IZ  DOSEDANJE ENE - DVE
KRAJEVNI  SKUPNOSTI
V juniju 1978 smo v Novih Jaršah sprejeli dopolnjeni statut, s kate-rim smo uzakonili ustavno preobrazbo naše KS. V statut smo /apisali. da je KS obvezna samoupravna skupnost in sestavni del združenega dela, ali drugače povedano, da tnora biti sestavni del celotnega poli-tičnega in delegatskega sistema. S takšno organiziranostjo bomo spo-sobni uresničevati skupne potrebe in inlerese na področju medseboj-nih odnosov v naselju, urejanja in prostorskega načrtovanja ter prebi-vanja v naselju, zdravstvenega, socialnega in otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, upravljanja stanovanj, komunalne in dmge
V naši KS živi 7.308 prebival-cev. Od teh je 860 predšolskih otrok, prek 1000 šolarjev, prav toliko je do 24 let starih, 3.956 krajanov šteje od 25 do 59 let,
565 krajanov pa je starih nad 60 let. V poprečju znaša starost prebivalcev okrog 32 let. Od vseh prebivalcev je zaposlenih približno 3.900 delovnih ljudi.
dejavnosti, varstva naravnega človekovega okolja, varstva interesov porabnikov dobrin in storitev, splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, civilne zaščite, varstva kultumih in drugih spomenikov, gradnja in uporaba objektov (šole, VVZ, trgovlne, servisi, pošta, banka, zdravstvena postaja itd.) (er še na drugih področjih skupnega življenja in dela. V naši KS pa je tudi skupnost delavcev in delovnih Ijudi, ki se z nami povezujejo prek OZD, SIS in drugih, torej ne gre le za skupnost krajanov — prebivalcev.
Doletal982bovnaselju 11.000 krajanov, od teh v delu občine Bežigrad nad 2.000. Okrog 10 % vseh krajanov dela v samou-pravnih organih KS, uličnih od-
Fotoariniv NSK
borih SZDL, hišnih svetih in DPO ter društvih.
Slabosti in pomanjkljivcosti pri našem vsakdanjem delu se ka-žejo v istem zaporedju. kot je to ugotovljeno za vse velike nove mestne soseske v Ljubljani. Na prvem mestu so slabo razviti medsebojni človeški pa tudi sa-moupravni delegatski odnosi, potem pomanjkanje trgovin za osnovno preskrbo, osnovno šo-lanje, VVZ, otroška igrišča, re-kreacijske površine — objekti, parkirišča itd.
PredsedstvcTKK SZDL je skupaj s konferenco, svetom KS, DPO in drušlvi pred t. i. »tretjim krogom obiskov KS« v nbvem-
bru 1979 sprejelo sklep, da se pripravijo zbori delovnih Ijudi in občanov po VE in sestanki ulič-nih odborov SZDL, katerih naj bi se udeležili tudi vsi delegati KS ter predstavniki hišnih svetov in zbora stanovalcev KS. Na teh zborih smo obravnavali proble-matiko samoupravnega delova-nja KS in predlagali, da se ce-lotno naselje Nove Jarše razdeli na tri manjše krajevne skupnosti. Prva naj bi bila v bežigrajskem delu'MS 12//2 in bi imela nekaj prek 2.500 prebivalcev. Sosed-n ja KS Nove Jarše pa bi se razde-lila na dve KS: vzhodni del bi ob-segala KS Dušan Kveder-Tomaž, zahodni del pa KS Jože Moškrič. Do leta 1982, naj bi imela zahodna KS okoli 800 kra-janov več, v vzhodni KS pa naj bi se njihovo število povečalo za okoli 1.000. Obe KS bi imeli tako približno po 4.000 prebival-cev. V vsaki KS bo tudi osnovna šola, oddelek VVZ, trgovina in polovica od 32 TOZD.
Novi KS bosta imeli kar precej krajanov, torej ne bosta majhni. Tudi vsi že omenjeni problemi sedanje velike KS bodo po vsej verjetnosti nekaj časa še ostali.
Tako se nam zastavlja vpraša-nje, kako zagotoviti delovnemu človeku in občanu neposredno sodelovanje, da se bo njegova beseda slišala ter seveda prišla do veljave. Z razvijanjem hišne sa-mouprave prek zbora stanoval-cev \' hiši, direktne povezave z uličnim odborom SZDL, ki naj bi zajemal največ 250 krajanov, in seveda z delegatsko bazo, ki mora izhajati iz uličnega odbora. Praksa pri delitvi večjih KS v manj.se v občini Bežigrad/e že pokazala, da je prostorska preo-brazba eden od tistih dejavnikov, ki dandanes zagotavljajo napre-. dek in razvoj takšne kAjevne skupnosti, ki se bo resnično pri-bližala teoretični zamisli »ustav-ne« KS.
Nadaljevanje na 2. strani
(N;idaljevanje s 1. strani)
Skupščina KS je 25. februarja 1980 sprejela sklep, da se razpiše referendum, ki bo 20. aprila letos. Pred referendumom bomo vsem krajanom razdelili dodaten m;iterial, v katerem bomo prika-zali vzroke in rešitve vzvezi spro-storskim preoblikovanjem, prilo-žena pa bo tudi skica razdelitve. V veže stanovanjskih hiš bomo nalepili obvestilne lepake in pa-role z namenom, da nam referen-dum uspe.
Še naprej pa bomo morali skupno reševati vse probleme, ki se tičejo naselja Novih Jarš kot celote. To so vprašanja šolstva, celodnevne šole, predšolskega varstva, zdravstvenega varstva, trgovine itd. To pa v praksi po-meni, da se zaradi uresničevanja skupnih interesov lahko zdru-žimo v skupnost krajevnih skup-nosti. Sodelovati bomo morali zlasti pri oblikovanju pomemb-nih skupnih stališč in enotnega nastopanja pred družbenopoli-tično skupnostjo in ne nazadnje v skupščinah SIS. Pri tem pa zade-vamo na staro vprašanje. da o
problemih mejnih KS zelo malo vemo in da v naši občini še vedno ne poznamo t. i. »skupne solidar-nosti« in načrtnega reševanja zadev, ki so za nekatere krajevne skupnosti življenjskega pomena. Rešujemo jih vsak zase, vsak po svojih objektivnih možnostih.
Leta 1974 smo začeli v praksi izvajati • ustavno-samoupraviio vlogo KS in to nadaljevali tudi v novem mandatu po letu 1978. Če torej vzamemo, da je eden od vzrokov slabšega izvajanja po-sledica premajhne aktivnosti vsakega kraja, nam je sedanje prostorsko preoblikovanje nuja, na drugi strani pa jamstvo, da bomo živeli bolj srečno, zado-voljno in humano življenje. Bolj se bomo poznali med seboj, spoš-tovali drug drugega in skupaj pomagali, da nam bo jutri lepše. In, če bo tako, delamo danes prav in lahko pričakujemo dobre re-zultate. Življenje in praksa bosta to potrdila ter dala podlago, da čez čas bolj razdelimo. humanizi-ramo in ustvarjamo v praksi naš samoupravni socializem, našo osebno srečo.
LEOPOLD KOS