84 i -Ian k i in razprave siC^lV XIX 19&ö Pravice, do starih arhival lastnina n varstvo kulturi.;. i do or i r HANS JÖRGEN BELKER Dragocenega arhivskega gradiva nc ogrožajo lc naravne katastrufe, kot so požari in potresi. Velike pogosteje je pohlep zasebnikov ali držav tisti, ki pripelje - če že nc do uničenja pa do odtujitve zgodovinsko pomembnega gradiva. Če pogledamo zgodovino, sc moramo spomnili na Napoleona, ki |e leta 1810 ukazal prepeljati Vatikanski arhiv v Pari?..1 Tudi med d/ugo svetovno vojno jc prišlo do veliko poseganj po arhivskem gradivu, če omenimo samo nemško zaplembe originalnega iz1 oda Veslfalske mirovne pogodbe Nizozemski ali tranipirlinnjj arhivov han-zcalskih mest v Sovjetsko zvezo Vprašanje, kako bi lahko arhivsko gradivo za varovali pred uničenjem jn odtujitvijo, zgodc-virarji v in pravnikov nc zapoduic Šele dandanes. Že v obdobju, ko so arhive sestavljali in vzdrževali ;koraj izključne za namene administracijo in sodnih oblasti, je Vcstfahka mirovna pogodba iz leta 1M8 določala, dc je treba ob prepuščanju območij izročiti tudi celot no dokumentacijo upravnih in sodr.ih oblasti kot "pcrtincnco" zadevnega teritorij.4 Ko so v 19. stolctiu arhive vedno bolj pjjmovali tudi kot "znanstveno kulturne ustanove, so sc v miru na Dunaju leta 1866 glede na prepustitev Benečije jn Lombardijc italijanski kraljevini sporazumeli, aa jc treba pristojnim balkanskim komisarjem izročiti tudi vse zgodovinske dokumente stare Beneške republike, skupaj z umetniškimi in gospodarskimi predmeti, ki so pripadal temu jbmočju. Tu jc prvič prišlo do izraza obravnavanje arhivskeg? gr diva kol kulturne dnbrine, ki jo velja zavarovati.5 * Prispevek jc bil predstavljen na Zborovanju nemikin arhiv« v v t tamhurjui, 25.-29. seprembra 199,' (op. uredništva). 1 Prrm. K. A. EM' Das Vatikanische Archiv. 2. i/d. Rum 1951. str. 3; P. Wc j her Kur.Mraub unter Napoleon. Berlin 1976. 2 St. Tum«' Das internationale KuiturgWcrrecht und die Zerstreuung des deutschen Kulrurbc.sitzes nach dem Zweiten Weltkrieg, v: W. EUJki (H^.). Intcrna.ronaler KulturglUc-rschnt/ und deutsche Frage. Völkerrechtliche Probien«, der Ausleerung. Zerstreuung und RUckillhning deurschur Kulturgüter nach dem Zweiten Weltkrieg. Berlin IWl, str. 109-1K2 zlasrfrMr. 147op. 152. 3 J. Henk l Das Schicksal de u et her zcitgenihsrv;hcr Quellen in Kriegs, und Nachkriegszeit, v: Viertel; ihre stielte fUr Zeit-tcsvhi.'hte 30 (1982), str. 557-620. zlasti str. 5H2; St. Tarier {knt op. 2). str. 145 4 Insrrumentum pacis Osnabnigcnsc Art. Xvl. S 15; prim. K ZcilHKI (Hg.). Quellensammlung zur Geschichte der Deutschen Rerchs/crfaisung m Mittelalter und Ncu/crt. 2. i/d. Tlibmgcn 1913,St. l97.Mr.43l. 5 S. in Schorle mer. Internationaler Kuliurgtltcrschutz. Antlitze Možnost trgovanja s kulturnimi dobrinami prek meja, po celem svetu, jc znatno povečala ne varnost odtujevanja zgodovinsko pomemhrcga gradiva. V zadnjih letih sc jc zato pojavila nalog,i, okrepiti varstvo kulturnih dahrin tako r_a državni kot tudi nr mednarodni ravni V zadnjih desetletjih sc jc občutne povečala poplava prod pisov, zakonov, navodil in mednarodnopravnih pogodh za var.stvo kulturnih dohrim V .svojem prispevku želim pr:drtav"ti pregled sedanjega varstva kulturnih dobrin, če ohscgu tudi varstvo arhivskega gradiva. Vendar p? jc to lahko lc neke vrste trcnnln nosnetek stanja, ker se v zaqnjcm času stvari res zelo živahno razvijajo. 1 Arhivalije kot kulturno Najprej sc postavlja vprašanje, katere arhiva lijc sc obravnavajo kol ku'turna dobrina. Težave sc začncjc pri definiciji, kaj je razumeli k "kul turno dobrino' oziroma kaj s ".slanini arhiva lijaiSi' Očitno je, da na določitev p"jma močno vplivajo cilji pravnega varstva.Ohjcktivni krite riji, kol so izvor, lastnost originala in starost, nc zadoščajo; pridružil» sc jim mora subjektivni clc ment vrednotenja. Konvencija IJNESCA za varstvo svetovne Kulturne in naravne dediščine iz leta 1972 varuje takšne objekte, ki so "izredne splošne vrednosti", izhija torej iz mednarodne zasnove. Nasprotno pa Konvencija UNESCA o nedovoljeni odiuiitvi kulturnih zakladov iz leta 1972 določa - z narodnega stališča kot1 cultural property liste objekte, ki jih neka država še porcbc i varuje ¿aradi arheologije prazgodovine, zgodovine, umetnosti ali znanosti. Of>' zasnovi sta tako široko pojmljivi, da pomcmhnc arhi valijc vsekakor lahko označimo kot kulturne dohrir-e/' Za nemško pravno ohmočje hi bila lahko pomenih na definicija zakona o varstvu nemških kulturnih dohrin pred iznosom iz države iz leta 1955. Zakon razlikuje med kulturnimi do hrinam> v splošnem pomenu (čl. 1) in .irhiv.skim gradivom v porednem (čl. 10). Zakon najprej do- zur Prävention im Frieden Miwie inr bow „finden Konflikt (Schriften zum Völkerrecht 102). ticrlin 1992, str. I3K In sie-dei-; J. ..icvcr-lJ ulrut. Die Behandlung von iraariiehcn Archiven und Registraturen njeh Völkerrecht, v Archivalische Zeitschrift 4tt (1953). sti 45-120. zlasti str.9J. Prim. naui ludi F. Hammer. 7ur Geschichte des rechrtichcn Kulturgüter- und Dcnkr.ral-schuzes. v; F. EeeIuiqi. Th. Oppcrmann. ]_ V I* jm (tlg.). Prinzipien des Kulturgutcrsehutzen. Ansätze im d-iut sehen, eurupj'schffn und internationalen Recht, llcrlm 199(i. str. 47-fifi. Prim. S. i Sctiorlemer fkol op. 5), s/r. 7f, M. \ RH I VI XIX 1996 Članki in razprave 85 loca, da se morajo arhivi, arhivske zbirke, zapuščine in /birke pisem s posebnim pomenom za nemško politične, kullurno in gospodarsko zgodovino vnesti v "seznam narodno pomembnih arhivov". Kot arhivükc gndivo zakon razume "razen doki imen tov vseh vrst tudi zemljevide načrte, žige, slikovno, filmsko in zvočno gradivo."7 Težava je indi v icm, da jc ireba vsakič razlikovali, kdo je pravni subjekt oz laslnik 'istih ar-hivalij, ki mj sc jih zavaruje Marsikateri zakoni veljajo za vse arhivalijc, nc glede nit to, komu pripadajo Drugi zakoni pa varuje jo lc liste arbi ■ valijo, ki pripadajo določenemu prr.vncmn subjektu Tako sc nanaša ?.c omenjani ncmSk' zakon o varovanju kulturnih dobrin iz. lela 1955 samo na lisio arhivsko gradivo, ki je v zasebni posesti, načelno pa se nc uprablja za kulturne dobi nc v lasti države ali v lasti priznanih verskih ckupnosii. 2. Varstvo Iqilturnih dobrin in lastninska p^vica po državnem pravu Kako ležko jc arhivsko gradivo zavarovali pred odtujitvijo, jc pokazal pravni spor za ham-burški pccalnik, ki ga jc obravnavalo veliko sodišč in komentirali mnogi arhivarji i i pravniki.* Ker sc jc pokazalo, da v takšnem prmeru nemška zakonodaja nc nudi zadostnega varstva, seje že spet pojavila zahteva po reformi varstva posesti arbivahv Ui.trc/.ni predpisi v pravnem redu drugih dr/.av kažejo, da so irožne različne vrste predpisov. Marsikatere države razglasijo galerije, biblioteke, pa tudi arhive za j,'-vno lasl-nino, Po italijanskemu pravu jc lakšna državna lastnina (dominio publico) pcodtmjjií» i i se jc tudi nc da kupili v dobri veri.'' V nekaterih jr-žavali velja za kulturne dobrine prepoved stvarnega razpolaganja, ki lastnikom prepe eduje ndlujitev njihove lastnine /.un?j države Takšen "dominio eminente", kot ga predv deva npr. pravo v Ekvadorju, nc more bili odtejer uli z nakupom v dobri veri niti po preteku časa 7 5 10 «Jstavek I str. I (Kuliurschut/tescl/). BGBl 19*5 I. st* 501-503, /lasti Mr. 502. I"rim. hier/u E R. ÜÜnn. Das Gcsci/ /um Schiit/ i l:u ¡sehen Kulturgutes gegen Abw.rnfcning /. eine hlencn, unterschlagenen oder .sonst "ahhanden gcktjm-m:ner" Arihiv-gut. v: Der Archivar 1990. Sp. 472-475; lt. W, Eckitlll. Stationen eines Stempel;,. tlisiDrirehe und archivarischt Anmerkungen anläßlich lies juristisch™ Strciies um Jas IV. tlamh'jr«er ctaatssiegcl, Hamburg 1995. t'otrilitve pn K Sichr. Natinnaler unil intcmalinnaler Kullur gflterschut/.. ninariffsnnrnien um! iler inlernaiinnalc Kunsi-hanilet. v: l:e.slsehrift fHr Werner Miren/. /um 70 Geburtstag. Tühingen ILM. str. 525-54:?, /.lasti .str. 527. 10 K sjehr. n.n.ni. Mr. 52K. Ali sc da te vzorec prenesti na Nemčijo? V primeru s hamburskim pečatnikom sc jc pokazalo, da javno-pra ma namembnost kulturnih dobrin, ki so bile župane muzejem ili arhivom, v sedanji obliki ne more izpodrinili močnega varstva dobre vere, ki jc po civilnem pravu v korist kupca i/.ginulc kvltume dobrine. Če hočemo trajne [mojižJli vaislvo arhivskega gradiva, je treba spremeniti zakone Glede na ukradeno ar-bivsko gradivo jc bilo predlagano da bi prečrtali vsaj izjemno dejansko stanje v čl. 935, odsl 2, civilnega zakonika, ki dobroveren nakup izginulih predmetov omogoča takrat, kadar jc bila odtujitev izvršena z javne dražbe y Dlje gredo listi predlogi, kj lerjajo, da sc celotno muzejsko in arhivske gradivo, scvtda v kolikor je v lasti di ž-avc, popolnoma izvzame iz področja nakupa v dnbri veri. V takšnem primeru bi bil kupec ukra denih nrhivalij v v.sakcm primeru in brez izjeme dolž-an, da jih vrne lastniku Da bi le dosegli, bi morai spremenili e'"iln: zakonika)' pa bi morali z javno-prcvntmi zakoni zveze ali dežel na mcmhnosi kulturnih dobrin - merda bi sc oprli na 7akan o ccslab posebe urediti.12 Zaenkrat 5c m zaslediti politične volje, da bi spremenili obstoječi, zelo nezade volji / pravni položaj. 3, Državni zakoni za vnrsf- kulturnih ^kin Mrlo boljši jc položaj, ko gre za problem varstva nemških knUurnib dobrin pr;d nenadzorovanim prenašanjem v tujine. Določeno varsivo daje ?.e pravo lidejkcmisa.13 Lcla 1955 pa jc bil sprejet še lastni zakon o varstvu kulturnih dob-■ in/4 Poleg umetniških del m drugih kulturnih dobrin zrccno varuje tudi arhivsko gradivo, pri " H.-J. B*ckw. Der Kampf um die Rl'ckjibe von ihhanilen gekrmmenent Aithivgul, v: ArchivmiHeilungen Mr. 7-S. R. Ml lim. Museums unil Archivgul als "res extra cum-meirium"?, v: G Ki ithrll (Hg ) Inicrnaiionile: Kulturgüter schut/. Wiener Symposion 1H./I9 Oktiilxrr I99C Wien 1992. Mr. 141147 isti, Museums- unil Archivgut als ''res exlra i .)mmct:ium"7, v: Rechtsfragen lies inicma:ionalen Kcltu'-gUterschut/es i/ünl R I>il/er. Ii javmc und H Mllfi££li£. Heidelberg 1994. slr. 19S-209. Prirr. Chr. icq Bar, F H. -Slrie-.vc. Die Auflösung der Fidei-tnmr 's« im Deutschen Reich und in Ihtuttcn im 20. Jh., v: Bs.1 Itir Neuere Rc^htsgeschichte 3 09K1). str. IHM9H; Chr. yon Ra. Rudin>enlc "želi registriran premični ^pomeni'- picncsti na drag kraj ', dovoljenje oblasti 18 Sicer so arhhi v skladu s čl. 12, odsl J, str. 2, načelno ostali ob sirani, vendar si jc mogote predstavljati, da sc arhive na gradovih in v dvorcih poimuic kot del opreme vsakega kulturnega spomenika m da so na ta način vendarle zajeti v nodrocjc sporne niškega varstva.'9 Končno tudi deželni zakoni o arhivih v toliko zadevajo varstvo arhivskega gradiva v privatnih in siceršnjih nedržavnih arhivih, ker sc bile z uredbo ustrezne naloge deželnega urada za spe-rrcniSko varstvo prenesene na državnc arb ve (oz. na generalne airckcijo državnih arhivov).20 15 B. KkfikU* W. gUrl. Kulturgüter lil P,ivaibi.,itz: Handbrch für d« Dciikmal- und St -ncch. Heidelberg 1990 Rdnr. 24H isl. E.-R. Hirc:. (kot op. 7), B. Eisrrth - B. K»mpm.inn AuiwnhanJclsbcsciininkunpcn iDr Kunstgggcnstantic. v. Neue Juristische VVnchsnschrill lll90, str, 1185 M90, /lasti Mr. M86 isl. Za wku! Ijivnst zakona o varstvu kulturne dcdiičinc v. veljavnim evrupskint praviim orim. J Schy lEi£. Oer Schutz des nationalen Kulturguts im curupäischen Binnenmarkt, v: Juristen/.citung !;voza le obveznost, da si pridobi izvozne dovoljenje. V primeru kršitve jc zagrozena kazen. Cc hi polog tega zakonsko določili, d? so lahko vse kulturne do-brinc in cclotno arbiv.iko gradivo, k. sc jih ilegalno izvozi, nc le zasežene, ampak avtomatično postanejo last drŽave in tr.ku res extra com mcrcium, bi veljavnost varstva kulturnih dobrin lahko prišla do izraba luUi onstran meja: Država bi poti.m lahko ludt v tujini uveljavljala razveljavitev ilegalnega i/voza.21 4. Mednarodno /arstvo kulturnih '"obrin V času, ko jc skupnost držav vedno bliže in hlagovna menjava postaja vse tesnejša, nc zadošča več varstvo arhivskega gradiva pred od-tujitvijr ali odnašanjem v tujino samo doma. Pomembno je, da sc • arrtvo l^.hko zagotovi tudi zuna; dr/avnih meja. Čo sc ukradeni ali ilegalno j/.voScni predmet nahaja v tujini in sc tam iztoži izročitev in ropatriaeija v Nemčiji, ima mednarodno zasebno pravo (MZP) nalogo, da za to terWcv določi velja vno pravo. Žal jc MZP same v E 'ropi v glavnem izenačeno. V drugih državah sc M7.P zelo razlikuje od nemških pravil. V normalnem primeru sc uporablja "lex rci sitae", ki določa, katero *-tvarno prr.vo je treba uporabiti, namreč, nc stvamo pravo dežele, iz katere izvira kulturna dobrina, temveč stvarno pravo dežele, kjer sc predmet nahaja v času tožhc, ali na tančncjc, odločilno naj bc pra^o, ki velja v kraju konkictnc zadeve v času stvarnopravno rele vanmegü dejanja 22 Toda tndp čc naj h! uporabili takšne norme, ki so ftizu našim predrtavam o varstvu kuUuniih dobrin ali jim cclo ustrezajo postopek še nikakor ni pozitivno odločen. Lahkj sc namreč zgodi, daje zaradi preteka časa prišle do '/gube pravice Pri tožhah v ameriškem prav- kanntmachung des Bay. Siaalsmini Stenums für Unterricht. KjIius. Wissenschaft und Kunst /. dnt 1. 7. 1991 (KWMBI. I. str. 191). 11 1 ¡üd> predlog A. Jacgrr Internationaler Kulturg'lterschut/.. Rechtslage • Rcchispraxis - Recht sc nt Wicklung, K tili-Berlin. lionn-MUnchrn 1993, ¡lr. 114. G. RL.chclt Kullurgüter.schutz unil international» Privatrc~hl v. Praxis des Internationalen ¡Vival- unu Vcrfahiensrechts l'JHii. str. 73 ''5 K Sishr. Zivilrcehllk'hc l:rai;cn des Kultur gUli rschut7.cs, v: V BsisMl (ket (ip. 12), Mr. 42- f.H; A. Jaeger (km :>p. 21). str. 59 isl.. K Ükhl (kut op. ')), Mr. 534 isl; E. JiyrlC. Ncc AnknUnfungsmuximcn fUr den Kulturgütcrschut/ int internationalen I*rii»trecht. v: R. I^ilzu nicii dnigim (kol op. 12). Mr. 35.52; H. StrU. Sachenrecht!.che [■raf;cn des Kt'lturgllicrschul/es in Fallen mil Ausian'tsbeEhrung, n n.m. str. 53-66-, K "iiihr. Öffenilichcs Recht und internationales PrivatrcLht beim greji/überschrcitendcu KulturgUtcrschut/. n.n.m., str. Kl 104. ARHIVI XIX 1996 Članki in razpravl 87 nem območju sc morajo Evropejci pogosto na učili, da zastaranje tožbe tam igra pomembno vlogo. Na uspeh lahko upa samo tisu, ki dokaže, da jc takoj začel zasledovati izgubljeno stvar in da jc ukrenil vse, da hi ugotov i, kje se nahaja, ler čimprej vložil ložho. Kdor spr, sicer ne greii, mora pa računati s lern, da ga ho sodišče zavr nilo f 4 ]| Kol dopolnile MZP tudi mednarodno pra vo nudi celo vrslo možnosti posehnega varstva arhivskega gradiva, in sicer tako v vojni kol v jmru. K&r zadeva vojne čase, je že haaški red vojskovanja na kopnem iz leta 1899 oz 1907 formalno prepovedal zaplembo zasehne laslnine (čl. 46 b), kot tudi plenjenje (čl. 47) čisto na splošno.24 Glede kulturni t. dobrin je bilo posebej prepovedano tako uničevanje kot tudi prilastitev, n sicer cclo lakral, ko so bile le kulturne dobnnc v javni lasi i sovražne države (čl %). Da so bila ti. mednarodnopravna določila v vojnah 20. stoletja vedno znova kršena, piše v nekem drugam dokumentu Zaradi žalostnih ■zkušenj jc CNES^O 1954 leta sprejel konvencijo o varstvu kulturnih dobrin v primeri: ohoroženega spoprda. Tudi l. in II. dodatni protokol k ženevski kon-vcneiji (1949) iz leta ¡977 sla nam :njcna varstvu kulturnih dobrin v primeru vojne.25 4,2 Vzporedno s tem jc h.lo v mednarodnem pravu v mirnem času storjenih več poskusov internacionalizacije varstva kulturnih dobnn. Pomemben korak jc hila konvencija UNESCA z dne 14 11. 197Q o ukrepih za prepoved in preprečitev nedjpusineta uvo/n, izvoza in prenosa kulltnnih dobrm.-6 Ta dogovor želi podpreti prizadevanja posameznih dr/.n v, da hi obvarovale svojo kuliurno dediščino. Do leta 1988 je k tej konvcnciji vendarle pristopilo 65 držav. Med nnmi pa ni Zvezne reptihlikc Nemčije. Ustrašila seje ratifikacije, ker jc menila, da konvencija v preveliki meri odstopa od državnega prava, / asi: zalo. ker jc izključena vsaka (¡obročema -prido bitev zaščitenih kulturnih dohrin.27 \_c pa hi nemško pravo spremenili v tej smeri, kol je hlo že predlagano, ratifikacije ne hi oviralo nič več 4,3. Posehna mednarodnopravna pravila o varstvu kulturnih dobrin na splošno in posebno arhivskega gradiva so bila izdelana za pumer suktesije drtav. Najpomembnejši tekst je "Du najski sporazum o sukcesiii držav g'cde premo 21 Zla.ti K. pichf. Zfvfl rech Nicht Fragen (Iti rt op. 22). str. 4K si. in sir. 57 fsl. 1A A. Jacjjcr (k.il up. 21). str. 15 ifcl S. v m Sch-iflcmcr (kol op. 5), Mr. 25K rs!.; M Hcr'lei:cn. tW Kulturjütcrwliot/ fm Kriegs vülkerrecht. v: P C.il/cr nred dnigfm (k.rl op. 12) Mr H>f. 17.1, ■ 1'ulrililve pri S. on Schorlc^cr (kirt irp. 5). Mr. 276 fsl. 2f> A. 'ima^ (k:n i)p. 21), str. 19 i si.1 S. v.m Stjiajuuci (ki rt irp. 5) Mr. 427 isl; H. Dflici. Kulturgüter inr Fri-dens Völkerrecht, v: R. 'Jßtzci nreif dnigfni (kot irp. 12). str. 149-159. R MliiStOi* Kunstwerk im internationalen Recht v: Kunsl und Rech? Sc h rillen tihe iler Deulwhcn Rlthter-ak.dcmic ? Hefdelbcig 19K5 sir. 15^2. /lasli.strt 24 ist. ženja, arhivov in dolgov z dne 8. 4. 1983.2il t 26 lega sporazuma od države prcdhodniec za hteva, da sprejme vse ukrepe, da bi se izognila poškodbam hli uničenju državnih arhivov, ki ^odo prešli na državo naslednico. Ta konvencija, ki je nastala v zvezi s procesom dekolonizacre, sicer šc ni slopila v veljavo in zato nima nepe -.rednega učinka, vendar pa bi bile lahko njene smernice primerne za to, da bi j i H nekega dne pojmovali kot mednarodno običajno pravo. 4.4. V pravu Evropske skupnosti sla Kultura in varstvo kulture doslej komaj la igrala kakšno vlogo. Čl. 36 pogodbe za ustanovitev Evropske gospodarske sknpnosti (EGS), ki nacionalne kultiirne dobrine izvzema iz. ničel a prostega bi a govnega prometa, je h d sicer pomemben ker ijq kljub sicer prostemu tržnemu prometu omogočal izvajanje državne prepovedi izvoza, vendar razen tega ni igral kakšne velike vloge. Leta 1993 pa sta hilt ii*.dani smernici EGS za vaislvc kullurnih dobrin k« sta končno poskušal zadostili cvropSKi dimenziji problematike. Ker so pri uresničitvi delovanja notranjega irga odpadlo notranje meje, je h'lo delovanje EGS nujno potrebno Najprej |C ircha ohravnavati navodilo št. 93/7 6 vol J EGS z dne 15. 3 i 99^ z naslovom: 'O vra caniu kulturnih dob in. nezakonito odpeljanih iz območja države članice.V skliidu s čl 2 na vodilo posc?.c vmes takoj, ko je izpolnjeno dejansko stanje nezakonitega prenosa. Definicija, kaj jc tu razumei- kot kuliurno dobrino, izhaja iz državnega prava Torc, mora najprej in za držav no kulturno dediščino umetnike, zgodovinske ali arheološke vrednosti v smislu čl. 36 EGS Poleg tega pa mora kulturna dohrina za'o, da pride v varstveno območje napodila EGS, dodatno spadati šc k enemu od lich zbirnih pojmov; Predmet mora šteti v ene od 54 kategorij kulturnih dobrin, ki so navedene v dodatku k na 1M •S mflJtdmrkiaEt (kot «p. 5). sir 332 ¡-si Sc XMmcr (sit «p. 2), sir 97 fsl.; I ScitlhP then-'cldem. Das Wiener Oberem-k:mi:itcn über Staaicnnachliilgc in Vcrmifgcn, Aicfrfv: und Schufen vim Staaten, v; ös'crr. Zeitschrift lü' Öffentliches Rv-chl und Völkerrecht 34 (l9K3).str. 173-199. K pmblcmalfki 1. S-nil-HohcnvcItJcm KulturgUlcnschut/ durch die Eunrpilische Union versus Wareni erkehmfrirheit. v: F Fe.-h ,er med dm^im (km ,ip. 5), sir. 113-1^2- A.-K IJhl. Der llaudel mft Kinstwerkcn fm cur ipä i sehen Hfnneniiuirkl. Freier Warenverkehr vetMis nannnalei K illur rhu:/. tierlfn 1993. ?0 ABIEG Nr. L 74 v, dne 21.3.] 99Z sir 74 Sntemi.-a jc i/jeimnia natisnjena pri A. Ilccii (kil op. 21). Air. 173-177. Prim K. aiehr. Ihnilel mu Kulturgütern rn der EWG. v Neue Juristische Wi i^henschrift IW3 Mr. 2?06-n09, J. 5-hv.ar/c Der Schul/ nationalen Kulturguts im europilr.chcn Hinnen, markt, v: JuriMen/eftung 1994. str. 111-117. K prctljigom glej EU Cl. XtKulturglllcrschutz aus der Sicht des EG-Rccnii v: G. Hckl'di (kirt np. 12). str. 97-107; P Eichrcr. Die Vorhaben der £G yui.i Kullurgt^crschul/, v; Die Olfent-Ikhe Verwaltung 199? Mr. 609-GIK G. Re^. Di- neue Kjtcurkompe.en t. der EG . v: Dia ('rilenlliche Verwaltung 199». str. 944-955. ylastf str. 9S] MC 88 Članki in ra/prave ARHIVI XIX 1996 vodilu, ali mora spadali v javno zbirko, ki jc navedena v popisu fondov muzejev, arhivov ali fondih knjižnic, ki jih jc bilo vredno ohraniti, ali pa mora biti navedena v pophiu fondov cerkvenih ustanov. Kol nezakonit prenos nc velja le izvoz kljub prepovedi, ampak ludi nepravočasna vrnitev najprej zakonito posojenih predmetov Predpisano jc, da si,države članice vzajemno dajejo pravno pomoč. Čc ne pride do vrnitve predmeta, jc lahko na pristojnem drža nem sodišču vloženi tožba za L.rocitcv (čl 5). Če raj bi nekega dne vse evropske dr>avc uresničile to navodilo, brxlo morale vse države članice sprejeti prepovedi prenosa vseb drugih držav clame iri ih uveljavili kol notrpnjedrzavno pravo. Hkrati si jc treba ogledati tudi uredbo Sveta It. 3911/92 z dne 9. 12 1992, ki jc stopila v veljavo 30. 3. 1993 31 Ta uredba velja za izvoz Kulturnih dobrin v države zunaj EUS. Pc definiciji te uredbe arhivi vedno spadajo med varovane kulturne dobrine, pri čemer vrednost pred meta ni bistvena. Za vsak izvoz taksnih kulturnih dohrin jc potrebno dovoljenje državnih oblasti v sodelovanju s komisijo. Nemške ohlasli se todo morale držati zakona o varstvu kulturnih dobrin iz leta 1955, kadar se hodo morale odločili za izvorno dovoljenje. Zate se pojavlja vprašanje, če ni že čas, da bi razmislili o aktualizi anju in razširitvi področja veljavnosti lega zakona, 4 'i. Poročilo o mednarodnih prizadevanjih za varstvo kulturnih dobrin pa. nc bi bilo popolno, čc ne b! omenili tudi delovanja rimikcga inštituta "International Institute for the limitation of Private Law" (UNIDROIT). Ta ustanova si jc zastavila cilj, da bo dosegla veljavo varstva kulturnih predmetov po celem svetu.32 Zaradi stagnaeijc pri uveljavljanju konvencije UNESCA iz eta I97C1 jc UNESCO tej m:dnarodm instituciji UNI DROIT 1984 leti naročil raziskavo za izdelavo študije o mednarodnem varstvu kulturnih predmetov. Csnuiek, razdeljen na 5 poglavij s skupno II členi, jc bil predstavljen 1990 let« Bistvene točke osnutka so na eni strani vrnitev ukradenih kulturnih predmetov, na drugi pa rcp?lriacija nezakonito izvoženih kulturnih oredmetov Glavni problem je vprašanje, kako obravnavali pridobitev v dobri veri s strani neupravičenca. Zaradi zelo različnih ureditev dobrcverne pridobitve v različnih pravnin redih je odločilni topnja skrhncsli, ki ;o jc pokazal pridobitclj Še zlasti naj hi hilo ponv:mhno, čc je pregledal različne sezname ukradrmh kulturnih predmetov (zlasti Interpolé Osnutek tudi pred vidca, da se v primeru dohro verne pndohitve ukradenega predmeta pc celem svetu uvede 31 aBIEGSi. L39Szdnc 11.12.1992. Mr. i pri in. K tu£iH (kot op. 30). str. 22(,7 ¡si. 32 J. Schv. ar/c (kal «p. 15). sir 115; G. Rcichcli. Die Vcrcín- hcitlichun^ privatrcchtl'chcn KnltuigU1crM:hut/cs nach dem un1droit-Vcrlragscntuurf 1990. v: R Ufü/y med drugim {kol op. 12). str. fil-77. nekakšno odvezno pravo, po katerem pridohitelj, Ki mora vrril predmet, prejme določeno nadomestilo svojih izdatkov. Zadnja konferenca za izdelavo konvencije UNI DROIT je hila od 7. do 24 junija 1995 v Rimu. Te sklepne konference sc jc udeležilo več kot 70 držav Vse do jutranjih ur zadnjega dne konference je bila skrajne sporna ecla vrsta po-memhmh točk. do j" za tri sklope vprašanj, pri katerih je bilo še zlasli težko doseči sporazum Kol prvo je šlo za roke, ki n^j veljajo za vložitev tožbe za vrnitev a!' rcpatnaeijo. Takoimenovanc drŽave izvoznice so poskušale doseči čim daljši rok za vložitev tožbe, takoimcnovanc države uvoznice pa čim krajšega. Cl. 3, odst. III. "Con ven lion on Stolen or Illegally Exported Cultural Objects" z dne 24. 6. 1995 .¡cdaj za ukradene kulturne predmete predvideva tok treh let od vedrosli nahajališča izguhljene lastnine oz najdaljši rok 50 lel od dneva kraje. Za nezakonito izvožene kulturne prcdmelc v skladu s čl. 5, odst. V, veljajo isti roki. Kot aru go je "cčina lakoimenovamn držav uvoznic vztrajala nn tem, da konvencija nc bi imela veljave za nazaj, da Scfpj nc bi zadevala pnmerov ;z preteklosti. In končno sc je spor sukal tudi okoli prohlcma, kako ravnati pri vrnitvi ilegalno izvoženih kuiturnih dohrin, da hi poleg vrnitve same zagotovili varstvo kulturnih dobrin v materialnem smislu Država, ki zahteva repatriacijo, mora v skladu s čl. 5, odst 3, do kazali, da so hui z legalnim izvozom kršeni določeni konkretni interesi, namreč a) fizično vzdrževanje predmeta oz. njegovega konteksta ali b) integriteta kompleksnega predmeta ali c) obvarovanje ini >rmaci], na primer znanslvc nega ali zgodovinskega značaja ali d) tradieiona ta ali ritualna uporaba predmeta za plemensko ali kultne skupnost Zadošča dokaz, daje imel zadevni predmet za državo, k zahteva njegovo rcpatriacijo, Čisto na splošno izstopajoč kulturn pomen. Z zadoslnc večino jc bila konvencija končno spre, ta. Dcsci držav jc konvencijo laicoj podpi salo.33 Druge države so napovedale svoje podpise, polcrn ko bodo v parlamentih uskladile svo-jc drža 'nc pravne rede. Isto velja ludi za Zvezno republiko Nemčijo. Kon vcncija, ki e seveda z.lasli v krogih trgovcev s starinarn naletela na velik odpor, bi utegnila bili prava pot, dr. hi probleme obvladali n;- mednarodni ravni. Teksl konvencije nakazuje, da ho tre ha za nadzor n :/.vaj a nje varslva kulturnih dohrin nujno ustanoviti mednarodno arbitražno sodišče. Poleg lega pa bo treha v Nemčiji čimprej doseči: TckM konvenciji je v Inicrnctu jkkJ oznako: .'/www. cily. ar uk/ artspol/ umdmjl. html. Kumcr.tar k konvenciji pa yt najde pi>d: h tip. //www. íiiy. at*, uk/ arlspul/schneidcr. hlmUittp. ARHIVI XIX 1996 Članki in razptavc 89 2. 3. 4. 5. reformo Člena 935 civilnega zakonika glede a) na dobroverno pridobitev prek javne dražbe M na arhivsko gradivo države aktiral i racijo zakona o varslvu kulturnih dob rin države vkliučno z registrom aktualizacijo zakonov o varslvu spomenikov dežel glede na varstvo arhivskega gradiva prenos obeh navodil EGS i/ leta 1993 ratifikacijo konvencije UNIDROIT iz leta 1995 Bcsitzrcchl im deutschen Recht sowie den internationalen Schutz von Kulturgut nach dem Rocht de/ Europäischen Gemeinschaft und den Konventionen des UNESCO und des UNIDROIT SUMMARY ZUSAMMENFASSUNG RECHTE AN ALT^N ARCHIVALIEN: ElUENTUM UND KL LT' fRSCHlTZ Der Beitrag setzt sieh mit rechtlichen Fragen des Schutzes von Archivgiit vor Entfremdung und Zerstörung auseinander. Dir Schwierigkeit beginnt bereits hei der Definition des Begriffs Kulturgut wozu nicht nur die objektiven Kriterien gendgen. Trotz der Tat.sache duß die Znhl der Vorschriften, Gesetze und internationalen Vertrage in den letzten Jahrzehnten zugenommen hat, ist es t.och immer schwer Archivgut vor Entfremdung zu schützen Der Autor behandelt uueh den Schutz von K-jlturgiit und dis THE RIGHT OF OWNERSHIP OF OLD RECORDS: 'HIE PROTEiTlON OF PROPERTY AND CULTURAL HERITAGE The article deals with the legal prntcclion of archival mjlcri.ils frnm confiscation and destruction. It is very difficult to define what cultural heritage is, bccausc objective criteria alone arc not sufficient for the definition of this concept. Despite the issue Df numerous regulations, laws and international contrans over the last decades, it is still very difficult to protect archival materials from conf«ration. The author gives an overview of the mechanisms for the protection of cultural heritage and property rights in the legislation of Germany. He also discusses the ir'.crtiational protection of cultural heritage i.e. the legislation of the European Union and the conventions of UNESCO and UNIDROIT.