučar AlltOIl Fon »> « Andrej Jahil * na Kornu » * v Semeniški ulici ^; ♦ Tovarnar kož v Rupi '<£ J Jiriporoča svojo zalogo razno- (J J priporoča svojo bogato zalogo £ ^ Miren * * vrstnega jedilnega blaga.—-* klobukov in kap ler gostilnico » *!> 1 > ♦t Prodajalnica na Kornu v Gorici. ^ | lirilicroča svojo zalogo goriškega piva. | Tovarnar kož p. Miren. W Postrežba vestna. * ♦ preskrbljeno z izborn. vini. ^ * Prodajalnic.. ■- ************¥***+**» 44K< ^ Papirnica Antona Jeretiča f ^ v Semeniški ulici in za veliko vojašnico p priporoča vse izdelke, ki spadajo v š o 1 s k o in L > pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- iv ji nike, papir, knjižice itd. p Sannig & Dekleva SW j| glavna zaloga koles .Svvift" v ulici Fran Josipa p št. 4'. - Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev g. * ild, v nunski ulici št. 16. Popravljalnica koles 9S in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. |ž JO S. V I N D Y Š tovarna strojev in livarna Praha - Smichov, Vlnohradsk& ulica št. 94. priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševauja in s sočasnim zamašenjem steklenic, ZRAČNE TLAČILKE ~m%t (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kodo s pumpo, čistila za stoklo-nice, zamašilko in kaprovalke steklenic, tlačilke, parni ventili in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjegtt obsega. - jXI©i Ceniki na zahtevo brezplačno.