Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2006 352(497.12 Ptuj) 6001914.9 COBISS o 22. september 2006 Kimavec Glasilo Mestne občine Ptuj, leto XII, številka 9, ISSN 1318-8550 cena 100 SIT, 0.42 €, poštnina plačana pri pošti 2250 PTUJ Naj imajo še otroci kaj od volitev« Zaostajanje del na Puhovem mostu« 44. seja - zadnja redna seja pred volitvami« ^ Položitev temeljnega kamna za hotel pri Termah Ptuj« Človek lahko dela s presežki, če ima okrog sebe ljudi, ki vanj verjamejo« Poročila o investicijah in porabi proračunskega denarja v minevajočem mandatu« 11. praznik Mestne občine Ptuj Letos, 5. avgusta, je Ptuj kot mestna občina praznoval že enajsti rojstni dan. Vsako leto poteka praznovanje več dni. Pričujoča fotoreportaža je omejena na 3., 4. in 5. avgust, kajti dogajanj je bilo toliko, da bi potrebovali bistveno več prostora. Zato pa naj spregovorijo slike. Tanja Ostrman Renault Foto: Langerholc, Tanja Nikolovski 3. avgust - otvoritev igrišča z umetno travo je spremljalo slabo vreme. Razpoloženja pa ni moglo pokvariti. 4. avgust - Na dan občine Ohrid, 8. decembra 2005, sta župana Ptuja in Ohrida v Makedoniji podpisala Listino o sodelovanju oziroma pobratenju. Z recipročnim podpisom sta oba župana, Aleksandar Petreski in dr. Štefan Čelan, na dan občine Ptuj potrdila namero o sodelovanju. Osrednja občinska proslava - zlato plaketo Ptuja je prejela Meta Puklavec za izjemne zaslužke na področju vzgoje in izobraževanja. Častni občan je postal Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj, ki je eden najbolj zaslužnih prebivalcev Ptuja za lepšanje, urejanje in v skrbi za mesto. 5. avgust - Otvoritev prostorov Turistično informativnega centra na Slovenskem trgu. Zupan Ptuja ekipi pobratenih mest - Banska Stiavnica, Burghausen, Ohrid - razlaga, kako je potrebno ravnati z ranco. Pri razlagi je bil tako uspešen, da je ranca pobratenih mest za več dolžin premagala tisto, v kateri so sedeli predstavniki ptujske občine z županom na čelu. 2 0faucàn Srs a '■« Naj imajo še otroci kaj od volitev! Okolje in prostor sta dve prvini, ena v drugi, ki jih opredeljujejo programi, za nekatere uporabnike bolj za druge manj aktualni. Otroška igrišča so danes samoumevni del mestne strukture. V sodobnem mestnem in krajinskem načrtovanju se pripisuje poseben problem povezovanju otroške igre in otrokovih potreb z zelenimi površinami, potmi za pešce, trgi in šolskimi dvorišči ter s tem ustvarjanju celovitega bivalnega okolja namesto igralnih otokov. (M. Simoneti, Otroška igrišča v Ljubljani, 1998.) Mestna občina Ptuj ima v svojem okolju štiriindvajset enakomerno razporejenih prostorov za otroško igro, od tega devet v lasti vrtca, dve igrišči sta na pol javni, dvanajst pa je javnih otroških igrišč. Otroških igrišč v mestu Ptuj je dovolj, niso pa opredeljena glede na način igre in na ciljne skupine otrok. Igrišča so nezavarovana (živali, vandali...), s starimi nevarnimi igrali, programsko neurejena in nevzdrževana. V mestni občini Ptuj kot potencialnem regijskem središču je potrebno urediti eno centralno programsko sodobno igrišče, ki bi bilo prostor za igro otrok in stičišče za starše ter druge spremljevalce, ostala igrišča pa tematsko opredeliti, jih opremiti z varnimi igrali in ostalimi spremljajočimi materiali ter določiti redno vzdrževanje. Novembra 2004 smo na pobudo Društva prijateljev mladine Ptuj, Centra interesnih dejavnosti Ptuj in oddelka Mestne občine Ptuj za družbene dejavnosti po temeljni analizi vseh otroških igrišč v mestu in okolici pripravili projekt Prenova otroškega igrišča Ljudski vrt na Ptuju. Projekt je bil sprejet z veliko simpatijo v krogu staršev in drugih občanov, manj pa v krogu svetnikov za sprejem v občinskem proračunu. Otroci so družbena skupina s posebnimi potrebami v prostoru, ki jih v procesu odločanja in sprejemanja rešitev zastopajo in uveljavljajo odrasli. Odvisni so od odraslih in popolnoma prepuščeni njihovi volji ali, kot pravi Astrid Lindgren: “Vse, na kar se lahko otrok zanese, so odrasli. ” Igra je otrokovo življenje in s tem pomembna osnova nadaljnjega razvoja. Otrok se igra vselej in povsod. Pomen igre za razvoj otrokove osebnosti in ustvarjalnega odnosa do življenja lepo ponazarjajo besede doktor Toličeve, ko pravi: “Odveč je strah, da se otrok igra preveč. Strah zbuja, če se noče igrati. ” (Igra in igrače, 1981) Otrok v igri zadovoljuje osnovno potrebo po izražanju samega sebe. Samopotrjevanje pa je silnica, gibalo, ki ga usmerja k novim dejavnostim, s pomočjo katerih razvija zaznavne, gibalne in mentalne sposobnosti, ustvarjalnost, delovne navade, moralne in estetske standarde, interese in čustveno življenje. Vse te kvalitete otroku nudi dobro otroško igrišče - otrokov prostor v našem okolju. Boštjan Vauda MODROST MESECA Lažnivec je kaznovan tako, da mu ne verjamejo niti takrat, ko govori resnico. Iz Talmuda SPREHOD PO VSEBINI Poročila o investicijah in porabi proračun- skega denaija v minevajočem mandatu 4-7 44. seja - zadnja redna seja pred volit- 8 vami Odgovori na vprašanja in pobude sverni- 8 kov z julijske seje Ptuj na prvem mestu 11 Dr. Štefan Čelan, skupni kandidat Štirih 11 strank Sabina Hameršak, oblikovalka tekstilij in 12 oblačil Sprejem in zahvala p. Tarziciju Kolenku 13 Ob 90. rojstnem dnevu Ivana Skočirja 13 Trenutno dela na objektih zaostajajo 14 Podpis peticije za hitrejšo izgradnjo avto- 15 ceste Gruškovje-Slivnica Kmetija leta 2006 16 Položitev temeljnega kamna za hotel pri 17 Termah Ptuj Umetnost ostaja, že četrtič 18 Kljub obnovi premiera 18 Obujanje ptujskih srednjeveških tradicij 19 Balonarski praznik 20 Srečanje veteranov letalstva 21 Študijski programi in tečaji na Revivisu 22 Oratorij 2006 na Ptuju 22 Počitniška radost v otroških očeh 23 Ulični festival, ki vzpodbuja ustvaijalnost 24 Pobarvani koši v ptujskem parku 25 Dnevni center za starejše osnovnošolce 26 6200 kolesarjev potiskalo pedala na 4. Poli 27 maratonu Reprezentanca MNZ Ptuj U-13 na Rogli 28 Lea Murko bronasta 28 Kar 13 kolajn z državnih prvenstev 29 Naslovnica: Ognjeni show na uličnem festivalu Ptuj - odprto mesto Foto: Staša Cafuta Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Agencija LOTOS, Liljana Vogrinec s. p.. Jadranska ulica 16, Ptuj, tel.: 02 771 08 82. gsm: 031 481 673, 040 218 895; elektr. pošta: lotos. ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Rcpro studio Lesjak. Tisk: Grafis, Rače. Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad - SD. Peter Letonja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Poročila o investicijah in porabi proračunskega denarja v minevajočem mandatu Prikaz po področjih dela v Občinski upravi MO Ptuj Najpomembnejši projekti na področju družbenih dejavnosti izvedeni v letih od 2003 do 2006_ □Š Olga Meglič - novozgrajen del poslopja. Leto 2003 Otvoritev atletskega stadiona na Ptuju Oktobra 2003 je bila otvoritev prenovljenega in sodobnega atletskega stadiona iz umetne mase. Do tega leta je Ptuj z okolico uporabljal atletsko stezo pokrito iz ugaskov - pepela. Vrednost investicije je bila 147.3000.000 SIT, od tega je MO Ptuj prispevala 82.300.000 SIT, Fundacija za šport 40.000.000 SIT in Ministrstvo za šolstvo in šport 25.000.000 SIT. Ustanovitev Javnega zavoda Regijsko višje- in visokošolsko središče Ptuj Zavod je bil ustanovljen v oktobru 2003 z namenom pospeševati izobraževanje in dvigovanja izobrazbene strukture prebivalstva v spodnjedravski regiji. Nadaljevala se je obnova baročne fasade minoritske cerkve v višini 40.000.000 SIT, od česar je MO Ptuj zagotovila 20.000.000 SIT in prav toliko tudi Ministrstvo za kulturo. Obnova kletnih prostorov nekdanjih zaporov v Prešernovi 37 Prostori so se obnovili za potrebe restavratorsko-konservatorskih delavnic in za razstavno dejavnost. Prostore je odprla tedanja ministrica za kulturo Andreja Rihter. Vrednost obnovitvenih del je znašala 10.000.000 SIT, od česar je Ministrstvo za kulturo prispevalo 3.800.000 SIT. Obnova strehe na Kulturnem domu v Grajeni Vrednost pogodbenih del je znašala 6.336.000 SIT, od tega je MO Ptuj prispevala 4.506.000 SIT. Obnova strehe na dominikanskem samostanu Vrednost pogodbenih del je znašala 13.325.000SIT,od tegajeMO Ptuj prispevala 9.325.000 SIT. Sprejetje lokalnega kulturnega programa MO Ptuj 2004-2007 Program je bil sprejet v skladu z 9. in 10. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in pripravo strategije razvoja kulture na tem območju. Obnovitev fasade na Narodnem domu na Ptuju Obnovljena je bila fasada, ki je močno kazila podobo tega dela mesta. Stroški obnove so znašali 5.521.000 SIT in v celoti jih je zagotovila MO Ptuj. Otvoritev Mladinskega prenočišča Ptuj V tem letu je po nekaj letih zapletov končno prišlo do otvoritve mladinskega hotela na Ptuju, ki ga upravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti RS. Vrednost nakupa prostorov je znašala 177.899.000 SIT, od katerih je Mestna občina Ptuj prispevala 61.000. 000 SIT. Leto 2004 Rekonstrukcija in adaptacija Osnovne šole Olge Meglič, I. faza Izvedla se je rušitev stare in dotrajane telovadnice in knjižnice ter adaptacija kuhinje in sanitarij. Vrednost del je znašala 174.200.000 SIT, Ministrstvo za šolstvo in šport je prispevalo 30 % sredstev, preostalo pa MO Ptuj. Sanacija ostrešja in zamenjava kritine na telovadnici OS Breg Izvedla se je prepotrebna sanacija, katere vrednost je znašala 13.000. 000 SIT. Sredstva je zagotovila MO Ptuj. Sanacija sanitarij v enotah Vrtca Ptuj ter nakup računalniške opreme sta MO Ptuj stala 17.000.000. SIT. Odkup Šmigočeve zbirke vodovodnih instalacij Sredstva je zagotovila MO Ptuj v višini 1.500.000, postavitev pa je financiral Pokrajinski muzej iz lastnih prihodkov. Leto 2005 Osnovna šola Olge Meglič - izgradnja nove telovadnice in multimedijske učilnice Zgrajenih je bilo 1500 m2 novih šolskih površin. Vrednost investicije je znašala 514.586.121. SIT. Ministrstvo za šolstvo in šport je zagotovilo sredstva v višini 165.871.000.00 SIT, ostalo pa MO Ptuj. Osnovna šola Ljudski vrt - novi prizidek za prve tri razrede devetletke, multimedijska učilnica in knjižnica. S to investicijo je OŠ Ljudski vrt lahko prešla na enoizmenski pouk in hkrati pridobila sodobne učne površine. Vrednost investicije je znašala 562.943.907 SIT. Ministrstvo za šolstvo in šport je prispevalo- 109.989.000. SIT, preostalo MO Ptuj. Izgradnja tribun in vadbenih prostorov na Mestnem stadionu Ptuj Pridobili smo nove tribune s 1620 sedeži in pokrito atletsko stezo s štirimi stezami. Vrednost investicije je znašala 785.455.000 SIT, od tega je Ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo 63.352.000 SIT. V redno financiranje iz proračuna MO Ptuj smo vključili nadstandardne programe v vrtcu (tuji jezik, ritmika, ples) za vse otroke nad 3 leta starosti v višini 20.000. 000 SIT. Obnova fasade dominikanskega samostana Dotrajana fasada je kazila podobo Ptuja kot mesta z bogato kulturno dediščino. Mestna občina je zagotovila sredstva v višini 36.000. 000 SIT. Sofinanciranje izgradnje novih prostorov za nujno medicinsko pomoč in reševalno postajo v Zdravstvenem domu Ptuj Prostori so bili avgusta predani namenu. Vrednost del je znašala 130.000. 000 SIT, od česar je občina prispevala 23.000.000 SIT, druga sredstva pa ostale občine in Ministrstvo za zdravje. Leto 2006 Izgradnja sodobnega igrišča iz umetne trave ob nogometnem stadionu Pridobili smo nove zunanje športne površine. Vrednost investicije je 120.120.000 SIT. Občino so stale 44.120.000 SIT, Nogometno zvezo Slovenije 56.000. 000 SIT in Fundacijo za šport 20.000.000 SIT Izgradnja nadomestnih igrišč pri Osnovni šoli Mladika je v teku Vrednost investicije ocenjujemo na 90.000.000 SIT. Od tega je Ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo 4.700.000 SIT, Fundacija za šport pa sredstva v višini 10.000.000 SIT. Izgradnja nadomestne enote vrtca Zvonček na Bregu v teku Zgradili bomo sodoben montažni trioddelčni vrtec, katerega vrednost ocenjujemo nekaj nad 150.000.000 SIT. Ministrstvo za šolstvo in šport bo prispevalo 30 % sredstev. Rekonstrukcija in obnova Mestnega gledališča Ptuj v teku Za današnje potrebe bomo obno- Na področju komunalne dejavnosti je največji projekt, h kateremu je MO Ptuj pristopila že v letu 2002, zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Gre za projekt regionalnega značaja, saj je v konzorcij vključenih sedem občin (Ptuj, Starše, Kidričevo, Gorišnica, Videm in Markovci). Projekt je razdeljen v dve fazi, skupna vrednost je ocenjena na 17,1 milijarde SIT. Za prvo fazo projekta, ki je ovrednotena na 7,5 milijarde SIT, smo sodelujoče občine že prejele odločbo Kohezijskega sklada o sofinanciranju v višini 4,72 milijarde SIT. Realizacija projekta naj bi se pričela v letu 2007 in končala v roku štirih let. Dela se intenzivno izvajajo na področju ureditve komunalne infrastrukture v MČ Jezero, kjer vili in rekonstruirali več kot 100 let staro stavbo gledališča. Vrednost investicije bo 597.240.000 SIT, od česar bo Ministrstvo za kulturo prispevalo 156.000.000 SIT. Obnova kulturne dvorane Grajena v teku Dotrajana in zastarela dvorana s slabo toplotno izolacijo bo dobila novo stropno konstrukcijo, novo stavbno pohištvo in ogrevanje vadbenih površin. Obnovljena bo tudi odrska tehnika in osvetlitev dvorane. Vrednost del bo znašala 23.000.000 SIT. sta že zgrajeni 1. in 2. etapa fekalne kanalizacije, 3. etapa je v gradnji, planiramo pa, da bi še letošnjo jesen pričeli gradnjo 4. etape. Projekt izgradnje kanalizacije bremeni MO Ptuj za okrog 730 milijonov SIT, k čemur je potrebno prišteti še stroške izgradnje ostale infrastrukture (rekonstrukcija cestišč, NN-omrežja, TK- in KKS-omrežja, pločnikov in javne razsvetljave), ki velja dodatnih 230 milijonov SIT. Zraven naštetih projektov se je na področju komunalne dejavnosti izvajala izgradnja javne razsvetljave v Podvincih, Rabelčji vasi, Rogaški cesti in v naselju Bratje Reš ter Maistrovi ulici. Vrednost del je znašala 36 milijonov SIT. Prav tako se je urejala fekalna kanalizacija na področju MČ Panorama, Rogoz- nice in Brega v skupni višini 100 milijonov SIT. Cestna dejavnost je osredotočena na izgradnjo odseka hitre ceste Draženci-Ptuj, kjer MO Ptuj sofinancira povezovalno cesto med Zagrebško cesto in bodočo hitro cesto ter izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave na hitri cesti. Dela intenzivno potekajo, tako da bo projekt zaključen spomladi leta 2007. Skupaj z nakupom potrebnih zemljišč bo MO Ptuj investirala v projekt navezovalnih cest preko 800 milijonov SIT. Kot nadaljevanje državnega projekta navezovalnih cest na Puhov most je občina v letošnjem letu zgradila cesto z ostalo potrebno infrastrukturo skozi industrijsko cono - Puhovo ulico - s povezovalno cesto na Rogozniško cesto. Vrednost investicije znaša 610 milijonov SIT. V zadnjih štirih letih se je veliko vlagalo V skladu s 1. odstavkom 85. člena Zakona o javnih financah se lahko občina zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin. Posli zadolžitve, za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni izdalo soglasja, so nični. Glede na navedeno je bilo v letih 2003-2006 za vse zadolžitve MO Ptuj pridobljeno soglasje ministra, pristojnega za finance. Pogoje za zadolžitev je Ministrstvo za finance vedno preverilo glede na Pravilnik o postopkih zadolževanja občin, ki opredeljuje vsebino dokumentacije, ki jo je potrebno predložiti (med drugim tudi sklep občinskega sveta o potrditvi namena financiranja). Stanje zadolžitve MO Ptuj na dan 31. 12. 2005 znaša 481.450.697,47 tolarjev; najeti pa so tudi trije lizingi, ki so znašali po stanju 31. 12. 2005 1.671.016.985,64 tolarjev. Namenska poraba proračunskih sredstev Enajsti odstavek 2. člena Zakona o javnih financah določa, da lahko neposredni uporabniki pre- tudi v vzdrževanje in izboljšave cest na področju vseh mestnih in primestnih četrti, v skupni vrednosti 200 milijonov SIT. V okviru stanovanjske dejavnosti zagotovo prevladuje večletno vlaganje za preureditev objekta na Čučkovi 2 (nekdanji zdravstveni dom), ki je MO Ptuj stalo okrog 200 milijonov SIT, ter vzdrževanje in preureditve drugih poslovnih prostorov in stanovanj v skupni vrednosti okrog 300 milijonov SIT. Sanirane oziroma obnovljene so bile predvsem stavbe na naslednjih lokacijah: Krempljeva 1, Slovenski trg 6, Potrčeva 45, Krempljeva 8 in 10, Jadranska 17, Mestni trg 4, Trstenjakova 9, Slovenski trg 7, 8 in 9, Miklošičeva 2 in 4, Slomškova 24, Mestni trg 4 ter Aškerčeva 2 (sanacija zidu). vzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva iz proračuna samo za namen in do višine določene s proračunom. V proračunu MO Ptuj je posebni del proračuna razdeljen na proračunske uporabnike, področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme v skladu s programsko klasifikacijo javnofinančnih izdatkov (le-ta nam pove, za kaj se porabljajo javna sredstva), proračunske postavke in konti po ekonomski klasifikaciji pa opredeljujejo, kaj se plačuje izjavnih sredstev. Sredstva proračuna se porabljajo v skladu s planom. Notranji nadzor javnih financ Notranja revizija za leto 2004 in 2005 je bila izvedena s strani zunanjih izvajalcev in je pomembna z vidika kontrole in svetovanja pri poslovanju občine. V obeh primerih je bilo ugotovljeno, da ima občina vzpostavljen sistem notranjih kontrol in zagotavlja skladnost poslovanja s predpisi. Priporočila so podana po posameznih področjih in so namenjena izboljševanju notranjega kontrolnega sistema. Tanja Farič Ivan Vidovič Vlaganja na področju komunalne infrastrukture in stanovanjske dejavnosti v letih 2002-2006 Gradbišče na povezovalni cesti na Turnišču; vzhodno od dvorca -med Pinčarjevim mlinom in Suho vejo. Janko Širec Zadolževanje Mestne občine Ptuj Projekti na področju gospodarstva Ob upravnih nalogah s področja gostinstva, trgovine, kmetijstva, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti, spremljanju, analiziranju in oblikovanju cen iz pristojnosti občine, popisu in ocenitvi škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah je naloga oddelka za gospodarstvo tudi pospeševanje razvoja turizma, podjetništva in kmetijstva ter vključevanje v razvojne projekte, ki se izvajajo v okviru navedenih področij. mnogih letih znova organizirana okrogla miza o razvoju turizma na Ptuju pod naslovom Turizem na Ptuju kot prioritetna razvojna gospodarska panoga - želje ali resničnost. MO Ptuj se je v zgoraj navedenih aktivnostih pojavljala v vlogi organizatoija, soorganizatorja ali pokrovitelja ter delno ali v celoti financirala prireditve in promocijske aktivnosti. Za spodbujanje razvoja turizma je bilo v obdobju 2003-2006 namenjenih 164.498.870,00 tolarjev. Pospeševanje razvoja turizma Organizirali smo številne tradicionalne in druge prireditve ter sejme, ki predstavljajo pristnost in originalnost našega območja, pospešujejo promocijo mesta in okolice, nadaljujejo tradicijo, ohranjajo kulturno in etnološko dediščino, popestrijo turistično ponudbo in drugo. Aktivnosti smo izvajali v sodelovanju z zavodom Lokalna turistična organizacija Ptuj, ki si ob organizaciji prireditev prizadeva izpolnjevati svoj namen tudi na ostalih področjih, predvsem kar se tiče povezovanja turističnih subjektov na območju MO Ptuj in širše ter promocije tega območja. Zavod LTO je za sofinanciranje projekta Planiranje, razvoj in trženje turistične destinacije Ptuja pridobil nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 31.169.020,00 tolarjev. V okviru promocije Ptuja smo sofinancirali predstavitve Ptuja v knjigah, objave prispevkov o Ptuju v raznih publikacijah in časopisih, več predstavitev v radijskih oddajah in izvedli številne promocijske aktivnosti, kot so predstavitve na sejmih in prireditvah po Sloveniji in v tujini, v partnerskih mestih in drugje. Vsako leto smo sodelovali v vseslovenski akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna in trikrat zapored v kategoriji turističnih krajev dosegli prvo mesto. V oktobru 2005 je bila po Pospeševanje razvoja malega gospodarstva - dodeljevanje kreditov pod ugodnejšimi pogoji Krediti pod ugodnejšimi pogoji so se dodeljevali do leta 2005. V skladu s Pravilnikom o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/00,6/02 in 4/04) in na podlagi javnega natečaja smo vsako leto skupaj z izbrano banko razpisali razvojna sredstva v obliki kreditov. MO Ptuj je proračunska sredstva vezala kot depozit pri izbrani banki, ki jih je oplemenitila s faktorjem 3 oz. 5. Sredstva za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva so bila prosilcem dodeljena kot krediti z rokom odplačila do 5 let, možnostjo moratorija in po ugodni obrestni meri. Podeljenih je bilo 16 kreditov. Zaradi neizkoriščenih občinskih razvojnih sredstev v letih 2004 in 2005 letos ni bilo razpisanih sredstev za dodelitev kreditov pod ugodnejšimi pogoji. Uvedli pa smo nov ukrep za vzpodbujanje podjetništva v MO Ptuj, in sicer oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, predvsem kot stimulacija za proizvodna podjetja in podjetja, ki se ukvaijajo z dejavnostjo raziskovanja in razvoja. Pogoj za oprostitev so izvedene investicije in nove zaposlitve, oprostitev pa je lahko za največ dve leti. Pomemben projekt z vidika razvoja gospodarstva v občini predstavlja investicija v posodobitev Industrijske cone Ptuj, ki bo omogočila boljše pogoje za podjetnike. Oddelek za gospodarstvo je intenzivno sodeloval pri prijavi na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov EU. Ureditev javne gospodarske infrastrukture v Industrijski coni Ptuj pomeni hitrejši in enakomernejši gospodarski razvoj, zmanjšanje brezposelnosti, hitrejše odpiranje kakovostnih delovnih mest ter povečanje prihodka podjetij in prebivalstva na celotnem območju regije. Prenova Industrijske cone Ptuj znaša 610 milijonov tolarjev. Za spodbujanje razvoja malega gospodarstva je bilo v obdobju 2003-2006 namenjenih 45.028.000,00 tolarjev. Pospeševanje razvoja kmetijstva V okviru pospeševanja razvoja kmetijstva smo dodeljevali nepovratna sredstva za ukrepe kmetijske strukturne politike. Sredstva se vsako leto dodeljujejo po javnem razpisu in v skladu s Pravilnikom o ukrepih kmetijske strukturne politike v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/02 in 6/02). V letu 2003 so bila za projekt Vzdrževalna in sanacijska dela v dolini Rogoznice v celoti pridobljena sredstva Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v višini 13.471.186,00 tolarjev. MO Ptuj se je skupaj z občinami Hajdina, Kidričevo in Markovci v letu 2005 prijavila na razpis za sofinanciranje dopolnitve obstoječih Razvojnih programov podeželja in oblikovanje lokalnih akcijskih skupin (LAS). Skupna vrednost projekta je znašala 4.040.000,00 tolarjev. 50 % sredstev projekta je bilo pridobljenih s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 50 % pa smo sofinancirale štiri občine. Program bo podlaga za koriščenje sredstev iz programa LEADER za obdobje 2007-2013. V letu 2005 so bila za projekt Phare Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek pridobljena nepovratna sredstva v višini 90 % vrednosti projekta. Celotna vrednost projekta je znašala 81.589,36 EUR, od tega je bilo 73.430,42 EUR donacija Evropske skupnosti in države, 10 % (8.158,94 EUR) pa je prispevala MO Ptuj. Projekt je namenjen dolgoročni ohranitvi izredne biotske pestrosti območja ekstenzivnih ribnikov, ki je zavarovano kot Naravni rezervat ribniki Podvinci in opredeljeno kot območji Natura 2000 (pSCI) Podvinci in Velovlek. Za pospeševanje razvoja kmetijstva je bilo v obdobju 20032006 namenjenih 78.944.168,00 tolarjev. Klavdija Petek Obvestilo Mestna občina Ptuj obvešča vse zainteresirane, da bo možno kupiti rabljeno računalniško opremo. Ogled in nakup bo možen 27. septembra 2006 v času uradnih ur (od 8. do 12. ure ter od 14. do 16. ure) v prostorih nekdanjega davčnega urada (pritličje desno) v zgradbi Občinske uprave Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. Mestna občina Ptuj 6 0h '///rast Pomembnejši projekti Skupne občinske uprave v času od 2003 do 2006 Skupna občinska uprava pri izvrševanju svojih nalog na področju urejanja prostora, varstva okolja, inšpekcije in mestnega redarstva deluje kot organ v sestavi Mestne občine Ptuj. V letih 2003 do 2006 je bila največja pozornost usmeijena na projekte, povezane z ravnanjem s komunalnimi odpadki, in na različne prostorske akte Mestne občine Ptuj-_______________________ MO Ptuj je investitor izgradnje Centra za ravnanje z odpadki Gajke, kar pomeni rešitev problema odlaganja nenevarnih komunalnih odpadkov tudi za 15 okoliških občin, Skupna občinska uprava pa skladno z ustanovitvenim aktom vodi tudi izvajanje te investicije. Zaradi obsežnosti se projekt izvaja v več fazah. Skupna investicijska kalni program varstva okolja za Mestno občino Ptuj je začrtal izvajanje okoljskih projektov do leta 2007, pripravlja pa se že Občinski program varstva okolja za obdobje od 2007 do 2011. Na področju urejanja prostora je teklo več postopkov za sprejem novih ali spremenjenih in dopolnjenih prostorskih planskih aktov in prostorskih izvedbenih aktov. Sprejete so bile spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje MO Ptuj ter več odlokov o sprejemu lokacijskih načrtov: za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož na območju MO Ptuj ter navezovalne in priključne ceste mesta Ptuj (1. faza), za Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste, za del Rabelčje vasi (“breg”, območje “B”) ter za Center za Kontejnerji, v katerih poteka aktivno zorenje komposta na CERO Gajke. vrednost 1/A-faze ter 1/B-faze znaša približno 2,5 milijarde tolarjev, od tega je prispevala država približno 800 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, približno 280 milijonov tolarjev se je zbralo iz okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, 250 milijonov tolarjev je financiranih preko kreditov, preostanek pa se je financiral iz cene ravnanja z odpadki. Leta 2004 seje zaključil tudi projekt zapiranja odlagališča Brstje, že naslednje leto pa je bilo sprejetih več občinskih aktov v zvezi z ravnanjem z odpadki. Leta 2003 sprejet Lo- ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (povečanje prostornine deponijskega polja 1. faze). V postopku sprejemanja je več lokacijskih načrtov, in sicer: - lokacijski načrt MO Ptuj in Občine Markovci za del Ptujskega jezera in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje, - lokacijski načrti za obrežje ob Dravi v starem mestnem jedru, za industrijsko cono v severnem delu, za del Budine med Bel-šakovo ulico in Ormoško cesto (sprejetje že Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del poselitvenega območja Pl 1-S14/2 Budina (prva faza)) in za območje Budine ob Rogoznici, - štirje lokacijski načrti za Rabelčjo vas ter za spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za območje Centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji - 2. in 3. faza. Tečeta tudi postopka za sprejem sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) za območje mestne občine Ptuj v mestu Ptuj in izven njega. Istočasno vodimo postopek za sprejem skupne strategije prostorskega razvoja občin v Spodnjem Podravju za občine Ptuj, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Posebne pozornosti je bila Skupna občinska uprava deležna lani, ko ji je bila v okviru projekta Najboljše prakse, ki ga je Svet Evrope kot primer dobre prakse na lokalni ravni razširil na srednjo in vzhodno Evropo, podeljena prva nagrada za ustanovitev in delovanje. Kakovost dela se še izboljšuje, kar je bilo julija 2006 potrjeno s pridobitvijo certifikata o skladnosti z zahtevami standarda ISO 9001: 2000. Alenka Korpar Foto: Aleš Šprah Splošne zadeve Eno izmed področij dela v občinski upravi so tudi splošne zadeve, kjer opravljamo vrsto dejavnosti. Sem sodijo pravne zadeve, področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, mestne in primestne četrti, informatika, sprejemna pisarna, tehnične zadeve in drugo. Smo tako rekoč nekakšen servis vsem drugim oddelkom občinske uprave in občanom. V tem sestavku predstavljam nekaj projektov, ki so v zadnjih letih vidno vplivali na naše delo. Sporazum o razdelitvi premoženja Občine Ptuj Podpis Sporazuma o razdelitvi premoženja in delitvene bilance Občine Ptuj je zagotovil pogoje, da so občine lahko začele samostojno poslovati. Hkrati je ta odprl nove možnosti pridobitve finančnih sredstev (neizvedena delitev premoženja tega ni dovoljevala) in s tem pričetek pomembnih investicij; zlasti izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki v Gajkah. CaTV V letu 2004 je začela delovati delniška družba Kabelsko komunikacijski sistem Ptuj, kar predstavlja realizacijo sklepov Mestnega sveta MO Ptuj v zvezi z ustanovitvijo KKS Ptuj, d. d. Z začasno odredbo sodišča je upravljanje sistema iz Ingel, d. o. o., preneseno na KKS, d. d. Nadaljnji cilji so v celotnem prenosu upravljanja CaTV na KKS, d. d., in razdelitev delnic, kar pa zaradi sodnih postopkov ni bilo izvedeno. Prodaja počitniškega doma v Biogradu Mnogo aktivnosti in časa je bilo posvečenih prodaji Počitniškega doma v Biogradu na morju. Do rešitve pa ni prišlo zaradi zahtevnega primera ureditve zakonskega stanja premoženja. Osnovni problemi so v tem, da nam plomba v zemljiški knjigi onemogoča promet z nepremičnino, čas dokazovanj o pridobitvi lastnine in ureditvi sedanjega pravnega statusa pa bo zahteven. Nabave gasilskih vozil V obdobju zadnjih štirih let sta bili sofinancirani dve kombinirani gasilski vozili GVC 16/24, in sicer za PGD Podvinci in PGD Grajena. Vrednost posameznega vozila je okrog 38 milijonov SIT. Delež mestne občine je 80 % sredstev. Mag. Janez Merc 44. seja - zadnja redna seja pred volitvami Določili bodo plovbni režim na reki Dravi in Ptujskem jezeru Petindvajsetega septembra se bodo svetniki, ki se jim izteka štiriletni mandat, sestali na zadnji redni seji pred lokalnimi volitvami, ki bodo 22. oktobra. Ptujski mestni svet v tem sestavu, tretjem po vrsti, je prvič zasedal 11. decembra 2002. Za konec čaka člane sveta precej zajeten dnevni red in v ponedeljek bodo torej še enkrat sedli za ovalno mizo v sejni sobi ter skupaj odločali. Med drugim bodo po skrajšanem postopku obravnavali Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in na Ptujskem jezeru, ki so ga pred skorajda dvema letoma že imeli na mizah. Z njim bodo na območju občin Ptuj in Markovci določili plovb-no območje, ki bo razdeljeno na tri cone (glede na vrsto plovil, ki lahko plujejo), čas plovbe, eno pristanišče v Budini in štiri vstopno-izstopna mesta, vzdrževanje plovbnega območja in pristojbine, javni prevoz in oddaja plovil, upravljanje pristanišč ... Za plovbni režim je bilo potrebno tudi soglasje Dravskih elektrarn Maribor, prilagajati pa se mora še energetski izrabi Drave. Za skrbnika plovbnega območja je predlagano Brodarsko društvo Ranca. Razmerja med občinama in skrbnikom bodo natančneje urejena s posebno pogodbo. Za gradnjo in upravljanje pristanišč oz. vstopno-izstopnih mest ter za gradnjo plavajočih naprav bosta MO Ptuj in občina Markovci podelili koncesijo. Sredstva za izvajanje tega odloka bosta zagotavljali obe občini v naslednjem razmerju: MO Ptuj v 80,1 % in Markovci v 19,9 %. Za ta odlok je Ministrstvo za okolje in prostor določilo še celovito presoje vplivov na okolje, za kar je bilo treba izdelati okoljsko poročilo in njegovo revizijo. Cona A naj bi zajemala del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini do območja 500 metrov pred jezom v Markovcih in v njej naj bi bila dovoljena plovba za jadrnice, jadralne deske, športne veslaške čolne ter plovila na motorni pogon, katerih hitrost ne presega 20 km/h, in smučanje na vodi. V coni B naj bi bila del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini do železniškega mostu in reka Drava od železniškega mostu do sotočja struge Drave in kanala pri Termah; v tem območju naj ne bi bila dovoljena plovba jadralnih desk in plovil, ki so višja kot 2,5 metra, smučanje na vodi pa bi bilo dopuščeno od pristanišča v Budini do prvega mostu. Cona C naj bi zajemala del Ptujskega jezera na območju 500 metrov pred jezom v Markovcih, območje 100 metrov okrog ornitološko pomembnih otokov, območje betonskih daljnovodnih podstavkov in stometrski pas okrog njih ter desni del jezera (v smeri toka) na razdalji med 50 in 350 metrov od obale. V tem območju naj ne bi bila dovoljena plovba, razen za inšpekcijske službe in plovila policije. V odloku je predlagan še čas plovbe: od l. junija do 1. oktobra med 7. in 19. uro. V coni B pa predlagajo plovbo že od 1. maja. Kadar bodo turistične in športne prireditve, bo možno pluti izven tega časa. Svetniki bodo v obravnavo in potrditev dobili kar pet obsežnih dokumentov identifikacije investicijskega projekta (DIIP), in sicer: - za obnovo in rekonstrukcijo trim steze v Ljudskem vrtu, kar bi stalo 6.240.000 tolarjev, - za nabavo premičnega montažnega drsališča, ki bi stalo okrog 12.000.000 tolarjev in bi lahko bilo postavljeno pred osnovnimi šolami ali ob Športni dvorani Mladika ali v starem mestnem jedru na Mestnem trgu, - za nabavo športne opreme na obstoječih in na novo načrtovanih vadbenih površinah in objektih (vrednost investicije je 30.347.000 tolarjev), - za izgradnjo Športne dvorane Mladika - vrednost te investicije je ocenjena na 770.962.000 tolarjev in - DIIP za vitalizacijo Ptujskega jezera, ureditev pristanišča, vstopno-izstopnih mest in plovnih poti (investicija v vrednosti 185.170.800 tolarjev je planirana za leto 2007). Med imenovanji bodo obravnavali tudi sklep o imenovanju Vladimirja Sitarja za direktorja Zavoda za šport, kajti občina kot ustanoviteljica tega zavod mora podati soglasje (ali pa tudi ne) k sklepu sveta zavoda. Na razpis se je prijavilo pet kandidatov, svet zavoda pa se je odločil za omenjenega uspešnega športnika in znanega športnega delavca iz bližnjega Vidma. Prav tako bodo podali mnenje k prijavljenima kandidatkama na razpis za ravnatelja(ico) OŠ Breg. Vendar mnenje lokalne skupnosti za svet zavoda ni obvezujoče. Svet zavoda OŠ Breg je na občino posredoval vlogi sedanje ravnateljice Darije Radičevič in Jasmine Ferk, za kateri ugotavlja, da izpolnjujeta pogoje. Vloge pa so oddali štirje kandidati. Med cenami bodo potrjevali ceno za najem avto-taksi postajališč v MO Ptuj v višini 67.936 tolarjev letno in ceno izpita o poznavanju Ptuja z okolico za voznike avto-taksi vozil v višini 5.661 tolarjev. Spet lahko pričakujemo zvišanje variabilnega dela cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja. Milena Turk Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov z julijske seje Vprašanje Mirka Kekca: Ali je v pripravi gradivo za spremembo 5. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/200)? Odgovor: Koncept veljavnega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča sloni na razvrstitvi celotnega območja MO Ptuj na cone in ne na točkovnem principu opremljenosti posameznega stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo. Menjava koncepta obračuna stavbnega nadomestila je vprašljiva v smislu splošne veljave odloka kot takšnega, saj se na tem področju že dalj časa pripravlja sprememba sistemske zakonodaje. Majda Bregar ♦ ♦♦ Pobuda Avgusta Laha: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naj prouči možnost postavitve cestnih ogleda! na nepreglednih mestih v Orešju za varnejše vključevanje v promet s stranskih ulic, še po- sebej pri h. št. Orešje 119. Odgovor: Ogledalo v Orešju pri h. št. 119 je postavljeno. Stranke morajo pri postavitvi ograj in nasaditvi živih mej upoštevati višino le-teh, da je zagotovljena preglednost levo in desno za varnejše vključevanje v promet s stranskih ulic. ♦ ♦♦ Pobuda odbora za gospodarstvo pri mestnem svetu: Občina naj nudi potrebno pomoč pri ureditvi poligona za potrebe avtošol z lastnikom dela zemljišča na območju nekdanje deponije Brstje (pri ptujskem pokopališču). Odgovor: MO Ptuj aktivno sodeluje s predstavniki avtošol - pomoč pri ureditvi poligona na območju nekdanje deponije v Brstju. Zdenka Matjašič 8 zfypca/i STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Ptuja Zeleni Slovenije in Italije združeni proti plinskim terminalom Stranki Zeleni Slovenije in Italije sta javnost in slovensko vlado prvi opozorili o nameravani gradnji dveh okoljsko škodljivih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki bi ga spremenila v »industrijski zaliv«. Posledice za zdravje ljudi, turizem in ribištvo bi bile pogubne. Zelene Slovenije je s podpisi peticije podprlo blizu 50.000 ljudi. Mestni odbor Zelenih Ptuja Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš, drugi z desne Danes, za jutri ... V prelepem okolju Simonovega zaliva smo se tudi člani SDS Ptuj 9. septembra udeležili Festivala SDS z bogatim kulturnim in družabnim programom, z dobrodelno dražbo. »Brez sodelovanja v lokalni samoupravi, brez ravnovesja med tržno in pravno državo ni sodobne Slovenije. Podpreti je treba vse tiste, ki so se doslej že izkazali v razvojnih prizadevanjih občin, ki so sposobni zmanjševati regionalne razlike in bodo pošteno in dobro delali.« To je bila popotnica predsednika Vlade RS in predsednika SDS Janeza Janše. Naš kandidat za župana Rajko Fajt pa seje s številnimi spremljevalci tega dne udeležil tudi Poli maratona. Vse člane in simpatizerje vabimo na predvolilne prireditve. Vsi smo Ptuj! Mestni odbor SDS Ptuj ^SOCIALNI LS DEMOKRATI Volilna konvencija SD Ptuj V četrtek, 14. septembra, smo člani Socialnih demokratov območne organizacije Ptuj na volilni konvenciji potrdili kandidate za župane ter mestne svetnike in svetnice v posameznih občinah. Na Ptuju smo delegati potrdili kandidaturo Jožeta Glazerja za župana ter liste svetnikov in svetnic v posameznih volilnih enotah. Nosilec liste v I. volilni enoti je Jože Glazer, v II. volilni enoti Mirjana Nenad, v 111. volilni enoti Žiga Simonič in v IV. volilni enoti Miran Meško. Socialni demokrati se Vam iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje v preteklosti in nanj računamo tudi v prihodnosti! Zmaga je šele začetek! Mirjana Nenad V MO SNS Ptuj smo imeli posvet o prihodnosti Ptuja. Pri tej temi smo prišli do nekaterih zanimivih spoznanj. Prišli smo do ugotovitve, da seje vsa leta od uvedbe večstrankarske demokracije na področju lokalnih skupnosti premalo vlagalo v temelj vsake lokalne skupnosti. V same občanke in občane. Na tem spoznanju smo se v Slovenski nacionalni stranki odločili, da v predvolilnem času ne bomo obljubljali vse mogoče na področju infrastrukture. V preteklosti smo bili pobudniki marsikatere investicije, kot je Puhov most z današnjo traso. Takrat so nekateri zmajevali z glavami in nam s ciničnimi nasmehi dopovedovali, da smo preveliki optimisti, če mislimo, da nam bo država gradila tako dolg most. Spoštovane Ptujčanke, Ptujčani, most je dejstvo! Na tisti trasi, ki smo jo v SNS Ptuj tako odločno zagovarjali. Ne pa nekje v Markovcih! Z izhodom v koruzo! Slovenci smo znani kot vztrajni ljudje. To nam je potrdila zgodovina, saj smo kljub pritiskom večjih narodov obstali. Še več! Izborili smo si državo in iz Naroda prerasli v Nacijo. V MO SNS Ptuj nam ne manjka vztrajnosti, poguma in energije za delovanje v dobrobit občank in občanov. Miroslav Letonja, predsednik MO SNS PTUJ Slovenska nacionalna stranka 22. SEPTEMBER/KIMAVEC 2006 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani! N Si Foto: Dejan Rožmarin Izteka se štiriletno obdobje lokalne oblasti na Ptuju, ki ji je bila Mestna občina Ptuj zaupana na volitvah v letu 2002. Vsak izmed nas si je ustvaril podobo in mnenje o njenem delu. Sam sem spremljal vodenje občine kot član Mestnega sveta MO Ptuj predlogi, pobudami in tvornim sodelovanjem vplivati, da bi bilo vodenje občine namenjeno skupnemu dobremu vseh občank in občanov. Velikokrat sem nasprotoval predlogom sklepov, ki so bili izglasovani s strani politične večine. Vodenje občine je v osnovi namenjeno reševanju potreb občanov na komunalnem, socialnem, zdravstvenem, kulturnem, vzgojnem, izobraževalnem, športnem in gospodarskem področju. Sam ocenjujem, da je bilo v preteklih štirih letih vodenje občine preveč oddaljeno od potreb občanov in v nekaterih primerih bolj naklonjeno ozkim interesom posameznikov in interesom kapitala. Prodaja premoženja, najeti krediti in porabljen denar niso ustvarili tiste nove vrednosti, ki bi omogočala hitrejši in enakomernejši razvoj celotne občine. Zgodil seje drugačen Ptuj, ki ga lahko kritično presojamo. Mestna svetnika (iz stranke N.Si MO Ptuj) Janez Rožmarin in Peter Pribožič se ob koncu mandata lahko zahvaliva vsem občankam in občanom za dobro sodelovanje in podporo, ki sva je bila deležna pri delu v mestnem svetu. Skupaj smo pozvani, da se aktivno vključimo v izbiro nove oblasti na Ptuju, saj smo tukaj doma. Urejen in topel dom pa je ena od največjih vrednot vsakega izmed nas. Peter Pribožič Nova Slovenija Krščanska lluaska stranka in pri tem poskušal s svojimi strankamladihslovemje s s Brezplačni vrtec za vse! www.sms.si SMS vlaga predlog za spremembo zakona, po katerem bi bil vrtec brezplačen za vse otroke. Predšolska vzgoja je izredno pomemben dejavnik v razvoju otrok in predstavlja startno pozicijo za poznejše šolanje. Izhajamo iz ustavne pravice, saj Ustava Republike Slovenije določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb izrednega pomena. V tem trenutku starši prispevajo 19 milijard tolarjev letno za vrtce, kar bi se pri pripravi letnega proračuna RS lahko hitro nadomestilo. S tem enostavno razbremenimo starše in tudi občine. Mlade družine, ki so velikokrat zraven dela obremenjene še s krediti, bi se tako lažje odločile za več otrok. To pa je tudi želja Vlade RS Slovenije, ki pa v tem smislu še ni naredila nič razen obljub. > Želimo starše razbremeniti plačila položnice za vrtce. > Želimo otrokom in staršem omogočiti večjo socialno varnost družine. > Želimo, da naši najmlajši niso zapostavljeni in so njihove pravice enakovredne pravicam, ki jih uživajo otroci starejših starostnih skupin. > Hočemo, da so naši otroci največje bogastvo in se zavedamo, da »na mladih svet stoji«. > Hočemo prisiliti poslance, da bodo posegli v sistem financiranja predšolske vzgoje in prenesli plačevanje vrtca s strani staršev na državni proračun RS. > S spremembami Zakona o vrtcih bomo posredno vplivali na večjo rodnost v Republiki Sloveniji. Robert Križanič, predsednik mestnega odbora SMS Ptuj ptuj(asms.si *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Župan dr. Štefan Čelan skupni županski kandidat Ptuj ima kot razvojno naravnana občina sprejet bogat program razvojnih projektov, ki kaže našo skupno vizijo za prihodnost in s katerim so bila seznanjena vsa gospodinjstva v naši občini. Pregled preteklega štiriletnega dela - investicija v CERO Gajke, pričetek gradnje novega mostu z navezovalnimi cestami, dve posodobljeni osnovni šoli (Olge Meglič in Ljudski vrt), višje- in visokošolsko središče, vlaganja v zdravstvo, šport in kulturo ter veliko drugega - kaže na to, da smo postorili veliko. Zastavljeni projekti za naslednja leta - obnova gledališča, ekoindustrijska cona, izgradnja cest in pločnikov, krožišč, dokončanje Puhovega mostu, industrijskih, poslovnih, trgovskih con, vlaganja v turizem in šport - pa so garancija za to, da se bo Ptuj razvijal in rasel tudi v bodoče. Na osnovi preteklega dela so se LDS-u pri podpori za vnovično kandidaturo dr. Štefana Čelana za župana pridružile tudi DeSUS, SMS in Lista KS. Verjamemo, da smo že doslej skupaj naredili veliko in da bomo tudi v bodoče znali sprejemati odločitve, ki so v prid našega mesta in vseh njegovih prebivalcev. MO LDS Ptuj 10 '/yra/t Ptuj na prvem mestu Lojze Arko, dr. dent, med., specialist čeljustne kirurgije, je na ptujskem gradu v juliju naznanil kandidaturo za župana mestne občine Ptuj in predstavil svojo vizijo ter cilje. Lojzetu Arku je Ptuj na prvem mestu! Lojze Arko: »V svojem poklicnem življenju sem pomagal mnogim ljudem, zdaj pa je čas, da svoje bogate izkušnje usmerim v povečanje kakovosti življenja vseh Ptujčanov.« Je samostojni kandidat na listi SLS. Prizadeva si, da bi mestna občina Ptuj v prihodnjem mandatnem obdobju lahko izkoristila vse naravne in zgodovinske danosti, ki ji v slovenskem in evropskem merilu dajejo prednost pred ostalimi kraji. Tako bi lahko z lastnim potencialom povečali konkurenčnost gospodarstva in občanom dvignili socialni standard. Kandidat za župana vidi razvojno vizijo Ptuja predvsem v razvoju človeških virov, ki lahko izkoristijo potenciale v turizmu, okolju prijaznih tehnologijah ter tradicionalnih dejavnostih. Z izkušnjami, ki jih je pridobil kot direktor bolnišnice na Ptuju, vidi priložnosti Ptuja tudi v povezavi turističnih, zdravniških in bolnišničnih storitev. Posebno prioriteto daje pomenu novih, inovativnih rešitev za zagotavljanje zdrave pitne vode, ki bodo v prihodnjih letih nujno potrebne. Alternativni viri energije, ki temeljijo na koriščenju naravnih in industrijskih po- Lojze Arko, dr. dent, med., specialist čeljustne kirurgije, upokojen Zaposlitev: Splošna bolnišnica Ptuj; direktor bolnišnice (december 1982-avgust 2006) Dodatna izobraževanja - management: Kako uspeti kot manager v poslovnem svetu, Ljubljana, 1994, Srečanje ekonomistov in poslovnih delavcev, Ljubljana, 1994, Management v zdravstvu, Ljubljana, 1995, Kako voditi zdravstvo v pogojih tržno usmerjenega gospodarstva, Rogaška Slatina, 1995, Projekt kartice zdravstvenega zavarovanja, Bled, 1996, Možnost znižanja stroškov poslovanja v JZ, Kranj, 1996, Management v zdravstvu, Toronto - Kanada, 1997 Sodelovanje v strokovnih in akademskih društvih: Predsednik občinske organizacije RK Ptuj 1975-1984, Član komisije za standardizacijo bolnišnic 1998, Član razširjenega strokovnega kolegija za čeljustno kirurgijo, Predsednik Občinskega rdečega križa v Ptuju, Član republiškega odbora za zdravstveno vzgojo, Član Rotary kluba, Član drugih društev (humanitarne organizacije, športna društva ...) tencialov Spodnjega Podravja, so razvojna priložnost regije, hkrati pa ohranjajo čisto okolje in s tem povečujejo kakovost življenja občanov. Kot župan si bo prizadeval za revitalizacijo starega mestnega jedra, kar bo prispevalo k oživitvi življenja v mestu in večji turistični privlačnosti. Lojze Arko vidi predpogoj za vzpostavitev pokrajine Spodnjega Podravja v veliko bolj intenzivnem in konstruktivnem sodelovanju z ostalimi občinami (še posebej Ormožem) ter Vlado RS. Če bo izvoljen, bo županoval po načelih transparentnosti, odprtosti in demokratičnosti, pri čemer bo voljo ljudstva upošteval tudi po volitvah. V svojem poklicnem življenju je pomagal mnogim ljudem, zdaj pa je čas, da svoje bogate izkušnje usmeri v povečanje kakovosti življenja vseh Ptujčanov. Besedilo in foto: Staša Cafuta v v Dr. Stefan Celan, skupni kandidat LDS, DeSUS, Stranke mladih Slovenije in Liste krajevnih skupnosti Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, v svoji kandidaturi vidi predvsem vrsto novih izzivov za nadaljnji uspešen razvoj Mestne občine Ptuj in za dvig kakovosti življenja vseh občanov in občank. S svojo ekipo je v sedanjem mandatu pokazal in dokazal, da ima vse potrebne lastnosti za uspešnega voditelja. Med pomembne lastnosti zagotovo sodita sposobnost načrtovanja razvoja občine z jasno vizijo in sposobnost izvedbe konkretnih projektov. S predstavitvijo prednostnih razvojnih projektov v letu 2004 se je začel pospešen razvoj občine v jasno začrtani smeri. Uravnotežena strategija predstavlja celovit in enakomeren razvoj vseh ključnih področij življenja v občini na področjih: kulture, vzgoje in izobraževanja, gospodarstva, podjetništva, turizma, prometne infrastrukture, socialne varnosti, športne infrastrukture, itn. Zastavljena strategija je bila s konkretnimi projekti tudi uresničena. »Ključ do uspeha, boljše kakovosti življenja v Mestni občini Ptuj je v prizadevanj ih za še boljši jutri vseh naših občank in občanov. Pri tem mora biti ta razvoj uravnotežen, usmerjen k temu, da postane naš Ptuj regijsko središče Spodnjega Podravja. V prihodnje bomo nadaljevali z investicijami v vrtce in osnovnošolski prostor, stavbo gledališča, Puhov most, avtocesto in hitro cesto, dom upokojencev, večnamensko športno dvorano, upravno stavbo za državne institucije, lokalne ceste in javne poti v mestnih in primestnih četrteh, kanalizacijo in čistilno napravo, gospodarsko in turistični infrastrukturo. Veliko truda bomo vložili tudi v podporo delovanja številnih društev in ostalih ustvarjalcev,« poudarja dr. Štefan Čelan. Vsi našteti projekti pa so le del ambicioznih načrtov sedanjega župana in s tem še razlog več, da dobi priložnost za njihovo izvajanje v naslednjem mandatu do leta 2010, so sklenili koalicijski partnerji. Matjaž Ahac, Di@log company Foto: Črtomir Goznik <^7Ytyča/i 11 “Človek lahko dela s presežki, če ima okrog sebe ljudi, ki vanj verjamejo” Sabina Hameršak, oblikovalka tekstilij in oblačil, dosegla drugo uvrstitev na natečaju Slovenski oblikovalci za obleko za Miss Slovenije 2006 Sabina Hameršak, absolventka oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovne tehniške fakultete, se je januarja letos Ptujčanom že predstavila v galeriji Magistrat v Mestni hiši. Pred kratkim se je udeležila natečaja, ki ga je razpisala Ona, torkova priloga Dela, z naslovom Slovenski oblikovalci za obleko za Miss Slovenije 2006 in za svojo kreacijo dobila druge najvišje ocene. Zanimalo nas je, kako ji je uspelo doseči zavidljivo visoko uvrstitev med vsemi modnimi oblikovalci, ki so sodelovali na natečaju. Pet najvišje ocenjenih avtoric in ocene mednarodne ocenjevalne žirije na natečaju Slovenski oblikovalci za obleko za Miss Slovenije 2006 1. Barbara Turk (2,4,3,4,4: skupaj 17) 2. Sabina Hameršak (5,1,1,5,3: skupaj 15) 3. Diana Kotnik Lavtižar (0,5,5,1,2: skupaj 13) 4. Barbara Plaveč Brodnjak (0,3,2,2,5: skupaj 12) 5. Maja Ferme (4,0,4,3,0: skupaj 11) Sabina ne more živeti brez novih izzivov, zato se je odločila za sodelovanje na natečaju Slovenski oblikovalci za obleko za Miss Slovenije 2006. Preprosto je hotela, da žirija oceni njene oblikovalske sposobnosti. Zanimalo jo je, kako visoko lahko na tem natečaju v konkurenci z drugimi oblikovalci seže. Konkurenca je bila močna, sodelovali so izkušeni modni oblikovalci ter študentje. Skupaj se jih je prijavilo 60, od tega jih je petnajst prišlo v ožji izbor. Na natečaju so pravzaprav tekmovale izkušnje ter oblikovalski potencial. Sodeloval je lahko vsakdo, ki je predložil potrdilo o diplomi oz. ima status študenta. Ob prijavi je vsak oblikovalec moral predložiti tehnično skico, materiale, ki jih je uporabljal, ter zgodbo o oblačilu v pisni obliki. Najbolj znana imena, ki so prišla v izbor: Barbara Plaveč, ki se je uvrstila na četrto mesto, Peter Taler, Maja Ferme ter Dijana Kotnik Lavtižar. Ostali udeleženci so bili vsi študentje. V finale so se uvrstile kar tri Ptujčanke, zraven Sabine Hameršak še Barbara Plaveč in Rika Zadravec iz Kicarja. Petčlanska komisija, v kateri so bili dva Italijana, Angležinja in dva Slovenca, si je najprej ogledala obleke na skicah. Nato so ocenjevali izdelavo oblači- la, zgodbo oz. vizualni efekt. V drugem krogu so ocenjevali odrski glamur, torej kako obleka deluje na odru. Tuji člani komisije so pri ocenjevanju dajali več poudarka izvirnosti in zgodbi oblačila, Slovenca pa sta dajala prednost natančnosti izdelave in glamurju. Sabini največ pomeni, da je bila opažena in najvišje ocenjena prav s strani tujih članov komisije, katerih ocenjevanje je objektivnejše, saj oblikovalcev ne poznajo, zanje so le-ti zgolj številke. Obleke so morale biti narejene po merah letošnje Miss Slovenije. Sabina je imela natančno vizualno predstavo, kakšna naj bi bila njena obleka. V risanju skic pa kot sama pravi ni tako prepričljiva, kajti poudarek daje končnemu izdelku, ki je najbolj pomemben pri predstavitvi. Material, ki ga je uporabila pri kreiranju, je bil sestavljen iz vezenin, svile in čipke. “Dva meseca sem delala po plasteh, tako rekoč nepretrgoma, 130 ar sem porabila samo za vzorec, ki je na obleki. " Sabina je navdih za kreiranje dobila v slovenski oblačilni noši. Pravi, da jo je vedno zanimala bela barva v kombinaciji z živimi materiali, kot so lan, ročni vbodi in šivi. Za kreacijo je prilagodila barvno lestvico. Bela kot osnovna barva v oblačilni folklori je ostala, dopolnjuje se na eni strani z močnimi temnimi barvami, na drugi strani pa prevladuje bela barva s kontrastnimi temnimi šivi. Tiste, kijih oblikovanje in obleka posebej zanima, si jo lahko ogledajo v pritličju trgovine Elegance v Nazorjevi ulici 8 v Ljubljani. Vsak četrtek pa se lahko tam tudi srečajo in posvetujejo z oblikovalko S. Hameršak. Organizator se letos ni izkazal Sam potek prireditve po besedah Sabine ni bil ravno zgleden in za pohvalo. Žirija je izbrala prve tri zmagovalke. Od teh je prvo-nagrajena Barbara Turk prejela milijon tolarjev. Tako drugo- kot tretjenagrajena pa nista prejeli ničesar. Oblikovalci so s težkim srcem pričakovali dobrodelno dražbo, upajoč na povrnjene stroške dela ali morda vsaj majhen zaslužek, a seje izkazalo, da tudi to ni bilo organizirano. Nad izklicno vrednostjo so prodali le štiri obleke, ostalih 11 oblikovalcev pa je odšlo domov praznih rok. Letošnja Miss Slovenije bo nosila na tekmovanju za Miss sveta le prvonagrajeno obleko, ostalih pa ne. Sabina je infor- macijo o svoji odlični uvrstitvi na drugo mesto dobila šele dan po prireditvi. Oblikovalke niso prejele niti zahvale, organizator ni povrnil nobenih stroškov. Domov so si odnesle zgolj reklamno vrečko One. Na sami prireditvi organizatorji publiki niso niti predstavili oblikovalk in na koncu se ni vedelo, katera obleka je od določenega oblikovalca oz. oblikovalke. Sabina je porabila 170.000 tolarjev samo za material. Če bi ovrednotila še svoje delo, je obleka vredna najmanj 300.000 tolaijev: "Z mojo obleko se bom lahko naprej promovirala, in ko bo dosegla za- dovoljivo ceno, jo bom prodala kakšni odrski umetnici, recimo glasbenici. Mladi potrebujemo potrditve in spodbude. Le na podlagi tega lahko delamo stvari, ki jih sami nato presežemo. Najbolj me žalosti v tem t. i. oblikovalskem glamurju, da ne prepoznavajo mladih talentov. Najprej moraš iz tujine prinesti nagrade, šele nato uvidijo, da si potencial. Pri nas v Sloveniji je na mestu rek - Prvi v mestu, zadnji na vasi. ” Staša Cafuta Foto: Aleš Zorec, Sabina Hameršak Ob odhodu v videmsko župnijo sprejem m zahvala p. Tarziciju Kolenku Redovnik in duhovnik minoritskega reda Tarzicij Kolenko, z rojstnim imenom Anton, je 20. avgusta nastopil svoje duhovniško poslanstvo v bližnji župniji sv. Vida in se poslovil od bratov minoritov in župljanov v župniji sv. Petra in Pavla na Ptuju, ki jo je vodil vse od leta 1992. Pred tem je bil v Ljubljani devet let oziroma tri mandate provincialni minister Slovenske minoritske province sv. Jožefa. Za vsa velika dela v 14-letnem obdobju in veliko požrtvovalnost, ki jo je izkazoval pri vzdrževanju kulturne in arhitekturne dediščine na Ptuju ter vodenju prenove minoritske cerkve, se mu je zahvalil tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in ga prvega septembra skupaj s patrom Milanom Kosom, od letošnjega marca ministrskim provincia-lom, sprejel v svojem uradu. Pater Tarzicij Kolenko je v Mestni hiši povedal, da je že kot otrok živel na Ptuju in tako rekoč rasel z ruševinami tega mesta. Leta 1989, ko je bil še provincialni minister oziroma višji predstojnik slovenskih minoritov, so prvič spregovorili o obnovi minoritske cerkve. Tedaj je samostan praznoval 750-let-nico in na obisku so bili predstavniki Unesca, ki so menili, da Ptuj brez obnove te cerkve nima možnosti, da bi bil uvrščen na seznam Unescove dediščine. Moči p. Tarzicija Kolenka so bile na Ptuju ob duhovniškem poslanstvu usmerjene v kulturno delovanje; v obnovo cerkve in minoritskega samostana s čudovitim dvoriščem, ki je prostor številnih kulturnih prireditev in zdaj počasi dobiva podobo, kot jo je imel nekoč. Kot ljubitelj gledališča si želi, da bi na Ptuju stekla še obnova gledališke stavbe, kajti potem bi mesto dobilo še eno središčno točko na Slovenskem trgu, kar naj bi imelo mesto, ki želi biti regijsko središče. Milena Turk Foto: Aleš Šprah Župan dr. Štefan Čelan, p. Tarzicij Kolenko in ministrski provincial Milan Kos. Ob 90. rojstnem dnevu Ivana Skočirja Ko sem pred dnevi prebiral in ogledoval slike, so k njim priplavali še spomini iz skupnega službovanja z Ivanom Skočirjem na Kmetijskem kombinatu Ptuj. Zdelo se mi je, da se vrača mladost, pa ni bilo tako. Priklical sem le vrednote, ki so bile z življenjem vgrajene v trdo delo takratnega časa. Haloze in Slovenske gorice sta kraja, kjer smo se spoznali in si obljubili, da vložimo vse naše moči in znanje v razcvet vinogradništva. Bili smo mladi, polni neizpetih, neizrabljenih moči in z dušo naklonjeni panogi, ki govoriti, jo vsaditi, da je rasla, žlahtno cvetela, lepo zorela in bogato obrodila. Zna! ji je lepo postlati in hribček prilagoditi tako, da smo jo lažje obdelovali. Ivan je vedno vesel, če njen sad tudi v kleti lepo zori, da je njegova vsebnost bogata, čista in prijetnega okusa za vsakega ljubitelja te kaplje. V naša druženja vnaša žlahtnost poklica, toplino srca ter prijateljstvo drug do drugega. In tako naj ostane. V njegovi kleti smo mnogokrat dvignili polne čaše in v kozarcih zavrteli nektar pristnih sort Na sprejemu v poročni dvorani v Mestni hiši, avgusta 2Q06, skupaj z županom. edina z vso svojo bitnostjo sodi v ta svet. Desetletja zahtevnega dela so pretekla, preden smo, nerazdružljivi, pristali v zasluženem pokoju. Ob visokem jubileju smo z vinsko kapljico, ki je edina poklicana za ta obred v naši deželi, nazdravili Ivanu Skočirju, ki je prvi izmed nas znal z vinsko trto ter trčili, da smo slišali tudi njegov prijeten zven. In tako naj ostane. »Pristno prijateljstvo je žarek, ki nikoli ne zaide za gore. Le usoda ga prekine, ko vzame mu srce.« Jože Križančič Trenutno dela na objektih zaostajajo Puhov most ter dvopasovna hitra cesta Hajdina (Draženci)-Ptuj Gradnja Puhovega mostu septembra. Puhov most Trenutno dela na mostu čez Dravo na Ptuju ne potekajo v skladu s terminskim planom, ki predvideva spojitev celotne, 430 metrov dolge prekladne konstrukcije (vodoravni betonski nosilci vozišča) v drugi polovici novembra in zaključek asfalterskih del v decembru 2006. Sredi avgusta je namreč prišlo na gradbišču skoraj do popolnega zastoja v gradnji, saj izvajalec del ni pravočasno predal ustrezne dokumentacije za zunanje kable in testnega materiala v testiranje zunanji kontroli. Do navedene prekinitve del je prišlo, ker je DARS kot naročnik del prek nadzornega inženirja zahteval, da izvajalec ne sme nadaljevati dela, vse dokler ne bo z ustrezno dokumentacijo potrdil, da navedeni materiali ustrezajo zahtevani kakovosti. Od izvajalca je zahtevano, da predloži nov terminski plan, iz katerega bo razvidno, kdaj in kako bodo nadoknadili zamude in objekt predali prometu v pogodbenem roku; ta je 16 mesecev od uvedbe izvajalca v delo (izvajalec je bil uveden v delo konec leta 2005). Hitra cesta Hajdina (Draženci)-Ptuj Na trasi dvopasovne hitre ceste Hajdina (Draženci)-Ptuj potekajo dela v okviru prve gradbene faze v skladu s terminskim načr- tom. Izvajalec del je po izvedbi vseh pripravljalnih del na trasi dvopasovne hitre ceste začel izvedbo temeljnih tal na celotni trasi. Nasipne plasti se izvajajo na celotni trasi. Delavci trenutno gradijo meteorno kanalizacijo, v območju rondoja pa so po izvedbi robnikov na njegovi južni strani začeli dela še na severni strani. Na križišču Zagrebške ceste so dela na odseku do povezovalne ceste začasno zaustavljena, saj Mestna občina Ptuj, ki sofinancira ta del naložbe, pripravlja spremembo projekta; predvideno semaforizirano kri- žišče naj bi nadomestil rondo. Ostala dela na povezovalni cesti napredujejo po terminskem načrtu. Na celotni trasi izvajalec del v okviru prve gradbene faze trenutno izvaja prestavitve komunalnih vodov (elektrovodov, vodovoda, kanalizacije ...). Objekti so v zaključni fazi, dela na prepustih Perutnina 1 in Perutnina 2, mostu čez Tumiški potok in mostu čez Studenčnico na povezovalni cesti pa so končana. Vodnogospodarske ureditve (izgradnja zadrževalnih bazenov in regulacije) se izvajajo po planu. Obnova melioracijskih jarkov je v dogovoru s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov predvidena za konec septembra, po žetvi. V križišču Dl-2 in G1-9 se pripravlja sprememba priključevanja, saj je začetek graditve avtocestnega odseka Slivnica-Draženci predviden še v letošnjem letu. Pripravljena je projektna rešitev začasnega priključevanja G1-2 na G1-9 v dolžini 1.000 metrov, ki je v potrjevanju na Direkciji RS za ceste. Pričetek del je predviden po turistični sezoni. Investicijska vrednost odseka Hajdina-Ptuj (prva gradbena faza) je v investicijskem programu, ki ga je potrdil prometni minister, načrtovana v višini 9,7 milijarde tolarjev; od tega sofinancirajo Mestna občina Ptuj, Elektro Maribor in Telekom Slovenije skupno 1,1 milijarde tolarjev. Če bo izvajalcu del uspelo nadoknaditi nastalo zamudo, bo odsek Hajdina-Ptuj (prva gradbena faza) dokončan in predan prometu v začetku leta 2007. Odsek hitre ceste Ptuj-Markovci, 5,5 km V pripravi je državni lokacijski načrt, za katerega so bile za traso, potrjeno v občinskih prostorskih planskih aktih, pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora. Pričela se je izdelava idejnega projekta in poročila o vplivih na okolje. Po ReNPIA (Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji) znaša ocenjena investicijska vrednost odseka 6,175 milijarde tolarjev (stalne cene 31. 12. 2002). Začetek gradnje je predviden v letu 2007, predaja prometu pa v letu 2009. Povzeto po DARS-ovem sporočilu za javnost Foto: Staša Cafuta Gradbišče na povezovalni cesti. 14 f/yra/t Podpis peticije za hitrejšo izgradnjo avtoceste Gruškovje-Slivnica Na pobudo župana občine Miklavž na Dravskem polju Lea Kremžarja so se 8. septembra na mejnem prehodu v Gruškov-ju sestali župani in predstavniki občin, ki ležijo ob trasi bodoče avtoceste med Slivnico in Gruškovjem. Namen srečanja je bil seznanitev s problemi, ki jih imajo prebivalci ob sedanji cesti, predvsem ob močno povečanem prometu v času turistične sezone, ter podpis peticije, s katero želijo opozoriti ministrstva za finance, promet in zveze ter okolje in prostor. Po ogledu mejnih prehodov, novega in starega, ter razgovorih s predstavniki civilne iniciative so se župani in predstavniki občin Ptuj, Maribor, Starše, Miklavž, Hoče, Rače-Fram in ostali odpravili na pot(ovanje) od Gruškovja do Prebivalci, živeči ob cesti med Slivnico in Gruškovjem, protestirajo. Na starem mejnem prehodu v Gruškovju. Miklavža. Kljub dejstvu, da je turistična sezona v glavnem končana, je to trajalo celih 50 minut. V Miklavžu so ob prisotnosti Mateja Lahovnika, poslanca LDS, in Franca Kanglerja, poslanca SLS, podpisali peticijo, ki jo bo poslanec LDS-a predložil državnemu zboru v obravnavo. Na novinarski konferenci, ki je sledila, so si bili župani enotni, da je potrebno začetek gradnje pospešiti, vsekakor pa spoštovati roke, ki so že določeni. Ptujski župan dr. Stefan Čelan je hkrati opozoril, da je ob pričetku gradnje te avtoceste potrebno nadaljevati priprave na nadaljevanje gradnje hitre ceste Ptuj-Ormož, saj je nesmiselno graditi ceste po načelu "malo tu, malo tam Podobna vsebina bo tudi zapisana v peticiji, ki jo bodo podpisali prebivalci, živeči ob trasi sedanje cestne povezave med Mariborom in Gruškovjem. Besedilo in foto: Marjan Varvoda SOU...-. obCmaka uprava Iztrebki domačih živali na javnih površinah Na komunalno inšpekcijo pri Skupni občinski upravi vseskozi prihajajo prijave, da se po javnih površinah posamezniki sprehajajo s psi, kar seveda ni nič narobe. Za občane je moteče to, da nekateri psi na teh površinah puščajo za seboj iztrebke, ki bi jih njihovi lastniki morali ustrezno odstraniti. Odlok o javnem redu v naši mestni občini (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/01) z namenom varovanja zdravja in čistoče prepoveduje puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah ali drugih mestih. Opozarjamo vse lastnike psov, da so dolžni upoštevati določilo navedenega odloka in da naj ne ogrožajo zdravja občanov. V skladu z navedenimi dolo- čili odloka je zaradi varovanja zdravja ljudi in vzdrževanja čistoče iztrebke prepovedano puščati na javnih površinah, lastniki domačih živali pa so dolžni za svojo domačo živaljo primemo počistiti. Posebno opozorilo Za prekršek, storjen po odloku o javnem redu v MO Ptuj, in neupoštevanje navedenega določila, je predpisana globa deset tisoč tolarjev. Majda Murko, komunalna inšpektorica Čez celo leto je prepovedano sežiganje komunalnih odpadkov, odpadkov z vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno. Sežiganje se šteje kot prekršek in prekrškovni organ lahko na kraju samem povzročitelja kaznuje z globo sto tisoč tolaijev, pravno osebo pa z globo tristopetdeset tisoč tolarjev. Skupna občinska uprava Živinorejska kmetija Majerič iz Sp. Velovleka - kmetija leta V okviru programa prireditev v počastitev praznika ptujske občine so bila v akciji Izbiramo kmetijo leta 2006 nagrajenim kmetijam tudi letos podeljena priznanja. Občinska komisija, ki ji predseduje Rajko Fajt, se je odločila, da z letošnjim letom prične podeljevati le dve priznanji, in sicer se podeli naziv kmetija leta Mestne občine Ptuj in posebna priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Nagrajeni kmetiji je na javni razpis prijavila Kmetijsko svetovalna služba pri Kmetijsko-gozdar-skem zavodu Ptuj. Družina Majerič na podelitvi priznanja. Naziv kmetija leta Mestne občine Ptuj 2006 je dobila živinorejska kmetija Ivana Majeriča iz Spodnjega Velovleka 8. Gospodar Ivan je bil zaposlen kot šofer pri Perutnini Ptuj. Njegovim staršem so zaradi bolezni opešale moči in leta 1985 sta se z ženo Marico odločila, da bosta prevzela kmetijo. V začetku sta obdelovala 5 ha zemlje. Z leti sta zemljo dokupovala in vzela v najem. Danes s pridnostjo ter marljivostjo na kmetijskem gospodarstvu obdelujejo okrog 60 ha kmetijskih zemljišč, od tega je 20 ha lastnih in 3 ha gozda. Kmetijska zemljišča služijo pridelavi osnovne voluminozne krme za čredo živine na kmetiji, in sicer pridelujejo koruzo za zrnje, silažno koruzo, travno silažo in mrvo. S kmetijskimi površinami kolobarijo v skladu s smernicami dobre kmetijske prakse in po načelu dobrega gospodarja. Leta 1985 sta zgradila hlev za 30 glav goveje živine. Zaradi prilagoditve evropskim standardom in nitratni direktivi so v letu 2004 hlev povečali in danes je v čredi 130 glav goveje živine, od tega je 55 krav molznic, 20 govejih pitancev, ostalo je mlada živina različne starosti. V letu 2005 so naredili tudi prizidek za mlado živino. Kmetija je sodobno opremljena z vso potrebno kmetijsko mehanizacijo za osnovno obdelavo tal in nego rastlin in s cisterno za mleko. Na kmetiji delajo gospodar Ivan, žena Marica ter tudi trije rejenci: Roman (15 let), Cirila (12 let) in Mateja (10 let), ki pa se vsi še šolajo. Na kmetiji proizvajajo mleko, ki ga kot glavni tržni proizvod prodajajo preko Mlekarske zadruge Ptuj. Njihova letna kvota je 320.000 litrov mleka, kije bila v lanskem letu tudi dosežena. Posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine je dobila kmetija Marije Kokol s Štukov 31. Marija Kokol, upokojenka s Štukov, je imela to srečo, da se je doma, v hiši, kjer je na notranjem tramu vrisana letnica 1813, rodila kot zadnja. Sto let po tem datumu se je tukaj rodil slovenski pisatelj Ivan Potrč. Marija Kokol je po upokojitvi ostala na domačiji in z velikim veseljem nadaljuje kmečko tradicijo te hiše. Zelo blizu mesta je ohranila življenje na kmetiji, kot ga v svojih povestih in romanih Posebno priznanje Rajko Fajt in Marija Kokol, dobitnica priznanja za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. opisuje pisatelj Ivan Potrč. Prav to dragoceno dejstvo je njena zasluga. Na njenem dvorišču se odvija življenje tako, kot bi se ga razveselil sam pisatelj. Marija Kokol sprejema goste, ki si pridejo ogledat pisateljevo rojstno hišo in jih zanimajo Potrčeve zgodbe, zelo prijazno in gostoljubno, kot se za vaščane naših vasi spodobi. Veliko šolarjev zahaja tjakaj na kulturne dneve. Taki dogodki pa so povezani z velikimi obveznostmi in lahko postanejo moteči, če kalijo mir na kmečkem dvorišču. Marija je vzela čuvanje kulturne dediščine kot svojo kulturno poslanstvo in je prijazna gostiteljica ter sogovornica vsem, ki pridejo na obisk. Pred leti jo je počastila z obiskom takratna predsednikova žena Štefka Kučan, ki ji je izrekla priznanje za plemenito poslanstvo, ki ga s svojo družino opravlja (povzeto iz obrazložitve podelitve priznanja, ki ga je pripravila Viktorija Dabič, predsednica društva Zreli vedež Ptuj). Podelitev priznaj v gasilskem domu v Sp. Velovleku je bila pospremljena s krajšim kulturnim programom. Nastopili so Moški pevski zbor Jezero Društva upokojencev Budina-Brstje, pod vodstvom Ladislava Pulka. in harmonikar Vojko Selinšek. Svojo ponudbo vinje predstavilo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Z dobrotami, ki jih pripravljajo na podeželju, se je predstavilo Društvo kmetic MO Ptuj. Alenka Bezjak Foto: Langerholc Položitev temeljnega kamna za hotel pri Termah Ptuj V ptujskih Termah so 6. septembra minister za gospodarstvo RS mag. Andrej Vizjak, predsednik uprave Save, d. d., Janez Bohorič, glavni direktor Term 3000, d. d., Dušan Bencik, direktor Term Ptuj, d. o. o., Andrej Klasinc in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan položili temeljni kamen za novi hotel v rangu štirih zvezdic, ki bo imel rimljanski pridih. Ptuj Andrej Klasinc. Hotel bo obsegal pet etaž: klet, pritličje in tri bivalna nadstropja, v 119 enotah bo imel 250 ležišč in 30 dodatnih v enoposteljnih sobah, tri konferenčne Direktor Term 3000, d. d., Dušan Bencik, minister za gospodarstvo RS mag. Andrej Vizjak, predsednik uprave Save, d. d., Janez Bohorič, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in direktor Term Ptuj, d. o. o., Andrej Klasinc dvorane, 700 kvadratnih metrov velik zdravstveni kompleks z zdravstvenimi in preventivnimi programi, bazenski kompleks s 500 kvadratnimi metri vodnih površin, velik savna in wellness center in 700 kvadratnih metrov klubskih prostorov z igralnico. V kletni etaži je predvidenih 47 parkirnih mest. Terme Ptuj bodo tako z obstoječimi zmogljivostmi ponujale 600 kakovostnih turističnih ležišč, ki jih sedaj Ptuju primanjkuje. Izgradnja hotela je pomembna tudi z vidika ustvarjanja novih delovnih mest, saj bo ptujski regiji omogočila 60 dodatnih zaposlitev. Že v avgustu pa sta v Kranju Andrej Klasinc in predsednik uprave družbe SCT, d. d., Ljubljana Ivan Zidar podpisala gradbeno pogodbo za izgradnjo hotela. Gradbenoobrtniška dela do podaljšane tretje faze (konstrukcija, streha, fasada) bodo zaključena predvidoma maja 2007. Do septembra 2007, ko bo skladno z načrti hotel tudi končan, bodo pridobili uporabno in obratovalno dovoljenje. Besedila in foto: Staša Cafuta Novi hotel bo nedvomno prispeval k razvoju termalnega turizma na Ptuju ter bo velika pridobitev za investitorja, podjetje Terme Ptuj kot tudi za Panonske terme in celotno Poslovno skupino Sava. Vrednost pogodbeno dogovorjenih del znaša okrog dve milijardi tolarjev. Celoten znesek naložbe v izgradnjo novega hotela Term Ptuj znaša okrog 3,5 milijarde tolarjev. "Uresničitev tega projekta so nam v veliki meri olajšala tudi odobrena nepovratna finančna sredstva iz evropskih strukturnih skladov, ki so prispevali 500 milijonov tolarjev, kar nam pri tako kompleksnem in finančno zahtevnem projektu daje pomemben razvojni zagon in predstavlja izkaz zaupanja v našo vizijo, “ pravi direktor Term Načrt bodočega hotela v Termah Ptuj. Podatki o kvaliteti pitne vode za odjemno mesto HIT bar - Ul. 5. Prekomorske brigade, Ptuj. Odvz;em vzorcev 6. julija 2006 Parameter Dovoljeno Izmerjeno pH 6,5-9,5 7,4 Elektroprevodnost 2500 pS/cm 472 gS/cm Oksidativnost 5 mg/1 O-) <0,5 mg/1 Kloridi 250 mg/l 8,5 mg/1 Amonij 0,5 mg/1 <0,02 mg/1 Nitriti 0,5 mg/1 <0,007 mg/1 Nitrati 50 mg/1 27,9 mg/1 Atrazin 0,1 pg/1 0,08 gg/l Desetil atrazin 0,1 gg/l 0,09 gg/l Umetnost ostaja, že četrtič Četrto leto po vrsti je v juliju potekala mednarodna likovna kolonija Art Stays, letos poimenovana Luč prosim oz. Light please. Umetniki letošnje kolonije: Silvia De Bastiani, Italija; Marika Vicari, Italija; Nicolas Magnant, Francija; Zorka Ledinova, Slovaška; Paolo San Martin, Čile; Marek Schovanek, Nemčija / Kanada; Manfred Moorkamp, Nemčija; Tanja Špenko, Slovenija; Dušan Fišer, Slovenija; Jernej Forbici, Slovenija. Že sam naslov kolonije Luč prosim je želel opozoriti posameznika na spremembe, ki se dogajajo v svetu. Žal spremembe na slabše, kjer prihajajo v ospredje vrednote, ki nikakor niso naravnane v prihodnost. Svet se vrti v krogu, kjer se vojskuje- mo proti samemu sebi. Jernej Forbici, glavni kurator kolonije, pravi, da umetnost operira v dveh skrajnostih. »Kot nekaj lepega, neproblematičnega, všečnega ali pa kot nek poskus relevantne družbene kritike«. Umetniki so tako s svojimi stvaritvami po- skušali najbolj neposredno komentirati sodobno realnost sveta, Slovenije in Ptuja. 4. mednarodne likovne kolonije so se udeležili priznani umetniki iz Francije, Čila, Slovaške, Nemčije, Italije in Slovenije. Tudi letos so umetnike izbrali kuratoiji in, kar je najvažneje po mnenju vodje projekta Vladimirja Forbicija, kljub nekaterim poskusom, da bi projekt Art Stays zaustavili, so ga tudi letos podprli in pri organizaciji sodelovali Mestna občina Ptuj ter Pokrajinski muzej Ptuj. Stanka Gačnik, ki je po strokovni plati bdela nad projektom, je na slavnostni otvoritvi povedala, da imamo Ptujčani enkratno priložnost videti, doživeti in spoznati najsodobnejše prakse priznanih umetnikov, zbrane v našem zgodovinskem mestu ob enkratnem likovnem dogodku. Sicer si pa Ptujčani, ki smo opazovali potek kolonije od začetka pa do otvoritve, želimo, da bi v prihodnje čimveč mimoidočih opazovalo umetnike pri njihovem ustvarjanju. S tem bi mesto v času, ki je rezerviran za Art Stays, resnično zaživelo in živelo z Art Staysom. Besedilo in foto: Staša Cafuta Na otvoritvi v galeriji Magistrat v Mestni hiši; umetniki, organizatorji in obiskovalci. Kljub obnovi premiera Mestno gledališče Ptuj končno v dolgo pričakovani fazi obnove, a delo na programu se nadaljuje s polno paro! Micka nadaljuje svojo uspešno pot tako na gostovanjih kot doma. V zadnjih dnevih avgusta smo se že skoraj navadili, da ta komedija napolni vurberško tribuno, ki sprejme do šesto ljudi in da si jo ogleda veliko publike tudi iz Maribora. Sedaj se predstava seli ‘pod streho’. Tako je bila Micka tudi zadnja predstava, ki se je odigrala na odru tega 220 let starega ptujskega gledališča. Kljub izgubi matičnega odra bo letošnja sezona v Mestnem gledališču Ptuj v celoti potekala tako, kot je zastavljena, seveda na drugih alternativnih lokacijah. Zmogljivosti najetih dvoran bodo različne, zato vas prosimo za nekoliko strpnosti in razumevanja. V tej sezoni bomo za vas pripravili pet gledaliških premier in dva festivala, nadaljevali abonma za otroke Lutka in Račka in hkrati skrbeli za ponovitve obstoječih predstav na gostovanjih in doma na priložnostnih lokacijah. Abonma Odrasli žal v tem gledališkem letu zaradi okrnjenih tehničnih zmogljivosti odpade. Prva premiera se obeta že v začetku oktobra. Junak otroške gledališke risanke, kot smo jo poimenovali, bo Kokolorek, možic, narisan iz črt, ki bo počel vragolije na odru in v veselje otrok risal reči, ki bodo kot po čudežu oživele. Predstavo, ki bo namenjena našim najmlajšim, bo zrežiral Matjaž Latin, Kokolorek bo Aljoša Ternovšek, zraven pa bo svoj del kreativnosti pridala cela četica zanimivih sodelavcev koreograf, scenograf, kostumograf, svetovalca za geg in trik in seveda skladatelj. Obeta se sila zanimiva predstava, ki bo polna svežih idej in bo vsebovala mnoge na odru še nedoživete prijeme. Kokolorek bo tudi v otroškem abonmaju Lutka in Račka, ki se bo izvajal kljub obnovi in bo vseboval zelo zanimive predstave: od Žogice Nogice, Gusarja Berta, Jake in Srake, Modrega piščeta do Volka z vsemi sedmimi kozlički itn. V oktobru se pričnejo prve vaje za predstavo, ki bo premierno uprizotjena v decembru in bo zelo glasbeno obarvana, kajti obeta sc kabare z naslovom Sirup sreče, v katerem bo pela in igrala Lara Jankovič. Rok Vilčnik Foto: Damjan Švare Iz predstave Micka. Obujanje ptujskih srednjeveških tradicij Grajske igre na turnirskem prostoru ptujskega gradu Na pobudo štirih ptujskih družin je bilo pred štirimi leti ustanovljeno društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj z namenom obujanja življenja v mestu, temelječem na kulturni dediščini, tradiciji oz. zgodovini srednjeveškega mesta. Veliko ljudi se je udeležilo 4. Ptujskih grajskih iger. Letos so grajske igre potekale na ptujskem gradu na turnirskem prostoru že četrtič. Organizirali so jih člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Veliko Ptujčanov omenjeno društvo budno spremlja in z navdušenjem podpira njihovo delovanje. Med najbolj znane aktivnosti sodijo prav Ptujske grajske igre, ki so se letos odvijale 2. septembra. Sprevod, kjer so se nastopajoči predstavili, se je pričel pred mestno hišo in nato nadaljeval po mestnih ulicah, vse do turnirskega prostora na grajskem griču, kjer je potekala srednjeveška tržnica. Predstavili so se rokodelci. Društvo je skupaj z letošnjim princem karnevala ter njegovimi podložniki predstavilo dajatev grajski gospodi, prav tako so člani društva zaplesali srednjeveški ples, viteške veščine so predstavili “vitezi okrogle mize” z Vitezom Janezom Kamniškim na čelu. V grajski Birtiji so poskrbeli za jedačo in pijačo, ki pa je spominjala na hrano iz časov, iz katerih liki cesarsko kraljevega Ptuja izvirajo. Prireditve se je udeležilo tudi društvo iz Gradca. Nekaj dni pred grajskimi igrami, natančneje od ponedeljka do srede, pa je potekal srednjeveški otroški tabor, na katerem so mladi spoznavali življenje, kot je bilo pred 500 leti. Z vitezi so spoznavali veščine lokostrelstva, učili so se kuhanja na starodaven način, izdelovali so nakit, papir in celo obuvala. Otroci so bili navdušeni nad spoznavanjem življenja svojih prednikov, zato se že veselijo naslednjega tabora. »Oče in mati« na srednjeveškem otroškem taboru sta bila Anica Ternovšek in Emil Milan Masten. Ostale aktivnosti društva Predsednik društva Boris Zaj-ko pravi, da se redno sestajajo in sodelujejo s slovenskimi zgodovinskimi mesti ter z mesti, pobratenimi s Ptujem. Vsebine dogajanj, prireditev oz. gostovanj se vežejo na obdobje, po katerem je društvo prevzelo ime, ko je leta 1555 takratni cesar Ptuj poimenoval s tem nazivom. Kraji, ki imajo dolgo tradicijo tovrstnega delovanja, so: Kamnik, Škofja Loka, Turjak, Snežnik, Žužemberk, Slovenj Gradec, Burghausen iz Nemčije - društvo deluje že več kot 30 let - in slovaška Banska Štiavnica - njihova posebnost je šahovski turnir (igrajo z živimi figurami). Naše mesto je znano tudi po treh sejmih, ki imajo korenine v srednjem veku; katarinin, ožbaltov in jurijev. V zadnjih letih je bilo na omenjenih sejmih opaženo veliko predmetov, ki po mnenju društva ne sodijo na sejem, zato so se odločili za srednjeveško tržnico, ki oživlja ta dogodek, kakršen je bil v preteklosti. Člani društva obiskovalcem sejma prikažejo različna področja, kot so: kostumografski in rokodelski del ter tradicionalne obrti. Društvo gostuje skozi vse leto na prireditvah v različnih krajih po Sloveniji in tujini. Raziskovanje oblačilne mode Med cilji društva je tudi raziskovanje življenja, navad in oblačilne mode Ptuja iz obdobja 15. in 16. stoletja. Zgodovinske vire črpajo iz ptujskega zgodovinskega arhiva, ki je po vsebini izredno bogat. Zavedajo se, da je za izdelavo historičnega kostuma potrebno natančno proučiti zgodovino le-tega. Nekoč so se oblačila delila na razkošna ter preprostejša. Vsako oblačilo ima svoj pomen, namen in tudi zgodbo. "Zanimivo je, da pri domačinih večkrat opazimo začudenje, ko nas zagledajo, saj se s tem šele seznanjajo. Mi smo nekaj, kar se veže na zgodovino in tradicijo. Turisti nas takoj sprejmejo kot nekaj čisto naravnega, a hkrati vzbudimo zanimanje, ” ugotavlja Boris Zajko. Zadnji lik oziroma historično oblačilo, ki ga je društvo predstavilo javnosti, je bil lik berača. Prav je, da se ljudje seznanijo z vsemi sloji meščanstva ter obenem kostumi takratnega časa. Trenutno je v društvu sedemdeset članov, ki se delijo na sekcije. Med njimi sta tudi plesna, na kateri je poudarek na renesančnih plesih, ter glasbena z instrumentalno in komorno glasbo. Slogan društva “Kdor z mestom ne trpi, naj z njim se ne krepi, " je slogan, ki gaje društvo prevzelo po statutu iz leta 1376 (dobesedni prevod iz takrat nemškega jezika je: “Kdor z mestom ne trpi, naj se z njim ne povzdiguje.”), kaže na to, da so se že takrat zavedali, da to, kar seješ, tudi žanješ. Staša Cafuta Foto: Staša Cafuta, Rado Škrjanec Ob vsem naštetem ostaja društvu še veliko ciljev, zato je v njihovi sredini prostor tudi za vas. ‘‘‘'Pridružite se nam! Verjemite, ne bo vam žal, saj ob delu nikoli ne pozabimo na osnovni namen delovanja društva. To je prijetno druženje družin in posameznikov, ” vas vabi predsednik društva Boris Zajko. Vabljeni ste na redni društveni sestanek, ki je v prostorih Narodnega doma na Ptuju vsak prvi torek v mesecu, ob 19. uri. Vitez Janez Kamniški je na otroškem taboru poučeval veščini mečevanja oz. sabljanja. Na balonarskem prazniku podeljen naziv baron in baronica Radomerska Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj je tudi letos sodelovalo z balonarji, ki so v juliju praznovali balonarski praznik. V dogovoru z organizatorji Balonarskim klubom Ptuj, Termami Ptuj ter Balonarskim klubom Vojnik, ki nas je popeljal s pisanim plovilom v nebo, smo dobili dva nova viteza letečega balona. Baronica in baron Radomerska pri napihovanju balona. Zbor balonarjev se je pričel ob peti uri zjutraj. Za pogum smo s člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki so naju prišli pospremit na pot v nebo, popili jutranjo kavico. Spoznali smo se z našim »pilotom« Dušanom Boja-novičem, članom Balonarskega kluba Vojnik, ki je letos prevzel odgovornost in nas popeljal na to prečudovito in predvsem nepozabno avanturo. Ko smo pripravili balon, smo se podali v nebo. Veter nas je ponesel nekoliko iz linije, v kateri bi lahko tekmovali, zato se je naš pilot odločil, da izkoristimo ugodno vreme in naredimo daljši polet vse do Ljutomera. Potovali smo s povprečno hitrostjo 20 km/h, dosegli pa celo 33,4 km/h, kar je za balon kar lepa hitrost. Opazovali smo vasi, ki so ostajale za nami in tako smo kar hitro mimo Ptuja, Dornave, Moškanjcev, Juršincev, Tomaža ter prečudovitih Slovenskih goric pričeli razmišljati, kje bo naš pristanek. Malo po Žerovincih smo sicer malo bolj trdo pristali v vasi Radomerje nekje na sveže požeti njivi. Moram priznati, da si še v sanjah nisem predstavljala tako lepega poleta ter tako trdega pristanka. Vendar vse seje dobro izteklo in tako sva z Markom Koširjem ter mojo malenkostjo postala baron in baronica Radomerska. Navada balonarjev namreč narekuje, da se naziv barona podeli po imenu kraja, kjer je balon pristal. Krsta sicer nismo opravili na samem prizorišču pristanka, ker je zvečer v Termah Ptuj, kot že leto poprej, sledila slavnostna podelitev ter inavguracija, kjer so naju povzdignili v red viteza letečega balona. Občutki, ki sva jih doživela, ter seveda krst se ne dajo opisati. Naj namesto naju to povedo slike. Vsem bralcem želiva, da bi kdaj poleteli z balonom daleč med oblake, kot sva midva. Vesna Masten Foto: Emil - Milan Masten Programi društva Feniks Poletje je za nami, spet prihaja jesen — z njo pa mnogo barvitosti, novih dogajanj. Želimo vam sporočiti, da smo bili v društvu Feniks to poletje zelo dejavni. Uredili smo si svoje prostore, se preselili in odprli Pisarno za informiranje in svetovanje ter dnevni center Motivacija. Delujemo v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 16. ure na Mariborski cesti 15, zraven Pošte Breg. Naš namen je pomagati ljudem v različnih življenjskih situacijah. Vemo, da je za vsakega posameznika njegov čas dragocen. Čas, ki ga imamo na voljo, moramo razdeliti med službo, obveznostmi doma, družino in prostim časom. Kaj pa čas zase? Koliko si ga vzamemo, ali si ga sploh vzamemo - ali pa nas v nenehnem hitenju in nemiru vsi drugi prehitijo in se zase sploh ne zmenimo? Pozneje, ko pridejo težave, smo vznemirjeni, in če pogledamo nazaj - saj sploh nismo znali živeti. Kaj lahko danes naredimo, da bomo bolj sproščeno, kvalitetno zaživeli? Včasih je dovolj samo sproščen pogovor, pa vidimo stvari, probleme v bolj svetli luči. Katere so vrline, ki se jih splača negovati zase, za svoje potomce? Kako živimo? Pod nenehnim stresom, strahom pred jutrišnjim dnem ali živimo sproščeno, človeka vredno življenje? O vseh teh stvareh se pogovarjamo v našem društvu. Z raz- ličnimi metodami spoznavamo, kaj je za nas bolje, kako razrešiti situacije, ki so se nam pred kratkim zdele še neznosne. Človek, ki ni čustveno vpleten, vidi stvari na drugačen način. S svetovanjem vam lahko pomagamo iz stiske, stresa. Izvajamo programe: - Pot do vitkosti in samozavesti - Jaz sem jaz - spoštujem se - Spoznavanje novih prijateljev - Antistresni program - Pogovori v skupini - samo-spoznavanje V soboto, 30. septembra, bo ob 10. uri delavnica Body image za sprejemanje svojega telesa, za zvišanje naše samopodobe. Delavnico bo vodila Katja Žneler iz Zenske svetovalnice v Ljubljani. DRUŠTVO FENIKS - kvaliteta življenja Mariborska c. 15, Ptuj 2251 Tel: 02 788 51 77, 051 413 354 Mail: fenik@mail386.com KLIC V STISKI: 788 51 77 Za vsa vprašanja smo vam na voljo, lahko pa nas obiščete ob sredah ob 18. uri, ko se srečujemo s člani društva in izmenjujemo svoja mnenja. Milena Jakopec, predsednica društva Feniks DRUŠTVA/ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Srečanje veteranov letalstva Na letališču v Moškanjcih je 26. avgusta potekalo že 11. Starosta letalcev Miha Trabe. srečanje pilotov veteranov letalstva Slovenije. Srečanja se je udeležilo preko 60 članov iz cele Slovenije. Uvodni govor je imel Drago Gabriel iz Aerokluba Postojna. Sledila sta mu še govora predsednika Aerokluba Ptuj Zlatka Čuša in predsednika Kluba veteranov letalstva Ptuj Matevža Cestnika. Beseda je seveda tekla o problematiki veteranov in o sodelovanju z Letalsko zvezo Slovenije. Veliko se je govorilo tudi o skorajšnji izgradnji letalskega muzeja ob enem od naših letališč. Posebno čast na srečanju je imel starosta slovenskega letalstva Miha Trabe, član AK Ptuj, ki je na srečanje priletel kar s svojim letalom kljub starosti. Šteje jih namreč že 83 in je edini, ki še ima licenco za letenje pri teh letih! Pred koncem srečanja in skupnim fotografiranjem pa so podelili še posebna priznanja naj- zaslužnejšim članom. Med nagrajenci je za dolgoletno delo v AK Ptuj priznanje dobil Ivo Čuček, »vitez« veteranov letalstva pa je postal Franc Kralj iz LC Maribor. Priznanja sta podelila Matevž Cestnik in Lucija Lah, sekretarka Kluba veteranov letalstva Ptuj. Miša Margan in Matjaž Horvat Foto: Miša Margan Na podlagi Pravilnika Mestne občine Ptuj o dodeljevanju štipendije in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/03) Mestna občina Ptuj RAZPISUJE štipendije in druge oblike denarnih pomoči za izobraževanje za študijsko leto 2006/2007 1. ŠTIPENDIJE V študijskem letu 2006/2007 bomo štipendirali študentke in študente univerzitetnega študija, ki: • se redno šolajo in so vpisani vsaj v 2. letnik in ob tem niso starejši od 22 let, • so izredni študenti in niso v rednem delovnem razmeiju, • ne prejemajo druge štipendije, • so državljani Republike Slovenije, • imajo povprečno oceno študijskega uspeha najmanj 7,7 • in imajo stalno prebivališče na območju mestne občine Ptuj. Dodeli bomo 6 štipendij za študijske programe in smeri (izobraževalni program, smer in stopnja izobrazbe): - družboslovje, - naravoslovje, - humanistika. Prijava za štipendiranje mora biti izpisana na obrazcu Vloga za uveljavitev republiške štipendije (obrazec DZS 1,51). Vsi dohodki staršev oz. skrbnikov morajo biti prikazani za obdobje od L L do 31. 12. 2005 v bruto znesku. Ob izpolnjeni vlogi mora biti obvezno priloženo naslednje: 1. uradno dokazilo o vseh doslej opravljenih izpitih, vajah in drugih študijskih obveznostih, 2. potrdilo o vpisu v študijskem letu 2006/2007, 3. izjava, da prosilec ne prejema druge kadrovske štipendije oz. potrdilo dosedanjega kadrovskega štipenditorja, da nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja, 4. kratek življenjepis, 5. potrdilo o državljanstvu, 6. potrdilo o stalnem prebivališču, 7. dokazila o začasnem bivališču, če v času študija prebiva izven kraja stalnega bivališča oz. smer in dolžina vsakodnevne vožnje s potrdilom o višini prevoza. Prijave s prilogami pošljite v zaprti ovojnici in z oznako »Prošnja za štipendijo - zaupno« na naslov: Mestna občina Ptuj, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj. Rok oddaje prijav je 16. 10. 2006. Pri podelitvi štipendije se upošteva program in smer študija ter boljši študijski uspeh oz. višja povprečna ocena kandidata. Ob enakih pogojih imajo prednost kandidati z nižjim osebnim dohodkom na družinskega člana. O izbiri bomo kandidate obveščali do konca novembra 2006. Dodatna pojasnila glede raz- pisa štipendij lahko dobite na Mestni občini Ptuj, na Oddelku za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj, tel. 02 748 29 55 (pri Asji Stropnik). 2. DRUGE OBLIKE DENARNIH POMOČI V študijskem letu 2006/07 lahko uveljavijo pravico do sofinanciranja diplomskih, magistrskih in doktorskih del tisti, ki: - so študenti 4. letnika univerzitetnega študija, - so študenti od L letnika podiplomskega študija, - so študenti izrednega študija višjih in visokih strokovnih šol, - so državljani Republike Slovenije, - imajo stalno prebivališče v mestni občini Ptuj, - opravljajo diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo povezano s pospeševanjem razvoja mestne občine Ptuj. Dodelili bomo denarne pomoči za sofinanciranje diplomskih, magistrskih in doktorskih del s poudarkom na razvojnih prioritetah mestne občine Ptuj, ki zajemajo naslednje teme: - človeški viri in socialno okolje v mestni občini Ptuj, - ekologija in varstvo okolja v mestni občini Ptuj, - pospeševanje gospodarskega razvoja v mestni občini Ptuj, - naravna in kulturna dediščina v mestni občini Ptuj. Prijava za druge oblike denarnih pomoči mora biti zapisana v obliki vloge. Ob vlogi posameznika mora biti priloženo še naslednje: - potrdilo o vpisu v dodiplomski oz. podiplomski študij, - dokazilo o stalnem prebivališču v mestni občini Ptuj, - program dodiplomskega oz. podiplomskega študija, - tema naloge, - stroški izdelave naloge. Prijave s prilogami pošljite v zaprti ovojnici in z oznako »Prošnja za sofinanciranje diplomskih, magistrskih in doktorskih del - zaupno« na naslov: Mestna občina Ptuj, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj. Rok oddaje prijav je 16. 10. 2006. Pri dodelitvi pomoči se upošteva zlasti tema naloge (poudarek na razvojnih prioritetah mestne občine Ptuj) in stroške izdelave naloge. O izbiri bomo kandidate obveščali do konca novembra 2006. Dodatna pojasnila glede razpisa lahko dobite na Mestni občini Ptuj, na Oddelku za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj, tel. 02 748 29 55 (pri Asji Stropnik). Dr. Stefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj (fyfpca/1 21 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ MLADI ZA MLADE Studijski programi in tečaji na Revivisu Računalniški tečaj Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj pripravlja 24-umi računalniški tečaj (osemkrat po tri šolske ure), stopnja zahtevnosti: osnovni/srednji. Vsebina tečaja: • delo z datotekami in mapami, delo v Raziskovalcu, • Word - oblikovanje besedila, izdelava tabel, delo z grafiko, • Internet in elektronska pošta. Delo bo potekalo na sodobnih računalnikih. Tečaj se prične 27. septembra ob 16. uri, na sedežu Revivisa, v računalniški učilnici R2. Informacije dobite na telefonski številki (02) 77 11 092, na sedežu Revivisa, Ptuj, Krempljeva 1, ali na elektronskem naslovu info.up.ptuj@siol.net. Prijave zbiramo do 26. septembra. Dodiplomski študijski program Organizacija in management Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Fakulteto za organizacijske vede Kranj organizira triletni visokošolski študijski program Organizacija in management, prenovljen po načelih bolonjske deklaracije (1. bolonjska stopnja). Študij se bo izvajal na Ptuju, če bo vpisanih vsaj 50 kandidatov. Rok za prijavo, ki jo oddate na Revivisu, je 3. oktober 2006. Podiplomski študijski program Turizem Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, Turistico — Visoko šolo za turi- zem Portorož organizira dveletni magistrski študijski program Turizem, pripravljen po načelih bolonjske deklaracije (2. bolonjska stopnja). Študij se bo izvajal na Ptuju, če bo vpisanih vsaj 50 kandidatov. Rok za prijavo (dobite jo na strani http://www.turi-stica.si/podiplomski/index.html) je do konca septembra. Prijavo pošljete na Turistico i- Visoko šolo za turizem Portorož. Telefon: +386 (2) 77 11 092 | Faks: +386 (2) 77 11 091 info.up.ptuj@siol.net | http:// freeweb.siol. net/upptuj 04 Oratorij 2006 na Ptuju 26. avgusta smo v cerkvi sv. Jurija na Ptuju zaključili veijet-no enega naj večjih slovenskih oratorijev letos. Dneve veselja, igre, molitve in pesmi je pod budnim varstvom 75 animatorjev skupaj preživelo kar 273 otrok iz Ptuja in okolice. Animatorji, ki prihajajo iz vseh treh ptujskih župnij ter okolice, so za otroke pripravili 21 delavnic. Ker vse tri župnije na Ptuju vodijo frančiškovi bratje (kapucini in minoriti), je bila tema oratorija zgodba sv. Frančiška Asiškega: Vitez, ki zmaguje s srcem. Vse delavnice, igre, kateheze ter pesmi so bile torej uglašene na »melodijo« Frančiškove Sončne pesmi. Tako so otroci v sklopu Klarinih delavnic ustvarjali (izdelovali so zmaje, prstne lutke, kracali po pločniku, barvali »asiško kartico«, si oblikovali frizure ...), v sklopu Viteških delavnic so se učili viteških veščin (jahali so konje, izdelovali meče, šleme in ščite, se učili plezanja in juda, igrali hokej ...) ter v sklopu Frančiškovih delavnic doživeli nekaj Frančiškovih izkušenj (obiskali so zapor, bolnišnico, peli so, kartali ter občudovali naravo kot skavti). Dva dneva oratorija sta bila prav posebna: v četrtek smo šli v toplice, v petek pa na izlet z vlakom v Veliko Nedeljo, kjer so animatorji za otroke pripravili izviren in predvsem zelo smešen program. Z zaključno mašo v soboto ter prireditvijo, ki ji je sledila, smo se zahvalili vsem dobrim ljudem ter Bogu za pomoč ter podporo pri iz- vedbi nepozabnega oratorij skega tedna. Veronika Emeršič Jesenski grajski živ žav Letošnji Jesenski grajski živ žav bo potekal ob koncu tedna otroka, v nedeljo, 8. oktobra, od 15. do 18. ure na ptujskem gradu. Skupaj smo ga pripravili Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj. Zaradi spoznavanja značilnosti različnih zgodovinskih obdobij smo ga podnaslovih Časovni stroj profesorice Tončke. Otroci in starši bodo lahko v ustvarjalnih delavnicah spoznavali veščine oblikovanja keltskega nakita, rimskih oblačil, srednjeveških oken iz barvnega stekla, renesančnih popotnih cul in baročnih okraskov. Naredili bodo tudi vlak, ki se bo na koncu s pomočjo časovnega stroja odpeljal v prihodnost. Nastopili bodo plesalci starih plesov, lutkaiji iz gledališča Fru fru iz Ljubljane pa bodo uprizorili eno najbolj znanih, priljubljenih in brezčasnih pravljic - Rdečo kapico. Otroci imajo prost vstop, vstopnina za odrasle pa znaša 700 tolarjev. V primem dežja bo prireditev prestavljena na drug datum. Prijazno vabljeni! DPM Ptuj, CID Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj Popravek V članku Podelitev plaket - zlatih petič zlatim odličnjakom MO Ptuj, ki je bil 27. julija 2006 objavljen na 19. strani Ptujčana, Št. 7/8, sta bila pri navedbi zlatih odličnjakov nepravilno zapisana dva priimka. Pravilno je Maja Miložič in ne Maja Milošič, namesto Staša Smigoc pa bi moralo pisati Staša Simonič. Navedenima zlatima odličnjakinjama in bralcem se za neljubi napaki opravičujemo. Milena Turk, odgovorna urednica Ptujčana VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ MLADI ZA MLADE Počitniška radost v otroških očeh Nekaj manj kot sto otrok s širšega Ptuja je aktivno preživelo letošnje poletne počitnice s Praho, društvom za aktivno preživljanje prostega časa v bližnji Skorbi. Praha ponuja mladim v okviru projekta Hura, prosti čas, ki ga razpisuje ministrstvo za šolstvo in šport, možnost aktivnega preživljanja prostega časa. Izvajajo program z naslovom Z ulice v naravo, ki ga vodita Vida Gajser in Silva Forštnarič, profesorici, ki tudi med letom skrbita za dobro počutje, vzgojo in izobraževanjem otrok. Športne aktivnosti pa so v domeni Urške in Gregorja, absolventov ljubljanske fakultete za šport. se vsako leto znova vračajo, ker radi delajo z otroki in delo nadgrajujejo. Vsi v skupini smo že zdavnaj spoznali, da lepa beseda skoraj vedno lepo mesto najde. Prav neverjetno je, da smo privabili množico ljudi, ki so pri- kaj novega,« je povedala Vida in še dodala: »Ta pogovor bom izkoristila tudi za to, da bi se vsem, ki so omogočili taborjenja, vsem, ki so poskrbeli, da so bila prijetna in koristna, od srca zahvalila. Dobro delo delamo, Petdnevno bivanje je zasnovano tako, da otroci s telesno dejavnostjo in sproščanjem dosežejo potrditev in pozitivne vzpodbude. Pedagoško osebje in številni sodelavci skušajo otroke naučiti, kako se spoprijeti z zahtevami, ki jih postavlja življenje, ter ojačati varovalne dejavnike. Z različnimi kreativnimi metodami je osnovnošolcem ponujen tudi program z zdravstveno-vzgojno vsebino (pomen gibanja in zdrave prehrane, zasvojenosti ...). Program je razdeljen na teme dneva, te pa so predvsem razvedrilnega in vzgojnega pomena, pozitivnega samovrednotenja, spoštovanja, sprejemanja drugačnosti, strpnosti, socialne integracije, spoznavanje sebe in skupine, svojih potreb in čustev; vse to pa je prepleteno z namenom gojiti in vzdrževati dobre medsebojne človeške odnose. Dnevni program vsebuje gibalne igre (lov na lisico) in športne dejavnosti (plavanje v Termah Ptuj, nogomet, odbojka, badminton), ustvarjalne likovne in druge delavnice, glasbo, poslušanje pravljic (Liljana Klemenčič), sprehod v bližnjo okolico, vožnjo z rancarko, taborni ogenj in animacijo ob večerih, nastope in srečanja z gosti (obisk iz Rogatca: Anica Vantur, Cvetka Stramšak in Avgust Fric z muzeja na prostem), hojo s hoduljami in vrsto drugih dejavnosti. Na vprašanje, zakaj tolikšen poudarek pestrosti ponudbe za mlade obiskovalce tabora Prahe, je Gajserjeva odgovorila: »Vse več staršev si želi, da bi njihovi otroci del počitnic preživeli aktivno, namesto da so prepuščeni ulici ali zaprti med štirimi stenami, brez televizije in računalnika. Le kaj je lahko koristnejšega od tega, da je osnovnošolec ves dan na svežem zraku, stran od mestnega vrveža in hrupa in se poleg tega nauči še česa novega.« Mladostniki so željni ustvarjalnih počitnic in tega, da se z njimi nekdo resnično ukvarja, pogovarja itn., kar je seveda tudi vsem, ki se razdajajo za dobrobit mladih, v veliko zadovoljstvo. »Otroci najbolj pogrešajo odkrite, sproščene pogovore. Poudarjajo, da jim vsega tega manjka in vedo, da bi se izognili marsikateremu problemu v šoli, doma in na ulici, če bi si odrasli vzeli več časa zanje,« opozarja Vida Gajser. Delo pa nikakor ne more biti uspešno opravljeno kar tako, mimogrede. »Pomembno je ogrodje skupine. Naši sodelavci pravljeni strokovno in humano dobršen del svojega prostega časa žrtvovati za mladostnike. Pozitivno je tudi to, da je med njimi veliko mladih in novih - z novimi idejami. Zatorej je naš osnovni cilj za prihodnje leto te ideje ohraniti in utrditi. Če nam bo to uspelo, bo kar dovolj, četudi ne bomo uvedli še kajti otrokom je v teh zmedenih časih velikokrat še težje kot odraslim!«. V Prahi, društvu za aktivno preživljanje prostega časa, vas z veseljem pričakuje tim strokovno usposobljenih ljudi in s pristnim občutkom za soljudi. Predvsem pa z nasmehom na obrazu v vsak nov dan! Ponovno žongliriranje Društvo Povod in žonglersko društvo Rokodelci bosta ponovno pričeli z žonglerskimi delavnicami v Maraku-ji. Delavnice bodo potekale dvakrat tedensko, vsak torek in četrtek, med 18.30 in 20.30. Za vse podrobnejše informacije se pozanimajte na elektronskem naslovu: povod@triera.net. Ulični festival, ki vzpodbuja ustvarjalnost Ptuj - odprto mesto 20QB, letos že petič Med 26. avgustom in 2. septembrom so ulice na Ptuju postale prijazne, tako kot vseh zadnjih pet let, kolikor poteka ulični festival Ptuj - odprto mesto. Zvrstili so se številni poulični dogodki. Mladi in mladi po srcu iz različnih držav so se združili, postali so odprti za vsakogar in predvsem do sebe. Festival Ptuj - odprto mesto, ki poteka vsako leto v organizaciji Društva za miselno rekreacijo Povod, je v svojih prvih petih letih postal eden največjih in najodmevnejših kulturnih dogodkov na Ptuju. To je tudi projekt, v katerega je tako ali drugače vključenih največ ptujskih posameznikov in organizacij s področij kulture, izobraževanja in dela z mladimi. Organizatorji so prepričani, da vse večja priljubljenost festivala spodbuja k aktivnejšemu pristopu drugih subjektov v okolju. Program je vsako leto pestra kombinacija ptujske, slovenske in tuje ustvarjalnosti. Letos se je uličnih animacij udeležilo osemdeset mladih iz Slovenije, Srbije, Hrvaške in Makedonije, ki so delali ves Vsi različni, vsi podobni ... CdJ SOMU Žonglerji se po lanskem obisku radi vračajo na Ptuj. Lutke so s pomočjo otrok zaživele. •tu. '/I Tlì — '11. / I -“ Ma-di bč J AktivtrcLL f*- mm* Ulična animatorka iz Srbije. Postavi vprašanje, čaka te odgovor. teden. Prvih nekaj dni so pripravljali vsebine, ki sojih kasneje predstavili na ulici. Preko tega so se mladinski delavci naučili, kako ulična animacija poteka; torej kako poteka komunikacija z okoljem, kako predstaviti sebe, svojo organizacijo in kako pridobiti določene informacije od obiskovalcev. Na festivalu so nastopali tudi številni nastopajoči, kot so žonglerji, ulični gledališčniki, plesalci, čarovniki in številni drugi animatoiji. Robert Križanič, vodja organizacijskega odbora festivala pravi, da je letošnje peto leto festivala nekakšna prelomnica. “V naslednjih tednih in mesecih bomo analizirali naše petletno delo. Zvrstilo se je veliko različnih umetniških vsebin in sodelujočih. Želimo, da ostane projekt čim bolj pester. Zavedamo se, da Ptuj ulično dogajanje potrebuje. Vse več spodbud iz različnih strani je za nas prijetna obveza, da nadaljujemo. Ptuj - odprto mesto je ptujski projekt odpiranja in sodelovanja Ptujčanov med seboj in z mestom. ’’ Besedilo in foto: Staša Cafuta Koši v ptujskem parku dobili novo izvirno poslikavo Na mladinski izmenjavi Mladi & Mesto izvirno poslikali koše za smeti Pred štirimi leti ie na Ptuju že potekala prva mednarodna mladinska izmenjava “Mladi S mesto" oziroma "Youth & the c/ty”. Konec julija pa je potekala nadgradnja izmenjave, ki jo je koordiniral Center interesnih dejavnosti, finančno pa je projekt podprl program EU Mladina preko slovenske Nacionalne agencije Movit. In kako je sploh prišlo do ideje likovne predelave košev za smeti? Mednarodne mladinske izmenjave so se poleg mladih Ptujčanov udeležile mladinske skupine iz Burghausna v Nemčiji, Banske Štiavnice na Slovaškem in Nikozije na Cipru. Tema izmenjave je bila povezava med ustvaijanjem in prostim časom mladih. Izmenjava je bila prostorsko povezana na ptujski Mestni park, ki ni več prijeten, varen in miren prostor za preživljanje prostega časa različnih generacij, ampak je zelo pogosto tarča vandalov in prostor za popivanje. Najpogostejši objekt, nad katerimi se izživljajo, so luči in koši za smeti, zato so si udeleženci za ustvarjalni izziv vzeli likovno predelavo košev za smeti v Mestnem parku. Nuši Topolovec in Lei Kolednik iz ateljeja NewLife se je porodila ideja Začelo se je pred približno le- tom in pol, ko sta Nuša in Lea začeli urejati atelje NewLife. V oči ju je namreč zbodel zanemarjen, zelo neokusen koš za smeti, ki je bil pritijen prav ob vhod v njun pisan ustvaijalni kotiček. Tako se je porodila ideja, da bi ta koš, če ga že nista smeli odstraniti, vsaj prebarvali in ga tako obudili v novo življenje. Žal sta izvedeli, da bi bilo to v neskladju s pravili, ki veljajo za staro mestno jedro, ki je spomeniško zaščiteno. Idejo sta predstavili Nevenki Gerì iz CID-a in tako se je rodil mednarodni projekt Mladi in mesto. Na voljo so imeli 12 košev in betonskih stojal zanje. Razdelili so jih na dva sklopa; štirje koši so nacionalno obarvani; te so kreirali z značilnostmi in grbi svojega mesta in države, osem košev so barvali v narodnostno mešanih skupinah; tematika in tehnika pa je bila poljubna. Te ekipe so določili z žrebom in izkazalo se je, kar se na umetninah tudi vidi, Slovaški koš. Projekta so se udeležile mladinske skupine iz Burghausna, Banske Štiavnice, Nikozije in Ptuja. da so se vsi lepo ujeli, čeprav so bile med udeleženci kulturne razlike. Ustvarjalnost ne pozna meja. Nuša in Lea sta povedali, da Ciprčanom ni bilo jasno, kako lahko toliko prehodimo. Dodali sta še: “Na oglede (grad, razstave) in "celo” v toplice smo namreč hodili peš. Slovenci smo veliko bolj občutljivi, če nas zamenjujejo s Slovaško kakor obratno - njim to ne predstavlja nobenega problema. Kljub podobnosti v slovaškem in slovenskem jeziku pa smo našli besedo, ki je v popolnem pomenskem nasprotju - otrok v slovaškem jeziku po- meni suženj. Posebna zanimivost pa je bil precej neprijeten odziv neznanega meščana, ki smo ga mladi ustvarjalci tako zmotili, da je poklical policijo, češ da kršimo javni red in mir! Vsa ta ustvarjalnost pa se bo najbrž nadaljevala, saj se je nad idejo zelo navdušil Gerhard Huebner. vodja nemške ekipe iz pobratenega Burghausna, in bo poskusil projekt ponesti v njihovo mesto. Najin koš, ki pa je vse to zakrivit, pa je nekaj dni pred začetkom tega projekta čez noč izginil.” Besedilo in foto: Staša Cafuta Dobrodošli vsi! Brošura Kam v prostem času in druge koristne informacije za mlade t Naslovna stran brošure. Letošnja jesen je za Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj izjemno vesela. V začetku oktobra se bo uresničil projekt, v katerega smo člani LAS skupaj s številnimi partnerji vložili zelo veliko: izšla bo brošura Kam v prostem času ..., ki smo jo načrtovali že ob izdelavi Strategije razvoja dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj in v akcijskem načrtu za leto 2006. Pri nastajanju brošure je LAS sodeloval z Društvom prijateljev mladine Ptuj, Centrom interesnih dejavnosti Ptuj in Centrom za socialno delo Ptuj. Brošura si prizadeva mlade med 13. in 19. letom spodbuditi k aktivnemu, zdravemu in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa. V osnovi je to zbirka informacij o možnostih vključevanja v najrazličnejše programe na področju športa, kulture, prostovoljnega in mladinskega dela, prostočasnih in interesnih dejavnosti na Ptuju, ki so ji dodane tudi zbrane informacije o formalnem in neformalnem izobraževanju na Ptuju, o iskanju štipendij, dela, zdravstvene in svetovalne pomoči itn. Informacije so urejene v preglednih poglavjih, dodano je slikovno gradivo, privlačno in praktično oblikovanje pa je delo studia s.kolibri. Pri načrtovanju smo se zavedali, da bo brošura dosegla namen samo, če bo mladim dovolj všeč, da jo bodo prelistali in pregledali - in če jo bodo prinesli domov, bodo lahko vanjo pogledali tudi starši. Brošura obsega več kot 120 strani in bo izšla v nakladi 3500 izvodov. Med mlade na osnovnih in srednjih šolah jo bomo brezplačno razdelili v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, pripravili pa bomo tudi nje- no predstavitev za širšo javnost. Izid brošure je finančno v največji meri podprla Mestna občina Ptuj s sredstvi Varnostnega sosveta in sredstvi za preventivne programe, pomagali pa so tudi sponzorji: Terme Ptuj, Avtošola Relax, Perutnina Ptuj, Bar Saš, Cvetličarna Sončnica, Lekarna Toplek in Cafe in pub Evropa. Izid brošure bo pomemben dogodek na področju preventive v letu 2006, ki pa ne bo osamljen. Oktobra in novembra bo pod okriljem LAS na osnovnih šolah izvedena vrsta predavanj za starše s področja preventive, organizirani pa bodo tudi kakovostni brezplačni seminarji za pedagoške delavce na osnovnih in srednjih šolah v izvedbi Inštituta za razvijanje osebne kakovosti iz Ljubljane. Nevenka Gerì, predsednica LAS MO Ptuj Dnevni center za starejše osnovnošolce Zasnovali smo nov program za osnovnošolce od 10. do 15. leta, v katerega vabimo vse, ki si v popoldanskem času želijo družbe ali potrebujejo pomoč pri učenju ali bi radi skupaj z vrstniki delali zanimive stvari, za katere doma ni prostora. Vsak dan se v Dnevnem centru dogaja nekaj drugega, od športnih aktivnosti do ustvarjalnih delavnic, od izdelave seminarske naloge do iger z baloni, od poslušanja glasbe do učenja plesa. V Dnevnem centru je mogoče napisati domačo nalogo, se naučiti snov za šolo in se pogovarjati o vsem, kar zanima odraščajoče otroke. Program poteka na dveh lokacijah: - na Centru interesnih dejavnosti Ptuj, od ponedeljka do petka, med 14. in 17. uro, - na Centru za socialno delo Ptuj, v istih dneh med 14. in 19. uro. V CID skrbimo predvsem za ustvarjalno in aktivno preživljanje prostega časa, na CSD pa predvsem za pomoč pri učenju in domačih nalogah. Nekatere dejavnosti potekajo na obeh lokacijah, npr. ustvarjalne delavnice, pogovori o aktualnih temah, socialne igre ipd. V Dnevnem centru z mladostniki delajo izkušeni prostovoljci in strokovni delavci CSD Ptuj in CID Ptuj. Udeležba je brezplačna. Program podpira Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve. Več informacij lahko dobite pri koordinatorkah programa: CSD Ptuj - Metka Jurešič, tel. 787 56 00, CID Ptuj - Nevenka Gerì, tel. 780 55 40. Center interesnih dejavnosti Ptuj Osojnikova 9, SI - 2250 Ptuj tel. 780 55 40 in 041 604 778 www.cid.si, cid@cid.si Vadba v vodi za dojenčke in malčke Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 5. leta starosti), ki bo potekala v Termah Ptuj. Vadba se bo pričela prvi teden v oktobru. Uvodno predavanje za starše, kjer vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, pa bo v ponedeljek, 2. 10. 2006, ob 17. uri. Informacije in prijave na telefon 051 220 984! Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! ( Hrww. pia vanje-dojenckov. com ) Foto arhiv PZS Veselje v vodi 6200 kolesarjev potiskalo pedala na 4. Poli maratonu V začetku septembra, ki je zdaj že tradicionalno rezerviran za ljubitelje kolesarstva in prijetnega druženja, so mnogi Slovenci in Slovenke ter naši bližnji sosedje iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske sončno soboto, 11. septembra, preživeli na Štajerskem. IMa letališču v Moškanjcih pri Ptuju se je na največjem rekreativnem kolesarskem dogodku, letos že četrtem po vrsti, zbralo kar 6200 ljubiteljev kolesarstva. Organizatorji - Perutnina Ptuj, Di@log company, Radio-Ted-nik Ptuj in Kolesarski klub Ptuj - so tudi tokrat pripravili dve progi maratona: 30- in 65-kilo-metrsko pot po Ptujskem polju in Slovenskih goricah. Zelo vzpodbudno je, da so udeleženci čisto za svojega vzeli sporočilo slogana letošnjega Poli maratona, ki se glasi: »Poganjaj kolesa - za užitek trenutka, dneva in življenja!«. Za soboto na kolesu so se odločile številne družine, na Poli maratonu pa so se za naziv najštevilčnejše ekipe potegovala mnoga društva, podjetja in druge organizacije iz vse Slovenije. Nepopisno množico velikih in majhnih, mladih in po srcu mladih kolesarjev so pozdravljali številni okoličani ob cesti, ki so jih tudi glasno vzpodbujali. Obe progi mini in maxi Poli maratona sta bili dobro označeni, za dodatno varnost pa je skrbelo kar 280 rediteljev. Na obeh progah je bilo tekom celotne prireditve prisotno tudi medicinsko osebje z reševalnima voziloma, ki je skrbelo za ponesrečene kolesarje. Ob obeh progah, ki nista bili prezahtevni, so bile postaje, kjer so se kolesarji lahko odžejali. Da so v cilj prikolesarili zadovoljni, pa je bilo poleg pohvalnih besed organizatorjem videti tudi na njihovih obrazih, ko je bil v cilju še vsakdo nagrajen s športno medaljo. Kolesarsko druženje pa se je nadaljevalo tudi v sobotno popoldne. Organizatorji so ob pomoči sponzorjev za udeležence pripravili vrsto lepih nagrad. S svojimi paketi dobrot je izžrebance nagradila Perutnina Ptuj, za še bolj zavzeto rekreacijo pa je poskrbela športna trgovina Eurobike, ki je desetim srečnim nagrajencem podarila športna kolesa. Poleg teh nagrad so s pokali nagradili tudi prve tri najštevilčnejše ekipe, med katerimi je paradiralo podjetje Talum, ki je imelo na kolesih kar 500 kolesarjev. Kolesa je vrtelo tudi 242 kolesarskih jezdecev ekipe iz podjetja Mariborska livarna Maribor, ki se je uvrstilo na odlično drugo mesto, tretje mesto najštevilčnejših pa je zasedla Športna zveza občine Gorišnica, kjer je pedala potiskalo kar 200 kolesarjev. Med drugim so bili s pokali nagrajeni tudi najmlajši in najmlajša udeleženka Poli maratona, enoletni Gal Štumperger in dvoletna Sanja Kranjc, najstarejši kolesar Alojz Fajdiga, katerega letnica rojstva je 1919. Pokal za naj starejšo udeleženko pa je prejela oseminsedemde-setletna Nežka Medved. Poleg omenjenih nagrad je vsak udeleženec dobil še kolesarsko majico četrtega Poli maratona in kolesarski Vodnik po Podravju. Gostinstvo Perutnine Ptuj je z odličnimi jedilniki poskrbelo, da udeleženci največjega rekreativnega kolesarskega dogodka niso bili ne lačni in ne žejni. Po zaključku 4. Poli maratona je sledil Poli žur z znanimi slovenskimi glasbenimi skupinami do zgodnjih jutranjih ur. »V veliko zadovoljstvo nam je, da lahko kot organizatorji največjega rekreativnega kolesarskega dogodka v Sloveniji pripomoremo k večji ozaveščenosti ljudi o pomembnosti redne telesne aktivnosti za boljše zdravje. Letošnje rekordno število udeležencev je še enkrat potrdilo, da sta dobro počutje in veselo razpoloženje med ljubitelji kolesarstva nepogrešljiva spremljevalca Poli maratona,« je z vidnim zadovoljstvom povedal Rene Glavnik, direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Tanja Subotič, Di@log company Foto: Ljubo Majniger Predaja pokala predstavniku Taluma, najštevilčnejše ekipe na maratonu. Najstarejši udeleženci. Na startu 4. Poli maratona. Reprezentanca MNZ Ptuj U-13 na Rogli Zadovoljni z opravljenim Inštruktorska služba Medobčinske nogometne zveze Ptuj je v času poletnih počitnic na Rogli organizirala letne priprave oziroma šolo nogometa za reprezentančne kandidate letnik 1993 in izjemoma 1994 ter igralce na predlog klubov. Izbor je bil opravljen na osnovi izbirnih kriterijev. Opravili so ga člani inštruktorske službe in klubski trenerji, ki so igralce pripeljali na preizkus znanja in telesnih sposobnosti. Klubi so lahko predlagali dodatne nogometaše po lastnem videnju glede na reprezentančno kvaliteto. Vadba je potekala po strokovnem programu Nogometne zveze Slovenije za starostno kategorijo U-13. Za izvedbo in vodstvo so bili zadolženi: trenerji Gorazd Černila in Simon Vidovič, fizioterapevt Zoran Kukurov ter inštruktor Marjan Lenartič. Pri MNZ Ptuj vrsto let skrbijo za vzgojo domačih igralcev. Nogomet ima v očaku slovenskih mest dolgoletno tradicijo in tega se v inštruktorski službi zavedajo. Vadba z mladimi nogometaši poteka načrtno, saj so bili tukaj vzgojeni številni kakovostni igralci in državni reprezentant Nastja Ceh, ki je nastopal na največjih svetovnih in evropskih tekmovanjih. Domači prvoligaš NK Drava ima tudi sedaj veliko nogometašev, ki so se izkazali v selekcijah U-13 in U-14. In kako je vse skupaj potekalo? S kombiniranimi treningi so mladi nogometaši trenirali dvakrat na dan in opravili skupno deset vadbenih enot. Posebna pozornost je tokrat veljala učenju in utrjevanju tehnike nogometne igre ter igralnim oblikam in taktiki v igri 7 : 7, li : II ... Opravili so tudi različne teste in na podlagi rezultatov bodo vsi dobili ustrezne programe dela, ki bodo vodilo njihovim trenerjem v klubih, iz katerih prihajajo igralci: Matija Goričan, Aljaž Horvat, Denis Perger, Simon Slanič, Rok Kajzer, Tomaž Bezjak, Luka Zemljarič, Aljaž Kolarič (NK Drava), Boštjan Strel, Blaž Cesar, Alen Rajh, Klemen Gajser, Žan Vindiš, Alen Frlež (NK Aluminij), Aleks Petrovič (NK Stojnci), Mario Damšc (NK Bistrica) in Renato Sever (NK Ormož). V najožjem izboru so še Simon Roškar, Rok Črnivec (NK Stojnci), Tomaž Zorec, Smiljan Kos (NK Drava), ki pa se priprav reprezentance MNZ Ptuj U-13 iz objektivnih razlogov niso udeležili. Izbrana vrsta MNZ Ptuj je torej še pred eno pomembno sezono, v kateri bo podobno kot v preteklih letih trd oreh za vse tek- mece. Seveda se zavedajo, da jih čakajo atraktivna, vendar težka srečanja: MNZ Maribor, MNZ Celje, MNZ Murska Sobota in MNZ Lendava. Cilj v letošnjem tekmovanju je zagotovo uvrstitev pri vrhu, nato pa z malo športne sreče v zaključnih borbah reprezentanc MNZ stopiti še višje. Ivo Kornik Lea Murko bronasta EP v judu za mladince in mladinke Wa mladinskem evropskem prvenstvu med 8. in 10. septembrom v Talinu (Estonija), kjer je tekmovalo 315 judoistov in judoistk, so slovenski judoisti znova navdušili in poskrbeli za velik dosežek za slovenski judo in slovenski šport. Za veselje so ponovno poskrbeli v ptujskem taboru, saj je Lea Murko osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 78 kg. Lea Murko je že pred začetkom tekmovanja sodila v krog favoritinj za medaljo, saj je v Estonijo prišla kot najvišje rangirana evropska mladinka iz nastopanja na evropskih pokalih in je svojo vlogo več kot upravičila. »Z Evropskega prvenstva se vračam s prečudovitimi vtisi. Tekmovanje je potekalo tri dni in v prvih dveh dneh so tekmovali judoisti v lažjih kategorijah, zadnji dan prvenstva pa je prišla na vrsto tudi moja kategorija, kjer sem imela šesto borbo po vrsti. Prvo borbo sem imela z Dario Pogorzelc iz Poljske, s katero sem se letos že pomerila na zadnji tekmi v Jičinu na Češkem, ko sem bila v finalu prav z njo in sem jo premagala. Prav tako sem zmagala na borbi proti njej tukaj v Talinu. Prva borba je trajala približno 15 sekund, saj sem tekmico presenetila že s prvo akcijo in sem zmagala na ippon. Drugo borbo sem imela z reprezentantko iz Velike Britanije Sally Conway, s kalem sem lani na EP v Zagrebu izgubila, kar pa sem ji tokrat vrnila in uspelo mi jo je premagati na ippon v hitrih 25 sekundah. V tretji borbi mi je naspmti stala Viktorya Denysen-ko iz Ukrajine, ki je bila glavna favoritinja za zmago, saj sem letos na evropskem pokalu z njo že doživela poraz. Tokrat sem vedela, da jo lahko premagam, kar sem tudi na nek način pokazala, saj sem vodila za 2 yuki 5 : 0, ampak mi je na koncu zmanjkalo malo koncentracije, ki pa bi jo v tej borbi res potrebovala in Denysenkova mi je preprečila pot do finala, ki pa sem si ga po drugi borbi že zares želela. Nato sem imela dovolj časa, da se zberem in skoncentriram na borbo za medaljo za tretje mesto in uspelo mi je spreobrnili misli v pozitivno stran za borbo proti Avstrijki Nadine Pichler. Ta borba je bila zelo napeta, saj se obe dobro poznava. Jaz sem v sredini borbe povedla z metom za wazari 7 : 0 in sem morala to visoko prednost tudi obdržati, kar pa tudi ni lahko. Zadnjih 12 sekund me je vrgla na nekoliko neugoden met, ki pa sem se mu izmuznila v zadnjem trenutku in začutila sem velike bolečine v hrbtu. Ko sem pogledala na semafor, sem videla, da je do konca le še 12 sekund. Vstala sem in se zavedala, da lahko dobim še dve kazni, če se samo branim. Dobila sem samo eno kazen sedem sekund do konca. V zadnjih sekundah pa sem izvedla še en vstop. Borbe je bilo konec in zmaga je bila tukaj. Vesela sem tretjega mesta, se pa zavedam, da bi se lahko povzpela tudi na najvišjo stopničko, če bi le imela malo več sreče. Vsa zahvala za ta rezultat pa gre vsekakor mojemu trenerju in staršem ter judoistom in judoistkam našega kluba, da so me vzpod- bujali na treningu tudi takrat, ko sem bila že čisto obupana, kar pa se zgodi tudi najboljšim,« je svoje vtise strnila Lea. Besedilo in foto: Sebi Kolednik Kar 13 kolajn z državnih prvenstev Julija je bil vrhunec atletske sezone v Sloveniji, saj so potekala državna prvenstva v skoraj vseh starostnih kategorijah. Nobeno tekmovanje pa ni minilo, da se ne bi člani Atletskega kluba Keor Ptuj vrnili s kolajno. V začetku julija so najprej nastopili najstarejši - veterani - v Domžalah, trojica pa je skupno osvojila pet medalj. V mednarodni konkurenci je Dušan Koren v svoji kategoriji M50 (starost od 50 do 55 let) zmagal v metu kopja, Miki Prstec je bil v kategoriji M45 prvi v skoku v višino in tretji v skoku v daljino. V hitrem moškem teku na 5000 metrov v kategoriji M40 je Mirko Vindiš ciljno črto prečkal na drugem mestu. Naslednji konec tedna je na Ravnah na Koroškem potekalo državno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Na dvodnevnem tekmovanju smo videli kvalitetne rezultate slovenskega atletskega podmladka, med najuspešnejše pa se je uvrstila Laura Pajtler, članica Atletskega kluba Keor Ptuj. Zanesljivo je zmagala v nedeljskem teku na 800 metrov, potem ko je vse do ciljne ravnine spremljala tempo svojih konkurentk, v zaključku pa jih je brez težav prehitela. Svojo zbirko kolajn je obogatila še s srebrom s sobotnega teka na 400 metrov. Teden dni pozneje so se v Novem mestu zbrali najboljši slovenski atleti na državnem prvenstvu, ki predstavlja vrhunec slovenske atletske sezone. Ptujčani so se vrnili domov s štirimi drugimi mesti, kar je najboljši izkupiček v zadnjih letih. Z dvema osvojenima kolajnama v tekih na srednjih progah se lahko pohvali Natalija Sbull. 800 metrov je pretekla v času 2 minuti 11,84 sekunde, 1500 metrov pa v času 4 minute 38,84 sekunde. Zelo odmeven pa je bil nastop Nine Kolarič v skoku v daljino, ki je na koncu morala priznati le premoč Mariji Šestak, sicer troskokašici iz svetovnega vrha. Kolaričeva je v letošnji sezoni še enkrat popravila osebni rekord - ta je zdaj že zavidljivih 637 centimetrov. V suvanju krogle pa je po nekajletnem premoru prišel do kolajne tudi Dejan Dokl. Z metom 14,62 metra mu je uspelo premagati konkurenta iz Ljubljane, ki je imel letos boljše rezultate od njega. Zadnji julijski konec tedna je Natalija Sbull in Laura Pajtler skupaj s trenerjem Francem Ivančičem. Maribor gostil državno prvenstvo za mladinke in mladince. Med Ptujčani se je ponovno izkazala Laura Pajtler, ki si je pritekla dve kolajni - zlato na 800 metrov in srebrno na pol krajši razdalji. S tem rezultatom se je že prvo leto uvrstila med najuspešnejše slovenske atlete v mladinski konkurenci, kljub temu, da je še lani tekmovala med pionirkami. Za nameček je na najpomembnejšem letošnjem tekmovanju dosegla tudi osebni rekord, ki je 2 minuti in 14,61 sekunde. Če lahko rečemo, da je bila njena zmaga na 800 metrov pričakovana, pa je drugo mesto na 400 metrov manjše presenečenje. Še enkrat več je pokazala, da je zelo hitra, prvič se je spustila pod mejo 58 sekund (57,77 sekunde). Uroš Esih Na 9. prazničnem balinanju sta se organizacijsko izkazala MO Ptuj in ŠD Center Ptujsko obarvana in dobro izpeljana prireditev ŠD Center z res do zadnjega trenutka negotovim razpletom v velikem finalu najboljših ekip na balinišču ob domu krajanov dr. Jožeta Potrča na Ptuju, kjer so potem pred številnimi navdušenimi gledalci za nove prvake okronali ekipo ŠD Panorama (Vlado Potočnik, Igor Hrženjak, Janko Simonič). Takoj za njimi se je uvrstila zasedba MČ Panorama (Jože Štrafela, Miran Slavinec, Stanko Peklar), tretjega mesta se je veselila trojka občinske uprave MO Ptuj (mag. Stanko Glažar, Marjan Varvoda, Martin Kukovič). To je bilo že deveto tradicionalno balinanje v sklopu praznika MO Ptuj 5. avgusta, ki se ga je letos udeležilo enajst ekip. Manjkala je samo PČ Grajena. Balinanje ni lahek šport. Za vsak uspeh je treba pošteno pljuniti v dlani: »Občutki so res enkratni! Trenirali smo po tri ure na dan. Če želiš dober rezultat, je treba kaj storiti,« je po uspešni žetvi na prazničnem balinanju dejal Janko Simonič. »Brez dobre tehnike ne gre. S tem se rodiš. Biti moraš prožen kot guma. Izpostavil bi pomen psihološke priprave. Ko je tekma, moraš ostalo enostavno odmisliti. Sam takrat sploh ne vidim in ne slišim gledalcev ob balinišču,« je potrdil tezo v pripravljenosti Igor Hrženjak. »Uspehu se je pošteno nazdravilo. Nazadnje ob Domu krajanov na Vičavi,« je s praznim kozarcem potrkal Vlado Potočnik. Brez prizadevnega članstva, zlasti predsednika ŠD Center Ptuj Jožeta Maučca, Janeza Čuša, Zlatka Gamsa, Gustija Štefaneca, Andreja Zelenika in mnogih drugih, vseh druženj, vsaj v takšni meri, po vsej veijet-nosti ne bi bilo. Ivo Komik zZMettno (gledališče