/\1 POSAVSK1 §"W jr ObzörniK Leto VI, številka 52, marec 2002, cena 1 SIT YCtKAJ NA DUMA3. •... DUTftlV.ßRÜ$EL3.?f NAZDRAVJES SREMIČANOM IN BIZELJČANOM POMLAD JE PRISLA V LESKOVLC. ^— II g I/ * graf ični studio špt:s bra.r-1 K./^x A'iawiöe v a 1 , Mo vo mesto: t»l«fon 07/338 0 338, O7/338-O-3S9 priprava za tisk oblikovanje osvetljevarye BS ^—< Grund v Casino Lido n R.vn t a 11 / /V<7 vulovih si etc W^ OPCJA ! Mia CITRQgN BREŽICE Tel.: 07/49 92 322 \do50%ceneie\ pOSLOVNI I Center T B A U Krško LJODSKA ONIVERZA ^E* KRŠKO ———^—-^—^——— učimo se za žiuljenje —— LJUDSKA UNIVERZA KRŠKO Vas vabi na potopisno predavanje JUŽNA GRENLANDIJA Treking med strodavno kulturo Eskimov, ruinami Vikingov in 3 dni pri Eskimih Predaval bo popotnik DAMJAN KONČNIK. Predavanje bo v ponedeljek. 15.04.2002 ob 19. uri v Zeleni dvorani Hotela Sremič. ™ Hotel Sremič vabi v petek, 5. aprila 2002, ob 20. uri naPLESNIVEČER s Plesnim orkestrom Krško, \ff/ AGENCUA f ZA VARNOST K R Š K O • PROJEKTIRANJE, MONTAŽA IN SERVISIRANJE PROTIVLOMNIH, PROTIPOŽARNIH IN VIDEO NADZORNIH SISTEMOV, VSTOPNE KONTROLE IN REGISTRACIJE DELOVNEGA ČASATER AVTOMATSKIH DRSNIH VRAT BLASI • MEHANSKE VARNOSTNE KJUČAVNICE • NADZORNI CENTER ZINTERVENCIJAMIV KRŠKEM, BREŽICAH IN SEVNICI • FIZIČNO VAROVANJE (varovanje oseb, premoženja in prireditev) • KONTROLA BOLNIŠKE STALEŽA • KONTROLA ALKOHOLIZIRANOSTI •HRAMBAVOZIL • VARNO DOMOV > NARPEL31, 8270 KRŠKO . 07/490-20-80,031/388-500 www.aaenciia-za-varnost.si e-mail: info@aqenciia-za-varnost.si KRSKO Od torkaK torka ' mmm H m Cesta 4. julf|a 23, 8270 KRŠKO, sfm/miSim / T»l.: 07/490 - 28 - 60, rrrKT M Faxs w*90-28-6^ ^' J^^^Š GSM: 041 /680 - 929, Kamnoseštvo AIJakša NAGROBNISPOMENIKI (vcdno (K.)vi m, stanjevice na Krki v pisnih virih so že pripravili nekaj pr- b sff^$jfe ireditev, sinoči pa so v prostorih Galerije Božidarja Jakca "*"*........*•»•"—....... predstavili priložnostno poštno znamko, posvečeno temu jubileju. Oblik- ovala jo je Zagorka Simič, izšla je v nakladi 70 tisoč izvodov, ob tej priložnosti pa so izdali tudi ovitek, na katerem je mestni pečat, ki ga hrani arhiv republike Slovenije. VELIK0N0ČNEMU ČASU Brestanica - Javni sklad za kul- turne dejavnosti Obmqcna izpo- stava Krško je na gradu Rajhen- burg v galeriji renesančnih prostor- ov organiziral otvoritev likovne razstave Velikonočnemu času čla- nice Likovnega dr uštva Oko Jožice Petrišič, lei se na tokratni razstavi, ki bo na ogled do 16. aprila, pred- stavlja z etnološko obarvano post- avitvijo Koklje s piščeti iz žgane gline, ki s Kristusovim razpelom iz patinirane žgane gline simbolično ponazarja velikonočne praznike. Temu se pridružujejo izvirno okra- šene pisanice. rAVESELIVEČERVDOLENJI VASIINNAZDOLAH Dolenja vas, Zdole - Društvo MePZ »Žarek« Dolenja vas, dram- ska sekcija »Veseli oder« jevDolen- ji vasi in na Zdolah organiziralo Ta veseli večer s komedijo v dveh de- janjih Ubogi pijančki in skečetn Flauzarce v izvedbi domačih igral- cev in v režiji Jožice Vogrinc. Večer so popestrili še domači ansambel »Lumpar klafete« in ljudske pevke »Ajda«. Z desne: Mis Slovenije Rebeka Dremelj z igralko in pevko Tino Gorenjak po nastopu v krškem kultumem domu. Foto: D. Žibert NAJVIŠJE UVRSTITVE UČENCEM KRŠKE GLASBENE SOLE Črnomelj - Na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije v Črnomlju je 11 učencev Glasbene sole Krško osvojilo kar 10 zlatih in eno srebrno plaketo. Zlato plaketo je osvojil kitarski duo Ornela Urbane in Samo Štajner, v kategoriji tolkal - Gašper Vodeb, Lovro Ašič in David Ur- banica, s harmoniko sta si zlato plaketo priigrali Saša Žičkar in Maja Zorič, srebrno plaketo je prejel Primož Cigler. Zlato plaketo so še prejeli Tomaž Praprotnik - trobenta, Žan Tkalec - pozavna, ter Kiemen Glas in Ana Šterk - rög. Vsi dobitniki zlatih plaket bodo med 14. in 17.marcem nastopili na državnem tekmovanju v Ljubljani. ŽE DESETO LETO »ZA SODOBNEJŠO SOLO« Senovo - Letos so na OS XTV.divizije Senovo organizirali že jubilejno, deseto akcijo »Za sodobnejšo solo«. Osrednjo prireditev so poimenovali Rojstni dan. V tej akciji s pomočjo donatorjev že deseto leto zbirajo sred- stva za nakup opreme in učnih pripomočkov za učinkovitejše izobraževanje, kot ocenjujejo na osnovni soli, pa so v tern času nakupili za približno sedem milijonov tolarjev opreme in učnih pripomočkov. V desetih letih se je akciji pridružilo okoli 60 donatorjev, krajani in gos- tje pa so vsako leto do zadnjega kotička napolnili dvorano na osrednji pr- ireditvi in s plačilom vstopnine prispevali k akciji. Sodelovali so tudi številni ustvarjalci, večinoma domačini, nekateri že vsa leta. S sedmimi milijoni tolarjev, zbranih v teh desetih letih akcije so nabavili od videoka- mere, televizorjev, računalnikov, grafoskopov, zemljevidov do stolov in miz, kompleta igral pred vrtcem, plavalnih obročev in še marsikaj. Začetki akcije segajo v šolsko leto 1992/1993. Kot pravi ravnatelj OS XIV. divizije Senovo Vinko Hostar, se zavedajo, da je denar šolam pičlo odmerjen, zato so se že v šolskem letu 1992/1993 odločili, da s svojim dodatnim delom in trudom ob pomoči donatorjev poskrbijo za boljše učne pogoje na soli. Pripravili in izpeljali so prvo akcijo in tako donatorji kot tudi krajani Senovega so se že takrat velikodušno odzvali njihovemu vabilu. Z zasnovanim delom bodo na OS XlV.divizije nadaljevali, saj se zaveda- jo, da ni sodobne vzgoje in izobraževanja brez ustreznih in kvalitetnih didaktičnih pripomočkov in opreme. Ob/oinik ? ŠL52,marec2002 posavski utrip DNI TRIDESETDNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI | NIŽJIODKUPMESA, BOUEPRIODKUPU MLEKA Armeško pri Brestanici - Člani Kmečke zadr uge Bohor iz Rožnega, Brestanice, Sremiča, Senovega, Koprivnice in okolice so se konec februarja sestali na rednem letnem občnem zboru in pregledali rezultate dela v lan- skem letu. V lanskem letuje bilo od članov KZ Bohor odkupl- jenih skupno 308 telet, 256 pi- tancev, 45 krav in 8 glavplemen- ske živine v vredriosti okoli 70 milijonov tolarjev, kar je od 6 do 8,6 odstotkov manjkot v letu 2000. Zaradi nizkih odkupnih cen mesa, ki so nespremenjene že pol desetletja, se pri gove- dorejcih znižuje interes po vhlevljanju, kar pomeni zman- jšanje števila pitancev v hlevih, tudi vtistih, ki so v lasti zadruge. Na zmanjšan odkup mesa na trgu pa je v minulem tetu vplival tudi pojav bolezni BSE oziroma bolezni norih krav v Sloveniji. MLADI IN KMETIJSTVO Kostanjek - Društvo podeželske mladine Krško in Kmetijska svetov- alna služba Krško sta 16. marca na izletniškikmetijiDularvKostanjku organizirala tradicionalni občinski kviz Mladi in kmetijstvo, na kater- em so se mladi iz krške občine pomerili v znanju iz kmetijstva. Mladi kmetovalci so se tokrat med drugim pomerili tudi v znanju iz okoljskega programa, označevanja in registracije govedi, zakona o kmetijstvu in o vinu. Po prvih štirih krogih sta enako število točk doseg- li ekipi Straže in Senovega, po do- datnih vprašanjih pa je zmagala trojica Straže. Tretje mesto je zasedla ekipa Podbočja, četrti pa so bili tekmovalci iz Koprivnice. Tako sta si udeležbo na regijskem tekmo- vanju, ki bo 5. aprila v Sevnici, po- leg Krškega, ki si je udeležbo zago- tovilo že prej, zagotovili tudi trojici Straže in Senovega. Zmagovalec tega tekmovanja se bo udeležil državnega tekmovanja, ki bo 13. aprila v Krškem. KORAKKSONCUZASIMONA Senovo, Koprivnica - Kultur no društvo Anton Aškerc Koprivnica s prijatelji je 16. marca v dvorani Doma XTV.divizije na Se- novem organiziralo dobrodelno prireditev Korak k soncu za Sfmona Pečnika. Kot pravi predsednik kulturnega društva Blaž Sotošek, so od prodanih vstopnic za pr- ireditev zbrali 386.500 tolarjev za Simono- vo nego in zdravljenje. Simon je bil že od šolskih let član njihovega društva in sode- loval pri njihovih dramskih uprizoritvah, it približno dve leti pa je 100-odstotni in- valid. Na prireditvi so sodelovali ansambel Brodniki, Folklorna skupina Senovo, cit- rar Miran Kozole, otroški zbor OŠ Senovo, Tadej Marš in domači hramonikarji, tam- buraški ljudski godci Trebeški drotarji, KD Anton Aškerc ter OS Koprivnica. Pri orga- nizaciji prireditve pa so pomagali tudi številni drugi posamezniki in skupine, ki se jim člani društva zahvaljujejo. ČLANICE DRUŠTVA KMETIC KRŠKONAOBČNEM ZBORU Krško - Članice Društva kmetic Krško, ki ga sestavlja sedem aktivov kmečkih žena, vključuje pa kar 470 kmečkih žena, so se v petek, 1. marca, zbrale na letnem občnem zboru. Sprejele so obsežen pro- gram dela v tern letu, ki bo vključeval pre- davanja, tečaje, razstave ter strokovne ek- skurzije pa tudi sodelovanja na manjših in vecjih prireditvah. PESTRE POČITNICE Krško - Osnovnošolci in srednješolci iz krške občine so si počitniške dni lahko pope- strili z aktivnostmi, ki sta jih organizirala Društvo Izvir in Zveza prijateljev mladine Krško. V Društvu Izvir so od ponedeljka do srede pripravili vrsto ustvarjalnih delavnic. Počitnikarje so popeljali tudi na krško policijsko postajo, kjer so spoznali delo poli- cistov, izvedli pa so tudi čistilno akcijo. Pro- gram aktivnosti so za počitnikarje osnovnih in srednjih sol od 25.2. do 2.3. pripravili tudi na ZPM Krško, kjer so potekali »dnevi odprtih vrat«. Potekala je ustvarjalna literar- na delavnica »Nekaj bi vam rad povedal«, mladim pa so omogočili tudi dostop do in- terneta. Od ponedeljka do petka so organiz- . irali tudi izlete z vlakom v Ljubljano, kjer so mladi lahko spoznali Center Evrope ter In- formacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope. EVROPSKA UNIJA V VAŠEM KRAJU Krško-Včetrtek, 28.3., je vorganizaciji Centra Evropa vVal- vasorjevi knjlžnici Krško potekalo predavanje na temo: »Evropska unija v vašem kraju«. O Evropski uniji, njeni zgodovini, najpomembnejših skupnih politikah ter o spre- membah, ki čakajo Slovenijo in Slovence po vstopu v EU, bo govorila Nina Sankovic, svetovalka za regionalno sodelovanje v Centru Evropa, informacijskem centru Delegacije evropske komisije v Slovenvji. Posojilo za pomladne načrte Ali tudi Vas čakajo veliki pomladanski načrti in nakupi, pa ne veste, kako obrniti denar, da bi se Vam izšli? Z osebnim posojilom, ki Vam ga nudimo v naši banki! Dobite ga lahko za nakup obleke ali računalnika, za tečaj tujega jezika ali joge, za novo pohištvo ali preprosto za sprotne drobnarije, s katerimi postane življenje lepše. Oglasite se v naši poslovalnici, izberite si posojilo po svoji meri in se pogovorite o podrobnostih. Posojilo si lahko sami izračunate na naši spletni strani: www.nlb.si. ljubljanska banka Divizija Dolenjska El Obzornik aktualno Št52,marec2002 ; Krško - 13. marec 2002 bo v zgodovini Sredn- je šole Krško zapisan kot eden prelomnih dogod- kov, saj je krška srednja sola po 45 letih uradno odprla vrata nove šolske stavbe in tako rešila dolgoletne prostorske težave. Prve dijake je takratna Tehniška srednja sola Videm-Krško na Hočevarjevem trgu sprejela 5. septembra 1957, ko si je prostore delila še z oddelki osnovne šole, desetletje kasneje pa je že razpolagala s celotnim poslopjem. Vedno večje število oddelkov pa je vplivalo na večjo prostorsko stisko, ki so jo re- ševali z desetimi učilnicami v Dijaškem domu Milke Kerin. Aprila 1994 je bil podpisan dogo- vor med ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter tedanjim Izvršnim svetom Občine Krš- ko o investicijskih vlaganjih v sole in športne ob- jekte, ki je hkrati pomenil tudi dogovor o izgrad- nji nove srednje šole v Krškem. 4. decembra 1998 je bil položen temeljni kamen, junija 2000 so bila zaključena gradbena dela, po nekajkratnih neus- pelih razpisih za opremo prostorov in športne dvorane pa so dijaki 5. januarja letos pouk začeli v novih prostorih. Uradne otvoritve so se udeležili tudi bivši dija- ki, tudi tisti iz prve generacije dijakov srednje šole, bivši profesorji, ravnatelji, honorarni sodelavci, ki so v 45-letni zgodovini Srednje sole Krško prispevali svoj delež. Od leta 1957 do letos je po nekaterih podatkih Srednja šola Krško izobrazila 6055 dijakov, na soli pa je bilo zaposlenih že več kot 550 profesorjev, predavateljev in drugih sodelavcev sole. 5. januar- ja letos, potem ko so številni delavci in dijaki sole po besedah ravnatelja Ernesta Simončiča preživeli novoletne praznike delovno v novih prostorih, se je prvič v zgodovini krške srednje sole pod eno streho zbralo vseh 700 dijakov in več kot 60 profesorjev. Novi šolski kompleks se raz- prostira na 7500 m2, investicijska vrednost pa znaša milijardo 360 milijonov tolarjev, od tega je Občina Krško investirala 307 milijonov tolarjev. Kot je na otvoritvi poudaril župan Občine Krš- ko Franc Bogovič, se je zaključila investicija, ki za Srednjo šolo Krško pomeni začetek novih možnosti. Srednja šola Krško pa je, kot je dejal, s svojim delom dala pečat celotnemu mestu pa tudi občini in odprla vrata do znanja številnim generacijam. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji novega šolskega kompleksa, je čestitala tudi min- istrica za šolstvo, znanost in sport dr. Lucija Čok in poudarila, da je potrebno na področju srednje- ga šolstva storiti več. »Zato vas pozivam, da vsi pomagate na podrocju poklicnega, srednjega - strokovnega izobraževanja ustvarjati tiste dejav- nike prenove, ki bi omogočili zagon, ki bo ponu- dil večji intelektualni potencial«, je še dodala. Ravnatelju Srednje šole Krško je predala ključe šole, ključe športne dvorane pa je predala profe- sorju športne vzgoje Rudiju Iskri, ki je na to solo še posebej vezan, saj je v stari stavbi na Hoče- . varjevem trgu obiskoval osnovno solo, nato sred- njo solo (kot dijak prve generacije) in se tu tudi zaposlil. »Zato ni bolj primernega človeka, ki bi mu lahko zaradi njegovih 48 let dela na tej soli izročili ta ključ«, je poudarila ministrica. Rudi Iskra pravi, da v primerjavi z njegovimi dijaškimi leti zdaj ni kakšne bistvene razlike. Kot pravi, je mladinaista, kot je bila včasih. »Uživam in z veseljem delam z mladino«, pravi profesor športne vzgoje po 37 letih dela na krški srednji šoli. Začetki »Tehniške srednje sole Videm-Kriko« 5. septembra 1957 so se odprla šolska vrata prvi generaciji dijakov Tehniške srednje sole Videm- Krško. Tehniška šola z elektrotehniškim in strojnim odsekom je bila ustanovljena na pobudo gospodarstva, ki mu je v tern obdobju, ko se je že pokazala prva zaposlitvena kriza, manjkalo tehni- škega kadra. Sprejeli so 102 dijaka, dva oddelka elektrotehniške smeri in en oddelek strojne smeri. Vpisali so se dijaki iz skorajda vse Slovenije. V naslednjih letih je sola vpisovala po en odd- elek, v nekaterih letih tudi po dva oddelka elek- trotehnikov in po en oddelek strojnih tehnikov. Pouk je potekal v prostorih osnovne sole na Hočevarjevem trgu v prvem nadstropju. Sola pa je z nekaterimi oddelki gostovala tudi drugje. Določen čas je pouk potekal tudi v učilnicah di- jaškega doma na CKŽ 105 in v prostorih stare stavbe na CKŽ 12, ki je dobila tudi osovraženo ime katakombe. Praktični pouk se je prvo leto v celoti odvijal v prostorih strojnih delavnic Tovar- ne celuloze in papirja Videm. Po več predvidenih lokacijah so v letu 1960 gradili improvizirane delavnice kot prizidek sole. Obzörnik H ŠL52,marec20Q2 aktualno Kljub slabim pogojem odlični športni rezultati »Ob ustanovitvi SŠ Krško so bili pogoji za telesno vzgojo zelo slabi. Nismo imeli svoje te- lovadnice in ne igrišča. Telovadili smo v učilnicah in le v redkih primerih v telovadnici osnovne šole ali na igrišču pri bazenu. Telesna vzgoja ni imela veliko skupnega s športno vzgo- jo danes, ker smo delali v glavnem na mestu in šolskih klopeh. Po selitvi OŠ v novo šolo na Vi- dem smo dobili malo telovadnico (16 x 8 metrov) in kasneje, leta 1976, še športno ig- rišče, ki so ga s prostovoljnim delom uredili učenci sami. Telovadili smo tudi v bivšem domu Partizan in hodili na igrišče Dijaškega doma. Kljub vsem težavam in slabim pogojem smo dosegli odlične rezultate in uspehe. Učen- ci SŠ Krško so se udeležili vseh športnih tekmo- vanj srednjih šol v občini, področju in državi« (Rudi Iskra, prof., 40 let Srednje sole Krško). Srednja sola se je veckrat preimenovala 1957/1958 Tehniška srednja sola Videm-Krško 1971/1972 Šolski center Krško 1981/1982 Srednja sola kovinarske in elek- trotehniške usmeritve Krško 1991/1992 Srednja sola Krško Ravnatelji: 1957/58-1960/61 Ciril Murnik 1961/1962 LeoLeonardis 1962/63 c Ciril Murnik 1963/64-1969/70 LojzeŠtih 1970/71-1972/73 Janez Pestenjak 1973/74-1991/92 LojzeŠtih 1992/93- 2000/2001 Ivan Žibert 2001/2002 dalje Ernest Simončič SŠ Krško so obiskovali tudi: Stanislav Rožman, direktor Nuklearne elektrarne Krško Vojko Sotošek, vodja oddelka za okolje in prostor Občine Krško Jože Grajžl, sodelavec TV Slovenija Drago Fabijan, direktor Holdinga slovenskih elektrarn Božidar Resnik, direktor Kostaka Krško Franc Glinšek, direktor Občinske uprave Uroš Šerbec, kapetan državne rokometne reprezentance Rok Kerin, predsednik Dijaške skupnosti: »Posledica novih prostorov in boljše opreme je tudi drugačen režim. Zdaj hodimo v copatih, imamo svoje omarice, ne zapuščamo sole, pred vrati je varnostnik Za izhode imamo posebne dovolilnice, ki jih dobimo vsi dijaki, podpisati pa jih morajo profesorji. Vprejšnji šolski stavbismo bili posamezni razredi ves čas v eni učilnici, zdaj se med urami selimo. Najpomembnejše pa je, da smovsi združeniveni šoli, saj smobili prej neka- teri na Hočevarjevem trgu, drugi v Dijaškem domu Milke Kerin. Tudi delavnice so zdaj boljše, celo ene najboljših v Sloveniji. Zdaj vse skupaj bolj zgleda kot sola. Prej smo bili bolj razpuščeni po starem delu Krškega, zdaj pa se ne zadržujemo več toliko v soli. V stari šols- ki stavbi je bilo tudi več škode, tu pa do zdaj ni . bilo kaj večjega. Predvsem se pozna, ker je zdaj vecja disciplina in red, ki se ga dijaki tudi bolj držijo. Aktivnosti izven pouka so ostale iste, športne pa so se še razširile, zdaj ko imamo novo športno dvorano. Dijaki v okviru športne lige so prej tre- nirali v Brežicah, od novembra pa trenirajo že tukaj. Da bi bilo vzdušje med odmori še boljše, si prizadevamo, da bi začeli tudi s šolskim radiern, želimo pa si tudi televizijskega sprejemnika«. Pokazali, kaj znajo Ob uradni otvoritvi, ki jo je spremljala tudi Televizija Krško, so v Srednji soli pokazali. da jih tudi nepričakovani »zapleti« ne morejo prese- netiti. Ko je ekipa TV Krško pridno snemala in kramljala z obiskovalci o pomembnem dogodku, je zatajil mikrofon. Ker je bilo delo potrebno opraviti do konca, jim je na pomoč priskočil Jože Žerjav, profesor praktičnega pouka, ki je mikro- fon takoj usposobil in ekipi omogočil, da je lahko svoje delo opravila. Lidija Petrišič Rok Kerin D Ob/ ..... -» e-mail: trgomoto.krsko@siol.net '•"•¦«¦Zr"1"''* Pooblaščeni dJ/ prodajalecinserviservozil sert SKUTERJIŽE OD 260.000,00 DALJE. I Pooblaščeni prodajalec in serviser j za motorna kolesa: I ' P1AGGIO TOMOS j RE2ERVNIDEU IN DODATNA OPREMA. Servisno-prodajni center TPV Novo mesto IS ObzorniK iz občine krško ŠL52,marec2002 SVETNIKI 0 NESPREJEMUIVIH TOČKAH POGODBE 0 NEK Krško - 25. marca je na pobudo oziroma zahtevo enajstih članov občinskega sveta (OS) Obcine Krško župan Franci Bogovič sklical 13.izredno sejo, na kateri so članice in člani OS ponovno razpravljali o nesprejemljivosti pogodbe med Vlado R Sbvenije in Hrvaške o NEK. Podpisniki zahteve za sklic izredne seje so namreč trdili, da zbor krajanov v začetku marca ni bil legitimen in da prisotni na zboru niso prejeti verodostojnih odgovorov. Na izredno sejo so zato ponovno povabili predstavnike viade, pristojnih minisfrstev in institucij, udeležili pa so se je državni sekretar za energetiko dr Robert Golob, direktorica Agencije za radio- aktivne odpadke dr. Irena Mele, direktor Uprave RS za jedrsko varnost mag. Miroslav Gregorič, član pogajalske skupine Branko Ogorevc, ELES-GEN Ljublja- na, poslanca DZ Branko Jane in Branko Kelemina ter ostali. Ob tern so svetniki sprejeli več sklepov, med drugim tudi, da meddržavna pogodba o NEK po- sega v dolgoročno varno obratovanje Nuklearne elektrarne, predvsem z novo lastniško strukturo 50:50. Zopet so izrazili ostro nasprotovanje pod- pisanemu sporazumu in se izrekli za pripravo nove pogodbe na drugačnih izhodiščih, pri čem- er vztrajajo pri sodelovanju predstavnika lokal- ne skupnosti. Vlada pa naj preuči možnost, da Slovenija od R Hrvaške odkupi objekt po pošte- ni ceni in s tem prevzame popolno odgovornost. Podprli pa so tudi sklepe, sprejete na 12. redni seji 27.12 lani ter sklepe, sprejete na zboru kra- janov v Krškem v začetku marca. ZBOR KRAJANOV 0 SPORAZUMU Krajevna skupnost Krško je v torek, 5. marca 2002, v krškem kulturnem domu sklicala zbor občanov, pravzaprav zbor krajanov, na katerega so povabili poleg svojih tudi krajane KS, ki spadajo v sosesäno jedrske elektrarne, to pa so bile še KS Leskovec pri Krškem, KS Krško polje, KS Zdole, KS Dolenja vas. Zbor je vodilo delovno predsedstvo, v katerem sta bila poleg podpredsednika KS krško Nika Zibreta tudi predsednik KS Leskovec Vojko Sotošek in župan Občine Krško Franci Bogovič. Po neuradnih podatkih se je zbora udeležilo nekaj manj kot 200 ljudi. V uvodu je poslanec v Državnem zboru Bran- ko Jane zbranim pojasnil dosedanji potek urejan- ja odnosov s Hrvaško in še posebej priprave na ratifikaeijo sporazuma o NEK v državnem zbo- ru. Tudi tokrat je opozoril na vlogo Skiada za fi- nanciranje razgradnje NEK in jzrazil odločno nasprotovanje sporazumu v predlagani obliki. Drugi uvodničar, župan Občine Krško Franci Bogovič, pa je podal pregled dosedanjih odnos- ov in sodelovanja med jedrsko elektrarno in lokalno skupnostjo ter opozoril na številna ne- sprejemljiva določila pogodbe s Hrvaško. Po- ročal je Judi o dosedanjih prizadevanjih, da do ratifikaeije sporazuma ne bi prišlo. Po uvodih se je razvnela razprava, v kateri je bilo slišati vrsto tehtnih pomislekov v zvezi s predlaganim sporazumom in tudi vprašanj. Manj je bilo odgovorov, saj sta se izmed številnih vabljenih državnih funkcionarjev in strokovnja- kov odzvala le dr. Robert Golob, državni sekre- tar za energetiko in dr. Irena Mele, direktorica Agencije za radioaktivne odpadke. S posebnim zanimanjem so udeleženci prisluhnili direktorju NE Krško Stanetu Rožmanu. Proti koncu so zbrani sprejeli pet pripravljenih sklepov, med katerimi je bila na prvem mestu ugotovitev, da Zbor krajanov nasprotuje tako načinu sprejemanja pogodbe kot tudi samemu sprejetju pogodbe v Državnem zboru. Sklepi sic- er nimajo posebne formalne teže, vendar pa pomenijo tako kot zbor sam jasno sporočilo Ljubljani in posebno poslancem državnega zbo- ra, da tudi v bodoče brez sodelovanja z lokalno skupnostjo in vodstvom elektrarne ne bo mog- oče reševati problemov, ki so povezani z delovan- jem tako zahtevnega in pomembnega objekta, kot je jedrska elektrarna v Krškem. ZAKLJUČKI ZBORA KRAJANOV 5. MARCA VKRŠKEM 1. Zbor krajanov nasprotuje tako načinu spre- jemanja pogodbe kot tudi samemu sprejetju po- godbe v DZ RS. Vlada RS seje odločila za podpis meddržavne pogodbe med R Slovenijo in R Hrvaško o ured- itvi statusnih in drugih pravnih razmerij, poveza- nih z vlaganjem v Nüklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Prebivalci in lokalne skupnosti opozarjamo na negativne posledice, ki jih pogodba prinaša za prebivalce lokalnih skupnosti, NEK in Slovenijo. S sklepi današnjega zbora krajanov želimo aktivno sode- lovati pri pripravi novih izhodišč pogodbe, ki bodo upoštevali lokalne, nacionalne, gospodar- ske in okoljske interese Slovenije. 2. Zbor krajanov zahteva, da se rešitve trajne- ga odlaganja nizko in srednje radioaktivnih od- padkov (NSRAO) iščejo v skladu s strategijo ravnanja z NSRAO (Agencija RAO, maj 2000), ki predvideva izgradnjo trajnega odlagališča do leta 2007. 3. Zbor krajanov zahteva, da se ohrani vloga Skiada za financiranje razgradnje in za odlagan- je radioaktivnih odpadkov iz NEK v Krškem, in sicer kot je to določeno v Zakonu o skladu za fi- nanciranje razgradnje NEK in odlaganje RAO iz NEK. Vse rešitve razgradnje NEK in trajnega odla- gališča NSRAO (ne glede na lokaeijo odlagal- išča) terjajo visoka finančna sredstva. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK je s svojim obstojem porok za to, da se bodo ta sredstva dejansko tudi zbrala. 4. Zbor krajanov zahteva, da Slovenija ohrani suverenost pri upravljanju NEK in s tem zagotovi enega bistvenih elementov varnega obratovanja. i Le s suverenim odločanjem na ravni uprave družbe in nadzornega sveta je možno sprejemati odločitve v skladu s svetovnimi standardi in v funkeiji varnosti. 5. Zbor krajanov odločno poziva ustrezne državne organe, da pripravijo zakonsko podlago, ki bo urejala nadomestila za razvrednotenje prostora zaradi prisotnosti jedrskega objekta in RAO za prebivalce in lokalne skupnosti. i ŠL52,marec2002 iz občine krsko frff^^QQ občinska uprava XSSSKÜ^ßSm Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija ^&% ( 07 / 49-81 -279; fax: 07 / 49-22-221 , ,. .vT e-mail: stanislava.preskar@krsko.si občina krsko Številka:361-01-1/2002-O404 Datum: 20.3.2002 Oddelek za gospodarske dejavnosti Občine Krško, objavlja na pod- lagi Pravilnika o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in o dotočanju najemnin ( Ur.l.RS, št. 73/2000), naslednji JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM I. PREDMET NAJEMA a) poslovni prostor v objektu Cesta krških žrtev 59 v Krškem v velikosti 95.92 m2 b) poslovni prostor v pritličju objekta Ulica talcev 20 v Kostanjevici, v velikosti 85.65 m2 II. IZHODIŠČNA CENA a) 148.423,00 SIT b) 70.413,00 SIT III. NAMEMBNOST POSLOVNIH PROSTOROV Lokala sta namenjena: a), pisarniški dejavnosti b). poslovni, storitveni in trgovski dejavnosti, pri katerih je izključena možnost opravljanja storitvenih dejavnosti, ki vplivajo na okolje, kot so hrup, smrad, vibracije in podobno. IV. TRAJANJE NAJEMA Najemno razmerje se bo sklepalo za dobo enega leta z možnostjo po- daljšanja. V. VARŠČINA Licitanti so dolžni položiti na transakcijski račun Občine Krško, št. 01000-0100008150, varščino v višini treh izhodiščnih najemnin. Usp- ešnemu licitantu se varščina vračuna v najemnino, neuspešnim pa se vrne v roku 8 dni po licitaciji. Licitantom, ki zamudijo pričetek licitacije, vraščina propade. VI. ČAS IN KRAJ LICITACIJE Licitacija bo v ponedeljek, 15.aprila 2002 ob 1 o,oo uri v sejni sobi D Občine Krško. VII. INFORMACIJE Podrobnejše napotke in informacije lahko interesenti dobijo na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško osebno ali po telefonu 07 49- 81279 ali 07 49-81 295. VIII. DRUGI POGOJI Zainteresirani licitanti so dolžni pisno prijaviti udeležbo na licit- aciji do petka 12.aprila 2002 do 1o,oo ure, s predložitvijo nasled- njih listin : program dejavnosti. ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih, obrtno dovoljenje ali dokazila, da pogoje zanj izpolnjuje oz. overjen izpis iz sodnega registra, - da ni vpostopku pristine poravnave, stečajaali likvidacije oziromaje prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne poravnave, da ima poravnane davke in prispevke in druge obvezne dajatve, - da je finančno in poslovno sposoben (obrazec BON 1 in BON 2 oz. za samostojne podjetnike bilanco stanja in bilanco uspeha). Zastopniki oz. pooblaščenci morajo pred pričetkom licitacije predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje. Najboljši ponudnik se izbere po licitacijskem postopku najemnine. Ce je ponudnik samo eden, se Itcitacija izvede po prvem licitacijskem krogu. Franc Černelič Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti POMLAD JE PRISLA V LESKOVEC Čeprav ima društveno in tudi kulturno življenje dejavnost v enem največjih krajev krške občine - Leskovcu pri Krškem dolgo tradicijo, so se tovrstne aktivnosti v zadnjih letih odvijale predvsem na osnovni soli, ob gostovanjih drugih skupin, posamezni nadarjeni in dejavnosti | željni pa so se bolj ali manj vključevali v druga društva in klube. No- i vembra lani pa so prav ti posamezniki zbrali in v Leskovcu ustanovili , Kulturno društvo Leskovec. Pomlad so v Leskovec vsaj za tisti večer priklicali člani različnih I sekcij: dramske, glasbene, v okviru katere deluje tudi Leskovški oktet, I likovne, literarne, plesneterSekcijeza ohranjanjenaravnein kulturne | dediščine. I Prav slednja si je zastavila cilj, da bo ohranjala spomin in širila i vedenje o svojem kraju, njegovi preteklosti in ljudeh, ki so povezani z Leskovcem, kot so: Anastazij Grun, Janez Wolf, umetniki iz družine ' Štoviček, Franc Vardjan, Ančka Saftnič in mnogi drugi. Tudi med I mladimi Leskovčani so zelo obetavni ustvarjalci in poustvarjalci, o | čemer smo se lahko prepričali med nastopi vse bolj uveljavljenih | mladih literatov, glasbenega dueta - Mateje in Jerneje Žarn ter šer i vrste drugih. , Sobotna prireditev na odru leskov§ke osnovne sole pa je bila le prva ' v vrsti prireditev, ki iih v društvu načrtuieio do konca leta. ki ea namer- ----------------------------------------------------------^ ! avajo zaključiti s praznovanjem na prostem. Ze v aprilu bodo namreč i organizirali koncert vokalne skupine Solzice iz Brežic, v maju koncert ¦ Leskovškega okteta, ob prvem maju pa nameravajo organizirati kreso- vanje. V avgustu in septembru bodo pripravili nekaj poletnih glasbeno-' literarnih večerov, veliko zanimanja bo prav gotovo pritegnila prired-1 itev Noč čarovnic, ki jo bodo oktobra pripravili pri Ajdovski jami. No-1 vembra se bodo potrudili z likovno delavnico in martinovanjem. I Leskovški kulturniki so ob tej priložnosti v goste povabili tudi učenke i domače osnovne sole, folklorni ansambel Tuflci, Janka Bizjaka in . priznanega amaterskega gledališkega igralca s Senovega - Ernesta Breznikarja, ki je občinstvo navdušil v vlogi Krjavlja. ' Po besedah predsednika Jožeta Žabkarja, Kulturno društvo Lesk-1 ovec pri Krškem nadaljuje tradicijo društvenega življenja v kraju, ki ga | je začelo prvo kulturno društvo v krški občini - Tamburaško društvo i Slovan. Kot lahko sklepamo po odzivu publike, mlado društvo lahko , računa na podporo krajanov in tudi na širitev svojih vrst. S.M. I Občlnska turistična zveza Krško obvešča, da bodo v latošn- jem lotu izvedli ocenjevanje krajov, ki so s©dež krajevnih sktipnosti. Ocenjevanje bo primerjalnega In tekmovalnega značaja, prvi ogled! komisij bodo po občini Krško predvidoma konec meseca maja 2002. Želimo, da se kraji tudi v prihodnje organizirate In urejujete svoje kotičke, da bodo lepo urejeni In privlačni. IS ObžofHiK iz občine krško Št52,marec20Q2 Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93, 1/96 in 22/00), 3., 25., 105. in 241. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Ur. list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93, 6/96- odločba US RS, 35/97, 73/97-odločba US RS, 87/97, 73/98,31 /00 in »/01), 29. Cie- na zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, St. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - od- ločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 - odloč- ba US RS, 63/95 - obvezna razlaga, 73/95 - odločba US RS, 9/96 - odločba US RS, 39/ 96 odločba- US RS, 44/96 - odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US RS, 74/98,59/99-odločba US RS in 70/00) ter 16. in 79. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, St. 98/00 - prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Krško, na svoji 31. seji, dne 21.02.2002, sprejel O DLOK o javni snagi in čiščenju javnih površin v občini Krško I. SPLOŠNE DOLOČBE Lčlen S tern odlokom se določajo: 1. načini in ukrepi zavzdrževanje snage na jav- nih in drugih površinah, zaradi zagotavljanja higienskih pogojev za življenje na območju občine Krško (javna snaga), 2.ukrepi za zagotovitev primernega videza mesta in drugih naselij v občini (videz na- selij), 3.ukrepi in načini za urejanje, vzdrževanje in varovanje javnih in drugih zelenih površin. 2.člen Za javne površine se po tem odloku štejejo: 1. ulice, pločniki, trgi in ceste, podvozi, nad- vozi, mostovi, obrežja vodotokov, naravno in grajeno vodno javno dobro, 2.železniške in avtobusne postaje, postajal- išča in avtobusne čakalnice, parkirni pros- tori, tržnice, telefonske govorilnice, 3.javni parki, drevoredi, zelenice, nasadi, ze- lenice ob javnih komunikacijskih poteh, ob spomenikih ter turističnih objektih (v nadal- jevanju: javne zelene površine), 4.okolica javnih zaklonišč, športna in otroška igrišča in njihova okolica, o.pokopališča, 6.kopališča. 3. člen S tem odlokom se poleg površin iz 2. člena ure- jajo tudi naslednje druge površine: 1. funkcionalna zemljišča ob javnih objektih (kot npr. dostopne poti, dovozi, parkirni prostori in podobno), 2.skupna funkcionalna zemljišča, parkirišča, zelenice in otroška igrišča ob stanovanjskih blokih, 3.nezazidana stavbna zemljišča. 4. člen Za pooblaščene izvajalce se po tem odloku šte- jejo tisti usposobljeni izvajalci (pravne osebe in posamezniki), ki jim je bilo opravljanje do- ločenih javnih služb poverjerro na podlagi sploš- nega akta občine, na podlagi koncesije ali z drugo podobno pogodbo. II.JAVNASNAGA A) Vzdrževanje javne snage 5. člen Za vzdrževanje javne snage na javnih površinah iz 2. člena skrbijo pooblaščeni izvajalci, razen v primerih 2., 4., 5. in 6. točke 2. člena, v katerih za vzdrževanje javne snage skrbijo lastniki teh površin oziroma upravljavci. Za vzdrževanje javne snage na površinah iz 3. člena tega odloka skrbijo lastniki oziroma up- ravljavci. 6. člen Na površine iz 2. in 3. členatega odloka je pre- povedano: 1. metati papir, cigaretne ogorke in druge od- padke, 2.zlivati odpadne vode in tekoče odpadke, 3.odlagati odpadke, dračje, vejevje, gradbeni material, embalažo, tehnične predmete in po- dobno, 4.odlagati zapuščena vozila (zapuščeno vozilo je motorno vozilo, ki nima nameščenih regis- trskih tablic ali ni registrirano ali je poškodo- vano in nihče ne skrbi zanj), 5. prati motorna in druga vozila, 6.odvajati vode iz zgradb in zemljišč, 7. stepati, izlivati ali metati iz oken karkoli, kar povzroča nesnago, če pa do onesnaženja pride, mora povzročitelj nesnago takoj očisti- ti. Prav tako je brez predhodnega dovoljenja last- nika oziroma soglasja pristojnega organa; pre- povedano na kakršenkoli drug način onemog- očiti normalno rabo površin iz 2. in 3. členatega odloka. 7. člen Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške: 1. očistiti gradbišče odpadkov, ki bi lahko one- snažili javne površine, 2.preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb, 3.skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni, 4. nalagati material na vozila tako, da se pri pre- vozu ne stresa po javnih površinah, 5. očistiti vozila pred odhodom z gradbišča, 6.uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču, tako da se ne raznaša na javne po- vršine. B) Čiščenje javnih površin 8. člen Stalno odprte poslovne površine (kot npr. železniške in avtobusne postaje, kopališča, športna igrišča, telefonske govorilnice ipd.) čis- tijo lastniki oziroma upravljavci teh površin. Če lastnikpovršine, navedene vtem členu, le-te ne čisti redno, jo moraočistiti pooblaščeni izva- jalec po naročilu komunalnega nadzornika, oziroma pristojne inšpekcije na stroške lastnika. C) Ravnanje z odpadki 9. člen Ravnanje z odpadki ureja poseben odlok. 10. ölen Na javnih površinah morajo biti nameščeni koši za odpadke. Koše namesti pooblaščeni izvajalec. Njihovo obliko, barvo in mesto postavitve določi občina. Koše za odpadke izpraznjuje in vzdržuje poo- blaščeni izvajalec. Obzornik IQ ŠL52,marec2002 iz občine krško III. VIDEZ NASELIJ 11.člen Okolico zgradb, dvorišča, žive meje in podob- no, ki mejijo na javne prometne in druge urejene javne površine, morajo lastniki rednovzdrževati, tako da jih najmanj dvakrat letno pokosijo, in sic- er enkrat v pomladnem in enkrat v jesenskem času, oziroma najmanj enkrat letno obrežejo živo mejo ter veje okrasnega in sadnega drevja, ki visi na javne površine, tako da se omogoči pol- je preglednosti v skladu s predpisi o cestah. 12.člen Na javnih in drugih površinah, ki jih določata 2. in 3. člen tega odloka, je prepovedano postavl- janje vozil, prikolic, šotorov in podobnih objek- tov z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začas- noprebival. Določba prvega odstavka tega člena ne velja v primeru naravnih in drugih nesreč, ne velja za turistično taborjenje in taborjenje, ki ga z vzgoj- nim namenom organizirajo organizacije in društ- va in ne velja za bivanje oseb, ki sodelujejo pri potujočih prireditvah (cirkuške in artistične predstave in podobno), če so objekti postavlje- ni na površinah, ki so določene vte namene in je za taborjenje pridobljeno dovoljenje upravnega organa. IV. ZELENE POVRŠINE A)Vzdrževanje zelenih površin 13.člen Vzdrževanje javnih in drugih zelenih površin iz 2. in 3. člena tega odloka obsega: 1. negovanje in obnavljanje zelenic, okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat, dre- voredov in podobno, 3.vzdrževanje in obnavljanje pešpoti, ograj, klo- pi, koškov in druge opreme, 4,varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi. 14.člen Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka je prepovedano sajenje dreves in grmovnic, se- kanje, obrezovanje in odstranjevanje drevja ter vsaka sprememba namembnosti ten površin brez dovoljenja občinske uprave. 15. clan Na javnih in drugih zelenih površinah iz 2. in 3. člena tega odloka je prepovedano: "l.trgati oziroma uničevati cvetje, uničevati drevje in grmovje, žive meje ob javnih poteh, klopi, cvetlične posode, zaščitne ograje, ig- rala na otroških igriščih in druge naprave na teh površinah, 2.voziti in pärkirati motorna vozila in prikolice, 3.prosto gibanje psov in onesnaževanje z nji- hovimi iztrebki, 4.odlagati odpadke in smeti, 5.spuščati odpadno vodo. 16. člen Lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč so dolžni zemljišče čistiti rn vzdrževati (košnja in podobno in sicer dvakrat letno), tako da so primernega vi- deza in na njih ni odpadkov in drugega odpad- nega materiala. 17. člen Pri čiščenju in urejanju zelenic ter obrezovanju dreves in grmičevja je dolžan lastnik oziroma pooblaščeni izvajalec odpadke takoj odstraniti in jih odlagati vskladu zveljavnimi predpisi stega področja. V.NADZOR 18.člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka in predpis- ov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja komu- nalni nadzornik oziroma inšpekcija Občine Krs- ko. Nadzor in ukrepanje se opravlja v okviru do- ločenega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Pooblaščeni izvajalci in občani so dolžni ugotav- Ijati nepravilno ravnanje vskladu stem odlokom. Kršitelje so dolžni prijaviti komunalnemu nad- zomiku oziroma pristojni inšpekciji. VI. KAZENSKE DOLOČBE 19. člen Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba in z. 150.000 SIT po- sameznik, ki stori prekršek v zvezi s samos- tojnim opravljanjem dejavnosti: 1.če stori katero od dejanj, navedenih v 6. členu, 2.če ravnav nasprotju z določili 7. člena, 3.če ravnavnasprotjuz določili 8. člena, 4. če ne vzdržuje redno okolice zgradbe, dvor- išča, žive meje in podobno, ki mejijo na jav- ne prometne in druge javne površine (11. ölen), 5. če na javnih in drugih površinah postavi vozi- lo, prikolico ali šotore in podobne Objekte z namenom, da bi v njih stalno ali začasno pre- bival (prvi odstavek 12. člena), 6.če sadi, seka, obrezuje ali odstranjuje drev- je ter spremeni namembnost zelene površ- ine brez dovoljenja pristojne službe občin- ske uprave (14. člena), 7. če ravna v nasprotju z določili 15. člena, 8.če ne čisti in vzdržuje nezazidanega stavb- nega zemljišča (16. člen), 9.če ne odstrani in odloži odpadkov, nastalih pri obrezovanju dreves, grmičevja in urejan- ju zelenic v skladu z določili 17. člena. Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori pre- kršek iz prvega odstavka tega člena. 20. člen Z denarno kaznijo 60.000 SITse lahko na kra- ju samem kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero od dejanj iz prejšnjega člena tega odloka. VII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 21.člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o javnem redu in miru v občini Krško (Ur. list RS, St. 21/92 in 67/98). Predpisi za izva- janje navedenega odloka veljajo do uveljavitve novih. 22. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 352-01-1/02-09 Kr-sko, dne 21. februarja 2002 Župan občine Krško Franc Bogovič, l.r. Bl ObzorniK krško se iih spominia ŠL52,marec2002 JANEZ VAJKARD VALVASOR4 RAKAfARCH) (Slava vojvodine Kranjske. 2. lzd. Novo mesto, 1877-79. Del 3, knj. 11, str. 19-20) "Grad Arch, po kranjsko Raka, se nahaja na Spodnjem Kranjskem (Dolenjskem), od glavne- ga mesta Ljubljana je oddaljen deset milj in od mešta Krško eno miljo, stoji na precej vzvišenem griču, na izredno rodovitnem kraju, kijeobdarjen s sadnim drevjem, vinogradi, žitnimi polji in le- pimi travniki. Okolije precej gozdov, zlasti ko- stanjevih. Nedaieč odsradu ie farna cerkev in lepa vas, ki ima enako ime kot grad. Ta krajje nekoč imel vlogo trdnjave, kije lahko uspešno kljubovalin odbijal napad sovražnika. Gradje bilslaven inpoznan kot mati- čna hiša gospodov z Rake ali Raških. V ustanovnem pismu v Kostanjevici stoji zapisano leto 1248. Winther z Rake, Stugelin z Rake in njegova gospa Ma- ruša N. (Marusch N.) so imeli v lasti trdnjavo Raka leta 1316. Leta 1405 je bil lastnik Rake Merklin (Merchlein Archer), ki muje l. 1421 sledil Mark- hard Raški (MarquardArcher), dokler niso zadnjega iz rodu Račanov leta 1471 turški roparji ujeli in odpeljali s seboj. Takoje izumrl ta znameniti rod kranjskega plemstva. V najglobjo temo je zavito, kdo je grad potent nasledil, saj stare kronike in zapiski o tem ne dajejo nikakršnega sporočila. Vtem stoletju (17. stol., op. prev.) so bill lastniki gradu gospodje Verneški (Werneck), dokler ni nazadnje prešel na gospode Kajzel (Kheysell). Takoje še danes gospod Franc Rudolf Kajzel lastnik gradu. Tudi ta gradje moral okusiti udarce človeške usode. Ko seje leta 1515 razvnel kmečkipunt ali upor in poslednjič zagorel s polnim plamenom, so kmetje poleg drugih gradov zavzeli tudi tega, ga požgali, premoienje odpeljali in grad popolnoma uničili." In kaj vemo o gradu danes? Raka se vzapisu prvič" omenjaleta 1168. Last- niki območja (kot večine današnje občine, z mestom Krško vred) so bili grofje Bogenski, so- rodniki in dediči grofice Heme. Med leti 1168 in 1171 je Ludgarda Bogenska (Liutgarda de Pogen), vdova Bertolda II. (umrl 1168), skupaj s sinom Albertom podarila stiškemu samo- stanu tri vasi "villa Arch, Rospach et Hage". Sa- mostan je potem na Raki imel svojo posest več stoletij (do ukinitve 1. 1784, patronat nad raško župnijo pa so cistercijani imeli tudi po ponovni ustanovitvi v letu 1898), podložnih muje bilo 11 družin. Bogenskim, naslednikom Andeš- kim, Spanheimom in tirolskim grofom so v srednjem veku njihovo raško ozemlje upravljali ministeriali, ki so poznani pod nazivom go- spodje Arch, vitezi Raški. Dokonca 15. stol., ko so izumrli, je znanih veliko imen, v okolici pa je še danes zelo pogost priimek Arh (verjetno so bili predniki naseljenci oz. podložniki raškega gospostva). Gospodje Raški so imeli v sred- njem veku soliden ugled, bili so dokaj bogati in ambiciozni. Njihov grb je bil razcepljen ščit, desno škarnica, leva polovica pa črna in romb- asta (škarnico so imeli v grbu tudi gospodje Krški, pravtako bogenski ministeriali). Raški grad so pozidali že v 12. stoletju Bogenski, v pisnih virih pa se omenja samo leta 1279 (castrum Arch). Poleg osrednjega gradu (po virih so sredi 15. stol. grajski kompleks ses- tavljali: grad, opuščeni stolp in slabo obzidje), katerega lokacija danes ni znana, je imela gos-' poščina Raka tudi več dvorov (leta 1444 so bili trije) in zidanih stolpov. Eden teh dvorov je domnevno prednik današnje raške graščine. Dvorec ima renesančno zasnovo, stoletja pa so mu pridala dozidave in prezidave, ki po mnenju vodilnega slovenskega kastelologa dr. Ivana Stoparja, zahtevajo temeljite raziskave in me- ritve, da bi lahko razjasnili njegovo gradbeno rast. Tudi lastniki so bili silno mnogoštevilni, Valmoijeva upodobitev raškega gradu 1.1689 zato med tistimi do 19. stol. omenjamo le Franca Karla barona Hallerja pl. Hallersteina, kije imel gospoščinovletih 1784-1825. Hallerji so bili lastniki Rake od 1. 1755, ko so jo po- dedovali po soprogi Ferdinanda Mordaxa, Ivani Kristini roj. Jurič, ki seje četrtič poročila s Francem Adamom Hallerjem in še v istem letu umrla, njen mož in dedič pa si je tudi v istem letu našel novo soprogo v Antoniji Švajger (Schweiger von Lerchenfeld). Imela sta pet otrok. Prvorojenec Franc Karel je, po nesrečni smrti 22-letnega brata Ferdinanda, s sestrami sklenil bratsko poravnavo in prevzel grad in gospostvo. Bil je zelo skrben in je raško posest močno povečal (dokupil del posestva Studenice (1800), Dolenje Radulje (1811) v današnji občini Sevnica ...), zgradil gospo- darska poslopja, uredil okolico gradu (park in sadovnjak), predvsem pa s temeljito obnovo rešil grad pred propadom, ga "napolnil z vred- nostmi in mu dal tudi zunanji sijaj, tako da je Raka postala eden najlepših in naj- bogatejših podeželskih gradov Kranj- ske" (Breckerfeld). Nanj spominja tu- di na sklepnem kamnu vhodnega portala vgravirana baronska krona s petimi roglji in zdaj že deloma uničenimi inicialkami F. K. (?). Bil je tudi kulturno in literarno zelo raz- gledan in je svojim hčeram za doma- čega učitelja pridobil Janeza Antona Zupančiča (1785-1833), zgodovinar- ja, potopisca in literata, iz kroga znan- cev Jerneja Kopitarja in Žige Zoisa, na Rako pa je prihajal na obisk tudi Valentin Vodnik, Zupančičev gimna- zijski učitelj. Zadnji kostanjeviški opat Aleksander Haller je bil stric raškega graščaka (opat je zgradil znamenito cerkev Matere dobrega sveta na Slinovcah, po istem načrtu, kot je bil narejen za cerkev na Trški gori pri Krškem, ki pa je ostala nedokončana). Franc Karel je bil zadnji moški potomecvštajersko-kranjski veji rodbine, kije z njim izumrla. Dedinja, hči Alojzija je bila po- ročena z grofom Auerspergom in tako so bili ti tudi lastniki Rake do 1. 1859. Pozneje, do 18. septembra 1873, ko je Rako kupil stotnik Jakob Ferdinand Lenk (Lenck) za 60.000 gld, je imelo gospostvo še devet last- nikov. Tudi 30-letna navzočnost Lenkovih na Raki je grad, predvsem pa kraj, precej zazna- movala, zlasti v gospodarskem pogledu. Sin Feliks (plemiški naslov si je menda kupil, po- tem ko se je poročil z bogato Američanko) je uredil žagarski obrat (zapisano je ostalo, da'je v dveh letih posekal in razžagal ves gozd na Krip- sarju - to je breg od gradu proti Ardremu), nasadil nove vinograde v Senicah, saj je stare uničila trtna us in uredil velik nasad cepljenk (odpornejših) ameriških trt, ki jih je potem prodajal daleč naokoli (posojilo za ta projekt ObzormK Dl ŠL52,marec20Q2 krsko se iih spominia mu je dal krški okraj), v stavbo je že takrat napeljalvodovod. 16.12.1904jegraščinoin obe posesti prodal davčnemu blagajniku iz Lju- bljane Josipu Lavrenčiču ter lesnima trgov- cema Francu Šerku iz Cerknice in Modicu iz Blok Ta konzorcij (združenje) je začel obširno raško posest razprodajati. Grad je kupil vinski trgovec Bon iz Krškega (bil je tudi lastnik Hočevarjevih hiš oz. poslopij v Krškem, vinske kleti Šrajbarskega turna v Leskovcu ter vrste drugih nepremičnin: vinogradov, gozdov, njiv...), ki si je kot vdovec v poštni uslužbenki na Raki našel tudi drugo soprogo. Vinko Bon je dodatno obogatel z nakupom prve novomeške elektrarne (v Luknji, 1918),njegovo podjetjeje potem poskrbelo za elektrifikacijo Novega me- sta. Gospodarska poslopja gradu je 2.11.1917 kupil tedanji raški župan Franc Bajc. Podjetni Bon je nepremičnine v oddaljeni Raki kmalu prodal, grad in park je odkupil raški tajnik Drnovšek. Družina (10 otrok) je skrbno pazila na bogato knjižnico, lepe freske in drugo op- remo, vendar po vojni ni našla ničesar več, saj so Nemci tu imeli vojašnico, iz stavbe pa od- peljalivsevrednosti. Grad je bill. 1948 ocenjen na tri milijone jugoslovanskih dinarjev, vendar je lastnik v zamenjavo zanj dobil le hišo na trgu, ocenjeno na 300.000 dinarjev. Drnovškovi so bili znana raška rodbina, iz nje izhaja tudi dr. Karel Drnovšek (1875-1919), prokurist (ravna- telj z neomejenim pooblastilom) anglo-avstrij- ske banke na Dunaju, pred tem pa je kot pri- znan ekonomski strokovnjak služboval v finan- čnem ministrstvu Avstro-Ogrske. Bil je zet Frana Šukljeta, znanega slovenskega politika in deželnega glavarja. Leta 1948 so se v opustošenem dvorcu na- selile sestre usmiljenke (Hčere krščanske lju- bezni), pregnane iz Ljubljane in drugih nek- danjih postojank. Raška hišna št. 13 je postala "Marijin dom" (dom onemoglih sester sv. Vincencija Pavelskega), v letu njihove naselitve je v vasi prvič zasvetila tudi električna luč. Prva leta so živele od miloščine, v naslednjih pa graščini in parku ob njej (v njem je tudi rimski miljnik) povrnile precej nekdanjega sijaja. Leta 1998, natanko po štiridesetih letih, so jo zapu- stile. Zdaj je občinska lastnina, brez namemb- nosti in znova propada. FARARAKA (PHARRE ARCH) (Slava vojvodine Kranjske. 1689. Del 2, knj. 8, str. 718-719) Vsebina Pod katero škofijo spada raškafara? Kdojo predstavlja?Imena župnikov. Fama cerkev. Tuje šestnajstpodružničnih cerkva z žegnan/L Fara Raka spada v oglejsko patriarhijo in je podrejena stiškemu samostanu, ki tudi imenuje župnika. Vtejfari so do sedaj bili župniki: Andrej Salamič (Andreas Salamitzh), Peter Ocepek (Petrus Ozepik) in Matevž Sajovic (Matthaeus Sajouiz), kije še sedaj na tem mestu. Patron fame cerkveje sv. Lovrenc. Župnija ima 16 podružničnih cerkva. Prva podružnična cerkev, posvečena sv. Nežije v Ciclju (Vrh pri Povrsju, op. p.). Druga, sv. Katarine, v Dobravi. Tretja, sv. Le- narta, v Ravnem. Sledijo: cerkev nadangela Mi- ll aela v Raduljah (Dolenje Radulje, op. p.), sv. Martina v Bučki, kjerje žegnanje na prvo nedeljo Mihelovega in na dan sv. Martina. Naslednjaje cerkev sv. Matije, tudivBučki, kjerje žegnanje na prvo nedeljo po sv. Janezu Krstniku in napraznik sv. Matije. Sledi cerkev sv. Primoža in Felicijana v Hubanjici (danes naselje Primož, op. p.), cerkev sv. Marije Magdalene v Bukovici (morda Bukov- ju?), cerkev sv. Križa v Ovnu (?), cerkev Naše ljube Gospe na Studencu, kjer je tudi cerkev sv. Katarine. Trinajstaje cerkev sv. Urha v Gradišču, fmorda gre za cerkev sv. Urha v Rovišču pri Studencu?), štirinajsta cerkev sv. Petra apostola v Žirovniku (danes naselje Koritnica, op.p.). V Podgori sta cerkvi sv. Marjete in cerkev sv. Marije Magdalene (verjet-no se je kraj preimenoval v Podulce, op.p.), na Cerkvenem hribu (na Raki ?)pa cerkev sv. Nikolaja. In kaj lahko zapišemo danes? Raka je bila po nekaterih virih do 1. 1363 v sklopu pražupnije Bela cerkev, po drugih pa vse do leta 1454, ko je bila inkorporirana (pri- družena) stiškemu samostanu, kije na Raki že- imel nekaj posesti, darovane v 12. stol. (glej grad!). Tega leta je samostan pridobil veliko belocerkovško pražupnijo s podružnicami: Škocjan, Šmarjeta, Sv. Peter (Otočec) in Rako. Stiški verski sklad je imel v sari patronatske pravice vse do druge svetovne vojne. Valva- sorjev opis nam daje lep pregled nad prvotno župnijo, ki je matična dvema pozneje nas- talima: Bučki (1788) in Studencu (1862, ki pa je bil vikariat raške župnije že od 1. 1771). Prvotna cerkev sv. Lovrenca, diakona in mu- čenca, je bila zelo stara, impozantno sedanjo so zidali v letih 1770-1803 (1799 jo je zajel požar). Njen graditelj je bil znameniti ljubljanski stavbenik Lovrenc Prager, dokončal pa jo je njegov sin Ignac. Imenitna je tako po zu- nanjosti kot po dragoceni opremi, hrani pa tudi bogato dokumentacijo. Med njene drago- cenosti sodijo tudi slike (oltarne, križev pot...), delo v Leskovcu pri Krškem rojenega slikarja Janeza Wolfa, in veliki oltar (1867), delo Matije Tomca. Oba umetnika sta bila najmarkantnejši osebnosti cerkvene umetnosti sredine 19. stoletja. Dragocene so tudi raske orgle, pre- seljene iz nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki, ki jo je 1. 1820 razsvetlil leskovški dekan Ignacij Hohenwart, njeno opremo pa so nato prodali na dražbi. Danes ima cerkev štiri podružnice: sv. Lenarta v Ravnem, sv. Marjeto v Podulcah, sv. Nežo na Vrhu pri Povrsju in sv. Petra v Koritnici. Tako stara župnija je seveda imela množico duhovnikov, precej se jih je s svojim delom zapisalo tudi v slovensko kulturno zgodovino. Natančen pregled bi zahteval široko in po- globljeno študijo, zato le nekaj imen. Ob inkor- poraciji k Stični je bil raški vikar (župnije Bela Cerkev) Albert, ki je skupaj z drugimi obljubil opatu spoštovanje in pokorščino in tudi, da bo samostanu plačeval predpisano vsoto denarja. Župnik, ki ga še poznamo iz konca srednjega veka, je Vincencij Molik (Moylch, Meylikh), raško župnijo je vodil v letih 1490-1507. 25.5.1490 je zapisal: "... dve že davno sezidani kapeli sta v moji raški sari, toda zaradi turških in ogrskih napadov in zaradi pomanjkanja škofov še nista posveceni. Pred kratkim so postavili župljani tudi leseno kapelo v cast sv. Nikolaju na dovolj prijetnem in dostojnem kraju (Kirchenberg). Nameravam jo v kratkem ograditi z zidom...". Pred prihodom na Rako je bil kaplan v Leskovcu pri Krškem, leta 1500 pa tudi provizor v meščanskem špitalu v Laškem. V času med 1580 in 1598 je kot župnik v dokumentih izpričan Andrej Recelj (Andrea Rezl). Za Slovence je pomemben kot prevajalec "Gorskih bukev" (1582), drugega pravnega spi- sa v slovenskem jeziku. Ta pravila, ki so veljala v vinskih goricah (te je lastnik-gorski gospod dajal v obdelavo sogornikom za vinsko desetino) so na 27-ih Recljevih rokopisnih listih ohranjena v Arhivu Republike Slovenije. Določila Gorskih bukev so veljala do 1. 1800, torej še po odpravi tlačanstva (tlake) v letu 1781. Med pomembne raške duhovnike štejemo tudi pisce cerkvenih knjig in besedil. Matija Torkar (1832-1902), avtor nad 300 skrbno izdelanih cerkvenih govorov, ki jih je objavljal v cerkvenih glasilih svoje dobe, je bil v 2. polovici 19. stol. raški kaplan, po upokojitvi (1900) pa se je sem znova preselil in 29.3.1902 na Rakiza vedno zaspal. Bilje tudi avtor dveh priljubljenih knjig in vrste (tudi posvetnih) člankov. Župnik Anton Tavčar (1827-1885) je bil stric slo- venskega pisatelja Ivana Tavčarja, kije na Raki preživljal počitnice in tu napisal svojo povest "Otok in Struga". V tem času (1872-1876) je bil raški kaplan Anton Žgur, prireditelj treh knjig šmarnic. Na Raki je napisal prvo, z naslovom "Mati dobrega sveta" (1874), pomagal mu je mladi Ivan Tavčar. Žgur je objavljal prispevke tudi v slovenskih časopisih. Duhovnika Tavčar in Torkar sta pokopana pri velikem križu na raškem pokopališču. Sedaj vodi župnijo Franc Levičar, trškogorski rojak, ki izdaja zanimivo župnijsko glasilo "Raški zvon" in skrbi za razgibano versko življenje svojih faranov. Piše: Ljudmila Sribar Prevaja: Olaf Lovrenčič IS ObžoFniK kultura Št52,marec2002 0 KNJIGAH IZ KNJIŽNICE Rad bi vedel, kaj se pravzaprav dogaja v knjigi, dokler je zaprta. Seveda so v njej samo črke, natis- njene na papir, pa vendar - nekaj se mora le doga- jati, saj ko jo odprem, je takoj tu cela zgodba. Tu so osebe, ki jih še ne poznam, pa najraznovrstne- jše prigode in dejanja in boji - in včasih nastajajo morski viharji ali prihajamo v tuje dežele in mes- ta. Vse je vendarle že nekako v knjigi. Treba jo je le brati... Govori Bastian v Neskončni zgodbi Micheala Endeja. ¦Lahko bi rekli, da je april mesec knjige, saj praznujemo 2. aprila mednarodni dan knjig za otroke in 23. svetovni dan knjige in avtorskih pravic. 2. APRIL-MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE Rojstni dan velikega pravljičarja Hansa Christiana Andersena je IBBY, mednarodna zveza za mladinsko književnost leta 1967 pro- glasila za mednarodni dan knjig za otroke. Vsa- ko leto izberejo za sponzorja eno izmed držav članic, iz katere potem obide svet poslanica otrokom vsega sveta. Letos je to Avstrija. Avtor- ica poslanice z naslovom STOPNICE IZ KN- JIG je priznana mladinska pisateljica Renate Welsh. Na posebnem plakatu jo boste lahko v aprilu prebrali tudi v vaši knjižnici. Prisluhnite odlomku: Otrok je sedel v vrtu, ki je bil sicer lep, a vse naokrog obdan z visokim zidom. Otrok je bil čis- to sam. Ne sprašuj, kako se je znašel v vrtu, kdo je skrbel zanj in kdo mu je prinašal hrano. Tega ne vem... Otrok se je usedel pod veliko drevo sredi vrta. Nebo je preletela jata vreščečih ptic. Nenadoma je ležala ob otrokü knjiga. Otrok jo je odprl... Tudi v naši knjižnici bomo na ta praznik še posebej pozorni do naših mladih bralcev, zato vabimo tudi vašega otroka v knjižnico, kjer se jim bo v knjigah odprla čarovnija, kjer bodo naš- li vesolje zakladov. 23. APRIL-SVETOVNI DAN KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC Resolucijo o svetovnem dnevu knjige in avtor- skih pravic, so članice Unesca sprejele novem- bra 1995 v Parizu. Zamisel se zgleduje po Katal- onskem prazniku svetega Junja. Na ta dan so fantje dekletom podarili vrtnico (lepoto), one pa njim knjigo (znanje). Unesco je ta dan spre- jel tudi zato, ker so 23. aprila 1616, umrli svetov- ni literarni velikani: Cervantes, Shakespeare in de laVega. V Sloveniji je ta dan tudi »dan kupovanja in poklanjanja knjig«. Obeležujemo ga z različni- mi kulturnimi dogodki, knjigarne pa organizira- jo prodajo knjig s popustom. Osrednje prired- itve so v Ljubljani, v parku Zvezda, kjer poteka knjižni sejem in srečanja z literarnimi ustvarjal- aalvasorjeva knjižnica Krško. ci. Tudi v knjižnici bo eel predzadnji aprilski teden slovesen in na drugačen način kot običa- jno povezan s knjigami in svetovi, ki so v njih. Slovencem je knjiga vedno pomenila veliko. Bila nam je v ponos in uteho, bila je tisto, kar nas je najzanesljiveje postavljalo ob bok du- hovno velikim narodom. V zadnjih, hitrih, teh- noloških letih je naša ljubezen do knjig nekoli- ko uvenela. Morda je ravno dan knjige priložnost, da obnovimo to našo najlepšo in na- jbolj duhovno ljubezen in v knjigi ponovno od- krijemo vse tisto bogastvo domišljije, brez kat- erega je življenje zgolj prazna rutina. Podarimo sebi ali nekomu, ki ga imamo radi, knjigo - dari- lo, ki ima trajno vrednost. Brez dvoma je knjiga živo bitje, vsaka ima svoj čas semena misli, rasti pisanja in rojstva, ob izidu. Zgodi se, da knjiga shodi, da najde pot do ljudi, včasih pa ugasne v pozabi. Naj se to zgodi čim manj knjigam. A. Žugič In vedite: BREZ KNJIG BI BILO ŽIVLJENJE ŠE BOLJ SIVO, PRAZNO IN PREDVSEM: BOLJ SAMOTNO! Nelegitimnost zbora občanov v Krškem O tako pomembni zadevi, kot je vprašanje nesprejemljivih točk pogodbe med vladama R Slovenije in R Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradn- jo, bi v prvi vrsti moral razpravljati Občinski svet Občine Krško, zato sem se, pridružil članicam in članom, ki od župana Franca Bogoviča zahtevajo, da do konca meseca na to temo skliče izredno sejo sveta. V torek, 5. marca 2002, je bil v dvorani Kulturnega doma Krško sklican zbor občanov. Po mojem mnenju je bil površno organiziran, udeležba pov- abljenih pa klavrna. Ker se zavedam, da sem izvoljen predstavnik občank in občanov in se do njih čutim tudi odgovornega, želim navesti še nekatera de- jstva, ki nedvomno potrjujejo, da je zahteva po sklicu izredne seje občinskega sveta še kako upravičena. »Nesprejemljive točke...«bi zagotovo morale biti predhodno pripravljene in usklajene predvsem v občinskem svetu, ker bi tako imele večjo težo, veliko širše in konkretnejše pa bi zajele tudi probleme in vprašanja občank in občanov. Menim, da zbor ni bil legitimen, ker nihče ne ve, koliko in kateri ljudje so se ga udeležili, saj se prisotnost na noben način ni ugotavljala. Pobude in predlogi sklepov, ki so jih na samem zboru podajali posamezni razpravljavci, predsedujoči zbora ni želel upoštevati in je njegova legitim- nost tudi zaradi tega zelo vprašljiva. Na izredni seji občinskega sveta želim legitimno in legalno razpravljati o nastalem problemu ter še enkrat odpreti vsa vprašanja, na katera prisotni na zboru niso dobili verodostojnih odgo- Leta 1998 smo v Posavju in tudi v Krškem ustanovili Ljudsko iniciativo ravno z namenom, da bi preprečili to, kar seje zgodilo. Globoko se strinjam z več kot 2.500 podpisniki in drugimi, ki glasno zahtevajo pravična nado- mestila ali odškodnine zaradi življenja v bistveno bolj obremenjenem in za zdravje neprijaznem okolju. Kot clan Ljudske iniciative sem že pred štirimi leti javno podal predlog, da bi morali vsi tisti, ki živijo v okolici NEK, vkl- jučno z mestom Krško, za razvrednoteno zdravje in premoženje dobiti prim- erno odškodnino. Če se zdravje ne da meriti z denarjem, kot trdijo nekateri, pa se gotovo da izračunati izguba vrednosti nepremičnin naših ljudi. Pov- sem konkretno - vse kar je oz. je bilo potrebno kupiti in plačati za izgraditev his in drugih poslovnih objektov, je posamezne investitorje stalo prav toliko, kot investitorje v Kopru, Mariboru, Ljubljani ali kje drugje izven občine Krš- ko. Toda, vse naše nepremičnine so na trgu najmanj 40% manj vredne, kot iste kje drugje v Sloveniji. Prebivalci imamo pravico od države zahtevati, da se nam strahoten finančni izpad amortizira oz. nadomesti na način, kot ga poznajo v večini držav Evropske unije. Razliko do vrednosti, ki nikakor ni po naši krivdi tako drastično zmanjšana, bi morala država Slovenija prebival- cem obračunati in povrniti z davenimi in dohodninskimi olajšavami, pred- vsem pa bi znižanje vrednosti svojih imetij lahko amortizirali z ustrezno znižanimi plačili komunalnih in drugih prispevkov, kar je v Zahodni Evropi in drugih civiliziranih državah že desetletja utečena praksa. Prepričan sem, cja občanke in občani občine Krško glede tega še nismo rekli zadnje. Res je že veliko zamujenega, toda če bo NEK obratovala do leta 2023, po nekaterih napovedih celo do leta 2047, sočasno pa nam je in bo tudi v prihodnosti vsiljeno še odlagališče vseh radiqaktivnih odpadkov, se mora- mo zganiti. Če ne zaradi nas samih, pa vsaj zaradi naših otrok in njihovih potomcev. Danilo Koritnik, Krško 9t K> rrarprTCO preieli smo MED VARNOSTJO IN VARNOSTJO JE VELIKA RAZLIKA Ugotavljam, da mnogi, celo že dolgoletni uporabniki varnostnih storitev ne najdejo pravih meril in pristopa za spremljanje in oceno le teh, zato So lahko zmanipulirani s strani «strokovnjakov», ki se skrivajo za vi- sokimi nazivi na vizitkah. S svojimi kvalifikacijami, znanjem in dolgolet- nimi izkušnjami želim pojasniti določene negativne strani varovanja na našem območju in tudi svetovati, kako tern rečem streči, ko postanejo po trebne. Prav tako dokazujem, da je beseda varnost zlorabljena ali vsaj veli- ko preambiciozno uporabljena v nazivu podjetja Varnost Posavje, s strani njihovega lastnika in tistih, ki ga vodijo. Enako velja za podjetje Rival VTS, ki v Posavju ne ponuja bistveno več kot dobro popisanega avtomobila. Pojem varnost spremlja človeka od samega začetka. Dlje kot se vrnemo v zgodovino, bolj pomembna je bila varnost zanj. Brez upoštevanja le te, ni človeško življenje kaj prida veljalo. Skozi tisočletja se pomen varnosti za človeka ne zmanjšuje, le prioritete in s tem oblike in načini varovanja so spremenjeni. Danes razmišljamo o varnosti pred požarom, vlomom, kra- jo, seveda pa tudi o varnosti v prometu, pri delu... Gre torej za pomembno človeško dobrino. Urejene družbe v glavnem zagotavljajo varnost z vojsko, ki predvsem varuje svoje meje, s policijo in raznimi tajnimi službami, ki varujejo družbeno politično in pravno ured- itev, zelo pomembna pa je tudi osebna varnostna kultura, ki je del šolskega in pozneje praktičnega življenja. Kadar vse zgoraj našteto ne zadostuje, smo na vrsti mi, varnostna podjetja. V Sloveniji smo del varnostnega siste- ma države in varujemo materialne dobrine, intelektualne dobrine, življenja in zdravje ljudi (redkeje) in zasebnost. Kljub temu, da predvsem varujemo premoženje in zaradi premoženja, se mi zdi dimenzija varovanja zasebnosti vse bolj pomembna in zahteva- na. Odtujeno blago se na nek način lahko povrne, ukradene zasebnosti pa ne more vrniti ne policija, ne sodišče, ne zavarovalnice. Vsekakor pa je vsako omenjeno varovanje življenski (nad)standard. Osnovni temelj medsebojnega odnosa bi moralo biti zaupanje. Zaupan- je pa je kvaliteten odnos do osebe ali stvari, ki temelji na prav tako kvalitet- ni informaciji. Kvalitetno informacijo o varnostnem podjetju pa se ne da dobiti od strokovnjakov, ki pogosto ponujajo laži in dezinformacije. Poslo- vati z njimi pomeni enako, kot bi zdravje ali izobrazbo iskali na bol'sjem sejmu . Da bi se odločili, kdo vam bo varoval zasebnost in premoženje, ga mor- ate najprej dobro preveriti, za kar si vzemite čas. Upoštevajte in ocenite, kdo vam ponuja storitev, njegova izobrazba, strokovnost, primerljive de- lovne izkušnje; ali ima licenco Zbornice republike Slovenije za zasebno varovanje. Priporočljivo je, da se pogovarjate z odgovorno osebo, se pravi z nekom, ki ima izpit za odgovorno osebo, pogoj za to pa je najmanj visja izobrazba; ali ima podjetje na območju Posavja svoj nadzorni center. Dis- locirani nadzorni centri, kjer zaposleni niti ne vedo dobro, kje je Krško, Brežice ali Sevnica, se seveda ne morejo primerjati s kakovostjo domicil- nega centra; kakšnaje kakovost ostalega zaposlenega kadra, kdo je odgo- vorna oseba, kdo je vodja varnostnikov, tehnični vodja, projektant... Veli- ka verjetnost je, da v naših malih krajih nekoga od omenjenih poznate in dobite dodatni vtis o podjetju; vsakodnevno srečevanje z varnostniki, ali vam vlivajo zaupanje, da lahko opravijo zahtevne naloge varnostnika; pre- verite reference; pomembna je celovitost ponudbe na obmocju, kjer se opravljajo storitve (svetovanje, projektiva, montaža, servis, vzdrževanje, intervencija...). Varuje naj vas tisti, ki mu boste po takšnem preudarku zaupali. Podjetje so ljudje s svojim znanjem, izkušnjami in poštenjem. Delo varnostnika je težko in odgovorno. Pogosto nosi glavo naprodaj, predvsem pri prevozu gotovine in v času intervencije. Kljub temu je zelo slabo plačano. Vzrok je v nezakonitem delu nekaterih varnostnih podjetij, ki izrabljajo varnostnike, delajo na črno in z nestrokovnim kadrom, kar jim omogoča nelojalne ponudbe, le te pa oblikujejo prenizko ceno varo- vanja. Nesprejemljivo in nezakonito je, da povsem nestrokovne osebe ponuja- jo varnostne storitve tako, da blatijo in ogovarjajo naše podjetje, ki je za njih nedosegljivvzor. Po vseh teh provokacijah in povzročeni direktni ško- di našem podjetju, se bomo potrudili in z dokazi podkrepili, da gre v nji- hovem primeru za podjetje, ki si ne zasluži kakršnega koli zaupanja kupcev varnostnih storitev. Veliko razočaranje smo doživeli ob prekinitvi pogodbe z Zavodom za zaposlovanje RS, Območno enoto Sevnica. Po Zakonu o javnih naročilih smo morali po večletnem sodelovanju z Zavo- dom, ob koncu lanskega leta obnoviti ponudbo in ker je bila za nekaj tolar- jev višja od VARNOSTI POSAVJE, smo zgubili pogodbo. Tako je naše dolgoletno korektno sodelovanje z Zavodom postalo nep- omembno, ko smo vse sprejete delavce iz Zavoda zaposlili za nedoločen čas, mnoge šolali ob delu in jih naredili strokovnjake, jih ves čas pošteno plačevali... Na drugi strani pa VARNOST POSAVJE, ki izrablja delavce, na njih nezakonito služi in ne pomisli, da bi koga strokovnega zaposlili ali ga izsoläli... Zoper vse to se postavljamo z znanjem, ki smo si ga pridobili, s certi- fikati in licencami, z ISO standardom kakovosti, z zaupanjem dveh tujih proizvajalcev opreme, katere zastopniki smo za Slovenijo, z dejstvom, da smo urejena in na poštenih temeljih stoječa družba. Ljubomir Božovič, Krško ! ^JlnlL. CKŽ 65a 8270 KRŠKO ; ^ä?««T T«l.:07/49 02560 \ | F^/^vrP RI^MT Fax:07/49 02571 j ii^o^sLT IllJNJ Poslovalnlca Senovo \ <**~ ' >^bs. T«l.:07/49 79121 I | V vrtnem centru j I Krško in poslovalnlci Senovo \ | Vam nudlmo: \ | * pester izbor darilnega programa ! - rezano cvetje j |. -lončnice j i - NOVOST: pohištvo iz ratana i - sadike trajnic in yrtnic, semena, I čebuljce, zemlja in gnojila * vrtno orodje m^^m - balkonska korita ^H - hrana fn oprema za male živali 9 Vrtnarlja na Jeviah: wKm - sadike enoletnic in baikonskega cvefla - balkonska korita tudi zasadimo, le-te oskrbujemo in dostavimo na dorn - urejanje grobov in gredic ter celotna oskrba le-teh. PRIKLIČITE 3t POMLAD V SVOJ DOM S STROKOVNIM S VETO VAN JEM IN PESTRO IZBIROVRTNARUEINCVETLIČARNEKERIN. m okolje in prostor ä52,marec20Q2 i-----------------,— ^^ Letos smo 22. marca že devetič obe- ležili svetovni dan voda, ki ga je 1992 razglasila Generalna skupščina Zdru- ženih narodov v skladu s priporočili sklepnega dokumenta Konference OZN o okolju in razvoju. Namen tega dne je opozoriti javnost, da je voda pomembna in nenadomestljiva narav- na prvina, ki omogoča, ob nesmotrni rabi pa omejuje, življenje in razvoj človeka. Zato ni nakljuqe, da bomo ob naši prvi predstavitveni strani, ki jo boste lahko zdaj spremljali v vsaki izdaji ča- sopisa, predstavili prizadevanja in pro- jekte za zaščito podtalnice. približno 30 pravnih aktov, ki obravnavajo varo- vanje vode. V letu 1998 je EU predlagala novo direktivo, da bi poenostavila obsežno zakonoda- jo o vodah, in s tem predlagala nov program ukre- pov za podzemne vode. Kakovost podtalnice Podtalnica, namenjena virom pitne vode, predstavlja naravno dobrino in neprecenljivo nacionalno bogastvo. Podtalnica, namenjena vi- rom pitne vode, je sicer bistveno bolj zaščitena pred zunanjimi vplivi kot npr. površinske vode, vendar jo je kljub temu potrebno kvalitetno ščiti- ti pred površinskimi viri onesnaževanja. Med točkovne vire onesnaženja sodijo neposredhi iz- pusti odpadne vode iz industrije, energetskih, kmetijskih in drugih obratov, čistilnih naprav in kanalizacij. Netočkovno onesnaževanje zajema drugo onesnaževanje, ki prihaja v vode s površ- in, skozi tla ali po atmosferi. Za netočkovno onesnaženje je značilno, da zanj ni mogoče točno opredeliti neposrednega povzročitelja, ampak je posledica raznih dejavnosti (inten- zivnega kmetijstva, prometa po kopnem in po vodi, zemeljskih del ter posrednih vplivov urban- izacije in industrializacije, onesnaženega zraka, razorsene ooselitve). ZAŠČITA PODTALNICE KRŠKEGA P0UA <¦¦del) Varovanje voda je tesno povezano z varovan- jem in izboljšanjem kvalitete površinskih voda in podtalnice, kar dosežemo z integrirano sanacijo posameznih upörabnikov v tem prostoru. Podzemna voda je najpomembnejši vir pitne vode. Je bistveni del globalnega in regionalnega kroženja vode in je zato življenjsko pomemben del našega ekosistema. Projekti zaščite podtalnice, namenjene virom pitne vode Pravni vidiki Voda v vseh naravnih oblikah je kot naravno bogastvo zaščitena z Zakonom o varstvu okolja. Ta zakon določa izdelavo nacionalnega progra- ma varstva okolja, ki vključuje strategyo rabe voda kot osnovo za gospodarjenje z njimi. V Za- konu o vodah je posebej predpisano varovanje podzemnih voda, kjer se zajema pitna ali miner- alna voda, z obveznim sprejemanjem zaščitnih odlokov/Lokalna skupnost je po Zakonu o vodah dolžna opredeliti vodovarstvena območja za aktivna črpališča, iz katerih se oskrbuje s pit- no vodo. Kakovost podtalnice se vrednoti po evropskih normativih za pitno vodo in v Sloveniji veljavnih normativih za pitno vodo po Pravilni- ku o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Po letu 1973 je tedanja Evropska skupnost (ES) sprejela Ugotovitve in zaključki problematike varovanja podtalnice Krškega polja Krško polje je pomemben vir pitne vode tako v občinskem kot v regijskem oziroma državnem merilu, zato jo je potrebno varovati. S to prob- lematiko se je natančneje ukvarjala Študija varo- vanja podtalnice Krškega polja (PI projekt inženiring, Ljubljana). V nadaljevanju skladno s projektno nalogo povzemamo njene osnovne ugotovitve: - izkoristljive bilančne zaloge podtalnice Krškega polja znašajo do 300 1/s in sicer na obmocju med reko Savo in AC Ljubljana - Zagreb; - območju med in AC Ljubljana - Zagreb in reko Krko so še določene količine vode, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za namakanje kmetijskih površin; - podtalnica je ogrožena od številnih onesnaževalcev, ki se nahajajo na tem območ- ju; - podtalnica Krškega polja je že zavarovana z Odlokom o varstvu podzemne pitne vode, ki ga je v letu 1985 sprejela občina Krško. Kon- trole nad njegovim izvajanjem ni, zato ni pravega učinka; - na Krškem polju je predvidena uvedba treh varstvenih pasov s skupno površino 15,5 km2; - dodatno je predvideno varovalno območje podtalnice, ki je neodvisno od varstvenih pas- ov v velikosti 7,20 km2 Na tem obmoqju so za- loge podtalnice cca 501 /s! - z izvajanjem predpisanih režimov varovanja in sanacijo obstoječih virov onesnaženja se pred- videva, da se bo kvaliteta podtalnice postopno izboljševala. Pogoj je seveda dosledno uresnič- evanje omejitev in prepovedi ter poostrena kontrola nad izvajanjem predvidenih ukrepov. Polegteštudijejebila 1990oblikovanaŠtudija preskrbe občine Krško s pitno in tehnološko vodo in 1995 Koncept zaščite vodnih virov in vodotokov v občini Krško. Stanje podtalnice pa spremljajo tudi številne institucije. Nekako je tudi država spoznala, da je Krško-brežiško polje eno od najbolj ogroženih regij in nas tudi uvrstila v operativni program odvodnje in čiščenja komu- nalnih odpadnih voda lokalnih projektov vo- dooskrbe kot Podpovodje Spodnja Sava. Konec februarja je Posavje obiskala.visoka predstavnica Evropske komisije Alessandra Viezzer. Projekt je prišel že do te faze, da je izdelan idejni projekt in se z ES dogovarjamo o nadaljnjem poteku, ki naj bi v kratkem pripeljal do mednarodnega razpisa za izdelavo projektne dokumentacije in tudi izvedbo predvidenih del. ObzormK tSk Št52,marec2002 okolie in orostor Nekaj razlogov za dokaj alarmantno stanje je bilo pred leti, ko so bili povišani nitrati. Kot vir, ki je bil prej izključno iz podtalnice na Krškem pol- ju, smo poskušali iskati bolj zaščitene vire, med drugim Rore, podzemne vode, dolomitne, ven- dar je še vedno osnova za večino prebivalcev Krškega in okolice iz črpališč Brege in Drnovo. Samo stanje vodooskrbe se spremlja na osnovi pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Kvaliteto pa strokovno nadzira Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki je v lanskem letu opravilo 408 mikrobioloških analiz, 205 ke- mijskih analiz po posameznih sistemih. Če po- gledamo samo Krško, je bilo 164 vzorcev mikro- bioloških, 114 kemijskih, skupaj 178.Popravilni- ku so definirani parametri, ki so lahko še vključe- ni, v večini primerov pa smo daleč pod dovoljen- imi mejami. Na primer v Krškem je bilo od vseh teh vzorcev mikrobiološko neustreznih šest, ke- mijsko neustrezna pa 2, pri čemer ne pomeni, da gre za kakšne kemikalije, ampak za vsebnost delčkov peska, motnost. Vzorci analize so zelo dobri, voda na Krškem polju pa se ne klorira, saj je voda na takem nivoju, da to ni potrebno. Če želimo ohraniti kvalitetno vodo, ki je v Slo- veniji na bistveno višjem nivoju kot v Evropi, je potrebno sprejemati ustrezne ukrepe, od izgrad- nje vodovodnega omrežja, ki je še marsikje iz zastarelih, neustreznih materialov. Trenutno sta v gradnji večja odseka, črpališče Drnovo proti Kerinovemu grmu, drugi pa je Kolodvorska ces- ta pri tržnici, kjer je bil zastarel salonit na- domeščen s polietilenom (PEHD) oziroma duk- tilnimi cevmi (nerjaveča železova litina, ki je primerna tudi za večje obremenitve, ima dolgo življenjsko dobo in je neoporečna z vidika zdravstvene ustreznosti). Naslednji korak je obnova črpališč ter raciona- lna izraba energije. Če pa hočemo vodooskrbo zašcititi, je pomembno odvajanje odpadnih voda in čiščenje. ...senadaljuje Vrednotenje prostora za odlagališče NSRAO z vidika geologije - Karta izhodiščnih potencialnih območij (Peter Tomše) agentija Ob koncu leta 2001 smo imeli v Sloveniji približno 2300 m2 nizko in srednje radioak- tivnih odpadkov (NSRAO), trajne rešitve za te odpadke pa zaenkrat še nimamo. Najbolj uvel- javljena trajna in varna rešitev za te odpadke je njihovo odlaganje v posebej zgrajenih odlagal- iščih. Pri nas je za zagotovitev trajne rešitve zadolžena Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Najzahtevnejši korak na poti do trajne reš- itve za NSRAO je izbor lokacije za odlagališče. Glede na to, da postaja vedno bolj ključnega pomena za izvedbo takšnega projekta družbena sprejemljivost, se je ARAO odločila za kombinirani postopek izbora lokacije. Ta poleg transparentnosti in fleksibilnosti daje ve- lik poudarek družbeni sprejemljivosti in sode- lovanju z lokalnimi skupnostmi, v prvi fazi pa obsega strokovni pregled primernosti prostora kot izhodišče za nadaljnje vrednotenje in vkl- jučitev javnosti v postopke in odločitve. Za iz- bor lokacije odlagališča NSRAO je torej po- trebno na podlagi strokovno pripravljenih smernic, mednarodnih priporočil in z uporabo izbrane metode podrobno ovrednotiti celoten prostor Slovenije. Tako je možno dobiti pred- stavo, kje so ugodna in kje neugodna mesta za lociranje takšnega objekta. Agencija ARAO je leta 1999 začela zbirati in obdelovati vse potrebne digitalizirane prostor- ske podatke, nato pa smo pričeli s samim vred- notenjem slovenskega ozemlja, katerega cilj je bil prikaz potencialno primernih obmocij za odlaganje NSRAO v Sloveniji. Tako smo si zad- ali cilj, da bi do leta 2001 določili izhodiščna potencialno primerna obmocja. Znotraj teh bi nato v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in nadaljnjim proucevanjem območij prišli do končne lokacije za odlagališče NSRAO. Merila oziroma priporočila, na podlagi kat- erih je v postopku vrednoten celoten slovenski prostor, lahko v splošnem razdelimo na dva dela: na geološka, ki v bistvu pogojujejo varnost in in- tegriteto odlagališča, ter na splošna, ki so vezana predvsem na vplive na okolje. Geološki dejavni- ki, ki opredeljujejo neko lokacijo, so v neposred- ni zvezi z zagotavljanjem dolgoročne varnosti odlagališča. Poleg konstrukcijskih rešitev samega odlagališča zagotavljajo tudi fizično zaščito odlagališča pred naravnimi vplivi in vplivi človeka ter obenem preprečujejo prehod radioaktivnih izotopov iz odlagališče v okolje. • Najvažnejši dejavniki, uporabljeni pri vredno- tenju prostora z vidika geologije so vezani na lito- loško sestavo oziroma vrsto kamnine, njeno hidrogeološko zgradbo in lastnosti, stopnjo seizmične aktivnosti in tektoniko. V prvem kora- ku vrednotenja smo prostor torej vrednotili samo z vidika geologije. Pozornost je bila pos- večena in osredotočena na geološka okolja, ki nudijo večji potencial za odlaganje NSRAO. Po- trebno je poudariti, da vsi rezultati, pridobljeni v postopku vrednotenja prostora, temeljij(i.. n zgolj na obstoječih podatkih. Šele v so- ./ ' * glasju z lokalno skupnostjo bo z nad-^*" '../. aljnjimi terenskimi raziskavami" ^^tepdj možno opredeliti dejansko ustreznost«st|l območij oziroma lokacije. jtge - Rezultat vrednotenja prostora z vidika (^'m geologije so potencialna območja, ki so x, zaradi naravnih danosti perspektivna za^^> nadaljnje iskanje lokacije za odlagališče^pM^, NSRAO. Izdelana Karta potencialnih izhodiščnih območij je karta vseh potencialnih možnosti tako za površinsko kot tudi za podzem- no odlaganje NSRAO, znotraj katerih se bo iskal pristanek lokalnih skupnosti za odlagališče NSRAO. Na osnovi opravljenih analiz ocenjujemo, da skoraj na polovici skupne površine ozemlja Slo- venije razpolagamo z območji, perspektivnimi za iskanje lokacij za odlaganje NSRAO. Rezul- tate karte lahko enostavneje interpretiramo tudi kot prikaz območij z za vodo nizko prepust- nim geološkim okoljem (gline, glinaste kam- nine - laporji, glinovci, skrilavci in magmatske ter metamorfne kamnine), ki omogoča učinko- vito izolacijo odlagališča NSRAO od ljudi in okolja. Seveda bo potrebno v nadaljevanju postopka izhodiščna območja vrednotiti tudi na osnovi splošnih meril oziroma okoljskih in prostor- skih vidikov (n.pr. varovanje naravne dediš- čine, naravnih virov, raba zemljišč, posel- jenost,...). Podrobneje si je moč način vrednotenja in nje- gove rezultate ogledati tudi na spletnih straneh http. www. flOV.jl/arao/model/gJndexhtR Karta Izhodiščnth potencialnih območij za iskanje lokacije za odlagališče NSRAO El ObzorniK \rŽ7t*A Kai dogaja in kje dogaja la mladev občiniKrško APRIL I € - tcma: Dan norcev \ro ^Hr 2 ^P(sm mladih src - srcčanjc otrosklh in mladinskih pcvskih zborov občine Krsko Q&fc 7J] [} obI7.OOupl ¦*-¦ . 4 X\ €-tema: Končujem s solanjem. kaj zdaj Mg, HC ^ Street pedagogika - sportnc aktivnosti If^'^ ¦•^«*»'*» L od BOO do 17.00 ti 9 Sožitjc generaclj ob S3O uri LLL Wk 7 C-tcma: Poklic. kl ml bo zagotovfl sHižboP M& MC 0L Krfl fcžta. STUK Maribor ob I8.OO uri V w Otvoritev razstave akademskega sllkarja fTI ,; , 10 Jož€ta MaHnČa ob I9.url EJ : nPod etežnlkom ob BO OO uri ff%t ®) Ä €-t€ma: Nasiljc m«d mladlmi ^ &C \K Pohodl p»n počasl ob B.OO uri t«SU?h» ^ • Pt«nl mozaik - srcčanjc picsnih OwMViWiij. .....u/ ' \ skupin občin« Kriko ob »8.OO url *»«• /h%''' 19 Str«t p«Jagoglka - iportn« aktivnosti JKJJi v e 'V od BOO do I7.OO Au 1» #A € - tcma: Problematik» alkohollzma *&, „if* 17 IS Vj e -tema: Kal me čaka v prihodnost! A'g- && 4A Street pedagogika - Sportne aktivnosti ***»»*»* v <0 od IS.OO do I7.OO """JT* ^ \ Pcsem Posavja - revija odrasllh pevskih oiu.k.«« ^^ zborov Posavja ob laOO uri ftwu» i ^f^ € - tema: Droge nevarno tveganjc 0^ ^P> XiP Uterarnl nokturno - Srečanje literatov k.x.k ~n ?\ *v obdne Krsko z gostl ob 19.00 uri ¦¦ msiJ 24 Jazz dciavnica ob laOO uH ^| $^ # Jazz koncert - BLAŽ TRČ€K TRIO mm jm,% |CN ob HI OO &J ^:' w Pod dežnlkom ob 2O.OO uri ffgj^ (^ 4m 6 -tema: Svetovne vojne 4^ ^W" _^ Street pedagogika - iportne aktivnosti ^•••'•^•iM v .. ||"f odBOOdolZOO "•^JT* Reaktor Lan-party fff4 <^^ 28 ^Ä € - tema: Pred I. majem M^ ^S^ SQ Grafltfcst 2OO2 ^^ a , ;j 0^.. Lcgcnda: ;iÜ MILKA - Dom Milkc Kerln - Mladinski Center Kriko fQl Jožefova dvorana Lcskovec pri Kržkem |3 Zvezda - Klub za mladc LD Galerija Krško jy^ Grad Rajhcnburg Brestanica . ^ € - klcpctalnica: www.mc-krsko.si S ^^fe Skate park Krsko j H^ Kulturni dom Kriko § m Mladinski Center Krško 5*; Klub posavskih študentov Mg}^^» Dijaška skupnost Posavja ^ Športno društvo Reaktor ' W zv a Društvo IZVIR Krsko y UK Zvcza prijateljev mladine Krško » :(| Policijska postaja Krško g 7H\D Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Krsko © mm.me-ktsko.si Uvodnik Nedelja. vreme čudno, nekaj časa sneži nekaj časa sije soncE. spravljam se pisat uvodnik za prvo redno stevilko napovednlka. ko zazvoni telefon. "Živijo Robi. F... prl telesonu. čuj ml lahko pornagaä...... Imamo novo glasbeno skupino pa nimamo kje vadlt.....Bomo videli. kaj se da naredlt". In že kličEm prljatelje za katere vem, da imajo na voljo kaksno skladisče. zaklonišče oz kakršen koli prostor, kjer lahko rnladi glasbeniki po mill voljl vadijo. Potem se ustavim in zgrozim. že tretjl kite z enako vsEbino ta dan. pa se teden še začel ni. In v svoji nemoči grdo zakolnem nad počasnostjo državnih uradnikov v Ljubljani. zaradi katerih Dom Milke Kerin stoji prazen in nedostopen potrebam mladih, katerim naj bi bil namenjen. Fantje in dekleta iz skupln Lava, Trio In ostalih pa bodo moral! se nekaj časa vadltl po garažah in zaklonisčih. Zunaj spet sneil. sam pa upam. da se nam bodo kmalu razjasnlla prostorska vremena. Robert Ostrelič INFORMACIJSKA MRGŽA MILKA INFO S svojim delovanjem je začela informacijska mrežo Milka info, katere namen je informirati mlade v občini Krsko. Informacijska mrcža Mllka info je namenjena vsem. ki izvajajo dejavnosti za otroke in mladino. Dodatne InformaciJE o delovanju informacljske mreže lahko dobite v Me Krško ali na e-naslovu sllyil!maJfSlL@m.L-fer.3kfi>sl . Na nasi spletni stranl www.mc-krsko.si si lahko ogledate dnevno ažurlrane novice o dogodklh In prireditvah v občini Krško in Posavju. klepetate na naši klepetalnict In si ogledate sllke v naši Galerlji. Novost: slike z največjega žura v Posavju Srota. Mladinski center Krsko ima svoja vrata odprta vsak delavnik od 8.OO do I7.OO ure In ob sobotah od 9.00 do 12.00 ure. kjer vam je na voljo tudi čitalnica z revljami in časopisi. Dosegljivi pa smo tudi na telefonski števllki O7/ 49 O5 825. svoje žeIje pa nam lahko sporočtte tudi na inftXgHnc- krsko.sl. DGJAVNOSTI DRUŠ7VA IZVIR ZV R V mesecu aprllu bo drustvo Izvir izvajalo naslednje tekoče programe: -Street pedagoglka. kl je namenjena OS otrokom in vključujE različnc športne In rckreacljske dejavnosti V OS Krsko vsako soboto od I5.OO do I7.OO ure: -Dnevnl center za otroke in mladostnike. kl Je namenjen učni pomoci, instrukcljam. varstvu otrok in aktivnemu prcživljanju prostega časa in deluje vsak dan od 1230 do I7.OO ure; -Delavnlce soclalnih spretnostl za mladostnlke. ki predstavljajo učenje In osvajanje soclalnih. komunikacljskih In vedenjsklh spretnostl. Potekajo vsak petek med I7.OO in 1830 uro na društvu; -Počitnlske aktlvnostl bodo potekale v času I. majsklh pocltnlc. 29. in 3O. aprlla, ko bodo potekalE razlicne delavnlce In aktlvnosti. med druglm tudi sodelovanje na Grafltfestu 3O.4. 2OO2 SKATE PARK KRSKO ^g 22. marca 2OO2 se je začela nova sezona v SKATE PARKU KRŠKO na Igrlščlh pod domom Milke Kerin. Svojo odvEčno energijo lahko v parku trošlte vsak dan od 8.OO do I8.OO ure. prej pa seveda preberite navodila za uporabo. POHODI PUN POČASI , I2.april 2OO2 ob BOO Ste prepričani. da znate dobro in varno voziti? Pridite in se preizkusite ter se pustite poučiti Branctu Kuzmlcu in njegovirn instruktorjem Priredltev bo y petek. 12 aprila od BOO do 2O.OO ure na parkir^pji pod^^^< Transport. - BOO teoretiöp predavanj^lrancia Kuzmiča v veliki ucilnnci Srednfi sole Krško. - I4.3O Začetek praktičnega dela prlreditve kjer bodo P°tl^fePrikaz'^^M'ania JPžni* na kotesckih. M/ mfsnici. pa, vxvratnji ogledala. spretnostna vožnja **>* uiotornfmi kolesi. Obiskovatci se bodjeNafeko prepfcwmili v spretnostni vožnji z avtornotfml if» motomJAil kolesi (2 veljavnim voznisktm dovoljcnjeitt za zahtevane kategorije). 1 prel2kuslli pa bodo lahko tudi naprave 5veta za | preventive RS zaletavček. stopko. tehtnice. itd.. 1 SOŽITJ6 G€N€RACU 7BftJ 6. appil 2OO2 ob I53O *"* Sožltje generacij je projekt Zveze prijateljev mladine Krsko. ki poteka v okviru programa Mladi za razvoj domačega kraja. Program mladih prostovolJcEV pod vodstvom Tatjane Škafar Azinovič bo potekal v soboto 6aprila 2OO2 ob I53O uri v Domu starejšlh občanov v Krskem. || ReVolt TETRINET A; -----------------------,.................................,.,„.. ? Reaktor najavfja («lodnevno Ltekmovan|e v igranju naslednjih I računalniških iger \ [ F-Kfas(äii večigrafskt Half life \ ;; - Half-life Counter Strike ;' ! - Ac^on Ha>f-itfe m ' | - ReVolt i v ^ ............ r/ L WWW.3ORU6TVO-REAKTOR Si T '/—¦----^ ; M, 27. apn12002 ] Fv prostonh MC Kr&ko Sü» bodo objavljene na I 1SW*<1*}. intemetü na strani |i^Äiv.^|^^-k MIIKfl JolS: mncini napovednlk prlrcdltav In dogodkov za mlad« v obtlnl Kriko (Htalilö. Mladinski center Krško. CKŽ IO5 PR 246. Kriko. M/fax: O7/49-C&8SS/8B6 MtDJkBCjKtfAal <—«nmc-lmrtwm qavnl ur4dnlk; Robert Ostr«lit Obllkovanl« In prelom: Cackl. Zavod REGIO Vm napov«dl In prlspcvk« j« xa objavo v ttkoct ttavMcl rrunafnlka Mllka Info potrebno posradovatl do 22. v masccu za naatadnjl moac na imMov ur«Jnl*tva. MMhwkl cnttir «I prktrzMto pravico do krajsanja pHspcvfcov. JAZZ KONCGRT 25.O4.2OO2 ob 2I.OO uri BLAŽ TRČGK TRIO Klubska scena v Klubu za mlade Zvezda. Začcli bomo z rednimi tritedenskirni jazz koncerti. v mesEcu maju pa jo bomo razsirili še z druglmi glasbenimi spektri. Pridite. poslusajte. uživajte. vstopnine ni. Blaž Trček (tenor saksafonist) je po končanem studlju na Univerzi za jazz v Gradcu eden izmed najbolj prisotnih glasbenikov na slovenskih klubski jazz sceni. Sodelujc z Big Bandom RTV SLO, Full Cool jazz orkestrom in mnogiml drugimi manjsiml zasedbami. Je vodja radovljlskega Big Benda in poučuje na Jazz oddelku Srednje glasbene sole v U. V sodelovanju z Galom GJurlnom (kontrabas) In Gasperjem Pcrseljem (bobni) bodo glasbenlkl predstavlll sodobne tokove main strain jazz-a. GRAFITFGST 2OO2 , 3OApril.2OO2 Oljaska skupnost Posavja že tretje leto organlzira kulturnl festival Grafltfest. Tokrat ga prlpravljamo v sodelovanju z Me Krsko. potekal pa bo 30-aprlla 2OO2 v Skate parku pred MC Krsko . ). Program festlvala: - 8.OO likovna delavnica za predsolske In osnovnosolske otroke v Izvedbl drustva Izvlr: - I3.OO - graflti delavnice pod vodstvom prlznanlh umetnikov. frizerska delavnica. delavnica licenja. delavnica rfsanja na svilo: - tekmovanje za najboljsega rolarja. skcjtarja in faco dneva. - 2O.OO - zaključek festlvala In konccrt mladm dljaskih skupin. Dijaska skupnost Posavja žell pokazati. da jc tudi rlsanJE grafltov umetnost ______________^^ D6LAVNIC6, T6ČAJI. IZM6NJAV6. TABORI HIP HOP tečaj Plesna skuplna Tarantela se je na Srotu dobro izkazala in če so tudi tebe zamikall hip-hop plcsni koraki. se lahko se vedno pridružls. Tcčaj je brezplačen. poteka pa vsak petek od I7JO do I93O ure v novi sportni dvoranl Srednje sole Krsko. Nastop plesne skupfne Tarantela. ki deluje v okviru Me Krsko si lahko ogledate tudi na Plcsncm mozalku srečanju plesnih skupin občins Krsko 12. aprlla ob I8.OO uri v Domu XIV DivizUc Senovo. Tl POV€J Če Imas dobro idejo. pa nc ves kako bi jo uresnlčll. se prljavi na delavnlco Od Ideje do uresničitvc. Za V6Č Informaclj se oglasl v Mladlnskem centru Krsko. ali pokličl na telefon O7/ 49 05 825. JAZZ delavnica 2S.aprila ob I8.OO bo v sklopu rednlh mesecnih Jazz vecerov potekala jazz delavnica pod vodstvom mag. Blaža Trčka. Delavnica bo potekala od I8.OO do 2O.O0 ure v prostorih MC Krsko. Vabljeni mladi glasbenlki. ki želltc svoje glasbeno ustvarjanje oplemenltiti z elementi jazza. Delavnica je brezplačna. prljave zbiramo v MC Krsko. prosti čas Št52,marec2002 V IGRALNICI GRAND CASINO LIDO SO ZADOVOUNI Z OBISKOM V PRVIH TREH MESECIH Po besedah direktorja igralnice Grand ca- sino Lido gospoda Blaža de Coste je igralnico do konca marca obiskalo že več kot 9.000 gos- tov. Ta številka pa presega pričakovani obisk v prvih treh mesecih poslovanja. Optimizem investitorja in lastnika koncesije družbe Casi- no Portorož se torej že na začetku potrjuje v praksi. Znano je, da strategi družbe Casino Portorož d.d. in ambiciozno vodstvo ig- ralnice Grand casino Lido ničesar ne pre- puščajo slučaju. Že v fazi snovanja igralnice so natančno definirali vizijo in poslanstvo ig- ralnice in tudi komu bo namenjena. Zato ima igralnica že od vsega začetka jasno filozofijo delovanja, ki jo poskuša čim bolj dosledno udejanjati v praksi. Z obdelavo v naprej določenih ciljnih sk- upin gostov, ki jih privabljajo v igralnico, so začeli že pred otvoritvijo. Intenzivnost skrb- no načrtovanih akcij tržnega komuniciranja pa se v zadnjem mesecu predvsem na tržišču Hrvaške še stopnjuje. Cilj je povečati pre- poznavnost igralnice in s tem ustvariti pred- pogoje za uspešno nadaljevanje letošnjega tur- ističnega leta. Pred vrati je že glavna turistična sezona, od katere si tudi v igralnici veliko obe- tajo. Posebno pozornost bodo tudi v naslednjih mesecih zato namenili atraktivnim zabavnim prireditvam v igralnici. Dosedanja praksa je pokazala, da kakovostni in zabavni programi v igralnico privabijo tudi do 500 gostov iz okolice in Hrvaške. To paje zelo pomembno za poveče- vanje prepoznavnosti igralnice. Tako mislijo tudi konkretno udejaniti zamisel, da igralnica je in bo kot sodobno za- bavišče dostopna vsem in da bo postala center druženja in sproščene zabave v tem delu Slov- enije. Zato že sedaj za prmajajoče mesece napoveduje priznana in zveneča imena s slov- enske in mednarodne zabavne in glasbene scene. Poleg igre obljubljajo tudi popolno zaba- vo v izjemnem okolju, ki je v tem koncu Slov- enije še ni bilo. Ob koncih tedna zato vsi v Terme Čatež, pa ne samo zaradi izjemno bogate ponudbe Term, ampak tudi zaradi sproščene zabave v večernih in nočnih urah v Grand casinoju Lido. »Igra in zabava na valovih sreče« se glasi krovni slogan igralnice. Zdi se, da ti valovi igre in zabave vedno bolj opazno pljuskajo ne samo iz čateških bazenov, ampak tudi iz ig- ralnice Grand casino Lido. In kaj je tisto, kar obiskovalce igralnice posebej navdušuje? Po rezultatih opravljene ankete enega izmed rednih obiskovalcev iz Zagreba pose- bej navdušuje pozornost in prijaznost osebja v igralnici, drugega enkraten ambient, ki vz- podbuja željo po igri, tretjega pa navdušuje dejstvo, da mu igralnica vsaj za sedaj prinaša srečo. Takšni zadovoljni gostje so najboljše pri- poročilo za igralnico. Če tem mnenjem iz ankete dodamo še bogato in celovito ponudbo Term Čatež, potem se zdi, da so v igralnici Grand casino Lido in v Termah Čatež odkrili pravo formu- lo, s katero bodo skupaj pritegnili še več gos- tov. \&iety April 2002 Alan Nižetic K 0 N I. i. R T S o Li o \ a 6 . ,¦» p c i ! Daniel Magic Show M A i; t ) A S obo\a 13. ? pf ! I (. r;i lid ( n^in(l|(( I % <"* s I «HiniiH • Amrrirnn \\i\v S I <»( \ |; i < ¦ i i i 11 r > ^ \incrirnii Kkr ...........____...........................................___............„aggasB-^- URNIK IGRAlNiCfc niHieti.i.ponedv.-liek, {oiek,scrdr:i. rctftck IB 00 ¦ ? 00 p-, '¦ ¦¦•. ,. ¦¦>: :.)¦ ^an'e'a „„„„, K 0 N C i H T JBmmHIII S o bota 20. 3 p r > I Irena Vrčkovnik KON 1. f. f? T S o b o t ,i 2 ? . oi p : : I mw/P Casino Lido ^^™1 I I KM I i .\\ \ / Št52,marec2002 šport in rekreacija ZMAGIVKOSTANJEVICOINNA RAKO Krško - Gimnastično društvo RAIN Krško je v petek, 22. marca 2002, v telovadnici OŠ Jurij Dalmatin Krško izpeljalo 5. občinsko prvenstvo v ženski športni gimnastiki v C-pro- gramu, kjer je sodelovalo 8 ekip oziroma pre- ko 50 telovadk. V kategoriji mlajših deklic je v ekipnem delu tekmovanja 1. mesto osvojila ekipa ŠD Kostanjevica s seštevkom mnogoboja 169,750 točke, 2. mesto je zased- la ekipa OS J.Dalmatin Krško in 3. mesto eki- pa GD Rain Krško. Med posameznicami je zmago slavila Iva Rangus iz ŠD Kostanjevica, ki je zbrala 35,40 točke, 2. mesto je zasedla Mojco Gornik in 3. mesto Maruša Turk (obe ŠD Kostanjevica). Najvišjo oceno tekmovan- ja, 940 točke, je med ml. deklicami prejela Maruša Turk za sestavo na bradlji. V kategoriji starejših deklic je v ekipnem delu tekmovanja 1. mesto zasedla ekipa OS Raka-ekipa-1 z rezultatom 175,00 točk, 2. mesto je osvojila ekipa OŠ J. Dalmatin Krško in 3.mesto ekipa GD Rain Krško. V posamič- ni konkurenci je zmago zabeležila Kristina Resnik iz OŠ Raka, ki je v mnogoboju zbrala 36.400 točke ter prejela tudi najvišjo oceno tekmovanja, 9.60 za sestavo na gredi, 2. mes- to je osvojila Tadeja Cerovšek iz OS Raka in 3. mesto Maja Nikolič iz OŠ J. Dalmatin Krško. ZA ENO TOČKO OB PRVO MESTO Köper-Vnedeljo, 10.03. 2002,jebilvKopru državni kvalifikacijski plesni turnir v standard- nih in latinsko ameriških plesih, katerega so se udeležili tudi trije pari PPK Lukec. Dosegli so naslednje rezultate: MLAJŠI MLADINCI A: Luka Vodlan in Amadeja Plevel 2. mesto ST plesih in 3. mesto v LA plesih. MLAJŠ1 MLADINCI B: Simon Cerjak in Maja Omer- zel 1. mesto v LA plesih in 2. mesto v ST plesih, Dejan Baliban in Zala Zorenč 1. mesto v ST plesih in 4. mesto v LA plesih. PPK LUKEC ZELOUSPEŠNOV LJUBLJANI Ljubljana - V nedeljo, 24.03. 2002, je bil v Ljubljani zadnji državni kvalifikacijski plesni turnir pred državnim prvenstvom v latinsko ameriških plesih v standardnih in latinsko ameriških plesih, katerega so je udeležilo tudi šest parov PPK Lukec. Dosegli so naslednje re- zultate: MLAJŠI MLADINCI A: Luka Vod- lan in Amadeja Plevel 2. mesto ST plesih in 2. mesto v LA plesih. MLAJŠI MLADINCI B: Simon Cerjak in Maja Omerzel 2. mesto v LA plesih in 4. mesto v ST plesih, Dejan Baliban in Zala Zorenč 2. mesto v ST plesih in 5. mesto v LA plesih, Tadej Drakulič in Katarina Račič 3. mesto v ST plesih in 6. mesto v LA plesih. MLAJŠIPIONIRJI: David Romih in Valenti- na Romih 1. mesto ST plesih in 3. mesto v LA plesih, Leon Štrok in Karmen Kobe 2. mesto v ST plesih in 4. Mesto v LA plesih. Nogometašl NK Krfto so pomtetW del prvenstva zafofl zote vzpoftudno, saj so»prvi takmi na gostovanja v SmarJah prl Jeüah zmagali z 2:1, na gostovanju pri NK Btetrica pa so zmagall kar s 4:1. Med prvo tekmo potnladnega öeta na domačem stadionu so ]ih prvtö bučno podprli tudi člani krike navljašk« skuplne Nuclear power boys. Goste NK Unukšped iz Gerenčje vast so Krčanl premagali kar s 3:0. Foto: Damjan ŽBnrt MIRELA DRŽAVNA PRVAKINJA Na državnem prvenstvu Slovenije v Rogaški Slatini je krška šahistka Mirela Ahmatovič, sic- er dijakinja Srenje sole Krško osvojila naslov državne prvakinje v kategoriji šahistk do 16 let. S tern si je pridobila naziv mojstrske kandidat- ke in neposredno uvrstitev na svetovno prven- stvo, ki bo oktobra v Grčiji. Pomembno je tudi, da se je Mirela uvrstila v mlado olimpijsko reprezentanco, ki bo nastopila konec leta pri nas na šahovski olimpiadi na Bledu. Mirela je na prvenstvu gladko zmagala, kljub temu da je bila šesta nosilka. ODBOJKARICE KOSTAK-ELMONT DOSEGLEDVEZMAGI Semič - Ekipa odbojkaric KOSTAK-EL- MONT v drugem delu tekmovanja ne pozna poraza. Tudi na drugem turnirju spomladan- skega dela tekmovanja, ki je bil v nedeljo, 17.3., v Semiču, je dosegla 2 zmagi.V prvi tek- mi so po ogorčenem boju premagale domačo ekipo Semiča kar na njihovem terenu z rezul- tatom 2:1 (18:25, 25:22, 15:10) ter se tako maščevale za jesenski poraz. V drugi tekmi pa so bile zopet boljše od ekipe Tabor Ljubljana z rezultatom 2:0 (25:19, 25:10). V ekipi so tokrat nastopile Špela Pavlič, Špela Zakšek, Rebeka Vidali, Tjaša Jazbec, Barbara Škaler, Živa Kastelic, Maša Mlakar, Nejka Planinc, Iva Hrženjak, Katja Možic ter Anja Mlakar. DOSEGLI TRINASLOVE DRŽAVNIH PRVAKOV Maribor - V nedeljo, 17.3., so tekmovalci Društva borilnih veščin IPPON Rucanor iz Sevnice na državnem prvenstvu v ju-jitsu bor- bah v Mariboru dosegii tri naslove državnih pr- vakov. Med kadeti do 48 kg je državni prvak postal Aljaž Rak, Andrej Cešek med kadeti do 55 kg, med člani do 69 kg pa Zvonko Ivačič. Tudi ostali so dosegli dobre rezultate. Med mladinkami do 50 kg je Katja Simončič doseg- la 2. mesto, med mladinci do 50 kg Dejvid Šimunič 3. mesto, Mirko Bauman in Dušan Povšič sta med mladinci do 76 kg zasedla 2. oz. 3. mesto, med člani do 85 kg pa Stanko Brce 3. mesto. Med članicami do 55 kg je Katja Simo- nčič dosegla 4. mesto, med člani do 77 kg pa Mirko Bauman 5. mesto. ŠPORTNO PLEZANJE V soboto, 16. marca 2002, so prizadevni člani Posavskega alpinističnega kluba orga- nizirali prvo tekmo za prvenstvo osnovnošoi- cev vzhodne Slovenije. Tekma, na kateri je nastopilo več kot 80 mladih plezalcev, se je odvijala na umetni plezalni steni osnovne sole Brestanica. Tekmo si je ogledalo tudi ve- liko število gledalcev, ki so uživali ob napetih bojih, v katerih so se izkazali tudi domači tek- movalci, in sicer: Pri cicibankah je Lara Dojer zasedla 4. mesto, Viktorija Kos je bila 8., Tam- ara Lopatič 9. in Tjaša Sušin 13. Pri cicibanih je Ambrož Novak zasedel 7. mesto, Tomaž Perčičjebil 16, MihaŠkafarpa 18.Primlajših deklicah je Katja Krejan dosegla odlično uvrstitev, saj se je povzpela na stopničke, in sicer je zasedla drugo mesto. Pri mlajših dečkih je bil Matic Trebušak 4, Izak Kelek pa 12.. Pri starejših dečkih pa je Simon Perčič zasedel 6. mesto, Jaka Bernardič pa kljub bolezni, 9.. sport in rekreaciia 2002 JAKAŠTIRIKRATNAJBOUŠI Celje - V Celju se je končalo državno prvenst- vo za mlajše dečke in mlajše deklice. Na prven- stvu je sodelovalo 300 tekmovalcev (184 mošk- ih, 116 žensk) iz 18 slovenskih klubov. V izjem- no močni konkurenci mladih plavalcev je sode- lovalo tudi 11 tekmovalcev (10 moških in 1 ženska) Plavalnega kluba Celulozar. Krški pla- valci so so poleg odličnih rezultatov kar 11 po- segli po prvih petih mestih. Najbolje se je odrezal Kramaršič Jaka, ki je v svojih osmih nastopih kar štirikrat stal na stopničkah za na- jboljše. Na 100m Prsno je dosegel 1. mesto (1.30,27), na 200m prsno 2. mesto (3.16,32), na lOOmhrbtno 3. mesto (1.20,84) in vdiscipli- ni 100m Mešano 3. mesto (1.23,36). V ostalih štirih nastopih pa je zasedel po dva četrta mes- ta, 50m Prsno (0.43,10) in 200m Prosto (2.37,75) in dva peta mesta, 200m hrbtno (2.53,81) in 100m Prosto (1.13,82). Poleg nje- ga je dvakrat četrto mesto dosegel tudi Rožac Nik, in sicer na 50m Delfin (0.39,63) in 100m Delfin (1.32,36). Dobro pripravljenost mladih krških plavalcev pa je potrdil tudi Tkalec Žan, ki je s svojim rezultatom na 50m prsno (0.44,10) zasedel odlično peto mesto. KRŠKA PLAVALCA ODLIČNA V MUENCHNU Po uspešnem nastopu na državnem prven- stvu sta vodilna krška plavalca, Kovačič Jaro- slav in Kerin Rok, minuli vikend nastopila na velikem plavalnem mitingu v Muenchnu ( Nemčija ), kar je bil njun prvi nastop v 50- metrskem bazenu letos. Med kar 883 nasto- pajočimi iz 7-ih držav ( 78 klubov! ) sta dosegla kopico izjemnih rezultatov, ki so jima prinesli vrhunske uvrstitve! Kovačič Jaroslav je med mladinci zmagal na 200m hrbtno ( 2.15.63 ), osvojil 2. mesto na 100m hrbtno ( 1.03.14 ) ter 5. na 100m delfin ( 1.02.38 ), medtem ko je Kerin Rok zmagal na 200m kravl ( 2.01.07), bil 3. na 400m me- šano (4.52.34) in 6. na 100m kravl (0.56.10). HRIBERŠEKZOPETBLESTEL V soboto, 23.3.2002, so se člani Karate klu- ba Krško udeležili 3. odprtega prvenstva Italije v Milanu. Tekmovanje je v evropski karate zvezi rangirano kot turnir A kategorije in šteje za ene- ga izbirnih turnirjev za prihajajoče svetovne prvenstvo, ki bo novembra v Madridu. Na tek- movanju je nastopilo okoli 20 najuspešnejših evropskih in afriških držav. Udeležilo se ga je tudi 17 nosilcev odličij z lanskega svetovnega prvenstva za Clane. Na tekmi se je najbolje odrezal Martin Hriberšek. V prvem krogu je premagal reprezentanta Nemčije z rezultatom 8:0, v drugem Hrvata z 9:1, v tretjem domačega nasprotnika z 5:3, sledil je nasprotnik iz Alžirije, ki je klonil z 3:2. V polfinalu pa si je Martin v borbi z Italijanom poškodoval koleno in moral predčasno končati boj in odpovedati borbo za medaljo. Tekmovanje je končal kot 5., čeprav bi bila medalja - če se ne bi poškodoval - prav gotovo njegova. S tern rezultatom je bil najbolje uvrščeni Slovenec. V katah ekipno so pri članicah nastopile Marija Jeler, Danijela Grilc in Jasmina Grilc ter osvojile 6. mesto. V posamični konkurenci pa je Jasmina zasedla 7. mesto. V borbah sta nastopih še Danijela in Marija. Slednja je proti iltalijanski nasprotnici klonila šele po podaljšku in kljub svojim 14 lc- tom dokazala, da bo kmalu konkurirala za na- jvišja mesta tudi pri članicah. NIKROVANINIZTOKBENCE TRETJA Potem, ko je Nik Rovan, motokrosist Fun športovega Bence MX teama, pred štirinajsti- mi dnevi zmagal na prvi od treh dirk za pokal Slovenskih Goric na motokros progi v Oseku pri Lenartu, je bil spet uspešen na isti progi, tokrat na prvi dirki državnega prvenstva, na kateri je prvič nastopil z novo 85 kubično Yamaho in v opremi Ufo, ki mu jo je podarilo podjetje Star iz Ljubljane. V prvi vožnjije žev prvem krogu povedel in v silovitem tempu nadaljeval, uspešno kljuboval napadam Matevža Irta, potem pa dva kroga pred iz- tekom regularnega časa naredil napako in dir- ko končal na drugem mestu. V drugi vožnji se je po manj uspešnem štartu že prebil do drugega mesta, nato ga je prehitel Rok Ca- jzek, katerega je skušal večkrat prehiteti, pri enem od poskusov pa je Nik padel, tako da je v cilj pripeljal tretji. Tako je bil Cajzek drugi, Nik pa z enakim številom točk tretji. Na dirki članov sta v razredu članov do 85 kubičnih centimetrov prvič nastopila tudi Domen Jane in Tomaž Salobir, ki sta prestopila od podm- ladka in sta se v prvi vožnji spopadla za deseto mesto kar med sabo. V tej je bil uspešnejši Domen, ki pa je imel v drugi vožnji precej smole, saj je padel, tako da je bil trinajsti, medtem ko je bil Tomaž deseti. Salobir je tako skupno osvojil deseto mesto, Jane pa je bil dvanajsti. Fanovci so imeli še enega pred- stavnika v razredu 125, kjer je na povsem novem KTM-u nastopil povratnik v njihovih vrstah Blaž Germšek. Tokrat je ostal brez točk, skupno pa se je uvrstil na 17. mesto. Sic- er pa bi se rad letos uvrščal med prvo petnajs- terico, ker je konkurenca v tej kategoriji zelo močna. Glavni sponzor Fun športovih mo- tokrosistov Iztok Bence pa je nastopil na prvi dirki Spomladanske lige na Planini nad Hor- julom. V obeh vožnjah in tudi skupno je bil tretji in tako napovedal, da bo morala konkurenca tudi letos resno računati z njim. SOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA V NEREZINAH Počitniška skupnost Krško in Sola zdrave- ga življenja vabita upokojence in njihove svojee na klimatsko-rekreativni oddih v pred- sezoni in posezoni. Sola zdravega življenja bo potekala v letovišču Bučanje pri Nerezi- nah na otoku Mali Lošinj, kjer kakovost zra- ka in okolja ustrezata priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije. Program krepitve vitalnega zdravja bo potekal v neposredni bližini morja in je na- menjen vsem, ki namesto hotelskega udob- ja in telesne pasivnosti želijo nekaj več. Da je temu res tako, govori dejstvo, da Sola zdravega življenja uspešno deluje že 14 let in da se je je v teh letih udeležilo že več tisoč udeležencev. Kratek opis dejavnosti Aerobna vaja - hoja in druge ciklične de- javnosti za pospeševanje funkcij srčno- žilnega in dihalnega sistema. Vadba sproščanja (meditacija v gibanju) - sprostitvene vaje živčno-mišičnega siste- ma za sposobnost kontrolirane sprostitve, s katero človek odstrani razpršene misli in občutke, ki slabijo energijo in povzročajo stresne situacije. Poleg programa Sole zdravega življenja so na voljo igrišča za tenis, košarko, odboj- ko, mini golf in balinanje v središču leto- višča z 250 počitniškimi hišicami in 150 apartmaji. Cena vključuje: polni penzion, prevoz od dogovorjene skupinske postaje in do nje, družabne večere, predaVanja o pomenu gibanja za zdravje, program rekreativne vadbe za zdravje s priročno brošuro in za- varovanje. Možen je tudi lasten prevoz, kar zniža ceno aranžmaja za 3.000,00 SIT. Turistična taksa: od 5,50 do 7,00 KN na osebo na dan glede na termin. Pogoji plačila: možnost plačila na 5 obrokov. Termini in cene: I. Prvomajski oddili 26.04.2002 - 06.05.2002 (10 dni) 50.000,00 SIT + TT II. Predsezona 20.05.2002 - 30.05.2002 (10 dni) 55.000,00 SIT + TT 30.05.2002 -10.06.2002 (10 dni) 60.000,00 SIT + TT 10.06.2002 - 21.06.2002 (11 dni) 70.000,00 SIT + TT III. Posezona 08.09.2002 - 20.09.2002 (12 dni) 65.000,00 SIT+ TT Vse informacije dobite na tel.: 07/490-54- 50 na sedežu Počitniške skupnosti Krško, d.o.o. ObžofniK E9 Št50,ianuar2002 nagraana KnzanKa Pi^l 1 f 1 «Jj ^^^^^jSI^^^S^^SällläUt S^Af ŠPORTNIK ^Ir^1 K^J;^fR AUIMINIJ EKIPA' JAVOR VIC-Mmm hr~l Ti ui&gL<^MiM^BV ^ln^ vringu ^**?. selomi aluminu moštvo (LATINSK0) štos u1B^kI@ IaAj.1 L °n__^a^^S^Ti^^I^^^^^^^^^BMMBI HLADNIK UGRiZA GRANIT ' ' ¦^^^^¦i^B^ «^Ep^^^^KgtaK^JLjäyyg^^^^^^^H ovratni . Il^^^^^^^HnÜHr 'IflE ^^^^BilHH^^^HII^^^^^^^^H nakit ^^^^^^P^^^^^^^^^HB ' ajIBIK^^^^B^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^BB am. iGR. ^¦' t^H- ^^^V^^I^^^^H'^Ü^HHsS^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^IB ri a- GIBSON ^l, ^» k^K'- ¦WHH ralf^miBB^BM^BI^M^^B^^^^^BllB »«mi: induanska H: :'W- '**wBI' '^kNH;:I1IuIIHh^H^^^^^^^H^^^^^^^IBM skupnost ^ ^ ' ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^T^n^^^^^^^^^^^^^^^^^^R^^^^I SINKO, SPOQO6» pw<;ra LOJZE ^^ ^» NAJVECjA l^lpMn^T S OVRED" TONI LENA Kl JE VF<5ni IF 7AHODNM SKUPNOST „„„. . uriTcw ic micmiwckj 7inwa i^itqä ------------------ ---------------~ VESOUE ZAHODNIH VMEHIKI: K^.°°^ N0TENJE N'EMINEN ZIDNA CESA najdau TROPSKA ALEUTIH EJIDO CAMI ODPRFINA KRIVA FR REKA PAPIGA KDOR BUČA 'OPRAVUA —-——— AVTOMO- MEHKA BILSKO DLAKA ALI »LOČEVINO PERJE KDOR VECjA BAT^R0- S" TIRA . RIBA ODTENEK S™1™ LEVAR ZEMEU- TOVARNA «5KIPIA7 IUVARNA SKIPLAZ VZREČAH . CeCkI. SLUŠNI AMERIšKA prIpp^va organ «^iSi. PREDENJE LAJOVIC TEU AFERE P^FMnrl DRŽAVAV OTOKV 60MINUT „TuS_ ZAFRIKI 2AH°»Sr KAREL "ucu'ln destovnik trst atka oroSJe' duhovnik KiSS/A -Sfffl- POJAV ELEMENT BAŠL°R^AR NAVODI STENA ARISTOTEL ZVEZDNI KIRURŠKA .....— (KRAJŠE) SESTAV, IGLA: ŽIVALZ ___— GALAKSIJA EZA SMRADNIMI HLODI ZA ANTON ŽLEZAMI PREOELAVO AŠKERC ZELO DUHIZ OODAUEN fAUSTA 24 UR IZVOR •-----------------• SEVANJA HOJA V VESOLJU NAVKREBER NARISANA VLITJE TP. .,,. SLIKA GLAVNO JoM/Trk --------------— TURŠKO MESTO VTIKAČ KKAVtCA VULKAN NA ŽENSKO NORVEŠKE SICILUl IME EDOUARD AM-mw ^OJ2 ryfiR-lAin fB 7IIPAN MATERtJA HENRIK . INGOLIC HRVAŽKA I8SEN MORURSKA oriMCu ZAVIRALNI PEVKA IGLA uuiwfcv S1STEM JUVAN IZTEGNJE-ULOV, NOS1J ZAJETJE ' DUŠAN SENČAR NADALJE- > 1JE ——————----:——II-----—-------:_—-----------1-—------------— nCCIA (LÄHNSKOv' ADAM SREDIŠCE PREVOZNO TELOVADCA O 1 ILAMNOMJ). «KIT VBTCMIA CKtvUiNU nUOfOi ÜL0U1 ACER ANT VRTENJA SREDSTVO DROGA Rešitve križank pošljite do 15. aprila na naslov: Posavski obzomik, p.p. 288.8270 Krško s pripisom: križanka. Nagrade tokrat prispeva pivnica Apolon iz Krškega, in sicer: Nagrade: Lvečerjazadveosebi 2. palačinke Apolon 3. sadna kupa po izbiri NAGRAJENCIKRIŽANKE V POSAVSKEM 0BZORNIKUŠT.51: 1. Stopar Andrej, Brege 12,8273 Leskovec 2. Korošec Marjeta, Rozmanova 16,8270 Krško 3. Šemrl Ivanka, Vrtna ulica 7,8280 Brestanica Rešitev križanke iz štev. 51- vodoravno: PREVESA, RENAULT, ATOL, IL, RŽOLOVKA, RIAL, TORERO, lOS, ANDI, TATIN, GOST, ZDA, ČARODEJ, PLIŠ, VO, BISAGICA, LIFT, RECEPT, RJ, BRACO, AVANS, ZA, PLAKETA, TRAČ, SAFALADA, OZ, ON, NASIPINA, 0B1, KP, MASER, MARIMBA, OŠTIR, GAZA, GANT, VČERAJ, ŠA, ŽARA, ČINKVANTIN, ALIRA, ENI, AS- PIRIN, OCET, KAS, RA, ETA, ADI. obvestila Št52,marec2002 |S KZ Kr ka j 1 -----»j Stilakm ü sSS&tjj pr«obrarb« d SSSm naših «trank •g ==g* «i lahko ?' www.AlenkinStudio.com I Alftitka Dirnbek I Brtzina 28 C I 8250 BREŽICE s. tol.:07/4961775 IZKORISTITE KUPON - 20% prvi obisk - 10% striženje I B AR, ROČN A AVTOPRALNICA 1 CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO TIL; 97/490 34 7$§mW/m 34 /1,GSM: 04l/6#||f - vecpfasiiki mori/ta ^ strkenja mm ¦•^hai'vauja in ptamin^jj - volumen trajne - brezplacen ptegled "laskca in fa's, Poskusitcyiekoj vcc, bodiie to, kar si žclitc Wt wK W ffli ftp? m- 5^ ,i nK w( it> ™ wS ™ 5wb 'y'"V;i "mmSS^^B^^S^w Nudimo delo v teles onskem studiu za reklamiranje izdelkov. Delo je za vse, ki iščete redno ali honorarno zaposlitev, primerno pa je tudi za dijake in študente. IN-PLUS D.O.O. Cesta 4. julija 8,8270 KRŠKO Tel.: 07/490-2980 GSM: 031 /223-786 *®^Pyp; MolepozornosH i^Hj bajbipodarilitistim, laW ^^n«ft...... || >>C4 vrilka Izbira pustnlh m#*k MICRA # Gradbeništvo Izvajamo adaptacije kopalnic, zidanje objektov, omet prostorov, izdelovanje tlakov, fasad in vsa ostala naročila po dogovoru... Kont^ktna oseba: GSM: 041-377-865, Štefan Colarič. # Računovodski servis Vodenje poslovnih knjig za: s.p., podjetja(d.o.o., d.n.o.)indruštva; svetovanje pri poslovnih odločitvah ... Inf. na sedežu podjetja, Dolnja Prekopa 51, KOSTANJEVICA NA KRKI oz. natelefonu: 07 / 49-87-306 ali GSM: 041-773-456, Irena Colarič POSAVSKIOBZORNIK - revljo za območje občin Krško, Sevnica in Brežice izdaja Neviodunum, zavod za kulturo in odnose z javnostmi, Krško. 0D60V0RNIUREDNIK: Silvester Mavsar. NASIOV: Zavod Neviodunum, p.p. 201,8270 Krško. UreÄt»o: Trg Matije Gubca 3, Krško. Tel.: 07 4905 78O.Faks: 07 4905 781. E. POŠTA: posavski.obzornik@siol.net. IZHAJANJE: Posavski obzornik je mesečnik, pravilomaizhaja 30. v mesecu, je brezplacen, lahko pa ganarocite nasvoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znašajo 1.000,00 tolarjev letno. Zavod Neviodunum: TRR pri SKB banki: 03155-1086687920. Davčna števllka: 61220388 VflDJA TRŽENJA: Katarina Požun Sotošek. OGLAŠEVAMJE: Cena za 1 cm v stolpcu na notranjih straneh 2.000 tolarjev. V ceno ni vštet 19-odstotni DDV. Ostali pogoji oglaševanja so sestavni del cenika, ki ga dobite v službi trženja. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10. v mesecu. MALI OfilAS: do dvajset besed 1.000 tolarjev. Nenaročene prispevke pošiljajte do 15. v mesecu predvsem po elektronski pošti ali na disketi, lahko pa jih oddate tudi na recepciji hotela Sremič v Krškem. Za točnost podatkov v informativnih prilogah ocigovarjajo njihovi uredniki, v oglasih pa naročniki. Grafična priprava in prelom: Grafika Špes - Novo mesto. Tisk inmava; Delo TČR Ljubljana. Posavski obzornik je ustanovilo in začel.o izdajati Kultumo društvo Obzorje v Krškem decembra 1997. Posavski obzornikje vpisan v register javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500, z dne 27.11.1997. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI CKŽ 53. »z^O KRŽKO Tel.: 07/488 10 60 07/488 10 64 GSM: 041/411 - 66& 041/6&9-445 swsmml: jozeLkos@si ol.net npdtja.kos@siol.QQm POSREDUJEMO PR! PR0DAJ1 IN QDDAJI NASLEDNJIH NEPREMIČNIN: A/ STANOVANJSKE IN STANOVANJSKO POSLOVNE HIŠE: KRŠKO, CKŽ, PRODAMO starejšo hišo, dvojček, s priključkom za vodo in elektriko; primerna je za nadomestno gradnjo ali ureditev poslovnega prostora. Velokost parcels 348 m2. Cena (17.895,22 EUR) je 3,984.000.00 SIT. RAKA, JELENIK ODDAMO V NAJEM opremljeno hišo. CK na drva. Cena je (613,55 EUR) 137.000,00 SIT + tro mesečna varščina pred vselitvijo. Stroški so vključeni. k cestno podjetje Wß novo tnestOf d*dm UREJANJEIN ASFALTIRANJE DVORIŠČ Vaše želje posredujte na tel. St.: 07/492 11 45 ali 07/492 25 75 (sektor Krško) ter GSM: 041/348 704 g. Salmič Robert Ponudbo smo pripravili samo za prebivalce Posavja. Cestno podjetje Novo mesto Ljubljanska c. 47 - 8000 Novo mesto B/ STANOVANJA: BRESTANICA, PRODAMO 3-sobno stanovanje v Elektrarniški ulici v izmeri 96,35 m2 Ibivalna povriina 71,75 mZ). Stanovanje je v celoti prenovljeno in ima vse priključke. Cena (43.459,81 EUR) je 9,676.000,00 SIT. BRESTANICA, ŠUTNA, PRODAMO 2 sobno manjše staro stanovanje brez CK, potrebo obnove. Ima vse priključke. Cena je (8.983,74 EUR) 2,000.000,00 SIT. KRŠKO, C. 4. julija, PRODAMO 3 sobno stanovanje v velikosti 80,65 m2 z vsemi priključki, primerno tudi za poslovni prostor. Cena je (46.016 EUR) 10,250.000,00 SIT. KRŠKO, PRODAMO 2-sobno stanovanje na Vidmu (Papirniška) v izmeri 71 m2 (bivalni del 55,25 m2). Ima vse priključke, garažo in vrt. Cena (45.000 DEM) je 5,100.000,00 SIT. KRŠKO, Gubčeva, PRODAMO, 2,5 sobno opremljeno stanovanje, vsi priključki, CK. Prodajna cena (35.790,43 EUR) je 7,970.000,00 SIT. KRŠKO, Gubčeva, PRODAMO, 1,5 sobno stanovanje, vsi priključki, CK. Prodajna cena L (23.519,43 EUR) je 5,236.000,00 SIT. SENOVO, TITOVA, PRODAMO stanovanje v izmeri 44,60 m2. Ima vse priključke. Cena (21.474,26 EUR) je 4,781.000,00 SIT. SENOVO, TITOVA, PRODAMO obnovljeno stanovanje v izmeri 36,29 m2 z vsemi priključki. Cena (20.451,68 EUR) je 4,555.000 SIT. KRŠKO, C. 4.julija, ODDAMO V NAJEM 2,5 sobno opremljeno stanovanje z vsemi priključki s 01.04.2002. Cena je (357,90 EUR) 79.700,00 SIT. Stroški so vključeni. C/ POSLOVNI PROSTORI: KRŠKO, Indstrijska cona Žadovinek. (bližina carine in špedicij) PRODAMO proizvodno skladiščno halo v izmeri cca 500 m2 s klimatiziranimi poslovnimi prostori v dveh etažah v skupni izmeri 220 m2. Cena (393.695 EUR) je 87,756.780,00 SIT. SENOVO.Dovško, PRODAMO poslovno stanovanjski objekt-trgovino v obratovanju v izmeri 100 m, stanovanjski del v 3. podaljšani gradbeni fazi, vsi priključki. Cena (61.355,03 EUR) je 13,660.000,00 SIT. KRŠKO.lstaro mestno jedro) PRODAMO ALI ODDAMO V NAJEM delujoči, opremljen lokal v izmeri 46 m2. Cena lokala je (74.000 DEM) 8,300.000 SIT in opreme (100.000 DEM) 11,200.000,00 SIT. Možen je tudi najem lokala z odkupom opreme. Najemnina znaša (700 DEM) 78.500,00 SIT. KRŠKO, v starem mestnem jedru na Cesti krških žrtev ODDAMO V NAJEM dva poslovna prostora primerna za pisarno v izmeri 14 m2. Najem je možen za več let. Cena je (14 DEM/ m2) 1.600 SIT/m2. D/ZIDANICE IN VIKENDI GOLEK, PRODAMO bivalno zidanico v izmeri 43 m2 z vinogradom (okoli 200 trt). Parcels ima 7,31 arov in je opremljena z vodo in elektriko. Po dogovoru je možno odkupiti opremo. Cena (31.188,80 EUR) je 6,943.387,90 SIT. E/ ZEMUIŠČA: TRŠKA GORA, PRODAMO manjii vinograd v velikosti 13,41 arov (280 trt in okoli 40 razlicnih sadnih dreves). Cena (3579,04 EUR) je 797.000,00 SIT. ARDRO pri Raki, PRODAMO zemljišče v izmeri 45.01 arov primerno za zasaditev sadovnjaka ali vinograda in gradnjo gospodarskega objekta z bivalnimi prostori (zidanice). Cena (6.135,50 EUR) 1,366.000,00 SIT. Več informacij dobite na naslovu agencije. Posredujemo nepremičnine tudi v občinah: Brežice, Sevnica, Novo mesto, Črnomelj P ui. n.Novembra4i x /2\ Tel.: 490 51 85 # obrtna cona Leskovec ^^5^ BARV ZA LES, KOVIND, ZIDDVE, FASADE, BETON PREKQ 3ODQ DDTENKQV ¦— n BARVE IN LAKI VELIKA IZBIRA BARV ZA VSE MATERIALE, ZAŠČITNI IN DEKDRATIVNI PREMAZI ZA LES, INDUSTRIJSKI LAKI,.. V3/ Drddja in pribqi ČOPIČI, VALJČKI, ZAŽČITNA SREDSTVA BRUSNI PAPIRJI, RAZREDČILA, POTRDŠNI MATERIAL.!,.. g| ® FASADE ! : j IZOLACIJSKE FASADE, || ZAKLJUČNI OMETl j| MEŠALNICA AVTDLAKOV IN VES PRIBDR ZA AVTDL.IČARJE (•) STRDKDVNA POMDČ SVETQVANJE PRI IZBIRI MATERIALDV, PRI DDPRAVLJANJU TEŽAV Z PLESNIJQ, VLAGQ, NIKDTINQM,.. ' HEUOMIJT